Političen list za slovenski narod.
Po po-Stl prejemati velja: Za eelo leto predpisan 1"» gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 srld. 40 kr. V administraciji prejemali veljtt: Za eelo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniško ulice št. 2.
Naznanila (inseratl) se sprejemajo in velja tristopna patit-vrsta: S kr.. če ■ ■ .a enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tkkanji se cen i icimerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejema, o. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. url pop»iu.1:ie.
Jsiitev. 140.	V Ljubljani, v četrtek 23. junija 1887.	LetniJk XV.
liragi rojaki! Verni katolirani!
Bliža so vesela svečanost, na ktero se radostno pripravlja vesoljni katoliški svet; sv. Silvestra dan obhajajo namreč sv. Oče, Leon XIII., priljubljeni poglavar katoliške cerkve, veselo petdesetletnico svojega slavnega mašništva, svojo zlato mašo. Ako že pri vsaki rlružini očetova petdesetletnica vso hišo z veseljem navdaja: ako se v vsaki krščanski občini zlata maša duhovnega pastirja slovesno obhaja, ter pošteni verni radostnega srca svojo ljubezen in hvaležnost tudi v dejanji skazujejo: ali ne bode še bolj vesoljna krščanska družina svojemu predobremu očetu, katoliška cerkev svojemu najvišeinu pastirju pri taki redki slovesnosti skazovala svoje srčne vdanosti, svoje dolžne hvaležnosti?
Slovesno in ginljivo se je obhajala 1. 1869. /.lata maša ranjcega papeža, blagega Pija IX., ter je obudila navdušenost po mestu in po deželi. Z enakim sočutjem in spoštovanjem naj se praznuje zlata maša slavnega Leona XIII.. toliko več, kolikor ža-lostneji je Njihov sedanji položaj, in kolikor bolj temeljito pojasnujejo Njihove krasne okrožnice današnje razmere in potrebe. Zato nam bodi prav zaželjena ta redka svečanost, da vsaj nekoliko izrazimo svojo sočutno ljubezen in hvaležno spoštovanje toliko modremu in skrbnemu očetu, našemu izvrstnemu Leonu XIII.
Naša dolžna hvaležnost in vdanost naj pa ne bode le v srcu ali v lepih besedah, temuč v djanji naj se razodeva, dela naj govore.
Da se pa ta dela ljubezni v lepi slogi po enem načrtu izvršujejo, ter se jih vsi katoličani vdeležiti zamorejo, se je osnoval že minulo leto središni ali centralni odbor v Bolonji na Laškem in kmalo tudi na Dunaji za Avstrijo. V teli in drugih odborih so se določile in postavile za svečanost zlate maše Leona XIII. te le tri točke: 1. Dostojno darilo ali štipendij za zlato mašo; 2. cerkvena razstava v Vatikanu; 3. romanje in poslanje v Rim.
1.	Pred vsem naj se nabirajo dobrotni darovi ter se podarijo sv. Očetu, kakor štipendij za zlato mašo. Sv. Oče bodo kot poglavar vesoljne cerkve tisti slovesni dan presveto daritev opravili za vse verne kristijane, zlasti pa še za tiste, kteri so v ta namen kaj podarili. V to pa pomaga ne le zlato bogatih, temuč tudi vinar revnih. Kdo vernih kristjanov pa bi no želel se vdeležiti neskončnega sadu to presvetc daritve? — To radovoljno darilo, ki se pri tej veseli priliki nakloni sv. Očetu, bo razveselilo njihovo blago srce, ker Jim bo dobro došlo za Njihovo vzvišeno, težavno apostolsko službo. Kajti pri vladanji in oskrbovanji vesoljne cerkve imajo papež i:a vso strani velike stroške, sami so pa oropani vseli prihodkov in pomočkov. Zato bodo verni kristijani radi darovali kake solde za razne potrebe in blago namene sv. Očeta.
2.	Kakor pa dobri otroci svojega očeta v potrebi podpirajo, tako mu tudi radi kako veselje narode. Za to bodo tudi verni kristijani vesoljnega sveta sv. Očetu o lepi priliki zlate maše skusili veselje narediti z veliko cerkveno razstavo v Vatikanu, znani papeževi palači, kjer se bodo na javni ogled razstavila razna dela cerkvene umetnije. n. pr. cerkvena obleka in posoda, svečniki, podobe itd. Vse razstavljeno reči bodo zopet prijetno darilo sv. Očetu, da jim služijo za najimenitniše opravilo Njihove službe, namreč v razširjanje kraljestva božjega po misijonarjih v daljnih krajih med paganskimi narodi.
3.	Kakor se je o slovesnih prilikah že večkrat osnovalo in vršilo skupno romanje v Rim, ki je središče katoliške cerkve, ter so so verni raznih stanov obilno in radostno vdeležili: tako se bo napravilo tako romanje tudi o priliki papeževo zlate maše, da zamorejo verni, kterim razmere pri puste, obiskati slavni grob prvega papeža, sv. Petra ter od njegovega naslednika Leona XIII. neposrednje prejeti sveti blagoslov.
Da bi se ta lepi načrt tudi po naši škofiji po moči izvrševal in pospeševal, so naš mil. gospod knez in škof tudi za Ljubljansko škofijo sostavili odbor za pripravljanje na zlato mašo sv. Očeta Leona XIII. Ta odbor ima nalogo, radovoljue darove in darila vernih sprejemati in dalje pošiljati, cerkvenih reči pridobiti iu po njihovem namenu obrniti, tudi v to svrho potrebne svete dajati in ob svojem času tudi zastran romanja v Rim posredovati. Vse te namene bo domači odbor pospeševal vedno v dogovoru in v edinosti z Dunajskim središnjim odborom. Za našo škofijo so sicer mil. gosp. knezoškof za pobiranje radovoljnih darov v vsaki farni cerkvi ukazali napraviti darovanje v cerkvi; vendar pa tudi podpisani odborniki sprejemajo z veseljem vsak šo tako majhen dar za ta blagi namen. Odbor bo v to svrho napravil zapisnik, ter bo ob svojem času vse objavil.
Radostno priznavamo, da jo naš mali narod od nekdaj in osobito poslednji čas v mestu in po deželi čudo veliko storil za slovesnost službo božje, velikodušno je tudi podpiral katoliške misijone v raznih krajih; posebno pa jo bil v novejši dobi navdušen za sv. Očeta, kakor poprod za blagega Pija IX.. tako zdaj za slavnega Leona XIII. To navdušenje za sv. Očeta pri sedanjem duhu časa gotovo ni brez posebnega višoga pomena in jo prav častilni znak našega izvrstno katoliškega naroda. Zato se obrne podpisani odbor z vsem zaupanjem do vas pobožnih in vnetih katoličanov naše škofije, ter srčno in nujno prosi raznih in obilnih darov za bližnjo svečanost zlato maše Leona XIII. in svest si je, da bote tudi pri tej slovesni priliki častno tekmovali z drugimi bližnjimi in daljnimi narodi ter se navdušeno postavili v prvo vrste častilcev papeževih; vnovič boste v djanji skazali svojo resnično ljubezen in srčno vdanost do sv. Očeta ter mu radostno položili svoj dar na altar; vnovič se bote skazali v djanji zveste in zavedne katoličane, ki časte v papežu namestnika Kristusovega, glavarja vesoljne cerkve.
Podpisani odbor goji veselo nado ter si je svest, da Gospod, ki tudi najmanjšo dobro delo poplačuje, bode z obilnim blagoslovom za čas in za večnost poplačal, karkoli bote storili za Njegovega vzvišenega, pa po nezgodi časa britko skušenega namestnika na zemlji, za blagega Leona XIII.
V Ljubljani, 12. junija 1887.
Odbor Ljubljanske škofije za pripravljanje na zlato mašo sv. Očeta LEONA XIII,
Krast princ Windischu;rat/i, predsednik. Dr. Andrej Cebafcek. kanonik in papežev hišni |>relat, namestnik. Odborniki: Dr. Anton .fare, prost; Dr. Henrik pl. Pa u ker, stol. dekan: laika Jeraii, kanonik in papežev častni komornik: Alfred Ledenik, trgovec: Dr. Josip Poklukar. državni in deželni
poslanec: Karol Pola k. trgovec: Frane PovSe. posestnik.
povedo vzroki. (Dr. Foregger: Pri porotnih obsodbah ni vzrokov!)
Na levici jo nekdo danes rekel, da mora obsojenemu pač jeduako biti, ali vo za vzroke ali ne. Meni se to drugače dozdeva.
G. poslanec dr. Foregger se je tudi nad imenovanjem uradnikov po Malem Štajarji vjedal. No, čez to bi uaj bil pač rajši vrgel plašč krščanske ljubezni, kajti mi vsaj smo zatrdilo prepričani, da se ekscelenca pravosodni minister pri imenovanjih vedno bolj iu rajši na Nemce ozira. (Cujte! na desni.)
Omenjam tii samo najnovejše imenovanje no- ! tarja za mesto Ptuj, kjer se je ozir jemal prav ua : kandidata, ki ui naše stranke pristaš in ga je „Deutsche Wacht" v Celji priporočila nemški stranki. Kako je pač toraj mogoče tožiti, da je že zopet sloveusk notar za Štajarsko imenovan, res ne vem ! Oe je g. poslanec Ausserer kazal na razmere v Sevnici, rekoč, da jo ondi dobil narodnega notarja za soseda poleg narodnega adjunkta, mu na to odgovarjam, da je bilo to v začetku osemdesetletja in da so bilo jako čudne razmere za to merodajue. Prvič tedaj nemško-liberalna stranka ni imela nobenega druzega notarja na razpolago za to mesto iu ekscelenca pravosodni minister moral je seči po slovenskem kandidatu. Na ta način prišel je Slovenec v Sevnico za notarja.
Gospoda moja, glede stanja najvišjega sodnega dvora zinil rad bi tudi marsikaj. Veliko imam o tej točki ua srcu, toda ker je že pozno, bom kratko napravil. Najvišji sodnik moral bi biti po mojih mislih \zor stroge nepristranosti v političnem oziru. Zakaj pa se je ob svojem času odcepila administracija od pravosodja? Zato, da bi sodnik ediuo lo sodnik ostal in se ne brigal za politiko zunaj, ker bi stranka, ki bi bila politično s takim sodnikom v nasprotji, no imela zadosti trdnega zaupanja v njegovo nepristranost ali pa bi še celo nobenega zaupanja no imela vanj.
Ta vzrok izločitve politične uprave od sodnije se pa sedaj sam od sebe zgubi, ker imamo za najvišjega sodnika moža, ki trdi, da so po njegovem najboljšem prepričanji ta izločitev praktično ne dil izpeljati. Minulo leto praznoval jo namreč ekscelenca g. vitez Seli mer lin g svoj osemdeseti rojstni dan, iu prav slučajno naletel sem ua kratek sostavek iz nekega časopisa, kjer je govorjenje o tedanjem sprejemu one (leviške) stranke pri Schmerliugu. Le-ta je na nagovor dr. Herbsta konečno od besede do besede to lo rekel (bere) : „D o k 1 e r m i bo m o-g o č e političnega delovanja v d e I o ž e-v a t i se, Vam ostanem ves čas zvest pristaš".
I)a, gospoda moja, jako žalostno mi jo slišati, da najviši sodnik govori, da so posvetuje političnemu delovanju, kar bi ne smel storiti. Tako jaz mislim. Toda ne le, da bi se ne smel vdeleževati političnega delovanja, temveč mesto tega še drugo sebi podrejene sodnike k temu navaja — da ne rečem zapeljuje; s tem se mož vdoležuje hudodelstva, kajti sodniki podrejeni mu. nasrkajo se tudi njegovih nazorov in politikarji postanejo. Soveda so pri nas na Štajarskem prav posebne razmere, ktere so večkrat napeljane preko kakega sodnijskega adjunkta v Celje, v Gradec in Dunaj. Tak adjunkt smatra se za po-litikarja iu gr<5 v Celje k gospodu lleinricherju, od
tod k svojim pristašem v Gradec iu od lod na Duuaj. Kako zaupanje imamo do takih soduikov, je vendar jasno.
Ob tej priliki se hočemo dotakniti še itlruge, jako hvaležne naloge, ktere izpeljava bi bila res jako primerna in potrebna. Iiilo je svpje dni o tem že govorjenje tukaj. Mislim namreč, če bi ue bilo primemo, ko bi se določilo neko gotovo število let, po kterih bi moral vsak sodnik ex o (To iz dejausko službe stopiti. Nečem reči, da morda že s 00. ali 70., vsekako pa z 80. letom moral bi se pa veudar vsak sodnik v pokoj podati. Sicer je pa to znamenje, da morajo najvišji sodniki prav malo dela imeti, sicer bi jim pač ne bilo mogoče v takej starosti še pečati se s politiko, pri vsem tem pa tudi svoje sodniške dolžnosti vestno spolnjevati iu paziti ua ohranitev življenju potrebnih moči.
Tega vprašanja hotel sem se le tako memo-grede dotakniti, da ga ta ali oni gospod uporabi in predlog stavi, da se morajo gospodje sodniki po dokončanem SO. letu svoje starosti e.\ offo v pokoj spraviti. Ker pa ue vem, če so bo to zgodilo, zaklical bi kot dober kristijan: „Reši nas o Gospod od tega zla, amen!" S tem sklepam. (Klici na levi: Nezaslišano tako govorjenje!)
Politični pregled.
V L j u b i j an 23. junija. Notranje d«>,el«.
PresritU cesar odpotuje jutri v li r u c k , kjer je vojaški tabor, iu se vrne v soboto na Dunaj.
Vsi j/atiSkl škofje so izdali skupen pastirsk list, da se petdesetletnica sv. očeta slovesno praznuje po vseh škofijah.
Pri iiiinlstcrstru vnanjih zadev vršila so se 21. t. m. posvetovanja s zastopniki avstrijsko-oger-skega Lloyda glede nove pogodbe. Vsi dogovori so bili brez vspeha.
Tabor Mladočehov na gori Kip vzbuja občno nevoljo pri vseh Slovanih, ki so bore za slovansko vzajemnost v Avstriji. Grčgr in njegovi tovariši pričeli so nekako posnemati Kuotza in Schouererja. O mladočeških agitacijah piše „Nord" : Mladočehi do sedaj niso ničesa storili, po čemur bi mogli soditi, da se morejo ustavljati novarnostim, ki preti) češkemu narodu. Njihove demonštracije so navadni poulični nemiri. Vitežkih dejanj husitov no bodo nikoli ponovili. Ako bo razcepljen češki narod, pali bodo po njem njegovi nasprotniki, in češka zastava se ne bo mogla več vzdigniti. — V torek je poročal v Pragi državni poslanec Hajek svojim vo-lilcein o delovanji državnega zbora. K shodu je prišlo tudi več Mladočehov, ki so ostro napadali Hiijek-a iu češki klub. Ker so bili nemiri veduo hujši, zaključil je zborovanje predsednik, deželni poslanec Pokorny.
O ogerskih volitvah piše „Pol. Corr.": Tisza je popolnoma zmagal; zmerna opozicija, ktero vodi grof" Apponyi, je zelo oslabljena. Apponyi-jevi pristaši propali so celo v onih krajih, kjer je on sam za-nje deloval. — Izvoljenih je 258 liberalcev, zmerne opozicijo 43, neodvisnih 70, antisemitov 10, Nemadjarov 0, izven strank 7, ožje volitve 4.
Vnanje države.
O srbskem ministerstvu se piše iz Belega-grada: Novo ministerstvo Ristič-Velimirovic-evo je zveza liberalcev in radikalcev. V prejšnjih letih so si bili liberalci in radikalci strastni nasprotniki.
Govor poslanca Mili. Vosiijaka
v državnem zboru dne 26. maja 1887 o ravnopravnosti.
(Koneo.)
Gloile razlike med vindišarskiin in slovenščino, j kar sta v najnovejšem času zastopnika mestnih | skupin Celjske iu Mariborske izumila, bi samo opomnil, da, če so podatki v ljudskem štetji o številu Slovencev in Nemcev, kakor je bilo zgoraj navedeno, resnični, ter, ako bi se ob obojih navedla še retja kategorija tako zvanih „vindišarjev", h kteri bi g. dr. Foregger tudi pripadal, bi se število pravih Nemcev takoj skrčilo na jodeu sam odstotek. (Prav dobro ! Veselost na desni.)
Gospod poslanec dr. Foregger kratkočasiti nas je hotel tudi z neko dogodbico, s ktero je mislil splošno in jako stvarne razprave g. predgovornika dr. Ferjančiča izpodbiti. No, če ste Vi taki, Vam tudi jaz lahko postrežem s slično dogodbico iz Malega Šlajarja iz nedavnih časov, iz ktere se jasno vidi, kako potrebno da je znanje slovenščine sodniškim uradnikom ondi. Nemška stranka toži slovensko zarad tatvine drevesnega lubja. Predmet, okoli kterega se je tožba sukala, ali jedro tožbe, bila je v nemški tožbi „Rindeu (skorja, lubje). Tožnik jo bil Nemec, vsaj tako se mi je stvar sporočila, iu ta jo sodniku povedal, da mu je lubje ukradeno. Obdolženec je bil Slovenec in je prišel sam k obravnavi. Sodnik ni bil zadostno vešč slovenščini iu tii so jo zgodilo, kar se je na levici o Celjski okrožni sodniji povdarjalo, da namreč sodnik lahko s pomočjo slovarji svoj posel izvršuje. Sodnik res seže po slovarju, kjer najde: „Rind" so pravi slovenski „vol". (Veselost in čujte! na desni.) Na to sodnik vpraša zatoženca, če je res tožniku vola ukradel? Ta pravi, da ga ni! „Ali lahko prisežete?" vpraša sodnik dalje. „Da", pravi toženi, na kar je tudi res prisegel, da ni vola ukradel (Veselost na desni), ter je šel vsled tega opravičen domu. (Poslanec dr. Foregger: To ni verjetno!) Ni verjetno? Meni se jo stvar dejanski tako povedala. (Dr. Foregger: Zatoženeinu so no daje nikdar prisega!)
Jaz uisem jurist, toda jaz mislim, da sodnik . .. (Dr. Foregger: To je le dokaz, da sodnik nemške besedo „ Rinile" ni razumel.) Pustimo to, gospoda si želi konca, no motite me toraj. Gosp. poslanec dr. Foregger jo zatrjeval, da jezikovno razmere pri eodnijah na Štajarskem niso v resnici take, kakor jih je živo naslikal g. poslanec dr. Forjančič, in da bi se zapisniki nemški spisovali, če tudi stranka ne 2u:i prav nič nemški. To je vso res ! (Poslanec dr. Foregger: .Jaz to iz aktov vem, da ni!) Soduijske obravnavo vrše se s strankami, ki prav nič nem-žkega ne znajo, v nemščini, in tudi obsodi se taka stranka po nemški. Nekaj takega se je zgodilo prod porotniki v Celji, kar mi jo pravil neki že umrli sodnijski svetovalec na svojo častno besedo. Celjska porotna sodnija obsodila jo Slovenca zarad umora ua smrt. Obsodba se mu je prebrala nemški in so ga vprašali, če jo jo razumel. „No", pravi on, „no besedice no." Na to mu dotični prvomestuik v slovenščini rečo: „Na gavge prideš!" Zakaj, tega pa obdolženec ni mogel zvedeti v maternem jeziku, kor m bilo nikogar ondi, ki bi mu vzroke razložil. Meni se zdi vsaj potrebno, da se obtožencu tudi
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal .1. 8 to k I asa.)
(Dalje.)
Mikačiru so jo menda spolnila želja, ter jo dobil ukrepljenje, kajti z 25 ljudmi, ktere je šo 20. julija imel, no bi bil mogel tega izvesti, kar jo kasneje storil. Moglo mu jo pa pojačanje priti lahko v trdnjavo, kajti on je bil šo lo tretji dan (22. jul.) obležen s svojima tovaršema Blažem Gjurakom in Matijo Jintičem, ki sla mu bila prideljena v tem nevarnem času. V treh dneh in treh nočeh, kar je Ilasan ropal po odprtem polji, zarobil jo 4000 ljudi, ter popalil do 2000 vasi, mest in trdnjavic, vse do trdnjavo Siska, osvojivši si celo mesto Sisek. Mikačič ni spolnil svojo grožnje, da bode zapustil trdnjavo, ako pade mesto Turkom v roke, ampak je ostal v njej, da jo brani do zadnjo kaplje krvi. Ilasan so jo med tem utaboril pod trdnjavo, kamor
jo znesel svoj bogati plen, no pustivši nikjer v okolici niti najmanje hrane, samo da trdnjavo čim prej z ognjem ali z obsedanjem prisili, da se pod d.
Da pa svojo slavo tudi v Carigradu pokaže, pošlje Hasan 600 odrobljenih glav visoki Porti z mnogimi vojaškimi zastavami, ktere je pomnožil še z mnogimi drugimi, ki so visele v cerkvah Bihačkih nad grobovi raznih vojvodov. Sultanu pa jo poslal množino sužnjev, a velikemu veziru Siavušu, ki je bil mod tem zamenil glasovitega Sinana, razne dragocenosti. V Carigradu so jo slavilo ime Dušanovo, ter so o njem trdilo, da na njegovi hrabrosti počiva turška bodočnost. Ali ta Ilasauova slava jo kmalo otamnela, kakor bomo videli.
Na drugi strani pa jo ta odločna zmaga iu silno ropanje llasanovo razširilo noizrnoren strah no samo po okolici, ampak po celem Hrvatskem in Kranjskem. Posebno so je preplašilo Ljubljansko prebivalstvo. Ko se je namreč zvedelo v Ljubljani o poboju našo vojsko in o hitrem napredovanji Turkov, ] našlo so .jo nekoliko lažnjivcev, ki so hitro razširili po mestu glas, da so Turki naravnost proti Ljubljani udarili, ktero mislijo osvojiti. Vse je začelo bežati
iz mesta, nekteri so so kar čisto izselili, vzemši s seboj na vozeh nekoliko robo, kolikor je bilo za prvi čas mogoče naložiti. Žene so objemalo in stiskale k sobi svoje otroke, kakor da jih ne bodo nikdar več videlo, a prosti ljudje so stokali in zdi-hovali po mestu, kakor da so žo propali. V tej stiski, vpitji in begu je bilo pogažonih nokaj odraščenih, šo voč pa otrok, kajti narod se ui mogel na noben način umiriti. Konečuo so so povrnili ogleduhi, ki so bili poslaui, da se prepričajo o prihodu Turkov, ter so mogli pravo resnico povedati, da Turkov m niti videti iu da so mnogo milj od Ljubljano oddaljeni. Se lo na to so je polegel strah med prebivalci Ljubljanskimi, ki pa niso bili še popolnoma varni, kajti čeravno so vojaški svetovalci v Gradoi precej javili o loj nesreči Lrnestu, upravitelju teh dežel ter ga prosili za hitro pomoč, vendar niso nič druzega dobili, nego obljubo za odgovor; in da so ui Sisek pri tem obleganji vzdržal, bila hi ' gotovo tudi Ljubljana videla to loto Turka pod svojim zidovjem. (Valvazor XV. 517.)
(Daljo prili.)
Vsled pritisku Garašaninovo vlade so se sprijaznili kot zediujena opozicija. Tudi v ministerstvu ste za-stopanl obe stranki. Zanimivo bo zasedanje prihodnje skupščine; znani so že nekteri vladni načrti, ktere predloži ministerstvo skupščini. Vlada je sestavila komisijo iz obeh političnih strank, da se posvetuje o liuančnem položaji. Po njeuih nasvetih vrede se finance. Z novimi finančnimi načrti nameravajo znižati obresti državnih dolgov. Volilno postavo bo miuisterstvo toliko premeuilo, da ne bo mogočo v toliki meri kupovati glasov iu pačiti javnega mnenja. Skupščina se bo tako preosuovala, da bo mogel narod voliti prave svoje zastopnike. Sedanja vladna stranka je mnogo trpela pod Garašaninovo vlado; zato hoče preprečiti v prihodnje vladno silo pri volitvah. Občine dobtS večjo samostojnost, deželna uprava bo lažja iu ceueja. — Lope obljube dela v resnici sedanja vlada. Vprašanje pa je, bo li mogla in hotela vlada izvršiti svoje obljube? — Že več tednov se ponavljajo roparski napadi divjih Arnavtov na srbsko zemljišče. Pridrvi se 50 do 400 roparjev čez mejo, iu navadno prežene srbsko mejno stražo, ki šteje 5 do 10 miiž v posameznih krajih. Vas Oobanovico napalo je 15. t. m. okoli 400 Arnavtov. Umorili so dva vojaka in ranili več prebivalcev v vasi. Hitro se zbero bližnjo mejne straže in prepode s pomočjo prebivalcev roparje čez mejo. Teh napadov se vdeležujejo tudi turški vojaki s svojimi častniki. Po tem lahko sodimo, kako slab red je v turški armadi. Ubogi ljudje, kamor se priklatijo turški divji vojaki!
„Pol. Corr." piše iz turškega vira o Bolgariji: Rusija namerava premen iti svo jo nasvete, ktere jo naznanila Turčiji glede bolgarskega vprašanja. Rusija želi, da prevzame bolgarsko vlado lo jeden regent, ki pa bo vladal lo toliko časa, da se Evropa sporazume o pravem kandidatu. Regent bi moral razpisati volitve za novo sobranje. Med tem bi se Kusija dogovorila z evropejskimi državami o novem knezu, kterega bi države nasvetovalo bolgarskemu sobranj i. — V Bolgariji se utegne v kratkem pre-meuiti politika in obrniti na rusko stran. V Ruščuku izhajajoč list „Deveti Avgust" je objavil ueko pismo bolgarskega pravosodnega ministra dr. Stojlova, ktero je pisal z Dunaja v začetku junija bolgarskemu ministru vnanjih zadev, Načeviču. Pismo slove: „I)ragi tovariš! Brzojavil sem knezu Aleksandru v Kisingon. Prosil sem ga, naj so vrne v Bolgarijo, pa brez vspeha. Tega no bil pričakoval. Danes sem govoril z grofom Kalnoky-jem. On vedno svetuje, naj se sprijaznimo z Rusijo. Tudi jaz sem se prepričal, da brez Rusijo ne moremo ničesa doseči. Tukaj se ne morejo odločiti, bojo se vojske. Sever močno brije. Reci Cahariji Stojanovu, naj no ropota toliko v „Svobodi", temveč počaka, kako se obrnejo stvari." Stojanov je res poslušal ta nasvet in zmer-neje pisal proti Rusiji. Nedavno jo celo priznal, da morajo Bolgari pozabiti kneza Aleksandra. — Med regenti in ministri je vedno večje nasprotje. Posebno se regenti bojo vojnega ministra Nikolajeva, ki je vedno provzetneji. Zato je odpotoval regent Mutkurov v Plovdiv, da pridobi vojake za regente. Pridobil je za-se poveljnika vojaško posadke v Plovdivu, majorja Savova. O tem pa je zvedel vojni minister polkovnik Nikolajev in ukazal zapreti regenta Mut-kurova, ki jo le podpolkovnik. Iz Solijo so tudi poroča, da ministra Nikolajev in Radoslavov že nekaj tednov skrivoma dopisujeta ruskim državnikom o bolsrarskom vprašanji.
Ruski listi mnogo pišejo o srbskem ministerstvu. Ker jo za nas Avstrijce gotovo važno, kako sodijo ruski listi o srbskih razmerah, priobčili smo v glavnih potezah žo voč glasov ruskega javnega mnenja. Ne moro se nam v tem oziru očitati uo-lojalnost, ker namen pri vsem je le ta, kako svet sodi o srbski politiki, ki je za Avstrijo velikega pomena. „Svot" piše, da Ristič ni izročil vojnega ministerstva generalu Horvatoviču, ker je katoličan in ob enem avstrijski častnik. Tega mnogi ruski časniki niso razumeli; tudi niso poznali pravih vzrokov, zakaj je kralj poklical Rističa na krmilo. Ristič je prevzel vlado iz političnih vzrokov, ne pa vsled prepira mod kraljem in kraljico. Avstrija je v zadnjih letih mnogo vplivala na srbsko vnanjo in notranjo politiko, vendar vsled tega ne smemo trditi, da je kralj Milan odločen pristaš Avstrije. Več časa jo Kusija delila z Avstrijo svoj vpliv na Balkanu; glavno pozornost jo obračala na Bolgarijo, Avstriji pa je prepustila Srbijo. Kralj Milan so jo moral naslanjati na Avstrijo. V zadnjem času pa so so razmero nekoliko premeuilo. Rusija jo zgubila svoj vpliv v Bolgariji. Srbska kraljica Natalija je obiskala Rusijo, in to ' potovanje je v Rusiji vzbudilo večjo zanimanje za Srbijo. Ko pa je Avstrija videla, da so Rusija toliko no zanima za Bolgarijo, zmanjšala ee je tudi avstrijskih državnikov skrb za Srbijo. Garašaninovo ministerstvo toraj ni vrgla narodna volja, temveč sprememba rusko iu avstrijske politike nasproti Srbiji. Vprašanje jo sedaj, bodo h ruski državniki prav porabili srbsko prijateljstvo do Rusije, ali bodo tudi tukaj spridili dobro razmere, kakor v Bolgariji. Kakor „Svet" misli, mora Rusija v prvi vrsti varovati neodvisnost iu samostojnost slovanskih držav na Balkanu. — Mi pa želimo, naj si Avstrija tako vravna svojo vnanjo politiko, da si pridobi zaupljivost sosednih narodov na Balkanu, in v sporazumu z rusko državo varujo prave koristi na jugu proti vnanjim škodljivim vplivom. — „Nord" piše: Najboljša politika nasproti balkanskim državam je
ta, da jih pustimo, naj se mirno razvijajo in natančno izpoluujejo svoje pogodbe. Nikomur ne smejo služiti kot ognjišče prepirov iu nasprotij. Upamo, da se bo Ristič držal svojega programa iu z vsemi državami vzdrževal prijatoljske razmere.
Francoski časniki pišejo iz Turkestana, da je skoraj nemogočo vzdrževati v onih pokrajinah armado, ker je dežela popolnoma opuščena. Ne armada, ne prebivalci nimajo potrebnega živeža.
Italijanski ministerski predsednik Depretis jo nevarno obolel. — Iz Rima se poroča, da bi bili sveti oče zadovoljili z nekako navidezno oblastjo v Rimu in nekedanji papeževi deželi. Italijanski kralj bi oddajal to oblast rimskim papežem. Tako bi kraljestvo ostalo zjedinjono, papeži pa bi dobili nekoliko prejšnjih pravic. — Ta predlog nima prave podlage iu se bo težko vresuičil. Vlada bi morala tudi razpustiti zbornico, da si pridobi drugo, cerkvi prijaznejšo večino, ker sedanja zbornica noče slišati o spravi s papežem.
Velikanske so slovesnosti, ki se vrše v Londonu o priliki petdesetletnice kraljice Viktorije. V torek zjutraj so zvonovi in topovi naznanjali po vsem mestu pričetek slovesnosti. Na stotisoče ljudi zbralo se je po ulicah, koder so se peljali kraljica in tuji knezi. „\V. Abendpost" piše: Okoli 240 milijonov angleških državljanov prazuuje nenavaden praznik. Kraljico obdajajo njeni otroci in vnuki, častitajo ji kralj belgijski, danski, saksonski in grški, člani vseh evropejskih vladarskih hiš, angleška zboruica iu zastopniki angleških naselbin. Kraljica sedaj žanje bogato žetev. Ves svet pripoznti njeno blagotvorno delovanje. Tudi avstrijski narodi, ktere zastopa prestolonaslednik Rudolf, veselo se slovesnega dnž. Kraljica Viktorija nas spominja z vsemi svojimi čednostmi na slavno cesarico Marijo Terezijo. Obe ste bili srečni v svoji družini iu ste obžalovali prorauo smrt svojih soprogov. Obe imate mnogoštevilne potomce, z najlepšimi čednostmi dajali sto vzgled državljanom. Slavni ostaneti imeni cesarice Marije Terezije iu kraljice Viktorije, dokler živi zgodovina. — Sedanjo angleško ministerstvo stoji zelo na slabih nogah. V Aziji potrebuje Anglija mnogo armade, da varuje svoje koristi; armada angleška pa je slaba. Lord Salisbury je bolehen in bi rad odložil breme in odgovornost ministerskega predsednika. Nobeden njegovih tovarišev ga ne more nadomestiti. Tudi lord Hartiugton se brani prevzeti ministerstvo. Mogoče je, da prido Gladstone zopet na krmilo.
Iz Carigrada se poroča, da je Lovve, tovariš nemškega orožnega tovarnarja Mauserja. ponudil Turčiji šest milijonov funtov st. posojila. Turčija bi morala izpolniti razne pogoje, ki pa niso znani. Mauserjeva tovarna za orožje je popolnoma odvisna od knrza Bismarka. Sicer ima tovarna mnogo vpliva na nemške vojaške razmere, vendar je ravno tako državen zavod, kakor Kruppova tovarna. Ako dobo Nemci v roke ključe turškega finančnega ministerstva, podvrgli si bodo lahko Turčijo. (Vsa šo nimajo Nemci v Turčiji? Nemci so v turški armadi; nižjo službe prepuščajo Turkom, spoštujejo turško vero in tako vladajo turško državo in vodijo armado.
Turški sultan bo sicer potrdil angleško-turško pogodbo, vendar upa, da jo bodo vnanje države nekoliko promenile. Tudi angleška vlada je naznanila, da je zadovoljna z uekterimi premembami.
„Novosti" pišejo o afganskem vprašanji: Namen naše vnanje politike ui ta, da si osvojimo Afganistan in Indijo. Mi imamo sicer večjo armado v Srednji Aziji, kakor Angleži, vendar ne smemo slabiti svojih moči na oddaljenih mejah države. To bi bila velika politična napaka in bi imela žalostne nasledke. Naše oči morajo biti obrnene na vzhod i u zahod.
Izvirni dopisi.
Z Dobrne, 20. junija. (B lagosla vije nje h i š e - z d r a v i 1 n i c e.) O svojem času se jo v škofiji Lavantski ustanovila BDružba v podporo do-služenim duhovnikom". Ta so je po prizadevanji Njih Prevzvišcnosti sedanjega kneza iu episkopa Mariborskega, ki so sami darovali 0S50 goldinarjev ustanovnine, preustrojila, razširivši se v podporno „I)ružbo duhovnikov Lavantsko episkopoviue".
Iz računa za 1880 nedavno izdanega se razvidi, da je družba koncem lanskega leta imela že 40.231 goldinarjev 63 kr. v denarjih. Itazven tega je dobila lastno poslopje pri toplici na Dobrni.
Dno 20. aprila 1885 zjutraj so začeli kopati prostor za zid, in opoludne, ko jo bil utihnil zvon, je veleč. gosp. kuezoškolljski duhovni svetovalec in dekan Gajšek blagoslovil temeljni kamen v pričo voč duhovnikov in okoličautv. Hiša - zdravilnica — Vlila Barromaoa — jo sedaj pripravna za stanovanje. V istem bodo družbeniki ob času potrebe dobivali bivališče brezplačno, a drugim gostom - topli-čarjem se bo vnajinovalo proti primernemu plačilu.
Zadnja dva dni je naš kraj doživel posebno srečo, da je tukaj bival duhovni naš uadpastir. V
soboto smo ga po zmožuosti slovesno sprejeli pod slavolokom pred šolskim poslopjem. Ko se je bil stisnil mrak, je Njihovi Ekseelonci, mil. gosp. Jakobu Maksimilijanu, ovokrajna godba zasvirala podoknico. Na griču za vilama „Styria" in „Barromaea" pokali so topiči, svetil je vsled mirnega zraka posebno krasen kros, švigale so raznovrstne rakete, bliščala je bengalična razsvetljava in konečno še smo poslušali prijetno doneče glasove možkega zbora pevcev. Ta redka prikazen je obilo topličarjev privabila v obližje visokega gosta.
Včeraj predpoludue je višji pastir delil zakrament sv. firme, a pri tej priložnosti je popoludne po večeruicah svečano blagoslovil lično poslopje iu domačo kapelico. Navzoči bili so: p. i. gg. kanonik Košar kot načelnik družbe, konzistorijalni svetovalec Jeraj, dekana dr. Šribar Skalski iu Pernhofer Knittel-feldski, prolesor-župnik dr. Lipold, darovatelj selišča iu voditelj stavbe dekan Gajšek, iu še jedenajst drugih duhovnikov. Družbo je blagovoljno počastil tudi c. kr. okrajni glavar Celjski, g. dr. Netoliczka. Razven tega se je pri slovesnosti vdeleževalo veliko občinstva od razuili krajev.
Poslopje ima pod svoje streho oratorij, deset prostoruih sob, kuhinjo s shrambo, veliko klet in drvarnico, dva balkona. Dopada se vsakemu veščaku, ki ga je ogledoval, vzlasti občudujejo nizke stroške in pa, ker ie spreten voditelj znal porabiti vsaki prostorček. Za kapelico je g. dekan Gajšek daroval altaruo podobo, grofici Czirtlky iu do Saasse poslali ste niašni plašč, isto tako paramentuo društvo Mariborsko, a vreduik časopisa „Correspondetiz-Blatt filr den katholischen Clerus" je poklonil jeden kolih. Blagodušniui dobrotnikom plačnik bodi ljubi Bog!
Družba je o svojem času državnih papirjev nakupila po nizki ceni, iu če to primerjamo z današnjim stanjem vrednostnih listin, mora se reči, da si je lastno poslopje priskrbela samo z dobičkom in da je glavnica pravzaprav ostala nedotaknjena. In upati je, da se bo spoluilo to, kar je visoki blagoslovitelj podvzetju želel, ko je dotičui svoj ogovor sklenil z besedami: „vivat, crescat, lloreat!" A „ Družba duhovnikov Lavantsko škofovine" sme pač biti zadovoljna z ukusno opravljeno hišo-zdravilnico.
Domače novice.
(Visokorodna gospa barouiuja Wiukler) blagovolila je prevzeti kumovanje, ko so bo razvila zastava pevskega društva „Slavec". — Pri slovesnosti jo bo uadomestovala blagorodna gospa soproga cesarskega svetnika g. Murni k a.
(Umrl) je včeraj c. kr. računski nadsvetovalec Franc Suyer za mrtvoudom. — Umrl je Karol Potočnik, bivši zetnljemerec iz dobro znano rodbine v Kropi — v bolnišnici, kamor so ga prenesli po Velikinoči.
(Osohne vesti.) C. g. Ivan S a šel j, župnijski oskrbnik v Adlešičih je imenovan dopisovalnim udom osrednjo komisijo za raziskovanje in ohraujenje zgodoviuskih iu umetnih spominkov. — Poštni ravnatelj v Zadru, gosp. Biriugor, imenovan je poštnim nadravuateljem. — Biskup Josip Juraj Strossmayer peljal se je preteklo uedeljo skozi Ljubljano v Gorico, kjer ostane nekaj časa.
(„Slov. Narodu") se poroča iz Gradca, da so učitelji v Gradei sklenili, naj se prepove prodajalcem žganja, da ne smejo prodajati žganja mladini. — Gradec je razglašen po vsem svetu kot „kerudeutsch", šole so popolnoma nemške, in vendar gg. učitelji nasvetujejo, naj so ue prodaja žganje mladini. Iz tega moramo sklepati, da tudi nemška mladina pije „brlavko". iu vzroka žganjepitja no moremo iskati v slovenščini, pač pa žalostnih gospodarskih iu družinskih razmerah.
(Osuovalni odbor) k ons umskega društva v Ljubljani sklicuje občni zbor, v kterem so bodo pravila tega društva presojala in potrdila, na 2!). junija t. I. ob 2. uri popoludne v Schroinorjovo pivovarno na sv. Petra cesto. Odbor nadeja so obilne vdeležbe.
(Šišenska čitalnica) priredi v nedeljo, 20. junija 1887, spomladansko veselico, na vrtu K o s I o r j e v e pivarne. Pevski spored : 1. * * * »Potnica*4, pojo možki zbor. — 2. „Lahko noč" od dr. G. Ipavica, poje mešani zbor (uov). — 3. ..Slovanska pesem" od dr. B. Ipavica, poje možki zbor z bariton- in teuor-solo (nov). — 4. »Lovska" od
Fr. GerbiČa, poje triglasni ženski zbor (nov). — 5. „Vojaci ua poti" od A. Nedvčda, poje možki zbor.
—	6. »Pozdrav Bledu" od dr. G. Ipavica, poje mešani zbor (nov). — Godbeui spored: 1. Putnica.
—	2. Herold: Ouvertura iz opere „Zampa". — 3. Jos. Strauss: »Živenje mi je radost in ljubezen", valček. — 4. Petrella: Vojaški zbor II Bivacco del opera „L'Assedio die Leida". — o. Robb: »Veni, vidi, vici", potna polka. — 0. Flotov: Aria iz opere »Zilda". — 7. Verdi: Velika fantasija iz opere »Aida". — S. Zielirer: „Nam to v krvi tiči", polka mazurka. — 9. Sollera: »II geuua ventura", ouvertura. — 10. Bach: »Biseri", veuec pesmi. — 11. Strauss: »Georgiue", četvorka. — 12. »Plesne pro-mese", valček. — 13. Stastny: »Stenograf", hitra polka. — 14. Gleisuer: »Flora". — Streljanje. — Kegljanje na dobitke. — Razne ljudske zabave. — Streljauje iu kegljanje ua dobitke prične se ob 9. uri zjutraj. — Pričetek veselice je ob uri popoludne. — Vstopuina 20 kr., za otroke 10 kr., p. u. društveniki Šišenske čitalnice so prosti. — K obilni vdeležbi najul judueje vabi	odbor.
(Ameriški rojaki.) Med češkimi »Sokoli" in rodoljubi, ki so 16. t. in. prišli iz Amerike v zlato Prago, bili so tudi trije slovenski rojaki iz Belokranjske. Danes so se tukaj mudili, gredoč pogledat rojstni kraj Semič. Dva sta imovita posestnika in trgovca, jeden v Minesoti, drugi v Dakoti. Že pred dvajsetimi leti ločili so se od svoje domovine, vendar so še ostali zavedni in navdušeni Slovenci, kar nas jako veseli. Loči jih od nas širno morje in prostrane dežele a vedno se spominjajo svojih rojakov in govore tudi v daljni Ameriki svoj materini, slovenski jezik. — Jeden gospodov, imenom Hočevar iz Semič a , naročil je tukaj več slovenskih na pevov, da mu jih prepeva v Ameriki rojena Slovenka. Zatrdil je nam. da v Ameriki vsi naši rojaki govore mej saboj vedno slovenski, da jim tudi otroci ostanejo zavedni Slovenci.
(Huda ura) privrščala je 15. t. m. nad Ptujsko okolico. V Leskovcu je dvakrat treščilo in obakrat nastal je požar, ki je dve hiši vpepelil. Zvečer tistega dne je toča pobila okoli sv. Tomaža, Ljutomera in Ormoža. Vzela jo skoraj do čistega vso letino.
(Iznevernik) Karol Suppauz, o kterem smo nedavno sporočali, daje v Kozjem (Drachenburg, ne v Ormožu, kakor se je vrinila neljuba pomota), izaeveril ondašnji hranilnici 6000 gld. iu pobegnil, hotel se je usmrtiti, vidoč, da ue uide orožnikom. 17. t. m. prišli so mu orožniki v Šonovi na sled. Pet minut, preden so prišli z orožniki skupaj, pre-rezal si je vrat. Kljubu temu vzeli so ga možje državne pravice in so ga izročili okrajni sodniji, če tudi ni upanja, da bi ozdravil. Bil je ravnatelj hranilnice in ob enem posestnik v Kozjem.
Narodno gospodarstvo. Načrt kmetijske krajne razstave v Trbovljah.
Namera razstave, ki bode trajala od 24. do 28. dne meseca septembra 1887, je, kmetovalce vzbujati vsestransko k naprednemu in marljivšemu delu ter jih opozoriti na izbornosti, kakor tudi pomanjkljivosti njihovega delovanja.
Vzprejemali se bodo vsakoršni kmetijski in gozdarski proizvodi, stroji iu orodja, pridelki vinarstva, sadjarstva in sočivjarstva; nadalje domači obrt-nijski izdelki, šolske oprave, učila in dolarska dela, naposled tudi proizvodi, ki spadajo v obseg rudninske ter umeteljno-obrtnijske industrije.
Za razstavo in darila sposobni predmeti so toraj: I. Domača živi n a. A. Govedo: Biki (licen-cirani), krave — breje ali pa s teletom — od dovršenega 2. do 7. leta; telice. B. Prešiči: Mr-jasci, svinje, presice za pleme in take za rejo. O. O v c e , kozo, kunci. D. Perutnina: Štajarske kure, pa tudi druge (petelin s kokošimi), — potem gosi, race, golobje itd. Opomba: Za nadzorstvo in pičo živali skrbeti ima razstavljavec. Tudi se mora ta o živalih, ki so označene pod A.. izkazati z rednimi živinskimi potnimi listi. — Živali, označene pod D (perutnina), morajo so razstaviti v posebnih zagrajah (kurnikih). E. Buče le. Celi panji, panji razne vrsti; orodja, rabljiva pri bučelo-reji. — II. Živalski proizvodi. Sirovo maslo, sir, maslo, med, volna in dr. v količini, ki je raz-sojovanju prikladna. — III. Zemljiški pridelki. A. Kmetijski in gozdarski pridelki: Izmlačeno žito, pa tako v klasji in storžih, semena, gomoljnati sadeži, rastlino za klajo, gozdne rastline (sadike) itd. — Moka, kruh, nagizdne pe-
karije, lesovje (deske, late, doge, drdgi in drugo.) Opomba: Od teh pridelkov se mora razstaviti tudi zadostna količina, iu sicer od žit vsaj 12 litrov ter naj se — kolikor možno — pridene zraven klasjo, oziroma stročje, storžki in krajevna zazuainba (ime). B. Pridelki sadjarstva, vinarstva in sočivjarstva: Vinsko grozdje, ovočje — sveže, posušeno in konservirano; vkuhauo sadje, ovočni soki; soČivje sveže in konservirauo; potem divjaki ter poplemenitena sadna drevesca; — amerikanske trte iu načini trsnega požlahtueuja. Opomba: Pri sadnih zvrsteh pristaviti se ima krajno ime ter od vsake vrste razstavi naj se po štiri kose. — Grozdi naj se — če le mogoče — izlože z lesom in listi.
—	IV. Kmetijski stroji, orodja i. dr. Vsa kmetijska orodja, stroji itd., kmetijsko in gozdarsko zidarstvo, risarije, obrazci in dr. — V. Kmetijska industrija. Tu je posebno ozir jemati na domačo obrtuijo (pletenje jerbasev, rokodelska dela. opeke, loučarski izdelki, usnje iu usnjene stvari, les-nina (suha roba), sedlarski, jermenarski izdelki, barvanje itd.) — VI, Vrvež ne (kuhane) iu žgane pijače. Vina, pivo, žganje, tolkovec, šampanjci, medica, kis, rudninske vode (slatine itd.) Opomba: Od vsakega vina ali druge pijače, ki se misli razstaviti, naj se pošljejo vsaj tri stek.enice. Pri vinih naj se izvoli zaznamovati tudi gorica, kjer so vzrasla, potem vrsta grozdja, dalje letnik in cena.
—	VIL Rudarstvo in f u ž i u a r s t v o. Razni proizvodi, ki spadajo k tej stroki. — VIII. Šolski vrti. Vravnava šolskih vrtov. Izdelki šolskih vrtov. Načrti šolskih vrtov, načrti otročjih vrtov ali zabavišč itd. — IX. Šolstvo sploh in šolarska dela. Oprave učilnic, načrti šolskih poslopij, pismeni šolski izdelki, risarije in dr. Raznotera roko-tvorna ženska dela. — X. Skupne (kolektivne) izložbe. Za večje posestnike, podružnice ali družbe, ki nameravajo kaj razstaviti, odločil in prihranil se bode poseben prostor. Za vsak oddelek zaznamovanega razstavnega načrta odločena so znatna darila, recimo: denarji v srebru in zlatu (cekini), srebrne iu bronaste kolajne ter priznanjske diplome. Ta darila poklonila bode država, dežela in c. k. kmetijska družba ter tudi zasebniki. Za I. oddelek morejo le taki premirani biti, ki so iz okrajev: Laško, Konjice in Šmarje, med tem, ko za razstavljene stvari iz vseh druzih oddelkov ni omejitve gled<$ na obdaritev razstavljalcev. Razstavljala iz tujih okrajev za oddelke L, II. iu III. prejemali bodo za izvrstne proizvode priznanjske diplome. Dan, kedaj se bode živina lahko prignala na razstavni prostor (odd. I.), bode se prijavljenim razstavljalcem posebej naznanil. Razstavljalci. ki mislijo skupno razstavo v posebni zgradi (paviljonu) prirediti, morajo to zgrado na lastue stroške postaviti; najemnine za prostor ne bode odrajtovati. Razstavni odbor namerava vrediti tudi pokušališče za razna vina. Zato bi bilo želeti, da se jih mnogo oglasi v to započetje. Oglasila k razstavi naj te blagovole naznaniti do 15. avgusta t. 1. Pri tem ima vsak razstavljalec natančno povedati, koliko bode rabil prostora za svojo razložbo. Načrt delitve daril (premij) objavil se bode pozneje. V obroku osmih dni po zvršeni razstavi imajo se vse stvari z razstavnega prostora odpraviti. Po preteku tega obroka ne prevzame izvrševalni razstavni odbor nikakega poroštva več. Razstavljalci imajo razstavne stvari sami iz zabojev itd. spraviti, jih postaviti in v obče vrediti ali pa v to koga od razstavnega odbora nalašč pooblastiti.
Za slovesnosti z godbo iu petjem bode se pozneje objavil poseben, tiskan vspored. Vstopnice za jedenkratno obiskovanje razstave stale bodo 20 kr. Vstopnice po 50 kr. dado lastniku pravico, poljubno v teku celega dnč razstavo obiskovati. Vstopnice po 2 gold. pa veljajo za poljubno obiskovanje razstave za vseh pet dni. Razstavljalcem je ogled razstave brezplačno dovoljen.
Trbovlje, 10. maja 1887.
Jurij Gossleth vitez W o r k s t ii. 11 e n I. r., industrijalec, predsednik.
Ferdinand Roš I. r., Martin Terpotitz I. r.,
velepos., podpredsednik.	rud. vodja, podpredsednik.
Telegrami.
Dunaj, 23. junija, Okoli četrt ure po pohi-noči je sodišče sklenilo, da jo Panec kriv roparskega umora, in ga je obsodilo na vislice.
Budimpešta, 28. junija. Doslej je voljenih 2">7 liberalcev, 41 zmerne opozicije, 75 neodvisnih. U izven strank, 9 Saksoneev, 11 antisemitov, šest ožjih volitev, treba je šc pet novih volitev.
Berolin, 23. junija. Cesar v kratkem odpotuje v Ems.
London, 28. junija. Včerajšnji ples avstrij-sko-ogerskega podpornega društva so obiskali prestolonaslednik Rudolf, princ Valeški. Lu-dovik liatenberški, lordmajor. grof in grolinja lvaroly in drugi. Otroško veselice v llvdeparku se je vdeležilo okoli 30.000 otrok, ki so šli mimo kraljice in peli rodoljubne pesmi.
Fmrli ho:
S0. junija. Ana Lanpus, sobnega slikarja vdova, 80 lot. Frančiškansko ulico št. 12, ostarelost.
21. junija. Lavoslav Dregar, gimnazijec, 10 lot, Kravja dolina št. 2, vsled oteklino želodca.
V bolnišnici:
19. junija. Jurij Slamnik, kovač, 21 let, jetika. — Andrej Baltazar, delavec, 53 lot, otrpnenje črov.
Tuj ei.
21. junija.
; ri Matični Pelz, Paik in Bohelm, trgovci, z Dunaja. — pl. Prano Nippol, Inženir, iz Inomosta. — Ford. Hauke, trgovec, z soprogo, iz Šlezijo. — C. Anton, tajnik, iz Gradca. — T. Simon, nadzornik, iz Maribora. — Dr. pl. Čorrone. c. k. dvorni sovetnik z družino, iz Zadra.
Pri slona: Srečko Philippsolin, trgovec, iz Borolina. — Jožef Stappen, zasebnik, iz Nemčije. — Paar, Meisl in] Stoiner, trgovci, z Dunaja. — Jožef Roibl, trgovec, iz Karlovca. — pl. Z. Moser, krčmar, iz Celovca. — Humbert Grando, kupčevaleo, iz Kranja. — Mallner, krčmar, iz Bleda. — Mltllor, zasebnik, iz Ljubljano. — Manhart in Solomba, trgovca, iz Trionta.
Pri J rut rt Juhe m caru: Matija Plascbka, c. k. logar, iz Koroškega. — Janez Steinbuch, posestnik, z Vrhnike. — Zaledan in Jarc, telovadca, iz Trionta.
VreiueiiMko sporočilo.
g ' Čas Stanje	g .-
--------Veter Vreme J2 sr I
oudiovania irakoinora toplomera	o
opazovanja v ram p0 Cc.,liju	H g
17. u. ziut.l 7.i(T~U(i 9	si. svzh. del. jasno
22. 3. u. pop. I 785-32 +20 G	si. jzap. jasno 0 00
|9. u. z ves. | 736 98 +15 4	si. vzh.
Prijeten, solnenat dun, popoludne okoli 5. uro oblačno, potem pa zopet jasno. Srednja temperatura 10 0° C., za 19° pod normalom.
itinajrtka borza.
iTelmtratično poročilo.) 23. junija.
1'KL'iruN ;vut& 5% (ji 100 j*'- is 16% davka) 81	gl. 15	kr
Sreberna . 5% ., 100 . (s 16% davka)	82	40
4% avstr. ziara renta. davka prosu	112	70	,,
Papirna renta. d:t\KH prosta	96	70	„
Akcije avstr.-ogtirsjie bank<	856	—	„
Kreditne akcije .	2S2	„ 80	.,
London.......126	„ 45
Srebro.......—	n —	„
Francoski napoleond......10	„ 08
Ces. cekini.......5	„ 95	„
NfltriHK" liiir«" . .	62	., 15	„
S tem si usojamo naznanjati ter čast. duhovščino, posebno katehete, opozoriti, da .ie v G rad c i ravnokar izišla in se pri nas dobiva knjiga:
Pl'llktis<>llON
Handbuchlein fiir Katscheten
enthaltend
(len ..Atiszug aus dem grossen Katechismus" mit kurzen >Vort- umi Sachorkliirungen
von	(8)
Dr. Frar.s Oberer.
Knjiga obsega VIII. 412 str. S°, ter stane gld. 2, po pošti 10 kr. več.
V to stroko spadajočih knjig sicer ne manjka, pa dosedajue izišle so v inozemstvu ter se na avstrijske razmere in katekizme ue ozirajo. Zdaj nam pa podaja gosp. pisatelj knjižico, ktera se z našimi razmerami, ter katekizmom, izišlim v c. k. založbi šolskih knjig na Dunaji, strinja. V knjižici jo katekizem popolno ponatisnjen.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
B*o znižano j ceni.
Kmetom v pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
CViui Ui^iifl.jo / n l>.n nn od 25 kr. na
v£0 Ui*., po pošti 5 kr. voč; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jodnnjsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v oHinorki.
„Katoliška tiskarna
r rjubljani
Valvasorjev trg iter. 5.