Stenografiern zapisnik tretje seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 30. marca 1900. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor He in in c. kr. deželne vlade tajnik Viljem Haas. Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Peter Grasselli, Viljem Pfeifer, ekscelenca Jožef baron Schwege 1. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje zapisnika II. deželnozborske seje dne 26. marca 1900. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 33. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o vvedbi doneska od zapuščin za bol-nične namene dežele Kranjske. 4. Priloga 34 Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne imovine za leto 1898. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1898. in proračunu za 1. 1900 (k prilogi 4). 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za leto 1898. in proračunih za leto 1900 (k prilogi 7.). 7. Ustno poro rilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za leto 1898. (k prilogi 8.) 8. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolnišničnega, blazničnega, porodnišničnega in najdeni-škega zaklada za leto 1898. (k prilogi 10.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanju vinarstva na Kranjskem v letu 1899. (k prilogi 15.) 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu garancijskega zaklada Dolenjskih železnic, razkazu imovine za leto 1898. in o proračunu za leto 1900 (k prilogi 20.). der dritten Sitzung des krninifd)en Landtages tu Laiöach am 80. Mcirz 1900. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto v. De teta. — Regiernngsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. Hein, k. f. Landesregierungs-Secretär Wilhelm Haas — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Peter Grasselli, Wilhelm Pfeifer, Excellenz Josef Freiherr von S ch ws-g e l. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der II. Landtagssitzung vom 26. März 1900. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 33. Bericht des Landesansschnsses, womit der Gesetzentwurf betressenv die Einführung eines Beitrages von de» Ver-lassensdiafien für Spitalszweeke des Landes Krain vorgelegt wird. 4. Beilage 34. Bericht des Landesansschnsses, mit welchem der Rechnungsabschluss des Landesfondes und die Rachweisnng des gefanimlc» Vermögens für das Jahr 1898 vorgelegt wird. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über de» Rechnungsabschluss des Landcsanlehensfondes für das Jahr 1898 und den Voranschlag für das Jahr 1900 (zur Beilage 4). 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rcchnnngs-absdilüsse der Stiftnngsfoiide für das Jahr 898 und die Voranschläge für das Jahr 1900 (zur Beilage 7). 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über de» Rechnungs-abschlnss des Zwangsarbeitshansfondes für das Jahr 1888 (zur Beilage 8). 8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Rechnungsabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebär- und Findelhausfondes für das Jahr 1898 (zur Beilage 10). 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Förderung des Weinbaues in Krain im Jahre 1899 (zur Beilage 15). 10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über de» Rechnungsabschluss des Garantiefondes der Unterkrainerbahnen, die Nach-wersung des gesanimte» Verinögens für das Jahr 1898 und den Voranschlag für das Jahr 1900 (zur Beilage 20). 24 III. seja dnč 30. marca 1900. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1898. in proračunu za leto 1900 (k prilogi 22.). 12. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: d) Polone Bervarjeve, vdove po okrožnem zdravniku v Novemmestu, da bi se jej zvišala miloščina; b) dr. Štefana Divjaka, zdravnika v deželni blaznici na Studencu, da se mu dovoli odškodnina za stanovanje; c) županstva na Studencu, da se mu dovoli podpora za nakup poslopja za občinsko hiralnico. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o Statutu za hiralske ustanove v spomin petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. (k prilogi 12.). 14. Ustno poročilo upravnega' odseka o ustanovitvi nove selske občine Bukovje v Postojinskem okraju (k prilogi 32.). 15. Ustna poročila upravnega odseka o peticijah: a) posestnikov vasi Vrh pri Staremtrgu, da bi deželni tehnik izdelal načrt za vodovod; b) županstva v Vodicah za preložitev ceste od Povodja do Šmartna pod Šmarno goro; c) občanov vasi Velesovo, Trata, _Adergaz in Praprotna Polica za izločitev iz občine Št. Jur ter ustanovitev samostojne občine Velesovo; d) občine Podraga za podporo za Osuševanje travnikov; e) občinskega in župnijskega urada Fara in Osilnica za preložitev ceste Fara-Banjaloka, III. Sitzung am 30. Mär; 1900. 11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechiinngs-absdiluss des Pensionsfondes der Landesbediensteten für das Jahr 1898 und den Voranschlag für das Jahr 1900 (zur Beilage 22). 12. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen: a) der Appolonia Bervar, Districtsarztenswitwe in Rndolfswert, um Erhöhung der Gnadengabe; b) des Dr. Stefan Divjak, Hausarzt in der Lnndesirrenanstalt in Studenc, um Bewilligung einer Wohniingsentschädignng: c) des Gemeindeamtes in Brunndorf um Subvention für de» Ankauf des Gemeinde-Armenhauses. 13. Mündlicher Bericht des Berlvaltuiigsausschusses über das Statut für die Siechenstiftungen in Erinnerung an das fünfzigjährige Regiernngsjubilänm Seiner Majestät des Kaisers Franz Joseph I. lzur Beilage 12). 14. Mündlicher Bericht des Verwaltuugsausfchnsses über die Con-stitnieruiig der neuen Ortsgemeinde Bukovje im Bezirke Adelsberg (zur Beilage 32). 15. Mündliche Berichte des VerwaltnngSansschiisses über Petitionen: a) der Insasse» der Ortschaft Werh bei Altenmarkt mit Verfassung des Planes für die Wasserleitung durch einen landschaftlichen Techniker; b) des Gemeindcamles in Wodiz um Umlegung der Straßen-strccke von Povodje bis St. Martin unter Großkahlenbcrg: c) der Ortsinsassen von Michelstetten, Trata, Abergas und Ober-seld um Ausscheidung ans der Gemeinde St. Georgen und Coiistituierniig der selbständigen Gemeinde Michelstetten; d) der Gemeinde Podraga um Subvention behufs Wiesenentwässerung ; e) des Gemeinde- und Pfarramtes in Fara und Ossilniz um Umlegung der Straße Fara-Banjaloka. Začetek seje ob 10. uri 30 minut dopoldne. Begin» der Sitzung um 10 Uhr 30 Minute» Uormittag. 25 III. seja dne 30 marca 1900. Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika II dežeinozborske seje dne 26. marca 1900 1. Veiling des Protokolles der II Landtagssilzmlg vom 3(1. März 1900. Tajnik Pfeifer: (Bere zapisnik II. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der II Sitzung in deutscher Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku .J (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 3. Mittheilungen des Vandtagspräsidiums. Deželni glavar: Čast mi je visoki zbornici naznaniti, da je na čestitko, ki se je bila zadnjič sklenila povodom 90 letnice sv. Očeta (Poslanci ustanejo. — Die Abgeordneten erheben fid).) došla od državnega tajnika, kardinala Rampolle, naslednja brzojavka: (Bere: — Liest:) „Čestitke in voščila Vašega deželnega zbora so bila zelo ljuba sv. Očetu, ki se zahvaljuje ter mu radosten in polnim srcem podeljuje zaželjeni apostolski blagoslov. Državni tajnik Kardinal R a m p o 11 a.“ (Klici: — Rufe: „Slava!“) Zaradi bolezni sta še opravičena gospoda poslanca ekscelenca baron Schwegel in Pfeifer, in danes mi je naznaniti, da se tudi gospod poslanec Grasselli seje zaradi bolezni ne more udeležiti. Predložene so bile sledeče peticije in sicer potom deželnega odbora: Der Ausschuss der Freitischstiftung au der k. k. technischen Hochschule in Graz bittet um Subvention. (Izroči sc finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) III. Sitzung am 30. Würz 1900. Die Centralleitnug des katholischen Schulvereiues für Oesterreich in Wien bittet um Subvention- (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Die Leitung des Vereines zur Pflege kranker Studierender in Wien bittet um Subvention. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Ilešič Franc, c. kr. profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani, prosi podpore za znanstveno potovanje. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Kalan izroča prošnjo „Konservativno-obrtnega društva“ v Ljubljani za omejitev dela v prisilni delalnici, zlasti krojaškega in čevljarskega. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Berwaltungsausschnsse zugewiesen.) Gospod poslanec Povše izroča prošnjo posestnikov iz Podutika in Kosez za uvrstitev občinske ceste Koseze - Podutik med okrajne ceste. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Berwaltuugsansschusse zugewiesen.) Gospod poslanec Šubic izroča sledeče prošnje: Dimnik Emilija, udova okrožnega zdravnika v Železnikih, prosi za pokojnino. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Jekovec Marija, učiteljska udova, prosi za zvišanje pokojnine, oziroma odgojnine. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Učiteljice na ljudskih šolah v Kranju in Tržiču prosijo za stanarine, kakršne imajo učiteljice v Ljubljani. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Majaron izroča prošnjo Ciperle Josipa, meščanskega učitelja na Dunaju, za nagrado vsled izdaje knjige: Kranjska dežela. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec dr. Žitnik izroča prošnjo društva „Narodna šola“ v Ljubljani za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gospod poslanec Povše izroča prošnjo vodstva dijaške kuhinje v Novemmestu za podporo. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 26 III. seja dn6 30. marca 1900. - Gospod poslanec dr. Žitnik in tovariši so mi izročili sledeči samostalni predlog. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga izvoli prečita ti. Tajnik Pfeifer: (bere: — liest:) „Samostalni predlog poslanca dr. Ig. Žitnika in tovarišev. Člen VII. cesarske naredbe z dne 21. septembra 1899, oziroma člen XXI. carinske in trgovinske pogodbe z Ogersko glede živinskega prometa je vsled pomankljivih določeb jako škodljiv avstrijskim živinorejcem. Z dotičnimi določbami je nemogoče preprečiti razširjenje prašičje in drugih živinskih kug iz Ogerske v avstrijske dežele, kar provzroča avstrijskim živinorejcem na milijone škode. Z ozirom na to predlagajo podpisani: Visoki deželni zbor skleni: I. Visoka vlada se pozi vije, naj takoj stopi v dogovor z ogersko vlado, da glede določeb za živinski promet sklene novo, tostranskim živinorejcem ugodnejšo pogodbo. II. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep čimpreje prijavi visoki vladi. Ljubljana, dne 29. sušca 1900. Ig. Žitnik, A. Kalan, F. Modic, Gab. Jelovšek, Schweiger, Zelen, Povše, F. Ažman, Pakiž, F. Košak“. Deželni glavar: Ker je ta samostalni predlog dovolj podprt, bom gospodu predlagatelju dal besedo za utemeljevanje v eni prihodnjih sej. 3. Priloga 33. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o uvedbi doneska od zapuščin za boluične namene dežele Kranjske. ;>. Beilage 33 Bericht des Landesausschnsses, womit der Gesetzentwurf, betreffend die Einführung eines Beitrages von den Verlaffenschaftcn für Sffitalszwecke des Landes Krain vorgelegt wird. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 4. Priloga 34. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne imo-vine za leto 1898. III. Sitzung ant 30. März 1900. 4. Beilage 34. Bericht des Landesansschnsses, mit welchem der Rechnungsabschluss des Landes-fondes und die Nachweisnng des gesammten Vermögens für das Jahr 1898 vorgelegt wird. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) 5 Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1 1898. in proračunu za leto 1900 (k prilogi 4.). 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschnsses über den Rechnnngsabschluss des LandeSattlchens-fondes für das Jahr 1898 und den Voranschlag für das Jahr 1900 (zur Beilage 4). Poročevalec dr. Majaron: Visoka zbornica! Čast mi je poročati v imenu finančnega odseka najprej o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1898. Kakor je razvidno iz priloge 4., katero je predložil deželni odbor, je skupna redna in izredna potrebščina in skupno redno in izredno pokritje bilo mimo proračuna manjše za 89 gld. 18 kr. Ta razlika se pojasnjuje iz tega, ker je dotacija deželnega zaklada bila za 89 gld. 18 kr. manjša, to pa zaradi tega, ker se je tudi pri troških za istotoliko prihranilo, tako da ni bilo treba od deželnega zaklada dotične svote zahtevati. Istotako se je pri troških prihranilo, kar je izpadlo pri dohodkih, namreč 2 gld. Po vsem tem se torej ujema proračun s faktičnimi izdatki, oziroma prihodki, in v imenu finančnega odseka mi je samo predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: 1.) Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1898. s prihodki 207.081 gld. 56 kr. in enakimi stroški se odobri.“ Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec dr. Majaron: Iz razkaza skupne imovine deželnega posojilnega zaklada koncem leta 1898. je razvidno, da je skupna imovina znašala 9433 gld. 74'/2 kr., skupna svota dolgov pa 3,504.133 gld. 74*/2 kr. Po vsem tem se kaže čisti dolg v znesku 3,494.700 gld. Torej se je dolg v primeri z letom 1897. zmanjšal za III. seja dnd 30. marca 1900. 27 59.900 gld. To je vse po zmislu amortizacijskega načrta, in v imenu finančnega odseka predlagam: „Visoki deželni zbor skleni: 2. ) Razkaz skupne imovine bremen 1. 1898. z aktivi v znesku .... 9.433 gld. 74'/2 kr. in pasivi v znesku . . - . 3,504.133 „ 74'/z „ torej s čistim dolgom v znesku................. 3,494.700 gld. — kr. se vzame na znanje.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.) Ker ne, bomo glasovali. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja — Angenommen.) Sprejeto. Poročevalec dr. Majaron: Kar se tiče proračuna deželnega posojilnega zaklada za leto 1900, predlagam, da se takoj preide v specijalno razpravo in sicer glede na to, da je potrebščina že naprej določena po amortizacijskem načrtu, odnosno po zahtevah vlade za gotove namene deželnih in lokalnih komisij. Predlagam, da se preide v nadrobno razpravo. Deželni glavar: Želi kdo besede v splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Ker ne, preidemo v nadrobno razpravo. Prosim, gospod poročevalec! Poročevalec dr. Majaron: (Bere pod poglavjem I.—III. proračunjene troške iz priloge 4., ki obveljajo brez debate. — Liest die unter Capitel I.—III. veranschlagten Ausgabsbeträge ans Beilage 4, welche ohne Debatte angenommen werden.) Kar se tiče IV. in V. poglavja, so tu prora-čunjeni režijski stroški za deželne in lokalne komisije in za miloščine. Miloščine so že naprej določene in znesek 400 gld. se je za popotne stroške zato proračunil, ker se za lansko leto dovoljeni enaki znesek ni porabil v dotične namene. Zato predlagam, da se režijski stroški in miloščine za leto 1900 v skupnem znesku 1050 gld., odobre. (Obvelja. -— Angenommen.) Proračun je torej po posameznih postavkih sprejet in treba je le še glasovanja o celoti. Predlagam torej končno: „Visoki deželni zbor skleni: 3. Proračun za 1. 1900 s skupno potrebščino............................ 203.346 gld. z rednim pokritjem........................... 2 „ torej s primanjkljajem................. 203.344 gld. ki ga je pokriti iz deželnega zaklada, se odobri.“ III. Sitzung mn 30. Würz 1900. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki. ravnokar v posameznih točkah sprejeti proračun odobrč v celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. - Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za leto 1898. in proračunih za leto 1900. (k prilogi 7). 0. Mündlicher Bericht des Finauzansschnsscs über die Rechnungsabschlüsse der Lliftnngsfondc für das Jahr 1898 und dir Voranschläge für das Jahr 1909 (zur Beilage 7). Poročevalec dr. Majaron: Kar se tiče ustanovnih zakladov, je splošno omeniti, da je imovina vseh ustanovnih zakladov, katere deželni odbor z velikim trudom oskrbuje, znašala koncem leta 1898. 2,074.377 gld. 48 '/2 kr. Pomnožila se je torej od leta 1897. za 23.165 gld. 72 '/2 kr. Najbolj se je pomnožila pri dijaškem ustanovnem zakladu, ker mu je leta 1898. prirastla ustanova Maksa Henrika Scarlichi z glavnico 11.744 gld., tako da je poleg splošnih gstanovnih prihrankov v znesku 1637 gld. 59 kr. ves prirastek znašal 13.381 gld. 59 kr. Precejšen prirastek se je tudi pokazal pri Glavarjevem zakladu za uboge, namreč v znesku 3687 gld. 1 '/2 kr., nadalje pri Flödnigovem ustanovnem zakladu za slepe v znesku 2726 gld. 6 kr. in pa pri Wolfovem ustanovnem zakladu za gluhoneme v znesku 2467 gld. 56 kr. Ti vsakoletni prirastki pa prihajajo kakor znano, odtod, ker še ni dognan specijalni način, kako bi se vsi prihodki od dotičnih glavnic vporabili v ustanovne namene. Kar se tiče Glavarjevega zaklada, pride stvar najbrž v kratkem času v red in ravnotako se je lansko leto tukaj povdarjalo, da bo tudi Wolfova ustanova kolikor mogoče namenu primerno planirana na gluhonemnici, ki se sedaj gradi Po teh splošnih opominih predlagam, da se preide v specijalno razpravo. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da preide v nadrobno razpravo. Poročevalec dr. Majaron : Najprej imamo računske sklepe in razkaze skupne imovine posameznih ustanovnih zakladov za leto 1898. 28 III. seja dne 30. marca 1900. - St 1. „Pri dijaškem ustanovnem zakladu“ so skupni prihodki znašali. 51.593 gld. 2'/, kr. Tukaj je opaziti, da je pokritje znašalo 1203 gld. 70'/* kr. več in to zategadelj, ker je prirastla ustanova Maksa Henrika pl. Scarlichi z ustanovno glavnico 11.744 gld. Tudi glede potrebščine se je pokazalo, da je znašala manj in sicer 871 gld. 80 kr., to pa zategadelj, ker je bilo v tem letu izredno veliko število ustanovnih mest neoddanih. Pri poglavju IV. v naslovu troškov vidimo precejšen znesek 7389 gld. 68 kr. naloženega kapitala. V pojasnilo pripomnim, da se je nakupil enotnega državnega dolga srebrne rente znesek 7262 gld 13 kr. ter da se je v hranilnici naložilo 127 gld. 55 kr., skupaj torej 7389 gld. 68 kr., kakor je navedeno v poglavju IV. — Imovina dijaškega ustanovnega zaklada se je pomnožila leta 1898. za 13.381 gld. 59 kr. Predlagam, da se računski sklep dijaškega ustanovnega zaklada kakor tudi razkaz skupne imo-vine koncem 1. 1898. odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 2. „Učiteljski ustanovni zaklad.“ Tukaj so skupni prihodki in izdatki v znesku 1168 gld. 7 kr. Imovina tega zaklada se je pomnožila za 29 gld. 14'/2 kr. Prosim, da se to odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Pri št. 3. „Grof Saurau'ov ustanovni zaklad za sv. maše“ je bilo skupnih dohodkov in ravno tako izdatkov 209 gld. 46 kr. Imovina je ostala ista, kakor 1. 1897. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 4. „Splošni dekliški ustanovni zaklad“ je imel prihodkov 1438 gld. 29 kr., ravno toliko izdatkov, in imovina se je pomnožila za 15 gld. 73 'j2 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen) Št. 5. „ D u 11 e r j e v dekliški ustanovni zaklad“ s skupnimi prihodki 912 gld. 75 kr. in enakimi troški in s pomnoženjem imovine v znesku 85 gld. 58 'l2 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 6. Pri „sirot iškem ustanovnem zakladu“ vidimo, da je bila potrebščina za 209 gld. 67 kr. večja, nego je bila preračunjena, vendar se je pa to prekoračenje poravnalo na drugi strani in sicer glede na to, da se je pod poglavjem II. dohodkov več prejelo 500 gld. Ob prihodkih oziroma izdatkih v znesku 17.753 gld. 83 kr. vidimo, da je imovina koncem leta 1898. bila večja za 420 gld. 64'jt kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen) III. Sitting atu 30. Mürz 1900. Št. 7. „P. P. Glavarjev zaklad za uboge“ je imel skupnih prihodkov in izdatkov 13.032 gld. 65 kr. Pomnožila se je imovina 1. 1898. za 3687 gld. 2'/z kr. in sicer iz razloga, ki se je že lansko leto povdarjal, ker namreč dohodki tega zaklada še niso primerno placirani, kajti doslej se še niso vsi faktorji oziroma interesenti zjedinili glede načina, kako bi se zaklad intencijam Glavarjevim primerno uporabil. V tem oziru smo v finančnem odseku dobili pojasnilo, ki nas je zadovoljilo, in jaz upam, da bo tu gospod referent deželnega odbora porabil priliko ter izpre-govoril o tej stvari v pomirjenje vseh interesentov. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Ibgrovbnrtrv Dr. Schaffer: Im vorigen Jahre Haffe ich Gelegenheit, bei Behandlung dieser Stiftung auseinanderzusetzen, ans welchen Gründen sich bisher die endgiltige Regelung dieser Frage verzögert hat. Ich habe daraus hingewiesen, dass es nothwendig war, behufs programmatischer Erledigung dieser Angelegenheit sehr weitwendige Erhebungen zu pflegen, ich habe hauptsächlich betont, dass eine Differenz der Anschauungen zwischen der Regierung und dem Landes-ausschnsse, beziehungsweise den Interessenten der Hauptgrund war, warum bisher diese Angelegenheit in einer alle Theile befriedigenden Weise nicht finalisirt werden konnte. Bon Interesse für den Landtag und für die Kreise der Betheiligten dürfte es sein, wenn ich auch heuer in ein paar Worten den Stand der Angelegenheit bekannt gebe. Mittlerweile hat die Regierung ein etwas entgegenkommenderes Schreiben an den Landesansschuss gerichtet, worin sie gesagt hat, sie wäre geneigt, von dem früheren Standpunkte abzugehen, der hauptsächlich darin bestanden hat, zu einem großen Theile Handstipendien zu machen und zum anderen Theile Armenstiftnngen für das ganze Land. Die Regierung sagt, sie wäre, um Ordnung zn machen und den Wünschen des Landesausschusses und der Betheiligten entgegenzukommen, bereit, abzusehen von diesem früheren Arrangement unter der Voraussetzung, dass vorerst ein gewisser Betrag aus dem Glavar'schen Vermögen ausgeschieden und als separates Vermögen behandelt würde speciell für Handstipendien der Landspreiser. Andererseits wäre die Regierung einverstanden, dass das restliche Vermögen, welches selbstverständlich den weitaus größeren Theil bilden würde, so behandelt werde, wie es nach dem Wunsche der Interessenten tu Commenda und nach dem Wunsche des Landesausschusses behandelt werben soll. Diese Wünsche gehen dahin, dass in Commenda das Siechenhaus erhalten werde, jedoch nicht in dem desecten und mangelhaften Zustande, wie es heute ist, sondern bafs es in einer den Anforderungen der Zeit und der Hmnanität entsprechenden Weise hergerichtet werde. Der Landesansschuss, der immer gewohnt war, in dieser Angelegenheit die Meinungen der Interessenten zu hören, hat auch in diesem Stadium nicht gezögert, diese 29 III. seja dne 30. marca 1900. letzte Proposition der Regierung hinauszugeben au die Interessenten und sie um informative Aeußerungen anzugehen. Diese sind aber bis zum Momente noch nicht eingelangt. Ich bin daher heute nicht in der Lage zu sagen, welcher Standpunkt seitens der Interessenten eingenommen wird; der Landesausschuss zögerte aber nicht in einer Zuschrift an die Interessenten ausznsprechen, dass er gegen den Standpunkt der Regierung nichts einzuwenden habe, weil man anerkennen müsse, dass für die Landspreiser die bloße Möglichkeit, in das Spital von Commenda einzutreten, eine unbarmherzige Znmnthung wäre, abgesehen vom Wortlaute des Testamentes, sowie dem Geiste des Stifts-briefes, indem dem Herzen des Stifters die Landspreiser nicht weniger nahe standen, wie die Bewohner von Commenda. Wenn ich dem Geiste nach den Willen des Stifters erfüllen tvill, so muss ich auch bewirke», dass die Landspreiser von der Stiftung etwas haben. Dies kann aber nur im Wege der Betheilnng mit Handstipendien geschehen. Die Sache ist die: Wir erwarten jetzt die Antwort der betheiligten Kreise, und darnach wird der Landesausschuss seinen endgiltigen Beschluss fassen und demgemäss der Regierung die Antwort auf die von mir erwähnte Note vom November vorigen Jahres geben. Kommt auf dieser Basis eine Einigung zustande — und ich halte dies für gerecht, ivobei man ja über die Ziffern noch sprechen muss — ist diese Ausscheidung vollzogen, so liegt kein Hindernis mehr vor, in kürzester Zeit mit dementsprechenden Ausbaue des Sicchenhanses, und so weit die Mittel vorhanden sind, obwohl dazu eine Nothwendigkeit nicht vorliegt, auch mit der Anstellung eines eigene» Arztes vorzugehen. Dabei bemerke ich, dass jedenfalls, bevor an die Bestellung eines Arztes gegangen wird, zuerst das Sicchenhans in menschenwürdigen Zustand gebracht werden muss. Denn mit Rücksicht darauf, dass Stein so nahe ist, dass der Arzt bequem zwei-, dreimal in der Woche das Siechenhaus besuchen kan», erscheint der ärztliche Dienst so gesichert, wie man es überhaupt in einem Siechenhanse verlangen kann. Weil aber vom Arzte in dem Stiftbriese die Rede ist, so wird es, wenn die Mittel soweit vorhanden sind, dass neben der Erhaltung und Restanrirnng des Siechenhanses noch von den Einnahmen etwas erübrigt, es keinem Anstande unterliegen, sich auch den Luxus, wenn ich mich so ausdrücken darf, eines Arztes zu gestatten. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.). Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec dr. Majaron: Po tem pojasnilu predlagam, da se računski sklep Glavarjevega zaklada s prihodki in izdatki v znesku 13.032 gld. 65 kr. in pomnoženjem imovine v znesku 3687 gld. 1 ‘/8 kr. odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) III. dsthnng am 30. Mär; 1900. Št. 8. „Kalistrov ustanovni zaklad“ je imel skupnih prihodkov, oziroma izdatkov 8360 gld. 24'/2kr. Imovina se je znižala za 40 gld. 67'/2 kr. To znižanje se bo pa uravnalo ob nakazu ustanovine za I. 1900. Predlagam, da se odobri oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 9. „J osi pine Hotschewarjeve podporna ustanova“ je imela skupnih dohodkov in izdatkov 1178 gld. 98 kr. Imovina je ostala ista, kakor 1. 1897. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 10. „Dr. Lovro Tomanova ustanova“ je imela prihodkov oziroma izdatkov 515 gld. 83 kr. Imovina je ostala 1. 1898. ista, kakor 1. 1897. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 11. „Baron Lazarinijeva ustanova“ je imela skupnih prihodkov in troskov 238 gld. 8 kr. Imovina se je pomnožila za '/„ kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 12. „Hans Adam Engelshauserjeva ustanova“ je imela skupnih prihodkov 1196 gld. 72 '/2 kr. in ravno toliko troškov. Imovina se je zmanjšala za 34 gld. 72Jrr. Ta zmanjšava prihaja odtodi, ker se mora vsled sklepa deželnega zbora donesek za oskrbovanje te ustanove vsako leto pripisati dolgu, katerega ima ustanova pri deželi. Po tej pri-pomnji predlagam, da se računski sklep in razkaz imovine te ustanove odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 13. „ F1 ö d n i g o v a ustanova za slepe“ je imela prihodkov in izdatkov 465 gld. 32 kr. Imovina se je pomnožila za 2726 gld. 6 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 14. Ilirski ustanovni zaklad za slepe“ je imel prihodkov oziroma izdatkov 369 gld. 53'/2 kr. Imovina sc je pomnožila za 266 gld. 18‘/2 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 15. „Wol sova ustanova za gluhoneme“ je imela prihodkov in troškov 2306 gld. 39 kr. Imovina se je, kakor omenjeno, zvišala za 2467 gld. 56 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 16. „Holdheimova ustanova za gluhoneme“ je imela skupnih prihodkov oziroma izdatkov 30 IH. seja dne 30. marca 1900. - 1559 gld. 7* kr. Imovina se je pomnožila za 27 gld. 31 V, kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen) St. 17. „Cesarice Elizabete ustanova za invalide“ je imela dohodkov oziroma troskov 541 gld. 20 kr. in prirastek 81 gld. 33 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) St. 18. „Postojnske jame ustanovni zaklad za invalide“ je imel prihodkov oziroma troskov 38 gld. 70 kr. Pomnoženje znaša 1 gid. 36 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) St. 19. „Trevisinijeva ustanova za invalide“ je imela skupnih prihodkov 91 gld. 47'7 kr. in ravno-toliko troskov, potem prirastka 32 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) St. 20. „Metelkova ustanova za invalide“ je imela skupnih prihodkov in troskov 38 gld. 08 kr. Pomnoženje znaša 1 gld. 26 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 21. „Ustanova ljubljanskih gospej št. I. za invalide“ je imela skupnih prihodkov 95 gld. 10 kr. in ravnotoliko troškov. Imovina nespremenjena. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Št. 22. „Ustanova ljubljanskih gospej št. II. za invalide“ je imela prihodkov in troškov 486 gld. 90 kr., prirastka pa 50 gld. 1 kr. Predlagam, da se odobri, oziroma na znanje vzame. (Obvelja. — Angenommen.) Kar se tiče končnih številk skupne imovine posameznih ustanovnih zakladov koncem 1. 1898., dovolite, gospodje, da samo opozarjam na strani 24. do 27. priloge 7. in prosim, oprostite mi, če vseh teh posameznih razkazov ne čitam, ampak samo predlagam, da se sedaj v celoti odobri računski sklep za 1. 1898. glede vseh ustanovnih zakladov in vzame na znanje razkaz skupne imovine vseh teh zakladov koncem 1. 1898 in sicer s skupno čisto imovino 2,074.377 gld. 487, kr,, torej zvišanjem 23.165 gld. 727? kr. Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. III. Sitzung mn 30. Mürz 1900. Poročevalec dr. Majaron: Sedaj prestopim, visoka zbornica, k proračunom posameznih ustanovnih zakladov za 1. 1900. (Bere proračunjene skupne svote iz priloge 7., ki obveljajo brez razgovora. — Liest die Veranschlagten Summen aus Beilage 7, welche ohne Debatte angenommen werden.) Končno še predlagam, da se proračuni ustanovnih zakladov za 1. 1900. potrde tudi v celoti. Deželni glavar : Gospodje poslanci, ki proračunom ustanovnih zakladov za 1. 1900. v celoti pritrde, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je ta točka rešena. Na vrsto pride točka: 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delal nice za leto 1898 (k prilogi 8.) 7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Zwangsarbeits-hansfondes für das Jahr 1898 (znr Beilage 8). Berichterstatter Graf Bardo: Hoher Landtag! Der Rechnungsabschluss des Zwangs-arbeitshausfondes gibt keine günstige Bilanz, insofern als seinerzeit im Voranschläge ein Ueberschuss von 42 fl. angenommen war, während im Rechnungsabschlüsse ein Abgang von 5566 fl. 73 kr. verzeichnet ist. Dieses Deficit ist hervorgerufen worden hauptsächlich durch die größeren Ausgaben, welche in einem Betrage von 9392 fl. 69 kr vorhanden sind, denen eine Mehreinnahme von nur 3783 fl. 96 kr. gegenübersteht. Die Mehrausgaben sind hauptsächlich beim Kapitel IX. „Fabrikserfordernisse", wo ein Betrag von 5128 fl. 99 kr. mehr ausgegeben wurde, als seinerzeit präliminirt war. Diese Post ist jedoch gerechtfertigt, da das Präliminare immer nach dem dreijährigen Durchschnitte gemacht wird und nicht mit Genauigkeit vorherznsehen ist, wie die Ergebnisse de facto eintreten werden. Es ist wohl auch da im gleichen Capitel der Einnahmen eine Mehreinnahme zn verzeichnen, welche jedoch nicht denselben Betrag erreicht, wie die Mehrausgaben. Ferner wurde int Capitel XII. „Regiekosten" um 2110 fl. 13 kr. mehr ausgegeben, was dadurch hervorgerufen wurde, dass im Jahre 1898 eine bedeutende Theuerung der Mehlpreise stattfand und dadurch die Brotrationen viel höher zu stehen kamen, als es angenommen worden war. Ferner haben wir int Capitel XVII. eine Post, welche unter den außerordentlichen Ausgaben verzeichnet ist, mit 1136 fl. 79 kr. für Nenherstellnng eines Stalles, sowie für Weißignng und Färbelnng. Diese Post ist gerechtfertigt durch den Landtagsbeschluss vom 25. Jänner 1898. 31 III. seja dne 30. marca 1900. - Der Finanzausschuss hat alle diese Posten eingehend geprüft und ich habe die Ehre, im Namen desselben folgenden Antrag zu stellen: „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshans-fondes für das Jahr 1898 wird genehmigt." (Obvelja. — Angenommen.) Nun komme ich zum Nachweise des Vermögens. Das Vermögen hat sich um 7584 fl. 60 kr. vermindert. Wegen dieses Umstandes braucht man jedoch keinen Schrecken zn haben, denn er kommt daher, weil gemäss Landtags-beschlnsses vom Jahre 1884 an unverzinslichen Realitäten eine Abschreibung von 4 % und an dem Jnventare eine solche von 15 % gemacht wurde. Ich beantrage daher im Namen des Finanzausschusses : „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Vermögensstand des Zwangsarbeitshanssondes für das Jahr 1898 wird zur Kenntnis genommen." Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride točka: 8 Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolnišničnega, blaznič-nega, porodnišničnega in najdeniškega zaklada za leto 1898 (k prilogi 10.). 8. Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über die Rechnungsabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebär- und Findelhausfondes für das Jahr 1898 (zur Beilage 10). Berichterstatter Luckman». Ich habe die Ehre, im Namen des Finanzansschnsses über die Beilage 10 „Rechnungsabschlüsse des Kranken-, Irren-, Gebär- und Findelhausföndes für das Jahr 1898" zn berichten. Der Finanzausschuss hat diese Rechnungsabschlüsse eingehend geprüft und findet keine anderen Anträge zu stellen als dieselben zu genehmigen. Es würde zu weit führen, die einzelnen Posten dem hohen Hanse vorzutragen um so mehr, als Beilage 10 längere Zeit in den Händen der geehrten Herren sich befindet; ich beschränke mich daher nur auf einige Bemerkungen. Bei dem Krankenhausfonde ist die erfreuliche Wahrnehmung zu machen, dass sich die Auslagen in den letzten Jahren gewissermaßen stabilisirt haben, und die Ueber- III. Sitzung am 30. März 1900. schreitnngen, welche in früheren Jahren uns erschreckt haben, nun nicht mehr vorkommen; im Gegentheile, es ist gegen den präliminirten Abgang von 75.295 fl. ein Ersparnis von 4958 fl. 55’/, kr. zu verzeichnen. Dieses Ersparnis rührt hauptsächliä) von der Bedeckung bezüglich der Verpflegskostenersätze her. Diese Verpflegskostenersätze haben sich um 22.121 fl 80 kr. erhöht und geben ein erfreuliches Zeichen, dass unser Krankenhaus immer mehr das Vertrauen der Bevölkerung gewinnt, und dass es vorzügliche Aerzte hat, welche von der Bevölkerung, selbst von der zahlenden Bevölkerung, die diese Ersätze zu leisten in der Lage ist, aufgesucht werden. Bei den Auslagen kommen keine wesentlichen Ueber-schreitungen vor und wäre vielleicht nur zu bemerken, dass beim Wasserverbrauch, welcher sonderbarer Weise unter dem Titel „Stenern" vorkommt, eine Ueberschreitung des ohnehin hohen Präliminares um 909 fl. 49'/, kr. und bei „Beheizung und Beleuchtung" eine Ueberschreitung von 823 fl. 57 kr. stattfindet. Bezüglich dieser Auslagen sind im Finanzausschüsse einige Bemerkungen gefallen; nachdem jedoch vernommen wurde, dass eine besondere Vorlage bezüglich des Kranken-hansfondes an den hohen Landtag gelangen, und aus diesem Anlasse Gelegenheit sein wird, diesfalls Anträge zn stellen, so unterliess es jetzt der Finanzausschuss, daran irgendwelche Anträge zn knüpfen. Der Finanzausschuss beantragt sohin, den Rechnungsabschluss des Krankenhanssondes mit einem Ersparnisse von 4958 fl. 55'/, kr. und den Vermögensstand, so wie er in der Beilage 10 ausgewiesen ist, zu genehmigen. (Obvelja. — Angenommen.) Bezüglich des Jrrenhausfondes kann ich auch ans die gleichen Verhältnisse Hinweisen, wie beim Krankenhausfonde. Auch hier sind die Verpflegskostenersätze wesentlich gestiegen. Das Ersparnis gegenüber dem präliminirten Abgänge von 68.714 fl. beträgt 4395 fl. 42'/, kr., hauptsächlich infolge der Verpflegskostenersätze. Bezüglich der Ausgaben ist nichts zn bemerken. Das Vermögen hat sich vermindert um 4325 fl. 85'/, kr. Der Finanzausschuss beantragt ebenfalls, das hohe Haus möge den Rechnungsabschluss des Jrrenhausfondes genehmigen. (Obvelja. — Angenommen.) Beim Gebärhansfonde, welcher präliminirt war mit einem Abgänge von 8611 fl., stellt sich dieser höher um 769 fl. 89kr. aus dem Grunde, weil diese Auslagen nie genau präliminirt werden können. Das Vermögen hat sich vermehrt um 443 fl. 35 72 kr. Ich beantrage tut Namen des Finanzausschusses, das hohe Haus möge den Rechnungsabschluss des Gebärhausfond es genehmigen (Obvelja, — Angenommen.) Ich komme nun zum Fiudelhansfonde mit einem Erfordernisse von 3704 fl. 21 kr., einer Bedeckung von 373 fl. 20 kr. und einem Abgänge von 3331 fl 1 kr. Gegenüber dem präliminirten Abgänge von 3381 fl. ergibt sich ein Ersparnis von 49 fl. 99 kr. 32 III. seja dne 30. marca 1900. — Das gesammte Vermögen bleibt unverändert mit 7100 fl. und ich beantrage ebenfalls int Namen des Finanzausschusses, das hohe Haus möge diesen Rechnungsabschluss genehmigen. Deželni glavar : Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen) Sprejeto Ker je gospod načelnik finančnega odseka prosil, da se seja nekoliko pretrga, zato, da se snide finančni odsek zaradi novega posvetovanja o točki 9., prekinem sejo za 20 minut. (Seja prestane ob 11. uri 55 minut in se zopet nadaljuje ob 12. uri 20 minut. — Die Sitzung wird um 11 Uhr 55 Minuten unterbrochen und um 12 Uhr 20 Minuten wieder ausgenommen.) Deželni glavar: (Pozvoni. — Das Glockenzeichen gebend.) Na vrsto pride sedaj točka: 9. Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanju vinarstva na Kranjskem v letu 1899. (k prilogi 15.) 9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Fördernng des Weinbaues in Krain im Jahre 1899 (zur Beilage 15). Berichterstatter Ritter von Langer. Zttr Förderung der Wiederherstellung des Weinbaues war nothwendig die Schaffung des Verständnisses unter der Bevölkerung und des Muthes, an die Regenerirung der vernichteten Weingärten heranzutreten, anderseits aber auch die materielle Unterstützung derjenigen, welche eben der Unterstützung bedurften, und zwar durch Geld und durch Rebenmaterial. Nun haben in dieser Richtung Land und Regierung sehr erspriesslich Hand in Hand mit einander gearbeitet und thatsächlich sind bisher erfreuliche Erfolge zu verzeichnen. Ich habe von authentischer Seite Daten erhalten über die Zahl der Hektaren von regenerirten Weingärten in Krain. Und zwar stammen die Daten theils von der Regierung, welche Daten bis inclusive 1897 reichen, und theils vom Wanderlehrer Gombač. Im Jahre 1892 war eine minimale Anzahl von Hektaren neu angelegt. Bis in das Jahr 1897 ist die Zahl gestiegen aus 1030, int Jahre 1898 sind 500 ha und im Jahre 1899 600 ha hinzugekommen. III. Strung am 30. Wär; 1900. Die heutige Anzahl der wiederhergestellten Hektare ist 2130. Bedenkt man, dass die Weinbaufläche Krams 10.600 ha beträgt, so kaun man mit Befriedigung sagen, dass bisher nahe ein Fünftel der Weinbauflää)e wieder hergestellt ist. Das ist heute der thatsächliche Effekt der Action des Staates und des Landes. Die Herren erinnern sich an den Beschluss des vorjährigen Landtages, betreffend die Unterstützung von fünf Filialen zur Errichtung von Pepiniereu behufs Veredlung von amerikanischen Reben. Diese Filialen stehen in diesem subventionirten Unternehmen unter vollkommener Einflnss-nahme und Aussicht des Landesansschnsses, und hat dieser jede Jngerenz. — Zweck des Landtagsbesä)lusses war nicht etwa, der Bevölkerung so viel veredelte Reben zu geben, dass sie damit alle Weingärten besetzt — das wäre unmöglich zu beschaffen — sondern die Tendenz war, der Bevölkerung Reben solcher Sorten zu erzeugen, welche in Krain eingeführt werden sollen zur Eliminirnng der sck)lechten Sorten in der Weise, dass jeder Besitzer seine Paar Hundert Reben bekommt, welche ihm die Grundlage sä)affen sollen zur weiteren Veredlung seines Weingartens, damit er nicht genöthigt ist, zu schlechten Sorten zu greifen. Das ist auch der Grund gewesen, weswegen man abgegangen ist von einer einzigen Pepiniere an einem Orte, sondern den Gedanken gefasst hat, mehrere Pepiniereu zu errichten; denn der Transport von veredelten Reben nach verschiedenen Richtungen ist ein schwieriger, und anderseits ist der Bevölkerung viel mehr geholfen, wenn sie die einzelnen Pepiniereu in der Nähe hat und sieht, wie gearbeitet wird auf enteilt Boden gleich dem ihrigen. Das gesammte diesem Zwecke dienliche Areal der subventionirten fünf Filialen und ihrer Pepiniereu also ist 6 ha und 35 a. Auch die Regierung hat zu diesem Zwecke 5000 fl. Subvention bewilliget, jedoch unter der Bedingung, dass mit diesen 5000 fl. Schnittweingärten angelegt werden und damit hat die Regierung eine Lücke, möchte ich sagen, ausgefüllt; denn thatsächlich hat allen diesen Pepiniereu das Rebenmatcrial gefehlt, und dieselben hätten fid) jedesmal an die Regierung um Rebennnterlagen wenden oder diese von Privaten theuer kaufen müssen. Die Bedingung der Regierung ist bereits durchgeführt worden, indem alle Schnittweingärten, iveldje aus der Subvention der Regierung herzustellen waren und heute bereits sofort angelegt wurden, und zwar int Gesammtausmasse von 3 ha 9 a. Der erste heurige Erfolg der Pepiniereu ist natürlich minimal, indem voriges Jahr die Saä)e spät, eigentlich zu spät in Angriff genommen wurde, zufolge des späten Landtagsbeschlusses nämlich. Doch ist trotzdem der Erfolg der, dass heuer 10.537 veredelte Reben abgegeben werden können, also viel mehr als die Pepiniere in Laibach im ersten Jahre prodncirt hat. Im nächsten Jahre hofft man 80.000 bis 100.000 veredelte Reben abgeben zu können. Nun komme id) zu einer Resolution, die betreffs dieser Pepiniereu von Seite des Finanzausschusses gefasst worden ist. Es handelt fid) da um ein Regulativ, wie nämlich der Landesausschuss den Pepiniereu gegenüber vorzugehen hat in Jngerenznahme und Ueberwachnng der subventionirten Thätigkeit der Filialen, und wie anderseits diese Filialen dem Landesausschusse gegenüber sich zu verhalten haben und wie die Verrechnung zu pflegen ist. 33 III. seja dne 30 marca 1900. - Das Regulativ, welches vom Finanzausschüsse angenommen worden ist, lautet: sliest): Resolution: „Bezüglich des Absatzes I, Punkt 2 des in der Sitzung vom 25. April 1899, betreffend die Förderung des Weinbaues gefassten Laudtagsbeschlusses wird der Landesausschuss beauftragt folgende Normen zur Durchführung zu bringen. 1. Die subventionirten Filialen haben über die mittels den durch obigen Landtagsbeschluss festgesetzten Subventionen errichteten Pepinieren eine von den übrigen Agenden der Filiale gesonderte Bewirtschaftung und Verrechnung zu pflegen. 2. Die subventionirten Filialen haben zu Anfang jedes ökonomischen Jahres einen Betriebsentwurf und einen Voranschlag dem Landesauschnsse zur Genehmigung vorzulegen. 3. Der Landesausschuss überwacht durch seine Organe die ordnungsmäßige Durchführung der genehmigten Betriebsentwürfe und prüft die Rechnungsführungen. 4. Am Ende des ökonomischen Jahres hat jede snb-ventivnirte Filiale dem Landesausschnsse das Produktions-ergcbnis und den Rechnungsabschluss des Pepinieren-betricbes zur Kenntnis zu bringen und den Vertheilnngs-modus der veredelten Reben zur Genehmigung in Antrag zu stellen. 5. Auf Grund des vorgelegten und von ihm appro-birten Rechnnngsabschlusses bestimmt der Landesausschuss den Preis der abzugebenden veredelten Reben ans Grund der durchschnittlichen Gestehungskosten. 6. Nach Abgabe der veredelten Reben gemäss den vom Landesausschusse bestimmten Vertheilungsmodns und den von ihm festgesetzten Preisen fällt der halbe Erlös für verkaufte Reben während der Subventionsdauer dem Lande, die andere Hälfte der betreffenden Filiale zu. 7. Dem Landesausschusse steht es frei, auf Kosten des dem Lande zufallenden halben Rebenerlöses Preisnachlässe eventuell unentgeltliche Bertheilung von veredelten Reben in berücksichtigungswürdigen Fällen zu gewähren. 8. Erweist sich nach gepflogener Jahresabrechnung über den subventionirten Pepinierbetrieb ein Cassarest, so hat derselbe zu Gunsten der nächsten Jahresrechnung als Vortrag, im Falle eines Abganges als Belastung derselben von der betreffenden Filiale eingestellt zu werden. 9. Nach Ablauf von fünf Jahren untersteht die Filiale, wiewohl nicht mehr subventionirt, doch noch weitere fünf Jahre der Controle des Landesausschusses und hat sie, wie bishin demselben die Betriebsentwürfe, Voranschläge und Rechnungsabschlüsse zur Kenntnis zu bringen. 10. Mit Rücksicht auf die Staatssubvention hat der Landesausschuss die ihm von den subventionirten Filialen vorgelegten Betriebsentwürfc, Voranschläge und Rechnungsabschlüsse dem betreffenden k. k. Staatsorgane zur Einsichtnahme zu übermitteln." Nun habe ich über einen der wichtigsten Gegenstände gesprochen und komme zu einem weiteren ebenso wichtigen Gegenstände, das sind die staatlichen Rebenanlagen. III. Sitzung ant 30. März 1900. Die staatlichen Rebenanlagen umfassen jetzt ein Areal von 9 ha. Uebcrall in Krain, zeigt sich mehr und mehr der Mangel an Rebenmaterial. Es war daher der Staat veranlasst, immer eine große Anzahl von Nnterlagsreben zu importiren, so auch im Jahre 1898. Dem abzuhelfen hat die Regierung den Entschluss gefasst, außer den bestehenden 9 ha noch weitere 7 ha in Werschlin bei Rudolfswert anzulegen. Es werden dann im Ganzen 16 ha staatlicher Rebanlagen existiren, somit sammt den jetzigen Landes- und Filialanlagen 31 ha. Die Abgabe staatlicher Unterlagsreben betreffend möchte ich eine Erwägung tut Finanzausschüsse zur Sprache bringe». Im Finanzausschüsse wurde darüber Klage geführt, dass bei den Ansuchen um Abgabe von staatlichen Reben die Erledigungen sich oft sehr verspäten. Die Gesuche müssen bis zum 1. October eingereicht werden, wenn man im nächsten Frühjahre Rebenmaterial vom Staate bekommen will. Da kommt es aber vor, dass die Erledigung sich so weit hinauszieht, dass der Betreffende in Verlegenheit kommt, indem er nicht weiß, ob er Reben bekommen wird oder nicht. Wenn er sie aber nicht bekommt, muss er sich bei Privaten umsehen. Nun ereignet es sich oft, dass er die vom Staate angesuchten Reben erst erhält, nachdem er, um nicht zwischen zwei Stühlen sitzen zu bleiben, bereits bei Private» theuer eingekauft hat. Infolgedessen möchte ich int Aufträge des Finanzausschusses an die k. k. Regierung die Bitte stellen, in dieser Richtung zu veranlassen, dass die Erledigungen wo möglich so früh ertheilt werden, dass die betreffenden Petenten für den Fall der abschlägigen Antwort sich rechtzeitig andererseits Reben verschaffen können, und zwar so früh, dass sie für den Fall der aufrechten Erledigung ihres Ansuchens die entsprechenden Dispositionen rechtzeitig treffen können. Wenn der Staat 16 ha Rebenanlagen angelegt haben wird, so wird das eine Production von Rebenmaterial sein, welche hoffentlich dem Bedürfnisse des Landes genügen wird. Gewiss ist es aber nicht, denn es besteht eine ungeheuere Nachfrage nach Reben und der Verbrauch 'st groß. Ich bitte zu bedenken und ich habe die Berechnung, deren Daten ich anführen will, nicht oberflächlich gemacht, sondern dieselbe durch Sachverständige prüfen lassen — der Effect von 34.500 ©djnittreben ist erst 1 ha neu angelegter Weingärten. Auf 1 ha werden in Krain 6 bis 7000 Reben gesetzt, und um diese zn erzeugen, sind 34.500 Schnittreben nothwendig. Uns liegt vor ein Rechnungsabschluss, die Landes-Weinbauangelegenheiten für das Jahr 1898 betreffend, zu einer Zeit also, wo die Pepiniere in Laibach noch bestanden hat. Von Interesse ist der Vermögcnsausweis, welcher anführt, dass das Land eine Forderung für unverzinsliche Darlehen an die Bevölkerung per 75.835 fl. hat. Einzelne Beträge sind zurückgezahlt. Die Verbreitung der Reblaus schreitet selbstverständlich fort, und es sind ganz geringe Theile des Landes frei, so der Gerichtsbezirk Sittich und der Gcrichtsbczirk Littai. Diese sind aber von so unbedeutenden Wcinbauflächen, dass man sagen kann, dass Alles verseucht ist bis auf die einzige für den Weinbau wertvollere Gegend von Vrem. 34 III. seja dne 30. marca 1900. Die Thätigkeit des Wanderlehrers hat sich durch die neu errichtete Pepiniere vergrößert. Er hat mehr zu thun als früher und ist, wie ich weiß, seiner Aufgabe in jeder Richtung gut nachgekommen. Erleichtert wurde ihm die Sache dadurch, dass das Ackerbauministerium verfügt hat, dass der technische Leiter in Rebschulangelegenheiten in Rudolfswert Beredlungscurse abhalte, infolge dessen die Umgebung von Rudolfswert für den Wanderlehrer entfiel und derselbe in mehreren anderen Gegenden entlastet wurde. Auch in diesem Jahre hat der Wanderlehrer die Aufgabe gehabt, zu inspiciren, ob die Rebenanlagen, welche von jenen Leuten angelegt sind, die unverzinsliche Darlehen bekommen haben, auch thatsächlich richtig angelegt sind und ob sie der Größe nach der Subvention entsprechen, ob nämlich nicht vielleicht, nur pro forma, eine Anlage gemacht wurde. Es ist erfreulich zu verzeichnen, dass in fast keinem Falle eine Bcanständung in dieser Richtung stattgefunden hat, und wenn eine erfolgte, so betraf sie lediglich eine schlechtere Bearbeitung. Der Wanderlehrer hat in Begleitung der Gemeindevorsteher, eventuell des Vorstehers der nächsten Filiale inspicirt, um sich von der Sachlage zu überzeugen, und wenn er einen Anstand fand, hat er dem Betreffenden eine Verwarnung ertheilt mit dem Auftrage, binnen einer bestimmten Zeit den Fehler zu repariren, widrigenfalls weitere Schritte folgen würden, das ist die Kündigung des Capitales. Solcher Fälle gab es aber nur wenige Durchschnittlich wurde seinen Anforderungen vollständig entsprochen. Ich habe noch das Wetterschießen zu berühren. Das Wetterschießen ist eine Sache, welche von Steiermark ausgegangen ist, wo einige Herren die Sache sehr-energisch in die Hand genommen haben Heute ist es keine nur in Oesterreich gepflogene Einrichtung mehr, sondern sie findet auch schon int Auslande Nachahmung. In Italien z. B. werden ebenfalls Versuche gemacht und zwar in solchem Umfange, dass man nicht mehr sagen kaun, die Sache sei problematisch. Nur muss systematisch vorgegangen werden, und zwar so, dass die einzelnen Positionen, wo geschossen wird, nicht weiter als ein Kilometer voneinander ensernt sind, auch muss das Schießen rechtzeitig geschehen. Der Landesausschuss beantragt, für die Errichtung von Schicßstationcn und für die Anschaffung von Pulver 1000 fl. einzustellen. Es sind bereits durch Private sowie durch Subventionen des Landes und des Staates — letzterer hat tut vorigen Jahre 1000 fl. gegeben — 180 Stationen errichtet worden und int Ganzen sind nach den angestellten Studien 220 Stationen erforderlich, so dass noch 40 fehlen Es ist anzunehmen, dass mit diesen Subventionen das Auslangen gesunden werden wird. Denn wenn die Stationen einmal errichtet sind, ist keine Subvention mehr nothwendig, außer den Auslagen für Pulver. Bevor ich schließe, muss ich noch bemerken, dass die einzelnen Rebschulleiter der subventionirteu Pepiniereu auch die Aufgabe haben, die Verwendung der unverzinslichen Darlehen in ihrer Umgebung zu controliren. Ich komme nun zu dem Antrage des Finanzausschusses. - III. Sitzung am 30. März 1900. (Bere: — liest:) „Der hohe Landtag wolle beschließen: Zur Förderung des Weinbaues in Kram werden für das Jahr 1900 folgende Credite aus dem Landcs-fonde bewilliget: I. 1.) für den landschaftlichen Schnittweingarten in Laibach............................ 948 K Bedeckung aus dem Erlöse für Schnittreben ................... 720 „ daher das Erfordernis per . . ~ ! ! 7" 228 K 2.) Für den landschaftlichen Weinbau- Wanderlehrer ..................... 3420 K der Staatsbeitrag beträgt . . . 1660 „ daher das Erfordernis per . ' 1 760 „ 3) Für die Producierung von veredelten Reben an fünf landwirtschaftliche Filialen im Sinne des Landtagsbeschlusses vom 23. März beziehungsweise 25. April 1899 10.000 „ 4.1 Für das Wetterschießen . . . 2.000 „ 5.) Für unverzinsliche Vorschüsse an einzelne Weingartenbesitzer gemäss Landtags-beschlnss vom 23. März 1899, Absatz VII. 100 000 „ Gesammterfordernis . 113.988 K „II. Der Landesausschuss wird ermächtiget behufs Gewährung von unverzinslichen Darlehen zum Zwecke der Regenerirung verseuchter Weingärten in das Erfordernis pro 1901 60 000 K einzustellen — Dies in der Erwartung und Hoffnung, dass die k. k. Regierung einen ebenso hohen staatlichen Beitrag wie es für das Jahr 1900 der Fall ist, auch für das Jahr 1901 bewilliget; und wird der Landesausschuss beauftragt diesbezüglich an die k. k. Regierung bittlich heranzutreten." Es ist, der wohlbegründeten Gepflogenheit gemäss, bereits im vorigen Jahre pro 1900 vom Landtage der Betrag von 100.000 Kronen bewilliget worden, damit es möglich wird, dass der Landesausschuss sich mit der Regierung rechtzeitig ins Einvernehmen setze, auf dass dieselbe die Subvention ihrerseits rechtzeitig flüssig mache und den Petenten ehestens znmittle. Ganz int selben Sinne wird der Antrag (Absatz II) für das Jahr 1901 gestellt, wonach das Land für das Jahr 1901 30000 fl. bewilligt. Dass die Regierung sehr gern bereit ist, mehr zu geben als ebenfalls 30.000 fl., hat sie voriges Jahr und heuer bewiesen, denn sie gab 50 000 st. Nun bestimmt aber das Gesetz, dass die Regierung nicht mehr geben kann, als das Land bewilliget hat, und wir können daher an die Regierung nur mit der Bitte herantreten, außer der Deckung desjenigen Betrages, den vas Land bewilligt, vielleicht noch eine außergewöhnliche Subvention von 20.000 fl. zu gewähren mit Rücksicht daraus, dass die Landesfinanzen nicht günstig sind, und das Land in der Hinsicht schon gethan hat, was es thun konnte. Ich bitte in die Specialdebatte einzutreten. 35 III. seja dnč 30. marca 1900. - Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede? Gospod poslanec Schweiger ima besedo. Poslanec Schweiger: Popolnoma se strinjam in sicer z zahvalo z drugim odstavkom 15. priloge govoreče o poročilu deželnega odbora o pospeševanju vinarstva na Kranjskem leta 1899. Tisti odstavek pravi, da sta vlada in dežela vinogradarstvu zelo naklonjena in vsled te naklonjenosti zelo požrtvovalna. 15. priloge poročilo deželnega odbora nam pojasnjuje poleg drugega delovanje deželnega odbora v tem oziru tudi delovanje vinarskega potovalnega učitelja in gledč tega delovanja bi jaz izpregovoril nekoliko besed. Delokrog potovalnega učitelja je obsežen in težaven, vendar pa je danes mnogo lažji, kakor je bil dosedaj, ker so se vinogradniki že marsikateremu novemu delu privadili in priučili. To opomnim zlasti gledč požlahtnitve. Dosedaj smo se morali šele učiti in poleg tega smo si mnogokrat morali delavcev pridobivati izven dežele. Dandanes je v tem oziru mnogo bolje in so že mnogi vinogradniki, ki sami svoje ameriške trte požlahtnujejo, oziroma tistim, ki potrebujejo delavcev, ni treba več iskati si jih izven dežele, temveč dobijo že dobrih domačih delavcev. Naše ljudstvo v vinorodnih krajih se je tudi že pri-domačilo in privadilo škropljenju; nekoliko bolj težko gre zaradi žvepljanja, pa tudi v tem oziru se bo moralo privaditi. Po teh kratkih besedah smem reči, da je delovanje deželnega potovalnega učitelja sedaj nekoliko laglje, kakor je bilo poprej. Zatorej bi bilo dobro in jaz bi hotel kazati na drugo smer, po kateri naj v prihodnje potovalni učitelj pri svojih predavanjih seže. Ni je rastline na tej zemlji, ki bi imela toliko sovražnikov, kakor vinska trta in ko je vinogradnik, ki je težko pričakoval toliko zaželjeno jesen, po mnogem in zelo trošnem boju trtni sad spravil pod streho, tedaj pride nova skrb zanj in novo delo. Ne bom ravno rekel, da neskrbnost in nebrižnost, trdim pa, nevednost v daljnem ravnanju z vinskimi pridelki je mnogo, mnogo kriva kvari in škodi, ki jo imajo naši vinogradniki. Visoka zbornica, ako je grozdje zdravo in dozorelo, kakor takrat, kadar je dobra letina, tedaj je vinogradnikova skrb za umno kletarstvo, da se vino ohrani in gledč kvalitete zboljšuje. Ako pa pridejo leta kakor 1878., 1882. ali minulo leto in če se takemu pridelku pridruži še neskrbnost, nebrižnost, zlasti pa nevednost, tedaj ni čuda, da imajo ljudje ravno na vinskem pridelku toliko kvara. In, gospoda, v tej smeri bi jaz opozoril, naj bi se v prihodnje obrnilo delovanje potovalnega učitelja. Dalje pa tudi smem reči, da imamo že toliko regeneriranih vinogradov, da smemo in moramo računati z umnim kletarstvom. Pa ravno v tem oziru je potrebno, da naše ljudstvo dobi pouka. Zatorej bom jaz stavil primerno resolucijo, katera III. Srtztmg ant 30. März 1900. gre na to, da naj potovalni učitelj od sedaj naprej poleg drugih potreb se ozira zlasti tudi na to, da bo naše vinogradnike učil umnega kletarstva. Poleg tega bom pa deželni odbor opozoril na resolucijo stavljeno v predlanskem zasedanju, katera ima tudi eno in isto smer in to je poučevanje našega ljudstva v umnem kletarstvu po pristni knjižici. Tedaj glede potovalnega učitelja bi stavil to-le resolucijo: „Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se nalaga naročiti vinarskemu potovalnemu učitelju, da se pri svojih prihodnjih predavanjih poleg drugih potrebnih poukov v prvi vrsti ozira na pouk o umnem kletarstvu. Ista želja se priporoča c. kr. vladi gledč pouka o vinarstvu po njenih organih.“ Dne 18. januarija v predlanskem zasedanju sem pa stavil ob enaki priliki, kakor danes, to-le resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, da poskrbi knjižico ,Umno kletarstvo1. Knjižica bodi pisana poljudno, umno za kmetskega vinogradnika in se bo dobila za nizko ceno.“ Pretekli sta dve leti in dotične knjige še nimamo na razpolago in zatorej naj deželni odbor sedaj preskrbi to knjižico, toliko bolj, ker se sme zanašati, da bo knjižico lahko razpečal med naše ljudstvo, ki je zelo ukaželjno v tej stroki, katero trditev opiram na to, kar je na strani 75. letnega poročila povedano o drugi izdaji Gombačeve knjige „Umno vinogradništvo“. Tu namreč berem ne samo, da so se vsi troški pokrili, ampak da se je še nekoliko dobička napravilo, ki se je, kar je popolnoma opravičeno, kot nekaka odškodnina dal gospodu Gombaču, ki je knjigo spisal; zato prosim, visoka zbornica naj blagovoli sprejeti mojo resolucijo glede daljnega pouka deželnega potovalnega učitelja, vlado prosim, da v tem oziru vpliva na svoje organe, ki imajo nalogo, hoditi ljudstvo učit vinogradništva, deželni odbor pa bi prosil, naj bi blagovolil preskrbeti tudi knjižico o tem, kako naj se umno in pametno gospodari z vinskimi pridelki. Deželni glavar: Gospod poslanec Schweiger je torej predlagal sledečo resolucijo: (bere : — liest:) „Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se nalaga naročiti vinarskemu potovalnemu učitelju, da se pri svojih prihodnjih predavanjih poleg drugih potrebnih poukov v prvi vrsti ozira na pouk o umnem kletarstvu. Ista želja se priporoča c. kr. vladi gledč pouka o vinarstvu po njenih organih.“ 36 III. seja dne 30. marca 1900. - Gospodje poslanci, ki podpirajo to resolucijo, izvolijo ustali. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je dovelj podprta in pride torej na glasovanje. Zeli še kdo besede? Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Moj častiti tovariš gospod poslanec Schweiger priporoča, da bodi nalog deželnemu vinarskemu učitelju, da poučuje ljudstvo tudi v kletarstvu. Deželni odbor se bo gotovo odzval tej želji in naročil potovalnemu učitelju, da bo pri svojih predavanjih v vinorodnih krajih tudi poučeval v kletarstvu. Zagotoviti smem, da je to tudi že v načrtu deželnega odbora obseženo, namreč da za prva leta, ko se je ravnalo za obnovljenje vinogradov, naj se je vršil pouk posebno z ozirom na to, kako naj se vinogradi regenerirajo, da se je pa že takrat bilo mislilo, da bo, ko bo to delo dovršeno, vinarskemu učitelju nalog poučevati o umnem kletarstvu. Kar pa zadeva drugo opazko gospoda predgovornika, da sta dve leti pretekli, ne da bi bila prišla knjižica o umnem kletarstvu na svet, pojasnjujem sledeče. Referent deželnega odbora se je takoj obrnil do ravnatelja kmetijske šole in do popotnega učitelja in oba sta bila pripravljena, spisati tako poučno knjižico, toda eden kakor drugi je omenjal tudi zadevo dotičnega honorara. Med tem pa mi je prišlo v vednost, da Mohorslca družba, ki izdaje svoje knjige vsako v številu do 80.000 na leto, namerava izdati tudi knjigo o umnem kletarstvu. Ker imamo priliko v državnem zboru imeti moža, ki načeluje družbi sv. Mohorja, prelata Einspielerja, sem se ž njim posvetoval in načelstvo je takoj odredilo, da se je dotični materijal, ki ga je spisal učitelj Kosi, meni doposlal in jaz sem dotično precej obširno delo prebral, vprašal tudi ravnatelja kmetijske družbe za svet ter k delu stavil seveda tudi precej opazek. Pozneje sem bil obveščen, da pride ta knjiga še letos in sicer v 85.000 izvodih do tiska, da se namreč tiska 80.000 izvodov za družbine članove, 5000 izvodov pa še povrh za prodajo med vinogradnike in sicer se mi je zagotovilo, da se bodo knjige oddajale po nizki ceni. Knjiga se bo dala tudi kmetijskemu ministerstvu v cenzuro, ki jo bo dalo po veščaku pregledati in upati je, da bo ministerstvo tudi lepo število te knjige kupilo in razdelilo. Jaz mislim, če pride 85.000 izvodov te knjige, ki je spisana v popularno-poučnem štilu, v roke slovenskega naroda, da bo s*tem tudi namenu gospoda predgovornika zadoščeno, in mislim, da se referentu deželnega odbora ne more očitati morda kaka malobriž-nost, ampak vodil ga je ozir, da bo na ta način res ustreženo potrebam takorekoč vseh slovenskih pokrajin, kjer živi vinogradarsko ljudstvo, če pride knjiga v skoraj 100.000 iztisih na svitlo. III. Strung am 30. März 1900. Deželni glavar: Zeli še kdo besede ? Gospod poslanec Božič ima besedo. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Izprosil sem si besedo za kratko opazko glede cen pri oddaji cepljenk vinogradnikom iz subvencijoniranih trtni c. Visoka zbornica je lansko leto v V. seji dne 23. marca sklenila, da ima deželni odbor po predlogu dotičnih trtničnih vodstev sam določevati cene, po katerih naj se vinogradnikom oddajajo trte, in sicer, da se ima pri oddaji trt v prvi vrsti gledati le na to, da se s sku-pilom pokrijejo troški, katere provzroča trtni cam dobava, oziroma cepljenje trt. Med letom je potem deželni odbor izdal posebno navodilo vodstvom trtnic, ki je sicer v protislovju s tem sklepom deželnega zbora, dasi priznavam, da mi to navodilo bolj dopade, kakor sklep visoke zbornice. V tem navodilu izraža deželni odbor misel, da naj bi se trte oddajale brezplačno, ako so se pridelale z državno, oziroma deželno podporo. Če pa je kaka trtni ca poleg tega založila še kaj svojega kapitala, ima pravico samo po tako visoki ceni trte prodajati, da pokrije s skupilom svoje troške. Namen je torej ta, da pride deželna podpora v korist vinogradnikom. Vendar pa je proti temu en pomislek. Naše trtnice so bile prevzele to oddajo cepljenk le pod tem pogojem, da dobe od prodaje trt polovico skupila; če pa ne bodo imele nikakega dohodka, če bodo torej brezplačno oddajale trte, ne bodo tudi ničesar dobile, potem pa pride vprašanje, kako bodo še nadaljnih pet let vzdržavale trtnice? Toda to sem hotel le mimogrede omeniti, glavni namen, da sem si izprosil besedo, pa je ta: Pri nas v Št. Vidu so stale letos trte trtnico poprečno po 4 kr. oziroma po 8 h, oddajale pa so se vinogradnikom po 8 kr., torej je trtnica delala po naročilu deželnega odbora z dobičkom 100%. Jaz mislim, da visoka zbornica tedaj, ko je sklepala o tej subvenciji, ni imela namena, da naj bi trtnica trte prodajala z dobičkom, da bi namreč celo podporo nazaj dobila, zraven pa še tolik dobiček. To se je tu zgodilo z dovoljenjem deželnega odbora in jaz moram o tem le svoje začudenje izraziti, izraziti pa tudi željo, da se v bodoče to več ne zgodi, ampak gleda na to, da bo subvencija kmetskemu ljudstvu oziroma vinogradnikom koristila v tisti meri, kakor je visoka zbornica to v mislih imela. Deželni glavar : Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše : Opazkam gospoda poslanca Božiča nasproti imam sledeče pripomniti. Ko je kmetijska filijala v St. Vidu pri Vipavi samovoljno proti dogovoru z deželnim odborom raz- III. seja dne 30. marca 1900. — III. Sitzung am 30. Wär) 1900. 37 glasila, da bo oddajala trte po 8 kr., sem jaz takoj naročil deželnemu potovalnemu učitelju, ne da bi bil od koga opozorjen, ampak takoj, ko sem dotični list bral, da oddajo takoj ustavi in opominja kmetijsko podružnico na dogovor z deželnim odborom, kateremu se ima popolnoma pokoriti, da namreč predloži račune, prosi za odobrenje cen in ob enem tudi razkaže, komu se bodo cepljenke dale, ker si je deželni odbor pridržal, da pridejo cepljenke tudi najrevnejšim slojevcm v korist, ko je dotična podružnica potem poslala račune, opravičuje se s tem, da ni vedela, da se ima že letos pri tem malem številu cepljenk držati dogovora, sem vprašal deželnega vinarskega učitelja in mu naročil, da tja gre, in ko se je vrnil, je pismeno poročal in predlagal, da naj se za sedaj napravi izjema, ker ima podružnica še nekaj zaostankov poravnati, in ker se je tudi Novomeški podružnici dovolila prodaja trt po 8 kr., je deželni odbor tudi podružnici v st. Vidu na predlog potovalnega učitelja, ki je zadevo preiskal na licu mesta, dal to dovoljenje. V finančnem odseku, kakor tudi sicer vedno, sem pa načelno zagovarjal, da ima teh 5000 gld. služiti v to, da deželni odbor ne dobi nič nazaj, ampak da se polovica skupila, katera bi šla deželnemu odboru, porabi v to, da se ali splošno cene trtam še bolj zmanjšajo, ali pa naredijo cene po 6 kr. in cene tudi po 4 kr. in da trte po 4 kr. pri dejo v roke najrevnejšim vinogradnikom. Tako se bo v prihodnje tudi ravnalo, kakor se je tudi pri enketi vseh načelnikov teh podružnic, katero je deželni odbor sklical na predlog referenta, in katere se je udeležil tudi gospod poslanec grof Barbo, po večurnem posvetovanju in razgovoru o inštrukciji določilo, da se bo deželni denar porabil v to, da se trte oddajejo po nizkih cenah. Ce lansko leto ni bilo vse v redu, je vzrok ta, kakor je že gospod poročevalec vit. pl. Langer sam omenil, da je bil lansko leto dotični sklep deželnega zbora storjen šele 25. aprila in akoravno se je deželni odbor potem k oj dela lotil — še tisti popoldan sem okrožnico razdelil — trajala je stvar vendar do srede maja in takrat pa je bila doba že potekla, ko bi se bilo moglo kaj uspešnejšega zgoditi. Zagotavljam pa gospoda poslanca Božiča, da sme za prihodnje leto, ko bodo sedaj podružnice preskrbljene s potrebnim svetom in z matičnjakom, pričakovati zadostujoče poročilo o tem delovanju. Deželni glavar: Besedo ima prevzvišeni gospod deželni predsednik: Ä. k. Laitdkspriilidrnt Lrrelleiy Freiherr von Hein: Aus der in Verhandlung stehenden Beilage Nr. 15 ist im Zusammenhalte mit den Ausführungen des Herrn Berichterstatters ein ziemlich deutliches Bild zu entnehmen, in welcher Entwicklung gegenwärtig der Weinbau in Krain sich befindet. Wenn ich das Wort ergreife, geschieht dies nicht, um die Ausführungen des Berichterstatters zu ergänzen, oder dem Berichte des Landesausschusses noch etwas Wesentliches beizusetzen. Es geschieht dies nur deshalb, um gegenüber gewissen Wünschen Stellung zu nehmen, welche im Laufe der Generaldebatte vorgebracht wurden. Einer dieser Wünsche geht dahin, dass in Zukunft bei Vertheilnng der Reben darauf Rücksicht genommen werde, dass die Interessenten in die Lage kommen, wenn sie aus staatlichen Anlagen nicht befriedigt werden können, sich das Rebenmaterial noch rechtzeitig anderwärts zu beschaffen. Dies war ein Wunsch, der vom Berichterstatter ausgesprochen wurde, und ich kann diesem Wunsche nur die Versicherung entgegenstellen, dass ich es an meinem Einflüsse nicht werde fehlen lassen, um diesem gewiss berechtigten Verlangen nach Thunlichkeit Rechnung zu tragen. Wenn bis jetzt diese Vertheilnng nicht immer zu dem Zeitpunkte stattgefunden hat, in welchem es den Wein-gartenbesitzern erwünscht gewesen wäre, schon darüber klar zu sein, ob sic aus den staatlichen Anlagen auch Reben bekommen, so liegt dies grösstentheils in dem Umstande, dass nach Ablauf des gestellten Termines noch massenhafte Anmeldungen einlangen, die denn doch, weil man an der Präclnsivfrist nicht mit Hartherzigkeit festhalten will, wieder in das Vcrtheilnngs - Elaborat einbezogen werden, und dadurch wird selbstverständlich der Abschluss der ganzen Arbeit hinausgezogen. In anderen Fällen liegt die Ursache wieder in den Verhältnissen der betreffenden Rebschulleiter und staatlichen Organe, da sind es nämlich Erkrankungen und Zwischenfälle verschiedener Art, welche den einen oder den anderen der in Betracht kommenden Functionäre verhindert haben, mit der Arbeit so Schritt zu halten, lvic er selbst und die Regierung es wünschen würde. Gegenüber der Resolution, welche sich mit der Bewilligung von Darlehen für das nächste Jahr befasst, muss ich gestehen, dass ich mit einer gewissen Trauer wahrgenommen habe, dass der Finanzausschuss sich ans den Standpunkt strengster Sparsamkeit stellend, für das nächste Jahr nur 60.000 K als Darlehen für die Weinbautreibende Bevölkerung zur Regenerierung ihrer Weingärten in Aussicht genommen hat, allerdings in der Hoffnung und Erwartung, dass der Staat dieselbe Summe, lvic für das Jahr 1900, das ist 100 000 K, für denselben Zweck widmen werde. Mir erscheint diese Resolution — ich möchte mir diese Bemerkung erlauben — nicht ganz logisch. In dieser Resolution wird einerseits anerkannt, dass das Bedürfnis im Minimum 160.000 K sei; das Land selbst soll nämlich 60.000 K gehen, und vom Staate wird erwartet, dass er 100.000 K gibt; es anerkennt also die Resolution selbst den Bedarf von 160.000 K. Dagegen steht aber unser Gesetz, welches dem Staate nicht ermöglicht mehr zu geben, als das Land in solchen Fällen gibt, und ist vorauszusehen, dass der Bedarf auf diese Art nicht gedeckt wird, nachdem nur 120.000 K zur Verfügung stehen. Ich weiß, dass allerdings der Finanzansschitss und die Mitglieder des Landtages sich der Hoffnung hingeben, dass dieses Gesetz geändert wird; es ist ja das nicht unmöglich, aber ich hätte denn doch gewünscht, dass die Resolution in dieser Richtung einen anderen Wortlaut 38 III. seja dne 30. marca 1900. habe, weil kaum anzunehmen ist, dass eine solche Aenderung des betreffenden Reichsgesetzes bis zum nächsten Jahre auch wirklich perfect wird. Das Unlogische, wenn ich mir dieses Wort gestatten darf, erblicke ich nun darin, dass der Landtag einerseits das Bedürfnis anerkennt, es müsse den Weinbauern, wenn den Interessen der Bevölkerung Rechnung getragen werden soll, 160.000 K zur Verfügung gestellt werden, er selbst aber in derselben Resolution es geradezu unmöglich macht, auf diese Ziffer zu kommen und ich glaube, dass der Ausweg darin zu finden wäre, dass die Zister von 60.000 auf 80.000 K erhöht wird, vorausgesetzt, dass im Laufe des gegenwärtigen Jahres nicht eine Aenderung der bezüglichen Reichsgesetzgebung eintreten würde, welche das Land entsprechend entlastet. Dann wäre, glaube ich, derselbe Zweck erreicht; denn wenn eine Aenderung im Gesetze geschieht, dann tritt die niedrigere Ziffer ein; wenn aber eine Aenderung in der Gesetzgebung nicht erwirkt wird, so würden dem Landesansschusse die 80.000, respective der weinbautreibenden Bevölkerung die 160.000 K zur Verfügung stehen, welche der Landtag in derselben Resolution als Nothwendigkeit anerkennt. Denn würde er diese Nothwendigkeit nicht anerkennen, so könnte er nicht mit der Bitte an den Staat herantreten, 100.000 K zu bewilligen. In diesem Sinne möchte ich die Anregung geben, ob nicht vielleicht diese Resolution einen anderen Tenor bekommen könnte. Ich übergehe nun zur Resolution, welche der hochgeehrte Herr Abgeordnete Schweiger gestellt hat. Tudi v tem oziru sem pripravljen, naročiti našim državnim organom, da se ozirajo na željo gospoda predgovornika, da tudi glede kletarstva pri predavanjih v različnih krajih na tisto resolucijo in na željo gospoda predgovornika se ozirajo; opomniti pa še moram gospodu predgovorniku, da je taisto v intenciji države, katera — kakor je razvidno iz priloge 15. na strani 6 — ima še svoje kleti v različnih krajih in posebno pa v Rudolfovem. V vseh teh krajih bodo tudi interesenti se poučevali praktično v kletarstvu. Jaz bom le tiste besede prebral, ki se nahajajo na strani 6. Priloga se glasi: (Bere: -- Liest:) „Državne kleti so štiri invsicer v Novem mestu, Drašičah, Kostanjevici in v Št. Vidu nad Vipavo. Namen teh kleti je, po umnem kletarstvu napravljati vina iz grozdja, pridelanega v državnih nasadih. S tem se vinogradnikom nudi prilika, da se uče praktično tudi umnega kletarstva in da pokušajo vina raznih vrst.“ Naloga državnih organov bo zategadelj tudi ta, da opozorijo ljudstvo na tisto napravo, na tiste kleti, da naj pridejo vinogradniki v tiste kraje, na katerih se morejo praktično poučevati, in jaz mislim, da se s tem bo tudi ustreglo želji gospoda poslanca Schweigerja. S tem sklepam. III. Sitzung mn 30. Mürz 1900. Deželni glavar: Želi še kdo besede v splošni razpravi? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidemo v nadrobno .razpravo. Prosim gospoda poročevalca, da prečita posamezne predloge: Berichterstatter Hitter v Langer: (Bere: — Liest:) „Der hohe Landtag wolle beschließen: Zur Förderung des Weinbaus in für das Jahr 1900 folgende Credite aus dem iv1" fonde bewilliget: 1- Für den landschaftlichen Schnittweingarten in Laibach............................. 948 K Bedeckung aus dem Erlöse für Schnittreben........................ 720 „ daher das Erfordernis per . . i " " ? (Obvelja. — Angenommen.) „2. Für den landschaftlichen Weinbau- Wanderlehrer ...................... 3420 K der Staatsbeitrag beträgt . . . 1660 „ daher das Erfordernis per ................. (Obvelja. — Angenommen.) „3. Für die Producierung von veredelten Reben an fünf landwirtschaftliche Filialen int Sinne des Landtagsbeschlusses vom 23.März, beziehungsweise 25. April 1899 (Obvelja. — Angenommen.) „4. Für das Wetterschießen . . . (Obvelja. — Angenommen.) „5. Für unverzinsliche Vorschüsse an einzelne Weingartenbesitzer gemäss Landtagsbeschlusses vom 23. März 1899, Absatz III. l 00.000 K. Gesammtersordernis . . 113.988 K." Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Visoki zbor! Ko je filoksera opustošila že cele površine vinogradov osobito na Nižjeavstrijskem in potem tudi Štajerskem in pri nas na Kranjskem, ko so celo iz imovite Nižjeavstrijske začeli vinogradniki se izseljevati in iskati drugega kruha po svetu, je cesarska vlada kot neobhodno potrebno smatrala, da ljudstvu pomore k zopetni obnovitvi vinogradov, in je 1. 1891. v državnem zboru predložila zakonski načrt, po katerem se imajo brezobrestna posojila dajati vinogradnikom, da morejo zopet nasaditi svoje 2 8 K." 1760 K." 10.000 K." 2000 K." III. seja dne 30 marca 1900. 39 opustošene vinograde. Ker pa spada vinogradarstvo v takozvano deželno kulturo in kot tako v področje deželne uprave, je menila cesarska vlada, da morejo tudi dežele kot take sodelovati pri tej akciji in je res nasvetovala državnemu zboru dotični član zakona, v katerem pravi, da sme državna vlada vinogradnikom deliti brezobrestna posojila za obnov-Ijanje vinogradov, toda vedno le v tisti visočini, kakor so znašala v to svrho dovoljena posojila dežele. Gospoda moja, vsaj se mora priznavati, da je kmetijstvo res del, ki spada v upravo dežele, toda ta katastrofa, ki je zadela cele okraje in dežele, presega delokrog deželne kulture in spada po mojem , uolž ,vst države in njene uprave, kajti in k° oäo je, da se ljudje tudi v naši kronovini kranjski osobito iz Bele krajine trumoma selijo v Ameriko, ker ne morejo več na rodni zemlji živeti. Tudi mi Kranjci smo sedaj v polni akciji in mora se priznavati, da je. že lep ‘del vinogradov — nad 2500 ha — obnovljenih, toda še nas čaka precejšnje delo, da se bo vinogradna zemlja vsa zopet obdelala in s$8ji stroki dovedla. Dežela Kranjska je v tem oziru res vršila svojo dolžnost v toliki meri, da mora vsak priznati, da je, kakor so meni štajerski in nižjeavstrijski poslanci izrazili, občudovanja vredna nje požrtvovalnost glede podpor in brezobrestnih posojil v to svrho. Toda naše finančne razmere postajajo od leta do leta težje in če so poslanci v državnem zboru iz Moravske in imovite Nižje-avstrijske že tolikokrat stavili predlog, da naj se zakon iz leta 1891., po katerem ima država le tolika posojila dati za obnovljenje vinogradov, kolikor znašajo posojila od dežel dovoljena, prenaredi, sme pač tudi revna Kranjska dežela zahtevati spremembo zakona, kajti breme, ki se je naložilo deželi, je res preogromno. Gospöda moja! Jaz sem že prej omenil, da tukaj gre za rešilno akcijo v velikem štilu, da gre za to, da se celim pokrajinam ohrani ljudstvo in se temu omogoči obstati na rodni zemlji in da to spada v državno področje, je jasno. Toda mi imamo sedaj ta zakon, katerega ne moremo drugače kakor potom državnega zbora spremeniti in mislim, da ima Kranjska dežela popolnoma povod, da se tudi ona oglasi in stavi resolucijo, naj se zahteva od cesarske vlade, da se uda pritisku od vseh strani in da spremeni dotični zakon z dne 3. oktobra 1891, drž. zak! št. 150, v zadnjem alineju člana II. v tem zmislu, da država lahko dovoljuje brezobrestna posojila v obnovljenje vinogradov, ne glede na to, koliko znašajo posojila od dežele v to svrho dovoljena. Gospöda moja, država ima pravice — pa tudi koristi od tega. Če bodo vinogradi regenerirani, dobi država ves direktni davek in navadno znaša davek od vinogradov visoko svoto. Od te svote bo pa dežela dobila k večjemu 40% naklade in tu se vidi, da je dežela dokaj manj angažirana, kakor država, kajti državi pripada 100 enot, deželi pa le 40 enot. Ta argument so rabili tudi poslanci v državnem zboru in gojim nado, da se sedanja vlada ne bo toliko protivila prenaredbi zakona iz leta 1891., vsaj kolikor III. Sitzung am 30. März 1900. sem imel priliko slišati od merodajnih oseb, je nekoliko upanja, da se ublaži ta zakon in da bo potem deželi Kranjski mogoče, s 60.000 K zadostiti mnogo-brojnim prošnjam, ki vsako leto dohajajo od strani vinogradnikov za brezobrestna posojila. Ker je stvar v državnem zboru v najboljšem toku in je upati, da se bo v državnem zboru, ako se povrnejo zopet redne razmere, prenaredba zakona sprejela, bo gotovo v korist, ako se tudi zastop dežele Kranjske s sledečo resolucijo oglasi, katero predlagam, da jej deželni zbor izvoli pritrditi: Resolucija. „Cesarska vlada se poživlja, da spremeni člen II. zakona z dne 3. oktobra 1. 1891. (drž. zak. št. 150) v toliko, da more državna vlada vinogradarjem podeliti brezobrestna posojila za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov brez ozira na visokost od dežele v to dovoljene svote.“ Deželni glavar : Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Povšeta izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi. Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Kerne, ima gospod poročevalec besedo. ßmdjtrrststttrr Kitter von Langer: Gelegentlich dieses Absatzes möchte ich solgende Bemerkung machen. Se. Excellenz der Herr Land espräsident hat die Fassung des Absatzes II. dem Sinne nach als unlogisch markiert, aus dem Grunde nämlich, weil einerseits zugegeben wird, dass das Bedürfnis von 160.000 K vorhanden ist, anderseits aber vom Lande nicht 80.000 K bewilligt werden, sondern nur 60.000 K. Nun mochte ich bemerken, dass, was das Logische und nicht Logische betrifft, das Materielle leider nicht immer zusammenfällt mit den Gesetzen der Logik. Man kann sehr häufig logischer Weise ein Bedürfnis sehen, und das Portemonnaie versagt, das Bedürfnis zu erfüllen. Es ist vielmehr der Antrag des Ausschusses infoferne logisch, als er bedeutet, wir können infolge der misslichen finanziellen Lage nicht 80.000 K, sondern nur 60.000 K bewilligen; logischer Weise wenden wir uns an den Stärkeren, dem wir ja Alle angehören, an den Staat, ob er vielleicht den Rest unseres Bedürfnisses zuzuschießen die Güte hätte. Auch in dieser Richtung muss ich selbstverständlich den Antrag des Finanzausschusses aufrecht erhalten. Im klebrigen hat bereits Herr Landesausschnss Povše in seiner Darlegung gezeigt, dass es eventuell möglich ist, nach den beim Ministerium herrschenden Bestimmungen auch außer der Deckung des vom Lande Bewilligten noch eine weitere Subvention vom Staate zu erhalten. 40 III. seja dne 30. marca 1900. Deželni glavar: Torej nam je sedaj glasovati o predlogu finančnega odseka, da se za brezobrestna posojila vinogradnikom za leto 1900. dovoli kredit 100.000 K. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj prosim gospoda poročevalca, da prečita II. predlog finančnega odseka. Berichterstatter Hitter von Langer: (bere: — liest:) „II. Der Landesausschuss wird ermächtiget behufs Gewährung von unverzinslichen Darlehen zum Zwecke der Regenerierung verseuchter Weingärten in das Erfordernis pro 1901 60.000 K einzustellen. —- Dies in der Erwartung und Hoffnung, dass die f. f. Regierung einen ebenso hohen staatlichen Beitrag wie es für das Jahr 1900 der Fall ist, auch für das Jahr 1901 bewilliget; und wird der Landesansschuss beauftragt diesbezüglich an die k. k. Regierung bittlich heranzutreten". Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu’ izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj prosim še glasovati o resoluciji finančnega odseka. Ker jo je ravno prej gospod poročevalec pre-čital, bo morda visoka zbornica temu pritrdila, da je ni treba še enkrat čitati. (Pritrjuje se. — Zustimmung.) Prosim torej glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo resoluciji finančnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj prosim glasovati o resoluciji gospoda poslanca Schweigerja glede pouka o umnem kletarstvu. Gospodje poslanci, ki se strinjajo z dotično resolucijo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. III. Sitzung ant 30. Mürz 1900. Končno nam je še glasovati o resoluciji gospoda poslanca Povšeta, ki se glasi: (bere: — liest:) „Ces. vlada se poživlja, da spremeni člen II. zakona z dne 3. oktobra 1. 1891. (drž. zak. št. 150) v toliko, da more državna vlada vinogradarjem podeliti brezobrestna posojila za obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov brez ozira na visokost od dežele v to dovoljene svote.“ Gospodje poslanci, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Tudi ta resolucija je sprejeta in s tem je rešena 9.točka dnevnega reda. Ker je danes popoldne seja trgovinske in obrtniške zbornice, pri kateri sodelujejo tudi nekateri gospodje članovi deželnega zbora, preidemo h koncu seje. Predno pa sklepam sejo, imam čast sledeče naznaniti. Gospod poslanec Grasselli se je odpovedal na-čelništvu odseka za letno poročilo in gospod poslanec dr. Schaffer odpovedal se je mestu načelnikovega namestnika v finančnem odseku. Da pa ta dva odseka zamoreta brez ovir naprej delovati, prosim, da se takoj snideta dotična odseka in volita nova funkcijonarja za ista, ki sta odložila svoji mesti. (Po odmoru. — Nach einer Pause.) Deželni glavar: Naznanjam visoki zbornici, da je bil načelnikom odseka za letno poročilo izvoljen gospod poslanec župnik Ažman, in v finančnem odseku za načelnikovega namestnika gospod poslanec dr. Papež. Prihodnja seja bo v torek in sicer pridejo na dnevni red v prvi vrsti vse točke, katere danes niso bile rešene, dalje pa še sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznanjam, da ima finančni odsek združen z upravnim odsekom skupno sejo takoj sedaj po javni seji, potem pa še posebej. Dalje ima finančni odsek sejo v ponedeljek 2. aprila ob 3. uri popoldne in upravni odsek v ponedeljek ob pol 10. uri dopoldne. Sklepam sejo. Konec seje ob 1. uri 30 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr 30 Minuten Uachmittag. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani.