Leto VIII, étev. 42 Ljubljana, petek 18. februarja 1927 Poftnlna oavžallrana. СвГв 2 Oill «3 l«h«ia Ob 4. »jutr«|. sa* Stane mesečno Din »s —; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglati po taritu. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I. Telefon Stev. 7a, ponoči tudi Stev. 34 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, PreSernova ulica St. 54.. — Telefon St. 36 Inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSei-nova ulica št. 4.. — Telefon êt. 49s Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-iana St. 11.84a - Praha čislc 78.1*0 Wien.Nr. 105.14». Ljubljana, 17. februarja. Izvrševalnj odbor socialistične inter-nacijonale je v soboto in nedeljo zbo> roval v Parizu. Ob takih prilikah imajo socijalisti navado objavljati s svojimi starimi, znanimi gesli manifest na mednarodni proletarijat, v katerih je dokaj resnice, često pa tudi mnogo pretira-nosti. Kakor vse minljivo, zapadajo tudi ti plameneči proglasi кај kmalu po-zabljenju. Tudi sedaj je izdala delavska inter-nacijonala manifest na «socijaliste vseh dežel», ki navzlic ognjevitosti oblike krije v sebi dokaj zrn bridke resnice. Zato mu velja posvetiti primerno pozornost. Manifest začenja s trditvijo, da je imperijalistična politika velesil lz zvala vojno nevarnost v vseh delih sveta. Obtožuje Veliko Britanijo, da pošilja vedno več ladij in čet na KI tajsko, na pomoč protirevolucijskim generalom, ki stoje v službi mednarodnega kapitala. Reakcijonarne sile ho čeio izrabiti kitajske dogodke kot pretvezo, da prekinejo diplomatske stike s sovjetsko Unijo. Manifest trdi. da uteg. ne roditi kitajska revolucija dogodke, ki bodo ogrozili svetovni mir. Da sp temu izogne, je edini izhod umik vseli tujih čet iz Kitajske, ki mora postati popolnoma samostojna, kakor to zahteva sama britanska delavska stranka. Ostro prijema socijalistična interna-cijonala ameriški imperijalizem, ki organizira v pohlepu po petrolejskem bogastvu vstaje proti delavsko-kmečki vladi v Mehiki in se z oboroženo silo vmešava v notranje borbe srednjeameriških republik. Najzanimivejši je vsekakor oni del socijalističnega proglasa, ki govori o nevarnosti vojne v Evrozi. Obtožuje italijanski fašizem, d3 hoče z nasilnimi zunanjimi zavojevanji upravičiti strahovlado v deželi. «Albanijo je izpre-menila v svojo l:obn:.,o. Pod svojim vodstvom skuša zediniti Madžarsko. Rumunijo in Bolgarijo proti Jugoslaviji. Zadnje fevdalne vlade v Evropi, viade arnautskih bejev. *n.tdžtrskih magna-tov in rumunskih bo,:arjev se zbirajo okoli italijanskega fašizma, ki stoji sam rx>d zaščito londonskih in newyorskih bank. Jugoslavija se mrzlično pripravlja na obrambo. Na Balkanu se grozi ponoviti položaj iz leta 1914!» Madžarsko vlado dolži manifest, da se pod zaščito Londona in Rima roga razorožitvenim določbam trianonske mirovne pogodbe in da pripravlja po-vratek Habsburžanov, vsled česar grozi vsem sosedom Madžarske nevarnost madžarske revanže in restavracijske voine. Londonski vladi p?, še prav posebej očita, da podpihue laški fašizem k novemu krvoprelrtju na celem jugo-iztoku Evrope, hoteč pridobiti italijansko pomoč za svoje imperijalistične načrte na Kitajskem. Zadnje poglavje povdarja vojno nevarnost na evropskem iztoku. Socijalističnemu manifesta ji treba tokrat priznati objektivnost glede naše države. Zdaj se ji izjemoma ne očitajo imperijalistične težnje, marveč se le opozarja na zavojevalne načrte fašistične Italije, ki kuje ligo vseh sosedov proti Jugoslaviji. Tudi «mrzličnemu pripravljanju Jugoslavije», kar je seveda hudo pretiran izraz, priznava obrambni značaj. Socijalistična inter-naciionala nima navade tretirati Jugoslavijo lepše kot druge «buržoazne» države. Če nam sedaj ne dela očitkov, je pač znamenje, da nam res ne more najti prav nikakih naših grehov proti evropskemu miru. Teh tudi v resnici ni. Pač pa zasluži naša dosedanja in. kakor vsi znaki kažejo tudi sedanja zunanja politika, kapitalni očitek, da se ni zavedala ogromnih nevarnosti, ki nam prete. in ni skoro ničesar ukrenila, da se ojača mednarodni položaj Jugoslavije. Brezkoristna servilnost napram Italiji, ki je malone ohladila naše razmerje s Francijo in privedla do poloma v Albaniji, do mad-žarsko-laškega pakta glede izhoda Madžarske na morje, pomanjkanje inici-jativnost glede odnošajev napram Nemčiji, brezglavost v ruskem in bolgarskem vprašanju, to je dosti žalostna bilanca. In vendar je radika'no-klenkalna vla. da odklonila zahtevo samostojnih demokratov po ustanovitvi zunanjepolitičnega parlamentarnega odseka! Priprave za Stresemannov sestanek z Mussolinijem Rim, 17. februarja, o. Včeraj se je v Ri» mu in v Parizu ob istem času razširila vest, poročajo, da zavlačuje kantonska vlada pogajanja zaradi zadnje zmage nad Sunšuanfan-gom, ki se umika na vsej črtL London, 17. februarja. 1. Zunanji minister Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da bo poslala Italija nove čete v Šanghaj, ako bo potrebno. Dodal je, da se te čete ne pošljejo na zahtevo Anglije. Prelom med francoskimi radikali in socijalisti Obe stranki bosta zanaprej ločeno nastopali v parlamentu. Pariz, 17. februarja, s. Prelom med soci« jfclističnimi radikali in socjjalnimi demo» krati je postal dejstvo. Izvrševalni odbor socijalističnih radikalov je sprejel dnevni red, ki odklanja podaljšanje poslanskih mandatov in zahteva čimprejšnjo izvedbo volilne reforme. Voditelj stranke Sarraut ji- napadel voditelja socijalnih demokratov Leona Bluma, ker so socijalni demokrati prekršili volilni sporazum iz leta 1924. ter odklonili sodelovanj- v vladi Blum je si« cer Herriotu obljubil svojo podporo,- ki pa je bila praktično brez vsakega pomena. V parlamentu obe stranki ne bosta več mo» gli skupno nastopati, ker kažejo doktrine Nemčija razorožena? Pariz, 17. februarja d. V vojaškem od* boru zbornice je podal maršal Foch izčrp. no poročilo o delovanju veleposlaniške kon» ference. izjavil je, da je treba spričo seda» njega stanja stvari smatrati Nemčijo za popolnoma razoroženo. Vendar morajo biti merodajni krogi previdni glede naroda, ki šteje okrog 70 milijonov duš. Poljsko-nemški spor Berlin, 17. februarja, (be.) Vsa nacijona» listična javnost stoji na stališču, da se mo» ra pred nadaljevanjem pogajanj s Poljsko zt>radi trgovinske pogodbe najprej urediti vprašanje izgona nemških državljanov, ki jih Poljska še vedno izganja. Pri pogaja» njih za sklenitev trgovinske pogodbe bi Poljska prepovedala naseljevanje celo nem» škim trgovcem. V poslednjem pol letu je bilo samo pri nemškem generalnem konzu» lu v Katowicah zabeleženih 180 izgonov iz vzhodnega dela Gornje Šlezije, ne glede na številne nemške državljane, ki niso pri. iavili izgona. Senzacijonalna obtožba Rakovskega Bukarešta, 17. februarja, a. Proti seda» rjemu sovjetskemu poslaniku v Parizu, Ra» kovskemu, ki je bil poprej rumunski dr» žavljan. je uvedlo vojaško sodišče v Jašu kazensko postopanje, češ da je leta 1918. zabnoval atentat proti kralju Ferdinandu in podpiral pokret za spremembo režima v Rumuniji. Splošno prevladuje mnenje, da je ta obtožba proti Rakovskemu, ki že zdavnaj ni več rumunski državljan, izziva» rje Rusije. Isto sodišče je hkrati uvedlo kazensko postopanje zaradi istih zločinov tudi proti Dobrogeanu, Gereji in Ujorju. Dobrogeanu se mudi vinozemstvu, Ujor pa ie bil že svojčas zaradi veleizdaje obsojen na dosmrtno ječo, kjer sedi še sedaj. Ta naknadna obtožba je naravno zbudila ogromno pozornost in utegne imeti velike posledice Prvi razpravi pred divizijskim sodiščem obtoženci niso prisostvovali strank na različna pota. Socijalni demokra« ti stremijo po revoluciji, socijalistični radi* kali pa po evoluciji Pariz, 17. februarja, s. Ministrski svet se je danes dopoldne bavil z dnevnim redom za zbornico ter je sklenil, da bo na vsak način še pred počitnicami predložil zborni' ci reformo vojske, proračun za leto 1928. it. volilno refor >. Z? dan je se ne bo zaključilo, preden ne bodo rešene te tri pred« loge. Nato je ministrski svet nadaljeval proučevanje volilne reforme notranjega mU nistra Sarrauta. Kakor kaže, vlada nc na< merava odgoditi volilne reforme. Tajno oboroževanje Madžarske Budimpešta, 17. februarja, g. Kakor se čuje, namerava vlada postaviti socijalistič* nega poslanca Peyerja, ki se udeležuje zbo« mvanja izvrševalnega odbora socijalistične internacionale v Parizu, pred sodišče, ko se povrne domov. Vzrok temu kazenskemu postopanju je dejstvo, da je zborovanje v Parizu sprejelo resolucijo, v kateri ugotav-. Ija, da Madžarska .rši določbe trianonske mirovne pogodbe, da dela na povratku Habsburžanov in da pripravlja maščevalno vojno. Anglija proti spremembam v Sredozemskem morjn London, 17. februarja. I. Časopisje živahno razpravlja o špansk»»francoskih razgovorih, ki so se začeli v Parizu glede zahtev madridske vlade po spremembi tangerskega statuta. «Times» pišejo, da Velika Britani* ja nikakor ne more biti ravnodušna, ker prihajajo v poštev njeni interesi. Zakaj no» va uprava Tangerja, kakor jo zahteva Ma* drid, bi pomenila kontrolo sedanje medna» rodne uprave tega mesta. Ni verjetno, da bi Francija šla preko svojih že določenih koncesij Španiji. Angleška vlada je vedno zastopala stališče, da mora upravljati Tan* ger mednarodna komisija, ker to zahtevajo njeni življenski interesi. Ozemlje nasproti Gibraltarja mora predstavljati odprta vra» ta mednarodni trgovini, v vojni pa mora biti nevtralno, ker je sicer trdnjava brez pomena. V Sredozemskem morju mora biti kolikor mogoče malo sprememb. Ni verjet» no, da bi se italijansko stališče v tem vpra= šanju mnogo razlikovalo od angleškega. Da Italija ni hotela podpisati tangerske konvencije, znači, da se z njo ne strinja. Francija se je protivila udeležbi Italije na konferenci glede Tangera, češ da francosko italijanska dogovora iz 1912 in 1916. ugo* tavljata, da Rim nima v Maroku posebnih interesov.' Italija je odgovorila, da tanger» ski statut ni Ie marokanska, ampak sploh sredozemska zadeva. Davek na telesno delo — skrb in sramota SLS V klerikalnem taboru je veliko razburjenje. Pristaši so iz «Jutra» izvedeli, da je SLS že L 1920: 1.) uvedla zloglasni davek na vojni dobiček, ki je v resnici bil oddaja premoženja: 2.) davek na poslovni promet. 3.) srbijanske takse, z gostllničarsko takso vred (tar. št. 62); 4.) zvišala zemljarino v razmerju 1 : 4; 5.) invalidski davek. Dalje, da je homogeni od SLS ustanovljeni in podprti radikalski režim leta 1923: 1.) uvedel 30 odst. linearno doklado na vse davke; 2.) zvišal zemljarino za 500 odst.; 3.) zvišal invalidski davek; 4.) upeljal nov komorski davek. Izvedeli so nadalje, da je demokratska stranka 1. 1922. v vladi izvojevala: 1.) kontingentiranje pridobnine; 2.) pavšaliranje davka na poslovni promet; 3.) zopet uvedla komisije za dohoda-rino v dveh instancah. Končno Da so te dni izvedeli, da je 2. februarja 1927. SLS glasovala za vse te davke v ne-znižanj višini in proti vsem predlogom na ublaženje davkov. Sodu pa je dno izbilo glasovanje SLS za davek na ročno delo. SLS, mesto da se upraviči, je začela izbegavati razpravo o tem. zakai je 2. februarja pozabila na vse obljube slovenskim davkoplačevalcem, zlasti pa zakai je izdala delavstvo. Dne 2. februarja je imela priliko pokazati, v koliko hoče držati besedo. Šla je z radikali. Nič lepša ne izgleda SLS, če v cirilici objavlja Stojadinovičev finančni zakon od 31. marca 1925. To je niti najmanj ne opravičuje, če bi bil kdo drugi glasoval 1. 1925„ ko je Radič razbijal državo, za dvanajstinke. Ona ie od tedaj ves čas kričala radi davka na ročno delo. zdaj pa, ko so njeni glasovi bili odločilni ie SLS delavstvo pustila na cedilu. V tem nervoznem izmikanju se SLS pripeti dan na dan-par laži. Najraje se znese nad dr. Žerjavom. Tako n. pr. trdi, da je on in samo on s Pašičem in Pribičevičem upeljal ko-morsko doklado. V resnici je ta dokla-da bila z indirektno podporo SLS sklenjena proti glasovom SDS pod homogenim režimom radikalov (režim Markovega protokola) in veli čl. 242 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923. doslovnc: vite obtožbe proti centralističnemu režimu ln se predstavljal naši javnosti kol najra-dikalnejši branilec domačih gospodarskih in kulturnih Interesov. Slovenija je kolonija. to je bil stalni refren njegovih člankov proti proračunu. Debelo je ponatiskoval proteste, ki so jih podajali poslanci SLS v finančnem odboru. V takem razpoloženju je «Slovenec» objavil tudi članek «V vlado?», v katerem je odklonil vsako misel vstope v vlado. «Slovenec» se je zgražal nad ministrom Pucljem, ki je Sel «kar nepoklican v vlado in sedaj ne čuje nič in ne vidi nič, kako se ukinjajo prepotrebne socijalne ustanove, kako se Črtajo krediti za ceste, mostove, bolnice, uradnike, sluge v Sloveniji, kako se ubija naSo industrija, kako kmetom in obrtnikom radi previsokih davkov poje boben In kako brezposelni delavci zmrzujejo in gladujejo na ce-eti.» Na drugem mestu je vzkliknil: «Gorje Sloveniji, gorje slovenskemu jeziku, slovenskemu človeku, ako bi imeli v Beogradu večino zastopnikov, ki ne čutijo in ne mislijo ve? slovenski t Kažejo nam pot v vlado. AH se gre v vsako vlado? Tudi v vlado s protislovenskim programom? Tudi v vlado z nesocijalnim pojmovanjem? Tudi v vlado nadaljnega izmozgavanja in obremenjevanja slovenskega naroda? Vlada nam ni naïelo, ampak samo sredstvo za Izvrševanje svojega programa. Seveda stranke, katerih programi so preračunjeni samo na varanje volilcev, tega ne razumejo in ne bodo razumele. Slovenska ljudska stranka hoče ostati poštena stranka,*И zvesto drži narodu dano besedo in se ne odmakne od njega ne v trpljenju ne v veselju.» Takšne pesmi so sestavljali voditelji SLS, ko so bili lani v opoziciji. To pesem so trobili dalje do letošnjih oblastnih volitev. Po 23. januarju pa je prišlo do fenomenalnega dogodka: Stranka, ki je sest let vpila o «slovenski koloniji, in «strahotah beograjskega centralizma», je vstopila v vlado, odobrila brez vsakih sprememb proračun, odločila v anketnem odboru s svojim glasom v prilog korupcije in njene definitivne oprostitve, se odrekla pred par dnevi celo svojega «klerikalizma», v beograjski skupščini pa ukorila hrvatskega poslanca dr. Zaniča, ker si je upal govoriti o «preobremenjenosti prečanekih krajev»! Pred par dnevi ie dolgoletni zaveznik SLS v Narodni skupščini, posl. Voja Velj-kovid govoril o letošnjem proračunu ln izjavil dobesedno: «Kar se tiče bremen, eo ostala absolutno Ista. kakor so bila prej.» Lani ao klerikalci vpili: «Gorje Sloveniji», letos so sami v vladi, so odločajoč činitelj v vladi in bi torej lahko omilili bremena, Id duše slovensko gospodarstvo. Ne store pa ničesar. Glavno je. da so na vladi, da okrepijo s voie strankarske zavode, da se maščujejo nad osebami, ki zavzemajo v naši javnosti odlično mesto, a so sagrešili ta zločin, da niso klerikalci. Politične beležke Zakaj je bil dekan Koblar discipliniran? Klerikalci izjavljajo v beograjskih listih, da dekan Koblar v Kranju ni bil disciplini» ran iz političnih, nego iz čisto notranje? cerkvenih ozirov, torej zaradi stvari, ki spada izključno v kompetenco škofov. Od» kod pa to gg. klerikalni poslanci zlasti pa g. Hodžar vedo? Ali mu je ljubljanski škof povedal, zakaj je bil dekan Koblar disci» pliniran? Ce se je to zgodilo, zakaj javno ne navede vzrokov, da bi podprl svojo tr» ditev? Ali more posL dr. Hodžar tajiti, da je bil dekan Koblar discipliniran šele po volitvah, potem ko je na shodih govoril proti SLS? Čudno je, da svojega ukrepa cerkvena oblast ni smatrala že prej za pri» mernega, ko dekan Koblar še ni javno na» stopal proti SLS. Sicer pa je dr. Hodžarje» va izjava zanimiva tudi radi tega, ker pri» znava, da je bil dekan Koblar v resnici di» scipliniran. Če je bil discipliniran, potem je moral tudi nekaj zagrešiti Vprašanje je sedaj, kaj je zagrešil? Ali more posL dr. Hodžar trditi, da dekan Koblar ni izvrše» val pošteno dušnega pastirstva in svojih duhovniških dolžnosti, radi česar je mo» ral biti discipliniran? Na ta vprašanja naj dr. Hodžar odgovori, predno bo zopet apo» diktično brez dokazov trdil, da je bil de» kan Koblar iz čisto notranje»cerkvenih ozi» rov discipliniran. Dokler tega ne stori, bo vsa javnost na podlagi očividnih okoliščin še nadalje prepričana, da je bil g. Koblar od cerkvenih oblasti discipliniran, ker je politično nastopil proti SLS Kako se dr. Hodžar pere Klerikalni poslanec dr. Hodžar, katerega znameniti predlog le v anketnem odboru potegnil radikale Iz korupcijskega blata, se s posebno izjavo v »Politiki« pere očitka, da je bil njegov predlog blažji kakor pa predlog posl dT. Popoviča, za katerega je kompaktno glasovala vsa opozicija. Posl. Hodžar sicer trdi, da ni o svojem predlogu konferlral niti z Uzunovičem niti s predsednikom radikalnega kluba, da Je svoj predlog postavil iz lastne inicijatlve, v Isti sapi pa priznava, da je predlog predložil pred sejo zastopnikom radikalne stranke v odobritev. O tem, v koliko so radikali njegov prvotni predlog Izpremenili, sicer ne govori, toda vsakemu mislečemu človeku zadostuje dejstvo, da je dr. Hodžar predložil svoj predlog ai.ketnemu odboru šele potem, ko so ga prej cenzurirali radikali. Jasno ie tudi. da bi radikali ne pristali na dr. Hodžarjev predlog, ako bi bil strožji kakor predlog opozicije, zato se dr. Hodžar zaman prizadeva, da bi javnost prepričal o nasprotnem. B ilje bi bilo, da bi molčal, kajti čim bolj bo dregal, tem bolj bo smrdelo maslo, ki so si ga klerikalci na-cvrli na glavo. Kako sodi beograjska javnost o »ostrem« predlogu g. Hodžarja, pa dokazuj« karikatura iste »Politike«, katero v spopolnltev Hodžarleve Izjave tudi mi prinašamo. Kaj je s Kmetijsko družbo? Poročali smo po vesteh iz klerikalnih krogov, da nameravalo klerikalci v vladi izposlovati razpust sedanjega odbora Kmetijske družbe in postaviti na njegovo mesto vladnega komisarja, ker se drugače te kmetijske družbe ne morejo polastiti. »Slovenec« o stvari sumljivo molči, kar samo potrjuje točnost naše informacije. Da bi »Slovenec« ne vedel za načrte ministra za kmetijstvo in vode dr. Kulovca, ki Je na njem podpisan kot izdajatelj, je seveda izključeno. Zato je tem bolj resnična domneva po pregovoru, da molčeči pritrjuje. Pribičevič in klerikalci Govor Sv Pribičeviča v Narodni skupščini je odobravala vsa opozicija, kakor ugotavljajo splošno tudi nasprotniški listi. Popolnoma umevno je, da ga niso odobravali radikali in klerikalci. Ce bi ga ti odobravali, bi to pomenjalo politično smrt Sv. Pribičeviča in njegove stranke. Doslej se tudi še nikdar ni zgodilo, da bi kdo ploskal onemu, od kogar je bil tepen. Zato je umevno, da tudi »Slovenec« ne odobrava Pribičevičevega govora, kar je zanj samo priznanje, tem bolj, ker pravi glasilo klerikalne stranke, da je Pribičevič v svojem govoru ostal sam sebi dosleden. Pribičevič pa vedno dosledno govori, nikakor pa ne klerikalci. Kar so še pred par tedni govorili, so ob vsn»pu v vlado vse preklicali, kar je bilo zanje včeraj črno, je danes belo. Kar so v finančnem odboru grajali, ko so bili v opoziciji, so odobrili, ko so vstopili v vlado, generalu, ki ga o Božiču niso mogli prenesti, so ob Svečnici poslušno sa-lutirali z izgovorom, da bi v borbi proti njemu za parlamentarizem in demokracijo SLS ne »krvavela«, kakor lepo piše »Slovenec«. Pribičevič govori vedno enako, v vladi in opoziciji, klerikalna stranka pa vedno v vladi drugače kakor v opoziciji. Ce bi bilo nasprotno res, bi klerikalci v anketnem odboru glasovali z Davidovičevo stranko ln ne z radikali, v finančnem pa bi ne odklonili svojih lastnih predlogov. Načelnost SLS obstoji samo v tem, da služi dosledno klerikalizmu. pri čemer so ji sredstva postranska stvar Ce piše »Slovenec«, da Je Pribičevi^ev govor ostal brez pravega vtisa, potem potrjuje samo nasprotno, ker bi drugače »Slovenec« tega ne smatral za potrebno trditi, tem bolj, ker le na poHtične kroge Pribičevičev govor toliko vplival, da se je čutil min predsednik Uzunovič prisiljenega takoj odgovarjati. In bo moral še odgovarjat* kakor bodo morali odgovarjati tudi klerikalci s »Slovencem« vred Na glavo postavljeno čiščenje Poročali smo že, da je minister »aobra čaja upokojil razne visoke uradnike svojega ministrstva, med njimi prosltilega general nega direktorja državnih železnic Miko lli-ča. Energičen ukrep ministra eaobračaja je eektkupna javnost sprejela s hvaležnim odobravanjem ter to upokojitev razumela kot briskiranje anketnega odbora, Ui ee je s pomočjo klerikalnega glasu izrekel za generalni pardon korupcijonašem. Kmalu nato pa smo zabeležili tudi upokojitev nekaterih uradnikov na zagrebški železniški direkciji, ki so se oas zelo Čudno dojmila. Med up> ko jeni mi osebami je bilo tudi ime dozduj v najboljšem smislu poznanega inž. Klodiča Z ozirom ua ta ukrep proti imenovanim uradnikom piše zagrebški «Morgenblatt». da je izzval v javnosti veliko začudenje. Inž. Klodič je bii znan kot zelo vesten uradnik in je evoj čas odlično sodeloval pri odkritju korupcijske afere na zagrebški železniški direkciji, ki se je končno zaključila pred Državnim savetom z discipliniranjem direktorja Jovanoviéa in njegovih sotrudnikov. «Morgenblatt» utemeljeno vprašuje: «Kdo naj v bodoče odkriva korupcijo in jo prijavlja nadrejenim oblastem, ako se uradniki s tem izpostavijo nevarnosti, da bodo v zaslugo za to delo v korist države in sploš-noeti 5e kaznovani z upokojitvijo?» Kaj pravijo «Slo vence vi» «občinski tepčki» Glasilo socijaU ;tične stranke Jugoslavije »Delavska politika«, torej glasilo tistih socialističnih delavcev, ki jih je »Slovenec« odmerjal z občinskimi tepčki zato. ker so verjeli, da bodo klerikalci v vladi izvedli svoj krščansko-socijalni program, piše v svoji zadnji številki: »Davek na ročno delo ostane. Koliko je bilo krika in vika proti davku na ročno delo tudi od strani SLS; še pred dvema mesecema je »Slovenec« pisal o tem davku kot o največji socijalni sramoti, pa glei ga zlomka klerikalnega in radikalnega davek na ročno delo, o katerem ie prejšnji finančni minister trdil, da se ga bo le provizirično Iztirjalo in da ga v prihodnjem budžetu ne bo več, Je sedaj ovekovečen In to po zaslugi baš onih, ki so mu še pred kratkim napovedovali smrtni boj. Take stvari so mogoče samo v našem političnem življenju. Nič se ne bomo čudili, če bomo Izvedeli, da so radikali postali radičevci, radičevci klerikalci In klerikalci židje in da so si skupno ustanovili komanditno družbo za oplačkanle naroda, rehabilitacijo korupcije, smešenje ljudskih zahtev in kujoniranje njegove bede in bolesti.« Italija in Slovani na Balkanu Nova razkritja o predzgodovlni italijanskega prijateljstva. Bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todorov je priobčil pod tem naslovom v pariškem dnevniku «La Volonté» članek, v katerem dokazuje, da je zahtevala italijanska diplomacija po vojni zvezo Bolgarije proti Jugoslaviji. Todorov izvaja: Leta 1920. sem bil imenovan za pooblaščenega ministra in sem prisostvoval razgovoru med pokojnim Stambolijskim in visokim italijanskim komisarjem v Sofiji baronom Aliotijem, ki je bil pred svojim prihodom v Sofijo italijanski visoki komisar v Albaniji. Baron Alioti, to je bilo nekaj mesecev po sklenjenem miru, ie predložil sklep zveze med Bolgarijo in Italijo proti novi državi Srbov. Hrvatov in Slovencev. Stambolijski je to ponudbo brutalno odbil. Baron Alioti je smatral svojo misijo za končano ter je zapustil Sofijo. Leto dni za tem je stavil meni osebno skoro iste predloge italijanski poslanik v Sofiji grof A!do Oran-di, kateri predlogi so doživeli isto usodo, к^кот predlogi barona Aliotija . . . «Leta 1916. med vojno je predložil marki Imperiali, italijanski poslanik v Londonu, angleški vladi načrt bodočega teritorijalnega statusa na balkanskem polotoku. Po tem načrtu bi bila današnja Jugoslavija razdeljena na na. slednje države, ki bi bile druga od druge neodvisna: Srbija z Vojvodino (Ba-nat, Bačko in Srem odvzeti Madžarski, Makedonija. Črna gora. Hrvatska. Bosna in Hercegovina ter Slovenija. Dalmacija je imela pripasti Italiji. Veliko število državic z nenaravnimi mejami naj bi omogočilo italijansko gospodstvo nad njimi. Kar se tiče Albanije, je Italija izjavila, da se za njo zanima, ker meji na Makedonijo, preko katere želi vstopiti Italija v zvezo z Bolgarijo proti Jugoslaviji. Todorov končuje svoj članek z naslednjimi mislimi: Ako ostane bolgarska vlada ravnodušna napram italijanskim predlogom, ni vojnih nevarnosti na Balkanu. Balkanski problem je v prvi vrsti problem bolgarsko-jugoslo-venskih odnošajev. Ujedinjenje vseh Slovanov na Balkanu, vštevši -nas'Iru-ne, rešava spora m lajša realizacijo balkanske unije. Bolgarski narod se je izjavil za integralni jugoslovenski ideai za vlade pokojnega Stambolijskesra. Bolgarska vlada bi se izpostavila veli. ki nevarnosti, ako bi kakor leta 1915. vrgla bolgarski narod v bratomorno vojno. Unija Bolgarske in Jugoslavije je realna možnost. Nemška zunanja Dolitika Berlin, 17. februarja, (be.) Zunanji odbor zbornice je izvolil za svojega predsednike nemškega naeijonalce Wallrajfa Na svoji današnji seji je zunanji odbor nadalje odobril razsodiščni pogodbi s Ho. lendijo in Dansko, ki se večinoma našla, p jata na slični pogodbi, ki jih je že-svo>čas sklenila Nemčija s tem» državama. Odbor je razpravljal tudi v zaupni seji o nemško, poljskih pogajanjih. Odgoditev orocesa proti Zanibonijn Rim, 17. februarja, o. Ker ie predsednik 'zrednega tribun«!« za obrambe države ge* r.eral S*nna zholcl za influenco. «e je mo» ral odložiti tudi proces proti Zaniboniju in tovarišem, ki je bil določen za 21. t. m. Naši Kraji in ljudje esetletnica topliške vstaje gendarno junaštvo srbskih četnikov v svetovni vojnL Meseca februarja 1917., torej ravno pred -tirni leti je izbruhnila v zasedeni Srbi» znamenita vstaja, znana pod imenom pliška vstaja. Z njo je v ozki zvezi ime sedaj živečega Koste Pečanca, legendar* ga srbskega četnika, ki je izvršil nešteto naštev že pred to vstajo. Meseca septembra 1916. je odlctc! ske fronte v aeroplanu preko sov, i i ij in pristal v topliškem okraju v Srbiji, jer je organiziral v par tednih v področ» i, ki je bilo okupirano od Bolgarov, vstajo ji stopil osebno na čelo. V vsakem gozdu bila skrita po ena aktivna četa, ki je zdrževala zveze s posameznimi mesti, v saki vasi je bilo skrito moštvo, ki je sa» o čakalo na signal. Glavna četa je bila d vodstvom Koete Pečanca samega, ki e bil obenem vrhovni komandant. Čete so ele skupno 6 do 10.000 ljudi. Začetkom ebruarja je bil izdelan točen načrt, nakar čete prešle takoj v napad. Ze v prvem opadu z Bolgari je Kosta Pečanac za» el Kuršumlije. Vstaške čete so prodrle ato po težkih pouličnih bojih tudi v Pro» uplje in začele prodirati proti Nišu, od» oder pa so se morale umakniti vsled ognja ežkih topov. Skoro štiri tedne so bili srb» ki četniki pod vodstvom vojvode Koste ečanca neomejeni gospodarji sredi po» ročja, katero so zasedle centralne države, vstrijci, Nemci in Bolgari so morali po« ati nad vstaše dve diviziji s težko artilje» !jo, strojnicami in aeroplani in so končno labo oborožene četnike prisilili, da so se ed ogromno premočjo razkropili po go» dovih. Vojvode Kosta Vojinovič, Jovan dovič in Boško Vlahovič so padli juna» ' e smrti, Kosta Pečanac pa je še po raz» ršitvi glavnih čet izvršil drzen vpad v Ču» stendil na Bolgarsko, da bi tamkaj zajel bolgarsko vrhovno vodstvo. Pri Ristovcu se je prebil skozi nemške čete, prodrl 6 km globoko na Bolgarsko zažgal mesto Bosilj» grad in več vasi in se nato pred veliko premočjo umaknil v hribe. Avgusta 1918. pa se je nenadoma pojavil zopet pri Peči, kjer je s svojimi četnikj presenetil 8000 av« strijskih vojakov in vse skupaj ujel. Vstaja v Toplici in Jablanici je edin po» skus narodne vstaje v zaledju okupatorske vojske in naravnost brez primere v zgodo» vini. Čeprav ni dosegel svojega namena, da bi osvobodil zasužnjeno domovino, pa je vendar silno dvignil samozavest prebival« stva v Srbiji in emigraciji. Junaška dela teh četnikov opeva srbski narod v narodnih pesmih. Duh kralja Aleksandra prorokoval svetovno vojno Koncem preteklega stoletja je objel skoro ves kulturni svet val špiritizma. V An-îffli so obstojala celo društva, ki so hotela eksperimentalno dokazati nesmrtnost človeške duše ta obstoj »drugega sveta«. Listi so objavljali neprestano razne ankete o »posmrtnem življenju«. Tudi časopisi so bili polni razprav raznih profesorjev, zdravnikov in učenjakov o špiritizmu. Spiritistični val je objel začetkom 20. stoletja tudi srbsko mladino, ki je študirala v inozemstvu. Leto za letom so se pojavljale v Srbiji knjige in časopisi z raznimi tajlnsrvenlmi naslovi, ki so se bavili s tem vprašanjem. Tak list je bil tudi »Duhovni Svet«. V tem listu je meseca decembra 1910 v rubriki »Razase vesti« objavil Ceda Mijatovič sledeče zanimivo pismo iz Londona- 'Naj opišem sledeče skrivnostno dejstvo: Pred kratkim sem bil pri svojem prijatelju Steedu starejšemu. V uredništvu njegovega znamenitega časopisa »Re-view of Reviews« so mi povedali, da se nahaja v takozvanem »Julijinem uradu«, ki je bil takoj poleg uredništva. Ta urad je bil ustanovljen za razgovarjanje živih z duhovi na drugem svetu. V resnici sem našel v uradu svojega prijatelja. Ko sem se nekaj časa razgovarjal z njim, je dežurni médium, ki je sedel vedno v uradu, pričel nenadoma nestrpno trkati. Stopil sem skupno s Steedom k njemu in ga vprašal: »Prosim vas, povejte mi, kateri duh kliče?« Médium je odgovoril: »Kralj Aleksander 1« Nato je médium nadaljeval: »Nočem vam govoriti o svojem razgovoru z duhom kralja Aleksandra, ker je bil popolnoma intim- nega in delikatno političnega značaja. Povem vam le to, kaj mi je odgovoril na vprašanje, ali in kdaj pride do svetovne vojne. Rekel je: .Splošna svetovna vojna bo čez štiri leta!' — V Londonu, 14 novembra 1910 Ceda Mijatovič.« K potresu v Hercegovini Veliki potres, ki je v pondeljek dne 14. februarja zadel Hercegovino in sosedne predele, spada v vrsto tako imenovanih tektonskih potresov. To se pravi, potres je posledica premikanja v 'zemeljski notranjosti, premikanja, ki se vršijo v zemeljski skorji, bodisi v obliki gubanja kamenin, dviganja ali ugre-zanja. V zemeljski površini nastanejo innoge dolge prepoke, ki pa se na zunaj po večini ne opazijo takoj, ker ostaneta prepočena dela zemeljske skorje v kontaktu. Ob takih prepokah delujejo zemeljske sile najmočneje; ob njih se često ena ploča spušča ali dviga, dočim ostane druga mirnejša. Tako gibanje se vrši v sunkih, ali vendar v majhni intenzivnosti; kar imamo historičnih podatkov, znaša sprememba komaj par metrov, redko več, navadno pa mnogo manj. AH tudi le v najbolj nemirnih deželah, kakor ie n. pr. Japonska, in še tam le poredkem. Pri nas je efekt premikanja neprimeno manjši, na površini ga sploh ni opaziti, marveč se izvrši le v notranjosti; na površino seže le efekt v obliki tresenja, to je potresa. Potresi so pogosti v deželah, kjer so gorovja nastala šele v nedavni dobi. Tako je n. pr. Dinarsko gorovje, ki zavzema ves primorski predel naše kraljevine in katerega nadaljevanje je Albansko-grško gorovje; prav tako je tudi večina ostalih gorovij na Balkanu. Najbolj nemirna je notranjost jadranske vzhodne obale in bližnega zaledja. Tu se vršijo očividno ne globoko pod površino premikanja kamenin; trajna napetost se od časa do časa sproži in — površino doseže potres. Predel Balkana je eden najnemirnejših v Evropi, osobito v zapadnem in južnem delu. Komaj mesec dni je, odkar je potres močno porušil osrednje dele Albanije z Dračem vred. Iz zgodovine je znanih več katastrofalnih potresov, ki so porušili n. pr. Dubrovnik, Skopi je, Gali-poli itd. Saj imamo v Egejskem morju celo delujoči vulkan Santorin — vulkane imata v Evropi samo še Italija in Islandija. Najbolj nemiren del naše države je jadranska obala in njeno bližnje zaledje. Najpogostejši in najhujši potresi se javljajo v ozemlju Dubrovnika, na kotorski prelomnici, pri Sinju, potresi ob črti Imotski — Vrgorac — delta Neretve, na obali pri Baru in Ulcinju, dalje severneje pri Senju, Jablancu in Bagn, pa v Vinodolski globeli, segajoči od NoVoga do Klane; ob njej je bil močan potres leta 1870., ki je skoro uničil Klano. Navedene potresne črte, ki pa so le najizrazitejše, so vse podolžne, to je potekajoče v smeri gorovja; tu se tedaj jasno vidi, da so potresi v zvezi z notranjo zgradbo gorovja. Razen tega pa imamo tudi potrese na povprečnih prelomih; osobito v Hercegovini je dognano, da so potresi pogostni n. pr. na črti ustje Neretvino—Mostar. Dubrovnik—Trebinje itd. Iz dosedanjih poročil se vidi, da se razprostira ozemlje, ki se je najbolj streslo, v podolžni smeri, da je tedaj potres sličen dosedaj v tem predelu opazovanim. Kar pa se tiče poročil o učinkih potresa, je treba biti previden. Da bi se udri hrib ali del ravnine, del vasi. je izključeno; taki učinki se pri nas nikdar ne pojavljajo. Pač pa je verjetno, da se je kje podrl hrib, ali točneje del hriba in pokopal hiše pod seboj; toda to morejo biti le podori. ne pa udori. Nastanejo na ta način, da se ta-korekoč odkrhne prestrmi del pobočja, Sveta Gora (Der heilige Berg) Veličastna drama iz visokih planin. Film kakršnega še nismo in ga tudi ne bomo kmalu zopet videli. stene, ali pa da se sproži plaz zemlje, oziroma kamenja ter grušča — in spolzi ob pobočju navzdol, na ta način se je n. pr. nekdaj podrla južna prestrma stena Dobrača v Zilskj dolini. Vesti pripovedujejo, da so nastale ponekod v zemeljski površini razpoke. Take vrste učinke povzroča potres na primer na Japonskem pogosto, v naših krajih pa le. redkokdaj. Če so res nastale razpoke v zemlji, so to bržkone le malo razsežne in pa bržkone v prodnatem, oziroma naplavljenem terenu, kjer so zanje najugodnejši pogoji. Da se pojavljajo za glavnim potresom še dalje časa potresni sunki, je običajno; prav tako pa je običajno, da so slabše intenzivnosti nego začetni glavni stresliaj. .M. 20 milijonov za humanitarne namene L. 1907 je umrl v Beogradu tamkajšnji trgovec in ekonom Vlaiko Kapelič. V svoji oporoki je določil, da pripade po smrti njegove soproge vse njegovo ogromno premoženje Zadužbinskemu fondu pri Upravi fondov. Letni dohodki zapuščine naj se uporabijo za sledeče namene: Vsako leto naj se pošlje v inozemstvo po en študent ekonomije, obieče 10 siromašnih otrok iz osnovne palilulske šole v BeogTadu, uporabi gotova vsota za Sirotinjski dom, del pa za higijensko propagando itd. Decembra lanskega leta je umrla Kape-ličeva soproga in tako se bo sedaj končno izpolnila želja plemenitega srbskega rodoljuba, ki je zapustil svojo ogromno imovino za humanitarne namene. Premoženje se ceni seda' na preko 20 milijonov dinarjev in se nahaja skoro vse na Čuburi. Ministrstvo prosvete je ravno te dni izdelalo poseben pravilnik za izvršitev oporoke Kapelica Zdravniška pomoč pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uvedel stalne zdravniške nadpreglede, da s tem na eni strani ščiti uradove zdravnike pred pritožbami s strani članov, da so bili kljub bolezni spoznani delazmožnim, na drugi strani pa tudi Interese članov v slučaju upravičenih pritožb. Vsak član, ki Veliki razkošni lilm v 2 delih naenkrat Danes ob 4», pol 6», pol 8. in 9. tt LJUBLJANSKI DVOR II Kino Telefon 397 Fmn vrste „Ben Hur\ Predprodaja vstopnic od 3. dalje. misli, da se mu s strani zdravnika godi krivica, naj torei prosi za zdravniški nad-pregled in tamkaj sporoči svoje pritožbe. Če pa misli, da mu je tudi zdravniški nad-pregled storil krivico, tedaj se ima takoj po nadpregledu pritOižiti v pisarni pristojne ekspoziture, da more urad odrediti pregled po posebni zdravniški komisiji. Zaradi tega opozarja okrožni urad svoje čla-ue, da odslej različnih naknadnih pritožb ali izgovorov ne bo upošteval, še manj pa bo članom povračal stroške za zdravniško pomoč, ki jo bodo iskali pri neuradovih zdravnikih, če ne bo podana nevarnost v odlogu, kakor n. pr. pri zastrupljenih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih slučajih je obo'enje nemudoma javiti in zaprositi, da nadaljno pomoč nudi uradov zdravnik. Tragična nesreča v Litiji Dva otročlča v plamenu. V sredo dopoldne se je zgodila v Litiji nesreča, ki je vzbudila daleč naokrog splošno sočutje. V sobi brzojavnega delavca, usluibenega pri brzojavnem oddelku ua ljubljanski glavni pošti, Ivana Nolimala, sta se igrala njegova štiriletna hčerkica Marija in 61etni sinko FraJic z vžigalnikom za cigarete. Mati je bila med tem v kuhinji. Fantek je v omari staknil tudi četrt liira bencina, ki ga je Nolimal kupil za vžigalnik. Otrok je hotel, kakor je videl že očeta, vžigalnik napolniti, obenem pa je drgnil ob kresilni kamen. Nenadoma pa se mu je steklenica z bettzinom izmuznila iz rok in se razbila tako, da se je bencin razbil po tleh. Sestrica je ves čas prisostvovala. Dečko se je nato z vžigalnikom približal razlitemu bencinu in pričel zopet drgniti ob kresilni kamen. V tem hipu pa se je bencin vžgal in kakor blisk obdal dekletce v ognjenem krogu. Otroka sta bila trenotno tako zaprepa-ščena, da se nista mogla niti ganiti. Hip nato pa je plamen že objel obleko deklice. Otroka sta obupno zakričala. Dekletce se je zvijalo v bolečinah in se meta'o po so- Idila Korupcija: Kako naj verujemv tvojo ljubezen, ko me neprenehoma grdiš? Dr. Korošec: To se godi pred svetom in zaradi sveta, dušica, v ostalem pa dobro veš, da nisem slab človek. (Po «Politik») Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Petek, 18.: «Pri lepi krčmarici». E. Sobota, 19.: ob 16.: «Skopuh». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 20.: ob 15.: «Pri lepi krčmarici». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob 20.: «Gobsek». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Pondeljek, 21.: «Ugrabljene Sabinke». A. Ljubljanska opera Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: «Rigoletto». Gostuje 2iga Za» levski Izv Nedelja, 20.: ob 15.: «Ples v maskah». Liudska predstava po zniž. cenah. izv. Ob pol 20.: «Grofica Marica». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Pondeljek. 21.: Zaprto. Torek, 22.: «Fig-arova svatba». B. Mariborsko gledališče Petek, 18.: ob 17 (5.): «Trnjulčica». Šolska predstava. Zelo znižane cene. Sobota, 19.: «Bajk? o volku». Kuponi. Zad» njič. Nedelja, 20. ob 15.: «Revček Andrejček». Ljudska predstava. Kuponi. Ob 20.: «Ci» gao baron». Kuponi. Drugo gostovanje gosp. Zalewskega. Jutri, v soboto, je drugo in zadnje gostovanje odličnega bariionista Žige Zalewskega v Ljubljani. Topot nastopi pevec v uaslovni ulogi Verdijeve opere cRigoletto». Kritike hrvatskih in italijanskih časnikov ne morejo prehvaliti odličnega goeta tudi v tej ulogi. Že o priliki zadnjega gostovanja je bila izražena želja, naj bi odlični gost nastopil na našem odru v tej ulogi. Ker to takrat ni bilo mogoče, je sedaj ustreženo splošni želji. Predprodaja vstopnic v operi. Cene običajne. Nedelja v ljubljanski operi in drami. V nedeljo, 20. t m. bodo v ljubljanskem gledališču štiri predstave. Popoldne ob 3. se poje v operi Verdijeva opera «Ples v ma-skah» po izredno znižanih cenah. Zvečer bo ljudska predstava «Grofice Marice^,. V drami bo ob 3. popoldne Goldonijeva komedija cPri lepi krčmarici», zvečer ob 8. pa zanimivi «Gobsek». Vse predstave so ljudske. Vstopnina je znižana. Dijaška predstava v ljubljanski drami bo jutri, v soboto popoldne. Uprizori se Mo-lierjev «Skopuha. «Bajka o volku», zadnjič v sezoni na ma-borskem odru. V soboto, dne 19. t. m. bo v mariborskem gledališču zadnja predstava krasne, učinkovite igre cBajke o volku», ki je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah nadvse lep uspeh. Komur ie do lepega užitka, naj ne zamudi te predstave. Šolska predstava cTrnjulčice» v Mariboru. Danes, v petek ob 3. popoldne se upri zori priljubljena otroška igra cTrnjuičica» kot šolska predstava po najnižjih cenah. Langerjeva «Periferija» v Ameriki. Češkega komediografa Fr. Langerja «Periferija» se igra sedaj v Ameriki pod naslovom «The Ragged Edge» v Chicagu. Boris Godunov — Sigmund Zaîevskî v ljubljanski operi Ze lani novembra meseca je Zalevski kot Boris v istoimenski, danes najslavnejši ru» ski operi zapustil velikanski, skoroda ne» izbrisni spomin, ki se je moral z včeraj» Je jim ponovnim gostovanjem še poglobiti S svojo kolosalno igro te prevzame vsega,' teko, da pozabiš, da silno težka vloga Bo» risa zahteva tudi velikega pevca. S svojo do skrajnosti premišljeno realistično igro, ki ni v nobenem detajlu pretirana zagrabi duh in drži v napetosti do poslednjega trenotka. Mislim, da je Boris v rokah Za» levskega, največji Boris, kar jih premore svetovna opera, to vsaj v igralskem oziru. V splošnem smo pa videli včeraj opero malodane z enakimi vrlinami in slabostmi kot lani: črtali so, kot običajno, poleg te» ga pa še prvo sliko. Dimitrija jc pel sedaj mesto g. Knittla g. Kovač zelo simpatično, zlasti pa zunanje prikupno; Šujskcga pa je pel g. Knittl mesto Orlova tudi dosti zanimivejše in sigurnejše kot ta. Izpremem» be pa bi se na ročnih letakih morale ozna« čitL Občinstvo je namreč dobilo v roke Ic= t*ke od lanskega leta. Prva slika je režijsko, kakor sem že lani omenil, nekoliko nerodna. Zbor pa je letos v splošnem dosti sigurnejši. Pevski naj» krasnejši je brezdvomno Betettova ustva» ritev Pimena. Tako v drugi, kot zadnji sli» ki je bil vzoren. Slika v krčmi je, kot lani, v vseh osebah z ozirom na igro in maske prenapihnjena, pretirana. G. Kovač je z igro v zadregi. Skok skozi okno pa je imenitno pogodil. V družinski sliki Borisa manjka plesu Fjodorja in dojilje živahno» stL Udarjanje v roke itd je komponist iz» rečno predpisaL Tako ga. LovSetova, kot ga. Ribičeva in Potučkova so nas zadovo» Fjile. Škoda, da manjka slika Marine z dekli» cami, za razumevanje scene v Sandomir» skem parku pa predidoče scene z jezuitom. Ga. Thierry»Kavčnikova imponira. Zimska sïika je bila letos živahnejša in zanimivejša vsled smiselnega gibanja mas. Le obleči je treba te ljudi tudi ruski zimi primerno. Banovčev blaznik je prav lep. V zadnji sliki je Zalevski skoro prekosil samega sebe. Tu je v resnici nepozaben. Orkester pod taktirko ravnatelja Poliča je svojo nelahko nalogo izvršil nad vse zadovoljivo. Gledališče ni bilo polno. Goet je bil deležen hrupnih ovacij in občinstvo napeto pričakuje sobotnega Ri» goletta. —i PLES v slovanskih nošah dne 24 t. m. v „Unionu*. bi, skoro še bolj preplašeni bratec pa Je skakal za njo in ji skušal trgati gorečo obleko s telesa. Na krik obeh je prihitela v sobo mati in nudil se ji ie strašen prizor. Dekletce se je valjalo po tleh liki goreča krogla, fanttk pa se je poleg nje zvijal od bolečin. Na kričanje vseh treh so prihiteli sosedje, ki so šele mogli pogasiti gorečo obleko obeh otrok. Mati se je nato s prvim vlakom odpeljala s strašno opeklo deklico in manj poškodovanim fantkom v Ljubljano. Morala pa je spotoma oditi na glavno pošto k svojemu soprogu, kajti dekletce je postajalo od trenotka do trenotka slabše. Na glavni pošti je mala Marija zaprosila s slabotnim glasom vode B ko jo je dobila, se je nato mati z obema vsedla na tramvaj ter se odpeljala proti bolnici. Malo, predno pa je voz pripeljal do bolnice, je preje od bolečin stokajoče dekletce utihnilo, nagnilo glavico in izdihnilo. Dečka je mati nato izročila v bolnici zdravnikom, dočim so trupelce deklice prenesli najprej na prosekturo, pozneje pa je bilo po nalogu mestnega fizikata prepeljano z mrtvaškim vozom v mrtvašnico k Sv. KriStofu, odkoder se bo v petek vršil pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Deklica je bila ožgana po vsem telesu, celo na obrazu. Dečko pa se Je opekel samo na rokah in na nogah ter Je njegovo stanje, kakor smo se informirali v bolnici, povolj-no. Tragični dogodek je vzbudil v Litiji in okolici splošno obžalovanje te globoko sočutje z roditelju Na skijift v brzini )20 km v ve'efilmu SVETA GORA (Jer heilige Berg) Na potu domov zmrznil V Trgovskem klancu pri Veliki nedelji so prošli torek našli mrtvega moža, v katerem so asrnosctrall 76 let starega prevžit-karja Antona Žlnka iz Seneškega vrta. Našli so pri mam 80 Din gotovine. Ker nI imel na truplu nobene rane, se domneva, da je stari mož na potu opešal ln zmrznil. Eksplozija v štedilniku Dne 16. t m. popoldne je nasula kuharica v hotelu »Trst« v Kočevfu v štedilnik na ogenj nekaj premoga lz kočevskega premogovnika. Takoj nato je sledila v štedilniku močna detonacija. Moč eksplozivnega predmeta je izpahniia močna železna vrata štedilnika in v kuhinji so se razdrobile šipe. Le srečen slučaj je, da ni bil ranjen nihče od oseb. ki so bile ob eksploziji v kuhinji. Domneva se. da je bila v premogu najbrže kaka neeksplodirana patro-na. Pred sodniki Grascak na Fužinah je imel v službi vrtnarskega pomočnika Rožmarina. Pomočnik je bil na graščaka jezen in ko je šel le - 'a v Avstrijo, je sklenil se nad njim maščevati. Nagovarjal je delavca Tomaža, naj v rastlinjaku tako zakuri, da bodo cvetke poginile. Upal je tudi, da bo tako pripravil svojega tovariša vrtnarja Cenca ob službo, češ. da je (m vsega kriv. Tomaž ga ni poslušal, kuril je kot ponavadi, a na brizganje ni dovolj pazil, ker .je čakal, da bo drugi škropil cvetje. In tako se je cvetje posušilo. Rožmarin je bil vsled svojega nasveta obsojen na 5 dni zapora, pa se je pritožil. * Januarja zvečer ob 9. sta se v Panovi vasi srečala dva domača lanta Lojze in Janez. Lojze, ki je 13 let starejši, je nahru-lil 171etnega Janeza: «Fantiček, spat! Otrok si še, čeprav si dolg, da bi lahko s teboj zvezde klatil!» Janez: «Tebi, škileč, sam idi spat!v Lojze: «Čakaj, ti pokažem!» Lojze je vrgel v Janeza kepo. Janez je zarobnntil; možakarja sta se zgrabila, se zvalila po tleh, povaljala v enegu in se malo osuvala. Oba sta prišla pred sodnika. Loize: «Otroci naj spe!> Janez: Sodnik: «Tiho! Lojze, ti si začel, ti si bolj tepel in že kaznovan si bil, ti boš sedel 5 dni; a Janez, ti si še mladoleten, zato boš 12 ur zaprt!» • Nekdaj je bil dober trgovec. Prišli so slabi časi in tudi vina ni mogel opustiti, zaîa je prišel na boben. Ime mu je Aleš in stanuje v Ljubljani. Najraje sedi v krčmi in fi-lozofira; alkohol mu je že pustil na licu sledove — povsod poganjajo mozoljčki. Fant morda res ni imel goljufivega namena, vendar bo eedei par dni, in sicer zato, ker je poneveril neke robčke. Zadnjič mu je namreč dal robce neki gospod v prodajo. Prišel je nekdo v bar in našel Aleša z robci v baru. Odšel je in povedal lastniku robcev, ki je zadevo ovadil. Aleš je trdil, da je robce pustil na neki mizi v Jkatlji in da jih je nekdo ukradel. Seveda mu tega ni nihče verjel. Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas! Domače vesti * Imenovanja v železniški službi. Pri direkciji državnih železnic v Ljabtjani so ta» novani: dosedanji načelnlc postaje Cakovec Anton Dorer, za uTadtrtka v prometnem od-deku p potrebi službe; Franc Beber, doslej v Sfsku, za šefa kurilnice na Zidanem mostu; Franc Pekofj, doslej na gorenjskem kolodvora v Ljubljani. je premeščen v Trbovlje; Radovan Ogrtac, doslej v Novem mestu, v kurilnico na Pragerskem; Alojzij Pregelj, doslej v Mariboru, v kurilnico v Novem mesto; Fr. Treven, doslej na Pragerskem, v kurilnico v Mariboru; Andrej Kržtaar. Franjo Novak, Franc Osi in Jakob Kremžar so pridslleni kurilnici Ljubljana IL, sekciji za vzdrževanje proge so prideHenl Ivan Skrjanc za Zalog, Jos. Vales za Novo mesto in Ivan Zoreč za Maribor. Jakob FriedJ le lz Bosanskega Broda premeščen v kurilnico v Mariboru. * Nai berlinski poslanik pozvan v Beograd. Z ekspresnhn vlakom Je predvčerajšnjim prispel v Beograd naš poslanik v Berlinu g. živojhi Balugdžič. Kakor javkajo beograjski listi, Je prispel Balugdžič v Beograd na poziv merodainib faktorjev zaradi važnih vprašanj vnanje politike. Popoldne je M sprejet od ministra za vnanje zadeve, potem pa je prosti za avdljenco na dvoru. * Za gradnjo uradniških stanovanj. Odbor za pospeševanje gradnje uradniških stanovanj Je Sklenil, da se tudi drž. uradnikom v Mariboru, Zemunn in BitoSu dovolijo posojila za gradnjo stanovanj pod pogoji, ki so določeni v tozadevni uredbi * Redukcija v ministrstvu saobračaja. Te dni se izvrši v ministrstvu saobračaja večja redukcija čtaovnfkov, ki je v zvezi z ukinitvijo posameznih oddelkov v ministrstvu in pri direkcijah, kl se izvrši, kakor hitro stopi novi proračun v veljavo. V mtalstrstv bodo ukinjeni trije oddelki, v generalni direkciji državnih železnic in v vseh oblastnih železniških direkcijah pa se bo znižalo število oddelkov od 8 na 4. * Svojcem naših izseljencev. Povodom pogostih slučajev, da rodbine naših izseljen cev, ki so se ponesrečili pri delu v pre-komorskih krajih, ne dobivajo od onih družb pri katerih so delali, odškodnine za Izgubo hranitelja rodbine m sicer zato, ker se člani rodltone ne morejo izkazati, da Jih je pokojnik res vzdrževal, se vsem rodbinam izseljencev priporoča, da vsa pisma h| ntaa 5 Din Dostojne maske dobrodošle. 275 u— Atenske prireditve slove po okusnorl aranžmaju,, ni čuda, da je došlo tudi za njeno »Predpustno otroško čajanko« že vs. I polno prijav ljubkih otroških skupin z mič nimi točkami. Prosimo, da se legitatacijt čim preje dvignejo radi točnega pregledj| predpriprav v Ortopedskem zavodu, Mla-dlka._»I - KONGRFS NARODOV. velika maskerada Sokola I. naj » Taboru 26. februarja o_ Kongres narodov. Zanimanje za ma- skerado Sokola I. na Taboru Je vedno večje. Prijavljenih je že več skupin m vedre I pogosteje se javljajo za Informacije, ki ih| rade volje daje damski komite pod vodstvom br. Igliča v Kolodvorski ulld št 2i \ Prireditveni odbor bo te dni razstavil v izložbenih oknih ljubljanskih trgovcev slike J ld predstavljajo razne narode. Tudi te slike bodo onim, ld se še niso odločili za gotovo masko dobro staftle za okusno libli« mask. Prireditveni odbor se trudi, da občinstvu čim bolj ustreže ta pomaga, da bc maskerada v nekem oziru na višku ta da bc vsestransko ugajala Beblianekeara občinstvu. o— Vse dosedanje prireditve v Sok. d« mu na Viču bo presegala letošnja maskera da »Eno noč v nrikadovem carstvu«. Ta večer se boš znašel v pristno kitajskem slogu dekorirani dvorani, kjer se boš lahke seznanil s šegami ta navadami Daljnem vzhoda. Videl se bo tudi grozen samomor hartkiit V barskih nižavah pod odrom pa se boš lahko opajal z opijem In sladko zasanjal v naročju kitajskih krasotic. u— Odbor plesne šole društva drž. iač. ta blag. uradnikov v Ljubljani prosi svoi« člane, da se udeleže v soboto dne 18. t tn. ob 18. sestanka v zadnji sobi Narodr.e kavarne, da se pogovorimo o času ta kra: domenjene prireditve. 3t>4 u— Zahvala. Za poslano nama deputacijo in čestitice povodom zlate poroke se iskre no zahvaljujeva vsem, zlasti pa centralnemu ta lokalnemu predsednlštvu poštnih i« brzojavnih poduradnlkov ta stažiteljev. Marija ta Anton Adler, poštni podoradnik v з Iz Maribora a— Uradniške stanovanjske hiše. Maribor Ima baje dobiti od ministrstva za socijalno politiko Iz fonda za zgradbo uradniških stanovanjskih hiš milijon dinarjev posojila. Včeraj je sklical predsednik društva stanovanjskih najemnikov, postajena-četolk g. Mohorko sestanek interesentov da se čhn prej organizira potrebna akci;3, ker Je rok za priglasitev zelo kratek. Kakor pa je videti, uradništvo za to posojilo ni nič kaj navdušeno in ie Interesentov zelo mak). Posojilo je namreč vezano na precej stroge ta neprijetne pogoje, treba ga je obrestovati po 5 odstotkov, kar s stisni države ni nobena usluga dandanes, ko dajejo že tudi denarni zavodi 6odsto"ia Mpotečna posojila Tudi proračuni stavb-nikov so tako visoki, da hiše pod 300.000 Din skoro ni megoče postaviti. Večina uradnikov Je bila rnnenla, da se more oprijeti te dvomljive državne dobrote le kai mlad uradnik ki mu prinese žena že čedno doto okrog 100.000 Din, ali pa da ima že sam tolik znesek na razpolago. Poten* bi mogel ostali dolg državi odplačevati v mesečnih obrokih in г rodbino dostojno živeti. a— Strokovni tečaj o jugoslovenskem domoznanstvu se je včeraj pričel ob lepem številu udeležencev. a— Mestni park že dalj časa prav sistematično čistijo in trebilo. Obrezujejo drevje ta ek«otfčno cvetno grmičevje ki že od vojne naprej ni bilo porezano. Kakor čujemo, ie mkupilo Olepševalno društvo za izredno veliko vsoto semen in grmičevja, da nam spomladi čisto prenov: mestni park, katerega so zadnla leta zaporedoma uničevale in oklestile hude burje ln prezgodnji sneg. Silno potreben pa bi bv popravila tudi potok, ki teče skozi mestr park Do zadnjega časa Je bi! lepo tlakovan z okroglim kamenjem tako. da je voda tekla po naraieni strugi in ni mogla odnašati zemlje Zadnii čas pa Je večkratna povodenj strugo popolnoma razrila. kamenje je iztrgano, leži deloma v kupih srt-di ali ob strani struge in voda si Išče nova pota tako. da je struga posebno v zgornjem deta že za več metrov razširjena polna nesnage, velevia, kamenja, dela globoke tolmune in dnaša aemUo. Ko nastanejo zopet pomladanske močne vode, bo lahko napravil potok ogromuo škodo v parku, če ne bo pravočasno popravljen in potem bo treba desetkratno večjih investicij za popravila, ne glede na to. da takšna zanemarjenost ravno na torišču olepševanja ne dela časti mesta Mestni gradbeni urad je sicer v letošnji proračun vstavil med izredni promet tudi potrebo tlakovanja tega jarka, kar bi baje stalo 110.000 Din, toda občinski svet o tem doslej še ni sklepal. a— Nadaijnc prireditve iz hrvatskega kulturnega sveta. V soboto, dne 19. februarja (namesto petka) predava v Ljudski univerzi g prof dr. Horvat iz Zagreba o pomembni zgodovini Zagreba, in sicer na podlagi mnogih lepih skioptičnib slik. Ker namerava zavod prirediti tudi izlet v Zagreb, naj posetijo brezpogojno to predavanje tudi vsi oni. ki se nameravajo udeležiti tega izleta. — V ponedeljek, dne 21. februarja pa predava o velikih Idejah Strossmayeria znaireniti hrvaški zgodovinar univ. prof dr Šišič. — V petek, dne 25. februarja je druga Beethovnova proslava, ki jo priredi graška Urania. Pričetek vseh prireditev ob 8. zvečer. a— Občni zbor krajevne organizacije SDS za I. in IV. okraj v Maribora se bo vrSI v sredo, due 23. t. m. ob 20. v gostilni Vetrinjskl dvor. Člani in prijatelji organizacije «o vabljeni k obilni udeležbi. a— Osrednjo streljačko družino bodo ustanovili prihodnje dni v Mariboru na vzpodbudo vojaštva in oblastev ter sekcije Slovenskega lovskega društva. a— Mariborske maskerade. Poleg nemških rapldovcev se letos tudi slovenske organizacije prav ma'ljivo pripravljajo za svoje maskerade. Na pustno soboto bo imel maskerado Sokol v Narodnem domu, na pustni torek istotam magdalensko olepševalno društvo, v Gdtzovi dvorani pa slovensko športno društvo »Maribor« tako, da bodo letos lahko tudi Slovenci prav izdatno proslavili pustno razposajenost in upamo pri tem tudi znatno pripomogli blagajnam naših prepotrcbnih društev. a— Umrla je v Mariboru v 38. letu starosti ga. Ana Nerat, soproga uglednega mariborskega trgovca, g. Maksa Nerata. Pogreb bo jutri ob 15. na mestno pokopališče na Pobrežju. a— Pouk v kuhanju na dekliških meščanskih šolah. Da so učenke na dekliških šolah preobremenjene, o tem pač ne dvomijo več ne starši, ne učitelji. Tudi merodajna oblast se zaveda da bi bilo za našo dora-ščajočo mladino naravnost usodepolno, to število ur še povečati in deklicam naprtiti še več Radi tega je ministrstvo prosvete prošnjo za uvedbo kuhanja na dekliških meščanskih šolah odbilo. Kuhanje sedaj ni več obllgaten, pa tudi ne neobligaten predmet, pa vendar se še poučuje, kot se je poučevalo poprej — le pod drugim imenom — namreč ped okriljem ženskega društva, pa ime na dejstvu ne izpremeni ničesar. Glavno je, da so prišle učenke še ob dva prosta popoldneva. Hvalevredno je sicer, da se širi smisel za gospodinjstvo in dobro kuhinjo med bodočimi gospodinjami, vprašanje pa Je, ali so takih kuharskih tečajev izmed vsega ženskega prebivalstva v Mariboru res najbolj potrebne 14 do 151et-ne učenke dekliških meščanskih šol, ki so že itak preobložene z delom. Ali bi ne bilo bolje, da se o tvorijo taki tečaji v Mariboru raje za delavske žene in dekleta, za služkinje, — ln če že na šolah, raje na učiteljiščih, na trgovskih in obrtnih šolah, kjer so že zrelejša dekleta, ki imajo tudi več odporne sile. Zakaj ves blagoslov baš nad meščanske šole! Ali bi ne kazalo raje misliti že enkrat na to, kako bi se meščan-sko-šolsko mladino razbremenilo, ne pa da ji nalagamo vedno več. a— Slovanska čitalnica je morata iz tehničnih razlogov preložiti svoj občni zbor na petek, dne 25. t. m. Vršil se bo v Narodnem domu a— Mariborska Jugoslov.-češkoslov. liga bo imela svoj letošnji občni zbor v slav-nostnejši Obliki dne 5. marca v dvorani Narodnega doma. Prijavljeni so že tudi odlični zunanji gostje. a— Obletnico Masarykovega rojstva bo proslavil Češki klub s primerno prireditvijo v češki dopolnilni šoli v nedeljo, dne 6. marca dopoldne v prostorih dekliške meščanske šole. Vabljeni so tudi člani JČL in oblastva. Iz Celja e— Ugodnejša prometna zveza med Celjem in Ljubljano. Kakcr čitjemo, se utegne letošnje poletje vendarle uresničiti sp'oSna želja prebivalstva, da dobijo Celje !n kraji ob progi do Zidanega mosta zjatraj in opoldne boljšo zvezo z Ljubljano, oziroma s Celjem. Jutranji vlak, ki pelje iz Zidarega mosta proti Ljubljani ter je namenjen za šelarje m delavce bo vozil že iz Celja. Ravnotako bo popoldanski vlak, ki vozi sedaj samo do Zidanega mosta, prispel rVrog 17. ure v Cellie. Izza 16. t- m. so priklupijsni k večernemu potniškemu vlaku iz Ljubljane prod Mariboru direktni vagoni, tako, da m treba potnikom več prekopati ta Z da-nem mostu. Tudi to zboljšanje v oromitu prebivalstvo le toplo nozdrav :a. e— Za monopolno upravo. V Celju primanjkuje že dalj časa kolekov viSi.h in n'ž-jih vrednot, tako da so stranke v naivečji zadregi, kako naj nI rešile svo.e :azne nujne zadeve. Ugotavljamo pa, da te malomarnosti ni zakrivila celjska davkarija, ki bi rada ustregla zahtevi prebivalstva, ako bi le mogla. Čudimo se, da je postala naša uprava vsaj enkrat lafcsna tudi že tam, kjer more kaj vzeti. e_ Pomladansko zasedanje porotnega sodišča v Celju bi se moralo pričeti že v pondeljek, dne 28. febr. Kakor smo pa izvedeli tega zasedanja najbrže sploh ne bo. Je sicer več kazenskih zadev za poroto že v teku. nekatere so bile celo preložene pri prejšnjih porotnih razpravah, a poizvedbe še niso zaključene. Za par slučajev, pri katerih so obtožene osebe Itak po večini na prostem, bi pa tudi iz ekonomičnih ozirov ne kazalo, da se razpišejo. e— Splošna gradbena zadruga bo imela svoj redni letni občni zbor dne 4. marca ob 8. zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma. Na tem občnem zboru se bo sklepalo o nadaljnem razvoju te koristne in delavne gradbene zadruge. e— Smuška tekma. Smučarski klub Ojstrica priredf v nedeljo, dne 20. t m. ob 11. dopoldne smuško tekmo na Celjski koči. Dostop imajo vsi smučarji. Sveta Gora (Der hetiige Berg) Hannes Schneider in Louis Trenker, svetovno znana plezalca — čuvena mojstra zimskega športa Iz Kranja r— Akcija za odstranitev župnika Pibra v Šenčurju. «Jutro» je prineslo iz poučenih krogov že obširno obvestilo o novih kor a» kih ljubljanskega škofa proti duhovnikom, ki se nočejo vpreči v klerikalni politični voz. Škofijski ordinarijat sedaj zbira ma» terijal potreben za odstranitev g. Pibra kot župnika v Šenčurju. Škofove informatorje v tem procesu je iskati v gotovih klerikal» nih krogih v Kranju in pa v ŠenčuTju sa» mem. Da se aranžira za odstranitev po* trebna «ljudska mržnja» — drugih argu« mentov ne morejo pri najboljši volji najti — se vrši v Šenčurju zato akcija, pri ka» teri se zelo eksponira posestnik Umnik, nosilec klerikalne liste v kranjskem srezu za pretekle oblastne volitve. Kakor nam poročajo, pa jc podpisalo polo komaj 12 oseb, ki naj epleto bič za svojega ckrtgolet» nega duhovnega pastirja. r— Premijera na gledališkem odru. Vso» hoto in v nedeljo ob 16. vprizori v gleda» liški dvorani Narodnega doma gledališki oder znano Gogoljevo komedijo «Zenitev» v režiji g. Reža. r— Pred razidom kranjske podružnice SLD. Prihodnjo nedeljo 20i t m. se bo vr« šil v Radovljici v gostilni Kunstelj ob 14.30 občni zbor kranjske podružnice SLD, na katerem se bo med drugim sklepalo o raz» pustu podružnice. • r— Važno za lastnike psov Mestno žu» panstvo kranjsko je izdalo razglas, po ka» ferem morajo vsi lastniki psov plačati naj» kasneje do konca februarja pasje znamke in pasje takse za leto 1927. Iz Trbovelj t— Javna dražba dobave gramoza. V pi» sarni okrajnega zastopa se bo 3. marca ob 8. dopoldne vršila javna dražba dobave gra« moza za posipanje cest t— Stanovanjski škandal v Trbovljah. Izmed deložiranih rudarskih rodbin v Tr* bovljah. katerih očetje so bili reducirani pri rudniku, so še vedno vse na cesti ra» zen Zagorčeve. Najbolj prizadeta je rod» bina češkoslovaškega državljana Jožeta Savše, očeta 5 nepreskrbljenih otrok. Mo» biiija mu je na cesti in družina sama se potika zdaj tu ?daj tam. Prosil je občino, naj mu začasno dodelijo kot bivališče — občinski zapor. Občina mu je morala pro» šnjo iz lahko razumljivih vzrokov odklo» niti. Zato pa se je obrnila na češkoslova» šk' konzulat v Ljubljani, naj poskrbi za češkoslovaškega državljana Žalostno je za naše razmere, da so mogoči taki slučaji Kajti rudni .ima kopico popolnoma pro» stih stanovanj, toda ker je izven stanovanj» skega zakona, počne, kar se mu zljubl Tu nič ne pomagajo intervencije občine in tu» dt ne okrajnega glavarstva t— Kaj jih vse boli K «Slovenčevem» poročilu o poteku občnega zbora Trgovske» ge g remija za laški okraj ugotavljamo, da je bil v resnici na predlog g. Pavlina iz Trbovelj '^voljen odbor, v katerem je tudi g Pavlin. Toda treba jc vedeti, da je listo celokupnega novega odbora sestavil prej» šnji odbor, ki se ie v to svrho posvetoval na več sejah in da Je nredsednik gremija izrecno prosil g. Pavlina, naj jo on pred» Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 17. februarja 1927. Višina barometra ЗЛ8.Н m Kraj Cas -ovanja 7. & 14. 21. 8. Batom. Tempe r. ai A3 1* Smer vetra ir brzine netri1 o = o •o — Џ Vrsta padavine ob opnovujo « mo do t. are 702-5 2-8 7-5 WSW 6 10 7S27 3-4 72 WSW 7 10 760 2 73 ul WSW 5 » 76 -1 3-8 70 S 0-5 0 764 0 2-0 hO NW 5 10 '54 8 5-0 46 WNW 17 10 7o97 20 5 h SW 03 10 7659 -60 78 ESE 3 7 /65-7 -4-0 V6 firnn 2 /65-7 6-0 42 E 0J5 h '65 2 vO 66 NNE 15 8 morje lahko 7." 9 rt S"» — WNW 5 7 03 Ljubljana (dvorec) . , Maribor . , Zagreb . . i Beograd . , Sarajevo . Skopi je . . Dubrovnik Split .... Praha . . Sobice vzhaja ob 6-59, zahaja ob 1730, lun« vzhaja ob 17.59, zahaja ofc &01. NaivtSj« temperatura danes v Ljubljani 7.7 C, najnižji — 2.6 C Povprečni barometer i< dane« • Ljubljani nižji za 9.P mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved sa petek: Mejaeno, temperatura bo padla, severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani; nebo izpremen-ljivo hi večinoma oblačna megla; temperatura od 4 do 10 stopinj; morje mimo. laga v imenu starega odbora. Ker šteje od» bor 25 članov, je čisto umevno, da je prišel v odbor tudi g. Pavlin, ki je izmed najbolj delavnih v organizaciji trgovcev. SIcer pa bi se vsakdo, ki mu lista novega odbora ni bila prav, lahko oglasil proti njej na obe» r.em zboru. Sicer pa je občni zbor soglas» no osvojil predlog g. Pavlina. t— Tožba med TPD. in občino. Razpra» va zaradi 97.000 Din, ki jih baje dolguje občina TPD., je bila m-ed okrožnim sodi* ščem v Celju na predlog pravnega zastop» nik« občine preložena za 4 tedne. t— Delavnost društev v Trbovljah. Za» stopniki društev v Trbovljah, ki so prene» hala s svojim delovanjem, so bili povabije» ni na okrajno glavarstvo glede pojasnil. Več društvom preti radi nedelavnosti raz» pust. Sport Zimska ocenjevalna vožnja Avtomobilskega kluba SHS sekcije Maribor O zimski ocenjevalni, oz. družabni vož» nji, ki jo je nedavno priredila na progi Maribor»Ljutomer in nazaj sekcija Mari» bor, je športna komisija izdala nastopno uiadno poročilo: Udeležba je bila slabša kot lani, prijavi» lo se je samo 8 tekmovalcev. Vožnja se je izvršila brez vsakih nezgod. Po načrtu so dospeli s', vozovi na etapni cilj v Ljuto» meru, oz. Mariboru, razven euega, ki je tik pred Ljutomerom zavozil na napačno pot ter s tem izgubil nekaj dobrih točk. Vrši» la se je tudi startna, oz. zaganjalna preiz» kušnja motorjev, pri kateri je moral vsak stroj priti v tek najkasneje v 15 sekundah. Dva voza sta bila pri tej preizkušnji di» skvalificirana. Rezultati so bili: L kategorija g. A. Sto» insehegg na Tatri, II. kategorija inž. O. Dračar na Fiatu, IV. kategorija g. J. Mo» ravec na Bianchi, V. kategorija g. K. Pu» gel na Tatri. Ker je več kategorijskih zmagovalcev z enakim številom dobrih točk, ni absolut» nega zmagovalca Pač pa se prizna zmaga g. iC Puglu in inž. O. Dračarju v splošni ocenitvi, in sicer ker je dospel inž. Dračar v etapo Ljutomer eno sekundo pred g. Pu» glom, inž. Dračar pa je imel pri preizku» šnji motorja za 0.7 boljši čas kot prvi. Po» leg tega je g. Pugel vozil v V. kategoriji, čeprav spada v L kategorijo. Smuške tekme v Bohinju. V nedeljo 20. februarja 1927. se vrši v Bohinju smu» ška tekma moštva naših pograničarjev na približno 10 km dolgi progi. Ker so sedaj v Bohinju snežne razmere prav ugodne in bo med tekmovalci dokaj vztrajnih smučar jev, se obeta ta dan prav dober sport. Start je določen na 10.30. Zato bodo prišli gostje, k' pridejo v Bohinj šele z dopoldanskim vlakom, še vedno lahko do svojega užitka, kajti cilj je oddaljen samo par minut od kolodvora in se od tam lahko vidi z daljno» gledom skoraj vsa tekmovalna proga Teh» nično vodstvo vojaških smuških tekem je vsled zanimanja s strani športnikov in radi boljše kontrole irvežbanosti pograničarjev na tem športnem polju dovolilo, da skupno z vojaštvom in orožništvom tekmujejo lah» ko tudi sportnikùcivilisti, toda ti samo iz» ven konkurence. Tekma se vrši ob vsakem vremenu, ter je prijavljenih že nad 20 tek» movalcev. Na željo damskih športnih kro» gov sledi tej tekmi damska smuška tekm« na razdaljo okoli 6 km, h kateri imajo do« stop vse naše državljanke. Lokalni odbor ie zanje določil tri nagrade po njih okusu. Prijavnine ni, pač pa se zaključijo prijave pri Tourist»Officu 19. t. m. ob 18. uri. Skup» r. odhod na start ob 8. uri iz Bistrice, start sem točno ob 10.30 uri. Razglas doseženih rezultatov in razdelitev daril ob 16. uri v jedilnici hotela «Markeš». Smuški izlet SK Ilirije na Zelenico. Le» gitimacije za polovično vožnjo izdajata tvrdka Goreč in g. I. Komar, Prešernov« ulica 4. Odhod s popoldanskim in večernim vlakom samo iz glavnega kolodvor«. Konč» na postaja Tržič. Udeleženci n«l bodo 10 minut pred odhodom vlakov n« kolodvoru. Prenočišč« so preskrbljena. Službena objava LLAP. Prv« seja upr. odbora v petek, dne 18. t m. ob 18. v Emo» ni. Ob enem predaja poslov. — Tajnik L SK Jadran. Danes ob 20. uri sestanek nogometašev v Narodni kavarni Udeležb« obvezna. — Načelnik. Revanž Gradjanskega na Malti. V sre» do se je Gradjanskemu posrečilo, da se je v težki tekmi revanžiral proti angleški «r» tiljeriji, od katere je bil zadnjič poražen s 7 : L V sredo je zmag«l z 1 : 0. Gol je zabil Giller. Da ne bi bil sodnik pristran» ski, bi bila zmaga Gradjanskega še večja Tekma je bila v drugi polovici prekinjen«, ker Zagrebčani niso hoteli več igrati pod pristranskim sodnikom. Medriavna tekma Jugoslavija : Egipt se ne bo vršila 4. marca, kakor je to pred» lagal Egipčanski savez. JNS je sicer v na» čelu sprejel predlog Egipčanov, vendar je predlagal naj se tekma vrši kasneje. Izvirne francoske pastilje VALDA zdravij'o in u -pesno pobijajo vse bole/nI dihal. Prodajajo vse lekarne n drogerije ice „KllUt naj boljše. najtrpctnejML. zato najcenejše Gospodarstvo Nadaljni dvig hranilnih vlog pri regnlativnih hranilnicah v Sloveniji Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regnlativnih hranilnicah v Sloveniji za četrto četrtletje 1. 1926. nam pokazuje nadaljni napredek. Stanje vlog je v začetku omenjenega četrtletja znašalo 508,171.340.13 Din. Tekom tega časa je bilo novih vlog na hranilne knjižice'62,218.249.16 Din iu v tekočih računih 42.256.620.89 Din, skupno torej 104 milijone 474.870.06 Din. Ker so dvigi znašali 67,533.705.42 Din, se ie torej stanje vlog povečalo za čisti prirastek 36.941.074.63 Din na 545,112.414.76 Din. Napredovanje je zabeležilo 23 od 26 regu-lativnih hranilnic. Nekoliko so se znižale vloge le pri Mestni hranilnici v Kočevju, Okrajni hranilnici v Marenbergu in Južno-štajerski hranilnici v Celju. Kakor smo videli iz lanskih četrtletnih izkazov, ki smo jih redno objavljali, je stanje vlog pri regnlativnih hranilnicah skozi celo leto napredovalo, daei je bil napredek lani razmeroma manjši kakor predlansko leto. Prave slike gozdarskega stanja v Sloveniji ei seveda iz tega napredka ne moremo ustvariti. To napredovanje nam pove samo, da smo Slovenci kljub vsemu siromaštvu zelo varčni in da ljudstvo spričo kritičnih razmer tem zanesljivim denarnim zavodom bolj zaupa kakor drugim. Tržna poročila Novosadeka blagovna borza (17. L m.) Pšenica: baška, 1 vagon 305. Turšči-c a: baška, 1 vagon 160; baška, glavna proga, 5 vagonov 160 _ 162; baška, do 10. maja, Tisa, 40 vagonov 173; baška. junij - julij - avgust. 15 vagonov 162.50; sremska, 1 vagon 160. Moka: baška, <5„ 2 vagona 370. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (16.) Čeprav so inozemska poročila za malenkost slabša, se je na dunajskem tržišču malo zboljšalo razpoloženje za nakupovanje, zlasti za pšenico, kar je dovedlo do precejšnjih zaključkov v madžarski in jugoslovenski pšenici prilične kakovosti (76 kg). Rž se iz druge roke močneje ponuja. Tendenca v pivovarskem ječmenu ee v Slovaški oetnačuje za čvrste j šo, dočim je na Dunaju razpoloženje mirnejše. Oves je zaradi pomanjkanja ponudb zelo čvrst. Tudi turščica tendira primernejše. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v Šilingih: oš eni ca: domača 41 do 42, madžarska Tisa (79 — 80 kg) 47-50 do 48.25; rž: 36.50 — 37; ječmen: pfvo-vareki domači I. 38 — 42; t u r S č I c a: 25 do 26; oves: domači 29.25 — 29.75; moka <0> (cene v trgovini na debelo): domača 72.50 _ 75.50, madžarska 69 — 74, jugo-sloveneka 67 — 70. = Organizacija papirnega karte la v naši državi. Iz Zagreba poročajo, da se je te dni dosegel eporazum med zastopniki jugoelo-venekih papirnih tvornie o organizaciji kar-tela. Namen tega kartela je. da konUngen-iira in organizira prodajo papirja. к Lombardiranje državnih vrednot pri Peitni hranilnici se bo, kakor javljajo iz Beograda, ponovno vršilo od 21. t. m. dalje. To lombardiranje je bilo le začasno ustavljeno. = Razdelitev skupin na letošnjem vzorčnem veieeejmu. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila na letošnjem velesejmu, ki se bo vršil od 2. do 11. julija, blagovne skupine razdeliti po posameznih paviljonih z upoštevanjem želj večine lanskoletnih razstavijalcev tako - le: paviljon čE»: papirna industrija, grafika, ltartonaža in pi-tarniike potrebščine, pohištvo in stanovanjska oprema, ostala lesna industrija, kemična industrija, kozmetika, živilska industrija; paviljon cF>: strojna Industrija, kovinski izdelki, avtomobili, dvokoleea, pnevmatika. orožje; paviljon : izdelki iz železa in jekla, avtomobili, elektrotehnika in razsvetljava, kmetijski stroji in orodje, gasilsko in telovadno orodje, radio, glasbila; pavillon : tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, perilo; paviljon «K>: umetnost; paviljon «L»: bigijeneka razstava. V izogib raznim reklamacijam in tehničnim težkočam se naprošajo še vel neprijavljeni razstavljal«, da nemudoma dopoSljejo sejmekemu uradu prijavnico z natančno navedbo želj. ki se bodo kolikor najbolj mogoče upoštevale. = V trgovinski register eo se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: . tovarna mila v Dolnji Lendavi, Mayor in drug; Vielhaber & B5hm, mlin za olje v Pramn; Drogerija cSanitas», d. z o. 7. v Ljubljani; Celjska posojilnica, d d., podružnica v Mariboru; , mednarodna transportna d. z o. z. v Mariboru. — Izbrisala se je Prva mariborska tvornica briketov, r. z. z o v likvidaciji v Mariboru (ker je likvidacija končana). = Proizvodnja sladkorja v Jugoslaviji V tej kampanji so proizvedle naše sladkorne tvornice 7001 vagonov sladkorja, in sicer odpade na tvorniee: v Belem Manastiru 561, v Beogradu 547, v Crvenki 1304, v Cu-priji 579, v Novem Vrbaeu 1899, v Osijeku 696, v Usori. 880 in v Velikem Bečkereku 1585 vagonov. = Občni zbor Izvozne banke v Beogradu se je vršil te dni. Predsedoval je podpredsednik upravnega odbora in generalni ravnatelj dr. Vlada Markovič. Zboru je prisostvoval kot zastopnik ministrstva za trgovino m industrijo načelnik Zebič. Iz poročila je razvidno, da |e banka v minulem kljub ne-povoljnem gospodarskemu stanju v naši državi vendarle zabeležila uspehe v svojem poslovanja. V drugi polovici leta so se reducirali devizni posli, ki so postali nerentabilni, zato pa so »e pospeševali posli s čeSplami. Na račun dividende se je izdalo 5 milijonov dinarjev, to je 100 Din na delnico. Končno eo se vršile volitve 6 članov v upravni in 3 članov v nadzorni odbor. Izvoljeni so za upravni odbor: Voja M. Jovanovič, Jezdimir Djokič. Milan M. Jovanovič, Radisao Jovanovič • Reeavac in Živ. Jankovič, za nadzorni odbor pa: D jura Paunkovié. Miloš Stojiljko-vié in Dušan Radivojevič. = Odobrena prisilna poravnava. Kon-kurzno sodišče v Novem mestu je odobrilo prisilno poravnavo, sklenjeno med Marijo Kaste! ičervo, trgovko v Prapreëab pri 9t Lovrencu, in njenimi upniki. = Posojilo Državni hipotekami banki. Namestnik ministra za trgovino in industrijo Milan Simonovič je dovolil Državni hipotekami banki, da sme realizirati drugi obrok posojila v zftnesku 4 milijonov švicaiekib frankov, ki ga je najel prejšnji direktor banke in sedanji finančni minister dr. Markovič za zidanje stanovanjskih hiš. s Konkurz. Nad imetjem Alojzija Pšun-derja, trgovca v Mariboru, je razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru bo 19. t. m. ob 10. dopoldne. Oglasitveni rok do 23. marca, ugotovitveni narok 7. aprila t. 1. ob 10 dopoldne. = Stagnacija ua dunajskem denarnem tržišču. Z Dunaja poročajo, da vlada na Dunaju že dalje časa precejšnje denarno obilje. Povpraševanja skoro ni ni kakega, tako da na privatnem denarnem tržišču ne pride skoro do nikakih zaključkov. Postavka za prve bančne akeepte je že 1.25 odstotka pod oficijelno bančno rato, torej 4.75 odstotka. = Zakon proti dumpingu v Romuniji Kakor Javljajo iz Bukarešte, izdeluje rumunsko finančno ministrstvo načrt zakona, ki bi bil naperjen proti blagovnemu dumpingu inozemske Industrije. Po določilih tega zakona se bo omogočal uvoz blaga iz onih držav, ki dajejo svoji industriji premije, da bi pospeševale svoj izvoz v Rumunijo in škodovale ru- » munski industriji z vsemi sredstvi. Zakon je naperjen, kakor se zatrjuje, predvsem proti Poljski in Češkoslovaški = Italijanski zavod za regulacijo prometa v inozemskih valutah. Iz Rima poročajo : Uradni list priobčuje dekret o ustanovitvi Zavoda za inozemske valute, katerega naloga je, d kupuje inozemske valute in jih prodaja ter da v interesu italijanske zunanje trgovine podvzema tudi valutne operacije. Glavni ca zavoda znaša 10 milijonov lir. Upravnemu svetu načeluje ravnatelj Italijanske banke (Banca d'Italie). = Podaljšanje pro vijoličnega trgovinskega dogovora med Francijo in Nemčijo. Iz Pariza poročajo, da je provizorični trgovinski dogovor med Francijo in Nemčijo z dodatnima dogovoroma podaljšan. = Znižanje češkoslovaškega prometnega davka za ekspertno tekstilno industrijo Iz Prage poročajo, da je izdalo finančno ministrstvo odlok, po katerem se zniža prometni davek za eksportno tekstilno industrijo od 2 na 1 odstotek. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t m. ponudbe za dobavo firneža, nateznih vijakov, raznih šip ter za dobavo pisalnega stroja; do 22. t. ni. glede dobave 10 ton kovaškega premoga, opalografa in raznega risalnega orodja ter glede dobave svinčenih zalivk; do 25. L m. glede dobave praSnic za tenderje. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 21. t m. ponudbe za dobavo jamskih tračnic. Direkcija državnega rudnika v Zabu-kovci pri Celju sprejema do 24. t. m. po nudbe za dobavo jamskih tračnic. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 24. L m. ponudbe za dobavo eternita, žarnic za jamske električne lokomotive ter za dobavo maeti za jamske vozičke. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo 2 gonilnih jermenov in 1 krupon usnja. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se bo vršila 28. t. m. druga ofertalna licitacija za dobavo 7900 kg Železne pločevine za kotle. — Predmetni oglasi eo v Zbornici Z8. trgovino» obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Borze 17. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke porpraieva- nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij- ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86 — 87, Vojna škoda 0 — 538, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150-10, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 930 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 425, Vevče 120 — 0, Split ce ment 725 — 0, Stavbna 55 — 65, ŠeSir 104 — 0. — Blago: Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca za les mlačna, za deželne pridelke čvrsta. ZAGREB. Bančne vrednote v glavnem nespremenjene. Od industrijskih so malo si a lisi Union, Sede rana in Trbovlje. Tudi Vojna Skoda je slabša. Promptna se je trgovala spočetka po 337, a proti koncu po 335. V terminih brez zaključka. — Dinar nespremenjen. Enako ai bilo posebnih sprememb na deviznem tržišču v Zagrebu. Italija ten-dirala malo slabše. Skupni promet deviz 8.2 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2281 — 2287, Dunaj izplačilo 801 — 804, Berlin izplačilo 1349.5 do 1352.5, Bruselj 789.5 _ 792.5, Budimpešta 985.5—998.5, Italija izplačilo 245.33—247.33. London izplačilo 275.975 — 276.775, New York ček 56.75 — 5р.9б, Praga izplačilo 168.3 — 169.1. Švica izplačilo 1094 — 1097 ; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 — 100. Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 104.5—105. Hipo 64.5 _ 65, Jugo 103 — 104, Obrtna 50 — 52, Praštediona 9275 — 930. Srpska 137 — 140, Ljubljanska kreditna 150 — 0. Narodna — 4700, industrijski: Dubrovačka 390 — 400, Gutmann 280 — 290, Slaveks 125 — 150, Slavonija 34 — 35, Trbovlje 412.5 — 415, Union 900 — 305, Vagon 50 <1 o 54, Vevče 130 — 140, Sečerana Osijek 498 do 505, Drava 440 — 450; državni: investicijsko 86.5 — 87, agrarne 54 — 54.5, Vojno Skoda promptaa 335 — 3355, kasa 335 — 0. za marc 336 — 0, april 338 — 339. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800 — S03. Berlin 1348.7 — 1351.7, Budimpešta 996.5 do 999.5, Bukarešta 32.25 — 32.75, Italiia 244.13 — 246.13. London 275.94 — 276.74, New York 56.75 — 56.95. Pariz 222.75 do 224.75, Praga 1683 — 169.1, Švica 1094 do 1097. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.20, New York 519.875, London 25.22 in ena osmin-ka, Pariz 20.385, Milan 22.42, Praga 15.40. Budimpešta 90.90, Bukarešta 2.22, Sofija 3.75, Varšava 5750, Dunaj 71225. TRST. Devize: Beograd 40.25 — 41, Dunaj 820 — 330, Praga 68.25 — 69, Pariz 9050 - 91. London 111.80 - 112.40, New York 23.05 - 23.25, Curih 440 - 450, Budimpešta 402 — 410, BukareSta 12.75 do 18.75; valute: dinarji 40 — 40.75, dolarji 22.80 _ 23.18. DUNAJ. Devize: Beograd 12.45—12.49. Berlin 167.96 — 168.46, Budimpešta 123.93 do 124.23, BukareSta 4.0875 — 4.1075, London 84.3975 _ 34.4975, MIlan 30.82 - 80.72. New York 708.75 — 711.225. Pariz 27.80 do 27.90, Praga 20.9950 — 21.0750, Sofija 5.1050 do 5.1450, VarSava 78.84 - 79.34, Curih 136.32 - 136.82; valute: dinarji 12 4330 do 12.4950, dolarji 706.25 — 710.228. Deviu Beograd na ostalih botrah: v Pragi 59.19. v Berlinu 7.4, v Londonu (popoldne) 276. Iz življenja m sveta Silno naraščanje prebivalstva na Bolgarskem Zadnja številka «Izvestij», katero izdaja glavna statistična direkcija v Sofiji, objavlja zanimivo statistiko bolgarskega prebivalstva. Glasom teh podatkov šteje Bolgarija danes 5,484.143 duš, med njimi 2.747.983 oseb moškega in 2,736.160 ženskega spola. Leta 1920. so popisovalci prebivalstva našteli samo 4,841.271 ljudi, deset let poprej pa 4,337.513. Leta 1926. je znašala gostota prebivalcev 52.6 na štirijaški kilometer, pred petimi leti pa 47.2. Statistika pravi, da pride na Bolgarskem na tisoč moških 996 žensk, medtem ko je bilo leta 1920. ženstvo v prevalenci nad moškimi, leta 1910. pa približno v istem razmerju kakor danes. Umor iz ljubosumnosti Kakor smo že včeraj poročali, se je odigrala v družini tenorista Grosa-vesca, člana državne opere na Dunaju, pretresljiva tragedija. Grosavescu je bil poročen z histerično žensko, ki se jc dala ločiti od svojega preišnjega moža po poklicu častnika, samo iz ljubezni do njega. Iz prvega zakona je imela enega otroka, v drugem pa deklico, ki je sedaj poldrugo leto s*ara. Zakonska zveza med tenoristom in njegovo ženo Nelly je bila izprva vsaj na videz zelo srečna. Mož in žena sta se iskreno ljubila. Toda tenorista je v življenju težko, če postavlja na oder dobre kreacije in poje svoje vloge z zapeljivim glasom. Tako je bilo tudi v tem primeru. Grosavescu, ki je začel svojo pevsko karijero šele po vojni ter je bil prva leta član nekega malega odra, je prišel do svoje slave šele v zadnjih letih na Dunaju. Dejstvo, da je prišel na Dunaj, pa je postaJo zanj usodno in v mestu, ki mu je pomagalo do evropske_ slave, je slednjič našel svojo smrt. Žena je postajala nanj čedalje bolj ljubosumna. Grosavescu je namreč imel več ženskih znanj in ker ni ostal do lepih Dunaj-čank ravnodušen in hladnokrven, so nastale v zakonu kmalu komplikacije. Prepir se je vrstil za prepirom, žena je moža zasledovala nele pri predstavah, temveč tudi v njegovem prostem času in se je celo hotela od njega ločiti, da bi dobila svoj srčni mir. To se ni posrečilo. Med možem in ženo se je prepad vedno bolj poglabljal. Nedavno je moral poslati pevec svojo ženo v sanatorij, kjer mu je rodila mrtvega otroka. To je na njen duh vplivalo zelo porazno. Lotila se jo je globoka depresija in ko je pred kratkim prišla iz bolnišnice, je bilo splošno zdravniško mnenje, da jo mora mož poslati v kak sanatorij za živčne bolezni. Tega pa ni storil, marveč je čakal, da se bo njeno stanje zboljSalo samo od sebe. Posebno važno vlogo igra v tej zakonski drami samokres, s katerim je žena ustrelila tenorista. Orožje je kupil Grosavescu sam pred časom, ko je žena imela poroditi. Izjavil je, da bo izvršil, če nastanejo pri porodu komplikacije, samomor. Komplikacij pa ni bilo in tako je revolver ostal v nočni omarici tenorista, ki se mu seveda nikdar ni sanjalo, da bo na tako tragičen način končal življenje. Sporočila pripovedujejo, da je pevec nekako slutil svoj skorajšnji konec. Bil je zadnje čase ves zbegan in pri eni zadnjih predstav ga ie opazovala žena s štirih sedežev. Usodepolnega dne, ko je žena ustrelila Grosavesca, je nastal prepir radi tega, ker ni hotel mož vzeti svoje zakonske tovarišice s seboj v Berlin. Ta dan je Grosavescu namreč prebil v družbi neke dame, ki je bila tenoristovi ženi mrzka in o kateri se je bala, da bi šla ž njim v Berlin. Tega ni hotela dopustiti posebno še radi tega, ker je Grosavescu še nedavno svečano obljubil, da se njegova pot s to damo ne bo več križala. Besedo je dal, držal pa jo ni in tako je prišlo do tragedije. Grosavescu je na Dunaju skokoma napravil pevsko karijero. Pel je pretežno lirične vloge in v kratkem bi se bil povspel do tenorista v junaških partijah. Kako uporaben je bil, o tem priča dejstvo, da so ga angažirali v celo vrsto gostovanj v Berlinu, kamor naj bi šel te dni in ostal tam mesec dni časa. imel vršiti pogreb, je doživela cela trgovčeva rodbina velikansko presenečenje. Žena, ki so jo vsi imeli za mrtvo, se je dvignila z mrtvaškega ležišča in je začudeno pogledala okrog sebe, ko je videla, da so ji postlali med svečami. Bila je namreč ves čas v katalep-tičnem stanju, in da se hči ni zamudila s svojim prihodom na pogreb, bi jo bili v resnici živo zakopali. Kitajke v boju proti tujcem «Rdeči amazonki»: Loo Queck Hoo (zgo» raj) in mis Foo Foo Wong, «poglavar» kantonskih amazonk. Pozen obisk jo je rešil smrti V Brzezanyju poleg Lvova je umrla žena trgovca Rusa. Mrliški oglednik jo je površno pregledal in podpisal dokument, da se je preselila na oni svet. Ker v bližini ni bilo zdravnika, ki bi potrdil navedbe mrliškega ogleda, so svojci trgovčeve žene naročili krsto, položili ženo vanjo in jo hoteli drugi dan pokopati. Trgovčeva žena pa je imela v nekem oddaljenejšem kraju hčer, katero so tudi obvestili o materini smrti. Naključje je naneslo, da ta hči ni prišla pravočasno na pogreb, radi česar so ga morali odgoditi. Podaljšali so termin za 24 ur. toda ko se je ob napovedani uri stotnik Byrd, Ameriški ki namerava letos poleteti iz Newyorka v v Pariz. Dediči, pozor î Leto 1845. sta se izselila v Kalifornijo dva Tržačana. brata Karel in Anton Flek. Kaj sta v Ameriki delala, kako se jima je godilo in koliko sta zaslužila, o tem ni slišal in tudi ne slutil nihče od njunih sorodnikov. Pretekla so leta in desetletja, glasu od njih ni bilo in moža sta umrla, ne da bi bili sorodniki obveščeni o njiju smrti. Sedaj se doznava, da sta brata zapustila ogromno premoženje. Zapuščina znaša danes baje nič manj kot 80 milijonov dolarjev. Toliko je cenjena samo osnovna glavnica, torej čisti kapital, a k tej vsoti pridejo še obresti zadnjih 60 let. Gre torej za ogromno več nego stomilijonsko premoženje, katerega upravlja danes neka ameriška banka. Ko je novica o velikanski dedšči-ni prispela v Trst, se je takoj pojavilo 10 tržaških družin s trditvijo, da sta bila brata Fleka njihova sorodnika in da so torej člani teh družin dediči njunega premoženja. Vse družine so si torej najele odvetnike, ki bodo skušali ogromno dedščino izpuliti ameriški banki. Stvar pa ne pojde tako gladko. Ameriška vlada je namreč premoženje konfiscirala in ga hoče izročiti državni blagajni in zato bo v tem vprašanju Sveta Gora (Der heilige Ber g) Pretresljiva tragedija dveh turistov v bajno lepi noči. K odločilnim bojem za Šanghaj Ulica v Šanghaju, obdana z bodečo žico, ki se razteza več kilometrov na daleč okrog evropskih koncesij. posredovala v Washingtonu rimska vlada, da bi se denar izplačal dedičem, če so njihove zahteve upravičene in njihovi dokazi o sorodstvu neoporečni. Pospeševanje morale v Italiji Italijanski diktator Mussolini je sklenil reformirati celokupno italijansko življenje, in ne uvaja novosti samo v politiki, v gospodarstvu in v drugih panogah, temveč tudi v javnem življenju sploh. Pred kratkim je dal zapreti vse bare, vsa plesišča in zabavišča v Rimu. Sedaj je prišel na vrsto tudi Milan. Milanski prefekt je namreč dne 1. februarja izdal poseben odlok, ki zabranjuje obrat v vseh tabarinih, v privatnih lokalih, kjer se pleše, v plesnih šolah in sploh povsod, kjer nastopajo plačane plesalke in šansonete. Ta odredba nima samo namena zaščititi italijansko ljudstvo pred moralno propastjo, nego je bila merodajna za to omejitev tudi gospodarska stran. Znano je, da lastniki zabavišč, plesišč in barov močno izkoriščajo obiskovaice na ta način, da prodajajo pijače in jedila po zvišanih cenah. Mussolinijeva pest bo torej ubila dve muhi na en mah. Preprečila bo izmozgavanje ljudstva, ki se rado udaja zapeljevanju v lokalih dvomljive vrednosti, hkrati pa bo onemogočila njegovo demoralizaci-jo, ki poganja baš v zabaviščih najgloblje korenine. Odlikovana pevka Pariška pevka Claudia Victrix»Sapêne, do« brotnica bednih in bolnih, je bila odliko» vana z redom Častne legije. X Senzecijonalna ruska iznajdba v tu skarski stroki. Iz Moskve poročajo, da je reki tehnik, po imenu Dobrotvorskij, skon* I struiral nov tip stavnega stroja, ki je sicer ! podoben linotvpu, razlikuje pa se od nje» ga v tem, da je mnogo enostavnejši, zane« sljivejši in hitrejši kakor dosedanji stavni stroji. Izum je predložen najvišji instanci ruske gospodarske komisije v Moskvi, ki bo iznajdbo pregledala in jo ocenila glede njene praktične vrednosti Novi stavni stroj ima pred linotvpom tudi to veliko prednost, da je za 40 odst. cenejši kakor dosedanji stavni stroji. Dijaško življenje Nemško študentsko gibanje Dunaj, 10. februarja. Nekdanje dunajske akademike, pa tudi sedanjo mladino nedvomno zanima povojna nemška dijaška generacija, njeni nazori m življenje. „ Staro burševstvo ali »Farbenstudenten-tum,< kakor se imenujejo po barvah čepic, po katerih se ločijo razna društva: Teuto-nia, Vandalia, Rhaetia itd., obstoja še vedno. V nasprotju z našimi akademskimi društvi pa zavzemajo nemška bolj ekskluzivno, aristokratsko stališče do mase dijaštva, ker more le malokdo utrpeti čas in denar, ki ga zahtevajo s svojimi uniformami, zabavami, tradicijonalnost in hierarhijo; zato pomeni viivjak« v nemškem dijaškem življenju nekaj drugega kakor pri nas. Cas pa zahteva organizacijo širših mas, zato se stvarjajo razna svobodna udruženja, ki hočejo brez te ekskluzivnoeti propagirati svoje nazore; sem spadajo n. pr. narodni socijalisti, klerikalci, demokrati, cionisti, socijalisti. komunisti. Najmočnejši organizaciji pa sta »Deutsche Studentenschaft« in socijalistične organiza- C1V nazorih nacionalističnega dijaštva se je izvršila precejšnja sprememba. Njegova glavna ideologa sta prof. Spaun (nacijonalm ekonom) in prof. Reche (antropolog). Odklanjajo demokracijo in parlamentarizem, gospodarski liberalizem (ta jim je obenem z marksizmom preveč materialističen ш kozmopolitiški) in svobodomiselstvo; zato se pa navdušujejo za fašizem, zahtevajo na podlagi svojih romantičnih teorij, da se mora postaviti gospodarstvo na. nacijonalno podlago in stoje v ozki zvezi s klerikalci. Tudi v mednarodni politiki so nasprotniki pacifiz-ma, z eno besedo: predvojni Jiberalno-naci-jonalni študentje so danes fašisti. Glavno borbo vodijo na univerzah v koaliciji s klerikalci proti cionistom in socialistom pod geslom antisemitizma, ki pri njih še daleč presega sovraštvo do Francozov in Poljakov. Antisemitizmu se ima že dr. Lu-eger zahvaliti za svojo karijero in za naraščanje krščansko-socijalne stranke, posebno pa je narastel v vojnem času, ko je imel marsikak Dunajčan slabe izkušnje o solidno-sti raliških židovskih trgovcev, ki so prišli kot begunci in se v masah naselili in ostali na Dunaju. Demokratsko študentstvo je v Nemčiji mnogo bolj krepko zastopano kakor v Avstriji in zato se vrši glavna borba med pristaši Adolfa Hitlerja in Karla Marxa. Nemško dijaštvo ima svojo stanovsko organizacijo v ^Organisation der Deutschen Studenteoschaft«, ki združuje vse nemške, avstrijske in inozemske študente (kar jo loči od organizacij na državni podlagi, združenih v C. I. E.), je priznana v Prusiji kot oficijelno zastopstvo dijaštva in ima sijajno izvedeno organizacijo iz prvih povojnih let (menze, posredovalnice, gospodarski uradi itd.). Teh organizacij so se na mnogih univerzah polastili fašisti in klerikalci ter izključili iz njih Žide in socijaliste, češ da so to >volksfremde Elemente*, da po rasi in nazorih ne pripadajo nemškemu narodu. Da je to pri socijalistih, ki so povsod v manjši- Zoiija Kosova: Ona Majhna je bila in drobna. Dorasla je vsa bolna in neznatna. Prijateljic ni imela, sošolk ni pozdravljala. Mož in dete sta ji bila vsebina življenja. * Punčeik je spaval v beli posteljici, ona je sedela kraj okna in sprejemala vase toploto barv in žarko svežost porajajočega se jutra. Misel ji je ležala v duši, nemir, ki je rasel bolj in bolj. Obhajalo jo je usmiljenje do onih zaznamovanih nesrečnic, ki so bile tolikokrat predmet neslanih opomb moževih prijateljev in znancev. Nehote je postajala pozorna. Nenadoma se je premeknlla in se ustavila v svojem enoličnem življenju. Stisnjena, zaprta vase je ponižno korakala mimo visoko zravnanih, dišečih in nabarvanih nesrečnic, boječ se, da ne bi izzivala s svojim poštenjem. Končno se je odločila. Mimo vročega diha moža in spečega otroka, ki je žarel v zdravju in se nasmihal, se je prikradla v sosednjo sobo. Ogrnjena v volneno mantiljo se je stisnila k peči in zapičiJa pogled v kot. Kot je oživljal. Prizori so se vrstili. ^ , Ni se dolgo bliščal papir. Roka je vodila pero in stisnjene visoke črke so »brisale na njem poslednjo sled beline. Tako je pisala svoj roman o Nadini kasno v jutro ona, ki ni poznala nikogar razen svojega moža in ničesar razen smehljajev svojega deteta. Neizprosno je razgaljala obrite moške, ki cmokaje, zapeti do zadnjega gumba, kažejo svoje žrtve, ubite in iz-lizane, nabarvane in napudrane s krvavimi cveti na prsih, v dolgih nočeh pa, ko jih preganjajo furije, jih preklinjajo do koščice. Besede so vrele iz nje, komaj si je upala dihati! Krvi je dala barvo in toploto, cveticam življenje in vonj, očem švigajoči blesk ščegetajočega peklenščka. Ubogim samostalnikom je nagrmadila kričeče pridevnike, da so se dušili v tej pisani kopici. Drugi dan je vzela končani roman in se napotila k vplivni osebi, ki je bila tako rekoč njen sorodnik. Smehljaje je poslušala udarce: »Saj si nadarjena, tudi pišeš lepo, a vse se preveč vleče, vleče. Vse preveč pridevnikov! In končno vsebina? Sapia kri... samo meso... To vendar ne gre, ne gre!« Smehljaje je odšla. Poskočno je ubirala pot domov. Doma pa je pomočila pero in napisala v dnevnik: »28. XII. — Življenje je samostalnik. Kri je samostalnik. Meso je samostalnik Kri ni rdeča. Meso m vroče. Ljudje niso ljudje, so svetniki. Me v zakonu smemo jesti in piti, ve izven zakona ne smete! Me se skrivamo za krinko zakona. Ve delate očitno, zato vam pravijo, da ste klicaj! O moških ne govorim. Oni se enostavno umijejo. Njih blato ne zadene. Vsepovsod je samo sneg in grob. (Samo je podčrtala!) Jaz pa čutim, da se blišči sneg od najlepših barv, da drhti pod žarkovitim poljubljanjem soln-ca in se topi! Čutim, da je solnce razkošje bogastva, da je mogočen čar ljubezni! Čujem nežne speve drobnih ptic in z njimi mi hiti v nebo radostna pesem o življenju.« V peči je prasketal ogenj in dušeča vročina je puhtela iz nje. Na mizi so ležali počečkani papirji; stisnjene črke so silile druga v drugo in so se teple. Previdno je odprla vratca ob peči in zamašila žrelo z ubogimi papirji. Za-prasketalo je in rdeči jeziki so ognjeno polizali vse vroče življenje, ki ga je nemo trpel papir. »Življenje je samostalnik!« je zašepe-tala in buljila v ogenj. »-Zato je tako pusto v moji duši!« V peči je prasketal ogenj Ubogi papir se je zvil, jeknil in ognjene črke so se razgalile in kričale: »O. prokleti, ki ste me rzželi kakor limono !< Sunkoma se je zravnala in odhitela iz sobe. Razburjena je obstala.pred kuhinjskimi vrati in posluhnila. Služkinja je pripovedovala njenj punčki lepe zgodbice. Kaj se js nenadoma zgenilo v njej, tako toplo in mehko? Odprla je vrata. S smehljajočim se obrazkom in z razprostrtimi ročicami je pohitelo k njej dekletce. »Majcena moja mamica! Darček -moj božji!« Tako je žvrgoiela in v tople ročice vklenila vso svojo mamico. »Nebesa mojaU je ganjeno šepetala ona in se ljubeče zazrla v modre potoč-nice. Z dekletcem v naročju se je bližala služkinji. Rada bi ji bila nekaj rekla, a v grlu jo je dušila ganjenost in solze so ji silile v oči. Z govorečim, toplim usmevom je zabožala po njej. Zazvonilo je. Nemo se ie okrenila služkinja in hitela odpirat. Dvojica moških rok jo je objela. Znani glas ji je slavnostno in ljubeče šepetal na uho. šopek krvavih cvetov je mamljivo zadišal v njenem naročju. Končno je umela, bil je njen štiri in dvajseti rojstni dan. »Življenje je samostalnik,« je zlogo-vala zamišljeno, kakor bi se bila hotela vprašati za vse tiste nemirne noči, ki jih je prečula pri peči »Uboga Nadina je mrtva! Vse vroče življenje je polizal ogenj in je zadušil vse! In ostal je samostalnik!...« ni, vzbudilo že zaradi izključenja od velikih gospodarskih prednosti velik odpor, je jasno. Pruski prosvetni minister je zato stavil O. D. St. ultimatum, da sprejme kot člane vse nemške in avstrijske državljane, sicer ji ne prizna več oficijelnega značaja in ji odtegne vse podpore. Ultimatum poteče spomladi, razburjenje na univerzah pa je že zdaj vedno večje in prvi znaki dogodkov, ki se bližajo, so bili kravali na dunajski univerzi prejšnji teden. Ob priliki dogodkov v Schattendorfu na Gradiščanskem, kjer je bila težko obremenjena organizacija burških bojevnikov («Frontkàmfer»), so socijalisti opozorili, da je ta zveza zastopana na raznih univerzitetnih prireditvah, da sedanji rektor Molisch ne postopa nepristransko, da univerza ignorira republikanske praznike itd. Ko so v četrtek socijalisti zasedli >ram-pot pred univerzo, je prišlo do velikanskega pretepa з nacionalističnimi in klerikalnimi akademiki, ki so prihiteli iz predavalnic in vrgli socijaliste čez rampo. V petek so se nemiri povečali, v soboto so bila vsa predavanja odpovedana, fašisti so vdrli v institut soc. profesorja Tandlerja in šele rektorjevemu apelu se je posrečilo, da sta se obe stranki na velikih zborovanjih v soboto obvezali vzdržati red. Pogled na Ring 12. novembra, nekdanji Francev Ring, je bil prav interesanten : pri Rathausu so zborovali socijalisti, kakih 500. in viharno protestirali proti incidentom v institutu prof. Tandlerja, pred univerzo pa je zborovala masa par tisoč hackenkreuzler-sJdh in klerikalnih študentov, glavno besedo so imeli burši, ki so nudili e svojimi čepicami vseh mogočih barv in nijans prav pestro sliko — kakor pred desetletji, ko so demonstrirali proti slovanskim študentom — okoli obeh zborovanj in posebno med njima pa policija, ki je pustila vsakomur popolno svobodo in pazila le, da ne prideta oba tabora skupaj! Taki in morda še večji kravali se bodo pač v kratkem zopet pojavili, ker je nasprot-stvo zelo veliko in postaja vedno večje — na hackenkreuzlerski strani vodi agitacijo »Kulturamt der deutschen StudeatenschafU, ki ima svoj -ritvi Študentskega doma dne 9. maja poteče ravno leto dni, kar je bil položen temeljni kamen tej' ponosni zgradbi, ki je zopet eden mnogih vidnih zr.akov plemenitosti našega vladarja. š— Odlikovanje tajnikov CIE. Na predlog ministra prosvete je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander I. z redom sv. Save ITI- stopnje g. dr. Konrada Hoffmanna. glavnega tajnika Mednarodne študentske zveze in z redom sv. Save IV. stopnje g. dr. Valteria Kot?niga, drugega tajnika zveze. š— Štipendije za inozemstvo so v našem novem budžetu znižane od 3.000.000 na 120 tisoč dinarjev, v tuzemstvu pa od 1,500.0^0 na 1.000.000 Din. š— Esperantska akademska zveza je bila pred kratkim ustanovljena v Parizu. Njen cilj je organizirati esperantske klube na francoskih vseučiliščih in tako pripomoči propagandnemu delu za mednarodni jezik espéranto. š— Amerikanski študentje na francoskih univerzah bodo zgradili v Parizu svoi študentski dom za preko 300 oseb. Stal bo okoli 20 milijonov dinarjev. Naši onstran granic Mirna voda V Primorju, sredi februarja. N*a tem mestu smo že omenili, da eo Italijani spremenili svoje postopanje, kar ee tiče Slovencev Naši oblastniki eo dobili bre® dvoma glede nas posebna aavMiila iz Rima. Kaj je bilo tem navodilom vzrok? Kolikor poznamo Italijane, dajo zelo mnogo ua javno mnenje Italijanom ni vseeno, kaj se o jib piše. pa naj si bo to v nemških, francoskih in tudi jugoslovenskih listih, zakaj danes gre tudi jugoslovenski glas daleč po svetu. Oni, ki bi nas radi izbrisali in zatajili pred svetom, ae marajo, da tujezem-sko časopisje neprestano opozarja na nas. Ustavili so nasilja, ki bi na zunaj lahko povzročila krik in delala v vnanjem svetu videz, da ima Italija v svojih mejah močno slovansko manjšino, ki jo zatira. Se več. Zdi зе, da so dobili ukaz, naj molče o nas vsi večji listi v Italiji, ki so pred časom posvečali ogromno pažnjo vprašanju drugo-rodcev na meji. O nas smejo začasno pisati ramo lokalni lističi v Vidmu, Trstu in Gorici, posebno v Gorici, ki so se pričeli, kakor bralci že vedo, zelo zanimati za vprašanja asimilacije. Iz podobnih razlogov tudi sovražijo Italijani našo Inteligenco, ki je še ostala v Primorju, in neprestano hvalijo naše preprosto ljudstvo, ki je mirno in ndano. Kako hočejo Italijani potlačiti videz kakega zatiranja, se vidi iz tega, da puste pisati našemu časopisju nekoliko več. nego je smelo pisati pred par meseci. Obenem neprestano poudarjajo, da je treba mirnega sodelovanja med Slovenci in Italijani. Zamolčimo, da nae hočejo tu pa tam celo naivno prepričati, da nismo manjšina, ampak sestaven del 40milijonskega naroda. Tudi n.im dovoljujejo tu pa tam kako prireditev. Med zadnjimi uprizoritvami »Hlapca Jerneja? v Trgovskem domu v Gorici. Vse to pa je samo videz. V resnici so ortali stari sovražniki našega rodu. zagrizeni in neodjenljivi. Pisali smo že, kako padajo nad nami izjemni zakoni. Posegati hočejo že v cerkvene zadeve, naše učitelje odpuščajo, drugega za drugim, celo gospodarsko plat našega ljudstva hočejo izpodjesti na ta način, da gledajo, kako bi se vrinili v uaše gospodarske organizacije. Vse polno imajo društev, ki nimajo drugega dela in namerni, kot tibo asimilirati slovensko manjšino. Policija dela. snoparji delajo, časopisi pišejo o najrazličnejših načrtih, ki merijo samo na to, da nas bi požrli. To je mirna voda tolmuna, v dnu pa je vrtinec. Ne bomo se dali zapeljati od videza mirnosti, pazili bomo na zahrbtni napad. ki nas namerava zadeti v živo. p— Na 10 mesecev ječe je obsojen Ivan Podreka iz Krnice, ker je v Trstu nekemu Sisulu iztrgal iz roke denarnico z 10 lirami. Ponoči je vinjen ustavil Sisula na ulici, prosil najprvo ognja, potem pa še dve liri. Ko mu je Sisul hotel dati denar, je Podre» L pograbil listnico in stekel. p— Živ je zgorel delavec Jakob Ceket v Tržiču. Ob kanalu so bile postavljene gra« nate kalibra 152. angleškega tipa. Delav» ccm se je povedalo, da ni nobene nevarno» sti, ker so izpraznjene Ko je prišel Ceket v bližino, j^ sledila eksplozija 13 granat Detonacija je bila silna in ljudje so od da» leč gledali, kako je ogenj zajel Ceketš, ki j. padel kmalu mrtev na tla. Sedaj iščejo vzrok eksplozije. p— Samomor je izvršil Ludvik Del Piero, znan trgovec z manufakturo v Gorici. p— Že drvgič po vojni je napravil požar veliko škodo posestniku Franu Lašiču v Vrtojbi. Zgorelo mu je gospodarsko po« slopje. Škode, je okoli 25.000 lir. Trst Avstrija Avstrijski promet le preko tržaškega pristanišča lansko leto je znašal skupno 4,359.760 kvintalov, to je: uvoza iz Avstrije v Italijo je bilo 2390.158 kvintalov, uvoza iz Italije v Avstrijo pa 1,769.602; od t'a - je torej Avstrija precej več nego je sprejela. « iccolo® išče vzroke za padanje trž-škega prometa Pri general» nem konzulatu avstrijske republike je iz» vedel, da je avstrijskemu nazadovanju vzrok slabo gospodarsko stanje v državi, potreba j.i bi bila tudi. da se poglobijo odnošaji med avstrijskimi in italijanskimi trgovskimi panogami. Po sklepu italijan« sko»avstrijske trgovske pogodbe je L 1924 avstrijski izvoz v Italijo poskočil na 201 milijon šilingov in uvoz italijanskih pro» duktov v Avstrijo je beležil vsot» 249 mi» lijonov šilingov. Prihodnje leto je padel italijanski uvoz v Avstrijo na 161 milijo» nov. Avstrijski generahv konzul pravi, da naj v Trstu počaltajo, da se razvozlja sred* njeevropska gospodarska kriza, potem bo morda kaj boljše Ob tej oriliki toži «Pic» colo» bridko tudi o upadanju lesnega pro» meta. Jugoslovensko konkurenco označa za kiuto. Za tono lesa se je plačalo koncem marca 1926. v transportu iz Zagreba v Trst (284 km) 64.30. iz Zagreba na Sušak 41.50, iz Zagreba v Split (437 km) 39.40 Iz Be» Ijaka v Trst se je plačalo na kilometer za tono lesa lir 0.321 iz Beljaka v Hamburg pe lir 0.120 .. p— Mladinsko druStvo «Kobdilj» bo ime» lo 20. t. m. v štanielu veselico z deklamaci« jemi, petjsm, trodejanko «Trije snubci» ln šaljivim prizorom. Po veselici prosta za» hava. p— lz kvarnerske province. Pri umešča« nju direktorija kvarnerske fašistične zve» ze je imel Host«Venturi velik govor, s ka» terim je цоГе1 očrtati bodoče fašistično de« lovanje v deželi. Obljubljal je zdravniško asistenco v vseh krajih, draginjo bodo pobi» jali fašisti, odpre-''1 bodo brezposelnost, sploh se bodo premotrivale vse reške živ» Ijenske zadeve in ker na visokih mestih v stranki poslušajo predložene želje, ni dvo» ma, da čaka Reko lepa bodočnost s pomoč« jo fašizma. Samo pokorni morajo biti vsi. Liktorskega posojila se je podpisalo v pro» vinci L 9,300.000 Navzoč je bil tudi pre» fekt, ki je zatrjeval, dp. vlada dobro pozna reške potrebe. Ako se vse uresniči, kar je napovedoval Host«Venturi, bo Reka ze» lo srečna in Host«Venturi bo imel sredi nje veličasten spomenik. — šolski skrbnik Reina je obiskal te dni šole v Bistrici in Trnovem. Zadovoljen je odšel v prepri« čanju, da gre vse nrav po načrtu in da do« segajo šole svoj cilj. Baje se bo vršila ne» kaka tekma med učitelji, da se pokaže, kdo je imel najlepše uspehe s poukom ita» lijanščine. — Prefekt je bil pred kratkim v Opatiji, kjer si je ogledal novo italijan« sko cerkev, za katero je precej žrtvovala tidi vlada. It lijan'ki župnik Molteni je prosil nove pomoči za cerkev, da bo toliko lažje potujčevala hrvatske vernike — V Opatiji je bilo meseca januarja 435 tujcev, med njimi 39 Jugoelovenov — «Italia Re» d*mta» otvori v Opatiji azil, v katerega ho« čejo spraviti v-s hrvatske otročiče. Društvo namerava zgraditi poseben «Don otrok», da pojde poitalijančevanje lažje izpod rok. p— Komisar iriaike občine Frontieri je povišan čin prefekta. Na čelu občine osta ne, dokler ne bo imenovan podeštat. p— Žalosten konec reškega legijonarja. V ulici Garibaldi na Reki je skočil 381etni A Zanier t ! Ikona svojega stanovanja na ulico in obležal mrtev. Predno je izvršil svoj namen je kričal na pasante, bilo je popoldne ob 3., da naj se umaknejo, da ne bo kake nesreče, potem šele se je zagnal z balkona. Zanier je bil velik reški patrijot. Od prehlajenja se zdo hitro ozdravim. ZauiSjem par Aspirinovih-tablet vle-žem »e v posteljo, se dobro preznojim in nevarnost je odstranjena. Celo opasnih prehlad sem se obranil, za kar se moram zahvalili neprekosljivim Aspirin- tabletam Pristnost in kvaliteto pa; garantira samo originalni zavitek z mo-dro-bdo-rudečo ga randjsko znamko. H&tOt. Večja koltftina МДК0Ш0ШД PAPIRJA pr m ci nega za irgavce, tovarne ae» pafcetiranje, caije za mesarje, peke in diuge ugodno naprodaj« Naslov pove jprava „Jutra". član narodne garde, D'Annunzijev kg>jo> oar, v vsaki borbi aa Reko je bil v ospred» ju. V današnjih kritičnih časih je zašel v bedo in pomanjkanje, nihče m ni mogel pomagati in tako se je končno odiočil za «amotnor sredi Reke. p— Obsodba šoferja. V bližini Verse v Ftirlaniji se je bil prevrnil z mosta v hudo» urnik avtomobil, k: ga je vodil 281etni So« fer Mihael Sko'.. Treovec Mileta iz Sibeni« кч se ie ubil, drugi trije potniki co bili ranjeni. Sodišče v Gorici je obsodilo Sko» ka na dve leti zapora ln 2500 lir globe. Ka» zen pa mu je obpuSčena z inaultom od 31. julija 1925. k— DruStveno gibanje. Društvo v Hodi» šah je imelo pred kratkim svoj občni zbor. Društvo šteje 160 rednih io dva častna čla» r.a. Bilo je 5 prireditev, pevski odsek je večkrat nastopil. Knjižnica šteje 300 knjig. DriiStvo ima svoj krasen dom, v katerem *e mu odpirt širši delokrog. Izobraževalno društvo v Dobflivesi je imelo redni občni »bor, na katerem se je pokazalo, da je v društvu moč in da bo lahko uspešno še nadalje delovalo. Novi odbor pripravlja pri reditev z igro in petjem. U v« , «i • v •* • Nasi gostilničarji m njihove upravičene težnje Včeraj dopoldne se je vršil v Kavčičevih gostilniških prostorih na Rrivozu 18. redni občni zbor Zveze gostllničarskih zadrug ljubljanske oblasti. Predsednik g. Fr. Kavčič je prisrčno pozdravil navzoče delegate, zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice dr. Pretnarja ln magistralnega komisarja g. Čehuna Tajnik g. Pintar je podal temeljito poročilo o delovanju Zveze v preteklem letu. Prva večja akcija, kl je bila pokrenjena že takoj začetkom leta, je bilo protestno delovanje proti projektu zakona za pobijanje draginje, ki je meril tudi na maksimiranje cen v gostilniških obratih. Proti temu osnutku je Zveza nastopila z vso vehemien-co, kar je rudi rodilo zaželieni uspeh. Zveza zahteva dalje ureditev vprašanja točilnih taks In trošarine, akoravno pravijo nekateri. da Je sedanji sistem najbolj »idealen«. ker se na ta način prevali na gostilničarja največ dajatev. Ob priliki volitev v Trgovsko In obrtniško zbornico je Zveza odločno nastopila za stanovsko listo. Poročilo se zahvaljuje narodnemu poslancu dr. Žerjavu, kl se Je s hvalevredno požrtvovalnostjo in razumevanjem zavzel za koristi gostilničarske obrti, dočim nekateri poslanci nimajo nlkakega razumevanja za potrebe tega stanu. Točilna taksa naj bi se odpravila, nasprotno pa naj bi se trošarina povišala za 10 par. Delokrog Zveze je sedaj razširjen na vso ljubljansko oblast Ko pristopijo k Zvezi še gostilničarske zadruge v srezih Sevnica in Brežice, bo Zveza štela 32 zadrug s približno 3500 člani. Po prečkanju tajniškega poročila se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg. Ivan Zurc lz Kandije, Fran šu-šteršič iz Zapuž, Drašlar iz Borovnice, Ce-rar iz Kamnika, Majcen iz Zidanega mosta, predsednik Fran Kavčič, Fran Krapež in drugi. Debata se je tikala v glavnem rešitve najbolj perečih vprašanj splošne organizacije gostilničarjev v vsej državi. Zastopnik Trgovske zbornice dr. Pretnar je v obširnem govora obrazložil delo v Zbornici za Interese gostilničarskega kot obrtniškega stanu, naglašujoč, da bo Zbornica tudi vnaprej varovala njegove koristi. Nato je bila prečitana obširna resolucija, ki bo odposhna na vsa merodajna mesta in opozarja na zgrešeno finančno politiko, ki tlači gostilničarje v pretirani meri; zahteva odpravo prepovedi točenja žganih pijač od sobote zvečer do ponedeljka opoldne Iti odpravo trošarine na petjot. Resolucija govori dalje n premajhnih količinah trošarine prostih pijač za domače delavstvo in o odpravi taksnih računskih listkov po gostilnah, se Izreka proti zaračunavanju oglednih stroškov, ki jih imajo oblastva vršiti po členu 100 pravilnika za gostilne, zahteva sosvet v državnem zanatskem in gospodarskem svetu ln čim prejšnjo Izdajo obrtnega zakona. Dopisi KAMNIK. »Edinost« v Kamniku priTedi v soboto, dne 19. februarja ob 8. zvečer zaključni plesni venček Sodeluje kamniški Jazz-band. 266 PREČNA Pisec v »Slovencu« št. 37 nam očita kulturno zaostalost, češ drugod prosijo za boljše prometne zveze ter jih težko ali sploh ne dc/bijo, pri nas pa (pj zaslugi klerikalcev seveda), ko se nam nudi tako lepa prilika, da dobimo pošto v Prečno, jo pa zavračamo. Pisec le menda pozabil povedati, da se je pošta v Prečni razpisala le na zahtevo ene same osebe, ne da bi se vprašalo druge občane, so li zadovoljni s to pošto, ail ne. Mari misli, da mu bomo zidali za tako pošto, katere se bo posluževala ena sama oseba — kajti ostali bomo hodili še rmeraj na pošto v Novo mesto, ki nam je bolj na roko, kot pa pošta v Prečni, — novo poslopje? Sicer pa Imamo mi še dovolj drugega prostora, v katerega bome lahko spravili poštarja in njegovih pet češpelj Povest o novih davkih, katero si Je pisec sam Izmislil, mu noben pameten človek ne verjame. Radovedni smo tudi, koliko milijonov dohodkov bo lahko izkazal drugo leto poštni minister z otvoritvijo te pošte. Ne, ne gospodje, te poŠte v Prečni je ravno toliko treba, kot petega kolesa pri vozu. Pač pa smo za to, da se nam dostavlja pošta mesto vsaki drugi dan — vsak dan. S tem bo vsem ustreženo (piscu menda tudi) in brei vsakih stroškov ŠOŠTANJ V ponedeljek Je umri v Ino-mostu vlsokošolec Slavko Kovač Njegovo truplo prepeljejo v Skale, kjer bo pogreb ob 3 popoldne. BRASLOVČE. Vse se pripravlja na zaključni p'esni venček plesnega krožka, ki se bo vriii v nedeljo, dm 30. t. ol v vseh prostorih gostilne Rôssner. Začetek ob 7. zvečer. Kdor še omahuje, ali naj se udeleži ali ne, naj se hitro odloči za. Spored bo lep ln zanimiv Muziciral bo Jazz-band z Vranskega. Ni dvoma, da bo to najlepša predpustna prireditev Zato na svidenje! 273 BRASLOVČE. Tukaj je umrl 25. januarja g. Vinko Rejnik, kl je služil tukaj 35 let kot organist in cerkovnik. Bil je splošno priljubljen. Zapustil je vdovo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Ker sta dva njegova sina organista. smo pač vsi pričakovali, da bo to službo prevzel eden sinov ln bo torej vdova lahko stanovala še naprej pri sinu v cerkveni hiši. Toda Bog Gbrača. naš dekan Medved pa obrne. Službo je podelil nekemu tujcu, ki Je sedaj vodja tukajšnjega konzuma. vdova pokojnega organista pa se je morala takoj izseliti iz cerkvene hiše. Liudstvo Je radi takega čina »krščanske Ijrbezni in usmiljenja« zelo razburjeno Ni čudno, da ga celo najgo-reinejši pristaši SLS ne marajo zavoljo njegovega terorizma! REČICA OB PAKL Tamburaški zbor Rečica ob Paki priredi v nedeljo, dne 27. t m. v prostorih g. E. Steb'ovnika pred-pustno veselico s sledečim sporedom: 1. »Kateri bo?«, burka v 2 dejanjih. 2. »Ljubosumnost«, veseloigra v 1. dejanju. Igri se vršita ob 3. popoldne in se ponovita ob 7. zvečer. Po večerni predstavi se vrši prosta zabava združena z maskerado, plesom, šaljivo pošto itd. Občinstvo vabimo k obilni udeležbi. Prireditelji. KOSTREVNICA. V nedeljo, dne 20. t m. priredi gostilničar Anton Jesenšek v Veliki Kosdrevnici veliko veselico v prid gasilnemu društvu Kostrevnica-Lupinica z zelo bogatim veseličnim programom. Začetek ob 3. popoldne. Okoliška društva se najvljudneie prosijo, da Imenovanega dne ne prirejajo morebitnih zabav, pač pa pridejo vsi v lepo kostrevniško dolino. 271 KONJICE Sokoisko društvo in Čitalnica v Konjicah priredita v stboto. dne 19. L m. ob 20 uri v vseh prostorih Narodnega doma v Konjicah »Maskeradni ples«, na kar opozarjamo prijatelje Sokolstva, naše Čitalnice in rodoljubno občinstvo. PREVALJE Sokoisko društvo v Preva-Ijah priredi dne 1 marca ob 8. zvečer običajno vsakoletno maskerado Prireditev bo v novi dvorani g. Rozmana Na sporedu je tudi nagrad? ra dve najlepši maski. Vabljeni vsi. Odbor! Sokol Sokolska župa Ljubljana Ponovno opozarjamo vsa društva, da se vrši v nedeljo, dne 20. t m. župna glavna skupščina točno ob 0 dopoldne na Taboru (severni vhod). Ob 8. uri zbor društvenih načelnikov istotam. Udeležba delegatov vseh župnih edinic strogo obvezna Zdravo! Žepno starešinstvo. Tehnični odbor Gorenjske sokolske inpe 6e je konstituiral sledeče: Načelnik bral Fran Ažman, prvi pdnačelnik Boris Valen-čič (oba Iz Kranja), drugi podnačelnik Anton Buh (Jesenice), tretji podnačelnik R. Horvat (Škofja Loka), načelnica M. Pečul-kova, prva podnačelnica N Kaharjeva (oba iz Kranja), druga podnačelnica Vlaeta Hni-kova iz Tržiča, tretja podnačelnica Viritaar-jeva, tajnik Anton Blaznik is Kranja, nadzornik Sušnik (Jesenice), predsednik na-raščajskega odseka Albin Žavršnik. namestnik Stane Završnik. Tehnični odbor GSt vodi sedaj v Kranja predajaški tečaj, ki ee vrši vsako nedeljo od pol 18. do 10. v Narodnem doma. Sreča m blagostanje nas vseh je odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje HI. razreda se vrši že 7. marca. Vsi oni, ki želiio poskusiti svoio srečo naj si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu. ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko Din .500.—. za polovično Din 150.—. za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo. Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 66П. 000. Smeh in zabaval Največja mojstrovina filmske umetnosti! Ori» ginalni prekrasni narav» ni posnetki z visoke s snegom pokrite Aljaske. Snežna la vina in LOV ZH zLHTom Kuhan čevelj kot deli» katesa za lačne turiste. Komične situacije. Du» hoviti zapletljaji. » Gro» teska in ljubkost « 2iv« Ijenje in poezija. » Smeh Srez konca in kraja. — Najboljša burka, naj« boljšega *komika sveta. V glavni vlogi Samo še danesl — Samo še danes! Vkljub pretresljivim do» godkotn vendar smeh do ginjenosti . lusian л vim. ud ut. 5 .u.uu ut) 4., poi o., pol 8. in 9 uii. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel 124 nežne čevlje sprejema v popravilo tvrdka M. TREBAR Ljubljana. Sv. Petra cesta 6. KAPPEL pisalni stroji nai boljši n-? modernejši o Ш^Шг > <У 5 t- Vi & ¥ ~ 2 = > > Zahtevajte prospekte! Kn.igarna J. RElCri, Vinkovci 2 8 Išče o »e tfostinil 25asttop meie. Piec šnje vozre o'aiSave na j i oslov o * ski i če' oslov,, ških m avh ztlrz'icah na donavskih in jadia.i skih pambrodin. - O*- k ite-hodni vi um kratk'm « tom pr pre topu meje S ozi C • i i triba prohidnega vi uma. Sejims