/ Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, 1. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * iiet izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28-— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 202. Telefonska številka 65. Celje, v torek, 6. septembra 1910. Čekovni račun 48.817. I LCtO II. Politični odsevi. ^ Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. — Sprememba taktičnega postopanja »Slov. Jednote« na jesen. — Volilni boj na Hrvaškem. — Nadomestne volitve v bosanski1 sabor. Na naše poročilo o pogajanjih in dogovorih vodstva »Slov. kluba« z namestnikom Claryjem glede obstrukcije v štajerskem deželn. zboru sta priobčila »Straža« in »Slovenec« popolnoma enako se glaseč odgovor. Klerikalci so se omejili na izjavo, da so naša izvajanja »izmišljena« in da še vedno celi Sp. Stajer kar gori navdušenja za nesigurno in brezplodno klerikalno obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru. Poročali smo že včeraj, kako previdno je priobčilo naša izvajanja, ponavljamo še enkrat, z dobro informirane strani, glasilo štajerskega deželnega odbora »Grazer Tagblatt«. Enako previden je tudi odgovor slov. klerikalcev — znamenje, da se ni brez sporazuma odgovarjalo. Ravno včeraj smo ob jednem poročali, da je vsled klerikalne obstrukciie v deželnem zboru fzostalo 200 tisoč kron brezobrestnih posojil za naše vinorejce; to niso mačje solze, osobito letos ne. ko je vinograde uničila peronospo-ra. Zdi se nam, da so minili pri nas za vselej časi, ko smo delali politiko pri zeleni mizi; ozirati se nam je na ljudske potrebe. Ce dr. Korošec in Robič nikogar ne vprašata, niti svojih kolegov poslancev niti nekega, baje eksistirajočega odbora »Kmečke zveze«, kaj in kako bi naj vodila politiko svoje stranke, temveč delata po lastni glavi in potrebah — jima ne smemo mi kot ljudska in demokratično stranka slediti na tej poti. Radi bi videli, kaj bi porekli vinorej-ci Korošcu, ako bi jim razlagal, naj žrtvujejo svoja brezobrestna posojila — politiki Kmečke zveze ali bolje rečeno mariborskega duhovništva! Stvar je torej jako, jako resna. Ne le glede izostalih posojil, temveč tudi glede izostalih investicij. In tudi zaradi tega, ker ne bodemo smeli dolgo časa mirno gledati, kako gospodarijo gotovi nemško-nacijonalni »finančni ministri« in odborniki v Gradcu brez vsakega nadzorstva. Kajti naši »opozicijonelni« klerikalni listi molčijo in bi molčali, če bi deželni odbor brez dovoljenja dež. zbora najel tudi eno milijardo posojila — od štaj. eskomptne banke seveda, kjer je g. dr. Link uprav, svetnik in interesiran na lepem uspeva-nju podjetja. Kajti g. dež. odbornik Robič ne sme zgubiti svojega slovesa kot najkulantnejši Slovenec. Klerikalni listi se danes boje direktnega in odkritosrčnega odgovora o obstrukciji; zato db(ajo vse pri zaprtih vratih in kakor hitro prodre kaj o njihovih mahinacijah v javnost, pa tajijo. Tako nam je razumeti tudi njihov odgovor na naše dobre informacije o kravji kupčiji v Gradcu. Zato tudi umevamo, zakaj »Straža« včeraj »neoficijelno« grozi dež. poslancu dr. Kukovcu. — Škoda, kaj ne, da nismo več v sred- njem veku? Toda izmuznili se nam klerikalci s svojo zavoženo politiko ne bodo — za to bodemo že skrbeli. Ce se oni zaradi svoje slabe vesti in nemškega zlata ne upajo govoriti, bodemo pa zato tem glasnejši mi! Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru je stvar, ki nas težko zadeva v narodnem in gospodarskem oziru; zato je treba o njej resno in pošteno razpravljati. Da bi morali vsi trpeti za grehe gotovih mariborskih kaplanov pri ponesrečenih kon-zumnih špekulacijah — tega ne bodemo pustili. Posebno sedaj ne, ko se na Koroškem vidi, kako znajo duhovniki lahkomišljeno zapravljati kmečki denar. • Z Dunaja poročajo ponovno različne korespondence, da se snide novembra državni zbor. O delovnem programu še ni ničesar gotovega. Še celo glede deželnih zborov ne ve vlada, kaj in kako. Glavna točka bi morala biti sanacija deželnih financ — a ka-ok se naj govori in razpravlja onjej, če država nima dovoljenega niti jednega novega davka in nima niti zase dovolj dohodkov — kamoli še za milodare deželam! Za Bienertha se začne šele sedaj boj za mi-nistersko življenje ali smrt, ko se bode boril za — denar. Doslej je imel jako ugodno priliko, da je vse svoje neuspehe skrival za obstrukcijo »Slovanske jednote«. Bil je celo vesel te nedosledne in nedisciplinirane obstrukcije, ker je mogel na njenem pla-menčku kuhati vedno svoje juhice. Toda odslej utegne postati drugače. Politične taktike v Slovanski jednoti ne bo več določeval dr. Šusteršič, ki je pomagal Bienerthu navzlic svoji .obstrukciji' vedno iz luže, temveč bodo došli na krmilo v jednoti zmernejši, toda nevarnejši Bienerthovi sovražniki. »Slov. Narod« piše, da ima informacije iz dobrega vira, da se Cehi ne bodo odločili za obstrukcijo temveč za opozicijo. List pravi dalje: »Mogoče je pač, da bodo potem slovenski klerikalci s Šusteršičem na čelu zapustili »Slov. jednoto«, ali druga polovica jugoslovanskih poslancev jiir ne bo sledila, to pričajo različne izjave zlasti iz tabora hrvatskih poslancev. — Spoznanje, da z obstrukcijo ni doseči nobenega uspeha, da je konec slovanske obstrukcije vedno samo utrjenje sovražnega sistema in vlade, postaja čedalje splošnejše. Nemci so pač z obstrukcijo dosegli uspehe in strmoglavili že različne vlade, Slovani pa z obstrukcijo niso še nikoli nič dosegli. In posebno na jesen, ko pridejo na vrsto finanč. zahteve Bienerthove vlade, se z obstrukcijo ne'bo ničesar doseglo. Pač pa se da s spretno in energično opozicijo onemogočiti vse, kar vlada najnujneje želi in prizadeti vladi take poraze, da bo morala pasti. Ko bi bilo količkaj upanja, poraziti vlado z obstrukcijo, bi mi sgdaj, ko je ta vlada začela tako brezprimeren boj proti narodnonapredni stranki, gotovo z vso odločnostjo nastopili za obstrukcijo. Ali prepričani smo, da obstrukcija ne bo rodila sadu in prepričani smo, da more samo brezobzirna opozicija vsemu, kar vlada hoče, ustvariti tak položaj, da bo ta vlada odletela in z njo njen sistem.« * * Volilno gibanje na Hrvaškem je že v polnem teku. Koalicija je sklenila kandidirati v 48 okrajih; za 28 okrajev so kandidati že določeni in so že v soboto in nedeljo odpotovali tje, da poročajo deloma o dosedanjem svojem delovanju v saboru, deloma pa da upeljejo volil. boj. Skupina dr. Mile Starčeviča kandidira v 44, kmečka, Radičeva stranka v 30, radikalni Srbi v 20, vlada v 70, združeni frankovci in klerikalci v 50 in socijalisti v 20 okrajih. Ako se ban Tomašič ne zjedini s koalicijo, bo torej kandidiralo skupno okrog 297 kandidatov v 88 vol. okrajih. Ker bode kandidiralo v posameznih okrajih tudi več izven stranke stoječih politikov, bo v nekaterih okrajih 7—8 kandidatov. Ožjih volitev bode torej mnogo — kar bo pa precej težavna reč, ker se bodo ožje volitve že vršile takoj drugi dan. — Mnogo interesa je tudi za ustanovni občni zbor nove krščansko-so-cijalne stranke na Ogerskem, ki se vrši dne 15. septembra v Zagrebu. Tedaj se konečno fuzijonirajo frankovci in klerikalci v jedno stranko. »Hrvatstvo« kler. organ) preneha izhajati, a »Hrvatsko pravo« bo svoje ime spremenilo. Za predsednika nove stranke bo izvoljen dr. Jos. Frank, a ker je ta bolehen, prevzame vodstvo stranke faktično dr. A. Horvat. Bivši poslanci dr. V. Frank, dr. Elegovič in dr. Ogri-zovič ne bodo več kandidirali. Klerikalci upajo, da se jim pridružijo tudi bivši duhovniški poslanci prava-ške stranke in Starčevičeve skupine; iz slednje Ku-frin in Rittig, iz prve dr. Bauer, Cerovac, Kuuzovič in dr. Novosel. * Nadomestne volitve v bosanski sabor so se vršile minulo soboto. Voliti je bilo treba 2 srbska, 2 mohamedanska in 4 katoliške poslance. Za te se je bi! jako hud boj. v katerem je pa doživel nadškof stadler hud poraz; od štirih mandatov je dobil samo jednega. Izvoljeni »mandičevci« so dr. Katičič, Cu-riČ in dr. Jankievič, Štadlerijanec je pa dr. Perišič. Mandičevci so izvoljeni z velikimi večinami, dočim je zmagal Perišič le z večino 26 glasov. Dopisi. Iz Ponikve ob Juž. žel. Zadnji nedelji je bilo pri nas bolj živahno kot navadno. Prvo nedeljo je priredila naša podružnica Ciril-Metodove družbe letos že drugo veselico z igro »Ne kliči vraga«. Prišlo je bilo lepo število zunanjih gostov, posebno iz Šentjurja. Pogrešali smo pa domače može. Ugibalo se je o vzrokih, toda pravega ni zadel menda nihče. Naš župan se to pot ni odpeljal, veselice se pa tudi LISTEK. Institutka. 13 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. VI. Malokateri kraj se more ponašati s tako krasno, divno romantično okolico kot gradič gospoda Erazma. Baš to je bilo menda tudi vzrok, da ga je gospod Erazem kupil — saj on je potreboval razvedrila v naravi, kajti nič ni vplivalo na njegove bolne in razdražene živce bolj kot čudovita harmonija in krasota v večnolepi, večnomladi naravi .,.. Svoje čase je bil ta grad last nekega samostana in gospod Erazem ga je jako drago plačal. Toda ka-puciral se je manj, imeti ga je hotel na vsak način in če bi bilo treba plačati makar še enkrat toliko ... Priljubil se mu je ta kraj in ta gradič, a sčasoma je vendarle izprevidel, da bi bilo vse lepše in krasnejše, ko ne bi bil sam, ko bi delil to krasoto in bogastvo z bitjem, ki bi mu bilo drago, ki bi ga ljubil.... Niti sam ni vedel, kako je pravzaprav prišel na to misel — a prišel je pač, kako in zakaj, to je bilo nazadnje že vseeno... Nekaj lepega, srčkanega, mladega bi moralo biti in kaj je pač lepšega na širnem svetu od mlade ženske?... Da — vse to je vedel gospod Erazem, a vendar je imel strah pred ženskami... Imel jo je že nekoč, pravo, zakonito ženo je imel, celo otroke mu je rodila — a baš zato je imel strah pred njimi... Umrla mu je — in njena smrt mu je zadela že toliko težkih ran, povzročila že toliko hudih ur in strašnih noči!... Toda — saj bo sedaj morda drugače? V teku let se je postaral, njegova poprej tako vroča in strastna kri se je že zdatno ohladila ... vsaj tak kot je bil tiste dni, ne bo več... Tako se je tolažil, in kmalu potem, ko je kupil graščino, je pripeljal na svoj novi dom krasno mlado gospo, ki jo je vse občudovalo radi njene izredne lepote... Stare klepetave vaške ženice niso mogle prehvaliti lepe grajščakinje, divile so se nje krasni postavi, njenim gostim črnim lasem in slednjič v resnici že niso vedele, katera lastnost je pri nji najlepša in najbolj občudovanja vredna... Samo nekaj jim ni bilo všeč: njen izredni ponos... »Vse, kar je prav«, so si govorile, »človek bi nič ne rekel... saj je resnično grajščakinja, a me smo le uboge kmečke ženice... a ljudje smo vendarle... in če jo spoštljivo pozdravimo, bi se pač spodobilo, da nam tudi prijazno odzdravi... Lepa je, — to je res — a ošabna, kar se le da...« Sčasoma so se je privadili in tudi gospod Erazem jim ni prihajal tolikokrat na um, kot spočetka; a včasih takole ob nedeljah popoldne, ko so sedeli vaški očanci v gostilni ter se menili o tem in onem, so se pač često spomnili tudi njega... »Prišel je in naenkrat je bil tu...« so govorili, »kakor da je padel iz neba — in nikdo ne ve, odkod je prišel in kdo je ...« Tako se je zgodilo, da je bil gospod Erazem za naše vaščane nekaj skrivnostnega in temnega, zagrnjenega v tajinstveno, mistično meglo ... Ugibali so dolgo o njem, sumili najrazličnejše stvari, a gotovega in jasnega ni vedel nihče... Slednjič so si sstvar tolmačili tako, da so rekli: »Biti mora velik grešnik in sedaj se pokori za svoje pregrehe... Zato tudi ne prihaja nikdar med nas... le sam se plazi po gozdovih in planinah in nikogar ne mara poleg sebe... Samota mu ugaja — v samoti pač najlažje premišljuje in moli za svojo grešno dušo... Tako je, in drugače ni mogoče, da bi bilo...« Toda ni trajalo dolgo, in opustili so to misel, saj jim jo je Erazem temeljito ovrgel... Oženil se je — pripeljal je mlado, lepo in brhko ženo in s tem dokazal, da mu ni toliko do samote in zapuščenosti, kot so menili naši očanci... da še ne mara delati pokore, ampak, da hoče nasprotno še uživati sladkosti in veselje človeškega življenja, da hoče živeti, ne pa moliti za poslednjo uro... In postal jim je nova, še večja uganka. Nekaj ni v redu s tem človekom — to je bilo končno mnenje vse vasi... Naj bo že to ali ono, tako ni, kakor bi moralo biti in' kakor je pri drugih ljudeh ... Saj pravi, božji človek pride vendar včasih med ljudi, povpraša po tej ali oni stvari, nagovori človeka, če ga sreča na cesti... a ta dela, kot bi bil le on na svetu in nihče drugi... kot bi bil ves svet vstvarjen samo zanj in ne za vse ljudi... To ni in ne more biti brez podlage; kakor ima vsaka stvar svoj vzrok, tako mora imeti tudi čudno obnašanje in vedenje grajščakovo svojega...--- Gospod Erazem je dobro vedel, kaj si kmetje mislijo o njem in kaj govore, in bil je — tih... — V teku časa se vsemu privadijo — privadili se bodo tudi njemu ... In bolje bo, da ostane tako kot je doslej, saj molk se ne more izdati in imel je vzroka dovolj in povoda, da se je izogibal ljudem in družbi. Tako je živel sam zase in brigal se ni za nikogar ... V prirodi je našel to, česar bi zaman iskal v ni udeležil. Mogoče ga bomo imeli čast pozdraviti na prihodnjih naših zborovanjih in veselicah, ko ne bo več župan. Sicer pa s starimi ni več računati. So starokopitni in ošabni. Društveno življenje jim je neznana stvar. V gostilne zahajajo sicer radi, posedajo tam po cele dni in se ga nalezejo, da je veselje. Za kako pametno stvar jih ne dobiš in če bi jih z bikom vlekel na shod. Ponikovljani so res nekaj posebnega. Pa ne morda samo takozvani liberalci, ampak tudi podrepniki niso veliko boljši. To je pokazal mla-deniški shod, ki so ga priredili minulo nedeljo klerikalci. Priprave velikanske, slavolok, slovenske, cesarske in papeške zastave, mlaji, vse je pričalo, da se kuha na Ponikvi nekaj posebnega. Ne glede na slabo vreme je končal shodek mladeničev, ki so se dali namestovati po ženskah, prav klaverno. Prišel je župnik Gomilšek in govoril veliko — nepristop-nim ponkovškim ušesom. Prišel je general klerikalcev, pater Korošec, udrihal po celjskih liberalcih, da je bilo groza. Mladeniči v ženskih krilih so ga gledali in poslušali z nastežaj odprtimi ustmi — to je bilo vse. Potem je govoril še ponkovški fant in nazadnje se je razkoračilo »cvetje slovenskega naroda«, naš kričavi poslanec Vrečko. Komaj je odprl usta, so jo poslušalci popihali. Verjetno, dober želodec mora imeti, ki more njegove klobasarije prebaviti. Videli smo tudi nekaj šentjurskih fajerberkar-jev, zelo čudnih postav, ki so vse, samo ognjegasci ne. Prireditelji tega shoda so menili, da bodo to nedeljo nekaj zgodovinsko važnega uštimali. Kajti naročili so si iz Celja fotografa Lenza. (Natančno po geslu »Svoji k svojim«. Op. uredn.) Cim dobim kako sliko, pošljem uredništvu slavne gsihte na ogled. In nazadnje je bil konec vsega, kakor povsod. Gospodje duhovniki so se umaknili v farovž, da si okrepijo duše in trupla. Za njimi je capljal tudi poslanec Vrečko. Udeležniki shoda, možje in žene, fantje in dekleta, pa so se razšli po gostilnah, ki so bile to nedeljo nabito polne. Da bi bilo Koroščevo zabavljanje nad liberalci kaj škodovalo, ni bilo opaziti. Kajti katoliški mladenič je sedel poleg liberalne mladenke in narobe tako lepo in so se parčki tako dobro razumeli, kakor angeljci v svetih nebesih, katerih nam liberalcem duhovniki ne privoščijo. Na zborovališču je ostal samo pomočnik fotografa Lenza in jokal neprestano. Mojster je bil namreč strogo naročil, da mora izterjati od župnika 20 kron, od kaplana pa 51 K, ki sta jih ostala dolžna, ko je prišel fotografirat župnika in njegove goste povodom njegove sedemdesetletnice. Fant je jokal do kolodvora, ker ni mogel mojstrovega ukaza izvršiti. Iz tega poročila vidite, celjski liberalci, da ni bilo na Ponikvi nič hudega. Ciril-Metodova podružnica je položila blizu 40 K domu na altar; klerikalni mladeniški shod pa je napravil našim gostilničarjem ter fantom in dekletom prav dober dan. Štajerske novice. Mednarodna razstava vinogradniškega in kitarskega orodja ter strojev je bila otvorjena v soboto v dvoranah c. kr. vrtnarske šole na Dunaju. Načelnik razstavnega odbora g. dvorni svetnik dr. Ploj je imel kratek nagovor, na kar je razstavo otvoril nižjeavstrijski namestnik Kielmansegg. Navzoči so bili zastopniki poljedelskega ministerstva, nižje-avstrijskega deželnega odbora, dunajskega mesta in mnogih vinorejskih korporacij in društev. Navzočih je bilo tudi več Slovencev. Razstava je velezanimiva za vsakega vinogradnika. V Rogaški Slatini bodo pričeli še to jesen staviti novo restavracijo in kavarno s plesno dvorano. šumni, veseli in razposajeni družbi... našel je vsaj za nekaj hipov, vsaj za par kratkih trenutkov mir in zadovoljnost... Zvečer pa so se zopet prikradli spomini izza minulih let in kakor pošastni strahovi so rili po njegovih možganih, legali mu na srce, težki in strašni... oprijemali so se ga z ostrimi kremplji in so ga mučili vso dolgo noč... Heleni je ostalo prikrito in neznano vse Erazmovo dušno življenje... vedela ni ničesar o njegovih dušnih bojih... njegova notranjost ji je bila tuja in neznana... On ji tudi ni nikdar potožil svojo nesrečo — saj je v njeni bližini pozabil na vse, kar se je tako jasno pojavljalo pred njegovimi duševnimi očmi takrat, kadar je bil sam ... Sicer pa tudi nista bila mnogo skupaj, puščal jo je vedno samo, in če je bil na posetih stotnik Kamilo Odenberg, se je še bolj ogibal svoje žene... Vse to njegovo početje je pripisovala Helena Erazmovemu značaju, menila je, da je kriva najbrže njegova strast, da se tako izogiblje vsaki Večji družbi .., — Bilo ji je seveda jako všeč, da je tako prosta in svobodna — preostajalo ji je na ta način mnogo časa, ki ji je v Kamilovi in v zadnjem času v Oskarjevi družbi jako hitro in prijetno potekal. ... Od časa svojega prvega poseta pri Oskarju Odenbergu se je pojavila pri Heleni čudna sprememba... Postala je nekam zamišljena, mirna in tiha... in stotnik Kamilo je najpreje opazil, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Posebno proti njemu se je obnašala hladno in rezervirano ... bila je sicer prijazna in ljubezniva z njim, a to je bilo tudi vse ... Nič več tistega ognja, tistega gorečega in pekočega ognja ni bilo v njenih očeh ... poljubljala je hladno in le nerada se je pustila objemati, in kar je bilo najbolj čudno, držala se je najraje doma ... Stavilo se bode na staro zidovje, ki je dobro ohra njeno. 2. in 3. so se vršila pod vodstvom dež. odbor nika Stallnerja tozadevna posvetovanja v Slatini. Slovenskega poslanca ali strokovnjaka niso nobenega pritegnili kakor bodo tudi dela oddali po stari navadi vsa nemškim mojstrom.. Slovenci so dobri le za plačevanje! V četrtek v „Skalno klet"! „Slov. del. podp. društvo" priredi ta dan ob 4. uri popoldne prvo jesensko veselico v Celju in sicer v slučaju Še ne prehladnega vremena na vrtu. V sredo zvečer in v četrtek bo kegljanje na dobitke, katerega se bo občinstvo, upamo, v lepem številu udeležilo. Dobitki (3) bodo prav lepi. Vstopnina k veselici bo malenkostna, za osebo le 50 vin., in so otroci v spremstvu starišev prosti. Nastopi tudi društveni vajenski tamburaški zbor. Telovadno društvo »Sokol« v Žalcu priredi dne 8. t. m. ob 3. pop. na vrtu g. Kari Janiča v Žalcu interno telovadbo članstva in naraščaja. Ta prireditev je namenjena v prvi vrsti domačinom, oziroma sta-rišem, ki pošiljajo svojo deco v vrsto sokolskega naraščaja, vabimo pa ob jednem tudi cenj. okoličane, ki se naj ob tej priliki prepričajo o uspehih in sadovih plodonosnega sokolskega dela. Da pa je mogočen vstop vsakemu brez izjeme, bo ta javna telovadba vstopnine prosta. Odbor. Varaždinske Toplice je obiskalo do 25. avgusta skupno 5. 638 oseb. • Prestavljen je na lastno prošnjo sodni kancelist Janez Loške iz Žužemberka v Šmarje pri Jelšah. Utopil se je v Muri pri Radgoni gostilničar Spranger. Pijančeval je veliko in sedaj si je vzel na ta način sam življenje. Čudno je, da se je sedaj že drugi mož gospe Spranger sam utopil. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izreka g. učitelju Francu Vabiču kot avtorju kmetskega igro-kaza s petjem in prireditelju šolarske predstave dne 28. m. m., g. Valentini Kaukler kot spretni in neumorni režišerki, gdč. M. Luknarjevi, ki je izprosila pri cenj. ptujskih damah toliko finega peciva in denarja za pogoščenje sodelujočih učencev in učenk, orkestru naših vrlih učiteljev, ki je pred in med igro s svojimi divnimi in mnogvrstnimi komadi zabaval občinstvo, požrtvovalnim ptujskim Slovenkam za toliko množino peciva, odboru ptujske Čitalnice, za brezplačno prepustitev dvorane in slavnemu občinstvu od drugod, iz Ptuja in okolice, za obilen poset te velepomembne in krasnouspele šolarske predstave, ki je dala čistega dobička v prid našim ubogim šolskim otrokom 135 K 82 v., najsrčnejšo zahvalo! Na zdar! Ptujska okolica, dne 3. septembra 1910. — Ivan Kaukler, šolski vodja. Vstopnice za četrtkovo C.-M. veselico v Mozirju se dobe v trgovini A. Kolenca na Graški cesti v Celju (pri F. Lebanu). Rajhenburški kaplan Tratnik, o katerem smo svoj čas poročali, da je hotel razbiti ustanovno zborovanje Ciril - Metodove podružnice v Podsredi, je imel sedaj priliko se radi svojega pelepega obnašanja na tem zborovanju zagovarjati pred sodiščem v Kozjem. Prosil je po svojem zastopniku za poravnavo g. potovalnega učitelja Prekoršeka, ki je v to tudi privolil pod pogojem, da plača kaplan Tratnik 40 K za C. M. D., izjavo r »Narodni Dnevnik" in vse stroške. Iz Ljutomera. Dne 4. t. m. je priredilo naše pevsko društvo Ipavčev večer. Res je, da je vreme kljubovalo temu hvalevrednemu podjetju, — ali vseeno se je udeležilo tega večera le malo Lju-tomeržanov, kar kaže, da se ne zanimajo preveč za lepo glasbo. — Vspored je bil bogat, ter je pričel z Gust. Ipavčevo kadriljo (na glasovir). V govoru g. cand. inr. Vršiča se je pokazalo, da se zna tudi z malo besedami mnogo zanimiveea povedati. Podal nam je jasno sliko življenja in delovanja skladateljev. Sledile so govoru razne pesmi obeh slaviteljev. Pevci so lepe pesmice prav v ljudskem duhu zapeli. Pozabiti ne smemo tudi tokrat naših slavčkov gdč. Elze in Vike Repičeve in baritona g. Janka Dijaka. Kakor vsakokrat se je tudi tokrat pokazalo, da vodi ljutomersko pevsko društvo prava železna roka dobrega pevo-vodja Zacherl-a. 1 Dramatično društvo v Mariboru. V torek, dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer je v kmetski sobi v »Narodnem domu" sestanek vseh diletantinj in diletantov radi pogovora glede bodoče gledališke sezone. Vabljeni so vsi, ki so že pri naših gledaliških predstavah sodelovali kakor tudi vsi drugi, ki imajo veselje do dramatike in sploh prijatelji društva. — Dramatično društvo je sklenilo v letošnji sezoni prirejati tudi eno nedeljo v mesecu popoldanske predstave, tako da se bodo uprizorile vsa^i mesec tri gledališke igre. Repertoar se razpošlje te dni. Odbor. Iz Maribora. Vsestranske priprave za sla vije kluba »Narodni Pipec", so v polnem teku. Posebno igra „Ne pelji nas v skušnjavo", katero je spisal Mariboržan nalašč za ta dan, je polna komičnih zapljetljajev, tako da se celo igralci komaj zdržu- 1 jejo smeha. »Dramatično društvo" ta dan da prvo preinijero v tej burki. Koncertne točke bodo nudile mnogo duševnega užitka. Pri plesu- bo prvič igralo »Glasbeno društvo". Za neplesalce je preskrbljeno v mali dvorani, katera bol za ta večer spremenjena v japonsko kavarno. *Naj tdraj nikdo ne zamudi priti 11. septembra na ta večer. Začetek je točno ob pol 8. uri zvečer. ■ Iz Maribora. V »Narodnem domu" je z oken v vestibulu nekdo potrgal lepake kluba »Narodni Pipec". Zgodilo se je to zvečer po 9. uri v noči od 3, na 4. septembra. Za sedaj povemo* samo toliko, da je to že neznosni čin naših tukajšnjih razmer. Po veselici bomo govorili o tem obširnejše. Iz Maribora. Klub »Narodni Pipec" naznanja. da je poskrbel slavnemu občinstvu' *na dan slavnosti prijetno presenečenje. Posrečilo se, mu •je pridobiti [obe hčerki gospoda Brandla, da bodeta sodelovali pri koncertu dne II. septembra 1910. To bo izredna točka vsporeda, ki bo zadovoljila vse občinstvo. ---lil e' 073I* Druge slov. dežele.;: Izjemno stanje v Ljubljani se je glasom poročila današnjega jutranjega »Slov. Naroda" včeraj končalo. Orožnike, ki so 14 dni brez potrebe lenarili po Ljubljani in preklinjali Schwarza, so poslali domov, Akad. fer. društvo »Sava" v Ljubljani je imelo v nedeljo občni zbor, na katerem se jfl sklenilo društvo reformirati in reorganizirati ter ustvariti enotno organizacijo vsega narodnona-prednega slov. dijaštva. Za predsednika za leto 1910/11 je izvoljen Milko Naglic. Nove občinske volitve v Ljubljani in kle^ rikalna stranka. Včerajšnji »Slovenec" priobčttjd gotovo strankinega vodstva mu suflirano izjavo, da se „dež. odbor za sedaj razpuščeni občinski svet ne more potegovati, ker odkar je dež. zbor sklenil novi mestni štatut in novi občinski volilni red, zastopa deželni odbor sklep deželnega zbora in se ne more potegovati za način zastopstva, Id je bil od deželnega zbora obsojen, da se nadomesti z boljšim. Zato je sklenil deželni odbor izjavo do vlade, v kateri pravi, da želi, da dobi ljubljansko mesto čimprej ljudsko zastopstvo?. Ali kratko povedano: klerikalci zahtevajo od vlade, da se vrše volitve v Ljubljani po novem obč. volilnem redu, da tako pridejo čim prej v obč. zastop tndi klerikalci in Nemci (t. j. po mnenjn klerikalcev »ljudsko zastopstvo"). Da bo vlada klerikalcem ngodila, je brez dvoma. Saj ji Ot^o. lepo in udano služijo. In konec vseh koncev bo, da Šusteršič vendarle prileze do toli zaželjenega ministerskega stolca. .-'/f^n ' Klerikalni škandal na Koroškem. Poroča se o stvari nadalje: Po poročilih iz dobro iafor-miranih krogov so bile denarne špekulacije centralne blagajne klerikalne zadružne organizacije jako drzovite. Prav na čuden način pa je'^»sodila nižje avstrijska centralna blagajna koroški onih 180.000 K, o katerih se je že mnogo govorilo. Rentne obligacije ji je namreč dala po kurzk 99, dasi je kurz znašal samo 94. Toda tudi teh obligacij ni izročila koroški centralni banki, marveč jih je porabila kot jamstvo za svoje posojilo. Faktična vrednost teh obligacij je torej bila 184.000 K, nižjeavstrijska centralna blagajna >e dobila za nje 189.000 K, posodila pa je nanje samo 180.000 K. Današnji jutranji »Slov. Narod* pa prinaša k temu še velezanimivo vest, da je pri stvari prizadet tudi mariborski škof dr. Na-potnik. List piše: »Prijatelj našega lista nam piše: Vozeč se preko Gornjega Štajerskega v Gfaifec sem slišal nemške sopotnike pogovarjati se, o,'klerikalnem panama na Koroškem. Eden izmedjfcjih je dejal: »Da hab' mar die Windischen ftfan kriegt, die Deutschen sind nicht so dumm". Dalje sem še vjel opazko, da je zraven škofa Kalina zadet tudi mariborski škof Napotnik. Mož,, ki je trdil, je bil župan trga Unzmarkt, tako se mi je povedalo. Tako naš izvestitelj. Tudi. od'druge strani smo dobili obvestilo, da je pri koroškem klerikalnem polomu prizadet mariborski škof dr. Napotnik. Pravijo, da za lepe tisočake. Seveda se sedaj stvar čuva kot velika tajnost, toda brez dvoma se bo časopisju posrečilo, da bo tacii glede škofa dr. Napotnika prišlo stvari do dna." Drugo hrvaško šolo otvorijo v Pulju v hiši »Istrske posojilnice" tik za »Nar. domom". Opereto Albinijevo »Baron Trenk" upri-zore v prihodnji sezoni na slovenskem odru. Umrla je v Ljubljani v Leonišču žena dež. in drž. poslanca Fr. Povšeta. Zadela jo je srčna kap. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Za Tišjega gozdnega komisarja je imenovan g. Emil • pl Obereigner v Ljubljani. Občinske volitve v Kranju bodo v zadnjih dneh meseca septembra. O imenovanju Elsnerja za predsednika dež. sodišča v Ljubljani odkrito pišejo že oficijozni nemškiniiati. Čudno je, da povdarjajo v tem slučaju potrebo imenovanja »strogo po činovnem redu",' >dočim se v slučajih, če bi moral »strogo po činovnem redu" priti na kako mesto Slovenec, z vsemi kremplji zastavljajo za »nemško posest". Imajo pač dvojno logiko — ali pa sploh nobene. Slovanski dan v Trstu je bil minolo nedeljo. Iz Pulja so prišli hrvaški izletniki v velikem številu. Tržaškega Slovenstva se je zbralo na tisoče, da pozdravi gosto: Vlada pa je postavila na noge policijo, orožMtvo in vojaštvo. Sprejem gostov ob ptfmolu in ptiž&eČC pred Narodnim domom je bil sijajen. Še sijajrieaši pa je bil sprevod od Narodnega doma po Belvederju in ulici Tov S. Piero v Rojan, kjer se je vršila ljudska slavnost. Po Belvederju in ulici Tov S. Piero je ni bilo skoro hiše, iz katerih bi ne bili pozdravljat iz mnogih oken so plapolale narodne tro- bojnicčfra sprevod je sijajno dokumentiral, da je Trst^domača zemlja Slovencev. Prizori, ki so se vršili ob prihodu in ob sprevodu, so — kakor pravi »Edinost« — nepopisni. Italjani so, nahujskani po časopisju, tudi mobilizirali vse, kar so mogli, na u-lico. "Pa klaverna je bila ta mobilizacija. Niti toliko niso vse fakinaže spravili skupaj, kolikor se je zbralo Slovencev v pozdrav puljskim gostom. Kako zna tržaška mularija prav dobro konkurirati z nemšku-tarsko fakinažo v Celju, Ptuju in Mariboru, naj pove odlomek iz »Edinosti«: »Mejtem ko je bila ob pol 11. predpoldne vsa policija koncentrirana v bližini proste luke in »Narodnega doma«, je naenkrat pridrvelo pred kavarno Minerva na Acquedottu, ki je last gosp^Kranjca, kakih 20, 15—20 letnih pobalinov — seveda mazinijanske sodrge. Najprvo so se postavili trije v vrata kavarne in začeli streljati. V ka-varni bili poleg gospe Kranjčeve in natakarja štirje ♦gi&ti, ki so se na streljanje seveda poskrili, oziroma pobegnili. Potem, ko so streli dosegli zaže-Ijenj,najden, je udrla sodrga v kavartio. Začelo je frčati .^ajmenje v velika stenska ogledala, ki so bila v hipu na drobnih kosih. V par trenotkih je bilo razbito Vse, kar je bilo iz stekla. Od velikih šip v oknih pa dS-Kbzarcf^ in škodelic za kavo. »Kulturni« van-dali sto bMi prinesli kamenje s seboj v žepih, a na sredirik&vajne leži en kamen, ki tehta najmanje 4 kg! Streljali so tudi v glavna vrata iste hiše, v kateri se nahaja ob enem slovenska šola in razbili steklo pri vratarjevi loži. Gospod Kranjec trpi več tisoč kron škode. Od Minerve je odšla sodrga. pred bivšo Go- renjčevoprodaialno, kjer je tudi razbila šipe. Enako se je zgodilo pred Živnostensko in Ljubljansko kreditno banko.« To je samo ena izmed slik, ki so se v nedeljo odigravale v Trstu. Da je bilo mnogo Sloterfcev tudi z noži in drugače ranjenih, nam pač niti fti'tf*Sba še posebej omenjati. Upravičeno pripo-minjq< Ona je šla v tovarno kot delavka, pozneje pa kot dekla k posestniku Noč v Mostah. Ona je želela, da se zopet z možem sprijaznita, zato mu je večkrat pisala. On pa je zahteval od nje le denar, drugače je ne sprejme. Za nedeljo 3. julija je bil pismenim potom dogovorjen sestanek na Jesenicah. Ona je rekla svoji gospodinji, da gre v Bohinjsko Belo k svojim starišem, a peljala se je le do Jesenic. Popoldne sta prišla res z možem skupaj v gostilni pri Krivcu. Ona ga je nagovorila, mu kupila pijače, okoli pol 9. ure zvečer pa sta odšla. On pravi, da sta spotoma šla v neki gozd, kjer sta se pod smreko telesno združila in zaspala. Potem pa je mož še nekaj časa spremil svojo ženo, dogovorila sta se za skupno življenje, nato pa se ločila. On je šel nazaj proti Jesenicam, šel v gostilno, ona pa se je napotila do-nfSv. Ko je drugo jutro prišel gospodar Noč na Skedenj, jo je našel na rjuhi ležati vso okrvavljeno ter že mrtvo. Poklicana komisija je dognala, da jo je nekdo s silo sunil z ostrim nožem v desno stran vrata in sicer ko je ležala vznak. Napad je prišel nenadoma. Obtoženec taji. Martinjak vprašan, če se čuti krivega, izjavi: ne. Nato pripoveduje okolnosti znanja, zakona in razloge ločitve. Priznava dogovorjeni sestanek uso-depolno nedeljo na Jesenicah. Prizna tudi, da jo je spremil domov, da sta se med potjo telesno združila, na kar sta se ločila. Ko je drugi dan slišal, da je žena umorjena, je smatral to kot izmišljeno govorico, pri čemur se je nespodobno izražal. Potem pripoveduje, kako so ga orožniki peljali na dotična mesta, kjer sta bila z ženo skupaj. Peljali so ga tudi v mrtvašnico. Tukaj pa se je zgodilo nekaj res nečloveškega. Ko je obtoženec svojo mrtvo ženo zagledal, se je surovo zasmejal ter rekel: »Je že k ... . enkrat hin.« Predsednik se ni mogel zdržati tre je obtožencu z opravičenim ogorčenjem predočil surovinsko postopanje moža napram mrtvi svoji ženi. — Obtoženec kar nič noče vedeti, kje je bil tisti čas, ko se je ločil od žene in ko je prišel zopet na Jesenice v Tancarjevo gostilno — na veselico. Ko je prišel tja, se je iznebil ovratnika, naprsnika in kravate. Pri Tancarju se je sešel s svojim sostanovalcem Hafnerjem. Kakor priče potrjujejo, ni bilo na njem opaziti nobenega sledu okrvavljenja. Obtoženec tudi taji, da bi imel nož, ker ga je kratko pred dogodkom izgubil. Skuša sploh vse tajiti, kar je v zvezi z grozodejstvom. Ko ga predsednik opozori, da je obtoženca suknja na več mestih vendarle krvava, se obtoženec izgovarja, da je teden preje padel ter z nosa krvavel, ter da so to sledovi tega krvavlje-nja. Opozorjen, da so ga delavci še videli drugi dan, ko je z nožem rezal kruh in klobaso, obtoženec drzno odgovori, da je dotični slabo videl ter zamenjal nož — s klobaso. 'Slike. Izvedenci. Predsednik nato porotnikom predoči fotogra-fične slike Nočeve hiše, kjer je bila žena umorjena ter tudi njo samo. Kot novo hvalevredno vpeljavo je omeniti tudi veliki situacijski načrt krajev dejanja. Zdravniška izvedenca izjavita, da je smrt nastopila vsled silnega izkrvavljenja,' da je bil udarec zadan z ostrim predmetom ter da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Izključitev javnosti — apel na časnikarje. Ker je drž. pravdnik že po prečitanju obtožnice predlagal vsaj delno izključitev javnosti, ko se obravnava kočljivi del spolne združitve, je predsednik pustil dvorano izprazniti. Ostali so le časnikarji na svojih prostorih. Na te je predsednik apeliral, da to točko v čim najdostojnejši obliki registrirajo. Šlo se je predvsem za vprašanje, če ni v tem slučaju sledov za takozvani »Lustmord«. Izvedenca to zanikata. Nato se občinstvo zopet pripusti v dvorano. Ob a/* 1. se obravnava prekine do pol 4. ure. Popoldanska razprava. se je pričela z zasliševanjem prič. Do zopetnega prekinjenja ob 7. zvečer se je zaslišalo 16 prič. Večina teh prič pripoveduje dogodek nedelje 3. julija, kje, kaka sta se ločena zakonska sešla na Jesenicah, kako sta se obnašala, kdaj sta odšla in kam. Po njih izpovedbah sta prišla oba proti večeru v gostilni pri Krivcu skupaj. Mož je že pred tem svojo ženo srečal z nekim fantom, s katerim se je ranjka le slučajno sešla, ker je tisti čas deževalo in je ona imela dežnik, on pa ne. H Krivcu je prišla žena sama, tam čitala moževo pismo, v katerem jo vabi na sestanek pogojno, da mu prinese denar za novo hišno opravo ter za 2 K jajc. Ko je mož prišel, ga je žena pozdravila veselo ter mu ponudila pivo. On se ni brigal za njo, ampak je kvartal. Ob pol 9. uri zvečer ob nalivu sta se napotila proti Mostam. Njega so zopet videli okrog 1. ure zjutraj v Tancarjevi gostilni. Obremenilne priče. Železniški čuvaj Alojzij Pečar je krog X 10. po noči videl moškega in žensko pred seboj na cesti, preko katere vodi železniški tir. Odprl jima je še zatvornice; misli, da sta to bila Martinjak in njegova žena. Železniški delavec Fr. Polanšek odločno izpove, da je videl Martinjaka iti skozi tunel proti Jesenicam, torej na nasprotni strani, nego bi se obtoženec po njegovi izpovedbi bil vrnil na Jesenice. Ne ve pa natanko, je li bilo takrat krog 9. ali 1. ure. Martinjakov tovariš, Hafner, s katerim sta skupaj stanovala pri Neži Krek v Kurji vasit izpove, da je Martinjak prišel okoli 1. ure v Tancarjevo gostlno, je bil brez ovratnika in kravate ter da je nekam divje zrl pred se. Pripoveduje tudi, da je Martinjak nekoč pripovedoval v večji družbi, da je žene sit ter da mu je žal, da je ni ob neki priliki raz skalo sunil v Savo. Pa je dejal sam pri sebi: »Ej hudič, pa naj še živi nekaj časa«. Pozneje pa mu je bilo žal, da je ni sunil, kar sledi iz njegove izjave: »Če bi bil hu- diča takrat ubil, zdaj bi bil že prost od nje. Par let bi bil dobil za to, pa kaj tisto«. Priče so tudi slišale, da je Martinjak nekoč z revolverjem streljal na svojo ženo, ko jo je pognal od hiše, in ji še potem, ko jo je težko poškodoval, grozil z nožem. _ (Dalje sledi.) Narodni gospodar. slovensko čebelarsko društvo za . Spodnji Štajer. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajerje bilo ustanovljeno 1. 1903. o Veliki noči v Ptuju. Prvi predsednik bil je rajni profesor Zelenik. Društvo šteje danes 21 podružnic po vsem slovenskem Štajerju in se ustanavljate še dve in sicer ena za šmarski okraj pri Sv. Petru na Medvedovem selu in ena v Dobovi pri Brežicah. Društvo je štelo koncem leta 1909 618 članov y podružnicah in nekaj čez 100 direktnih članov. Prvi 2 leti ni društvo dobilo nobene podpore; v tretjem letu dobilo je še le podporo od dež. odbora v znesku 400 K. Istotako se je z težkočo priborila v 4. letu obstanka podpora od ministerstva v znesku 200 K, ktero izplačuje in predlaga ckr. kmetijska družba v Gradcu, in ktera društvu ni bila naklonjena. Malenkostne so podpore od okrajnih in občinskih odborov in od posojilnic, ktere se pa po pravilih porabljajo v dotičnih krajih ozir. okrajih. Društveno glasilo je »Slovenski čebelar«, kte-rega izdaja »Osrednje slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani«. Se zadnjim društvom ima naše društvo pogodbo radi lista, tako, da se plača v Ljubljano 1*50 K za list ter dobi vsak član to mesečno izhajajoče strokovno glasilo. Članarina znaša 2 K -na leto. Od teh novcev ostane podružnični blagajni 20 v, 30 v pa se plačuje glavni blagajni; ostali znesek 1"50 K se plačuje, kakor že zgoraj povedano, za »Čebelarja« v Ljubljano. Društveni potovalni učitelj je gospod Ivan Jurančič pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Za razvoj društva, kakoršno je danes, si je ravno on stekel največje zasluge. On je s sedanjim predsednikom g. Tomo Kurbusom, nadučiteljem v Slivnici, ustanovitelj društva. Ta dva sta absolventa čebelarskih tečajev na strokovni šoli na Dunaju. Š poukom in tečaji sta pripravljala pot novemu, za slovenski Štajer potrebnemu društvu ter ga leta 1903. ustanovila, ko so bili dani pogoji za obstanek. Gmotno stanje društva je zasiguranoter so dobivale dosihdob podružnice podpore v svrho nakupa potrebnega orodja in panjev. Za tekoče leto se bo v tem oziru sicer moralo štediti, ker društvo bržkone ne dobi deželne podpore. Društvo se pripravlja obhajati čez 2 ali 3 leta desetletni obstanek ter uprizoriti takrat razstavo v Celju. Ta razstava naj bi pokazala naš napredek ter tudi služila pouku. V ta namen je sklenil odbor nabirati fond. Na to razstavo se bodo povabila tudi sosednja ^društva, kakor »Osrednje slovensko Čebelarsko društvo v Ljubljani« in »Kongres hrvatsko - srbskih pčelara« tedaj.tudi naši jugoslovanski bratje Srbi in Hrvati. Hmelj. XVII. POROČILO O OBIRANJU HMELJA IN O HMELJSKI KUPČIJI V DRUGIH KRAJIH. Norimberk, dne 30. avgusta 1910. Od našega zadnjega poročila z dne 25. t. m. se je slika našega hmeljskega trga v toliko spremenila, da polagoma izginja hmelj iz leta 1909 in se prikazuje letošnji pridelek, kateri najbolj prihaja iz Hallertaua, Tettnann-ga in iz Badenskega. Po malem pridemo do spoznanja, da je letošnje vreme kaj neugodno vplivalo na le. tino; mnogo je namreč kobul, katere niso po barvi in velikosti najboljše kakovosti Vsled živahnega povpraševanja po hmelju, se dan za dnevom vso privo-ženo blago tudi proda. Za prima se je plačevalo od 125—132 M za 50 kg, za sekunda pa 80—110 M za 50 kg. Norimberk, dne 1. 9. 1910. Na današnjem, prvem sezijskem semnju se je razvila prav živahna kupčija. Od 1100 dovoženih bal je bilo 1000 prodanih. —. Zeleno blago se je hitro prodalo — za slabejše je pa bilo nekoliko manj zanimanja Cene za prima do 135 mark za 50 kg. »Mitteilungen des deutschen Hopfenbau - Vereines«. Žatec, dne 3. 9. 1910. Obiranje hmelja gre proti koncu; zadnje dni nas je pri tem delu nekoliko motil dež, kar je povzročilo in še povzročuje, da postaja obilo hmelja na drogih in žicah rdečkastega. Vsled tega gre precejšnja množina letošnjega pridelka v zgubo. Spravljeni in posušeni hmelj je pa po obliki in barvi n e e n a k — pri vsem tem pa najboljše kakovosti. Hmeljska kupčija je postalaposebno na deželi — prav živahna. Tukaj v mestu se proda vsaki dan približno 200 bal hmelja, za katerega se plačuje po kakovosti od 110 do 122 in do 150 kron za 50 kg. Po teh cenah se plačuje hmelj tudi na kmetih. Kupujejo pa večinoma prekupci iz Nemčije. Prihodnje dni pričakujemo pivovarje, kateri kupujejo hmelj neposredno od hmeljarja. Vsi pa kupujejo in iščejo le lepo zeleno blago, za katero je tendenca prav čvrsta. — »Saazer. Hopfen- u. Brauerzeitung«. HMELJSKE CENE V NORIMBERKU. Norimberk, 6. septembra. Dovoz 800 bal, prodano 500 bal, prodaja in kupčija živahna, cene nespremenjene. Najnovejša brzojavna ln telefontčna poročila. VIII. AVSTRIJSKI DRŽAVNI VINARSKI SHOD. Dunaj, 5. septembra. Danes ob 9. uri dop. je bil v sejni dvorani dunajskega mestnega sveta slovesno otvorjen 8. avstrijski vinarski kongres. Pozdravne govore so imeli nižjeavstrijski namestnik Kielmannsegg, dvorni svetnih Portele za poljedelskega ministra, dunajski župan dr. Neumayer, nižjeavstrijski dež. vinarski nadzornik Reckendorfer. Ker se prvi podpredsednik drž. vinorejskega društva grof Franc Attems ni mogel kongresa udeležiti in tudi ne more biti navzoč vedno 2. podpredsednik Mer-si, sta bila izvoljena za podpredsednika kongresa drž. poslanec dr. Ploj in knez Friderik z Lobkovic, predsednik vinorejskega društva v Melniku na Češkem. Dopoldne sta referirala vinarski nadzornik Kober iz Klosterneuburga in ravnatelj Stiegler iz Gradca o prenovljenju vinogradov z amerikanskimi trtami; slednji se je seveda v prvi vrsti oziral na štajerske razmere. Popoldne so vsi udeleženci ogledali nižjeavstrijske deželne nasade v Korneuburgu. Kongres je jako dobro obiskan in so častno zastopani tudi slovenski in hrvaški vinorejci. Slednji so tudi posredovali v tem smislu, da smo tudi Jugoslovani po dr. Ploju zastopani v predsedstvu kongresa. BOLEZEN RUSKEGA POSLANIKA NELIDOVA. Pariz, 6. septembra. Tukajšnji ruski poslanik Nelidov je nevarno zbolel; tekom današnjega dne se mu je stanje še poslabšalo. LETALNI STROJI V FRANCOSKI ARMADI. Pariz, 6. septembra. Vojni minister general Brun se je lotil z veliko enegijo i zpopolnjenja zrako-plovnega oddelka v francoski armadi. Naročil je 30 letalnih strojev, med njimi 7 takih, ki lahko nosijo po dva potnika. Pred koncem letošnjega leta bodo imeli Francozi 60 vojnih letalnih strojev. ČEŠKI KLERIKALCI NE GREDO V INOMOST. Brno, 6. septembra. »Hlas« pravi, da se češki klerikalci ne bodo udeležili shoda avstr. klerikalcev v Inomostu. K ITALJANSKIM DEMONSTRACIJAM V TRSTU. Trst, 6. septembra. Tekom včerajšnjega popoldneva so zaprli 7 oseb, ki so osumljene, da so se u-deležile demoliranja kavarne »Minerva«. — Včeraj popoldne so bile pobite nekatere šipe na italjanski šoli v Sv. Ivanu poleg Trsta. VELIK POŽAR V PRAGI. Praga, 6. spetembra. Nocoj opolnoči je izbruhnil požar v pivovarni pri Tomažu na Mali strani. Ogenj je kmalu zasegel strehe vseh treh pivovarniških poslopij. Z velikim rudom in dolgim delom se je posrečilo ogenj omejiti. CESARJEVA VRNITEV NA DUNAJ. Dunaj, 6. spetembra. Cesar Franc Jožef se vrne na Dunaj še le jutri zvečer. DEŽ IN GROZEČA POVODENJ. Opava, 6. septembra. Od sinočnjega večera naprej neprestano lije. Reke Opava, Ostravica, Visla in Olša rapidno rastejo. K DANAŠNJIM KONFERENCAM NA DUNAJU. Praga, 6. septembra. Češki listi dvomijo, da bi imele Bienerthove konference z Nemci in Čehi kakšen ugoden uspeh glede češkega deželnega zbora. Neugoden izid pa bode vplival tudi na državni zbor. Tržne cene. Dnnaj, 5. sept. Borza za kmetijske pridelke. Oene se niso spremenile, knrzi so ostali trdni. Koruza se je podražila za 5 vin. Bndimpešta, 5. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 10'15,Jpšenica za april K 10'37, rž za oktober K 7'34, rž za april K 7'70, oves za oktober K 8'25, oves za april K 8'53, koruza za maj K 5'80. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 45 tisoč met. stotov, pšenica v efektivn nespremenjena, oves trden, ostalo se drži. Vreme oblačno. Trst, 5. sept. Sladkor. Centrifueal pilfe prompt K 40V2 do K 413/« za dobavo K 33 do K 333/4- Tendenca medla. Praga, 5. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'30. Tendenca: medla, /reme megleno. Budimpešta, 5. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 145—146, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 156—160 v kilogram. Zaloga 37.017 komadov. Bndimpešta, 5. sept. Mast. Svinjska mast 170, namizna slanina 142. / Po svetu. 43/4 miljonov prebivalcev ima danes New York. To se pravi, da je naraslo število tamoš-njega prebivalstva od 1. 1900 za 1,329.681 ljudi. laposki častnik kot avijatik. Japonski stotnik Toguwaka je napravil v Parizu pilotsko izkušnjo in je dobil spričevalo od aeroklub de France. Tognwaka je prvi Japonec, ki je dobil pilotski patent. v Srbski princ Pavle Karagjorgjevič. Nečak kralja Petra princ Pavle se nahaja že dlje časa pri svojem očetu princu Arsenu Karagjorgjeviču v Parizu. Po informacijah z dvorskih krogov se princ Pavle vrne v Belgrad prihodnjo nedeljo. Ž njim pride tudi njegov oče. Le-ta pa ostane tn samo par dni. Torej so neresnične vse vesti, kakor da princ Arsen za stalno pride v Srbijo, kjer bi baje imel prevzeti mesto vrhovnega poveljnika srbske armade. Bodoči socialdemokratski kongres se bo vršil na Dunaju. Deficit mednarodne lovske razstave. Lovska razstava na Dunaju, za katero se je izdalo šest milijonov kron, se bo po dosedanjih računih končala z deficitom. Preračunano je bilo prvotno, da jo obišče tri milijone ljudi. Z ozirom na to pa je bilo do danes obiskovalcev razstave le 1,700.000, namesto 2,500.000. Da je manj. obiskovalcev, kot se je pričakovalo, pripisujejo nekateri neugodnim vremenskim razmeram. Garancijski fond razstave znaša 500.000 kron. Bržkone bo šlo polovico te vsote za pokritje primanjkljaja. v Veleizdaja v Indiji. V Kalkuti se je pričel velik veleizdajniški proces. Obtoženih je 43 Indov. Pri procesu se je dognalo, da so bili obtoženci v posesti vseh železniških načrtov, da bi bili lahko v slučaju potrebe razstrelili vse železniške predore in mostove, da bi se angleška armada v slučaju vstaje ne mogla ganiti nikamor. Avstrijsko - italjanski obmejni spori. Na sestanku v Solnogradu se je doseglo jned grofom Aehren-thalom in San Giulianom popolno soglasje glede av-strijsko-italjanskih mejnih sporov, vsled česar ne bo treba sklicevati posebnih komisij, da bi ta sporna vprašanja urejevala. Prepoved uvoza orožja. Ruska vlada je prepovedala uvoz vsakojakega orožja na Finsko. Od prepovedi izvzete so samo gladke puške. Zopet Karel May. Urednik Lebius je vložil zoper gozdarskega delavca Kriigla ovadbo radi krive prisege. Širitelj katoliških idej, pisatelj Karel May je pregovoril Kriigla, da je prisegel, da ga je pred znano obravnavo May ca. Lebius slednji nagovarjal, da priča po krivem zoper Maya, da mu da on Lebius 2000 mark za to. čast tega nemškega vzor - katoličana postaja vedno bolj umazana. Povišane osnovne glavnice. »Hlas Naroda« javlja, da bo »Češka prumislova banka« zvišala svojo osnovno glavnico na 50 miljonov kron. Muhati ne znajo to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva. kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. Listnica uredništva. Maribor: Notico o Dr. dr. smo dobili žal še-le včeraj po sklepu lista. Prva vinorejska zadruga v Krškem da s 1. januarjem leta 1911. v najem svojo gostilno „Hotel Gregorič". Pogoji jako ugodni. Zahteva se varščina 6000 K. 514 2-1 Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, kateri so bili prej lastnina grajščine Zalog. Isti se bodo potom parcelacije razprodajali po posameznih kosih na licu mesta (v Brezovem grabnu) v pondeljek 12. in in četrtek 15. septembra ob 8. uri zjutraj. 473 —1 Izborno vpeljano gostilno in mesarij o v Brežicah » daja koncem t. 1. v najem Anton Klaužer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom. — V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališče, ampak tudi vse v obe stroki spadajoča obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. — Ponudbe se sprejemajo do I. novembra t. I. Natančnejša pojasnila glede najemnine in vseh drugih podrobnostij zvedo se pri lastnikn. Anton Klaužer, krčmar in mesar v Brežicah. 5io 6-2 Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih Knjig, na debelo ln drobno pri Goričar & Leskovšek v Celju Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade. 177 88-54 trgovce in privat-račune, pismen zavitke, vizitke poročna naznanila prospekte, cenike itd. itd. sprejemniceitd. itd. itd. itd. Za p. t. društva: vabila, ^ lepake, okrožnice, spo-^ \ rede, vstopnice, čla- $ X narinske knjižnice % Za p. n. urade, posojilnice ^ kr. šolske svete itd. X uradne tiskovine, $ zavitke, pobotnice menice, napise ^ \ itd. itd. itd. \ O Zvezna knjigoveznica izvršuje vsa knji-goveška in galanterijska dela v najokusneji obliki ceno in točno. ■ ■ Šilerjeva cesta 3