ČETRTEK, 10.OKTOBER 2013 / ŠTEVILKA 1025, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR (5 srnobil iko Dr\\/^i no Iz o i I o no n a Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Atelje usnja JUDIT Koprska 26 05/6415145 Drevored l.maja 4.c 05/ 64175 31 lartka : Ce bi bila Izola Lampedusa Na plažo Lampeduse cel teden vozijo trupla temnopoltih pribežnikov, ki so utonili slab kilometer pred obljubljeno deželo. Domači ribiči so jih reševali iz valov, italijanska država pa je z velikih ladij le opazovala njihovo kalvarijo. Kako pa bi ravnali mi? (Mef) Predstavljajte si ta prizor. Ribiška ladja, podobna tistim, ki jih je bil nekoč poln izolski mandrač, pripluje skoraj do Ronka. V njej in na njej je kakšnih sto pribežnikov iz najrazličnejših, od boga in kapitala pozabljenih držav, ki sanjajo o boljšem življenju pri nas ali morda kje bolj na severozahodu. Nenadoma se nad zaliv spusti megla, golobice pa od nikoder. Potem nepričakovano potegne huda tramontana in ribiško pribežniška ladja nemočno skuša priti do Izole, vendar jo eden od sunkov tramontane prevrne in njeni potniki se znajdejo v vodi. Cele njihove družine so zbirale denar, da so lahko plačali potovanje s to odrešilno ladjo, zdaj pa se, neznano kje. znajdejo v hladni vodi. Tramontana jih zaliva z valovi in jim polni usta z morsko peno, nikjer nobenega rešilnega pasu, nikjer roke, ki bi ponudila pomoč in rešitev. Na obali, oddaljeni par sto metrov stojijo izolski ribiči in Izolani, ki jih je zaskrbela usoda njihovih čolnov na komunalnih privezih, in poslušajo krike groze prestrašenih in podhlajenih ljudi z neznane ladje, ki jo je ujela tramontana in razmišljajo, kaj jim je storiti. “Že tako nas je preveč, zdaj pa še oni”, gre misel skozi možgane. “Saj še za nas ni dovolj dela in denarja, na koncu jim bomo morali dati še socialno pomoč, pakete Rdečega križa, morda celo neprofitna stanovanja’’ je slišati razmišljanje nekoga iz množice. Nihče nič ne odgovori, slišati je le krike na pomoč, ki prihajajo izza koprenih valov. “Jaz grem” reče ribič, ki je malo pred tem srečno priplul v zaliv. “Jaz tudi”, se oglasi drugi, nato tretji in na koncu vsi stečejo proti svojim barkam. Ribiči Lampeduse so moji dobitniki Nobelove nagrade za mir. WWW.NAKUPI.NET Hvala vsem, ki ste poravnali naročnino za drugo polletje 2013. Zdaj je spisek spet popoln in gremo novim naročnikom nasproti. Če bi bili radi med njimi, pokličite 040 211434. N BANKA KOPER Športanje Ne vem več, kdaj se je začelo, kdaj me je tako prevzelo, da sem se športu predala, namesto da bi bančnica postala. No ja, to sem že bila nekoč, pa sem šla raje hitro proč, ker od številk te glava boli, s športom pa človek bolje živi. Zato Izolani, športajte z nami, veslajte, kegljajte, igrajte nogomet, vpišite se v klube, telovadite sami, s športom se da vedno bolje živet. Morda ne bomo vsi svetovni prvaki, ampak, vsi bomo zase, največji junaki. Športajte z nami, če ne, boste sami. temi te?® Šdmmse tetro p® maa Misel tedna: Če bomo štiri mesece odrezani od sveta zaradi obnavljanja Sončnega nabrežja raje kar zapremo barako in spravimo 30 družin ob kruh. Ivek, restavracija hotela Marina --------------------------------------------------Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) DENAR, ALI ŽIVLJENJE Ali vam je kaj jasno, ko začnete brati: »Obveščamo vas, da so skladno z 78. a členom ZZVZZ (Ur. L RS št. 72/06, U4/06-ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10-ZUPJS in 87/11) neplačnikom prispevkov za zdravstveno zavarovanje zadržane pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, z izjemo nujnega zdravljenja. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 01/30 77 427.« Če bi bilo vsaj napisano, da je ta telefonska številka brezplačna, bi jo morda še poklical, da mi povejo kaj je »pisatelj hotel povedati«, pa ni. Se to telefonsko sranje moraš plačati. Edino kar izveš je, da si lahko bolan, če pa ti podjetje, tvoj privatni delodajalec, drugače rečeno, lastnik tvojega telesa, delovne moči, uma, ni plačal prispevkov, ne boš zdravljen. Če si že v Ljubljani, lahko greš dr. Dopliharju, v Izoli pa k dr. Dernikoviču, ki te bo zastonj zdravil, drugače se lahko uležeš na cesto, počakaš, da postaneš predmet nujnega zdravljenja (povozil ga je avtobus) in mirno umreš v svoji ljubljeni domovini. V domovini, ki je, tako vsaj piše v Ustavi, tvoja, moja in naša, zato so državljani najvišja oblast, in zapisano je še, da je socialna država. Tako piše. Ko je bil ta strahotni, neverjetni, žaljivi, neustavni, neljudski in proti-Ijudski stavek, citiran na začetku tega teksta prvič zapisan, leta 2006, je bil predsednik vlade Janez Janša. Ponovili so ga leto kasneje, pod isto vlado, potrdili pa leta 2011, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor. Ta stavek enostavno pomeni: Crkni, če nimaš denarja. Pa ne za zdravljenje, ampak za zavarovalnico. Tu je »catch 22.« Denarja v zdravstvenih blagajnah je ogromno. Le, da ta denar ne gre za zdravljenje bolnih, ampak se priliva v žepe posameznikov. »Javna zdravstvena blagajna« (to je tista v katero vsi plačujemo), je, kakor je napisala Milena Zupanič v Delu, »imela lani 64 milijonov evrov uzgube, zasebne zdravstvene zavarovalnice pa rekordni dobiček: 11,1 milijona evrov.« lavna blagajna že štiri leta varčuje in letos bo bolnišnicam nakazala 350 milijonov evrov manj, zasebne zdravstvene zavarovalnice pa imajo rekorden dobiček, profit v višini 11,1 milijona evrov. V zadnjih štirih letih, ko je javna blagajna beležila izgube, so zasebne zavarovalnice imele 25 milijonov evrov dobička. Dobiček je nastal na račun varčevanja javne blagajne. In je šel direktno v privatne žepe. ne v zdravstvo. Ne za zdravljenje bolnih, ampak za bogatenje tistih, ki bogatijo na račun bolnih, in kradejo denar zdravim, ki niso obiskali zdravnika. In še dodatni nonsens, neumnost in kretenizem nekdanjih vlad in aktualne vlade: lastniki zasebnih zavarovalnic po obstoječi zakonodaji razdelijo vsako leto ves dobiček. Trdijo, da to zahteva Evropa. Prosim, da odgovorni v državi črno na belem pokažejo ta papir na katerem je to zapisano. Potem je pametno razmisliti ali je to legitimno od te Evrope in še bolj legitimno je postaviti vprašanje, kaj sploh delamo v taki Evropi. Denarja za zdravstvo je več kot dovolj za dva milijona državljanov, čeprav je res, da ga je premalo za pohlep raznih privatnih mešetarjev z zdravjem. Ali z boleznijo. Ali z nami, ker vsi smo zdravi, dokler ne zbolimo. Takrat pa - pod avtobus. Njihove dividende bodo višje, le da nas ne bo. Dokler to zahteva Evropa, čeprav sem prepričan, da nam lažejo. Ponoči sem sanjal Angelo Merki, kako klofuta grške otroke. Nam pa trgovci s smrtjo kradejo zdravje in se tako debelijo. In niso iz Evrope. Tja smo jih sami poslali... Pravijo, da je Drakula mrtev. Lažejo - Drakule so med nami. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Cena prevoza je odvisna od taksista Taksistom zagotovo ni lahko. V primerjavi z nekim preteklim časom so njihove cene prevozov nekajkrat nižje. Nekaj je naredila konkurenca, ki je vse hujša, nekaj je naredila kriza, ki je zredčila naročnike in danes so taksiji dostopni takorekoč vsakomur, posebej pa tistim, ki jim nekoč sploh niso bili dostopni. Kateri študent ali celo dijak, bi si pred leti lahko privoščil nočni prevoz s taksijem od žurke do doma. Danes je to skoraj prej pravilo kot izjema, saj so cene prevozov več kot dostopne. Vendar ne vedno in ne povsod. Odvisno je od taksista in zato nas ni prav nič presenetila informacija oziroma opozorilo, ki so ga poslali s Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP). “V zadnjem tednu smo prejeli veliko pritožb tujih študentk in študentov, ki so prišli na študijsko izmenjavo na Univerzo na Primorskem, glede višine zaračunane kilometrine pri prevozu z različnimi ponudniki taksi prevozov. Študentje se množično obračajo na nas, ker jim določeni taksisti zaračunajo dvakrat, do trikrat višje zneske, kot so le-ti veljavni po cenikih, zato je naša dolžnost, da pristojne organizacije in institucije opozorimo na nastale nepravilnosti oziroma na izkoriščanje tujcev - mladih študentov, ki bodo del svojega študija preživeli na naši univerzi. Nedopustno se nam zdi, da si taxi službe ustvarjajo dodaten dobiček na prevarantski način, s tem, da sleparijo študente, ki so že v osnovi z ekonomskega vidika bolj ranljiva skupina, ob predpostavki da gre za tujce, ki pri nas prebivajo zgolj z minimalno štipendijo in v večini primerov brez dodatnega zaslužka. Tujci, ki pridejo na študijsko izmenjavo, s seboj odnesejo tudi vtise gostujočega mesta, zato se na tem mestu sprašujemo, čemu je potrebna tako močna negativna promocija našega univerzitetnega mesta, ki s tovrstnimi prevarami to vsekakor ni. Na tem mestu pozivamo vse pristojne institucije, da skladno s svojim pristojnostmi ukrepajo v najkrajšem možnem času in tako preprečijo škodo, ki nastaja, in splošen slab ugled mesta, v katerem prebiva- Kot so zapisali v Delu, niso tuji študentje edini, ki so občutili priložnostni dvig cene prevoza v Kopru, temveč so o podobnih izkušnjah govorili tudi finski navijači na pred kratkim končanam evropskem prvenstvu v Košarki. Sicer je tržna inšpekcija tovrstne kršitve taksistov beležila tudi v Ljubljani, kjer pa imajo, po sprejetem občinskem odloku, taksisti postavljeno enotno ceno, Startnina 2 evra, vsak prevožen kilometer pa 1,5 evra. O uvedbi enotne tarife menda razmišljajo tudi v Kopru, kjer Startnina znaša 3,5 evrov, so še zapisali v Delu, je pa dejstvo, da med Ljubljano in Koprom, ali tudi Izolo, obstaja pomembna razlika, namreč velikost, zato bi bilo verjetno bolj racionalno, če bi se o enotni ceni dogovorile vse tri obalne občine. A dokler ne bo prišlo do tega bomo ostali pri barantanju, saj ni skrivnost, da se cena prevoza od točke A do B pogosto spreminja glede na iznajdljivost tako taksista, kot tudi stranke. Zato, ko pokličete taksi, vedno vprašajte, koliko vas bo prevoz stal in če s ceno niste zadovoljni lahko mirno pokličete drugega ponudnika, sicer vas lahko vsota ob prihodu na cilj krepko preseneti, manevra za pogajanja pa takrat ni več. In dokler zadeve na področju taksijev ne bodo povsem urejene bo to pač tako. hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 9-19h Četrtek, 10.oktober2013, št. 1025 —--------------------------------------------Seja OS---------------------- Zupanova napaka bo prinesla rešitev? Slaba polovica izolskih občinskih svetnikov j e na zadnji seji vložila pobudo za sklic izredne seje o zapletih v zvezi z gradnjami pomožnih kmetijskih objektov na izolskem podeželju. Toda, izkazalo se je, da so, v skladu s poslovnikom, le vložili pobudo, ki pa je župan, tudi v skladu s poslovnikom, ni sprejel. Župan Igor Kolenc je predlagatelje oziroma podpisnike pobude za sklic izredne seje, povabil na pogovor in jim pojasnil, da so vložili le pobudo za sklic izredne seje, ki pa je sam ne sprejema in zato tudi ne bo pripravljal gradiva zanjo, kaj šele, da bi jo sklical on. Če jo pobudniki hočejo imeti naj pripravijo dnevni red in gradiva ter skličejo izredno sejo. Pobudniki so od župana zahtevali, naj jim pošlje pismeno pojasnilo v zvezi z njihovo pobudo, vendar je niso prejeli. Seveda je takšno ravnanje župana razumljivo, saj si ne želi razprave o tem, kdo je dejansko “zakuhal” problem, ki ga trenutno ne pozna nobena druga občina v Sloveniji (izjema je menda nekaj posameznikov v koprski občini). Pobudniki so namreč zapisali, da pričakujejo, da bo župan člane OS obvestil oziroma seznanil s tem, kdo je sprožil postopke povezane s kmetijskimi zemljišči in objekti na le-teh in zakaj pobudnik ni že v samem začetku predvidel ločene obravnave problematike vikendov in kmetijskih objektov. Izvedeli smo, da pobudniki vztrajajo pri izredni seji in jo bodo, če bo treba, res sklicali sami ter pripravili gradivo zanjo in predloge sklepov. Občina hiti s PUPom Vprašanje v zvezi z izredno sejo Občinskega sveta smo poslali tudi Kristini Zelič, zadolženi za stike z javnostmi, ki pa se je izognila temu delu vprašanja in namesto tega pojasnila, kaj na občini počnejo za celovito sanacijo problema pomožnih kmetijskih objektov. "Spremembo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola bo Občinski svet obravnaval na svoji 22. redni seji, ki je predvidena za četrtek, 24. oktobra. To bo najpomembnejše točka te seje, ki ji bomo namenili tudi največ časa. ” Prejšnji teden se je sestala Komisija za razvoj podeželja v razširjeni sestavi. Seje so se poleg članov in predstavnikov kmetov udeležili tudi nekateri pobudniki sklica izredne seje Občinskega sveta, ki so prispevali konstruktivne predloge k osnutku spremembe prostorskega akta. Prihodnji teden se bo Komisija za razvoj podeželja še enkrat sestala (tokrat na skupni seji z Odborom za okolje in prostor), kjer bomo poskušali osnutek spremembe akta še bolj dodelati. Glede na pomemben prispevek vseh akterjev, tako članov komisij in odborov, svetnikov kot tudi oljkarjev in vinarjev, pričakujemo, da bo, v času do seje, pripravljena taka sprememba prostorskega akta, ki bo res odražala potrebe po kmetijskih objektih, tako za manjše kmete oziroma vrtičkarje kot za večje kmete, ki imajo specifične potrebe. Hkrati pa bo ta sprememba prostorskega akta onemogočala izkoriščanje pomožnih objektov v druge namene, ki niso kmetijski. Predlagane rešitve Komisija za razvoj podeželja in Odbor za okolje in prostor bosta v ponedeljek znova pregledala delovno gradivo za spremembo sedanjega prostorskega dokumenta za podeželje. Zelo verjetno se bo še nekoliko spreminjal, vendar je že zdaj dobra osnova za vključevanje zainteresirane javnosti, zato povzemamo nekaj predlogov. Osnovni kriterij za postavitev pomožnih kmetijskih objektov je velikost zemljišča, razlikujejo pa se, glede na to, ali ima kdo trajnostni nasad v glavnem za samooskrbo ali pa prideluje tržne viške, saj za slednje potrebuje dodatne prostore (tabela, levo spodaj). Pomembno je določilo, da je bivanje v objektih na kmetijskih zemljiščih prepovedano, razen v primerih, ko se kmetijski proizvajalec ukvarja z registrirano osnovno in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Na kmetijskih zemljiščih je prepovedana postavitev šotorov, bivalnih prikolic in bivalnih kontejnerjev, razen v primerih, ko se kmetijski proizvajalec ukvarja z registrirano osnovno in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Vse pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je prepovedano priključevati na gospodarsko javno infrastrukturo, razen v primerih, ko se kmetijski proizvajalec ukvarja z registrirano osnovno in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Objekti so le enoetažni, maksimalna višina je 6 m, objekt mora biti zidan iz lokalnega kamna - fliša v videzu suhozida, objekt je lahko tudi montažen lesen (ne sme biti brunarica, barvni ton lesa sivorjavi odtenki; svetli), s točkovnimi temelji (odstranljiv); transportni kontejnerji, ki so postavljeni s točkovnimi temelji, morajo biti v celoti zakriti (zazeleneli ali obloženi z lesom ali kamnom); zaželjeno je, da so objekti ozelenjeni, objekti imajo lahko pergolo; objekt mora bit krit s korci ali lokalnim kamnom, okolica vseh objektov naj se ozeleni z avtohtono vegetacijo. Vsi objekti so etažnosti P (lahko delno vkopani) brez lesenih ograj in gankov. Legenda: Lopa: nadstrešek, lahko zaprt s treh strani, točkovni temelji, lahko montažen, namenjen shranjevanju orodja in mehanizacije (strojna lopa) Objekt »kažeta«: večnamenski prostor, zaprt, montažni s točkovnimi temelji, shranjevanje orodja in / ali pridelka Sortirnica: nadstrešek, lahko zaprta s treh strani ali ograjena, montažna, betoniran tlak (higienske zahteva; manipulacija z viličarji) Embalaža: zaprt prostor za embalažo, montažen, točkovni temelji. Hladilnica: za kratkotrajno shranjevanje zelenjave - običajno dan pri zelenjavi za vrtnine in trajni nasadi (vsi trajni nasadi-vinogradi, oljčniki, sadovnjaki, špargljišča,... in vrtnine za samooskrbo tržna pridelava vrtnin in sadja (več potrebnih objektov zaradi zahtevne priprave blaga in kratkotrajnega skladiščenja) površina velikost objekta v m2 velikost objekta m2 objekt kažeta lopa skupaj Hladilnica lopa sortirnica embalaža skupno 0 - 300 m2 0 0 300 m2 - 500 m2 do 9 od 500 m2- 0,5 ha do 20 0,5 ha -1 ha do 30 ? 30 do 40 do 10 do 10 do 60 1 ha do 3 ha do 16 do 80 96 do 80 do 20 do 20 do 120 3 ha do 6 ha do 16 do 80 96 do 30 do 150 do 30 do 30 do 240 nad 6 ha do 20 do 120 140 do 30 do 200 do 100 do 100 do 430 M/milR/M 3 Reagiranje Kdaj se bo v Izoli delalo gospodarno in kdaj v splošno korist? Ko mi sodelavec pove, da izolski župan napoveduje tožbo Skladu KZG RS, res ne morem mimo, da ne bi napisala par vrstic. Zdaj očitno skuša župan svoj napačen način in nespametno načrtovane poteze pri povzročanju hude krvi zakupnikom glede akcije pregledovanja obdela-nosti in nedovoljenih gradenj, prevaliti na Sklad. Seveda Sklad za občinsko politiko, deluje nespametno in negospodarno in to v vsakem primeru, če zakupnike opozarja ali pa jih ne. Vedno deluje narobe, saj Sklad ne opozarja, kot bi si morda župan želel le nekaterih, temveč vse, ki zadev nimajo rešenih. Vse kar bo pametnega prinesla akcija Skladovega pregledovanja je to, da bomo sedaj zakupniki morda res hitreje prišli do odloka, ki bo urejal te zadeve in da se bo vedelo kaj se sme in kaj ne. Zelo me moti, da se zadev ne rešuje po vrsti in da se ljudem najprej pošlje strah v kosti, zatem pa se jim pošilja dodatna tolažilna obvestila. Koliko stanejo samo poštni računi pa nikogar ne briga. Zakon o Skladu obstaja že 20 let in na podlagi tega se tudi kmetijska zemljišča morajo prenesti v upravljanje na RS. Pa se kljub večkrat pripravljenim in občini posredovanim pogodbam o prenosu zemljišč, to ne zgodi. Seveda je pri tem porabljeno ogromno časa in denarja. Trenutno je pri strokovnih službah občine Izola s strani Sklada v pregledovanje posredovanih več pogodb o prenosu zemljišč za skupno 1380 parcel, pa jih župan ne podpiše. Zakupniki so v nemilosti, saj sedaj brez soglasja zakupodajal-ca, ne morejo osnovati niti trajnih nasadov več. Če župan želi pomagati našim zakupnikom, kot to izgleda iz poslanih obvestil, potem naj spoštuje tudi on zakone in pomaga urediti lastništvo tako kot ti zahtevajo. Kljub vsemu zavlačevanju pri ne-podpisovanju posredovanih pogodb, do sedaj Sklad ni posegal, po reševanju zadev po sodni poti. Ali bo to moral pa je odvisno od župana. Državljani svoje prekrške plačujemo iz svojega žepa, občinski, ki končajo na sodišču pa so plačani iz davkoplačevalskega denarja oziroma spet iz naših žepov, čeprav z voljo župana, ki je dolžan delati za splošni interes, nimamo nič. Če se nam zdijo zakoni napačni je zato politika in parlament, da jih spremenijo. Dokler pa veljajo , smo jih vsi, ne glede na funkcijo dolžni spoštovati. Vodilni bi še posebej morali biti za zgled in se še posebej zavedati, da anarhija ne prinaša nič dobrega. Slišim da nekateri, ki ne morejo na kmetijskih zemljiščih dobiti soglasij ne od Sklada ne od Občine pošiljajo vloge celo v Bruselj. Ali mora res cel svet zvedeti, kako smo tu med sabo nespametni? Viktorija Carli Zakon je enak za vse Država preverja stalna prebivališča V Žurnalu so pred dobrim tednom pisali o tem, kako banke in zavarovalnice zahtevajo od upravne enote podatke o ugotavljanju stalnega prebivališča. Kot je povedal načelnik izolske upravne enote Branko Andrejašič, je to verjetno odraz krize, saj se na ta način ljudje verjetno poskušajo izogniti obveznostim, ki so vezane na bančna posojila ali lizing pogodbe. Da je zadeva resna govori že dejstvo, da so globe, predvidene za soseda, ki s pričanjem noče sodelovati v postopku ugotavljanja, krepkih 500 evrov, kazni za kršitelje, za katere je med postopkom ugotovljeno, da dejansko ne prebivajo na prijavljenem naslovu, pa do 1.200 eur. A dejstvo je, da je teh 1.200 evrov manjše zlo v primerjavi s pravim razlogom, da se oseba prijavi v enem kraju, živi pa drugje. Da je stalno prebivališče v naši državi dokument, ki ga očitno malokdo upošteva govori že absurdna anekdota gradbene baronice Hilde Tovšak, ki se je kljub statusu ubežnika kar tri dni uspešno skrivala nikjer drugje, kot na svojem uradno prijavljenem naslovu v Šentilju pod Turjakom v občini Mislinja. Tako, kot je zapisano, naprimer v telefonskem imeniku. Ali pa dejstvo, da na statističnem uradu ugotavljajo, da je selitev v tujino iz Slovenije verjetno še več, kot kažejo uradni podatki, saj vsi državljani, ki so se odselili, niso tudi odjavili stalnega prebivališča. Seveda pa ima stalno prebivališče tudi drugačne konotacije. To, da je marsikdo umetno višal mesečno plačo, pod postavko potnih stroškov, ravno na račun nepravilno prikazanega stalnega prebivališča, je jasno. A stalno prebivališče je tudi pogoj pri imenovanju članov raznoraznih občinskih komisij, nenazadnje pa je tudi eden temeljnih pogojev za kandidate za župana ali občinskega svetnika, ob tistem o dopolnjenih 18 letih starosti. Zato je tudi predsednik statu-tarno-pravne komisije Aleksej Skok, na zadnji seji občinskega sveta, ob imenovanju stanovanjske komisije povedal, da jo sestavlja pet članov in sicer Manca Vadnjal Stojanovič, Žanin Gruden, Branko Simonovič, Marika Jauševac in Renato Vovk, ter da so vsi so Izole. Pred časom je pod drobnogled upravne enote prišel tudi župan Trebnjega Alojzij Kastelic, za katerega so menda vsi domačini vedeli, da sicer prihaja iz Trebnjega, a si je zgradil hišo v Mirnem. A za to, da je lahko kandidiral za župana, je menda prijavil stalno prebivališče pri bližnjih sorodnikih, so zapisali pred časom v Delu. Trebanjski spletni medij Cajtng pa je poročal, da je po anonimni prijavi stekla preiskava upravne enote, a v tistem času je kontroverzni župan večino časa vendarle preživel v mamini hiši v Trebjem, ob nedeljah pa so ga opazili tudi na domu svoje družine v Mirnem. Kaj pa pravzaprav je stalno prebivališče? Zakonodaja pravi tako-le: - stalno prebivališče je naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave. Začasno prebivališče je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno ne prebiva (3. člen ZPPreb), - na podlagi 2. člena mora posameznik prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja ter odjaviti stalno prebivališče, če se odseli z območja Republike Slovenije, - 6. člen omenjenega zakona določa, da je obveznost prijave oziroma odjave stalnega prebivališča ter prijave spremembe naslova stvar posameznika, ki jo mora sam prijaviti pristojnemu organu v roku 8 dni od naseli- tve, odjaviti pa pred odselitvijo. Ob prijavi mora posameznik, na podlagi 3. odstavka 7. člena omenjenega zakona, predložiti dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba (za določen oz. nedoločen čas) ali pisno soglasje lastnika oz. solastnikov stanovanja oz. upravljavca nastanitvenega objekta, - 1. odstavek 25. člena ZPPreb, pravi, da se z globo od 400 do 1.200 eurov kaznuje za prekršek fizična oseba, ki v predpisanem roku ne prijavi stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča (prvi, tretji in peti odstavek 6. člena). Koga in kdaj preverjajo? Na podlagi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča - ZPPreb je pristojni organ dolžan uvesti postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča po uradni dolžnosti in sicer v primeru, če podvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva. Pristojni organ načeloma lahko podvomi, da nekdo ne prebiva na stalnem prebivališču takrat, ko naprimer ne dviguje pošte, sicer pa se postopek začne tudi ob anonimni prijavi, upravne enote pa se sosedov poslužujejo predvsem zato, so še zapisali v Žurnalu, ker sredstev za najem detektivov pač ni. Sicer pa je, glede na raziskavo brezplačnika, v teku največ ugotavljanj stalnega prebivališča v Kopru in Mariboru, kjer preverjajo kar 1,1 % prebivalcev. Kako je v Izoli? Kakšen je ta odstotek preverjanj v Izoli sicer ne vemo, a glede na to, da se že dva naša župana in dva podžupana ter kar nekaj občinskih svetnikov na seje vozi od drugod, se zdi, da ta pojav za izolske volivce in izolsko politiko ni nič kaj nenavadnega. Dokler se ne bo našel kdo in zastavil takšno vprašanje, kot so ga zastavili županu iz Trebnjega. AM Štiri za dva je vseeno premalo im Zakonom o tujcih (Uradni ti« RS it. SO/1011 in 57/1011 pr.) jo bito uvedena kartična oblika dovoljenja za stalne prebivanje. Po Zakonu o tujcih se d o tujcih se dovoljenja za stalno prebivanje, hi si la po prej veljavnem zakonu, uporabljale le do IS. 5.1013, petem pa |a mora tujec zamenjati za samosti listino v kartični oblik Glede na navedeno, Ministrstvo za notranje zadeve poziva vse tujce, ki dovoljenja za stalno prebivanje v obliki nalepke v potnem listu ie niste zamenjali za dovoljenje za stalno kartice, da to storite čimprej, e v obliki kartice, da t S tem se boste izogni dokazovanju svojega statusa in uveljavljanju pravic, ki iz vaiega statusa izhajajo, vključno z nemotenim potovanjem izven Republike Slovenije, zmanjiali pa boste tudi motnost Dovoljenje za stalno prebivanje lahko zamenjate pri upravni enoti, na območju katere prebivate Obtike do.otjeni ra stalno prsenanja. ki sel ■Mi KA <1 CMknjfil * NOTIFICATION By the new AUens Act (Official Gazette RS ne. 50/1011 and 57/1011 - amend J, the perma n ant residence perm it svat intreduced in the form of a card. Under the Alient Act. permanent residence permitt issued in Ime with the prevtously appticable lase can be used untit Id. S. 1013, then the foreign natienal is required te repince them by an indepeedent document in the form ef a card With regard to the above, the Mmistry of the Interier is invitmg ali those foreign nationals veho ha ve not yet reptaced their passport by the permanent residence permit in the form ef a card. to de so as soon as possible, but not Utor than 5 S 1013. Consequentty, you uriti avoid any petential mconvenienca in provmg ye ur stat us and esertising the nghts pertainmgto your status, including an unhmdered travel outside the Repubbc of Slovenia. You urili also reduce the poss*ility of your documents bemg counterfeited administrative unit in the terntory of vrtec h y Me ligjin e ri per te huejt (Gazeta Zy rtare RS nr. SO/1011 dhe 57/1011 - po pr.) hyh ne perdoren karta e lejes por qendrim te Sipaš Ligjit pot te huajt lej« per qendnm te pOrtiershem qe jene dhene ne baze te Ugjrt te maparsham de te jene ni perdorim den me IS. S. 1013. pas kisaj i huaji duh« qe ta ndermje ati me nji dokument me vete ni forme karte. njen per qendnm ti perhershem ni formi Mikete ngjitese ni lasaporte, qi ta ndirmjne ati sa me shpejti ti j«i e mur i ndirmjne ati sa me shpejti ti j« jo mi veni se 18 5.2013. Me kete do tju shmangeni pakenaqesive te mundshme per te burojni nga statuti, perfshiri kitu edhe udh«imut pa pengesa jeshti Republikes si Sllovenisi, duke zvogiluar mundiseii e falsdikimit ti dokumenta. Administrative, ni ženin ku kanoni a -9 tima obeta doi«>l|en|a ra stdHe p* -- The P e* form «the perm. v ne« le st«",e pe =ss~;;;s= [ OBAVJEŠTENJE U skladu sa navedenim, Mmistarstve unutrainjih poslov naljepnice u pasoiu jel oisu zamijeei Ijepeke e pasoiu jel nisu zanujenili za doz boravak u obliku kartice, da to učine Ito prije. eajkatnije do 18 S. 2013. Time č«e izbječi eventualne nelagodnosti kod dokazhranja sneg statuta i konltenja prava hoja proizlaze iz valeg statusa, uključujuči i nesmetano putovan je van Republike Slovenije Tahoder če se smanjiti megučnest krive tvore nje isprave. Dozvetu za stalni boravak mo!«e zamijeniti na upravnoj jedtnici koja pokriva područje na kojem boravrta Stene uradnih državnih inštitucij že nekaj časa krasijo obvestila, ki pozivajo tujce s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, da zamenjajo dovoljenja za stalno prebivanje za samostojno listino v kartični obliki. Obvestila so napisana v slovenščini, albanščini, angle-scini m hrvaščini, a, zanimivo, ne v italijanščini. Že res, da smo na dvojezičnem območju in da so obvestila kar štiri-jezična, a kaj, ko jeziki niso tisti, ki jih zakonodaja zahteva, Evropa gor, Evropa dol. MWim\