11. Številka. Ljubljana, v soboto 14. janlivarja 1891). XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »večer, izimai nedelj« in praznike, ter volja po poŠti prejeman za a v a tro-o ge r I kn dsisla za vso loto 18 gld. za p>I leta 8 gld., za četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 8 gld 90 kr, za jodon mesen 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na SMaSC, p - :>J kr. za četrt leta. - Za tuje delale toliko veC, kolikor poštnina znaSa. - Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, ee ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Btiristopoi pctit-vr.ste po *J kr, čo se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i s t v o j.? na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnistvu naj 8e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vliod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravm.^tvo pa s Kongresnega trga St. 12. rr%»it»fon hi. predpisuje, da je oporoka le tedaj veljavna če se je i/rekla v polno — svobodni volji, brez vsacega pritiska in brez vsacega prigovarjanja od tretje strani. Ta predpis izvira iz stvari same ter je takorekoč jedna tistih zakonodajskih za-ukazeb, ki bode veljala, dokler bode živela človeška družba' Jedna najsvetejših zapovedi našega občnega državljanskega zakona je to: Kdor umira, uživaj vsaj popolno svobodo, kadar izreka svojo voljo, ki je itak poslednja Zadnji dar je to, kojega dobi bolnik od zemlje in v istini hudodelstvo je, kratiti človeku, ki pada v grob, zadnjo to dobroto! Zakon sam obdal je svoj predpis z mogočnim varstvom: izreka namreč neveljavno vsekako oporoko, ki bi ne izhajala iz svobodne volje. Sedaj pa uparno, da senatne bode napačno umelo. Če bi prišel pri tem v poštev samo gospod knezošket, kojemu na obrazu pričuje vsaka poteza o dobrem srcu, uverjeni smo, da bi božični pastirski list o tem pogledu ne imel nikakih slabih posledic. Računati pa nam je na tem polju z mlado, neizkušeno duhovščino, ki bode pri upi i vanju na testamentu radi napačne častihlepnostt največkrat nehote prekoračila meje, ter tako provzročila, da se bodo v istini skovali neveljavni testamenti. Ali kaj hočemo tu dalje pisati, saj vemo, kake so razmere! Kdor objektivno in trezno misli, mora nam pritrditi, da je predpis knezoškofovega pastirskega lista, v kolikor omenja testamenta, sposoben slabo uplivati na dejansko Življenje, če bi ta predpis izvrševal gospod knezoškof sam ali pa njemu sorodni duhovi, ne bilo bi se bati nikakih posledic! Ker se pa daje škofov predpis v roke mladi, malo izkušeni, pri tem I pa fanatični duhovščini, bati se je vsega. Vsled upliva od cerkvene strani nastal bode odpor od druge strani, doživeli bodemo prav obilo sodnih razprav, pri ka terih se bode pralo umazano perilo dušnih pastirjev. Končale se bodo pa dostikrat tako, da se razveljavi oporoka. Vsak, — in če tudi nima posebne fantazije, — si te prihodnje razmere lahko prav živo slika, in zatorej dosti o tem! — Koroške razmere. i Dopis iz pliber.-koga okraja.) O nas podjunskih Slovencih se v iz-venkoroških slovenskih listih prav malokaj sliši, četudi smo mi jedini, ki branimo najbolje svojo mejo proti nemškemu navalu. Samo o nas bi se komaj moglo reči, da nas nemštvo izpodriva, med tem ko se pri drugih naših koroških bratih to pač žalibog opaža. Ko bi pri nas ne bila mesta in trgi s c. kr. uradi in ponemčenimi meščani najmočnejše trdnjave nemške nestrpnosti, bi se bili mi narodno razvili že veliko bolj, kakor se more to v obstoječih razmerah od nas zahtevati. Naše ljudstvo, ki še nima dolgo za seboj časov najhujšega trpin-stva in tlake, se še ni popolnoma zavedelo, da sme svoje pravice tirjati od c. kr. uradov, da mu ni treba zanje prosjačiti. Tako pa je opažati pri nas žalibog le žalostno dejstvo, da stopa naš kmet ponižen kakor ovca pred uradnika, katerega smatra kot svojega gospoda, ne pa za služabnika države in naroda. Tako se lomi pri nas v uradih grozna nemščina, ker nimamo skoraj čisto nič slovenščine zmožnih uradnikov; vrivajo se nam izključno taki, ki zmorejo nekaj besedi ljudskega dijalekta, o znanju pismene slovenščine se pri nas še sanjati ne sme. Četudi celo mesto Pliberk ne šteje nijednega meščana, ki bi ne znal slovenski, in več kot dve milji na okrog ni najti niti jednega Nemca, imamo vendar v celem velikanskem pliberškem sodnem okraju samo jednega c. kr. uradnika, ki je po rodu in čutu Slovenec in ki se je v kratkem času, kar ga nam jo donesla mila usoda, vsem v srce prikupil. K sodniji nam dajejo uradnike samo strogo nemškega mišljenja; če govori le nekaj slovenščini podobnih besed, ga že potrdijo sposobnim. Ali je vsejedno, kako se reže ubogim slovenskim param kruh pravice. Samo pri nas na Koroškem je menda mogoče, da se c. kr. uradnik v popolno slovenskem okraju javno v gostilnah baba, da je radikalen nemški nacijonalec, samo pri nas se sme pri kazenskih obravnavah pitati slovenske stranke s skrajno žaljivimi priimki in le pri nas je mogoče, da sme c. kr. sodni pristav pri nemško- Proti katoliškemu konviktu. v. Mej sredstva, ki naj bi delovala za katoliško gimnazijo, uvrstil je gospod knezoškof — tudi oporoke. Predpisuje se pri tem duhovnikom, da naj uplivajo na to, da bode dosti oporok in obilo volil na korist katoliškemu zavodu. Ta zapoved, če se smemo tako izraziti, je najnevarnejša izmej vsega, kar je obseženega v knezoškofijskem pastirskem listu. Prav iz srca obžalujemo, da je najvišji cerkveni dostojanstvenik v deželi javno in pri tem še celo v slovesni obliki pastirskega lista svoji duhovščini priporočal, da naj upliva na poslednje volje! Več je vzrokov, ki opravičujejo to obžalovanje. V svetu znana resnica je, da katoliški duhovniki že itak preradi prihajajo k bolnikom, ter jih polagoma, pa zanesljivo pripravijo, da izreko svojo poslednjo voljo, kakor je „gospodu" všeč. in kakor jim jo je „gospod" polagoma v možgane, po strahu pred smrtjo pretresene, upeljal! Že od nekdaj sovražniki katoliške cerkve njeni duhovščini prav radi očitajo, da love dedščine, in da smrtne boje izkoriščajo v to, da si pribore pia legata, ali pa še celo kaj dobička za svoj lastni žep! Ne da se tajiti, da je omenjeno očitanje vsaj nekoliko utemeljeno, in da tiči posebno tudi v naši duhovščini nagon, dušno pastirstvo v zvezo spravljati s testamenti in z denarji, koje mrliči v grob vzeti ne morejo. In sedaj, ko se je gospod knezoškof slovesno izrekel, da naj se tudi testamenti pritegnejo b gradbi katoliške gimnazije v Ljubljani, razvnel se bode ta nagon v strast, in prav živo si predočujemo, kako bodo mladi duhovniki tekmovali mej sabo, da bi katoliškemu konviktu kolikor največ volil pridobili. Prav grde slike vsiljajo se nam pred spomin, ker je gotovo malo častno, vojskovati se z bolnikom za denar, ter ga takorekoč prisiliti, da mora drugače testirati* kakor pa želi. Tudi te tvarine ne bodemo na široko razpravljali. Troje pa še omenjamo. Prvič to, da po našem mnenji nikomur ne služi v čast — najmanj pa katoliškemu duhovniku — če pritiska na testamente, in gotovo je, da bode prišla naša duhovščina, ako bode glede testamentov LISTEK. Slovensko gledališče. („Trhli dom". — Drama v treh dejanjih. HrvaŠki spisal Srgjan pl. Tuci d. Prevel Fran (lovekar.) Prvo dejanje: Pri Ignatiju Pavloviču Oroskojevu se pripravljajo, da sprejmo snubce. Dunja Petrovna in Manja Voluškina pogrinjata mizo. Vstopita Marfa Nikolajeva, žena Ignatijeva, in starešina Peter Semenič Ligurov, mož sedemdesetih let, dobročut-nega, odprtega lica. Ko odideta jezikava Dunja in slaboumna Manja, se razpreda razgovor: kako je priporočal upravnik Fedor Ivanovič Dobrunov pisarja Ivana Zaharoviča Viskina, da mu naj dado hčer Katjo v zakon, in kako govore zlobni jeziki, da se smuče upravnik sam okolo Katje . . . Pride Katja, lepa de vojka jedenindvajsetih let — nevesta Štiridesetletnega, suhega, bledega, slabotnega, bolehnega pisarja Ivana, ki ga ne ljubi, ki mu hoče biti žena samo zato, ker je to obljubila svojemu očetu in upravniku Fe-dorulvanoviflu, ki sili lepo Kaljo, da vzame grdega Ivana, ker njegovo razmerje do Katje ne bo ostalo brez posledic ... V tem vstopi oce Katjin, vstali in dobrovoljni Ignaty, ter izpolnovala božični past irski list, v jako neprijeten glas in to tudi mej narodom, ki že sedaj obilokrat proti duhovniku godrnja, če se je v oporoko vtikal Drugič pa ne smerno pozabiti, da bode postopanje naše duhovščine v bodoče rodilo prav obilo sovraštva. Naš kmet tudi duhovniku — to smo že omenjali — ne odpusti, če mu je izpodnesel nade, katere je gojil glede tega ali onega testamenta Že sedaj domači niso z veseljem prenašali, če se je za svete maše ali za cerkev preveč v testament vzelo. Sveta maša, cerkev, to sta pa vse druga pojma, nego katoliška gimnazija! Največkrat otroci ne bodo mogli umeti, kako pridejo s svojo kočo in s svojimi bregovi, s kojimi jih je zapustnik le beraško preživeti mogel, do tega, da naj za katoliško gimnazijo iz beraške zapuščine izplačajo zdaten znesek. Zaostali obrnili se bodo s polnim sovraštvom proti duhovniku, ki je provzročitelj tako nesrečnega testamenta. Naznanja se nam slučaj, ki se je pripetil v neki fari blizo Škofje Loke. Tam sta domača gospoda kapelana iztaknila vdovo z malim, pa ne zadolženim posestvom. Gospoda vbila sta si v glavo, da mora ženica kaj zapustiti katoliškemu gimnaziju, tako da bi onadva prva bila, ki sta teorijo pastirskega lista v prakso upeljala. Prigovarjata in prigovarjata, domaČi in jedini sin, k o j eg a s k r b tare za male imetje, pa že sedaj preklinja po vasi ter zabavlja na gospoda, češ, da mu hočeta dedščino po materi vzeti. Dotičnega dopisa nismo hoteli objaviti, ker naš namen pri tem nastopu proti katoliškemu konviktu ni, hujskati proti častit ljivi osobi milega gospoda knezoškofa: na men, kojega pri tem gojimo, je jedino ta, da bi očetovsko dušo našega vladike pri vedli do tega, da bi morda premišljal o naših pomislekih, ter jih meni nič tebi nič ne metal v kot, ker prihajajo z naprednega tabora, o kojem je moral gospod knezoškof itak naprej vedeti, da se — če se noče odpovedati svojim načelom, — ne bode ogreval za njegove projekte. Tudi tretje, kar nam je še omeniti, ni brez pomena. Nasprotno, največjega pomena je! Rodilo se bode sovraštvo, ali rodile se bodo tudi pravde. Naš zakon namreč strogo prinese v košari nekaj steklenic vina, da ž njim pogosti snubce. Ti vstopijo ob veselih glasovih harmoniko. Pride Luka Andrej i č Bolmnov, dobrovoljček precej obilega života, zabuhlega, rdečega lica. Ž njim je ženin Ivan ter več gostov. Luka vpraša Ignatija, je li da hčer Katjo Ivanu ZaharoviČu za ženo. Ko ta privoli in ž njim tudi njegova žena in ko se domenijo, kdaj bo svatba posedejo okolo mize, kjer se goste, si na-pijajo in se razvnemajo do najboljšo volje. In sam Fedor Ivanovič pride! Nekoliko časa posodi pri mizi, potem stopi k oknu, kamor jo odšla prej Katja. Iz njiju razgovora je razvidno, da Katja sovraži ženina Ivana, da ljubi Fedora, ki ji je namenoma izbral za moža starca, da bo še nadalje ž njo ljubkoval, ko doslej . . . Luka, ki se ga je že nabral, napije Fedoru, ta se poslovi in odide. H Katji stopi Ivan, a ona ga neče v svoji bližini. Godec zaigra na harmoniko, in ob splošnem, neubranom petju in veselju pade zavesa. Drugo dejanje: Minilo je šest let . . . V sobi sta Katja in nje Šestletni sin Fedja. Na oblak prideta Marfa in Peter. Mati pove Katji, da je prilel v vas Fedor Ivanovič, ki Je odpotoval pred petimi leti v višjo službo, prišel jo. da pregleda urade. Obiskal pa bo tudi Katjin dom. da vidi Fedjo, ki mu jo boter. Marfa odide. Peter ostro pokara Katjo, ki pusti, da se nje bolni mož toliko trudi, ki mu ne prigovarja, da bi nekoliko odnehal od neprestanega dola in si tako okrepil omajano zdravje. Malomarno posluša Katja Petrove očitke. Ko Peter odide, obleče Katja Fedji lepšo obleko ter ga pouči, kako naj pozdravi gospoda botra. Ta pride z jetičnim Ivanom. Nekaj časa se skupno razgovarjajo, potem gre Ivan po pivo, da ž njim postreže visokemu gostu. V kotu se igra Fedja ... V Fedoru in Katji zagori stara ljubezen s polnim, vročim plamenom. Spominjata se prekrasnih nočij, ki sta jih prebila v srčni ljubezni, v tihi, neopisni sreči. Katja pade Fedoru na prsi, in ta jo vroče poljublja. A vidi ju — Fedja! V nedolžnem veselju ploska z rokami in pove očetu, ki baš vstopi z vrčem piva, da je videl, kako je poljubljal Fedor njegovo mamo. Ivan ostrmi in gloda s čudnimi pogledi zdaj Fedora, zdaj svojo ženo. Ta reče, da je Fedja lagal ter ga zapodi iz sobe. Ivan pa ne verjame, da bi Fedja lagal; njegove besede se mu nde grozna resnica. Izpove naravnost, da verjame Fedji. da je trpel dolgih šest let, a sedaj ne more več. Surovo ga zavračata Katja in Fedor, ki ga v ra/.srjenosti udari v lice ter naglo odide. Od udarca se zgrudi Ivan na kolena in začne suho kašljati. Ivan hoče za Fedorom, a Katja mu zastavi pot. V besnosti jo hoče ubiti, a žena se mu iztrga iz rok. da Ivan omahne kašljaje ob stul. Ivan se umiri, zazdi se mu, kakor bi se vse to zgodilo v snu, kakor bi mu za-temnela pamet, prosi Katjo oproščenja in obljubi, da 1)0 prosil tudi Fedora oprostila. Vrjame, da je Fedja lagal. A ko reče Katja : „Pa kaj, Če ni lagal?*, se zbudi Ivanu zopet sum, da ljubi žena njegova Fedora. In ko hoče ta iz sobe, plane k nji v silni jezi, a Katja se mu izvije iz rok, ga pahne od sebe, da se zgrudi v bolestnem kašlju ob mizo Katja odhiti, iz sosednje sobe boječe vstopi Fedja, ki v srčni vdanosti poklekne poleg očeta, kateri ga objame solznih očij. Tretje dejanje: Ivan — umira, a žena Katja se odpravlja z Dunjo na svatbo, na ples! Fedjo spravi Dunja v posteljo. Ivan prosi ženo, naj ga ne ostavi, naj ga nfl pusti samega, samo danes ne, nocoj naj ni gre z doma, ker mu pravi temna slutnja« d* nacijonalni „Sonmvendfeier" javno govoriti za nemštvo in zabavljati proti vsemu, kar ovira njegov v nebo kipeči razvoj 1 Kajti tako se >e godilo l.ttlsk« • I«-?o f PKhSffcm Četudi mislimo, da m skromni pKberftki „juigarjr pač zmajevali z glavo, ko jim je učeni gospod govoril o VVuotanu in Baldurju ter na ta način od njih več razumnosti za hteval. kakor je od njih pričakovati, vendar smo uverjeni, da to ni posel uradniki«v in da bi se slovenskemu uradniku v jednakom slučaju kmalu odkazal ožji delokrog. Poseben naš prijatelj pa je naš gosp. okn.Žni zdravnik. I/, ljubezni do nas je osnoval v Pliberku podružnico Siidmarke, ne vem, če le radi tega, da je pri trm prišel dO časti podpredsednika On je take ljubezni do nas prešinjen. da ga neizmerno srce boli, da je naše ljudstvo tako zabito in ni še od onega duha razsvetljeno, kakor on, posebno če se mu zdi od časa do časa potrebno v Sudrnarkinih podružničnih shodih opozoriti zbrano občinstvo na svoj izvanredni retorični talent, kateremu se ima zahvaliti, da strelja prav izdatno število kozlov tudi v času, kadar je lov prepovedan On preklinja kot pravi prijatelj ljudstva družbo sv. Mohorja, ker so po njegovi razsvetljeni pameti bal njene knjige glavna ovira boljše ljudske naobrazbe. Iz ljubezni do našega ljudstva se je tudi priučil njegovemu jeziku, s katerim pa bi vsekako reusiral tudi pri Hotentotih. Vso to njegovo več kot očetovsko skrb za nas si ne morem drugače tolmačiti, kakor da izvira iz hvaležnosti za to, da je od našega denarja postal v 1'liberku posestnik in še bogat povrhu. Da so slovenski pacijenti pri njem izvrstno shranjeni in preskrbljeni, se razvidi pač jasno iz doslej navedenega. Mi le to želimo, da bi s svojo prekipečo ljubeznijo ne bil preveč vsiljiv. Sploh je opozoriti tukaj na žalostno dejstvo, da pri nas še sploh nijednega slovenskega zdravnika nimamo na celem Koroškem in bi nam v tej zadevi priskočile lahko na pomoč druge slovenske dežele, ki so z njimi že preskrbljene. Da, tudi v drugem ožim smo še daleč zaostali v narodnem razvoju za svojimi kranjskimi brati Cela podjunska dolina ima samo jedno slovensko šolo, namreč v šmi-helu nad Pliberkora, in poleg tiste se nahaja utrakvistična. Po vseh dvorazrednih utrakvističnih šolah je jeden učitelj trd Nemec, drugi pa Nemec po mišljenju. Da hočejo to mišljenje zanesti tudi že v otroška srca, kažejo pri različnih prilikah. Tako je učitelj v ljudski šoli v Libučah ukazal lansko leto pri otročji šolarski veselici, da mora vsak učenec priti na njo s klobukom s hrastovim listjem okinčanim Četudi je smatrati tak ukaz bolj bedastim nego duhovitim , vendar tako postopanje ni pošteno, ker odkrije popolno nemčursko srce učiteljevo. Kako se postopa tukaj pri vpisovanju v one tri, slovenskemu pouku odmerjene ure, je znano dovolj. Pa če bi kdo mislil, da imajo vse slovenske vasi vsaj utrakvistične šole, bi se jako motil. Ne daleč od Pliberka je po pnlnoma slovenska vas Ponikve, katere otroci spadajo pod popolnoma nemško šolo v Pliberku, kjer se razun krščanskega nauka niti besedice v slovenščini ne po- ne bo tako prav. A Ivanove prošnje nič ne pomagajo I Brezčutno, hladno, surovo mu odgovarja Katja ter se kiti in napravlja pred zrcalom. Strožje zahteva Ivan, naj ostane žena doma že zaradi Fedje, zaradi katerega ji je oprostil tudi on vse, kar mu je storila zla — a vse zaman! Katja hoče iti. Na vratih pa stoji Peter, ki je čul vse. Katja ne sluša niti Petra in gre! Peter tolaži Ivana, ki mu pove, da ve, da je Katja ljubica upravnika. Ko Peter odide po Marfo, da čuje pri bolniku, Ivan zadremlje in sanja se mu ... Z groznim pogledom hrope, ko se zbudi. . . „Fedja, da ni moj?! . . . Sedem mesecev . . . Hm . . . sedem . . . tudi drugod se to pripeti! . . . To je slučaj! . . . A če je resnica?. . Potem se zamisli in začne klicati Fedjo. Ko se Fedja odzove, ga prosi, naj mu prinese vode . . . Fedja mu prinese, a Ivan ga neče pogledati. Za hip ga zopet pokliče k sebi, mu gleda dolgo v oči ter zakliče: „Nisi!" — in zgrabi ga, pretepa ter kliče: „Odkod so te oči? Fedja! . . . Poznam jih . . . dobro jih poznam . . . Njegove so . . . veš, da so njegove 1 . . . Nisi moj, nikdar nisi bil moj I . . In besno ga zgrabi za vrat in ga zadavi... Na vrata učuje. Koliko da ima tak ubog otrok od SOfa, ?si je Mike misliti. Smatrati se jih mora /a analfabeta Ta aločaj pa gotovo ni jedin na Koroškem preiskovalec bi jih motila Kali ko naštel aa desetine. Kale občine nradnjejo, fietodl so večinoma v zanesljivih slovenskih rokah, događaj razun bistriške in globasuiške iz ključno v nemškem jeziku če že najnižje in popolnoma slovensko narodne oblasti vsled slabe narodne vzgoje niso zmožne o radovati v slovenščini, tem bolj redki so slučaji, da bi kdo zahteval od r. kr. ob-lastij dvojezičnih listin. In uradi sami i/ dajajo Izključno nemške, katere so ljudstvu večinoma popolnoma nerazumljive. Vzrok vseh teh žalostnih razmer je osobito pomanjkanje posvetnih naobra-žencev pri nas Duhovni sicer delajo, saj so skoraj naša edina narodna opora, a vsem narodnim zahtevam ustreči, ovira jih že stroga obedijenoija in drugo obilno delo. Mnogo bi nam koristila tudi osnova čitalnic, a manjka nam voditeljev in delavnih mož. V celi podjunski dolini nimamo nijedne čitalnice, in tudi jedino narodno pevsko društvo „Gorotan", je zaspalo Vsaj večje narodne občine bi se lahko kazale bolj agilne in bi vsaj posamezne se lahko vspele do svoje čitalnice, stroški bi ne bili preobilni, saj smo uverjeni, da bi večina upravništev slovenskih listov bila drage volje pripravljena, na našo prošnjo nam pošiljati časnike, če ne zastonj vsaj za dosti znižano ceno. Čitalnice pa bi nudile tudi lepo priliko, prirediti včasih kako ljudsko veselico, za katere je naš narod jako dovzeten, in s tem bi se naš narodni razvoj pospešil, naše narodno gibanje oživilo in ojačilo. Naši rodoljubi naj to upoštevajo in če vsak v svojem oziru stori svojo narodno dolžnost, potem naš slovenski Korotan še ni izgubljen. V IJnlilJiini. 14. januvarja. Ultimatum vlade. Poročali smo že, daje prinesla „Reichs \vehra inspiriran članek, v katerem je bilo na najbolj jasen način povedano, da hoče vlada še zadnjikrat poskusiti s parlamentom. Položaj je nevzdržljiv, dragocenega časa se je potratilo že preveč in parlament stoji pred aut-aut. Vlada hoče resničen, ne navidezen parlament, ki dela, ne pa brezkončno in brezplodno diskutira. Vlada stopi v tem smislu pred parlament z ultitama-tumom. Listi so raznesli vest, da je spisal dotični inspirirani članek trgovinski minister baron Di Pauli ali dr. pl. Fuchs, predsednik drž. zbora. „Reicrmvehr" to prereka, a ponavlja ultimatum še odločnejše. Nemška opozicija. „Grazer Tagespost" javlja, da imajo 15. in 16. t. m. načelniki nemških opozi-cijonalnih klubov sejo o skupnem postopanju v bodočem zasedanju državnega zbora. Baje hočejo sestaviti skupen program ter določijo skupno taktiko. Kot tuš na to bodočo solidarnost nemške opozicije pa deluje poročilo dunajskega „N. \Vnr. Tag-blatta": Nemška ljudska stranka je sklicana na pondeljek k seji, ker zahteva skupina Svlvester-Lemisch-Dobernigova, da zavzame stranka stališče nemških radikalcev, sicer stopi ta skupina v zvezo s skupino SchonererjaAVolfa. Nemška ljudska stranka ima 35 členov; nezad«»voljna skupina šteje 15— 2«) poslancev. Vatikan in razoroževalna konferenca. Kardinal drž tajnik Kttnpolla je sporočil ruskemu poslaniku pri Vatikanu pl Čarikovu. da hoče poslati papež Leon XIII. v Peterburg svojega nuncija, da ga zastopa pri razoroževalni konferenci. Zunanji ruski minister, Muravjev, je sporočil papeževo željo carju, ki je dejal, da ne ugovarja, ako hoče ustanoviti papež v Peterburgu stalno nuncijaturo za upravljanje katoliških cerkvenih zadev, da pa k razoroževalni konferenci papežev zastopnik nikakor nima pristopa. Vatikan ni posvetna vojaška oblast, zato se ne stne ustvariti prejudic, sicer se bodo hoteli vdeležiti konference tudi eku-meniski patrijarh, bolgarski eksarh in armenski katolikos, ki so tudi glavarji cerkev. Položaj v Macedoniji. Neki turški diplomat se je izrazil o položaju v Macedoniji tako le: Evropsko ča sopisje pisari neprestano o vretju in o sedanjih in bodočih nemirih v Macedoniji. To dela iz sovražnosti do Turčije. Pred dvema mesecema smo celo sami pričakovali večjega ustanka, kateri bi izzvali hujskači od zunaj, toda vsled energičnih ukrepov se je vrnil popoln mir že v osmih dneh. Pomno žile so se garnizije ter iz.ročilo nadzorstvo dvomljivih okrajev vojakom Civilnim in vojaškim oblastim se je tudi ukazalo postopati milo in previdno ter preiskati vedno natančno, ali kdo zasluži, da je zaprt. Ti ukrepi zadoščajo za mir. Militarizem v Veliki Nemčiji. V nemškem državnem zboru je imel pri prvem čitanju vojaške predloge vojni minister pl. Gossler daljši ekspoze, ki je za vso F.vropo jako pomirljiv. OJ Rusije, je dejal minister, se ni bati nikakega napada. Sicer pa je vojna moč Nemčije tako velika, da gleda brez vznemirjenja v bodočnost Zagotavljanje, da Rusija ne začne vojne, je tem več vredno, ker je gotovo, da potem tudi Francija ne bo hotela kaliti evropskega miru. Vzlic temu nadaljuje Nemčija s po-množevanjem svoje armade. Od 1. oktobra 1890. do 31. marca 1904. se pomnoži veli-konemška stalna vojska za 23.277 mož, ustanovi se več novih čet, divizij in eska-dronov. Militarizem je v Nemčiji najbolj razvit in organiziranje vojske nima konca. Dopisi. Iz Novega mesta, 12. januvarja. Neki dopisnik iz Novega mesta grdi v štev. 7. z dne 10. januvarja t. 1. „Sloven-skega Naroda" neopravičeno novomeško mestno upravo zaradi tega, ker mestna občina ne pripravi drsališča. — Toži tudi, da v zapuščeni dolenjski metropoli manjka vsakterega zabavišč a ter da se smatra Novo mesto mej uradniki in profesorji kakor kraj pokore. Kdor na tak način pljuje v lastno skledo — kajti ne moremo si misliti, da dopisnik ni Novomeščan — ta bi po pravici ne bil vreden odgovora. Tedaj naj damo premisliti sledeče: Vsakomor je znano, da drsališča skoro brez izjeme v vseh mestih vzdržujejo privatna društva. Zakaj bi prav v Novem mestu morala občina pripraviti drsališče, mesto, v katerem vs!ed njegove lege ni dobiti niti stavbenih prostorov? Toda občina je navzlic temu pripravili drsališče. Je li dopisniku znano, da je mestna občina v najnovejšem časn ustanu novila mestno hranilnico, položivši visoko kavcijo, da je kupila vojaško skladišče ter ga priredila za c. kr. pošto, za finančne urade in za stanovanja, — da je odkupila več vrtov za stavbeni prostor justičnega poslopja, — da je kupila prostorno novo sejmišče, - da je na sadila z velikimi stroški drevored ob vsi Kapiteljski cesti, — da je sklenila pri spevati k troškom spomeniške zgradbe, no vega železnega mostu, s 30 odstotki. — daje kupila stavbeni prostor za 4800 gld. ter zgradila na njem dvonadstropno hišo za stanovanja uradnikov, katere vse brez izjeme Čislamo in spoštujemo, — da je ustanovila v zadnjih dveh letih 3 stipendije za dijake ter sklenila ustanovo za mestne reveže, — da se trudi z veli kitni stroški priboriti si vodovod i. t. d. i. t. d. — ? Naj se oglasi občina na Kranjskem, ki je vsestransko storila toliko za občni blagor v toli kratkem času! Kakošno zabavišče naj pripravi občina nezadovolj-nežem? Morebiti kak Orpheum ali Colos-seum? Občina je napravila drsališče z velikimi stroški, a ledu vender ne more delati in vremenu ukazovati. Naj li prekopajo mestni delavci nekoliko arov sveta — ako bi ga občina sploh imela, — da se napravi led za dva, tri dni potem pa zopet raztopi, kajti led je res slab — kakor pravi dopisnik — to pa vsled temperature na južni strani mesta. Naprava drsališča, ustre-zajočega vsem potrebam, na stroške mestne občine bil bi rop na mestni blagajnici. Za pripravo drsališča naj se osnuje, kakor zgoraj omenjeno, privatno društvo. Občni blagor ni odvisen od drsališča. Še v gosp. gimn. ravnatelja se je zakadil dopisnik zavoljo tega nemogočega drsališča, kakor da je le-ta kriv, da ga ni — nesrečnega drsališča. Kje so določbe, da morajo občine pripravljati dijakom drsališča? Kje so določbe, da morajo občine napravljati občinarjem javna zabavišča? Tako daleč na Dolenjskem še nismo, da bi napravljali jednemu ali drugemu na ljubav na občinske stroške zabavišča, ker imamo veliko drugih, krvavo potrebnih opravil, ki nas čakajo v najbližji prihodnosti. Poskrbimo poprej za pogoj obstanka in napredka mesta, za vodovod in s tem za kanalizacijo, prisilno klavnico itd., potem šele uvažujmo pomen zabavišč, nazadnje pa pomen drsališča ta-košnega, ki bi se imelo napraviti na občinske stroške. Dnevne vesti. V Ljubljani), 14. januvarja. — Osebne vesti. Stotniku pri kranjskem pešpolku št. 17. nadvojvodi Josipu Ferdinandu je cesar dovolil jednoleten dopust. — Štajerski dež. inžener g. Ivan Jak sebe je imenovan zač. drž. stavbnim pristavom pri dež. vladi kranjski fa^ttr Dalje v prilogi. Tfc-ll nejši uspeh. Dober je bil tudi g. Verovšek kot Peter Semenič. Govoril pa je pretiho. Tudi ni nekaterih važnih mest dovelj poanti ral, ker je govoril splošno prenaglo. V vsem pa je igral g. Verovšek prav zmerno in premišljeno ter se mu je zlasti zadnji prizor prav lepo posrečil. Prav ugajal nam je g. Danilo kot upravnik B'edor in tudi g. Orehek kot Ignatij. G. VI. Housa je igral jecljajočega snuboka in dovtipnega veseljaka Luko Bobunova. Bil je v maski izboren, tudi igral je zvečinoma svojo vlogo prav dobro, vendar pa je bilo njegovo jecljanje precej pretirano in v svoji pijanosti so je približal prav opasno meji neestetičnosti. „Est modus!" to bodi geslo mislečega umetnika, ki ima okus. Sicer pa je gospod Housa prav vrl igralec. Posebno smo bili zadovoljni z gdč. S1 a v č e v o (Manja), gospo Pol ako v o (Dunja) in gdč. Ogrinčevo (Marfa). Le tisti .servus", ki ji je ušel menda nehote, je bil neumesten! Pohvaliti pa moramo tudi gospico, ki je igrala Fedjo. Parter je bil prazen, sicer je pa bilo gledališče dokaj dobro obiskano. Občinstvo je koncem vsakega dejanja glasno, navdušeno in dolgotrajno ploskalo. — a— potrka Peter . . . Ivan se strese, obide ga groza, vso moč zbere, pograbi Fedjo in ga vleče k postelji. A ne more! V sredi sobe omaga. Peter trka . . . Ivan se vzdigne, z rokami se drži za prsa, hrope in se vleče do vrat. Ko jih hoče odpreti, pade mrtev na tla . . . To je Tuoldev „Trhli dom", in iz tega je že razvidna njega cena in namera . . . Čisti naturalizem veje z moreči m, brezobzirnim dihom pod stropom trhlega doma... V sicer preraztegnjenem prvem dejanju se nam razvije pristna slika običajev ob snubitvi v ruski vasi. Vsi tipi, kolikor jih vzmore tako zapuščeno selo, so zbrani ob polni mizi, vsi, ki se klanjajo v sužnji vdanosti gospodu upravniku, možu dvomljivega poštenja. Drugo dejanje nam odpre pogled v nezdrave, gnile razmere, ki zavladajo v rodbini, ki jo ustvari zakon brez ljubezni. Tretje dejanje je naravnot grozno, ki vpliva na gledalca z neizrazno silo. Konec se nam zdi neutemljen in neutemljiv. Sicer obziren človek, kakoršen je ljubosumni Ivan Zaharovič, zadavi otroka, ki ni kriv niti trohice vse njegove grozne nesreče! Toda saj vemo, da se zgodi v živ- ljenju toliko sto in sto stvarij, a ne vo najčistejši, najnatančnejši deflnitor povedati, zakaj so se zgodile! Ne motimo se, če trdimo, da je spisal Tucio „Trhli dom" baš zaradi zadnjega dejanja. Kakor v oceni o Tucičevi drami „Pov-ratek, rečemo tudi sedaj, da je Tucič velik dramatiški talent, ki ima sedanjost, a ki ima tudi bodočnost. Igrali so včeraj v občo dobro, nekateri izborno. Izmej vsega osebja se je odlikoval g. Inemann v veletežavni, naporni ulogi Ivana Zaharoviča. Neokretnost in bojazljivost v prvem dejanju, razplamenjeno jezo v drugem dejanju, obupno žal, grozovito div-jost v zadnjem aktu in rastočo bolezen je kazal sinoči g. Inemann vseskozi tako izborno, tako umetniško dovršeno v igri in besedi, da mu moramo izreči zato najodlič-nejšo zahvalo in najiskrenejše čestitke. Takisto izborna je bila gospa Danilova, ki je igrala Katjo. Nje značaj je spoznal bra-t lec iz vsega, kar smo povedali zgoraj. In gospa Danilova ga je pogodila tako, da je ! dosegla z imenitnim igranjem in s finim, ' premišljenim akcentom v govoru najpopol- Priloga „Slovenskemu Narodu" št 11, dni 14. januvarja 1899. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 17 januvarja t ! ob petih rM>poludne v assaial dvorani redno javno sejo. — Zmešnjava nad zmešnjavo. Do ustanovitve katoliške gimnazije in katoliškega konvikta v Ljubljani, katera zavoda snuje prevzvišeni gospod knezoškof, je po našem mnenju še dolga pot in ni še popolnoma gotovo, da se stvar tudi uresniči, a v tem. ko niti to vprašanje fie ni rešeno, čuje se že o drugem podobnem projektu, kateri mora v naši srečni deželi napraviti še večjo zmešnjavo. Od verodostojne strani se nam poroča, da nameravajo tudi menihi v Zatičini ustanoviti katoliško girana zijo in sicer za dolenjsko stran naše deželo. Torej tudi državna gimnazija v Novem mestu ne zadostuje, tudi njej preti konkurenčni zavod, kateri mora, ako se ustanovi, znatno poškodovati Življenske interese dolenjske metropole. V očigled takim pogubo-nosnim naklepom je nekako tolažljivo, da je med kranjskimi duhovniki vendar Še nekaj trezno mislečih rnož, ki se upajo nasprotno svoje mnenje očitno povedati. To je storila duhovščina kranjskega dekanata. V Kranju se govori, da je dekanat izjavil, da kranjska gimnazija popolnoma ustreza vsem zahtevam in da ji tudi s katoliškega stališča ni ničesar ugovarjati, da je torej nova gimnazija v Ljubljani popolnoma nepotrebna. Kar velja za kranjsko gimnazijo, to velja logično tudi za vse druge, ker so vso jednako urejene, in se v vseh po jednakom načrtu in v jednakem duhu odgaja mladina. Izjava kranjskega dekanata jo najboljši dokaz, kako iz trte izvita je potreba zavodov, ki se hočeta osnovati v Ljubljani, in kako nepotrebna bi bila gimnazija v zatiškem samostanu. — „Zmaga pravice — pesek v oči". Celjska „Domovina" nas je trdo prijela za radi poročila o obravnavi pri graškom nad sodišču, pri kateri je slovenski odvetnik prvič slovenski razpravljal in so se njegove besede v slovenskem jeziku postavile v zapisnik. O tej obravnavi smo priobčili naj prej notico, katere nadpis je kazal, da je naša zahteva glede razpravljanja pri nad sodišču v principu zmagala. Kmalu nato pa smo priobčili obširnejše poročilo, katero smo prejeli od kompetentne strani in v ka terem je bilo natančno razloženo, ne le kaj smo dosegli, nego tudi to, kar nam je treba Še doseči. „Domovina" nas dolži, da je ten denca naših poročil jasna, namreč: pomiriti in razorožiti narod nasproti krivičnemu postopanju nadsodišča ter nam kliče v spomin, sklepe shoda slovenskih odvetnikov in notarjev. Zavračamo z vso odločnostjo ta očitanja, katera imajo na sebi vse znake p e r-fidnosti. Kakor rečeno, prejeli smo svoja poročila od poklicane strani, od odličnega jurista, kateri je na shodu slovenskih odvetnikov in notarjev igral važno ulogo in kateri pozna bistvo celega vprašanja in sklepe rečenega shoda vsaj tako dobro, kakor tisti, ki se skrivajo za člankom celjske „Domovine". V naših poročilih ni bilo niti jedne besede, iz katere bi se moglo sklepati, da imamo namen razorožiti narod in mu predstaviti vso zadevo v napačni luči. Nasprotno, naše poročilo je stvarno in logično pokazalo, kolikega pomena je to, kar smo si priborili, in formuliralo to, kar nam je še pridobiti, da bode zmaga popolna. Očitanje, da hočemo preprečiti nadaljevanje boja, da hočemo narod razorožiti, je zvijačno natolcevanje ter kaže hudobni namen Članka celjske »Domovine". Kdor je čital naša poročila, tisti ve, da mi sami zahtevamo nadaljevanje boja za ravnopravnost pri graškom nadsodišču toliko časa, dokler ne dosežemo tega, kar nam gre in kar je naše poročilo natančno določilo. Veseli nas, da je sedaj tudi celjska „Domovina" pokazala svojo pravo barvo, sicer pa se menda ne motimo, ako pripisujemo avtorstvo rečenega članka istim Širokoust nežem, kateri že deij časa v Ljubljani bahato pripovedujejo, na kakšen način bodo ugnali graško nadsodišče in o katerih ni najmanj ne pričakujemo, da bi bili nasproti našemu listu pošteni, lojalni. — Deželni zbor goriški. Šolski odsek je imel v sredo sejo. V tej seji je dr. Ver-zegnassi prečital avoje, v imenu laške večine odsekove sestavljeno poročilo o vladni predlogi glede deželnega Šolskega zakona Predlagal je seveda, naj as načrt odkloni. Namestnik grof Goees je baje izjavil, da bo vlada prispevala za vzdrževanje goriških sol. Danas ima deželni zbor sejo in je na dnevnem redu zopet poročilo o deželnem šolskem zalogu. Radovedni smo, če pridejo na to HKJo ita.lijan.ski poslanci. Iz dopisa, kateri smo prejeli iz goriških učiteljskih krogov, kateri pa smo odložili za sedaj, da se končno pojasne razmere v goriškem dež. zboru, posnemamo, da so italijanski poslanci voljni povišati učiteljske plače, ni pa povedano, na kateri način mislijo, da naj se povišanja izvrši — Poslanec dr. Oton Steinwender se je — kakor se nam poroča s Koroškega zdrav povrnil z Riviere, kamor je bil šel mirit avoje razburjene živce. Ta teden je priredil volilen shod v Špital i na Dravi in v Sovodju (Gmiindu). V drugih krajih pa je dobil povsod zaupnice, kakor iz Smohora, Malborgeta, Trbiža, SpodnjegaDravburga itd. Tudi v Beljaku je večina — nad 100 voli Ice v — za njega. Tako je namreč pokazala vpraševalna pola, katero je te dni nosil postrešček po hišah. Torej vse kaže, da sta se „najgorečnejša" zagovornika Nern-štva na Koroškem zastonj trudila, izpod-kopati Stein\venderju tla Steinvvender je izstopil tudi iz nemške koroške ljudske stranke na Koroškem in bo odslej hodil svojo pot. — Inemannova benefica. Kakor že opetovano omenjeno, se bode vršila jutri, v nedeljo, benefica g. režiserja R. Ineraanna, in se bode predstavljala Schillerjeva klasična žaloigra „Razbojniki", v kateri igra be-neficijant vlogo Franca. Ako je že izbrana igra velezanimiva ter polna dramatičnih prizorov, privabiti mora občinstvo zlasti zavest, da je dolžno g. Inemannu za njegov veliki, nepoplačljivi trud, kateri ima na slo venskem odru kot režiser, igralec in učitelj dramatične šole, veliko zahvalo. Trdno smo torej preverjeui, da bode jutri gledališče razprodano. — Iz odbora pevskega društva „Ljubljana" se nam piše, da bodo na njega „Narodnem plesu" dne 2 februvarja v »Sokolovi dvorani" zastopani večinoma vsi evropski narodi, specijalno pa slovanski. Prirejena bo tudi gostilna pri »stari pošti", kjer bo vrl narodnjak skrbel za točno in dobro postrežbo. Zraven bo tudi pošta, kjer vsak obiskovalec plesa lahkosporoči svojemu kolegi ali znancu kako da se zabava. Vabila prično se razpošiljati drugi teden, ter prosi odbor, ako bi kdo radi obilnih priprav pomotoma vabila ne dobil, naj to blagovoli naznaniti odboru, kateri rade volje vstreže vsaki želji ter daje pojasnila. Vstopnice dobivale se bodo pri gosp. ŠeŠarku v Šelenburgovih ulicah, pri gosp. Armiču Sv Petra cesta, g. Zalazniku, ter na dan plesa pri blagajni po nastopnih cenah; Za osebo 70 kr., maska 60 kr, obitelj 1 gld. 50 kr. Obleka promenadna. Maske dobro došle! Končno opozarja odbor za mnogobrojni obisk jutrašnjega občnega zbora, kateri se vrši točno ob 2. uri popoldan v društveni sobi „Narodnega doma". — Dar Slovanom. Pod tem naslovom piše zadnja „Naša Sloga" i .Slovanska apostola SS. Ciril in Metod sta le malo let ostala na svojem mestu, to je, da sta se od vseh katolikov častila na dan 5. julija. Kakor je potisnjen v kot njiju jezik, tako je potisnjeno tudi njiju češčenje. kajti na njiju mesto je prišel S. Anton M. Zaccaria Barnabita italijanski. SS. Cirilu in Metodu bodemo morali iskati dne, ki bode slučajno svoboden v letu t Tako katoliški Slovani ne bodo mogli biti jedini v tem, da bi v isti dan Častili svoja apostola! To je nov znak časov in prispevek k našemu jedinstvu!" Mi dostavljamo: Zaak blagonaklo-njenostt — Rima — Izvanredni občni zbor alovsnskaga zidarskega in tesarskega društva v Ljubljani vršil se bode v nedelje dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v Kolizeju, I. nadstropje. Na dnevnem redu je: 1. Določitev drnštvenega reda in 2. slučajni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi vse člene odbor. — Regulacija. V Spitalski ulici zgraditi namerava kakor čujemo, namestu dosedanje bivše Schmidtove hiše g. Grobelnik novo, do Špitalske ulice segajoče poslopje v določeni stavbni črti. Na Sv. Petra cesti sta Vilharjevi hiši do tal podrti in materijal odstranjen; za reguliranje tega dela ceste bode mestna občina odkupila zdaj Se Arce tovo hišo. V Trubarjevih ulicah se bode demoliralo ie dvoje poslopij. Kakor čujemo, as bods tudi fldejkomiano poslopje grofa AnsTspsrga v teku prihodnjih lit sazidalo. — Slavčeva maskarada ali „Prater v ljubljanskem Tivoliju", dne 5. sve čana, bode vsled svoje obsežne prireditve brez dvojbe jedna največjih veselic letošnjega p red pusta Odbor podaja tu nekoliko načrta, po katerem bode maškara«la uprizorjena. Vhod v „Prater4 je določen iz sre dine Lattermannovega drevoreda, torej z železnim tirom, ograjo in čuvajevo hišico (blagajna). V drevoredu bode urejeno veliko »plesišče", ob straneh mej drevjem pa bodo nameščene klopi in vrtni stoli, za električno razsvetljavo se postavijo posebni stebri, na katerih so pritrjene svetilke. Godba svira v pratru pri gradu pred Radeckega spomenikom, pod gradom pa so vrtni nasadi z vodometom in promenadnim prostorom. Pri stopnicah, katere vodijo h gradu, bodo postavljeni štirje veliki psi. Ves prater in tivolski park pa je brzojavno in telefonično zvezan, vsa slikarija bode predstavljala po-mladanski čas, torej cvetoča kostanjeva drevesa in cvetlični park Že'iz tega je razvidno, da bode imela maskarada, brez drugih podrobnosti, katere se ji še dodajo, razkošno lice. — Umrla je v Konjicah gospa F r an-čiška Pirnat roj Mayr, mati znane od-ličnonarodne rodo vine, v starosti 71 let. Lahka ji zemljica! — Ravnopravnost pri pošti. Do 15. t. m. morajo poštni uradi predložiti ravna teljstvu v Trstu pregled uradnih ur in izkaz o dohodu in odhodu pošt. Ker so ti izkazi namenjeni občinstvu, pričakujemo, da se pri poštnih uradih na Slovenskem nabijejo v slovenskem jeziku sestavljeni izkazi. — Olss iz občinstva. Piše se nam : Stari trg je že itak jako ozek in je promet po njem vedno jako težak. Naravno je torej, da ga ovira že vsaka mala stvar, kaj šele stavbni oder, kakršen se nahaja pri hiši klobučarja g Pocka. Ta oder je sedaj po zimi popolnoma nepotreben, ker se na zunanji strani hiše nič ne dela, in bi bilo v občem interesu, da se odstrani, ker istinito ves promet prav neugodno ovira. — Izpred sodišča. Dne 19. decembra je nastal v Vodmatu požar. Oblastveni organi so imeli trgovca gosp. Jakoba Škarn-perleta na sumu, da je sam užgal svojo prodajalno. Gospod Škamperle je bil vsled tega aretovan in se je začela proti njemu sodna preiskava Ta preiskava je izkazala popolno nedolžnost g. Škamperleta in se je proti istemu glasom potrdila ces. kr. dež. sodišča ustavilo vsako nadalnje sodno postopanje. — Olepševalno društvo v Škofjiloki ima v sredo dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni gospe Ap. Deisingerjeve svoj II. občni zbor z naslednim vz pored om : 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo blagajničarja 3. Volitev dveh računskih preglednikov. 4. Volitev petih udov društvenega odbora 5. Konstituiranje društvenega odbora in sicer izvolitev: a) predsednika, b) njega namestnika, c) blagajničarja. 6. Vpisovanje, novih udov. 7. Razni nasveti. — Fijsksr Miha Pukelstein ponesrečil se je danes ponoči v jarku ob Ižanski cesti. Danes zjutraj okolu 5. ure šla sta posestnika Matija in Matevž Sive z Iga v Ljubljano in sta na Ižanski cesti blizu mestne meje našla tijakarski voz s konjema V jarku je ležalo truplo Miha Pukelsteina, katero sta moža potegnila na suho, konja z vozom odpeljala v Kozlerjev hlev na Karolinški zemlji. Konja stala sta z vozom tik jarka in je moral Mihe Pukelstein s kozla pasti v jarek. Isti je včeraj zvečer vozil tri Ižance, ki so se vrnili iz Amerike v domovino, s kolodvora na Ig in je bil menda na Igu pregloboko pogledal v kozarec. Pri sebi imel je uro z verižico in 3 gld. 71 kr. Truplo prepeljalo se je v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Pat ulomov v jadni noči. Dne 6. t. m. po noči so cigani — trije moški in dve ženski — v črnomaljskem okrajn kar na petih mestih, in sicer v vaseh Kr vasica, Dobličji in Jelševnik vlomili, a so bili povsod Se pravočasno odgnani, tako da niso nič prida odnesli. Cigani so neko ženo, ko je klicala na pomoč, napadli z lopato in jo lahko ranili, na nekega fanta, ki jih je obstrelil, pa so ustrelili. — Akademična podružnica družbe av. Cirila In Metoda v Oradou prireči a sodelovanjem g. dra. B. Ipavloa, tambura* Skega zbora drnltva .Hrvatska* in drugih slovanskih akademikov v Četrtek dna 10. prosinca 11, nabavni večer. Lokal: Annenaale, Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina: za osebo 80 kr , za člene izvanakademične podružnice 60 kr., za dijake 3<) kr. Nadpla-čila se vsprejemajo najhvaležneje. — Roparskega cigana Hella imajo v preiskovalnem zaporu v Zatičini. O izvršenem hudodelstvu neče ničesar vedeti. — Napad? Včeraj zvečer okolo 8 uri, ko je šel poštni voz iz Travnika v Novo vas, ju bil napaden vrh Zavorš nad Topolom. Priletel je kamen v poštno svetilko in jo razbil. Konji so se vstrašdi, poštni hlapec je pognal in ušel. Slišalo se je p« lenec Hinko, omizje pri „Kamničanu; po 2 K gospe in gospodične Cinnan Franja (Št. Vid), Fahtani Bedviga, Jauaiik Jusipina Medvode.^ Šel-eeva Antonija, Šefe? Marija, Šubie Hedviga, Šumi Josiptna, Tome Helena, Zalaznik Marija ; gospodje Hribar Fran, Flatner Josip, Pogačnik Anton, Pogačnik Ivan, PrlmotM Fran, Riboda Ivan, Vodnik A in nabiralec. B krone: gospod Koban Fran; p. I K fOepe: CeđSO J sipina, Jarc Marija Medvode i, g lena Kadivec Antonija; gospoda Belec Anton (Št. Vidi in Zalaznik Jakob; 10 K gospod Kobau Josip. e. kr nadkontrolor. — Gosp. rvan Novak v Krškem S K, na svojem gregoričan-sk..-fant. ■vskom večeru nabral mej tanti in ože-njenci g „Kljuka". — G. Fran Mejak, krčmar v Planini 6 K 40 vin. nabrane mej gosti v minulem letu. — Skupaj 98 K 80 vin. — Živeli rodoljubni darovalci In darovalke in njih nasledniki! Za Prešernov spomenik: G. Anči Suha-do In i k v Borovnici 6 K, nabrane v veseli družbi domačih gostov v gostilni pri ..Cukalu". — Živeli rodoljubni darovalci in nabiralka in njih posnemovalci! Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešnjoče. mišice in živco krepčujoče, kot mazilo dobro znano .Mollovo francosko žirtinje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-. r: a. ''.ma steklenici '.to kr. I'n postnem povzeti! razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A M.OLL, c. in kr dv. mi zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (59-1) „Stara mamica še meni!" je geslo letošnje Kathreinerjeve slike. Ta tvrdka. ki je danes znana po vsem svetu, nam podaja že celo vrsto let za novo leto novo plakatno sliko, ki je vedno bolj dražestno in prikupljivo sestavljena. Občinstvo jo vselej tčžko pričakuje in je objednem tako prijetno iznenađeno, da proti koncu leta že po prodajal-nicah poprašuje. ,,Kaj nam pa prinese Kathreiner za novo leto?'' Vprašanje je pač opravičeno, kajti vedno težje je podajati kaj novega in izvirnega za priporočanje Kathreiner - Kneipove sladne kavo In vendar se omenjeni tvrdki to vedno posreči. Letošnja slika z imenovanim geslom nam kaže prijazno se smehljajočo mamico, ki je ravno prav zadovoljno sedla k popoldanski kavi, ko prihiti viharno mali vnuk, najbrže z vrta, z rudečim jabolkom v žepu, in zahteva s prav zapeljivim smehljanjem lato tako svojo poraja kave: „Stara mamica še meni!-* Pogled stare mamice, dobrovoljni, prijazni izraz na častitljivem obličju kaže notranji čut in razumnost gotovo odličnega umetnika, ki je izvršil to prikupljivo podobo, katera je jako obogatila našo ..cestno galerijo slik", in katera ob jednem najbolj priporoča stvar samo, Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. «ln£ 14 jannvarija 1899. Zahvala. Skupni drisvni dolg » notah m gld 45 kr Skupni diJUvni dolg V srebrn . 101 25 t* Avstrijska z'ata renta 120 • 20 ta A vm rn-ka kronska renti* 4 ' „ 102 ■ 15 m Ofcaiaaa alata renta 4", o • • " ■ 119 • 05 n O^-p -ka kronska rerta 4° 97 > 90 9 Avstro Ogerske banfne delnice . 941 i* — * 30O 75 • 120 • 5» n Nemški drž bankovci i la 100 mark 68 • 92 »/i n III mark..... . . . . . 11 n 77 n *J0 frankov .... 9 n »»/, m Italijanski bankovci . . • • • • 44 » 30 w 5 it G9 ** Podpisano predsednistvo združenih odborov Št. Peterske moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, se tem potom naj-iskrenejše in najsrčnejše zahvaljuje vsim onim, kateri ao na kateri-koli način pripomogli, da se je podružnična veselica dne 8. t. m. tako sijajno in najdostojneje izvršila. Posebno zahvalo se pa Čuti dolžno izrekati slavnemu slovenskemu trgovskemu pevskemu društvu za prelepo izvajane krasne pesme; slavnemu čveterospevu ..Ilirija" za tako dovršeno krasno petje; vsem blagim darovalcem in daro valkam za izredno lepe in fine darove; vsim blagorodnim gospodičnam za njih vztrajni trud in posebno marljivost pri razprodajanju bomhončkov; j -podu Pavlu Lozarju za njegovo veliko požrtvovalnost pri licitaciji, s katero je zdatno pripomogel k ugodnemu gmotnemu vspehu; aploh vsem velečastitim damam in gospodom, kateri ao s svojo prisotnostjo našo veselico počastili. Ljubljana, dne 14. januvarja 1809. (70) Za odbora: Vera Šlajmer Martin Malenšek predsednica. predsednik. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 47. Dr. pr. 909. Abonnement na sedeže ne velja. V nedeljo, dne 15. januvarja 1899. Na korist režiserja, igralca in učitelja „Dram. društva" Rudolfa Inemanna. Razbojniki. Žaloigra v 5 dejanjih, spisal Fr. pl. Sohiller. Poslovenil Još Nolli. Režiser R. Inemann. fcUjijmti it odpi> ob T. uri. — /• ••••V ob 1 \S. iri. — Kinu nk 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. ?7. V torek, dne 17. januvarja: „L o h en g r i nu. Velika opera R. \Vagnerja. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3C'6'2 m. X Čas opa- 0 5 zovanja m *-» 18. 0, zvečer 14. 7. alutraj i i, popol. Srednja mala; -2 8*. Stanje liitro- metra v mm. ev |» H g Vet ovi Nebo i! 7312 727 8 727 9 4 7 j ar. jssah 5'6 p. m. jseh 10 8 »r Jsah. jasno del. obl. pol obl. Tužnim srcem javljamo, da je nasa prisrčno ljubljena, nepozabna mati, ozi-I. in.i. stara mati in tašča, gospa Franja Pirnat roj. Mayr danes po kratki a mučni bolezni v 71. letu svoje starosti, previđena s svetotaj- stvi. mirno v Gospodu zaspala p. s^rcl' bi "I*1 v s.ito dno 11 t. m Sv. maše zadušnice se bodo bralo v tukajšnji dekanijski cerkvi dne 14. t. m. Konjice, dne 12. januvarja 1899. Milka Pirnat, učiteljica, Stanko Pirnat, c. kr notar. Vladimir Pirnat, c. in kr stotnik, Mohor Pirnat, c. kr. rudarski oskrbnik, Ana Zeschko roj Pirnat, otroci; Albert Zeschko, zet: Marija Pirnat roj. Cvetnič, Marija Pirnat ti j. Mann, snabinji; Marija, Stana, Nadimira, Karol Pirnat in Erik Zeschko, vnuki. (87) Pri kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na vi • h ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (36—1) Ima milornzti pljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. Ces. kr. avstrijske tira državne železnice. Dve majhni stanovanji z dvema sobama, štedilnikom in drvarnico, jedno za letni znesek 75 gld , drugo za 80 gld se oddasta na Triaški časti št. 56 v I. nadstropji za masec maj. -- Vpraša naj se pri hišnem gospodarju. Št. 754. 1 Popravek (84-1) Pri srečkanju srečk ljubljanskega loterijskega posojila dne 2 t. m. ni bila srečka S t. 59» 10, ampak srečka St. 29.510 z dobitkom 30 gld. vzdignjena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 7. januvarija 1809. Prilika za lesne industrijalce! Jako dobičkonosna in cvetoča lesna industrija na izvrstni vodni moči se takej za ugodno ceno proda. Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (82—1) Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1898, lata. Odhod iS LJubljana juž. kol. Prova će« Trbiž. Ob 12. uri f> m. po noči osobni vlak v Trbiž, Buljuk. Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez SeUthal Ausbc, Snlnograd; čez Klein-Reifluig v Steyr, v Line, na Dunaj via Amsteften. — Ob 7 uri 5 m. zjutraj oaobni vlak v Trbiž. Pontahel, Beljak, Celovec, Fran-zenttteste, Ljubno, Dunaj; tel Selzthal v Solnograd ; 'az AmBtetten na D.maj- — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal Dunaj. — Ob 4. nri 2 m popolndne osobni v a k v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, Lend-G^stein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bragano, Cur h, Genevo, Pariz, cez Kloin • Reirtin« v Steyr, Lmc, Bud«-jevice, Pl/enj. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, Dunaj via .Vt-nst. tt.-n — Proga, t Hovo mesto la v Kočevje. Mešani vlaki' Ob »i uri 15 m. zjntraj, ob 12. uri hft m. popoludne, ob rt. nri 30 m zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proaja la Trblia. Ob h. nn 4H. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten. iz Lipskega, Praae. Francovih varov, Karlovih varov. Heb,i Marijinih vitrov, Pb.nja, Bndeievic. Solno-grad.i, Linoa, Stevra, AuBieea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 11. uri 17. m. dopoludne sclni; vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov Heba. Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda. Linca. St.t»yra, Pariza Geneve, Curina, Breeenca, Ino-mosta Zella ob jezera, Lend - Gasteina, Ljubna, Ct< lovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri bi m. popoludne osohni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeate. Pontabla. — Ob ft. ari 6 m. zve-A. r os< bni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, PontabU. — Proga it Vovigi mesta la Kočevja Mešani vlaki; Ob 8. ari 19 m. zjutraj, ob 2. uri 3'A m. popolndne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k v Kanonik. Ob 7 ari 23 m. zjutraj, ob S. ari ■> m. popolndne. ob 6. nri f>0 m. — Prihod ▼ LJubljano d. k. ls Kamnika Ob 6. nri ftti m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. nri 10 m. (1) do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vneli krajih gotovo in polteno brez kapitala in risike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev jo srečk. — Ponudbe na : I.uiIvIk Oaterreielit-r, VIII-, ■»eatache «»••»«• a, Bad»»ent._1HI5- 8; včeraj&nja temperatura 70°, nor- Posredovalnica stanovanj in služeb r Gospodske ulice st, 6 w priporoča in namešča službe iskajoče vsake vrste za Ljubljano in drugod. Vestna In kar možno točna postrežba zajamčena. Starinski risar priporoča se za risanje in kopiranje vsakovrstnih načrtov in skic, sestavo troškovnikov in detailiranje facad. (7i-d Naslov pri upravništvu „SI. Naroda'*. Za bolehne na plučah, v vratu in goltancu in na-dušljive ljudi. Kdor se hoće za vselej znebiti pljučnih in gob tanenih s« toliko trdovratnih boleznij, potem naduhe, će je se tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj pije A. Woiffahy-je*' AaJ sopar kronične pljnone la vratno bolesni. Na tisoče Rahvalnic zaj-mču1« veliko zdravilno moč cmerjenega čaja. Zavoj stane 75 kr. Knj žice zastonj. Pristen samo pri A Wolff»My-Jn ▼ Berollnu N. 37. (i«»iW-4) v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem z bogato industrijo, kjer se letcvi&Čarji radi mudijo, se radi trajne bolezni proda. V prvem nadstropji je 12 elegantno upravljenih sob za tujce in stanovanje za gostilničarja, pri tleh 2 gostilniški in 1 posebna soba, velika parketlrana jedilna sobana z zrcalnimi okni, biljard, klavir itd., dalje velika restavracijska, 1 pomalna in 1 perilna kuhinja. Pri bili je nadalje velika američanska ledenica, gostilniški vrt za okoli 2000 oseh. sočivni vrt, pokrito kegljišče, obokan hlev za 12 konj, kolnica z 2 na pol kritima vozovoma, ročnim vozičkom, tovornim vozom in 2 elegantnima sanjicama ; svinjski hlevi, drvarnice ter njiva z dobro obraičenim gozdnim deležem. Oeaa 92 OOO gld. Vplačati je 10 000, Pojasnila daje proti retour znamki c. kr. konc. prometna in anončna pisarna I. Stangl, Gradec, Alleegasse tO. (75—1) z najboljšimi referencami, prost vojaSčine, ieli svojo službo promoniti. Ponudbe blagovolijo se poslati pod • ,.1899 Slovenec" poste rettante Litija vsaj do 15. t. m.". (67-,i) itajte podgane in miši z le gotovosmrtno uCinkujoCim (1819-3) •om, neskoilljivim za ljudi » in domačo živali. V Skatljicah po 90, GO in 30 kr. prodaja trgovina KisMM«! «V 14. o ii *'t%. ii -v Novem meatu. J. Florenz c. In kr. dvorni tovarna tehtnic Dunaj, I., Rothenthurm-strassa 26. (Eoko Adlerg.) Preprodajalcem velik rabat. Katalogi In m lekarnliki potnbUlni £Eti£g£. ■ (1019-4) dr. Raydt popraj ^.lojscll L6-wy Dunaj II., Grosie Pfarrgasse 23 (1994 - 4) priporoča čisto, naravno tekočo oglikovo kislino la lastnih sirov kakor tudi izvrstno isdelane aparate za sodovo vodo pritiskalne aparate za pivo aparate za kopeli Z CfirlllCOVO lclalllZa.O aif oel* ikd. Prospekti brezplačno in postalo« prosti. Vsak dan sveži pustni krofi pri (M -2) Jakobu Zalaznik-u na Starem trgu it 21. Trgovski izurjen mannfakturist, vešč slovenskega in nemškega jezika, ieli vstopiti v kako večjo trgovino. Ponudbe sprejema tfl prijaznosti uprav-ništvo „Slov. Naroda*. (6o 3) čedno meblovanih, vsaka s posebnim vhodom, l največjo udobnostjo in vporabo ko-pelji, se odda takoj [na Poljanskem trgu štev. 1, I. nadstropje (sprednje poslopje cukrarne). (73—1) c7. ^očiScfi 20,1—31 Rarli odsotnosti iioaestnika proda se pod zelo ugodnimi pogoji, tudi na letne obroke hiša št. 62 v Cerknici ležoča tik glavne reste, pripravna za prodajalnico, gostilno in pekarijo, katero obrti se ho v istej že izvrševale. Zraven ntse je večja klet, hlev za 20 glav živino, skedenj in popelarna (za potoSelj na-pravljati). Ce kupec samo poslopja noče, oddam proti primerni ceni tudi k posestvu spadajočih krog KJO mernikov posotvo, lope travnike fdajoCe sena za 20 glav živine) in kacih 60 oralov lepo zarašenega gozda. Natančneje v hiši št. 62 v Cerknici ali pa na pismena vprašanja pod A. M. poste restanto, Kranj. (79-1) Avtomatični ^lovilci za množine, Za podgane gld. 2—, sa salti gld 120. Love bres nsdsorstva po 40 v ledni noči, ne paMa|o nobene nečistosti in se postavljajo sopet sami. Povsnd najboljli >spebi. Polilja is proti povzetja. 91. Folth, Denej, IX, Taboritrasae 11B (1910-6) Tovarna na Štajerskem i5če spretnega, zanesljivega, za reprezentacijo Bpo-aobnega slovenskega in nemškega jezika zmožnega, kot pomožno moč za komptoar. Računski podčastnik ima prednost. — Ponudi«, ako možno s priloženo fotografijo, naj ae pošljejo pod „Štajersko" upravništvu „SIov. Naroda". (83—1) Sode-na prodaj raznovrstne, zažmahane, velike in male, stare in nove cf• BnggeRiK, sodar Ljubljena, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (85—1) o stilna v mestu aH v bližnji okolici, na dobrem prostoru (tudi z opravo) (23—3) se l£6e v najem. Ponudbe pod naslovom „N. B. 23" sprejema upravništvo „S1ov. Naroda11. L. Luser-jev obiiž za turiste. i msnaao najooijae areOstvo proti kurjim odososa, isdjesaltd. Cla?aa aatlogot (9—2) LSchfink-evi lokama, 3DTanav){- Mo)icJLlln.ar Zahtevajte ^86^6? - Sat Dobiva te v vseh lekarnah. V LJubljani: M. MartfeiiotJlgir, J. iayr. fi. Pleotll, ▼ Branja: K. Mvilk« D:+C 6041 33 UBRA OSPORMA KUCHVNE M.iggi java juhna zabolj j.-- jeilina svuje vrsto, ila so hipoma narrvli vsaka alata mesna juha izredn«. krepka rnalo kapljic zaSča V izvirnih steklenicah od r/j vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogfrijskih in Špecerijskih prodajalnicah. - Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. Mesečna soba meblovana ali nemeblovana, odda se takoj. (.vr t) V.'č pove npravništvo „.SIov. Naroda". ""*"** IsmeJ čevljev iz gumija ao primano najbolje (1520—1R pristno ruski Peterburški s ces. ruskim orlom in pristno anojeaki United Sts Rub r & Comp Trgovski pomočnik i/.vežban v trgovstvn, sedaj sam opravljajoč vsa v t., stroko spadajoča dela rasen manufakture, išće službe kje na deželi. Pri jasne ponudbe naj ne pošljejo podi M. R. poste restante Col pri Vipavi. 10I 8) Glavna zaloga JI BlEDim LjnMjaai. najfinejša namizna vina iz c kr. dvor. velikih kleti j na Dnnaji kakor tudi (W24-H) najfinejši cognac iz c. kr. dvor. destiljerije Pfann & C. tu dobivajo v konditoriji Rud. Kirbisch-a v Ljubljan*, Kongresni try št. 8 Na prodaj je | veliko (M"3) teovefla, borovega, smere-Imu in krasioreoa lesa. Kjm? pove upravništ.vo „Slov. Nar.B. Nobeno sredstvo zoper kašelj ne presega. Kaiserjevih prsnih bonbonov. O0£5f^ notarsko poverjenih spričeval do- fcOvJV^ ka/i.<" nol.n imitrli pri kw««l)u, hripMtu.ll, l< itlum, 1 i «..• n jn. SSi Cena Zi.vojćku 10 kr. in W) kr. 8BO V I.|ubljMiii se dobivajo t 1» harni ,.|»rl /Iniciii orlu" pri železnem ruostu iti pri I', pl. i rnku«'i) Ju. (l'i.r»U —12) Krepak učenec 14 15 let star, sprejme se takoj za stru-garsko obrt pri Vincencu Zirnstein-u Sv. Petra cesta št. 40._(78 d Baron Dumreicherjeva špiritna drožna tovarna in raf nerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obče mane, najboljša in mnogokrat odlikovana (Backerhefe) Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec I.JnM jHitH. ii h n** In«« m t raju Al. S, in Karol Laiblin 173:10; v Vetrovih ulM-ati et ». j- —— saassssi Jakob J-arc c. kr. okrajni sodni^ parija J-arc l(rfič G^-- poročena. (86) Črnomelj Ljubljana dni H. januvarja iti99. K. St. 21.38G ex 1898. n. Razglasilo b. C. kr. finančno ravnateljstvo daje s tem na splošno znanje, da se bode stavbišče podrtega pisarničnega poslopja v HilHcrJcvIh ulicah v LJubljani prodalo potom javne dražbe Dotična obravnava, katere se lahko udeleži z ustmenimi ponudbam! ali pismen/mi oferti, se bode vršila flnr «3. Jttaiii* Hrja 1 feOO 1. oli l€l url prcdpolii-dairiia |irl r. kr. flliifiiaciirm ras iihIcIJnI s ii \ 1 JmIiIJriiI. Izklicna cena znaša MIO& acl Vse drugo je razvidno iz natančnega razlasila, ki je objavljeno v uradnem listu „Laibaoher Zeitiing" štev. 1, z dne 2. januvarja 1899. 1. O- ler. fin.siri.6n.© rst^m-a/teljst^ro- Lj ubijan a, dne 20. novembra 1008. Podpisani oskrbnik konkurzne mase Antona Sršena na Ponkvi naznanja, da se bode konkurano premoženje obstoječe iz I špecerijskega, železniškega in niaiiiifak. urnega blaga, vina, sodov, pohištva, gostilniške oprave i. t. d. |vsled sklepa odbora upnikov pod roko prodalo. Konkurzno premoženje cenilo se je na 910 gld 20 kr. in se bode oddalo skupaj. Kupnina je takoj pri izročitvi kupljenih premičnin plačljiva v roke konkurznega ioskrbnika. Kupaželjni m«j svoje ponudbe do 10. februvarja 1800 vložijo pri podpisanem oskrbniku Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo skozi 8 dni od 10 februvarja naprej Kupljeno premičnine se morajo do 1. Blišča 1899 sprejeti in odstraniti. Natančne podrobnosti se potzvejo pri konkurznein oskrbniku. Šmarje pri Jelšah, dno 0. prosinca 1800. | na razpolago spričevala ta sabvalna piana. Dokaz za dobroHt in nc&kodljivost toga lenoticnega Hiedbtva je -10'ot::i obstinek. ko se je med tem Casimi na «iso'o takib nndstov |K>jnvilu in zopet i/.ginilo. Cena lonCku sa 6 mesecev gld. 1 50. Zavojčki sa poskušajo komad 50 kr. Pompadour*mleko prevleče kožo takoj z iideku podobno beloto in oatane tudi p * umivanju na obrazu Izviren flakon gld. 1'50. Pompadour• milo DO kr Pompadour-pondre roaa, oreme in bel gld. 1'25. Obr.iCa naj so znnpno na WUhelmlno Klz a dr. Tdove. a!nova (Antonmtz In brat) jedinih tidslovalcsv pristnih dr. Rxov h izdelkov, Danat* l*raarp»lr«ste 1«. Kupujejo naj se le plombirani Rsvojeki. (1046—a> V sabijani prodajajo; Edvard Mabr v t,i de veki nllel in Karel atsrlngsr nn Mealaena lr«n. Stavbinski razpis. Z;\ zgradbo n«se Ijiiclfakc »olr v PonIoJiiI se bode oddala izvršitev sledečih del z oskrbitvijo vsega pripadajočega gradiva: 1. Zidarsko delo proračunj^no na . . . 2. kamnoseško delo „ „ . . . 3. tesarsko delo „ „ . . . 4. strešno delo „ „ . . . 5. kleparsko delo .. ..... ti dobava železa „ ..... 7. „ kamenine „ „ . . . 8. mizarsko delo „ „ . . . 0. ključavničarsko delo „ „ . . . 10. steklarsko delo „ „ . . . 11. pleskarsko delo . „ „ . . . 12 naprave asa kurjavo „ „ . . . 18 naprave zri ventilacijo „ „ . . . 14 slikarsko delo „ „ . . . 15. tapetarsko delo „ „ . . . 16 mehanično delo „ „ . . . 17. za nad pisne table „ „ . . . 20 923 gld. 60 kr. 2 070 »i 35 „ 2.740 n 85 „ 828 ti M 790 80 M B 170 80 „ 312 70 „ 4 247 ii 80 1 874 ii 50 „ 010 ti 12 „ 485 ti 1.430 ii 204 ii 11 410 ii 1' 101 ii &) „ 182 1<»7 - ,, Stavbeni načrt in proračun stroškov, <>!>«'i n k I |» i mm rn i na vpogled ter se Skupaj . . 50.178 gld. 62 kr. splošni in stavbinski pogoji so razloženi s/ bode stavba na podlagi istih oddala. Ponudbe naj se torej raztezajo na vam ti e lis tega razpisa. V varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini, hranilnih knjižicah, ali v vrednostnih kavcije sposobnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo. V ponudbi se ima navesti v številkah in besedah ponudni znesek oziroma popust na proračunjenih zneskih. S kolekom 50 kr. kolekovane in zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek, bivališče in stan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnjevati in da prizna tudi pravico krajnega šolskega sveta, do izgovorjenih konvencionalnih kazni. — Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo". Ponudbe se imajo vposlati zadnjič tlo ft. Nvcrana flfeOB na podpisani krajni šolski svet. kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb. Krajni šolski svet v Postojni dne 5. januvarja 1890. (68—9) Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda ZT\=.xi.at* Z. Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Oradtec« arSn 11 timif^cTR aiaie 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je ,,Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastićno-grafićni objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Ahanze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital KOOO.OOO kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 e?,*?!?.??*? kron. I«. 1897 so Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izpačalo 398.378 90 kron. Od 1. 1890 - 1897 se Je Izplačalo 1,654 378-16 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Xei/pi-e iiimljiva premija. — lMnrevanja v dokladah r d so dovoljena. — Stroške ca zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov iu pobotnice za premije plafa družba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača« če je šest mesecev preteklo od Časa zdravniškega preiskovanja. Če jo zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premijo ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovance dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih otob. — Zavarovanje otrok (74—1) Zavarovanja Ao 2000 kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev silo po taridk. Ihjf* I'i-o*j>rf;tr in tarifr ra*in>»UJit npnntuvn nn *tthtrvnnji> brrx tlratkuv. "fcJI Zastopniki so iščejo sa vsa krajo na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi. t Naznanilo. Kdor trpi na kašlju, h r i p a -v o s t i , astmi itd., naj si kupi za 25 kraje, zavojček Krause-jevih izboljšanih uničevalcev U a t a r a. — To so k o n f i t u r e prav prijetnega okusa. — P 0111 .i^ajo hitro in gotovo. 1 ■ -4—9 Zal««« v l.)iiMfMii< : JI. I.ea*t«>k. lekarna „Pri Mariji Pomagaj", 1'. pl. Trak*«j, ltk;inia ..Tri zlatem enori gu": 31. MaiMletM«-lalM*grr le karna ,.Pn zlatem vrhi*. Hiša v Vodmatu poleg nove \ojaške bolnice se proda iz proste roke da se poplačajo upniki. Hiša ]e primerna za vsako obrt. posebno pa za gostilno ali pekarijo. Obsega dve poslopji in vrt. (68 I) Kupci naj se oglasijo v Vodmatu št. 3. Vsak! Zastonj ki posije stojo natančno adreso, d bi proti mal*mu povračilu in d Štafeti za carinske strožke 1 gld. SO kr. 111 sicer: 1 regulofano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen nstnik /a sm-dke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode: 1 prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1 komadov finih angleskib zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porubo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takoreknč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite?. Jedina /n lu^n tu «-»t wb §»< »aM I |n 11 j «* proti poštnemu povzetju, eveutuveino tudi če se denar preje vpoSlje, pri 1 sl 1) VViener Uhren-Export Lsoa Blodek \Vien, IV., \Vied11er 'Haiiptstrnss«? 22. ^AAAA Vam. .'.namka; Sidro. A ^ i LIHIMENT C APS1GICOMP. iz Rlchtsr-jevs lekarne v Pragi priznani) Izborno , bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva t vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to iploino priljubljeno domača zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah I nafio varstveno znamko „Sidro"* iz Rirkter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti ls take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. —15 Sprejme se trgovski pomočnik v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod 120" upravnižtvu „Slov. Naroda"*. (f>2 gj Preostanek zaloge manufakturnega blaga &bed škofijo št. S se bode razprodal do dne 28. januvarja na drobno globoko pod ceno. Na skladišču je še mnogo ostankov sukna in damskega blaga itd. zimske in letne sezone. (80_t) Brady-)ove kapljice za želodec (prej Marijaceljske kapljice za želodec) prirejene v lekarni ..prt «i{eriikeui k rulju' Karla Brady-Ja na Onu «ju I., II« ftili inurkl I ol»*-«» i lilM'i.i) .n pos ■**!•» n, ki <>coi h la c(i,f irlodec, (•«• Je |»re-bata uioteua iii nploli pri *elo«l£uJn fcoleilssaii« ( mu »tckleialel • • 40 noviv ■»vojni« Mtrkleislca. t€f novi1. Usnja m ne Opozarjati 5e jedenkiat, da se moje kapljice za želodec čestoltrat ponarejajo. Paz> naj se torej pri kupovanju n.t gorenjo varstveno znamko s po,- p.*<.u* O. Brady in naj se zavrne \se kot repristue, ako nimajo te znamke i'. ptMlpIea G. Brady. Kapljice za želodec aa£s%». (pr««j »J.ir |-.*.'<-! J 4u o *.iai»l|loo za !«■«) so shranjene v rndeftih nagubanih Skatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske kot \ arstveno iiiamko). Pod tO znamtu mora biti podpis €\/J%uTVj. Deli so navedeni. Kup'pre sin /..■In ic- se pristne dobivajo v 1680—9) v Nt* h ani-*li. Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno razproda jo garantirano pristne Z, im & za mctiacG doloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem oene za 10—30 kr pri kilogramu znižal. Rastočiti je treba tako garantirano pristno žimo od one nepristne s hbrizom namešane, ki je kvalitativno za 50°,0 sla-beja in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja Istotako znižal sem neno pri „crin d' Afrique" (morski travi) od 8 na 7 kr. kilogram. Na debelo še ceneje! M. Pakič, Ljubljana. N B Kupujem vsako množino konjskih in govejih repov po najvišjih cenah, kateri pustim potem sčistiti in v žimo spresti. (46-3) Molundsko -ameriška črta. Painiki vozijo pa Ikratdti ilkral na M*s _. w. iz Rctterdama i New-York. ^4Z*1 Pisarna za kajite: l>uimj. I., Kolowratring 0. Piurna utimlbo? : Dunaj IV.. Wsyrlngerfl. 7 A. T. kajuta! Od 1. srrils do 31. oktobra . . „ I. novembra do 31 marca II. kajuta: Od I. avgusta do 16. oktobra , , 16. oktobra do 31. julija. . *) Po legi in ?e:ii0 1 deka priutriega Pecco Souchoug-£aja> ■ . „ 0 Ofi t pnsica praTe anglelke carske melanis „ 0 :>< l steklenica pristnega finega konjaka . . „ 140 19* »res teksaeeal *Ojsjjs • *ir*_ •i' "4» ****» "ftl •*» »i* •*» •*» *k» ! Pozor ! Ljubljana Gradišče štev. 2. Priporočam najbolju svoja direktno naročena iavirna južna vina v nastupnih priznano izbornih markah: Malaga .... Madelra .... JJ Port-VinO (rudece, belo) ti Lacrimae Christi • Vi Maršala ... Vda do Adolfa B ttwagen Malaga. (1932— B Oamboa Hermanoa, Jerea de la Prontera Shenjf . . . ♦♦♦♦♦♦eee-e ee*« eeeeeeeeeeveeeeee« *• •# Slavnemu občinstvu, po- ♦ sobno gospodom gostilničar- J jem priporoča podpiaanoc « svojo izborno sodovlco, na- * pravljeno iz vodo iz mest- J nega vodovoda ter z ngljeno e kislino (Kohlensanre), koja ♦ je priznana kot najokusnej&a 5 in najzdravejSa. (43—2) e Vao odjemalce v naprej J zagotovljajoc vsikdar točne Z iu vestne postrežbe, prosim f za ubila naročila ter beležim • najudanojSe s spoštovanjem e ! Gašper Bolte, izdelovalec z sodovice, Rimska cesta it. 10. »♦♦♦♦♦»»♦»♦»♦»♦♦♦^»e»e»»»s*>»e Ženini in neveste ne zamudite prilike, g Velika in bogata zaloga vsakovrstnih ur ►XI in verižic, prstanov namizna oprava iz \Z pravega- in kina-srebra, posebno velika A izbira za gg. ženine in neveste in to po M najnižjih cenah. A Vabim na mnogobrojan obisk ter pošiljam na za-htevo tudi cenike po pošti zastonj. vi I^j?e> Cvicleii fy (44—8) urar in trgovec m v Ljubljani na Mestnem trgu nasproti rotovža. yj Založena 1847. |#g- Tovarna pohištva J. J. Naglas v Ljubljani. Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7. Trnovski pristan 8-10. Zaloga. priprostega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zroal, strugarskega in pozlatarskega blago, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov 2 (šaluzij). Otroški vozički, iolozna in vrtna oprava, nepreg6rne blagajnice. 1 i * * I i M I I i i JI !■ j ^rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, ^ izkiiAfjna pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na BBS mehurju in ledvicah. 2 Zaloga v Ljubljani: M. E. SuparTinU'.l.assnik, v Kranju: Fr. Dolenc, v Radovljici: Oton Homan v Mojstrani: J. Kozjok, v Tržiču : Fr. Keitharelr KonceHijouiran po visokem c. kr. ministarstvu z odredbo s dne 7. maja 1894. bta, lt<*v. f>373. v Bremenu. JIJi* *.o i ralaslce vn^nj« v MnwVorln Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz »outhamptona evtl, Oherboarga oh sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja aibraitar I Bromon - litoćna Azlj 2- skiMt mesefino. I V Kino. Bremen-Sa v. Amerika. V Hewyork. \ Bremen - Jui. Amerika. V Monteeldeo. V Bnenoe Alrea. Bremen - Avstralija. V Adelsldo, Melbonrne, (1 18- 6) Sydney. raTang WtWtWtWk9kM I } Baltlnsore. \ Prekomorski volnla v N(>Mry