SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 96í, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
ConcMión 2466

EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIBES 26. OCTOBRA 1935
Štev. 103
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko ¡n mm celo leto $ arg. 6.—, za pol leta 2.60. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctn,
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Manjšinski kongres
V dneh od 2. do i. septembra je *asedal v Ženevi kongres evropskih 'Orodnih manjšin; udeležilo se ga je odposlancev iz raznih držav in •""«dsedoval je, kakor prejšnja leta, b'vši slovenski poslanec v rimskem tarlamentu dr. Josip VVilfan; poleg n¡ega Je zastopal Jugoslovane iz Jir "iske Krajine še dr. Engelbert Be-vinjak.
Za letošnji kongres je bilo manj za %anja nego druga leta. Ni čudno.
Ženevi so se bavili z nujnejšim vpra sanjem, ki je pritegnilo nase vso pogost svetovne javnosti: s sporom Italijo in Abesinijo. Vkljub temu je manjšinski kongres častno iz-ri¡l svojo nalogo.
Kakšnega pomena je manjšinski
^igres, to je večini načih čitateljev
znano. Vsa njegova veljava je v
e,n- da zastopa okrog 40 milijonov
ki tvorijo po raznih evropskih
^Žftvah narodne manjšine, ter se v
''¡ihovem imenu poteguje za pravično
manjšinskega problema. E-
sredstvo, katerega se more po-
HWvati za dosego svojega namena, Je
Afriška vojna in evropska diplomacija
-——— ■ ■ — » m — ■ ■ . -
Docim ni beležiti na abesinskih frontah nobenih važnejših dogodkov, izkazuje evropska diplomacija veliko delavnost, ki utegne vplivati odločilno na razvoj dogodkov-Mussolini popušča
ABESINSKE
Italijanske tvornice letal izdelajo vsak dan po sedem vojnih avionov za zračno vojsko in izvedenci računajo, da bo imela Italija še pred božičem svojih 3.500 vojnih zračnih aparatov.
he
Prepričevanje; ker so pa oblasti v '^nežnih državah le prerade glu-
za vse, kar je v zvezi z narodnimi tišinami, je to prepričevanje kaj '""hvaležen posel in doslej tudi ne be-nikakih večjih praktičnih uspe-'°v- Gluha za pritožbe in prigovarja manjšinskega kongresa je bi-^ doslej skoro dosledno tudi Zveza 1%dov, katere dolžnost bi bila, da se za usodo in zaščito narodnih
dejstev se prav dobro zavedajo voditelji manjšinskega kongre-vendar pa niso obupali, marveč
H
Overjeni, da mora vztrajno delo le obroditi uspehe. To prepri"
ntlje je tudi letos podčrtal dr. Wil-svojem otvoritvenem -govoru.
'in

ei' se kongres poteguje za mirno
Va
•tev manjšinskega vpravanja, za seve vsak iredentizem pri manj
ter zahteva od njih zvestobo
^'žave, kateri pripadajo kot drža '¡tai. To
je prišlo do izraza tudi v ob-
"lom poročilu, ki ga je imel kongres 'ajnik dr. Ammende o "naddržavni
lto<ini skupnosti", ki naj veže narod Manjšine in narode, iz katerih iz aJo, ne glede na državne meje, in ^aj skrbi za gojitev skupne zavesti,
Hit
S S
ure itd. Za narodne manjšine pa
1 vedno velja načelo: "Zvestoba na-in zvestoba državi". '
Nobenega odločilnejšega dogodka ni bilo pretekli teden na bojiščih v A-besiniji, dasi mnoga znamenja kažejo, da se takšni odločilni dogodki pripravljajo. Iz vseh krajev dežele se zbirajo na frontah proti Italijanom- abe-sinske čete ter se pripravljajo na veliko bitko. Abesinci se polagoma sez-najnajo z modernim načinom bojevanja: marširajo ponoči, da jih italijanski letalci ne morejo videti, taborijo v gozdovih, svoje bele obleke si mažejo z blatom, da jih sovražni strelci težje opazijo, in podobno. Postajajo pač previdni in previdnost je najboljši lek zaper moderno orožje, s katerim je italijanska vojska bogato založena.
Glasom poročil iz Etiopije, so Abesinci zbrali že okrog 1,000.000 mož med Dessiem in Tekazzejem ter hočejo z njimi zajeziti napredovanje Italijanov s severa proti jugu. Na severni fronti je bilo italijansko napredovanje doslej prav skremno: vpadniki že dolgo čepe v Adigratu, Adui in Aksumu in utrjujejo svoje postojanke. Slišali so se sprva glasovi, da bo nadaljnja ofenziva usmerjena proti mestecu Ma kalle, pa izgleda da je De Bono .spremenil svoj načrt, ker se je tam zbrala močna abesinska vojska in je teren veliko ugodnejši za branitelje, nego za napadalce.
Bodoči italijanski napad s severa bo najbrž usmerjen proti jugovzhodu skozi strahotno Danakilsko pustinjo, kjer je sicer podnebje veliko hujše, a je možnost nenadnih abesinskih napadov iz zasede skoro izključena.
Hitreje napreduje Grazianijeva vojska v puščavnatih krajih na jugu. To je bilo tudi pričakovati, kakor smo že pisali svoj čas. Pretekle dni so Italijani na južni fronti prepodili Abesin-ce iz utrdbe Dagnerei ter si s tem zagotovili važnejšo oazo. Na večje ovire bo Graziani naletel, ko dospe do hribovja.
V splošnem pa, kot rečeno, ni bilo na bojiščih nobenega odločilnejšega dogodka.
Bolj zanimive stvari pa se pletejo v evropski diplomaciji. V angleškem parlamentu je vlada obrazložila svojo zunanjo'politiko: izjavila je, da podpira ter da je pripravljena tudi v bodoče podpirati Zvezo narodov, da pa
nikdar in nikoli ni mislila na kakšno vojno v Evropi.
Angleži so včasih radi zagonetni in tudi ta njihova izjava ni kar tako pre pričevalna. Caí nikoli niso mislili na vojno, počemu so zbrali v Sredozemskem morju toliko vojnih ladij, kakor nikdar prej; počemu so ojačili utrdbe na Malti in v Gibraltarju; iz kakšnih razlogov so ojačili posadke v Egiptu
ročila v Pariz in London, da bo od-poklicala eno izmed divizij, ki jih je bila koncentrirala v Libiji z namenom da Angležem "pokaže zobe".
Angleži sedaj izjavljajo, da jc to lepo od Italijanov, vendar pa da morajo temeljito proučiti položaj, preden odpokličejo kakšno vojno ladjo iz Sre dozemskega morja.
Vsak slepec vidi, da se je začel Mu-
Kaj pa v Afriki?
Ni izključeno, da bo t'idi tu postal popustljivejši.
Računi z zmagovitim policijskim" pohodom v Addis Abebo so bili preu-ranjeni in podnebne ter terenske tež-koče, pa tudi abesinski odpor so mnogo večji, nego so si Italijani predstavljali, da bodo.
Morda se je Mussolini že odloči' za
^ "ftimivo vprašanje je sprožil na
f^8resu dr. Besednjak; vprašanje na
v,manjšin v avtoritativnih drža-"i i
j0 '10 jo v takšnih, ki se ne oslanja-(je.lla demokracijo. Dr. Besednjak ie tla je demokracija izkazala ve-m 'Jshige manjšinam, vendar pa da m ^ Propast ni povsod prinesla poji» Hanie . položaja manjšin. Naglašal c'a je evropski manjšinski pokret (j, flv'sen pokret, kateremu ni treba, istoveti s tem ali onim politič-režimom ter da more sodelovati 'u,vaterimk°li režimom (tudi fašistič-dfj > v kolikor je vsak režim resno t^^jen vpoštevati življenjske in-«nanjših.
Vtališče je kongres odobril v po-W 'Soluciji, s katero poziva obe"
V
S S "k,
HENDERSON JE UMRL
V starosti 72 let je preminul v Londonu predsednik razorožitvene konfe ronce Arthur Henderson. — Njegovo zdravstveno stanje je bilo v zadnjih tednih tako slabo, da ni mogel niti listov čitati. Ker so zdravniki prepovedali obveščati ga o abesinsko-itali-janskem sporu, je Henderson umrl v veri, da se jo vkljub vsemu posrečilo ohraniti mir.
SIERI LEONE
A i I a trt! C Ocean
Italija in Vel. Britanija v Airiki
ter zbrali tam veliko vojnih letal v
Ni nobenega dvoma, da so na vojno v resnici mislili; možno pa je, da so se sedaj premislili in morda vprav zato, ker se položaj na abesinskih bojiščih čisto drugače razvija, nego so pri čakovali Italijani in so domnevali tudi mnogi drugi. Tahki, letala, ognjemeti in plini niso doslej naredili še nobenega čudeža v akciji proti "barbarom". ..
Na vsak način: če pomeni sedanja izjava angleške vlade preokret v njeni zunanji politiki, je ta preokret povzročilo gotovo tudi vztrajno posredovanje francoske diplomacije med Rimom in Londonom.
Po nekaterih znamenjih jc dovoljeno sklepati, da so Francozi imeli uspeli: posilaičilo se jim je prepričati Mussolinija, da je najbolj pametno, ako napetosti v odnošajih z Anglijo ne tira do skrajnosti, marveč da začne lepo popuščati.
In tako je rimska vlada v sredo spo
ssolini umikati pred Anglijo. Za sedaj na Sredozemskem morju.
EKSPLOZIJA NA PARNIKU
Luksusni parnik "Ausonia", last tržaškega Lloyda, je postal žrtev požara ki je nastal radi eksplozije kotlov. — Nesreča se je dogodila v aleksandrij-ském pristanišču v Egiptu in je zahtevala tudi nekaj človeških žrtev. Nav zočne angleške vojne ladje so sicer brž prihitele na pcmoč, vendar pa požara ni bilo mogoče pogasiti; pač pa so rešili potnike,in posadko, razen e-nega kurjača, ki je bil takoj mrtev. Ranjence so odpeljali v tatnošnjo italijansko bolnišnico.
Ker parnika ni bilo mogoče rešiti, so ga potegnili na globokejše morje, da se tam potopi.
umik. Res da bi to ne bilo ugodno za njegov prestiž — .vsaj v inozemstvu, vendar pa tudi to ne more koristiti njegovemu prestižu, če. se izkaže, da so celo "neoboroženi in barbarski' Abesinci kos moderni in po fašizmu toliko opevani italijanski vojski. Saj se mu bo vsa Evropa smejala, če bo še kdaj grozil na levo in desno ter škripal z ¡šolani, kakor je doslej rad delal.
Kaj ho storil, kako se bo odločil?
Ali pojde vsa Mussolinijeva afriška avantura v nič in pojdejo z njo v nič tudi težke milijarde, ki jih je Italija že potrošila zanjo?
avtoritativne režime v Evropi,
"tn
S Pr
ViCQ "Znajo narodnim manjšinam pra iii Svobodnega kulturnega razvo-
l(!f razvoja svoje narodne bitnosti v^ Hm v zvezi s tem dajo odgo-!, <1Jofa zastopstva v vseh politič" ^"'turnih in ,gospodarskih usta-
^ s6'n je kongres povedal, da smat-tli^' ol°vanje med 'manjšinami in lif¡tti n',rii oblasti za prav možno na \i¡ .. v Hitlerjevi Nemčiji in v Mu-I s"li<!vi Italiji, kakor v katerikoli 1 demokratični državi.
Izjalovljen poskus za vpostavitev dik tature v Jugoslaviji?
Stroški, ki jih ima Italija zaradi vojne v Afriki, presegajo sedaj že 20 milijonov lir dnevno. V septembru so znašali 63:5 milijonov.
Ranjene vojake italijanske oblasti ne pošiljajo domov, marveč na dodc-kaneške otoke blizu tnaloazijske obale, kjer so več hotelov in stavb preuredili v vojne bolnišnice. Pretekle dni sta krenila iz Afrike proti Dode-kánezu dva parnika, na katerih je bilo vkrcanih 1.500 ranjencev. <':e bi rajnence pošiljali v Italijo, bi to utegnilo nepovoljno vplivati na vojno navdušenje, katero na umeten način ir stvarja fašizem med mladino.
Abesinski poslanik v Londonu je objavil izjavo, naslovljeno na tainošnje-ga italijanskega poslani.ka, v kateri pravi, da cesar II a j le Selassie ne bó mogel preprečiti, da se njegovi vojaki maščujejo nad italijanskimi vojnimi ujetniki, če bo Mussolinijeva vojska še nadalje uporabljala strupeno pline in dunrdum krogle proti "nezavarovanemu in plemenitemu a-bosinskemu ljudstvu".
Da so Italijani v resnici uporabljali krogle dum-dum, pričajo baje nekateri inozemski zdravniki, ki so zdravili Abesince, ranjene s takšno.mitnici jo, ki je po mednarodnih dogovorih prepovedana. Dunrdum pravijo takšnim kroglam, ki so na koncu odščip-ljene tako, da se iz njih izlije svinec, ko zadenejo v telo, pa povzročijo radi tega neprimerno hujše rane, nego navadna puškina krogla.
V	glavnem mestu Abesinije je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je cesar prejel mnogo pisem od članov nemške narodne manjšine iz Južne Tirolske, v katerih pisci izražajo nado, da bodo Abesinci zmagali nad Italijani; obenem pa prosijo cesarja, naj poskrbi, da bodo abesinske oblasti blagohotno postopale z italijanskimi vojaki nemške narodnosti, ki bi prišli v abesinsko ujetništvo, ker so tudi oni žrtve diktatorja Mussolinija.
*
V	Addis Abebi se je pretekle dni vrši la velika cerkvena slovesnost, tekom katere so svečeniki prosili Boga, naj nakloni zdravje in dolgo življenje cesarju Hajle Seilassieju ter naj tudi nikar ne dopusti, da bi umrl ras Gug-sa (o katerem smo prejšnji teden poročali, da je z enim delom svoje 'vojske prestopil na italijansko stran), marveč naj Abesincem izkaže milost, da dobe izdajalca še živega in zdravega v svoje roke.
Strelske jarke pripravljajo tudi v bližini Addis Abebe
obveščevalna agencija Associa-ter Press poroča iz Beograda, z datumom 20. t. m., naslednje:
"Danes se je sestala narodna skupščina z namenom, da prouči politični položaj. Sprejet je bil sklep, s katerim se zahteva odstop ministrskega predsednika Stojadi-neviča, vendar pa je ta izjavil, da ne bo demisioniral.
"Demokrati so na posebnem zbo rovanju sklenili podpirati predsednika vlade Stojadinoviča. Pravijo, da je bolji njegov režim, nego fašistični. Jovanovič, vodja Srbske zemljoradniške stranke, ki
je bil Stojadinovičev .nasprotnik jo tudi sklical svoje pristaše na zborovanje ter jih bo pozval naj nastopijo proti fašističnim nučr tom.
"Beograjska tajna policija se bavi z razkrivanjem zarote, katere namen je bil izvršiti državni u' dar. Po dosedanjih ugotovitvah izgleda, da so zaroto pripravili fašistični elementi z namenom, da vpostavijo v Jugoslaviji diktaturo. Policija dodaja, da so zarotniki računali s pomočjo nekaterih čet".
V Aleksandriji so Angleži deloma najeli, deloma pa kupili par egiptovskih bolnišnic, ki,jih nameravajo u-porabiti za vojaštvo.
Abesinci se polagoma uče rabiti mo demo orožje: z bojišč že prihajajo poročila o letanju abesinskih vojnih avionov, pri Ual Ualu pa so baje A-besihci pripravili italijanskemu vojaš kemu oddelku zasedo ter postroljali v par minutah s strojnimi puškami
štiristo vpadnikov.
*
Poročilo iz abesinskega vira zagotavlja, da je 250 italijanskih vojakov poginilo od žeje in mrzlice v gorovju Mussa Ali, kjer so bili umikajoči se Etiopci osolili vse vodnjake ter naredili s tem vodo nepitno.
k
Stran 2
NOVI LIST
Rojaki: 9. novembra velika "Taborova" prireditev za tiskovni sklad Novega lista!





S

<
ARGENTINSKE VESTI


Volilni boj v buenosaireški pokrajini
Volilna kampanja, ki se jc pričela v buenosaireški pokrajini a pro-glaševanjem kandidatov posameznih strank, se v mnogih krajili vrši z izredno napadalnostjo posebno med kon servativci in radikali.
V J. F. Uriburu je prišlo preteklo soboto celo do krvavega spopada med pristaši obeh strank. Radikali so v štirih avtomobilih razdeljevali letake, v katerih so pozivali prebivalstvo, naj priredi svečan sprejem radikalskemu kandidatu in voditelju dr. Pueyrre-donu, ki je imel priti naslednjega dne v imenovano mestece.
Eno izmed radikálskih vozil se je bilo ustavilo na glavnem trgu, pa je privozil mimo avto, v katerem se je nahajala skupina konservativcev, med njimi nečak krajevnega policijskega komisarja Andrés Palacios. Zbadljiv ko in psovke so začele kmalu leteti na obe strani in psovkam so sledile še krogle iz revolverjev. Sproženih je bilo več ko sto strelov: ena izmed krogel jo ranila v glavo omenjenega Palaciosa, druga krogla pa je zadela v roko neko mimoidoče dekletce.
Takoj po spopadu je policija obkolila krajevni sedež radikalske stranke ter izvršila preiskavo. Radikalska stranka je radi teh dogodkov protestirala pri pokrajinski vladi v La Plati.
Dr. Pueyrredon se je naslednjega dne res pripeljal v J. F. Uriburu, vendar pa se napovedani radikalski shod ni mogel vršiti, ker ga je bil sodnik Coti de la Lastra prepovedal z utemeljitvijo, da varnostna oblast ni v zadostni meri poskrbela za vzdrževanje reda.
Folco Testena pod ključem
Ravnatelj tukajšnjega fašističnega lista "Giornale d'Italia" Comenunaro Braccialarghe, bolj znan pod psevdonimom Folco Tostena, proti kateremu je — kakor znano — zunanje ministrstvo vložilo ovadbo radi žaljenja ar gentinskega zastopnika pri Zvezi narodov ter radi drugih prestopkov, je bil pretekli petek aretiran na zahtevo sodnika dr. Jantusa.
Pri zasliševanju je obtoženec izjavil, da ni imelna mena žaliti nikogar, marveč da je velik prijatelj Argenti-nije ter da živi tu že dolgo vrsto let. Zagovornik Testene je zahteval njegovo prostost ter je ponujal kavcijo, ven dar pa je sodnik zahtevo za sedaj odklonil.
Italijanska trgovinska delegacija
V četrtek je prispela v Buenos Aires italijanska delegacija, ki ima namen pogajati se tu z argentinskimi o-blasti za sklenitev posebne trgovinske pogodbe med obema državama. Delegacijo vodi posl. Asquini, bivši rektor tržaške trgovinske univerze.
Dr. Alvear v Córdobi
Preteklo soboto so imeli radikali vo lilni shod v Córdobi. Udeležil se ga jo tudi bivši" predsednik republike dr. Alvear. Imel je govor, v katerem je naglašal, da se bodo radikali udeležili odslej vseh volitev, rje glede na nasilje, ki se izvaja proti njim.
Dosmrtna ječa
Poročali sino svoj čas o zverinskem zločinu, ki ga je izvršil neki Juan José Piazza: v Olivosu je pahnil v reko dve mladoletni deklici, Armando Piazza in. Lidio Pičena; prva je bila njegova sestrica, druga pa hčerkica njegove ljubimke. Storil je zločin namenoma ter. je to tudi. priznal. Sodnik ga jo obsodil na dosmrtno ječo, a je Piazza vložil priziv. Zvezno sodišče je te dni obsodbo potrdilo.
Senzacionalna aretacija
Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da se je policiji posrečilo pojasniti roparski napad, izvršen v noči od 21. na 22. aprila tega leta na podružnico zavoda Banco Anglo-Sudamericano v Sta. Cruz. Čitatelji se bodo morda še spominjali, da smo tedaj pisali o drznem napadu: neznani tolovaji so u-morili dva uradnika omenjene banke, pretepli do nezavesti njenega upravitelja ter se končno polastili ogromne vsote — nad četrt milijona pesov.
Za zločinci ni bilo nebenega sledu in oblasti so domnevale, da je napad izvršila večja roparska tolpa, kateri se je najbrž posrečilo pobegniti preko meje v sosedno chilsko republiko.
Ta domneva pa ni bila prava.
Na podlagi nekaterih sumljivih o-koliščin in na podlagi ugotovitev u-pravitelja banke v Santa Cruz, ki je sam zase vodil preiskavo, je policija aretirala prejšnji teden Emilija G. La jasa, upravitelja nekega hotela, ki se nahaja v isti "manzani" kakor oropana banka.
Moža so začeli strogo izpraševati fn kmalu je priznal, da je napad izvršil v družbi svojega IG letnega nečaka Alberta F. Lajusa; uradnika je sam
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES	CHILE	BRASIL	PARAGUAY
Mercado de Abasío SANTIAGO Rio Santos C. pres. Franco Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO ASUNCION
HRANILNICA:
Komu boste zaupali svo]e prihranke?
Banco Germánico Vam nudi popolno varnoBt ln primerne obresti!
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog
najtočneje, najhitreje 1 najvayieje Izvršen.
VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvnlca vseh parobrodnih družb ln Vam
more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POSTA:
Kam naj Vam pašlljajo pošto, če nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebmm oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE
ustrelil, ker sta se mu hotela postaviti po robu. Nečak mu je, po njegovih izjavah, pomagal lo v toliko, da je stal zunaj na straži, Ker je hila noč viharna in je naletaval sneg, sosedje nisp mogli ničesar slišati.
Lajus je denar skril, deloma zakopal, pa je črez dva meseca odpotoval v Buenos Aires. Tu je začel lahkomiselno živeti ter je zapravljal denar kar na debelo v nočnih lokalih. Zaho telo se mu je tudi po avtomobilu in kupil si je luksuzno vozilo, s katerim so je črez nekaj časa odpeljal proti Santa Cruz, O njegovi potratnosti v Buenos Airesu so kmalu začele šume ti razne govorice, ki so privedle do senzacionalnega razkritja drznega roparskega napada.
Dvoje porok
Preteklo soboto sta se poročila A-loizij Novak, doma iz Kostanjevice, in Marija Colja, iz Gorjariskega, oba zavedna Kraševca. Po starem običaju sta se poročila v cerkvi sv. Neže na Paternalu. Iskrene čestitke mlademu
paru in najlepša voščila!
*
Pred kratkim sta se poročila tudi rojak Franc Razložnik iz Vel. Loke, na Dolenjskem, in Marija Uršič, doma iz Bukovice na Goriškem.
Naše iskrene čestitke in voščila!
Priprave »a zadrugo
Pripravljalno idelo za ustanovitev naše prve zadruge se resno nadaljuje. Kakor smo že javili, bo ustanovni občni zbor še pred koncem tega leta. Priglasilo se je že mnogo članov ter plačalo tudi že prve obroke na račun deležev. Pripravljalni odbor je dose" daj zbrani denar naložil pri zavodu Banco Germánico.
Vsak, ki bi rad kakšno podrobnejše pojasnilo o namenih ustanovi j a joče se zadruge, o pripravljalnem delu itd., naj se obrne na Paz Soldán 4924, Bs. Aires, kjer ima svoj sedež pripravljalni odbor. Rojaki iz notranjosti dežele se lahko obrnejo na odbor pismenim potom. Istotam se sprejemajo tudi pri j ave novih članov.
Odziv je bil doslej nad vse zadovoljiv ln bo gotovo še večji, saj se gre tu za važno gospodarsko organizacijo, ki se snuje na temeljih argentinskega zadružnega zakona, ki s pametnimi določbami in tudi z državno kontrolo ščiti interese zadrugarjev. Samo ob sebi je umevno, da ne bo zadruga imela nikakih namenov, ki niso strogo gospodarskega značaja, in zato bo prostora v njej za vsakega treznega človeka, ki misli na svojo lastno bodočnost, pa tudi na bodočnost našega tukajšnjega izseljenstva kot skupnosti
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, boste najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
LeJ» prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL £IVEC PATERNAL	Osorio 5085
Vkrcavanje angl. čet, namenjenih
★ ti * ti * ti Zidarski štrajk
Zidarji so v sredo nastopili stavko, katere namen je prisiliti delodajalce k pravični rešitvi mezdnega vprašanja. Štrajk je nastopilo v glavnpm mestu okrog 18.000 zidarjev, cemen-terjev in zidarskih pomočnikov; med njimi je tudi prav mnogo naših rojakov.
Stavka je hila res potrebna, ker so brezvestni podjetniki na naravnost nesranven način izgrabljali v škodo delavstva težke prilike, ki jih je ustva rila kriza. Plačevali so v nekaterih slučajih zidarjem po $ 4 in še manj na dan, težakom pa celo samo po 2.50 za težko oseniurno delo. Kako naj s takšnim "zaslužkom" človek prehrani sebe in družino?
Jf	+	* #
Tujci zapuščajo Addis Abebo
Prodajalna jestvin in točilnica vina
BRATOV KURINČfČ
Ul. Chiclana 3899, vocal Castro U. T. 01 (Corrales) 3681 - Bs. As.
Naročila se sprejemajo tudi po
telefonu. - Pripravni prostori za deljah vhod za CASTRO 229G.
sestanke naših rojakov. - Ob no-
v Gibraltar in na Malto
* ti * ti * ti Darovali za šolo
Za slovensko šolo so darovali:
H. N. $ 0.50, Neimenovana $ 1.—, Albert Troha in Josip Vočič, člana vrlega Gospodarskega in podpornega društva Slov. v Villa Devoto — tudi vsak po $ 1.—.
Dai •ovalcem najlepša hvala!
ZA KRATEK ČAS
V uradu
Uradnik: Za poldnevni dopust vas prosim, gospod šef, ker bi rad šel na
pogreb moje tašče.
Šef: Tudi jaz hi rad šel na pogreb lastne tašče, pa ne grem.
Uradnik: Zakaj ne?
Šef: Ker noče umreti.
Moderna boljša polovica
"No, kako pa s tvojo ženo, ali je zdrava?"
"Ne vem, saj'ji že dolgo nisem videl lica."
"Kako to?"
"Tako strahovito se barva, da njene kožo sploh ne vidim".
Vljudni sosedje
"Nikdar ne gremo k Pečnikovim, čeprav nas neprestano vabijo."
"Povsem pravilno; slišala sem namreč, da vas prav zato neprestano vabijo, ker nikdar ne pridete."
REDEK SLUČAJ!
V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
SSaBSBIBüiS
KROJAČNICA
P.. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
MARKO RADALJ
Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
L. USA J •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
iBBBBIB
Srce in denar
"Srce in denar" je naslov srčkanfl spevoigre, ki se ho izvajala na veli' ki prireditvi, katera se ho vršila v soboto, 9. novembra zvečer v dvorani ul-Alsina 2832 (dve kvadri od trga Pl»28 Once); kakor smo že javili, je za t» prireditev dalo pobudo Izseljena*0 društvo "Tabor", želeč s tem prosi»' viti drugo obletnico obstoja Novcg» lista ter se mu obenem oddolžiti objavljanje društvenih objav in p"°Pa gande; čisti dobiček je namenjen tis' kovnemu skladu našega lista.
Kakor smo že rekli, je "Srce in nar" opereta v miniaturi in torej ne' kaj povsem novega za naš tukajšnj' izseljenski oder; prav gotovo se 1,0 vsakemu prikupila radi svoje lju')l<f vsebine in srčkanih melodij. PevsK« točke je uglasbil naš goriški komp0' nisi. Vinko Vodopivec in njegovo iila' virsko partitura je godbeni odsek bora" priredil za orkester, ki sodelu' je pri uprizoritvi.
Vsebina spevoigre je sledeča:
V kmečki gostilni oh veliki cesti Ž1 vita mati-vdova in hčerka Minka. M8 ti je v stiskah, ker jo tare velik dol?' in črez par dni ho zapel boben, če "" pride rešitev. Rešitev pa se ponuj8, bogati uiešctar Jernač, robat vdoveO se jo zagledal v Minko in pripravlja je pomagati vdovi, če mu da hčer ženo.
Na vasi je živinski semenj in v S0' stilni se pripravljajo za sprejemanj0 gostov. Minka prepeva:
Pozdravljen, naš semenji dan, znanilec celoletnih sanj! Medenih srčkov si sladkost in zlatih prstanov radost.
A mene boš razžalostil, srce z oblaki mi ovil, da se bo skrilo solnčece, da ho jokalo srčoce.
In ros se kmalu prikače tisti, ki >llia razžalostiti Minko: mešetar Jem«1-Prav kmalu se nam sam razodc1)f> kakšen možakar da je:
Blago in pa živali só naši ideali in za boga nam je denar, vse drugo nam je malo mar.
Nič čudnega ni, če se nežna M'"'1*
brani takega snubača. Mati pa
varja in sili: kaj hi samo z ljubezU')0'
če nam pa prodajo hišo in če bo
¿¡ti
obe, mati in hči, primorane bera okrog ljudi.
Kaj hi ptiček bil brez gnezda? Revčka čaka mrzla smrt. Kam naj mati gre z otrokom, če je rojstni dom zaprt?
al'
Minka se mora udati prepriča
ni»
nim materinim besedam. Vendiu
let-
— ali bo res morala vzeti hu<« ^ .Ternača? Ali ji usoda ne bo nakl0'1 drugačne rešitve iz tega nevšeč'1' položaja.
Bo. Seveda bo, kakor se v zal'aV opereti sposobi.	){
Kakšna bo ta rešitev — to Pa ll( ^ videli in slišali na prireditvi, ki J" kaj ne? — prav gotovo posetite 11 rno zaradi "Novega lista", marveč ^ di, da vidite in slišite prvo
operet"
našem izseljenskem odru — čep'ilV miniaturi.

Krojaški mojstjr
Dipl. v Buenos MrCS'J
- ai^
Izdeluje obleke po n!£0ij'
vejšem kroju, iz ^Lp
šega blaga ter P°
ceni
JOSIP FAGAIS
Soliš 1235 (blizu ^
tucióna) _ U. T. ^

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AlR£S
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTEREŽBA • IN ZMERNE CENE.

NOVI LIST
Stran J
01
i *
lillllll
SLOVENCI POMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
JUGOSLOVANSKA RADIKALNA
ZAJEDNICA
Pisali smo že nekaj krat o pripravi za združitev Srbske radikalske, Slovenske ljudske ter Bosanske mus-''"lanske stranke v eno organizacijo. Temelji tej organizaciji so že postav-'ieni in sedaj se po vsej državi orga-"hirajo krajevne skupine.
Po daljših pogajanjih so se vodite-' 'in zgoraj imenovanih strank dome-Mi glede ustanovitve začasnega od-'30ra, ki je imel sestaviti program in favila Jugoslovanske radikalne za-tednice ter voditi organizacijo do kon Presa. V tem odboru je bil za predalnika imenovan predsednik vlade f'>'. Stojadinovič, podpredsedniki so hi'i dr. Korošec, dr. Spaho in Miša '•"ifunovič, za glavnega tajnika pa je '•'l imenovan bivši tajnik Slovenske 'iadske stranke Gabrovšek.
Odbor je sestavil pravila ter jih, ka-
predpisuje zakon, predložil pristoj
kor
n' oblasti, ki jih je tudi že odobrila. ^ One 13. septembra je izvršni odbor ^jednice objavil proglas, v katerem f'avi, med drugim:
"Narodna radikalna stranka, Slomška ljudska stranka in Jugoslo-ciska muslimanska organizacija so ^'cnile, da skupno osnujejo enotno
stranko, ki se bo imenovala j '
^slovanska radikalna zajednica. ' aše osnovno načelo je: "Z narodom narod". S tem načelom in s progra ^orn, ki vsebuje naslednja štiri os-°Vna in ncspmnenljiva načela: e-"°tnost države in naroda, monarhija "i dinastija Karagjorgjevic'ev, smatra "»o, da bodo v vhstah Jugoslovanske '^likalno zajednice našli mesto ne ^o dosedanji pristaši treh strank, "'arveč tudi drugi mnogoštevilni dr-<4v'jani, ki so jim ta osnovna načela <!'uf?a in za katera so pripravljeni za-<ot¡ se ter se boriti z vsemi sredstvi", logias pravi nadalje, da se pri or-"Hizaranju krajevnih organizacij mo 'a Pokazati predvsem tesno sodelo-med pristaši bivših treh strank, 1 so se sedaj združile v skupno za
ki
Pinico. "V eni občini in v enem src
2,1 mora obstojati samo ene edinstvena
organizacija stranke". ^ Beogradu se je ustanovila poseb" 1 Pisarna izvršenega odbora, kjer se °sredotočalo vse organizacijsko de-
^'oglas so podpisali Aca Stanoje-'> dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton Q,'ošec in dr. Mehmed Spaho.
Pot, •ebno
Ufe «tr,
jc naglasiti, da se tu ne
"¡jo Üte
stvenedržavne misli. Za nas Slovence ni življenja, razen v naši današnji državi: v kraljevini Jugoslaviji!"
Zajednica pomeni združitev treh močnih strank v skupno, močnejšo organizacijo, s skupnimi cilji in name ni, pred vsem pa z važnim skupnim načelom: načelom enotnosti jugoslovanskega naroda in nedeljivosti njegove narodne države, v kateri morajo biti vsem trem plemenom dani enaki pogoji za svoboden razvoj. Jugoslovanska misel ima v zajednici močno oporo in zato 1k> vsak Jugoslovan pozdravil novo organizacijo z zadoščenjem.
To tem bolj, ker se zajednica ne postavljala na stališče, da bi izključevala katerokoli drugo organizacijo od dela za narod in državo. Minister za šume in rude Gjuro Jankovič, ki je imel pretekli mesec več govorov, v katerih je razpravljal o programu in namenih zajednice, je jasno povedal tudi naslednje: združena opozicija, ka tero vodi dr. Maček, ni nikak nasprot nik države, marveč hoče narodu in državi dobro.
Vprašanje je sedaj, ali se bodo stran ke, ki tvorijo opozicijo, tudi spojile v eno organizacijo. Takšna spojitev bi bila velike važnosti za nadaljnji razvoj notranjih prilik v naši državi, ker bi to pcmenilo, da je cepljenja v male skupine in strančice za vselej konec.
za začasno kombinacijo treh ank, ki hočejo sodelovati, da olira-vsaka svojo bitnost, marveč se za resnično fuzijo vseh treh strank novo in enotno organizacijo. Radi-4'ska stranka, SLS in Muslimanska ^nizacija ne obstojajo več: spojile
se
v novi zajednici.
^Sanizacija sloni na demokratskih
i	zavrača sleherno plemensko " v
tlr$	opredelitev ter obsega vso
avo.	Zabeležbe vredna je tudi na-
"Ja izjava, ki jo je dal bivši pod" <|reCtsednik
Slovenske ljudske stranke ' Natlačen: "SLS se je popolnoma
CfT\ * i
, "Pila v Jugoslovanski radikalni "Ki
'«kg
"dci. Mi Slovenci mislimo, da je
^ Sna zajedniška stranka, v kateri tf	Srbi, Hrvati in Slovenci, po-
ma kot nositeljica skupne edin-
NOVI BAN DRAVSKE BANOVINE
Ban dravske banovine dr. Dinko Puc jc bil s kraljevim ukazom na lastno prošnjo razrešen svojih dolžnosti.
Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Marko Natlačen, bivši podpredsednik Slovenske ljudske stranke. Dr. Natla čen je doma iz Manč na Vipavskem.
Upokojen jo bil tudi ban dunavske banovine Milojko Vasovic, za njegovega naslednika pa je bil imenovan Svetislav Paunovic.	\
JESENSKI VELESEJM IN JADRANSKI DAN V LJUBLJANI
V četrtek, 5. septembra, je bil na slovesen način otvorjen letošnji jesen ski velesejm v Ljubljani, s katerim jc združena tudi velika razstava "Naš Jadran", organizirana od Jadranske straže. Sejm obsega še naslednje razstave: arhitektonsko, esperantistovsko, smučarsko ter razstavo malih živali "Živalca".
Po otvoritvenih besedah predsednika velesejma Frana Bonača, je spregovoril predsednik oblastnega odbora Jadranske straže podban dr. Otmar Pirkmajer; dejal je, med drugim: "Jadranska straža je priredila razstavo "Naše morje" v želji, da se predstavi pred širšo javnostjo o priliki svo jega kongresa kot idejna čuvarica morja. Ni velike Jugoslavijo brez morja! Brez njega ne moremo živeti in zato je naša dolžnost, da ga čuvamo!"
Jadranska straža je imela v Ljubljani svoj kongres in so prišli za to priliko v glavno mesto Slovenije gostje iz vseh krajev države. Vršile so se velike süovesnosti, .med katerimi je bila tudi svečana blagoslovitev zastave, ki jo je ljubljanskemu oblastnemu odboru Jadranske straže podaril mladi vladar kralj Peter II.
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
— Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985
V VSAKEM SLUČAJU,
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIC Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni In kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure
Ali veste?
Ali veste, da bo v soboto, 9. novembra zvečer velika prireditev v dvorani ul. Alsina 2832, blizu Plaza Once?
Ako veste,
bodite tako prijazni in opozorite nanjo tudi svoje znance ter jim recite, día bo ta prireditev nekaj posebnega že zaradi operete, ki se bo na njej izvajala!
V PROSTOVOLJNO SMRT
V Novi vasi pri Mariboru sta šla v prostovoljno smrt 25 letni mizarski pomočnik Rudolf Ogrizek in 17-letna učenka Cita Lobnik. Pred dvemi leti sta se bila zagledala drug v drugega, starši obeh pa so nasprotovali njuni ljubezni; obupala sta, ker je bil fant že dolgo brez posla ter je tudi Cita živela doma v težkih razmerah, pa sta uvidela, da ne moreta uresničiti svojili sanj o poroki.
VODA ZA BELO KRAJINO
Pomanjkanje vode je že močno razvpita bolezen Bele Krajinein posebno njenega metliškega okraja. V letošnji dolgotrajni suši je bilo pomanjkanje vode še prav posebno občuten ter se jc prebivalstvo ponovno oglasilo z u-pravičano zahtevo po vodovodu.
Te zahteve so bile končno uslišane in prilike se bodo v doglednem času izboljšale, kakor izgleda. Tehniški od delek banske uprave je letos izdelal načrt za preskrbo metliškega okraja z vodovodom. Stroški bodo znašali 13.800.000 Din. Vodo nameravajo zajeti pri Gorjancih, kjer je 17 studencev. Načrt obsega okrog 80 km vodovodne cevi, ki bi preskrbovala z vodo okrog 50 vasi. Prva polovica vodovoda biNse izvršila prihodnje leto, delo pa bi se popolnoma dokončalo v letu 1937.
Mladina beži z domov v strahu pred Afriko
Trst, oktobra. Iz severnih krajev Istro poročajo, da iz večino vasi po nekaj onih mladeniče.v, ki so pozvani k vojakom, zgine z dema. Tako je iz nekaterih vasi zginilo že po deset in več mladeničev, o katerih ni nobenega glasu. Na hišna vrata družin teh mladeničev pa obešajo karabinjerji nekake uradne listine, očividno obsodbe oziroma poročila o tiralicah za izginulimi z namenom, da bi se kdo teli listin dotaknil, se tako pregrešil in bi imele oblasti spet povod za šikaniranje in preganjanje naših ljudi.
LJUBLJANSKI NAŠKOF V AMERIKI
Na parniku "Berengaria" je odpotoval dne G. septembra proti Severni Ameriki ljubljanski nadškof dr. Gr. Roiman. V. New York je prispel 17. septembra ter je od tam odpotoval daljo proti Clevelandu, kamor ga je bil povabil odbor za postavitev spomenika velikemu misijonarju Baragi. Dr. Rozman se je povabilu odzval, uporabil pa bo obenem priliko, da o-bišče vse večje slovanske naselbine v Zedinjenih državah ter ho torej njegovo potovanje prav za prav veliko misijonsko potovanje med tamošnji-mi slovenskimi izseljenci.
NOVI POSLANIK
V WASHINGTONU
Za novega jugoslovanskega poslanika pri vladi Združenih držav tjc 1 ■ i bil imenovan dosedanji stalni zastopnik Jugoslavije pri Zvezi narodov v Ženevi p. Konstantin Fojtič.
OTROK POD VLAKOM
Posestnika Cajnarja v Križevski vasi pri Metliki, kateremu je požar pred nedavnim povzročil veliko škodo, je zadela v začetku septembra spet huda nesreča; dveletno dete mu jo zašlo na železniško progo ter našlo smrt pod lokomotivo.
VELIKO CELJE
Z ukazom od 17. avgusta t. 1. sta bili združeni v eno občino dotedanji občini Celje-mesto in Celje-okolica. — Veliko Celje je 5. septembra dobilo svoj prvi mestni sflet. Za predsednika je bil imenovan Alojzij Mihelčič, posestnik na Bregu.
Tudi s Pivke je vsa mladina zbežala z domov
Št. Peter na Krasu, 20 septembra 1935. S pivških vasi jc vsa mladina zginila z domov. Iz Zagorja jih je u-bežalo 15, iz Šembilj 12, še več pa z Baca, knežaka, Juršič in Koritenc.
Nesreča dveh vojaških beguncev
Trst, oktobra. — Kot poročajo iz Postojne, se je ob tamkajšnji železniški progi ponesrečil neki vojaški be gunec, mladenič doma nekje v okolici Trsta. Kot poročajo, sta dva fanta bežala pred vpoklicom v Abesinijo. Izven Postojne ol) progi proti Rakeku sta oba čakala na priliko, da bi baje skočil na prvi vlak, ki bo pripeljal mi mo. Ko je pa vlak prišel, je eden od njiju tako nesrečno padel, da si je poškodoval nogo, in sicer precej težko. Drugi je hitel klicati ljudi na pomoč. Tako je ponesrečenec bil prepeljan ta ko j v bolnico in kot poročajo, bo ob eno nogo, drugi pa jc romal z miličniki v zapor. To je pač eden izmed mnogih takih nesrečnih dogodkov, ki se v zadnjem času dogajajo ob jugoslovansko italijanski meji. Koliko naših mladeničev žrtvuje vse moči in tvega življenje, samo, da ubeži pred vojaško suknjo in Afriko. O dogodku samem bomo še podrobneje poročali.
Tudi Italijani bežijo v Jugoslavijo
Reka, oktobra 1935. Iz obmejnih kra jov poročajo, da jc zadnje čase prešlo jugoslovansko .mejo precejšnje število vojaških ubežnikov — Italijanov. Tudi oficirji se bojijo Ahesinije in se tu pa tam kakšni okorajži in prestopi mejo. V zadnjem času sta dva tržaška Italijana, en istrski Italijan in mornar, ki jo prihežal celo iz Pulja. Dogaja pa se tudi, da prihajajo vojaki in oficirji iz srednje in južne Italije.
Med ubežniki se je opazilo tudi nekaj miličnikov, ki so oboroženi kot za najbolj resen napad prekoračili mejo.
Istrski rudniki
O delu v istrskih rudnikih jn kamno lomih so bili objavljeni pred nedavnim naslednji podatki:
Produkcija premoga, ki ga kopljejo predvsem v labinjskih premogovnikih, se je lani pričela spet dvigati. Leta 1933. so pridelali 266.650 ton, lani 289.04G, letos sorazmerno še nekoliko več premoga. Pri podjetju je bilo nameščenih 1933 leta 1245 delavcev in uradnikov, leta 1934. 1451, meseca ma ja 1935. pa 1881. Glede na to, da v zadnjem času po sili razmer pojema uvoz premoga iz Anglie, je pričakovati, da se bo produkcija istrskega premoga še znatno povečala, zlasti še ker je prišla pred kratkim pod neposredno državno kontrolo.
Produkcija bavksita je znašala leta 1933. 94.488 ton, lani pa 130.416 ton v inozemstvo. Ob začetku tega leta se jo zlasti Nemčija zanimala za istrski bavksit, vendar so kupčija zaradi deviznih težav ne razvija dobro.
V	kamnolomih je bilo leta 1933. na-kopanih 207.500 ton kamna, lani pa le 194.873 ton. Glavni vzrok tega nazadovanja produkcije je baje ta, da se v gradbeni industriji vedno bo1 j uporabljala armirani cement in qpcka. Si evilo v kamnolomih zaposlenega delavstva je znatno padlo.
V	industriji sicilija pa je nastala prava anarhija. Kljub francoski in nizozemski industriji se je spočetka dvignila konjuktura za istrski silicij, ki ga pa ne kapljejo racionalno, po mnenju dr. Rocca bi se morala dati eni ali več družb izključna pravica kopati silicij, ki ga sedaj kopljejo kmetje na lastno post, neorganizirano in braz strokovnega znanja. Jasno je, cia bi prišle v takem primeru v poš-tev italijanske družbe z večjim kapitalom. Lahko pa bi so našla tujli 1a rešitev, da bi se v svrho kopanja silicija ustanovile zadruge, v katerih bi .sodelovali neposredno prizadeti zemlji ški posestniki, da bi tako domačini sami plodonosno eksploatirali svoje last ne čeprav skromne zaklade.
Nesrečen udarec s sekiro
V Anhovem se je 20 letni Leopold Mungerlin po nesreči s sekiro tako močno udaril po desni roki, da si jo je skoraj odsekal Prepeljali so ga v goriško bolnico. Ko je bil še doma, je izgubil zelo mnogo krvi, tako da je prispel v bolnico že docela oslabel.
Vihar v Puljščini
V okolici Pule so imeli v ponedeljek in torek 2G. in 27. avg. dva velika viharja. V ponedeljek je bil strašen naliv nad mestom samim, v torek o mra ku pa je začela padati po pulski okolici toča, ki je zlasti okrog Ližnjana, Medulina in Kavrana uničila vse vinograde, kolikor niso uničeni že zaradi suše. V Puli in okolici že nekaj tednov ni bilo dežja.
S senika je padel
V	Selu pri Gojačah na Vipavskem se je pripetila v soboto 24. avg. huda nasreča 56 letnemu posestniku I-vanu Mahorčiču. Imel je opravka na seniku, s katerega je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko in dobil- hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so ga sprejeli z rezervirano prognozo.
Smrtna kosa
V	tržaški bolnici je po kratki bolezni preminula gdč. Pepea Kraige-rjeva. Bila je edina hči uglednega postojnskega veleposestnika in trgovca Franca Krajgcrja. IJmtla je v starosti 20 let.	i
črnosrajčniki beže čez mejo
Idrija, septembra. Širi se govorica, da jo v idrijskern obmejnem pasu u-bcžalo čez mejo na jugoslovansko stran naenkrat 35 miličnikov, popolnoma oboroženih.
tlltllllllllllltllllllllllllllllllllll MIHI III lltllllllllllllltlllllllfllillllllltf
SVOJI K SVOJIM!
Slov, Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah Jn praznikih pa do 20,
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Zopet nesreča z granato
V Kozarščah pri Tolminu se je pripetila 32 letnemu posestniku Mihaelu Krajniku, ko je delal na polju, huda nesreča. S krampom je udaril po stari granati, ki je bila skrita tik pod površjem zemlje, tako da jo eksplodirala. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu in zlasti po glavi. Nemudoma so ga prepeljali v goriško bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. & * # * # *
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
LIMA 1217
U. T. 23—3389
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlItlllllll
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLiNDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskolga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA
Añasco 2763	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
* * | Zobozdravnika
* Dra. Dora Samojlovich de % Falicov	$
s
Dr. Félix Falicov
Dentista	*
*
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 *
U. T. 59 L«, Paternal 1721 * ****************************
KROJAČNICA
"Triestina "
izvrši obléke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán)
Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262
Slovenska gostilna
"Pri veselem Štajercu"
Domača prvovrstna kuhinja ln dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obLsk se vljudno priporoča
ŠTEFAN CELEC
Man. Estévez 499 — Avellaneda
BS
m
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajoia dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlaie fantaztja od ? 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe visa h v r sit
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1600 Bs. Aires
02535348235348895353235390535323532323535323235353485323534853485323480001000201000201024823482300010102010031482301020100020201000201020001015323482353485323232353235348235348234823535353000202010100000201000123000248
9tr*a 4
NOVI LIST
S
<
2A POUK IN. ZABAVO'
S
*
Nekoliko abesinščine
V Abesiniji je mnogo plemen, kakor: Amharci, Galajci, Somalci, Da-nakila, Arusijei, Issajci, Felašajci, Gu ragijci, Aganei, Kafičojei, Voitojci in drugi — in vsako pleme ima svoj jezik. Ker je bila Abesinija zmeraj ob-mejnadržava,se je vanjo naselilo veliko različnih plemen; tako so prišli vanjo semitski, hamitski in zamorski narodi, ki so drug drugega krvavo pobijali in se slednjič drug z drugim kulturno in jezikovno pomešali. Narod, ki zdaj vlada v Abesiniji in ki jih številčno prekašajo Gallajci, so semitski Amharci, h katerim pripada jo kraljevska hiša in pleme vojščakov. Amharski jezik je tudi državni jezik, ki ga kolikor toliko razumejo tudi druga plemena. Ta jezik je iz južno-etiopske skupine semitske jezikovne veje, je torej v sorodu z arabskim in hebrejskim jezikom. Drugo važnejše abesinsko pleme, ki je zlasti trgovsko, je galajsko ali omorijsko pleme. Pripada hamitskemu narodu in se je tudi iz jugovzhoda priselilo v deželo. Severno in južno od Galajcev, ki je njih jezik razdeljen na več dialektov, prebivajo kušitški narodi Aganjevcev in Kafičojcev. Tudi Somalci, Danakilci, Isajci in slednjič še zaničevani Gura-gijci govorijo hamitske jezike. Gu ragijci so najnižja vrsta Abesincev in so večinoma težaki, sluge, tako, da ima ime Gurag tudi pomen za težako, hlapca. Prav na jugovzhodu in zahodu so razni zamorski jeziki.
Kdor torej hočeš kaj doseči v Abesiniji, moraš znati najprej državni, amharski jezik. Ta jezik je silno težak, ki se ga Evropec skoraj ne more naučiti. Saj ima v istih besedah toliko raznih pomenov in toliko pripon in sklonil in dodatkov in nič manj ko, 256 črk!
Beseda, ki jo v Abesiniji najbolj potrebuješ in ki jo tudi Abesinec zme raj uporablja, je: jutri. Saj ni ondi ničesar tako nujnega, kar se ne bi dalo opraviti — jutri. "Eši naga" — jutri — je sploh odgovor Abesinca. In če bi rad kaj dosegel, kar Abesincu ni všeč, te potolaži z "Isgehar angal", to se pravi: Bog ve! — Na živahnih ir licah in posebno na prostranem trgu "Nove rože" — Addis-Abebe, slišiš neprestano "Sorbei" (pojdi s poti), kar vpijejo posrežčki, nosači-Guragi. Prav tako boš večkrat slišal klic "Abjet!" (Usliši me!) "Abjet" kliče podložnik kadar na cesti prosi svojega cesarja,
Tekla Havariate, abesinski zastopnik pri Zvezi narodov
naj mu ugodi prošnjo; "Abjet!" prosijo upniki, če tečejo za dolžniki in "Abjet!" tudi berači, ki prosjačijo. — "Sugar abata!" (daj sladkorja, oče), kričijo otroci za teboj. Prav sladkorja hočejo imeti! In če si povabljen — v Abesiniji imajo radi pojedine — mo raš piti "thalla" (abesinsko pivo) in "teč" (abesinska medica). Tolarju Marije Terezije, ki je še zmeraj edino denarno sredstvo v Abesiniji, rečejo "Bu Ter".
SMRTNI 2ARKI
Poročajo, da je 'izumitelj" smrtnih žarkov, angleški raziskovalec Grindell Matthews, v razgovoru z nekim časnikarjem povedal, da pripravlja nove, presenetljive stvari. — Sicer je treba omeniti, da njegovi poskusi s smrtnimi žarki, kakor jih je krstil on sam, v prvih letih po voj ni niso pokazali nobenih posebnih us pehov in je izumitelj potem za celo desetletje izginil s prizorišča.
Grindell Matthews si je s pomočjo mnogih izumov, ki so mu šli v denar, zgradil na samotnem kraju v juž nem Walesu velik laboratorij, ki je pred nepoklicanimi obiskovalci zašči ten s pasom infrardečih žarkov in celo vrsto električnih svarilnih pri prav. Pravijo, da mu je v zadnjih mesecih uspelo, da je s smrtnimi žarki spravljal moderna letala iz znatne daljave na tla. Poleg tega pa je
Ženski kotiček
Čudna dežela
To jo v majhni azijski republiki Aserbeidjan, kjer živi na severu ljudstvo Jasaji. Sosedje pravijo Jasajcem, da so "ljudstvo, ki ne pozna svoje pre teklosti". In res, Jasajci ničesar ne vedo o preteklosti. Pa saj je tudi nimajo in nimajo uprave ne gosposke ne črk. Le nekaj ustnih izročil pove o Ja-sajcih, da se njih moški ne smejo dotakniti nobenega dela. "Naši očetje niso delali in tudi mi ne smemo delati," pravijo Jlasajci. In zares ne delajo nič, po ves dan polegajo pod orehovim drevjem, gledajo v nebo in razmišljajo o modrosti svojih dedov. Le časih stopi Jasajec na noge, če je od večnega ležanja preveč jjtrujen, a ne gre za delom, marveč se gre zabavat. Zakaj, da. bi Jasajec delal radi zaVuž-ka, je sramota, je protipostavno, je rieodpustitijivo.
Delo,, sleherno delo "pripada samo žensknn. In ženske prepovedo moškim delati, češ, "sramotno je za ženo, če njen mož dela". — Že večkrat so hotela' sosedna plemena navaditi Ja-sajce, cía bi delali. A vsak poskus se je izjalovil, ker so se ženske uprle. — V mračni grapi, v majhnih, siromašnih bajtah delajo Jamajke z gozdu in ob rekah. Nimajo zastrtega obraza ko druge orijentske žene, nosijo bodalo in sekiro in so bolj bojevite ko moški sosednih narodov. Gorje pa onemu, ki hi napadel njih može ali nje same! Piav po viteško brani žena svojega le-nuharja. — Čudna je ta navada baš v orijentu, kjer so ženske večinoma sužunje in so moški oboroženi in delajo za ženske. Nihče ne bo dognal te jasajske skrivnosti, saj Jasajci nimajo ne preteklosti ne jezika ne postav. Imajo le ženske, ki zanje delajo in o-rehova drevesa, da» pod njimi ležijo leto in dan.
opremil neko bojno ladjo angleške mornarice z napravo, ki mu je omogočila, da je to ladjo z. brezžičnimi valovi krmaril iz svojega doma in jo spravil v neko pristanišče, ne da bi bila niti ena živa duša na ladji.
Veliko govore tudi o njegovih poskusih 7. raketami, ki bodo baje sposobne, dvigniti se v 4 in pol sekunde jo.ooo m. visoko in s svojo eksplozijo uničiti vsa letala v svoji okolici. Nadaljni izum bi bil aparat, ki bo ladjam naznanjal avtomatično bližan je podmornic, tudi če bodo 30 milj daleč.
Podrobnosti o vseh teh iz umnih ki so namenjeni vojaškemu področju, v javnost seveda ne prihajajo. Pač pa poročajo obširneje o uporabi smrtnih' žarkov. Izumitelj jih imenuje žarki sig in hoče z njimi zatirati bolezni že v kali. V neki deški šoli v Birminghamu so napravili poskus s temi žarki in uspeh je bil ta, da so med šolskim letom oboleli samo štirje dečki za običajnimi otroškimi boleznimi, vsi drugi so bili pa vse leto zdravi kakor riba v vodi.
Migliaji za hišne gospodinje
Suiknemo obleko obnoviš s tobakovo vodo na sledeči način: 6 dkg navadnega tobaka za pipo skuhaj v terh litrih vode. Precedi ta krop, pomakaj vanj precej trdo krtačo in krtači ž njo obleko, ko si jo prej dobro raz-prašila. Potem obesi obleko v senco in ko je skoraj suha, jo zlikaj preko debelejše vlažne krpe. Sukno postane čisto in lepo črno.
*
K čaju dajemo čimdalje manj sladic zato pa več pikantnih obloženih kruhov, slanih prigrizkov iz krhkega ali maslenega testa in razna masla, ki jim je glavna podlaga dobro presno moslo. Ta masla si priredimo na ta način, da presnemu maslu primeša mo razne pridetke in mu tako damo povsem različne okuse. Tako poznamo sardelnof rakovo, lososevo, konjakovo, zelenjavno in še marsikatero drugo maslo. Vsem tem maslom damo lahko lične oblike s tem, da jih potisnemo v razne male modelčke.
Sardelno in lososevo maslo napravimo, ako sesekljamo in pretlačimo o-jene sardele ali košček lososa in primešamo to presnemu maslu.
Zelenjavno maslo. Drobno sesekljan peteršilj, drobnjak, krebuljico, krešo, pehtran zmešamo s presnim maslom, dodamo par kapljic limonovega soka, soli in popra.
Gorčično maslo. Zmešaj dobre goste gorčice in presnega masla — približno vsakega pol, ali malo več masla ter namaži žemeljne rezine.
Redkvino maslo. Primešaj presnemu maslu nastrgane redkve po okusu, soli in par kapljic limonovega soka. Prav tako lahko narediš hrenovo maslo.
Masla aranžiraj v razni hbarvah na podolgovatem steklenem krožniku; za okras uporabljaj zelen peteršilj, kapre, limonove rezine, na trdo kuhana jajca, sestavljena zvezde, i dr.
ZA KRATEK ČAS
Ponudba
Maser baletnemu mojstru: Gospod šef, ¿a 1000 Din vam zmasiram ves balet.
—	Dobro, če imate pri sebi tisočak, dajte ga sem in lahko takoj začnete.
Poenostavljenje.
—	Po dive žemljici me je sram hoditi v pekarno.
—	Kako si pa pomagaš?
—	Telefoniram v pekarno, da mi jih prineso na dom.
Maščevanje je sladko
"Te tablete umorijo vse bacile prehlada, gospod."
"To ne zadustuje, jaz bi rad takšne tablete, da bi bacili poginili počasi in med strahovitimi mukami!"
Najlepša iz Kalifornije
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjiemal-
kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PBINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 •••••«•••••••••••••••••••••a
PREKOMORSKA POŠTA
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — l|2 litra
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 66G
Iz Evrope dospejo
27.	Mendoza
28.	V igo 30,Mte Pascoal
Proti Evropi odplovejo
28.	Cte. Grande
29.	And. Star
30.	Cabo Palos
31.	H. Mori are h
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev	8.60
100 lir	30.20
100 šilingov	71.50
100 mark	119.50
1 funt št.	18.35
100 fr. frankov	24.50
100 čsl. kron	15.40
100 dolarjev	371'-
KROJAČNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
MALI OGLASI
SLOVENCI, italijanski državljan».
ki žele dobiti argentinsko državljanstvi (carta de ciudadanía) naj se obrnejo n sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Ji; ductora Pública Nacional, Tucumán ' U. T. 31—3168. Preskrbi m tudi potrebn« dokurriante iz Evrope;, posredujem Pr, nezgodah na delu, za potovanje ali Pr iz Evrope, sestavljam prošnje ter ■ vljam prevode, ki so pravomočni Pr tukajšnjih oblastih.
KDOR ŽELI spoznati samega sebe,
svoje hibe in sposobnosti, svoj svoje doboče in preteklo življenje, •s obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno i"16 '. priimek, dan, mesec in leto rojstva 1 poslati v pismu en peso na na a« GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, F' Aires. — Pišete lahko v svojem mat®'' skem ali pa v kakem drugem jeziK»»
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson iti Sal®' Lerry. — Clinica General de Niñ°®' Tinogasta 5744	UT. Liniers
NAZNANILO. Sporočam, da sem s[ preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le z tV nesljivo dobrimi službami za matri®1®" nios, služkinje, sobarice itd. BEBT* CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA -KANOVA HČERKA
Naš car je pa talco milosten, da ti je dal oblast namesto da bi te dal obesiti. In kako si se zahvalil za tolikšno dobrohotnost? Predrzno si se uprl. In to še ni najhujše, kar si zakrivil: še težji zločin je, da si sprejel pod svojo streho smrtnega sovražnika Rusov, kateremu si dovolil, da je pred tvojimi očmi zaklal ruskega častnika ter dva vojaka; in vklub vsemu bi ti bil prizanesel, če bi se bil ti skesal, ker bi bil vpošteval tvojo mladost in vaše običaje. A nisi pokazal kesa, marveč si pobegnil v gore; v družbi Ahmeda kana si napadel oddelek ruskih vojakov in — kakor da vse to še ni bilo dovolj — si postal eden izmed Džrm-bulatovih vodij; z njim si prišel plenit, na ozemlje tvojih nekdanjih prijateljev. Menda ni treba, da ti povem, kaj te sedaj čaka!"
"Vem, da bom ustreljen", je popolnoma mirno odgovoril Ammalat beg.
"Motiš se", je ves besen odgovoril general; "smrt potom krogle bi bila zate preveč častna in ne dopustim, da umreš na tak način! Varaš se! Postavili bodo kol z drogom, ki bo molel v zrak, na drog bodo privezali vrv in vrv ti bodo deli okrog vratu!"
"To je končno vseeno, le da je smrt nekoliko počasnejša", je dejal Ammalat beg. "a eno samo milost te prosim, namreč: ker sem itak že obsojen na smrt, si nikar ne delajte preglavic s tem, da bi mo še sodili. Vem, da bi obravnava ne trajala dolgo, vendar pa, naj bo še tako hitra, pomenila bi nepotrebno zgubo časa..."
"Zgodi naj se, kakor želiš," je odgovoril general, se obrnil k svojim po-bočnikom ter dodal: "Odvedite ga in jutri zjutraj naj ga obesijo!"
Nihče izmed nas se ni drznil posredovati za nesrečnega mladega moža in lahko si predstavljaš, v kakšnem razpoloženju smo se razšli.
Opazil pa sem, da je general bil ves resen, ko je stopil v svoj šotor in ker poznam njegovo srce, se mi je dozdevalo, da je zato slabe volje, ker se nihče ni protivil njegovi odločitvi.
Sklenil sem torej, da mu potipljem žilo ter sem črez nekaj minut vstopil v generalov šotor.
Jermolov je bil sam; komolec je imel na mizi, na kateri je bil začel pisati poročilo, namenjeno carju.
Kakor veš, je Aleksij Petrovič moj velik prijatelj; zato se ni začudil, ko me je videl; zdelo se mi je celo, da me je čakal, ker mi je takoj dejal, z nasmeškom na ustnih:
"Postavil bi, da si nekoliko hud name, Andruška Ivanovič! Po navadi pla neš v moj šotor, kakor da hi naska-koval baterijo, danes pa prihajaš, ka-
kor da bi štel korake. Rodi odkritosrčen! Prihajaš prosit milost za Arama-lata?"
"Vaše blagorodje je uganilo," sem od govoril.
"Sedi, da se pomeniva o tej zadevi!" mi je dejal Jermolov ter črez nekaj časa nadaljeval:
"Vem, da govorijo o meni, da cenim življenja ljudi prav tako malo kakor igrače ter da hribovska kri zame ni nič več vredna kakor /oda, ki prihaja z njihovih gora. Najbolj krvoločni osvojevalci skrivajo svojo okrutnost pod plaščem dobrohotnosti. Jaz pa sem si namenoma ustvaril sloves neizprosnega človeka, dasi nisem tak v resnici. Moje ime bo bolj uspešno varovalo naše meje, nego bi jih varovale gore in utrdbe, in potrebno je, da se Azijci zavedajo, da je moja beseda neomajna. Evropejca prepričaš, njegovo srce si osvojiš, če si dobrohoten, in prikleneš ga nase, če ga pomilostiš; Azijca pa ne!"
Aleksij Petrovič se je razvnel, vstal je, naredil nekoliko korakov, spqt sedel ter nadaljeval:
"Moja dolžnost, da kaznujem, se mi nikoli ni zdela tako kruta, kakor prav v tem trenutku!"
"General, bolje je imeti dobro srce, nogo jasno pamet", sem mu dejal, "Vašo blagorodje ima pa obe lastnosti".
"Srce človeka, ki je v .javni službi dragi moj prijatelj," je. odvrnil Jermo
lov, se mora umakniti pameti. Vem, da Ammalata lahko pomilostkn, da je to samo od mene odvisno; zavedam pa se tudi, da je moja dolžnost kaznpvati ga!"
"Dobro, to jo res," sem odgovoril; "ker pa že govorimo o tem ter nočemo slediti srčnim nagibom, marveč hočemo samo razmotrivati — se ne zdi vašemu blagorodju, da bi hvaležnost Ammalatove rodbine mogla imeti velik vpliv v deželi?"
"Šamkal je prav tak Azijat kakor ostali, prijatelj Andruška", je odvrnil Jermolov, "in prav vesel bo, če Ammalat, ki je pretendent na vojvodsko mesto, zleze na drugi svet. Ne, ne, v tej zadevi me Ammalatovi sorodniki prav nič ne brigajo!"
Ko sem opazil, da se general obotavlja, sem trdovratno vztrajal in dejal:
"Naj mi vaše blagorodje naloži še dva krat hujšo službo, naj mi letos ne da dopusta, da bo le Ammalat pomi-loščeh. Mlad je še in Rusija lahko dobi z njim dobrega in pogumnega služabnika. Vso odgovornost zanj prevze mam sam nase".
"Poslušaj," je odgovoril Jermolov. odkimajoč; "žalostno je, če mora čio-vek to priznati, vendar pa je to ugotovitev, ki jo naredim kot filozof in ki nima najmanjšega namena žaliti Roga ter Rožjo Previdnost: podobna dobra dela, ki sem jih storil, so bila malokdaj poplačana s hvaležnosTjo;
na prste bi lahko naštel takšne slučaje".
"Naj vaše blagorodje naredi še en poskus", sem dejal, "pa sklenimo, da bo to poslednji, če bo poplačan z ne-hvaležnostjo!"
"Torej vztrajaš?" je vzkliknil general. "Dobro. Pomiloščam ga. Eno samo stvar bi rad: da se spomniš svojih besed ter da prevzameš odgovornost za mladca!"
"Prevzemam brezpogojno vso odgovornost", sem odgovoril; "s svojo glavo odgovarjam zanj!"
"Nikoli mu ne zaupaj!", mi je priporočal Jermolov; "spomni se na zgod bo o kači, ki jo je usmiljeni človek grel na svojem srcu. Ej, muslimani, Azijci! Prišel bo dan, ko jih boš spoznal, Verkovski, in dal Rog, da bi ne moral sam plačati stroške svojega spoznanja!"
Tako sem bil vesel, da mu nisem odgovoril in niti zahvalil ne; tekel sem k šotoru, kjer so Ammalata stra-žili trije vojaki.
Vstopil sem v šotor, ki ga je razsvetljevala svetiljka, obešena na sredi, in sem zapazil Ammalata, ki je ležal na svoji suknji ter bil tako zatopljen v svoje misli, da ni slišel mojih korakov.
"Ammalat," sem dejal v tartarščini mlademu možu, "Alah je velik in ser-dar je neskončno usmiljen: Ammalat, serdar ti daruje življenje!"
Mladi mož je skočil na noge; sku-
šal je govoriti, pa je bil tako. ginJc da delj časa ni mogel spregovoriti llü bene besede.
"Življenje? Serdar mi daruje
«v-
ljenje?", je končno vzkliknil. I'1 bridkim nasmeškom je dodal: "RaiiU man: pustiti človeka, da počasi u"1''11 v temni ječi, ali pa ga poslati v in temo, ko je navajen na toplo )üí'
solnce, zakopati ga živega, ločiti od njegovih sorodnikov, tovarišev prijateljev ter od njegove ljubljen
i g»
— to smatrajo oni za življenje i'1 največjo milost, ki jo lahko na smrt obsojenemu. Če rpi P°( jejo takšno milost, reci jim, da je sprejmem!"
"Ne, Ammalat," sem odgovoril
iH k« ro'
deli11'
"p o' ¡n»'
milostitev je popolna in brezpog°J Gospodar ostaneš svojega post»
prost si popolnoma. Na, tu imaš
svo-pr"'
jo sabljo! General ti jo vrača m ^ pričan je, da jo boš rabil sani°> ^ se boš boril na strani Rusov. Prid' vet k meni, dokler se ta prokleta deva ne pozabi. Pri meni boš m°J jatelj, moj brat!"
Tako nenavadno so bile za • te besede, da je Ammalat vzk 1 v s solčnimi o&ni:
-eh 1'
"Rusi so me premagali na	j,
ljih. Polkovnik, prosim te, da rm ^
1F
krivo sodil- Od
pustiš, če sem vas _ ga trenutka dalje hočem l'1*1 služabnik ruskega carja; njem11
P1
padata moje življenje in moja
a!,|i<1'
IZDAJA: Kontorcij "Ncregt líate"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.