»82. številka. Ljubljana, v četrtek 12. avgusta 1897 XXX. leto Jobaja vsak doa BV*4er» izitrsi nedeljt in pašnike tnt valja po po£t i pre.ietr.nn r.a n v s t r o-o pe r ■ k e lt-Aett ca »w !eto pM., *a pol lata 6 gld., ra četrt leta ; gld., ea jeden jgpara« l gld. 40 ki. — t", a L j obijano bres p>iiljftr»jm na donu ro vse leto 18 gld., r.a Bttri leta I pld. 30 kr., aa jeden mfair 1 gld. 10 U, Za pošiljanje k a dum računa se po 10 kr, na meaee, po 30 kr ca Četrt ieta. — Za taji- dež e! e toliko veflv kolikor pošti. ma. nnaaa. Za oanaaila plaCaje M od flt rmtopnc petit-vt-ste po t» kr.. ce se onuuiilo ledenkrat tiska, po f> kr., Ce ae dvakrat ta po 4 kr. 6a h trikrat ali večkrat tiska. Dopis? aaj ae ievote frank trat i, — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in npravctitvo je ob Ko~ ^ree.-.Pin tr^u at. 12. Cp r»«u iitfo naj »p blagovolilo po£ :ljati nacoAUSa, reklamacije, oscanila, t. j. V tdminiatrutvne atvari, K. —l-----„ i -Ji", i -----J1ZZ ,. —_-i--i---!-----!- ;----1 meie, fg fe dvignil v imenu kneza Ferdinanda sam miniaterski predseduik S toj lov tac jo zalučil z občudovanja vre.iuo srssloatjo očitalcem v obr&z besede: ,Molčite, klevetnik!! Pometajte najprej pred avstrijskim pragom, izd uri te poprej bruno iz očesa starH A rotrije, predao 89 zadirate na mlade, de neiazvifo, v kulturi le polagoma napredujočo Bulgar jo I" Tako jr- gevoti! Stojiov in Avstrija je bila seveda hndo razžaljena. Zrdcščenje morala je dobiti vsekakor, in d o ve-1 j čudno je, da ni našla toliko čas« najini), da »z-n:«» v strah t*>g\ pr.lčka, to mato domovino Stol.va. Včeraj pa j« sporočil brrojav, da je zaBtopn.k Avstro Ogersk* v kategoričnem načinu zahteval od bolgmske vlad«, nsj podu za nekvaliMkovane razZa litve S'ojlova v najkrajšem času popolno sati t k-cijo. Ako B< Igarija te; zuhtevi ne zadosti, pretrga Avstro Ogerika *eafco diplomatsko zvezo ž njo. Z ihtava Avstro-Og'reke je opravičena iu žalitev BoIgr.ri;e, p,' i me rja je če svoj« pc?az'jateke rsz mere z našite >, je m-tnvena. Smešna in naravnost kc medijantsLa pa je eilna rg< rčencsr, katera kaže sedaj avstrijsko nemško časopisje. V najgrših izrazih nabada to itsopiejo Brlgsrjo, hpfrro jo Še neda\n. brado in cele hvalile. Ko je živtl ?e Stambulov, ko jo njegova klika podkupovala avstrijske ridovuku liste, tedr.j ni «id*/o to časopiejo vseh nezaslišanih grozodejstev in v n*bo vpijočih krivic, k&tere so sa vršile javno v Bolgariji V tistih čeisih je bila „Ntuo Freie Pres*«**1 glavna zagovornica surovih bolgarskih razrcer, kar ji bil tedaj nenišl.i apliv tam doli največji. Kc pa (-o se po nmeru brlgnrskega Neroua v Bo'gariji pc 1-tične razmtr* za*uknile, ko je prišel iz iiouu mski upliv do prejšnje veljave, tedaj se je naSrrat zaobrnila veternicu n •. etrobah nerrškib ured ništev in psovke so deževale r.a bolgarsko vlado :n n\ nedolžni bolgarski nared. Nsklonjonosti Rusije nsmfiki žnrnah^ti ne morejo opustiti Bolgariji, in od tod vsa narejena togota. D^:rlj Časa se je šopiril »a Balkana neaški upliv, knez eam je Nemec, njegovi prvi svetovalci so bili Še nedavno Ijnbljanc: duna;F,kih čifatflkih milijonarjev Njihova kri\da j« torej, če bo v Bolgariji rrzrn-ra te tedno toli div-jalka! Ogorčouobt njm^kepa časopisja radi aro^anco Stojlova, katerega ho ?>e predlanskim dunajski duav-niki povzdigoval, do ?aebau, je tulaj le lažajiva, i/,-virnjoča iz Ijabosamnoiti. ASk j bi bil danes nemški upbv v Bul^anji še vedno v»!ik, bili bi prav !:i lijii oni, ki bi molčali. Kako se razredi ta najnovaifii in vsekakor zopet ;aki aanimivi keiJlkimi^j našo ia boigr.reko države, še ni zcauj. K^ez jo v Carigradu, kjai so klarjs hirškemn sultanu. Dokler ue ne povrne, bo morala m počakati avstrijska vU.di. Knrz Fajcdiaaacl bo storda žrtvoval Srojlova, a znai?o je, da jo Stcjiov gov:nl .zidino v iauem kneza širnega. Lju-b znivosl Avstrije d.j Bjlg^irijo pa {e vsskakoz za dlje časa cdo.ta Vprašaoje je samo: komu nu korist ia komu nu škodo? Slovanski Boigrri niso imeli cd ntmHk.>u prijateljev nikdur nič dobrega, in skoro getov?; iih u. k .i ti kt le še t»m ttsjejše zveze z Rusijo, kateri se morajo zahvaliti za vse, kar so? Mv.rda doživimo v kruta«m iiopet k&j zanDnvtga ni Bilba^u. V HJiBhJJrtHli, 12. avgusta. Češki državni poslanci vseh treh dežel češko krone *o glede bodrče t*ktiVi do oela sloi&f. To se je pokaoalo na shoau v Prerova. M irave'si, šlezijnki iu češki poelrtnci to uklenili, da vstrajnjo v desnici, t"r da 1)0 SjO Bađeaija i potlej pc./;.-«irat/. D', bi zavzeli češki poslanci tnkoj odloino orosici-jorialno stalb.'j, k. r asbtevajo moravski radUkaIo(, to se zavrača. Poalanci hočejo počekati, hc^e ii B&dopj isvajati nHč.-ln avtonomije ia jednnkoprAV no3ti. v suiislo adiesncga načrla večine. „Politika" obžf.ljuje, zakaj niso bili na shod v Prerovu povabljeni tudi poalaooi ijitoli^ke narodos s.ranko. — Glede spravnih načrtom vlado izjavljajo sa do.slej i SLmci i Čehi jadni ko nerado^ oljno, in brž^aa pade i ta načrt v vod". Avstrija in Bolgarska. Bolgarija je velezanimiva dežela. Na pragu cnjenta in evropske kulture stnje£a, je Bjlgarija država, v kateri sta prav pikaatno zrrešana p>-ri.'ka rafinovanost in turška sarovont. Bolgarija je dežela imenadonj, dažela pravljic in bajk, dežela romantike, seazacij, torišče raznih klativitezov, lepih, a groznih roparjev, pa valilnica najzanimivejših ve---r ij z Balkana. Sklepom berolinske pogodbe je postala Bolgarija kolikor toliko samostojna država z lastnim vladarjem. Z velikim sijajem je zašel Aleksander Battenberški novi in tesni prestulček, z veliko slavo se je ovenčala Bolgarija po zmagoviti vojoi s Srbijo, kar nakrat pa je moral junaški Battenber 2an iz dežele, in evropski kabineti so imeli zopet sila liti ^bi: z iskanjem novega vladarja. Koliko z\-nimivosfij je bi!o čitati takrat o Bolgariji I In glej! V av&trijskem lajtnantu, v neznanem princu Ko-bmskem jo našla na veliko začudenje osirotela država novega „deželne^a centa" ! In potem vačna diplomatska spletkarenja rada Bolgarije . . . velika ljubezen Avstro Ogerske . . . ve^ikantika zumera v Rusiji — in zopet narobe in zopst na lice, nepre stano premetavanje, večno izpronuinj^vanje dežja in solnca. In pot* na vladanje slovitega Stnmbulova, njegova grozodejstva, njegova s»xt . . . romanje bolgarokih državnih zaslopnikov na peterburdki dvor. . . krst kneževiča Borisa — na to velika zamera v Rimu, huda jeza na avstrijskem dvoru, ra naklonjenost spravljenega carja Easi;e. A še m konca senzs-ci: ! Nakrat se raznesejo po vseh a ve tri j skih časopisih vesti o umoru Avstrijanke. Morilec je knezov ljubljenao, knegin^in velik prijatelj ! G > veri se: knez sam je ms rotil Bojčeva, naj nod-l'rani" preveč zvesto ljubico. In potem poro i na obravnava, ki je bila s svojimi sejami le nepretrgana veriga sdnzačnib, prezanimivih ucvostij o bolgareki juBtici, o bolgarskem dvoru in njega glavaijh. Svet je strmel in se zubaval. Ker pa se je drznilo avstrijsko časopieje ostro obsojati bulgarsko raz« X T £ij .^s^« t Profesor Ivan Vidmar. „Und \venn cr sich's ervvirbt, So legt er sich nnd stirbU* Teh verzov sem se nehote domislil, ko nasa je došia preko Novega meeta vest, da je preminil Ivan V;dmur v Toplicah, kamor je b.l šel naposled zdravja iskat. Toliko trud«, napora, neizpolnjenih nad, žaljenja, bridkosti — na vna to mrvico zađo-SČeuja — potem pa — smrti „Uod vvenn er sich'a enviibt, so legt er sich and stirbt !* Lani o tem časa nekako je bil šele imenovan na gimnazijo v Novem mesta po mnogoletnem Buplentovanja. Prepozno! Ko jo ođbajal na svojo novo službo, že ni bil več zdtav. Pokojnik pa ni sauo žrtev splošne suplen-tovske bede, katero so trpeli in trpe slovenski in neslovenski mladeniči v Avstriji, ampak je tudi žrtev tatih žalostnih vzgojnih odnešajsv, katere je prebiti večini načih mladeničev, ki hote vstopiti v kolo slovenskega lazumoištva. A premnogo jih v tem boju cmaga; oneogi eicer premsgajo vse ovire, P;- 8 tolikimi ranami, da dolgo ne nživajo sadov *voje zmage. Mej poslednjimi je bil tudi naš Vidmar. Kot gimnazijec je bil neizmerno priden, in še žive nam je prtd očai, kako je plavulasi, rdeče- lični fautek strastao tekmoval zi „primat" v svojem razredu s pokojnim Maršidekcm, ki pa je vzpričo svojega prirojenega talent* ^migoval; po prerani siicrti Matšalekovj pa je prešla Bpalc»au v Vidmar-jeve roke. A vzgoja, domača vzgoja! Bes je vladala v i mcviti b ši pebožnost, pa tudi nekaka frugulnoot in rustikalnost, kaieio poaledic mo pokojnik do zadnjega ni mogel ctres(i. In predsedki, ki so mu bili tako izsa m: t da vcepljeni, so mu branil/, da bi bil z odprtim okom etopal rrej svet, spoznaval ljudi — moško in ženske — dob.e in hudobne — ter si iz njih izbiral svojo družbo po najboljši vesti in zavesti in se je tudi držal. Ne, doma za svojimi knjigami oi je spekulativno UBtvaril nekako podobo o svetu, in a to podobo ie stopil vsokdar mej ljudi in z njo primerjal in po nje; presojal vsakega, s katerim ga je sreča in neateča spravila v dotiko. A ko se je uverii, da ti ljudje nikakor ne ustre za jo utopijam, ki si jih ;o bil o njih ustvaril, tedaj je rohnel in se srdil na to ljudi in na vse človeštvo. Kaj čudo, da pviv.mlahem ni poznal srednjega merila za presojevanje ljudij, nego si jo ustvaril uamn dvojno kategorijo: kategorijo idealov, odličnjakov, piomesitih značajev, in kategorijo za-vržoncev, pođleaev. Iu koli krat je dolete.'a katerega najboljših njegovih irnancev, da ga je vrgel iz prve kategerije v drogo . .. Ia pa še nedema jo biU vzrok omejena domača vzgoja: uafci čudni Ijađomrsnosti tči- otročji bojazni :n orarcti^Ijivosti pr*d žonakim GpcLm, zaradi kitsre je mo~ai elišati mnjgo zbadljivk; a dolgo se je ni n:og<-l otresti t strt bojazljivcsfi, in Se pozneje mu j* mnogo nchudila ; kajti ta bojazljivost v zvezi s tisto že omenjeno rrivo idoaio-manijo ga je privedla do jako čadnih nazorov o ženst.-u. Posledice teh predsodkov pa je moral pokojnik bridko okusiti . . . Zelesna pridnost ga ni z&-.uBii!a niti v fo« znejših letih, ko 8» je pripravljal na srednješolski izpit, katerega je vzpričo svoje prirejene bojazljivosti in tankoventno^ti d±Ijo Čas1*, odlašal, daii mu tega ni bilo treba, ker ja imel p jieg jeklene vztrajnosti tudi izvrsten spomin in zategadelj bogato zalego BloloSkega znanja. A tu
  • svsm „ufgun1 ter je smatral svoje imenovanje ruskim admiralom dekanom, da se „tra« dicijcni»!uo, iskreno, na nfp:rušijivi podlagi stoječe razmerje obeh držav vedno vzdržKončno je sve-čancstto obljubljal, da hoče carja pri velikem dela, s katerim ohrani naredom H/rope mir, krepko pod pirati. C-.sar Viljem je govoril zadnje besedo svoje napitnice tusko. „Zaveza slov. učiteljskih društev'. IX. glavna skupščina dne 4. in 5. avgusta 1.1. v Celji. Dovršita te je zopet pomenljiva alavoost slovensko hrvankeg-5 nčiteijstva. IX glavno zboruvarje dične ujih-ljske „Ziveze" v srcu slovenskega Šta-jeija, v „nemAkem* Ceiji. Celje nam pač ni pokazalo svojega lica v praznični obleki, sprejem bil je bolj tih, a tem bolj srcnejši, ker sprejela so nas srca celjakih Slovencev. Jntranji vlaki dne 4. avgusta pripeljali si večino udeležencev in kmalu se je v „ Narodnem domu" zbralo toliko nčiteijstva, da je skoro pro ttoia primanjkovale. N-> motimo se dosti, ako re čemo, da je bilo Število ulehžencev b zo 300, in to le nčiteijstva, iz širne naše Slovenije. Došio je v obilnem številu vrlo goriško in primorsko u i teljstvo, kranj.ko in štajarsko; posebno pa eo bile lepo zastopane v mnogobrojnom številu vrle učite-Ijice. Čast jim ! Točno ob 10. uri bila je seja upravnega odbora, kjer se je sklepalo o društva tikajočih ee zadevah in določil vspored delegacji. Ob 11. ari je zborovala delegacija. Delegitje zbrali so 69 ekoro polaoštevilo, le prav malo smo jih pogrevali. Gosp. proJseda k .Zaveze", L. Jalenec, pozdravi srčno došle delegate ter pozove goap. tajnika, da poroda o delovanji upravnega odbora v minolem upravnem letu. I i poročila g. tajnika poBnamsmo, da spaja .Zaveza8 32 učit. društev s približno 2000 udi. Na novo sta pristopili de učiteljski d niš vi iz hr vaškega Primorja. A upanje je. da pristopi še jedno hrvaško učir. društvo. D J <> posnamemo iz tnjai kovega poročila, da je upravni odbor potrebne ko rake storil, da se ljudska šola podržavi ter hi v ta namen obrnil do raznih učit. „Zaves". A tu smo ostali o-;.uni]itn, ker ho se vse „Z->vezeu izrekle proti podržavljanju. Pjročilo dalje omenja razne prošnje, ki eo se vročile raznim korporacijam za to ali ono društveno h var. Iz b'ag«joikovega poročila je sklepati, da bla gajnica ste ji še precej na dobrih nogah, vkl.ub mnogobrojnim stroškom, a pičlim dohodkom. Radi kraja prihodnji glavni (X ) skupščini „Zaveza" izrekla se je obča želja, da naj praznuje „Zive^a" svojo desetletnico v onem kraji, kjer je oživela, naturao v beli slovenski metropoli. lime j nasvetov naj omenimo nas/et g >sp. Fr. Praprotoikz, nadučitelja v Mocirji, da naj „Zaveza" potrebno ukrene, da bodo tvrdke, ki zalagajo slo venske šole s potrebuimi šolskimi stvarmi, odstopile nekaj cdttr.tkov dobička BZavetiM, ker le na ta način se bode dosegel tak kapital pri „Zaveži*, kakoršaega imajo slične ujiteljske „Zaveže* drugod, posebno na Češkemu Drogi nasvet je sf »vil g. J. I) n:rk učitelj v Ljobljani ta nasvet namre!-, da naj „Zaveza" osnuje prilikom 50letnega vla linja našega vladarja „ šolski muzej slovensko in pr.rnorako hrvaškega učiteljska* v Ljubljani. R^&rucje, koje je objavil že „Slov. Narod", bile so soglasno Bprejete. Predlog, da naj „Zaveza" začne izdavati si-etermtičao učiteljsko knjižnico — poročevalec g. V. Strmšek — se ni vsprejel, ker v sedanji dobi ČA8 ni še primeren, in ker imamo že društvo, ki skrbi že i tak: za tako knjižnico, to društvo je pe-dagegijskn društvo v Krškem. Ob S. uri zvečer istega dne vršil se je „koncert s p'esom" v veliki dvorani „Narodnega doma". LJdeltžba je bila ogromna. Koncerta udeležilo se je mnogo odličaih celjskih rodoljubov, počastil nae je tudi gospod okrajni glavar. Vse točke izvajala so se z ono natanjčnostjo, koja je lo mogoča pri sodelovanji tako izvežbaoih pevk in pevcev. Koncert bi se gotovo veličastneje izvršil, da nam niso odrekle razne biižnje in daljne vojaške godbe svojega sodelovanje, baie iz „političnih ozirov", na p raca celjskim pristaogrmanom. Da bi omenjali in na drobno ocenjevali lo iko za točko, ta ni naša naloga, omenjamo la, da nas je prav iznenadil s svojim mojsreriko dovršenim goslanjem gospod F. Serajnik. To je unetuik ia zgrešil jo svoj poklic. Da je gospica Oiaoa s svojim ljubkim deklam v % njem zadovoljila vse ndeležnike, to 89 tvko razume. Zadnja točka morala je ndpasti, ker se ja elavno c. kr. ckr. glavarstvo v Olji apodtkdo ob trkal; s~no mu ca le-:ene okn ca cer ga vabili, n*j pusti erare „špehe' in gre z nami „krckat". Z.Aman ! Nikoli se ni dal pregovoriti, temveč jezno nas je zavračal in nam po vsem svetu zabavlja). In vendar bi bil morda boiije storil, da bi ai bil dal tačas tekaj več cdduška. Da bi mogel pozno v noč vztraja:! pri knjigah in se ubraniti »panca. je neizmerno pnšil, zlasti rad viržinke. To pra-strastno pušenje in pa vedno eključeno presedavanje v zednhlem in vlažnem otanovanju mu je nilno oslabilo živce ter mu korenito pokvarilo želodec. To fe hl i z ver veega poznejšega nezdravja in na-d;etnodti. Ta nervoznost in pa nekaka trmoglavost pa ?xu :;ieta dali, da bi se bil sistematično ločil, kar je b;lo iz početka vsekakor še možno — nego — impulziveu kakor je bil — so je valud hipnih vtiskev ravna! po raznih nasvetih ter segal sedaj po tem, zedaj po onem sredstvu, zlasti tudi po takih pjačab, ki so mu vsaj za trenutek pomirile rxučne bolesti. A vsi ti pomočki so bili samo palialivoi; manj in manj tečne hrane je zaužival, ker jo ni mogel prebaviti, in tako so ue mu izpridila i uli jetra, pokvarilo srce ter otrpnila jedna stran pljuč — prikazni, katerih bi bila vsaka sama zase zadostovala, da ga uniči. Ia poleg vseh t*h, do&tikrat nozuosoih bolečin je moral ša poučevati. A zdravje se mu je biteo hujšalo. Ko sem ga z-;dnj č srsčal o Vseh evat«h v Ljubljani, je bil še dosti čvrst videti; o Pustu je že onemogel ter iskal zdravja v bolnici milosrdnih bratov v Kacdiji. Ko je navidezno nekoliko okreval, se je šel utrjevat v Toplice, a pomoči ni bilo več. Pritisnila je naposled vodenica, in zadnjih pet dnij pred Bmrtjo ni že zaužil ničesar . . . Sedaj ga ni veli mej nami; reSea je vsah bolečin. Pokojnega Vidmarja Življenje pa je tipično za mučeništvo onih naših sinov, kateri se hote po-vzpeti do viii.e socijalne stopinje, bodisi iz lastne energije, bodisi po volji svojih roditeljev, češ, „da bi bodo ];i.J. e služili svoj krnh". Kolikrat se ta namen izjalovi ter izprevrže v golo ironij j: ko se naposled prariješ v krog razumnikov, ti odreče želodec, in kakor Tantal moraš stradati poleg polne sklede, a tvoj brat — kmet ima vsaj dober želodec, če ni ga tudi polni z ovsenim kruhom. Ia vendar morajo biti tudi taki mučeniki! Narod potrebuje razumništva, vedno več ga potrebuje, zlasti tudi profesorjev, in dasi je ravno profesorska karijera pravi križev pot, in dasi ravno mej profesorji neusmiljeno žanje smrtna kosa, vendar rac ramo veduo dopolnjevati vrste ter mašiti nastale prazoiue, da nam ne vzemo še te peščice srednjih šol, rekoč: „Učiteljev nimate!" — Vidmar je umrl, pa drog na njegovo mesto! Kontoveljec. pesni „Ilirija oživljena*. — Šmarska godba svirala je noamorno do ranega jutra vsem čestitkam in častilcem boginjo plesa. Po dokončani sv. maši ob 8. uri v četrtek doe 5. avgusta, pričel se je točno ob 9. uri glavni zbor v poeojilnični posvetovalni dvorani .Narodnega doma". Goap. predsednik pozdravi najprej vse udeležence, po9ebno pa vrlega zastopnika hrvaškega nčiteijstva Maksa Jorfiica, ravnatelja v Križevcih, dež. odbornika Goriške gosp. dr. Turno, c. kr. šol. svetovalca g. F. Vodopivca, g. ravnatelja Schrei-nerja in okraj. šol. nadzornike, mej kojimi smo opazili Iejednega iz probnjene Kranjske, in vrle zastopnike štajerskega duhovništva. Kot 1 točka dnevnega vzporeda je bilo predavanje g. ravnatelja Scbreioerja: Nekoliko misli o vzgojnem smotra ljudske dole. — Ker je g. ravnatelj obljubil na občno prošnjo, da objavi svoj izborni govor, zato se ne bodemo spuščali v po drobnoeti. O Ehenhochovom šolskem predlogu poročal jo g Drag. Č h m k, nadačitelj v Predosljah pri Kranji. Vnela se je o tem predmetu dolgotrajna in prav živahna debata, v kojo so posegli tudi neučitelji. Ker je stvar važna, zato naj omenjamo nekoliko bolj podrobno. Dt)ž. odbornik dr. Tarna je mnenja, da bi učitelji bili veliko na boljem, ko ki dež. odbor imel več valiva pri dež. šolskih svetib, kakor do sedaj. Kajti v deželnem šolskem svetu so večinoma možje, koje je vlado doposlala in so kolikor toliko vezani nanjo. M-j tem je pa dež. odbor kolikor toliko sa-mostalneji, ker takaj je imuniteta dotičnoga poslanca v pofirev jemati. Torej je on pač mnenja, da bi bilo na vsak način bolje, ko bi deželni odbor imel več vpliva pri raznih šjlskih oblastnijab. Gosp. Strelec slika kako bi se potem godilo slovenskemu nčiteijstva, ko bi se izvel povsod Eben-chobcv predlog. Gosp. Kn I! (' odgovarja na dr. Turne opazke, ter dostavlja, da bi pač bolje bilo v istini, ko bi [>.'. m d bilo take, kakor je na Goriškem in g. doktor je pač govoril jediuo le v lokalnem ozira. Gosp. Strmšek meni, da se ne bo le slvar napačno raiumela, da učitelji niso nikakor hoteli z razgovorom o tem predmetu koga oseboo napadati, temveč le v toliko razjasniti svoje stališča, da so s tem brammo, da nečemo ve3 hlapčevati. 0.'.l;iS' se g. kaplan Kržšnik ter omenja, da se je on vodno z vsem učitelist'om, kjerkoli je služboval, povs d prav dobro razumel. Solo, kakoršno so zahtevali škofje in potem Kunhooh iu drugi, zahtevamo le za one kraje, kjer imajo premoč židje, oziroma socijalni demokrati, kjer poučujejo učitelji drogoverci učence krščanskega veroizpovedanja. A za naša kraje je pa Ebenhochov predlog za nič. Da bi kje na Slovenskem kak učitelj deloval v šoli zoper vero, to mi ni znano, in tudi ne vrjarnem, dokler se mi ne dokaže. (Klici: iS m tudi ne sme!) Prav rado se govori in kriči, da je sedanja šola vzrok demoralizacije mej mladino, a to ni islina, temveč jedino le domača vzgoja. Listi, kakor »Slo* venec" in drugi slični pišejo vedno, da se morajo šolske postavo prenared dučitelj v Gor. gradu in Anton Petriček, učitelj v Žalcu — za Štajer?ko ; — Jak. Diaonik, učitelj v Ljubljani in Jernej Ravnikar, nadnčitelj v Mokronogu — za Kranjsko; — Anton Berginec, nadučtulj v Povirju, Božo Dubrovič, nadučitelj pri Sv. Mateju in Ignacij Krizman, učitelj v Gabri .ah — za Primorsko. Pri obedu, fcejaga se je udeležilo nad 200 oseb, emo hIiAi-.1i krasne napitnice. G. predsednik Jelene napil je najvišjemu zaščitniku šolo, njega Veličan 8tvu, na kar se je odpela cesarska pesem. G. dr. Sernec je napil v imenu načelništva posojilnic« ter nam zaklical dobro došli. G. dr. Dečko v imenu okr. šol. sveta sa celjiko okolico, ter izrazil, da upa, da bode i kmalu zamogal napiti v imenu slovenskega mestnega šol. sveta. G d:. Vrečko napije slov. učiteljetvu kot idejalu združene Slovenije ter povdarja, da ni slučaj, temveč nekaka moda, da ie „Narodni dom" odprl ovoje duri prvokrat društvu, v kojeaa ni nikakih mejnih razlik, temveč je tesno spojeno Bicven -ko in hrvatsko učiteljstvo. G Drag. Hribar napiju slov. učiteljsrvu kot vzgojiteljem slo venske nude ter povdarja, da je sramotno, da ima učitelj, koji se iakko meri z vsakim sti.nom glede izobrazbo, manjšo plačo, kakor navadni dninar. G. predsednik „Zavtze" zahvali krepkih besedij govornike, povdarjaje, da je slovenskemu učiteijstvu vedno kot največji in najvišji vzor njegovega delovanja boljša bodočnost v duševnem oziru. Na to so so pročitale došle brzojavke, kojih je došlo nad 30, mej temi čez polovico iz Caškega. Na veselo svidenje prihodnje leto v Ljubljani. —a. Dnevno vesti. V Ljubljani, 12. avgusta. — (Demonstracija v „Zvezdi") Uradna ,Laib. Ztg.u je seveda tudi o demonstraciji, katera se je zgodila v ponedeljek zvečer, poročala po — svoje. Z velikim zadoščenjem je zabeležila ime ti etega abiturijenta, katerega je policija v svoji preveliki gorečnosti aretovala (docim ni aretovala nemških izsivačev), ker je nekega Nemca udaril, zamolčala pa seveda ime nemškega junaka, kateri se je bil pogumno zapodil v detičnega abiturijenta in ga sunil, radi česar je dobil, kar je iskal. Bila bi ros škoda, ko bi se ne izvedelo, kdo je dotični nemški junak, in zategadelj ga imenujemo. Zove se Wallind. Sicer pa opozarjamo policijo, da so nemški gospodje, še predno je padla zaušnice, izzivali navzočne Slovence z „Windiscber Hund4, kar potrdi povsem nesumljiva priča, ki je to na svoja ušesa slišala, in katere ime smo radi pripravljeni Imenovati slavai pohciji. — (Pokop prof. Iv. Vidmarja,) ki se je vršil včeraj ob ti. ari zvečer na pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani, je pokazal, koliko simpatij je užival mej tukajšnjim in novomeškim občinstvom. Udeležba jo b la jako velika. Prišla je večina liub-Ijanakib in neku j novomeških profesorjev, več uradnikov, precej dijakov, zastopniki uredništva „S1jv. Nareda*, „Slovenca" in „Ljubljanskoga Zvona*, pa izcedno veliko dam. Blagemu pokojniku želimo večen mir! — (Maša na Rožniku.) Naprošeni smo objaviti: V nedeljo, dne 15. avgusta bodo imeli zidarji iz Ljubljane vsled potresa zaobljubljeno mašo na Rožniku ob 8. zjutraj. Sv. mašo bode služil sedaj tn bivajoči amerikanski misijonar goep. F. S. Šušteršič. Pri sv. opravilu bedo peli pevci Vško-Gimške čitalnico. — (Iz Preserja) Občinstvo eo še jedenkrat opozarja na efektno loterijo in veselico, kojo priredi kmetijska podružnica v Preserji v nedeljo 15. t. m. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti pevsko dru-Stvo „Slavec* iz Lubljano. Maj posameznimi točktxi svira godbeni kvartet iz Bovca — (Podružnica o. kr. kmet družbe v Begunjah) priredi na vrtu gostiln- g. F-rd. M .lila v Poljeah v nedeljo dna 15. avgusta 1897. tombolo, kateri sledi prosa r,abava. Začetek ob 4. uri popo-ludn* Darila za tombolo 89 hvaleJ.no sprfjmo. Cisti dohodek je namenjen za zgradbo društvenega poslopja. — (Iz Tržiča) se nam piše: Izlet, katere-g l so priredili pretočeno nedeljo tamburaši tukajšnjega „ Bralnega društva" na Slap, ja vsestranski dobro vspel. Tamburaši so marljivo in izbirno tambnral', društveni pevci pa lepo peli nmutne in narodne pesmi. Zali so splošno odobravanje. Udeležba je b la ogromna. — (Volilni shod) Die 15. t. m. popoludne ob 3 uri bode državni poslanec g. vit. Berks v prostorih gostilne g. Franca Rjblflka v Žalcu po ročal o delovanju državnega zbora. — (Nemška surovost) Tudi razupita „Oit-d«-utsobe Rjnd'-cbau* poroča nrkaj o celjski slav-nosti. Soglasno z „Deutsche W«cht" se zaganja v okr. glavarja, v orožništvo iu v vojaštvo ter očita vsem eovražnost naorara Nemcem in pristranost na keriet Slovanom. Oitanja so budalosti, zakaj kobi bili orožniki ali vojaki količkaj pristrano ravnali, zapreti bi bili morali polovico celjskih Nemce«. Ta očitanja n?s kar nič ne skele*, kakor tudi ne ped-a laž, da ao Slovenci pljuvali na spomenik cesarja Jožefi, infamno pa je, da se „Oitdeutsche Raud-schau" predrine, tmmnčiti značaj celega našega naroda in nas predstavljati kot strahopeten, podel narod. Slovani smo se v Celji tako viteško vedli, da orno po vsi pravici ponosni na to, in vedli smo ee tako uavzlic podlim, barobskim izlivanjem tiste pasje zaloge, kht ra nas je napadala, in katero je sam celjski župan imenoval „Gesindel u. Bagage". Bestijalno surovest nemških nacijonal-cav pač ne karaktenznje nobena stvar bolje, kakor to nizko sramotno psovanje vsega narod?- bIovoo skega, kateri pa je prevzvišan, da bi ga mogla „Ostd. Rundschau" razžaliti. Pomnite, celjski Slo venci, kaj je ta list pisal, kakor bodimo to pomnili mi in pošteno plačali z obrestmi vred. — (Tragičen koueo slovenskega duhov uika.) Opetovano buho poročali o velikih sbpur st vin slovenskega duhovnika Jeraaa. Mož ju zdaj mrtev, z>to necemo kamenja za njim metati; po-natisnenco naj saneo še, kar je priobčil naš, v mestu Ilftihh v Kaliforniji bivajoči rojak Anton Marnik v uovejoišk^m „Glasa Naroda". „Jjsepu R bU n. ueki živinorejec blizu Cahto, je n*ael dne 11. julija Ja-ramovo truplo. Komisija je oglodala kraj in naznanila okrajnemu uradu sledeče: Tri in pol milje ed kraja, kjer se je 4. maja pripetila nearela, J. .v. uiovo truplo naeli, stisnjeno mej skalovjem in ne popolnoma pod vedn, brez euknje in brez črevljev. Pri trupiu našli f)8,95 dol. v gotovimi ia žepno uco. — 15. julija pripeljali so truplo v U mali. Mr. C.ok je rakev odprl, ali trupla že ni bilo skoraj spoznati, ker ee ga je lotila gnjiloba v taki meri, da ni bilo meč blizu. Mas. Uršala J?ram, sestra pokojnega, je ogledala truplo ponesrečenega brata in vložila zahtevo zaradi dedščine ostalega premoženja. Ubo-žica ni še slutila, da diba tako blizu njej veliko močnejša tekmovalka. Z ravno tistim vlakom kot Jeramova sestra, pripeljala se je namreč v Uciah z gostim pajčolanom zagrnjena ženska, kakih 30 It stara. V hot .u vknjižila 8e je kot Mrs. P. J Frank. Tisti, ki so imeli priliko jo valeti in opazovati, prištevajo jo krasoticaoa. Proti večeni je tad: Mrs. Frank ugledala J:rai»ovo trnplo. Ali strašni smrad jo je tako prevzel, da ni bila vstanu izraziti do stojno spozuanja V-lika groza jo je obšla in izpovedala jo, da je — kontraktno zaročena ž u n a pokojnega, in da njeno pravo ime je Mrs. P. J Jeram. Pravila je tadi, da ni vedela, da je bil Jeram katoliški dnbovnik, češ, nikoli ga ni videla, da bi bil no«dl zavratmk rimskih duhovnikov, kadar jo je v San Franciecu obiskal. Toda kmalo se je zavedla in nič več ni bilo moč izvedeti od njo. Spomnila se je baje instrukcije advokata, da naj jezik za zobmi drži. Po postavah države Kalifornije pak ima kontraktno zaročena žena tiste pravice kot dostojno poročena. To je, Če po poravnavi dolgov o-tano ksj premožanja, pripade njej, ne pa sestri, ali drugim sorodnikom. — Ko je J -ram vtonil, so zahtevali tudi truplo v San Francisco, hoteli so ga tam raztelesiti, da bi tem lažjo zadušili najmanjšo slutnjo o zadevi vzroka ponesrečenja. Zvedeli so pač, kar je vedelo vso mesto Ukiah, da so Jeram in pajdaši pred osodepolnim dnevom pili pozno v noč iu sicer močno pili. Ia da se drugi dan Peter J. Jeram in njegov major domo Tbom. Chase nata žejna podala n* pot, pričajo gledalci, ki trdijo, da sta eo komaj skobacala ra konje. Pričo ob bregu tragičnega prizora tudi pravijo da bi Jerama ne bilo treba ut» niti. Toda naj bo tema že kakor hoče, nadškof P. W R ordaa aam je takrat poslal voz iz San F*»neisco. ki bi bil i-rel prepeljati tj-kaj Jeram >ve rstauke. Seiai p?, koso ga našli, bo se v San Fraocisoa nekoliko premislili. Menjavah so sem in tja več brzejavov, toda nazaduje bo naravnost odklonili, da te zahtevajo več trupla Jeramo Vega. Tkitnu se ni kar nič čuditi, ker vkljub temu, da in gA n s mo »ng'eški časopisi, ampak nemški, „Call. V Ikefreund' Se po »-b.ao, močno obžalovan m smatrali kot mneutka za svoj narod in povzdigovali visoko v t.-bo, morali eo uomroi nazadnje poslušati ljud iki gla3, ki je J rama naravnost prišteval midnij-m Don Juanom. — 16. Jon julja zapustili Sta soproga in seetra ooknjnega z jedrn m ia ■štitu vlakom mesto Ukiah. Uoogi ženski! Kako različne midi so pač n«> dtjale u;.u srca? Kio dragi ta ve, nego Vsegavedni sam. — D*ugi dan, t. j. 17 julija p i so na tihem prepeljali J -ramove ontanke na katoiiAki m.rodvor k večnemu počitku. Ni mu pol nurtfasai zvon, ni ga spremljal duhovnik, ni se pel ,r« (jiiem1. Ne soproga, ne sestra, niti pr/i itelj, niti rujaki mu n so skasaH zadnja Časti. V Usiah je ša š< st oružn oataliu J -ramovcđv, toda nihče ni vi del o pogrebu; ker so miiliii, da ga prepeljejo v San Franciseo S le dragi dan se je z vedrio, da nadškv f Riordan telegrama radi J->ramovega t ni.da niti spr. jeti ni hotel. V posebnem eddlku katoliškega m.ridvora, ta n kj^r se ie redkokrat utrne kaka solz*, kjer malokdaj položi kdo kako cveti co na gomilo, t»'in pouiva 1'eter J Jt-ram. Mož je bd velike nadarjenosti in le škod), da si ni izvolil tel-snim nag nom primernega atunu. Ker je v njegovi fl-užbi iskal nspačaa pot^, zabredel je v naj lepši mošai dobi v zgodnj grob. Naj v mira počiva I" * (Za po lavljenoe.) Oočinski svet na Da naju jo Bkionii darovati 50 000 gld. za ponesrečence po pov( dnjib, m sicer 20 000 gld. za Niže-Avbtrijsko, 20 000 gld. za Dunaj in H> 000 gld-za drugft dežele. Mastni z>stop je dovolil meetni fifraži 500 gld., pijouKskim častnikom, ki so vodili zgradb^ua de la, po dva zlata, m.štvu po dva gld. Pač j. ko mulo ! * (Surovost policije v Mostu) Docira trdijo nemšai list? — analogno, k^kor radi škan • daln.h prizorov v Ciin, — da so cehi zakrivili pretepe v M i tu ua č šicm, sporeča mladnčeeki poslanec dr. Baxa kot zagovornik zvprtih Čaho» sled-če pr.droOnosti: Zaprtih je 14 Č luv ; vsi so nodo ranjeni; po obrazu na vratu ia dm^od imajo globoke rano in velike krvave robove. Pri pretenu v četrtek je bilo ranjenih 12 Č hov, a noben Nemec. Policija je nečuveno nurovo prstopala. Jednoga je vrg^l policist na tla, da 3i je razbil nos ; druzega je aunil z nog^, in mu razklal brado; tre tega, v omedievc ležečega, je vsekal s sablo po hibtn. Nekega Ceha je udaril policist t*ko po u-V-sa, d* 8t je napadenec onesvestil. Žandar, ki je prišel mimo je priča. Ko jo sedmero Nemcev besno pretepavalo na tleh ležečrcja ('''ha. je policija t.o mirno g'edala ter zaprla — čeha. V Tchanovi u!i;i so policisti oelo ščuvali Nemca na C-he. Da bi jih ne rr.ogli Čehi tožiti, menjali so često svoje številke. Ko je govoril župan v Mostu, do 0>hi izzivajo, vprašal g •■ ie dr. Hixi: „S čim pa izzivajo Čebi N.>mce?* Ia žap.m je odgovoril: „Cđhi nastopajo j*vno s e?ojimi draštv«, bolijo po mestu v Sokolski opravi (er ee uleležujejo celo pikopov kot Sokol■*. — Ia s t*m žalijo tor izzivajo Nemce!! ! * (Povodenj na OgerBkem.) Dooava pri Mohaču opaeno narašča. Veliko hiš je že pod vodo. Nasipi poleg Donavo so se na mnogih krajih po-t gali in vtda se ia razlila Prebivalci mesta so v velikih 8triheb. Mnogo Ijudij se je izselilo. Posebno opasna jo povodenj za posestva nadvojvode Friderika. Tam dela noč in dan 500—oOO delavcev, da bi ohranili nasipe. Darila, s Uredništvu našega Iinta je poslalo: Za družbo sv Cirila in Metoda: Omizjjo g g. trgovskih sotrudnikov v gostilni g. Umbergerja „pri Kolovratu* v Ljubljani na-mastu venca pokojnemu možu poštenjaku, vernemu sinu domovino, vzornemu narodnemu očetu gosp. Antonu Umbergerju 33 kron GO vin, — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!_ .T3rzio5 arsTlc ©- Dunaj 12. avgusta. Vojna uprava je odločila, naj se vojaške vaje na Moravskem in na Odrskem na vsak način vrše. Dunaj 12. avgusta. V pravdi Vergani-jevi proti SchOnererju, Wolfu in tovarišem je bilo ob 2. uri popoludne zaključeno dokazovanje. Vergaui je umaknil jeden del svoje obtožnice proti „0stdeut8Che llundsehau". Sodba se raglasi ponoči ali jutri. Dunaj 11. avgusta. HČi ministerskega predsednika, konitesa Vanda Rađeni, se je vče- raj zaročila z grofom Krasinskim, sinom slavnega poljskega pesniki. Madrid 12. avgusta. Vojno sodišče je ■01 lic . ninisterekega predsednika Canovasa obsodilo na smrt. LVnir&nje se izvrši v sobrto. Moril* c ie grozil, di nmord anarhisti tudi Faureja. Madrid 12, avgusta Vladi je odkaz*la vdovi DnorjeDfga mirristerskega predsednika Canovasa penzijo 3n 000 peset, kraljica jej je pr delila naslov vojvodinje. Leta lS."iO. to mlađi Ijmlje sc poslužovali Kopaivu-tobuh-ev in vbriagOVOOj, da se počasi ozdravijo, posebno ▼ njih starosti s<* pojavljajoči!) afekrij ; dandanes so mnogo na boljem in se ozdravijo v H arah, .ikn vporah'jo San t al Mldy. III. (243—1) Meteorologično poročilo. Viftina nad morjem .'JOrj-iJ m. t/i O H a» ■< Čas opisovanja Stanje barometra v mm nturs v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 arah n. 18, - t>, zvečer 7. zjutraj 2. popul. 730-3 73«-9 737 1 19 4 13-8 868 sr. svzh. si. svzh. si. jvzh. jasno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 19 2°, v soglasju z normalom. I 1 •ar. Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem go-rodn kom. prijateljem in znancem tužno vest o smrti n«šepa preljubega soproga, oziroma očeta, svaka, starega in prastarega očeta, gospoda Lovro Verbič-a hišnega in zenil.jiSkt'iru posrsJnika kateri je po dolgi in nmfni bolezni, previden s sv. zakramenti, dan« s, 12. t. m., ob polunoči v 89. letu svoje dobe v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki drajragO pokojnika sc bodo v soboto, 11 avgusta, ob 9. uri dopoludne v hiSi žalosti v Lažeh st. 15 slovosno blagoslovili, prenesli n* pokopališč«? v Ilorovnico ter položili v rodbinsko rakev. Sv. ma5e zaduSnice brale sc bodo v župnijski cerkvi v ISorovnici. (1191) Laze pri Borovnici, 1'2. avgusta 1897. Frančllka Vorblć roj. Dnkleva. soproga. — Frano, Joaip, ainova, Frančiška, Ivana, Antonija, Ana, Rozalija, Jerica, Josipi na, Alojzija, hčere, Štefan Fnrlan, Frano Mazl. Joalp Verh, Bogomir Haaonblchol, Ivan Lenaasl, Joaip Dekleva. Anton Arko, Ivan Kroanlk BOtje. Amalija Verblč roj. Kos, Mlnka Verbič roj. Sedmak, sinahi. Venci ts*> lniilr/i;i< o«lklUii)ujo. ID-cin^jsl^a, borza dne 11 avgusta 1897. 8>apni dr*av;i; d> i4; v dotah . 102 gld Sknpni držftvr.i dolj: v srebra , 102 g 4vstri!sha r.ir.ra renta....... !23 , akutni, ha kronske renta 4 .... 101 , OpeiHkr, rlata rerta 4",....... 122 r Ogeritka kronska ronta 4% . . , , 100 , Avn'ro-ogerskc banOJN dcluiCe , . Jfvt , treditne delnice ... . . , . 367 „ TiOndon vrsta........... tis , SoirAki dri. bankovci »a L00 naa.'k . , l>Q , t) ViKrk . ,.......... It t H irruik-*..... ..... 9 Italija.". »L' banke ve« ...... t5 fc C kr. ~«?kini......... 40 40 80 60 60 15 60 55 72' 74 r>2 25 «6 kr. Komptoirist vešč slovenskega iu nomlkegfl jezika v korespondenci, se ini vsprejme. (1198—1) Kje? poizve se v upravniStvn „Slovenskega Naroda". T oostilni „Pri zlati rili" v ZESITojila. "CLlicala. štev. i dobu se -vi«**il* «1:ul S spoštovanjem (929—14) Franjo Rozman, gostilničar. mm ponum. Državni uradnik, 2.r> let star. z letno plačo SOO gld., želi se poročiti z gospodično, staro 18—22 let, katera jc izurjena v gospodinjstvu. Zahtevo se 5000 gld. premoženja. Resrm ponudbe s sliko, katera se vn:e, naj se pošljejo do 20. avgusta 1807 pod , Resno" npravniltvu .Slovenskega Naroda". Na anoninii.e ponudb-« so ozir ne jemlje. (1185—2) Cer, te avstrijske jgg državne železnic Izvod iz voznega reda -v»13«,-VTaL«tr» odi 1. J-u.nl J s. 1897. Oflho«! Is Llntljane rjnž. kol.). Proga doz Trbli. (962-181) Ob iS. url 5 min. po no4l oaohni Tlak t TrM*, Ratjnk, 0«!^tho , wtm.-w:m>Bto, t.jiihno; faa Salsthal t Auaefto. Iaohl, Orannd«;:, So>rio.T»ađ, lirnil finstoin, Zeli ob joiaro, Iuomoat, Bre^euo, Curih, Oeuero, Pariš, por. Klotn-iteiflinB; t Htoyr, Idno, na. lmnaj rla A.mitatt«n. — Ob T ur." h min. ajutraj umbol vUk t Trbii, Pcntariel, Beljak, OaloT*a, Franaena-lOata, Ljubno, Dunaj; oea Rolatlial v SoltiORrud, čau Kli»in-Roitling v r, nino, Budejeric«, PUonJ, Marijino rari, Hoh, Fnmcovo rnrU K -r'.ivo vari, Vragu, T.ipsko. — Ob 11. ari 50 min. dopolndne jiiinm vlak r Trb'*, PonUS«l, Haljah, C«'ot»«, tjinbno, 8*l«thal, Dinmi —Ob 4. nrl 3 r\:n. {)i.\inhidna oaobni vlak v TrM/,, BoljAk, Ctlorao, Francenafnite . ' :.>n>iic. ona Oelathal t Rolnograd, I,«m«i-G»at^in, Zali ob |*»m, luomoat [ Mregeno, (Xirih. Oanero, Pari«; uot Kli-ln RoiHiim ▼ Ht«yr, tiiuo, BndoJ«*- ▼ fci, Plzcnj, Marijina vara, Uob, KranooTe Tara, Karlovo vare, Pr*#->, IjI- II ■, linnaj vla Amatattan. — Ob 6. uri 3!) min. popoldni) osobni Tlak ▼ IiCRco-Ttlcd, (le ob nedeljah In praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. aveuav OHolmi vlak v Tjenca-Bled. Proga v Novo meoto ln v Kodevje* Ob 6. ari 16 min. ajatraj roeaani Tlak. — Ob 13. uri ,'if, nln. po-potndn« .neaanl vlak. — Ob t. ari 80 mia. ivouor meianl Tlak. Prihod v Ij|nbI|nuo (jni. kol.). Proga iz Trbiža. Ob B. ari 69 min. ajntraj oaobni Tlak ■ Dunaja Tla An-^t.-v ••!. Bnlnncrradft, Linca, Htcrra, Omundana, Iachla, ATiaauea, Pariza, OeneTO, Curiha, Hre^enoa, Inomoata, Zella oh jezoru , iijnbna , Cn«v Bleda. — Ob II. uri 30 min. dopoluJi o oaubni vlaka Dunaja Tla Amatotten, Karlovih varuT, lieba, Marijinih varu v, Plznja, Budojevlo, Boluoirrnila, Iiim-.t, Stovra, Parita,, (kaneva, Ouriha, III nganen, Inomoata, /.«lla oh jesorn, !,•>., t < i i,jtil.im, Oelovca, Ltuua, PoutAbla — Ob 4. url i»7 uiu. popoludne oaohni Tlak a Dunaja, I.juiu a, BelatliuJa, BoIJ-vka, i:-i .* Pransenafoste, Pontahla. — Ob B. nri 1 Bili . ivp"i» oaohni Tlak a o ■ ri* a ir, : .ion In r.jubno. I« hipakapa, 1'ra^o, Kranonvih vkrov, Karluvlt Torov, Heba, Marijinih rarov, Plznja, Oudejnvia, liinoa, Stevra, lolnoajf i la •■<"• Oalovt«, Pontahla.—Oh 10. url 35 minut zvoiier oaobni vlak ia Lieaio-Dleda (le oh nedeljah iu praznikih) Proga lx Novega mosta ln Iz Kodevja. Ob 8. uri 10 min. ajatraj mciiuii Tlak. — Ob 3. url 33 min. po-peludna raeaani Tlak. — Ob s. url 3t> min. avocer meiani Tlak. ^ltio«f fm Izubijane (drž. kol.) r Kamnik. Ob 7. ari 3B min. ajutraj, ob i. uri 6 min. pupuludne, ob * ari KO ivu svečar, ob 10. uri 96 min. iveuer. (Poaleduji vladi la ob nede'.ja>b ln praaniklh.) PrSUod v lijiit;!Jhiiik (drž. kol.) la KMtniiifoa. Ob 0. uri 66 min. ajutraj, ob 11. uri s min. dopoludne, ob 6. ur'. 10 rvn. »TOi-er, ob 9. ari 66 min. »%-.- ur. (Foalodnjl vlak lob nedeljah In [ira--.nlk.ih, ECompfogrist za navadno pisarniško delo, ve.šu slovenskega in norn-škega jezika v pisavi in govoru, išco stalne služba. Ponudbe pod nKomptoirlstw na upravniStvo flSIov. Naroda". (1118—3) Staiio-vaiije v prvem nadstropju liiSe it, it ICoiueii»1ce»g» lllloe, obstoječe iz treh sob, kabineta i. t. d., tuli o j? 4»Ktl 6 4 o" —- Kavo S* ntos Domiogo Salvador Lagnavra (inateinala Porloric o Modri Java Mokka N'-.l<,'lierry C'py)on ('« ylon biaerni i££>~ Za nakup kavo, katero imava zelo cono dobavljeno, Je sedanji položaj posebno ugoden. Gaj: IVkko-cverje Carski pekko Carska melanža Soudiong Ningobovv Karavanski ('oDgo itd. Olje: Aix-ko Nizza Mont« S. Angelo Namizno Jedilno, pcn'ujata: Ri±: Kakao: Rangoon Sueliard Baaseio Riqaet J apa n Van Honten Giace ital. Kttfferle. Karolina Čojkolado: Sladkor' Snooard Rafinada I. Mi i^trani Kockast Lejct Močnat Trapist Krintal Menier, Kandite najfinejših vrst Bonboni. Surogati: Frank vse vrata Kneipp osi Sir: Kmentalec „ zmlet Polementalec Katreiner G roječ Ola Parniesan Svetovna kava Gorgonzola Zdravstvena kava Bidamaki Tscbinkel v.se vrsto LiptavHki Figov zmlet. Etomatonc ±Lum Jamaica. lm|>»-rial Kvargeljci itd. Cognac: Južno sadje : Francoski 15letni Francoski 5letni Sni tanine Domači pristni 8letni Rosnate Domači 2letni Cibebe Francosko žganje prot Grozdičje. trganju. Žafran; Francoski cel in loh'en. Fina vina: Zajamčeno pristna. Tekmec Hfgvalai Borđeaax Medcc ('hattiauK Lafittft „ St. Julien V'islavpc Donaupt'rle Vi lanjski Of'enski Adelsb, Maršala Mala ga Ljutomersko Jeruzalemea Zarovinec Strmec itd. Šampanjec: Priznano najbolj« tuzi-m-nki pridelek, iz najboljše ui?jcavHtriJ8ke kapljo de-goigiran, boljSi in cenejši od francoskega, itd. Sliv ovita: Štajerska domača I5letna Domača 5letna Domača nova Brinjevec kranjski. Đeliliatese i Gorčice: Diafibaue- Tivoli- Girondine- Mootard Tivoli- Dames Kremaka Kaporco Mixeri Piklas Pfeffaroni Kumarca: Kisove Gourmand CiiHJmsko Salame Sardine Sardele Konserve itd. Lsijkerje: Benediktince Kumnovec Vlahov Marasohino Triglav Klauer Ghartrense Altvater itd. (1189—1) Vabiva na blagohotni ogled, prodajalne. Pismena naročila sc točno in vestno Kavčič & Lillegf izvršujejo. „pri Zlatorogu'^. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip iNolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".