http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1108 ČETRTEK 18JUNIJ 2015 / ŠTEVILKA 1108, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR >ll7896 12ll44067111 simobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.it. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Pa kaj, saj boš itak ribič! Pripovedoval mi je eden od izolskih ribiških veteranov o tem, kako je reagiral oče, ko je izvedel, da je šprical šolo, ker je šel skrivaj lovit ribe in jih prodal gostincu. (Mef) Večina nas ni imela te sreče. Deležni smo bili čisto drugačnih groženj oziroma opominov, ki so se takrat zdeli logični, danes pa tudi, le da iz povsem različnih nagibov. Ko so nam v povojnih časih rekli, naj bomo pridni v šoli, sicer bomo morali pometati ceste ah čistiti dimnike, so nas verjetno strašili s fizično napornimi deli, saj je šolanje pomenilo boljšo službo, manj naporno in bolje plačano delovno mesto. Že ljudski rek pravi: Kdor je vedež ni revež. Danes ta ljudska modrost ne velja prav nič, saj je med tistimi, ki so povsem na dnu tudi veliko zelo šolanih ljudi. Vedežev, ki so postali reveži. To je, seveda, povzročilo tudi nesmiselnost prej omenjenega opozorila. Če danes komu iz mlade generacije porečete, da bo dobil delo na Komunali ali v dimnikarski službi, če ne bo priden v šoli, se bo gotovo zamislil. Delo v Komunali je namreč lepa priložnost in nekateri so politično kariero zastavili za takšno službo. V primeru ribičev pa je malo drugače. Ribištvo je bilo poslanstvo, šola je bila zgolj nekakšna obveza za starše in otroke. Od ribištva se je namreč dalo živeti in nekateri živijo tudi danes, čeprav so se pogoji ribištva bistveno spremenili. Kako bi oče zažugal sinu, da bo postal ribič, če ne bo priden v šoli, če pa je bil ribič tudi sam. Tako pridemo do preproste ugotovitve. Otroke s šolo strašijo tisti starši, ki niso zadovoljni s svojim poklicem in statusom. Ste morda tudi vi med njimi? IIAkA Danes seja OS Danes se bodo izolski občinski svetniki sestali na 5. redni seji Občinskega sveta, kjer jih čaka izjemno obsežen in zahteven dnevni red, na katerem je kar 23. vsebinskih točk. Prenos seje si lahko ogledate na internem kanalu Mandrača, oziroma kabelskih operaterjev Elta in KAT V Livade. Zakaj v zaliv? V uredništvo smo prejeli pismo občana, ki Komunali in Občini Izola postavlja zelo preprosto vprašanje: Kaj boste storili in kdaj boste ukre-■| pali, da v izolskem zalivu, natančneje, v vogalu občinskega pristanišča, ne bo več tako neznosno smr-s delo in da v morju ne bo fekalij ter g različnih drugih smeti, ki jih v zaliv izčrpate iz greznice, oziroma novega kolektorja postavljenega pod zelenico pred občinsko stavbo. Ugotavljamo, da tam avtomatika tudi po dvakrat na dan črpa - pre-pumpava odplake iz nove kanalizacije v zaliv, čeprav bi jih morali pošiljati v čistilno napravo v Koper. Celo rešitev s 300 metrskim izpustom pri Delamarisu je bila boljša od te, ki jo opazujemo zadnje čase. Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Izjava tega tedna Takrat smo nekako sprejeli logiko, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Nekateri v naši družbi pa so prvi del stavka razumeli, drugega pa spregledali in se obnašali, kot da je dovoljeno vse. Zato smo tam, kjer smo. Emil Čebokli Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. POTAPUANJE LADJIC Tako sta se igrala. On je imel svojo mornarico, narisano na papirju, vsaka ladja je bila v svojem kvadratu, ob strani so bile številke. Ona je imela svojo mornarico, vsaka ladja je bila v svojem kvadratu, vsak kvadrat je ob strani imel svojo številko. In, on je začel: »B-7 !« »Potopil si mojo podmornico,« je skoraj zajokala ona, pa napadla njegov A-4, in potopila njegovo letalonosilko, kar je tudi v redu. Vse to je igra. V igri pozabiš, da je na letalonosilki par tisoč ljudi, v podmornici, več deset ljudi. Nova igra se je začela v Evropi, le da ne potapljajo letalonosilk in podobnih ladij, ki so namenjene uničevanju in ubijanju, kar se v modernem političnem jezikoslovju imenuje OBRAMBA vsega po vrsti, ampak so dobile nalogo, da preprečujejo, da čolni, trabakule, plavajoče podrtine natrpane z reveži, ki bežijo pred smrtjo, revščino, posiljevanjem, ki rešujejo sebe in svoje otroke, ne doplujejo do ene od evropskih obal. Ne da jih rešujejo in rešijo. Treba je preprečiti vsakršno možnost za njihovo rešitev in zato jih morajo letalonosilke, križarke, marinci, specijalci in policaji vrniti v pristanišče iz katerega so izpluli in v državo iz katere so zbežali pred revščino, lakoto, posiljevanjem, pobijanjem. Če pa te bojne ladje, spotoma pobijejo in potopijo trgovce s smrtjo, ki begunce za par tisoč dolarjev, evrov, potrpajo na potapljajoče in prenatrpane čolne, tako da ne bodo več mogli opravljati te storitve, ki se skoraj po pravilu konča z potapljanjem ladjic, toliko bolje. Pravzaprav je to prva naloga - uničiti organizatorje in njihova plovila, kar je Evropa, z ameriškim dovoljenjem, pomočjo in soglasjem, sprejela in zaukazala vojnim ladjam, ki potapljajo ladjice. Tako kot v igrici, pade komanda: »B-5, dva čolna, tristo in sedemsto, streljaj z vsemi topovi, mitraljezi, in jih pošlji v matično pristanišče, ali tam nekam« ... To dela Evropa, na to pristajajo Evropejci, ki so ime dobili po princesi, ki so jo ukradli na neki orientalska obali, od koder danes prihajajo ladjice, jo posilili na Kritu (Zevs, kdo pa drugi. Posiljevanje je namreč privilegij gospodarjev, bilo in ostalo do danes) dokler ni izginila na kontinentu, ki danes nosi njeno ime. Po mitologiji je njen oče Age-nor, sin Pozejdona in egipčanske kraljice Libije in tirski kralj, sinovom Kadmosu, Fojniksu in Kiliksu naročil, da jo pojdejo iskat. Bratje so jo iskali povsod in med tem iskanjem je Kadmos ustanovil mesto Tebe in uveljavil feničansko abecedo. Tudi Fojriiks in Kilikis sta prišla do današnje grške obale, gradila gradove in spomenike, urejala mesta, uvajala namakanje, razvijala umetnost, filozofijo, vse na čolničkih in jadrnicah. Vse to je današnja Evropa pozabila in ob potapljanju ladjic je začela še rušiti mesta in dvigovati zidove - Španija v Melili in Ceuti, Izrael v Palestini, ciprska »zelena linija« med turškim in grškim delom, elektronski zid, pa nič manj trd od betonskega in jeklenega od Estonije, po celi dolžini Poljske, Romunije in Bolgarije proti Rusiji, da o ukrajinskem načrtu gradnje podzemnih mest, bunkerjev, žičnatih ograj, jekla in betona proti Rusiji, ne govorimo. John Henley trdi, da je bilo v zadnjih 25 letih zgrajeno 6000 milj takšnih ograj in načrtovana je gradnja še najmanj še enkrat toliko novih ograj, zidov, barijer samo v Evropi. Zato, da ne morejo nikamor in nikjer ne najdejo rešitve ljudje, ki nimajo ničesar več, razen golega življenja. Tudi tega jim je treba vzeti. Čeprav živimo v svetu brez meja. Tako pač dela Evropa in tudi Slovenija pristaja na tako politiko. Ne sprejeti nikogar. Ker, kot je povedal poslanec naše najbolj demokratične stranke: »islamska republika bo z njimi pošiljala svoje teroriste«. Morda pa res ne ve, da se pravi terorist vozi z letalom v poslovnem razredu, obkrožen s skrbjo, ne le stjuardes in letališkega osebja, ampak tudi domačinov v državi v katero prihaja. Navaden človek, kot jaz, ali vi, bi ga lahko zamenjal za poslanca. Radošu stanovsko priznanje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije vsako leto podeljuje nagrado in priznanja za podjetniške in osebne dosežke na področju komunalne dejavnosti. Med letošnjimi prejemniki priznanj je tudi delavec Komunale Izola d.o.o., Radoš Petrovič. Vodja delovne enote vzdrževanja okolja, Radoš Petrovič, je tako prejšnji petek prejel priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju komunalnih dejavnosti. Radoš Petrovič že več kot 25 let uspešno vodi področje vzdrževanja okolja. S svojo predanostjo delu, strokovnim znanjem, operativnimi sposobnostmi in izkušnjami, uspešno izvaja aktivnosti na področju, ki ga vodi. Njegova zagnanost in strokovnost se odraža predvsem pri oblikovanju in izgradnji otroških igrišč, parkov, zelenic in drugih javnih površin v občini Izola. Posebej je potrebno izpostaviti tudi njegovo zavzeto delo pri sodelovanju z varovanci Varstveno delovnega centra Koper, ki zahvaljujoč njegovi angažiranosti pri vključevanju oseb s posebnimi potrebnimi v lokalno okolje, vsakodnevno opravljajo lažja dela na področju vzdrževanja in čiščenja otroških igrišč v občini Izola. Pri doseganju rezultatov pa gre hkrati seveda tudi velika pohvala celotni skupini delavcev pod njegovim okriljem, ki s svojo delavnostjo, marljivostjo in strokovnostjo nesporno prispevajo k uspešnim rezultatom, vidnim na vsakem koraku. Rezultat njihovega skupnega uspešnega dela je nedvomno prispeval k priznanju, ki ga je občina Izola v preteklem letu prejela kot najbolj urejen turistični kraj v letu 2014, pri čemer je bila izpostavljena predvsem urejenost parkov, zelenic, tržnice, ekoloških otokov in drugih javnih površin. Sporočilo za javnost MOSKOAf Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, Piran enoletnic.... h Lucija Sečovlje^ Parecag v Izola V Šaredu se bo začelo leta 2020 pripravili vsega sedem rednih sej in ker je ta že peta po vrsti so ji naložili kar 23 vsebinskih točk dnevnega reda. Nič več tiskanih gradiv Čeprav so na statutarno pravni komisiji govorili o pravici do izbire načina dostave gradiva za sejo občinskega sveta, so svetniki tokrat ostali celo brez edinega izvoda gradiv za svetniško skupino. Varčevanje pač ne pozna demokracije. 1. faza komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na Šaredu Javni zavodi express Današnja seja se bo začela s predstavitvami letnih poročil, programov dela in finančnimi načrti izolskih javnih zavodov. Ti morajo vse te dokumenta pripravljati vsako leto, ker so nekoč občinski svetniki želeli biti seznanjeni z dogajanjem v vrtcih, šolah in drugih zavodih, zdaj pa so očitno ta poročila bolj ali manj odveč, zato so obravnavo gradiv strokovne službe prepustile Odboru za družbene dejavnosti, ki se na nek način “žrtvuje” za vse občinske svetnike, ki ob sprejemanju poročil bolj ali manj rutinsko soglašajo z mnenjem odbora. Ta sicer, tu in tam, opozori na določene težave posameznih zavodov, vendar dlje od teh ugotovitev občinski svet običajno ne seže. Pa bi bilo vredno o nekaterih težavah resno razmisliti. V primeru javnega zavoda Mestna knjižnica Izola bi svetniki gotovo lahko govorili o tem, kako drastično so zmanjšana sredstva za nakup knjig. Denar v ta namen je namreč več kot prepolovljen (-60%), pri čemer so se sredstva iz občinskega proračuna s predvidenih 40 zmanjšala na 15 tisoč eurov letno. Svetniki bi se lahko lotili tudi pogovora o prehajanju na izposojo elektronskih knjig, ki nikjer v svetu ni zmanjšala potreb po klasični knjigi, zato je treba k projektu elektronske knjige pristopati dovolj racionalno in strokovno utemeljeno. Poseben problem predstavlja energetska potratnost nekaterih stavb v katerih delujejo javni zavodi, še posebej slabo pa je stanje na OŠ Vojke Šmc, kjer ugotavljajo, da že dvanajst let postopoma obnavljajo šolo in tako so, zaradi odločbe zdravstvene inšpekcije, iz občinskih sredstev, uredili tlak v 2. in 3. stavbi, delno prepleskali hodnike in učilnice, izvedli sanacijo hidroizolacije strehe nad hodnikom in telovadnico, vedno bolj pa ugotavljajo, da bi bila gradnja nove telovadnice racionalnejša od sedanjega vzdrževanja. Telovadnico in večji prostor za knjižnico pogrešajo tudi v podružnični šoli v Kortah, kjer so ugotovili, da ob večanju števila vpisanih otrok potrebujejo tudi več prostorov v vrtcu in nato še na šoli. Zaradi montažne gradnje priporočajo gradnjo nove šole. Takšnih in podobnih, strateških odločitev bi občinski svetniki lahko v gradivih našli še veliko, vendar je vprašanje, koliko od njih bo vsa ta obsežna gradiva sploh prebralo, zato je zelo verjetno, da bodo na seji obveljali predlogi odbora za družbene dejavnosti. Šared postaja mesto Med razvojno pomembnejše točke dnevnega reda današnje seje gotovo sodi sprejemanje programa opremljanja stavbnih zemljišč za Šared, ki se bo, po lani sprejetem postorskem načrtu, spremenil v primestno naselje z vsem kar takšna sprememba prinaša. Seveda je celoten projekt povezan z gradnjo kanalizacijskega omrežja in navezavo na mestno omrežje, kar naj bi se, v najboljšem primeru, zgodilo okrog leta 2020. Program opremljanja je sicer razdeljen na več faz, zanimivo pa je, da je obseg prve faze opremljanja različen v obrazložitvi in v predlogu odloka. Še posebej pa bodo morali biti svetniki pozorni na način obračunavanja komunalnega prispevka. Plačilo komunalnega prispevka namreč čaka tako novogradite-Ije kot tiste obstoječe lastnike objektov, ki se bodo priključevali na novo komunalno opremo. Prav glede višine komunalnega prispevka je bilo v pripravi prostorskega načrta verjetno največ pripomb pa tudi ob sprejemanju tega odloka verjetno malokdo ve, kakšen bo končni znesek stroška priključitve na komunalno opremo. Jasno je le, da bo celoten strošek opremljanja znašal dobrih 17 milijonov Eurov. Večino tega denarja bodo, s plačilom komunalnega prispevka, prispevali sedanji lastniki in bodoči investitorji na Šaredu. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je namreč investitor, oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi lastnik obstoječega objekta, ki mu je omogočena uporaba komunalne opreme, na katero dotlej ni mogel priključiti objekta, oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Zavezancu, ki je predpisane obveznosti za obstoječo komunalno opremo že izpolnil, se odmerijo le stroški izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Kakšni računi čakajo sedanje lastnike stavb in zazidalnih zemljišč pa bo morda le pokazala tudi razprava na občinskem svetu. Stanovanja naprodaj Občinski svetniki bodo odločali tudi o prodaji stanovanjskih enot na različnih koncih Izole in sicer: Stanovanje (82,2 m2) na Južni cesti 20 za izklicno ceno 124.000 Eur, stanovanje velikosti 43,8m2 na istem naslovu po izklicni ceni 77.000 Eur, stanovanje Pod Ša-letom 8 (59,3m) z izklicno ceno 73.000 Eur, stanovanje v Prečni ulici 8 (26,3m2) za 34.000 Eur,, stanovanje v ulici Bogomira Magajne 8 (39,3 m2) za 80.000 Eur, stanovanje v izmeri 35,9 m2 in 12,4 m2 na Velikem trgu 8 po izklicni ceni 73.000 Eur, stanovanje v izmeri 28,5 m2 v Ljubljanski ulici 4 po izklicni ceni 35.577 Eur in stanovanje na Ljubljanski 42 (50,2m2) po ceni 65.000 Eur. V zvezi s to stavbo je bil etažni načrt sicer že izveden, vendar še vedno ni bil vpisan v zemljiški knjigi. Gre pa za stanovanje v izmeri 50,2 m2 neto tlorisne površine; Stanovanja bodo prodana na javni dražbi. V kolikor ima nepremičnina, ki je predmet prodaje dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico. VDC spet v akciji Fantje in dekleta iz Varstveno delovnega centra Koper, enot Izola in Portorož, postajajo vse boljši fotografi. Nekaj svojih del, ki so nastala v zadnjem času, od torka razstavljajo v Zdravstvenem domu Izola. Prireditev sicer sodi v sklop letošnjega 20. Tedna vseživljenjskega učenja. Fantje in dekleta tako na razstavi »V objemu narave« predstavljajo trenutke, ki so jih ob morju ali sredi gozda ujeli v fotografski aparat. Motivi so različni, vsi pa izražajo radovednost mladih fotografov, od katerih lahko v prihodnje pričakujemo še več dobrih fotografij. BV Izola Občina Izola z ustavno presojo v boj za zemljo Na današnji seji občinskega sveta bodo razpravljali tudi o zahtevku Občine Izola za ustavno presojo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč, saj ta ne ureja vprašanja, kdaj naj Sklad vrne zemljišča občinam. Sklad na ustavno presojo Občina Izola želi Ustavnemu sodišču podati pobudo za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, o tej pobudi pa bodo danes odločali tudi občinski svetniki. Iz gradiva lahko razumemo, da zahtevek izhaja iz predpostavke, da je bil prenos nepremičnin na Republiko Slovenijo (Sklad) začasen predvsem zaradi enotnega urejanja postopkov denacionalizacije. V Občini Izola so se že zaključili vsi denacionalizacijski postopki, Sklad pa še naprej razpolaga in odtujuje kmetijska zemljišča in gozdove na območju Občine Izola. Na občini pogrešajo zakon, ki bi definiral zemljišča, ki po koncu denacionalizacijskih postopkov preidejo nazaj na občine s čimer tudi Občini Izola, nastaja škoda, saj se onemogoča njen nadaljnji razvoj. Dejstvo je, da Občina Izola potrebuje premoženje, s katerim bo lahko zadovoljevala interese svojega lokalnega prebivalstva in s tem tudi izvrševala svoje funkcije, so zapisali. Kljub temu, da je zakonodajalec določil, da se podržavljanje kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v upravljanju občine, opravi za določen čas, za t.i. prehodno obdobje, to je vse do izvršitve vseh denacionalizacijskih odločb, zakona, ki bi določal pogoje in kriterije za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov, po poteku več kot 20 let, še vedno ni. Glede na to, da Sklad medtem prosto razpolaga z zemljišči, jih daje v zakup in celo prodaja, lahko pride do situacije, ko ne bo več nepremičnin, ki bi se, glede na stanje leta 1989, lahko vrnile občini. Sklad sicer res ne sme razpolagati z zemljiščem za katerega je predvidena sprememba namembnosti v stavbno zemljišče, navedeno pa ne velja za zemljišča za katere lokalne skupnosti želijo, da ostanejo kmetijska oziroma gozdovi. Popolno spoštovanje 22. člena ZSKZ bi pomenilo, da ima Sklad samo možnost upravljanja nepremičnin, ne pa tudi razpolagati z njimi v smislu odtujitve, saj s tem posega v pričakovalno pravico občin, saj nepremičnin zaradi odtujitve tretjim osebam, ne bo mogoče prenesti nazaj v last občin. V Občini Izola so prepričani, da je za odpravo neustavnega in nezakonitega stanja treba sprejeti zakon, ki bo določil katera zemljišča bodo vrnjena občinam ali vsaj določil kriterije po katerih se bodo ta zemljišča določala. Ob tem zahtevku pa vendarle velja povedati, da Sklad občino Izola že nekaj let opozarja, da na državo še ni prenesla vseh predvidenih zemljišč, zagotovo pa ta novi spor ne bo pozitivno prispeval k iskanju kompromisa med stališči občine in Sklada, tudi glede možnosti postavitve pomožnih kmetijskih objektov na zemljiščih s katerimi trenutno razpolaga Sklad. Meddržavno povezovanje Verjetno na današnji seji ne gre pričakovati kakšne posebne razprave glede sprejema Konvencije in statuta o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje “Severni Jadran.” Gre za instrument, ki je bil idejno zastavljen za premagovanje težav pri uresničevanju in upravljanju projektov čezmejnega sodelovanja zaradi različne zakonodaje in postopkov, ter za lažje uresničevanje skupnih nalog, ki niso zgolj ekonomske narave. K združenju Severni jadran so pristopile vse obmejne občine tržaškega Krasa, hrvaške Istre in Obale ter Krasa ter vse tri univerze: Trst, Koper in Pula. Nagrade in priznanja Tako kot je običaj pred občinskim praznikom, bo Občinski svet danes potrjeval tudi predlog o podelitvi občinske nagrade in priznanja za leto 2015. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na predlog štirih različnih pobudnikov sprejela sklep, da za nagrado Občine Izola predlaga Zvonko Radojevič, dolgoletno gledališko delavko, mentorico, režiserko, organizatorko in zadnja leta aktivno vodjo območnega Sklada za ljubiteljsko kulturo, ki pomembno prispeva h kulturni podobi občine Izola. Zaključujejo se dela na novem izolskem valobranu. Večina dela je narejenega, na vrsti je le še del tlakovanja, nato pa bomo preprečili burji, da se prikotali v naše pristanišče. Občinsko priznanje za leto 2015 pa bo, tako vsaj predlaga Komisija, prejel Pihalni orkester Izola, ki letos praznuje 140 letnico delovanja, ki jih obeležujejo številni uspehi in gostovanja, zadnja leta pa ga uspešno vodi Mirko Orlač. Letno poročilo Komunale Povsem v drugem delu dnevnega reda današnje seje se je znašlo letno poročilo javnega podjetja Komunala Izola, ki je podjetje v 100 % lasti občine Izola in je bilo ustanovljeno za opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb, kar je dobro vedeti, glede na nekatera mnenja, da je pobiranje smeti pridobitna dejavnost in je zato niti Nadzorni odbor Občine Izole ne more nadzorovati. Iz obrazložitve poročila je moč razbrati, daje podjetje v letu 2014 poslovno leto zaključilo s čistim dobičkom v višini 63.016,00 EUR in občinskemu svetu predlaga, da se znesek v višini 3.017,00 EUR razporedi v zakonsko predpisane rezerve, ostanek bilančnega dobička v višini 59.999,00 EUR, pa ostane nerazporejen. Nekaj točk kasneje pa bodo svetniki odločali še o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala Izola. Sprejemali bodo predlog, da se njena dejavnost dopolni s selitvenimi dejavnostmi. V to dejavnost sodijo selitev pohištva in druge opreme ter s tem povezane storitve. Zadolževanje javnih zavodov Občinski svetniki bodo najverjetneje dali soglasje k zadolževanju javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Center naj bi najel finančni lizing za novo kombinirano vozilo, saj je staro obstalo na cesti z uničenim motorjem in ga enostavno ni mogoče popravljati, saj je že dotrajano. Zdravstveni dom pa namerava najeti kredit za nakup treh reševalnih avtomobilov v skupni vrednosti nekaj nad 200 tisočakov. m.D. IZOLANI Fešta, kot mora biti Konec tedna je stari del Izole zaživel ob zvoku akustične glasbe, vonju po ribah, vinu in oljčnem olju in dobri volji, predvsem domačinov. Praznik vina, oljk in rib se je v zadnjih letih uveljavil kot izjemno priljubljena fešta, ki v Izolo privablja goste iz cele Slovenije, predvsem pa iz dnevne sobe pritegne veliko domačinov. Ni skrivnost, da je med domačini ta praznik že bolj priljubljen, kot tradicionalni Ribiški. Letos se je praznika udeležilo osemnajst vinarjev, skupno pa je bilo postavljenih več, kot 40 stojnic. Za glasbeni program so poskrbeli mobilni “trubadurji” Vruja, Mi Podoknjičajri ter društvo izolskih harmonikarjev. Obisk letošnjega praznika je bil sicer nekoliko manjši kot pretekla leta, verjetno tudi zaradi sočasnega velikega Caprisovega koncerta na koprskem Titovem trgu, ampak to ni nikogar motilo, prej obratno. Ljubljanska ulica in Manziolijev trg sta omogočala razmeroma prost prehod in neutrudno kramljanje o vinu in morskih dobrotah, vinarji pa so zadovoljni, da je tudi veliko mladih zanimalo marsikaj o vinu. Kot je povedal zmagovalec na natečaju županovega vina Valter Slavec: “Prav je, da mladi vidijo, kdo so vinarji in kdo pripravlja vino, ker v Izoli se z njim lahko res pohvalimo”. In se tudi bomo. Združeni v dobrodelnosti Lionistično leto 2014/15 se počasi zaključuje, tako poteka kot šolsko leto. In to je čas, ko klub izbere novo vodstvo, naredi inventuro za nazaj in načrte za naprej. S 1. julijem bo novi predsednik Lions kluba IzolaTsola, postal dosednji podpredsednik, Dean Kocjančič. Redni letni zbor članov Lions kluba Izola-Isola je prinesel kar nekaj pomembnih sprememb. Predvsem nov statut, ki nam bo v omogočil, da formalno pridobimo status humanitarne organizacije. Na nedavnem zboru članov na sedežu kluba v Hotelu Belveder smo slišali poročilo o preteklem mandatu, ki ga uspešno zaključuje predsednik Igor Bordon. Dogodkov in akcij v preteklem mandatu zagotovo ni manjkalo. Od zbiranja Viškov hrane - ta projekt smo srečno pripeljali do konca in ga z vozilom vred organizacijsko predali v roke Rdečega križa Koper, hrana pa seveda prihaja tudi v Izolo (to nam je uspelo v osmih mesecih, na kar smo še posebej ponosni. Bogdan Vadnov, koordinator akcije, sicer član Lions kluba Koper- Capodistria pa je bil, kar je vsem Lionom v ponos, nominiran tudi za mesečno osebnost Primorske), pomoči pri poplavah v Ilirski Bistrici, Rdečih čeveljčkov s Tinkaro Kovač v Avditoriju Portorož, Božička za otroke iz Izole, ki so v reji, 3. Rojstnega dne kluba, Tečem da pomagam, Zbiranja očal in nacionalnega zaključka mednarodnega projekta Plakat miru, ki je 18.aprila v Izolo pripeljal otroke, starše in mentorje iz vse Slovenije, tudi Lione seveda. Skupaj okrog 200 ljudi. V sodelovanju s samoupravno skupnostjo Italijanov Izola pa smo v Manziolijevi palači doživeli prelep dogodek, ki ga je s pesmijo počastila tudi Tinkara Kovač. OŠ Dante Alighieri Izola pa nam je v dežju nudila gostoljubje za likovno delavnico, ki jo je vodila akademska slikarka Fulvia Grbac. Vsi otroci skupaj so narisali velik skupni Plakat miru . Preden gremo na zaslužen poletni oddih, pa bomo otroke zavoda Ciri-us Vipava, to so naši nastopajoči iz predstave Rdeči čeveljčki, odpeljali na morje, se udeležili Praznika oljk, vina in rib in se družili na pikniku. Tudi v komunikaciji z javnostjo nam ni šlo slabo. Poleg ažurne spletne strani in Facebook strani, smo bili deležni tudi dragocene medijske podpore. Ker je dobrodelnost tisto, kar nas združuje, smo zelo ponosni, da smo v ta namen letos skupno zbrali 8.147 eur. Glede na poročila odhajajočega predsednika Igorja Bordona, tajnice Nine Jerebice in zakladnice Suzane Poropat Turk je bilo preteklo Lionistično leto zelo uspešno. Novi predsednik kluba v Lionističnem letu 2015/2016, ki mandat nastopi 01.07.2015 je torej postal Dean Kocjančič, ki nam je predstavil kaj nas čaka v novem Lionističnem letu. Podpredsednika kluba bosta Marko Starman in Miran Hrovatin, tajnica Suzana France in zakladnik Dean Peršič. Predlagani program smo sprejeli z navdušenjem in že komaj čakamo, da septembra zavihamo rokave ter preko prijetnega druženja zberemo še več sredstev, ki jih bomo namenili v humanitarne namene. Na zboru članov nas je obiskala tudi Tinkara Kovač, ki je v preteklem letu izredno obogatila naš program najprej na Rdečih čeveljčkih in kasneje še na Plakatu miru. Lions klub Izola-Isola bo naslednje leto star 4 leta, v tem času pa je naredil veliko lepih humanitarnih dogodkov. Radi smo skupaj in radi pomagamo. Samo to je »recept« dobre zgodbe. mv, nb. Zupanovo vino je refošk iz Kocine Letošnje županovo vino je refošk 2013 iz vinske kleti Slavec iz Kocine. Refošk je pridelan na tradicionalen način, kar je na razglasitvi poudaril tudi župan Igor Kolenc, in bo v naslednjem letu predstavljal okus Izole ob protokolarnih priložnostih. Na Manziolijevem trgu se je zaključila razglasitev letošnjega Županovega vina Občine Izola. Tako bo Izolo in njene enogastro-nomske značilnosti v letošnjem letu zastopal refošk letnik 2013 iz vinske kleti Slavec s Kocine. Prva spremljevalka Županovega vina je malvazija 2014 iz kleti Robija in Dorjana Korenike, drugi spremljevalec pa cipro 2013 ravno tako iz kleti Slavec. Na natečaju za izbor Županovega vina je letos sodelovalo devet izolskih vinarjev (Steras, Slavec, Robi & Dorjano Korenika, Žaro, Štule, Božič, Gregorič, Franko Markovič in Rajko Markovič) z osemnajstimi vzorci belih in rdečih vin. Ocenjevalna komisija v sestavi Boštjana Zidarja, Ingrid Mahnič, Darka Cerkvenika, Bar-bi Močivnik in Majde Brdnik kot predsednice komisije je izbrala zmagovalno Županovo vino ter prvo in drugo spremljevalno vino. Svečana razglasitev zmagovalcev je potekala v petek na Prazniku oljk, vina in rib, ki se sicer nadaljuje tudi jutri po ulicah starega mestnega jedra. Kmetija Slavec, ki je letos ponudila zmagovalni refošk, se nahaja v zaselku Kocina na Šaredu nad Izolo, trži pa se pod blagovno znamko Slavec s Kocine. Družina se že vrsto let ukvarja z oljkar-stvom in vinogradništvom. Stavčevi pridelujejo pet vrst vina, refošk, maločrn, malvazijo, rumeni muškat in cipro. Ravno cipro je v zadnjih letih deležen velikega zanimanja. Gre za obnovljeno avtohtono istrsko sorto, ki daje sladko rdeče vino z vonjem po vrtnicah. szj Povsem tradicionalni refošk Valter Slavec, z vinske kleti Slavec Kocina, je letošnji veliki zmagovalec natečaja za županovo vino. Ne samo, da je njegov refošk letnik 2013 zmagal, ampak je cipro istega letnika postal drugi spremljevalec. Očitno je, da je lega tega izolskega griča izjemna, kar potrjujejo tudi rezultati letošnjega praznika refoška, kjer je med ustekleničenimi vini zmagal refošk 2011 vina Steras, Tilna Praprotnika, prav tako iz Kocine, ob tem pa so pobrali še nekaj zlatih medalj iz različnih kategorij. Kaj več pa je povedal kar slavljenec, Valter Slavec. - Ste zadovoljni z zmago? - Seveda, sem pa tudi presenečen. - Čeprav je res, da ste imel dobro podlago, saj ste se vrnil iz Praznika refoška na Marezigah s kar štirimi medaljami. - Ja, vedel sem, da so vsa tri vina, s katerimi sem nastopal na natečaju za županovo vino dobra, saj so dobila zlato priznanje v Marezigah. Ampak ponavljam, zmage pa res nisem pričakoval. - Nekoč ste bil znan predvsem po malvaziji in cipru, zdaj pa ste zmagal še z refoškom. - Ja, to je že moje tretje županovo vino. Leta 2007 sem zmagal z malvazijo, leta 2012 s ciprom in letos z refoškom. Vsekakor pa mislim, da je prav, da se Izola predstavlja vsakič z drugačnim vinom, pripravljenim na drugačen način. Je pa res, da sem zelo zadovoljen, da je letos zmagal refošk, saj je naš hrib, v Cetorah, že tradicionalno rodil vrhunsko vino. Še v časih Avstroogrske so to vino na Dunaju in v Trstu pili kot medežijo, torej kot zdravilo. To pa še posebej velja za vino s Kocine. Ne vem, če veste, ampak beseda Kocina je izpeljanka iz italijanske besede “calcine”, ki pomeni apno. To pa zato, ker so tla lapornata in apnena, in zato tudi siromašna. Torej, res je, da so pridelki manjši, a je zato kvaliteta večja. In vemo, da kvaliteta in kvantiteta pač ne gresta skupaj. Če hočeš pripraviti dobro vino moraš začeti že v vinogradu, saj iz slabe surovine ga preprosto ni mogoče prirpaviti. - Posebnost vašega refoška je menda ta, da je pripravljen po tradicionalni metodi. - Ja, to je poudaril tudi župan Igor Kolenc, namreč, da so izbrali refošk pripravljen po tradicionalni metodi. Gre za povsem ročni postopek, kjer se grozdje zmelje, nato to začne fermentirati v kadeh in vsaki dve uri je treba obrniti klobuk, da se izloči barva. In če tega ne narediš pravilno, se vino zažge in pojavljajo se hlapne kisline. No, refošk 2013, ki je zmagal, pa je dozorel šele letos, torej leto in pol po tem, ko smo ga naredili. - Kakšna bo letošnja sezona? Na lansko, pravite vinarji, moramo pozabiti. - Ja, bi jo res morali, čeprav se je takšno leto že zgodilo, leta 2003, ki je bilo prav tako “mokro”. No, saj vendarle pravijo, da voda vzame vse, suša pa pol. Zato imamo vsekakor raje sušo. In letnik, kot je bil 2014, niti ne moreš dati v buteljke. - Letos upate, da ne bo takšnega dežja, kot lani. - Ne sme ga biti, ker za nas vinogradnike sta dva takšna letnika, eden za drugim, resnično pogubna. - Letos ste imel drugo spremlej-valko, to je cipro 2013. O cipru smo že govorili, a prav bi bilo, da povemo še kaj. Ste v Izoli edini, ki ga ima? - Bil sem edini, zdaj pa ga je posadil tudi Tilen Praprotnik, ki je moj sosed in je izreden vinar. Sicer pa se je zgodba s ciprom začela leta 2008, ko sem ga prvič ustekleničil, in sem bil že s tisto letino prvak med sladkimi vini v Marezigah, kar sem ponovil tudi naslednje leto. Nato je prišla letina 2011, ki je bila izjemna in je tudi zmagala kot županovo vino, odlična pa je bila tudi naslednja. Letos pa sem nastopil z letino 2013 preprosto zato, ker nimam dovolj buteljk tistih dveh izvrstnih letin, da bi zadostil kriteriju v primeru zmage. Sicer pa sta letnik 2011 in 2012 tudi deklarirana kot jagodni izbor. - Gre za posebno vino. - Cipro je v bistvu črni muškat, imenujejo pa ga tudi Ukor. Nekoč so Izolani, oziroma Istrijani, vedno imeli nekaj trt sladkega vina, ki so ga imeli samo za posebne priložnosti, torej za velike praznike, kot so Božič in Velika noč. Pri meni se je pred časom oglasila osemdesetletna gospa iz Pordenona, ki je na internetu prebrala o cipru in me je prišla obiskat na Šared. Kot je povedala, je njena družina nekoč živela v Semedeli, v Kopru, po vojni pa so se odselili, a še vedno se spominja, da je njen oče imel cipro kot sladko vino za izredne priložnosti, ker likerjev pač ni bilo, kot tudi ne kakšnih drugih sladkih pijač. Seveda je bila presrečna, ko je domov odnesla nekaj buteljk. Zahvala, da smo to sorto obnovili pa gre Idu Kocjančiču, ki je nad ciprom navdušil mojega brata, zdaj pa nas je na obali že več. - Težava je menda v tem, da trta ni zelo rodovita. - Tako je, poleg tega pa je tudi zelo dišeča, kar pomeni, da privablja vse živali in žuželke. Zato imam trto skrito med refoškom, a še vedno jo zavohajo, saj dozoreva že avgusta. Ga je pa kljub temu vredno pripraviti, saj gre za našo posebnost, ki se lahko, ob dobri letini, kosa z dobrimi francoskimi vini. AM Cesta Na dan po 700 prekrškov Stacionalrni radar na cesti za Belvedere nameri povprečno kar 700 prekrškov na dan. To pa pomeni vsaj to, da je nekaj na tej cesti narobe. Vozniki pa naj le upoštevajo, da se bo testiranje kmalu zaključilo in bodo naslednje kršitve že terjale svoj davek. V petek, 5. junija, je bil na občinski cesti med Simonovim zalivom in Belvederjem postavljen stacionarni radar, ki meri hitrost voznikov v smeri iz Belvederja proti Izoli. V dobrih desetih dneh je bilo na tem odseku zabeleženih kar 8.343 prekrškov. Že takoj ob postavitvi radarja je bilo ugotovljeno večje število prekrškov. Žal se je negativen trend nadaljeval tudi skozi naslednjih deset dni. V slabih enajstih dneh se je skozi odsek zapeljalo 38.334 vozil (36.176 osebnih in 2.158 tovornih), od tega pa skoraj tretjina ni upoštevala predpisane omejitve, t.j. 50 km/h. Tako je bilo v enajstih dneh od postavitve radarja dnevno zabeleženih v povprečju 700 prekrškov. Ob vikendih je sicer cesta nekoliko bolj obremenjena s prometom, a bistveno večje razlike v številu prekrškov med vikendi in med delovnim tednom ni zaznati. fj: ■ X yv-. ■■ L iM ■ ' M' Je pa število prekrškov v drugem vikendu nekoliko nižje kot v prvem, ko je bil radar postavljen. Skupaj je bilo torej od petka, 5. junija, pa do danes zabeleženih 8.343 prekrškov. Na Občinskem inšpektoratu opozarjajo, da bodo vozniki, ki na tem odseku ne bodo upoštevali hitrostne omejitve, od petka, 19. junija dalje, za prekrške tudi kaznovani. szt Med Koprom in Izolo po enosmerni? Kot je za TV Slovenija povedal koprski župan Boris Popovič, je ena od možnih rešitev za obalno cesto med Koprom in Izolo ta, da bi prometni režim spremenili v enosmernega. Ta naj bi, po predvidevanjih Popoviča, dopoldan potekal iz Izole proti Kopru, popoldan pa v drugo smer, s tem pa bi omogočili razširitev promenade. Poudaril je tudi, da bodo še nekaj časa iskali rešitve, še dlje pa bo verjetno trajalo iskanje investitorjev, predvsem tujih, ki bodo pripravljeni vložiti sredstva v gradnjo plaže oziroma plažne infrastrukture. Nova cesta, novi znaki, nove napake Težko je na koga pokazati s prstom, a dejstvo je, da je znak za izhod za Izolo postavljen nekoliko nerodno. Takoj za znakom se namreč začne odstavni pas, ki pa se, pred izhodom, tudi zaključi. Nemalo bralcev Mandrača nas je na to opozorilo, očitno pa so opozorili tudi vodilen v Darsu, ki so odreagirali... tako-le. Že res, da je v.d. Komunale Koper in svetovalec župana Popoviča Gašper Gašper Mišič zagotovil krajanom Markovca, da cesta čez Markovec nikakor ne bo postala alternativa za brezvinjetni promet. Ampak težko si predstavljamo, da so te table namenjene lokalnemu prebivalstu. Prepričani smo namreč, da oni že vedo, kje je avtocesta za Ljubljano. Kako hitro čas beži! Rada bi spomnila avtorja razmišljanj uredništva o sprostitvi prometa na cesti za Belvedere, da je zapisal v aprilskemu Mandraču iz leta 2003, kako so stanovalci Jagodja, Proletarskih brigad. Sončne ulice. Pod Vinogradi, Razgleda in Morove ceste zbrali 128 podpisov, da se končno UMIRI promet na Prešernovi cesti, proti Belvederju in se ta pot uredi kot ulica, s pločnikom, zaradi povezave stanovalcev z Izolo, kot tudi prehodov za pešce, ki bi omogočali stanovalcem in predvsem turistom varen prehod na drugo stran, proti morju... Dočakali smo pločnik, prehode za pešce, z vsemi sredstvi pa se umirja promet na cesti, ki je v preteklosti preštevala smrtne žrtve. Zadnji borovec v drevoredu je bil grob za mnoge, slučajno sem še zelo živa priča oz. klicatelj na 112. Cesta je občinska, zaradi vseh pripetljajev z vinjetami pa tudi kar obremenjena (2000 vozil na dan!!!). Škoda, da nima tudi pasu za kolesarje, zato je več kot nujna omejitev na 50 km na uro, pa če jo šoferji še tako težko dosežejo. Joj, predlagam vsem dirkajočim, da uporabijo obvoznico, kjer lahko pritisnejo do 100 km/h. Prosim, da omenite, kako smo stanovalci, ki živimo ob tej cesti, zadovoljni z vsemi omejitvami in ureditvami, ki tako številčna vozila silijo v varnejši in manj hrupen promet. Na cesti je namreč vedno več kolesarjev, pešcev in vsi ti si zaslužijo malo več miru in varnosti, pa tudi čistejšega zraka!! Mogoče bi morali postaviti nazaj tiste okrogle znake ž omejitvijo na 50 km/h, ki so bili odstranjeni, saj ni odveč nekaj zabeležiti dvakrat, trikrat.... taki smo pač ljudje. Ja, tudi to je turizem! Razen če nas res že ni zapustila pamet v tem norem svetu. Jožica Radujko Pojasnilo avtorja: Resje, spoštovana Jožica, spominjam se zbiranja podpisov in tudi v Mandraču vseskozi zagovarjamo varnost prometa v mestu in izven njega. Toda, to ne pomeni, da so vse odločitve, glede urejanja prometa, zares tudi dobre. Število prekrškarjev, kljub opozorilu, da bodo za prekoračitev hitrosti kaznovani, ostaja neverjetno visoko in verjemite mi, da velika večina voznikov pazi na to, da s svojo vožnjo ne ogrožajo drugih udeležencev v prometu, niti samega sebe. Pa vendar se je marsikateri med njimi zdaj že znašel med prekrškarji, čeprav je po cesti z Belvederja vozil tako, kot da bi bile z obeh strani ceste stanovanjske hiše. Če vam povem, da je bil med njimi tudi naš sodelavec, ki je verjetno najpočasnejši šofer v Izoli, mi vsaj malo lahko verjamete. Glede števila nesreč na tem odseku pa gotovo obstaja statistika na izolski policijski postaji in ta zadnja leta, od popravila ceste, gotovo ne uvršča med najbolj nevarne odseke v mestu. To seveda ne pomeni, da ne podpiram naporov za povečanje varnosti na tem odseku, bojim pa se, da bo ureditev koristila predvsem polnjenju proračuna in praznjenju denarnic Izolanov, v večini zelo umirjenih voznikov. Neuvrstitevv2.SNL Nekaj dni je od tega, ko smo spoznali, da letos naš klub ne bo napredoval v višji rang in se ne bo boril v dodatnih kvalifikacijah za 2.SNL. Zelo težko je komentirati dogodke, saj je razočaranje vseh udeleženih ogromno. Velika želja in volja o povratku kluba v ligo, ki si jo glede na svojo preteklost po mnenju večine zasluži, je izpuhtela čez noč. Kljub vsemu bi se v klubu radi zahvalili vsem, ki so se borili za barve našega kluba in nam tako ali drugače stali ob strani, bodisi na igrišču ali ob njem. Zahvalili bi se tudi našemu nasprotniku v boju za 2.SNL - ŠD Ajdovščina ŠKOU, ki je kljub velikem vložku in napetem drugem delu tekmovanja korektno in ustrezno organiziral zadnjo tekmo, ki je odločala o usodah obeh klubov. Ena zgodba je torej končana. Potrebno je strniti glave in si naliti čistega vina, ter premleti dogajanje v zadnji sezoni in se na podlagi tega odločiti kakšen klub si želimo? Kakšni bodo dolgoročni cilji in kako jih doseči? Trenerja Aljošo Čotarja smo nekaj dni po tekmi prosili za povzetek sezone in komentar kaj so po njegovem mnenju glavni razlogi za ne-uvrstitev Izole v 2.SNI. Aljoša je sezono povzel s spodnjimi besedami: “Počasi premlevam stvari in jih analiziram tako, da po prespani noči bi najprej rad opomnil oziroma opozoril, da se nikakor ne morem strinjat, da je bila letošnja sezona slaba ali neuspešna. Kljub vsemu smo naredili velik napredek v rezultatu in igri, ni pa bilo dovolj, da bi bili prvi. Ko sem na hitro analiziral v kakšnih pogojih smo delali mi in jih primerjam s pogoji, ki jih je imel Škou lahko ugotovim, da smo mi imeli bistveno slabše pogoje v vseh pogledih. Če značnemo od začetka: - na začetku jesenskih priprav en mesec sploh nismo imeli žog za trening. - Praktično skozi celo sezono sem bil brez pomočnika, ki bi bil stalno prisoten na treningih in tekmah, - da smo dovolili da se prenese celo kolo in tudi našo tekmo v mesecu Novembru. - da smo cel mesec november bili brez enega pravega treninga in nato na koncu izgubili s Škou-om doma in mu na ta način omogočili priklju- ček (prej smo imeli tri točke prednosti), - da še vedno ni vzdrževano igrišče. Polnila še po tolikem času ni, zalivanja tudi ni, a umetna trava ga nujno potrebuje še posebej v takih vročih dnevih, - ne morem mimo občutka, da so nam na kar dveh tekmah (Sežana jesenski del in Ilirska Bisrtica spomladanski del) sodili zelo slabo in razveljavili dva gola, prav tako ne morem mimo domače tekme z Brdi, kjer nam niso dosodili enajstmetrovko in prav tako razveljavili gol. Te sporne sodniške odločitve so nas prikrajšale za kar 6 točk. To pa je v tako izenačeni konkurenci resnično veliko in jih je zelo težko nadoknadit. - da na pol sezone nismo mogli zadržat Tomažiča ki nam je na koncu dal evrogol in nas presekal na zadnji tekmi, in še bi lahko našteval... Ne me narobe razumeti, to niso izgovori, sem samo želel povedati, da za postat prvak lige in napredovat v drugo ligo mora cel klub delovat kot celota in si moramo vsi skupaj enako želet ter se borit in narediti vse, da postanemo prvi, ne samo igralci in trener in ne smem pozabit Simona Božiča. Tukaj jaz vidim največji problem in razlog zakaj nismo prišli do želenega cilja. To pa govorim zato, ker neglede na to, kar se je dogajalo (želim se omejiti samo na strokovni nogometni del, ker na druge stvari nimam vpliva) in v kolikor s prvim na lestvici odigraš tako, da imaš dva poraza in en remi v treh tekmah, si ne zaslužiš bit prvi. Pa kljub temu, da si na vseh treh tekmah s Škou-om nismo zaslužili tako slabega rezultata. Prvo tekmo s Škou-om smo vodili 2:1 imeli nekaj zrelih priložnosti in nato v zadnji minuti dobili gol. Drugo tekmo smo izgubili po tem, ko cel mesec nismo trenirali in za- radi poškodb niso igrali trije igralci + igralci, ki so imeli kartone, s tem da smo v prvem polčasu imeli dve zelo lepi priložnosti za zadetek, v drugem pa prejeli gol iz kontre in nato še dva zadetka. Na zadnji tekmi menim, da se večina strinja z menoj, da si nismo zaslužili poraza po prikazanem. Pa vseeno ne morem mimo dejstva, da je tudi to kvaliteta, da nasprotnik da gol iz ene šanse ali iz dveh, torej če mi ne damo gola iz 2-3 priložnosti pomeni, da nismo dovolj kvalitetni v določenih trenutkih. Škou je dal dva gola praktično brez prave priložnosti, to je zame tudi neka kvaliteta, ki je mi nismo imeli v letošnji sezoni. Ustvarili smo si mnogo priložnosti in relativno veliko grešili in velikokrat preveč na lahko dobili gole. To se je pokazalo tudi na zadnji tekmi, ko smo dobili dva gola praktično brez njihove priložnosti, oba gola bi se dalo preprečit vendar po moji oceni nam je tudi v tem primeru zmanjkalo nekaj kvalitete v določenem trenutku. Kar pa vseeno ne smemo zanemarit je to, da smo kljub vsem tem pomanjkljivostim bili v igri za prvaka do zadnjega kola in ravno zaradi tega ali pa tudi zaradi tega ne morem oceniti sezono kot slabo. To je pač nogomet in zato je to najbolj zanimiva igra na svetu, ker je tako nepredvidljiv in poln presenečenj... Sedaj je najbolj pomembno, da bi okostje ekipe ostalo nespremenjeno in bi ekipi dodali še nekaj igralcev, da bomo spet konkurenčni v boju za prvaka v naslednji sezoni. Seveda je pa predpogoj, da se tudi uprava kluba sestavi in začne delat v tej smeri, da bi si želeli postat prvaki, vendar jaz o tem ne bi rad govoril, ker na to nimam vpliva. www.mnkizola.si Dve zmagi iz prve Blejsko jezero je od 12. do 14. junija 2015 gostilo jubilejno 60. Mednarodno regato, na kateri je nastopilo 387 veslačev in veslačic iz 10 držav - Avstrije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Madžarske, Srbije, Slovaške, Turčije, ZDA in Slovenije. Na regati sta nastopila tudi oba izolska reprezentanta Rajko Hrvat in Marko Bolka. Oba ta trenutek že pridno trenirata v Mariboru. Vse to je namreč del programa treningov trenerja Iztoka Butinarja. Kljub dvema kolajnama ne Bledu so njihove misli in hotenja usmerjeni na s bližje SP v prvih dneh septembra v | Franciji. Še prej pa veslača čaka nič manj resen preizkus pripravljenosti v švicarskem Luzernu. Tu bo od 10. do 12. Julija 3. Tekma svetovnega pokala. Že v soboto sta Rajko in Marko v lahkem dvojnem dvojcu prepričljivo zmagala pred madžarsko in hrvaško posadko. Vodila sta skozi celotno progo in zmagala s prednostjo dveh čolnov ter tako dobila svojo prvo skupno tekmo. Rajko Hrvat po tekmi: »Vremenski pogoji danes niso dopuščali, da bi pokazala še kaj več. Cilj je bila zmaga in opraviti dobro tekmo. Jutri bo konkurenca nekaj močnejša, tako da bo treba pokazati še več. S prehodom iz enojca sem sicer imel nekaj težav, saj je dvojni dvojec vendarle hitrejši čoln. V preteklih dveh tednih smo večinoma delali na uveslavanju in skupnih kilometrih. Glavni cilj je svetovni pokal v Luzernu, do takrat pa potrebujeva še precej skupnih kilometrov. Današnja in jutrišnja tekma bo odlična popotnica za naprej in se že veselim novih treningov in Luzerna.«. Tudi drugi dan regate sta ponovno zmagala s precejšnjo prednostjo šestih sekund. Za seboj pustila turško, madžarsko, dve hrvaški in avstrijsko posadko. Marko Bolha, lahki dvojni dvojec: »Danes so bili pogoji veliko boljši kot včeraj. Startala sva hitro in se skušala takoj malo oddaljiti. Dirka sta naju malo presenetila in začela še hitreje kot midva, vendar sva ju na polovici proge ujela in v drugem delu samo še bežala naprej, kakršen je bil tudi dogovor s trenerjem. Danes se mi je zdel boljši nastop kot včeraj, tudi glede ena pogoje. Šla sva na polno, večraj pa z nekaj rezerve. Za nprej imava štiri tedne treninga in čez štiri tedne se bo v Luzernu videlo, koliko sva vredna v pravi konkurenci.« D.A. V mladinski kategoriji sta najbolje nastopila Nik Krebs in Miha Aljančič, bronasta z nedavnega mladinskega evropskega prvenstva. V dvojnem dvojcu sta bila druga in zaostala le za Madžaroma, ki sta bila sicer na MEP tik za našima na četrtem mestu. Tretja je bila avstrijska posadka, četrta posadka izolskega Arga Tim Mahne in Nejc Donaval, na petem in šestem mestu pa klubski posadki s Češke in iz Nemčije. Med dekleti je bila Izolanka Tinka Kersikla v enojcu druga, za hrvaško reprezentantko in pred klubskimi veslačicami iz Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. V dvojnem dvojcu sta Valentina Alicia Miklavčič in Izolanka Alja Škrlj v kvalifikacijah izpadli proti posadkam, ki so v finalu osvojile vse tri medalje. Naši dve sta zmagali v finalu B s četrtim najboljšim časom. Selektor Dušan Jurše o nastopih članov: »Lahko rečem, da sem zadovoljen z lahkim dvojnim dvojcem Bolha - Hrvat, ki je oba dneva zmagal. Sicer ne v najmočnejši konkurenci, vseeno pa je to dober obet za delo naprej in v pričakovanju Luzerna tudi dobro izhodišče. Dvojni dvojec Zupan - Fistravec je bil včeraj drugi in danes tretji, kar je dobro, glede na to, da smo v tem obdobju izjemno trdo trenirali. Za konkurenco pa smo imeli svetovna prvaka in rekorderja, pri čemer je zanesljivo izjemno težko v dirki potem izpeljati neko svojo taktiko. Glede na vse to sem s tema dvema nastopoma kar zadovoljen.« VZS, DA fcimB Zaključena še zadnja kriterijska regata Zlato sidro Ta vikend je v organizaciji JK Olim-pic v Izoli potekala regata Zlato Sidro, še zadnja kriterijska regata za razred optimist. V petek, soboto in nedeljo se je v izolskem zalivu okoli sto jadralk in jadralcev iz Slovenije, Italije, Češke in Malte v šestih plovih pomerilo za čimbolj še uvrstitve. V razredu optimist je med dekleti slavila Špela Hajdinjak (JK Olim-pic), drugo mesto je osvojila Vic-toria Schultheis (MYSC), tretje pa Anna Paganini (YC Adriaco). Med dečki je regato na prvem mestu končal Richard Schultheis (MYSC), drugi je bil Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), tretji pa Rok Verderber iz (JK Portorož). V razredu Laser 4.7 je prvo mesto osvojil Toni Vrščaj (WSC Črno- | Sf*** melj), Taš Kolman (JK Burja) je bil drugiin Martin Peternelj (JK Jadro Koper) tretji. V razredu FJ je zmagala posadka Vovk - Vovk, na drugem mestu je končala posadka Jerkič - Perhavec, na tretjem pa Rupnik - Čaka-rov. V razredu Fireball je slavila posadka Potočar - Šrimožič, druga je bila posadka Hočevar - Ciglar in tretja posadka Franič - Pavlin. Državno prvenstvo v razredu Se-ascape 18 Pretekli vikend je v Portorožu potekalo državno prvenstvo v razredu Seascape 18. Med 12. in 14. junijem se je na regatnem polju v šestih plovih pomerilo 11 slovenskih posadk. Prvo mesto je osvojila jadrnica Blue Sardina (Dejan Presen, Deni Szilagyi, Miha Truden), drugo mesto Pjer (Dušan Puh, Marko Gorjanc), tretje pa Corna (Marjan Goreč, Tamara Furlan, M. Gardasevic). Mrakova in Macarolova osvojili bron vWeymouthu V Weymouthu se je danes z regatami za medalje končal še zadnji dan regate svetovnega pokala v jadranju. V slabem vetru, ki je pihal s hitrostjo do 10 vozlov, so v desetih olimpijskih razredih in razredu kite izpeljali še regate za medalje, v katerih se je po 10 najboljših pomerilo za medalje, denarne nagrade in mesto na finalu svetovnega pokala v jadranju. V razredu 470 sta Tina Mrak in Veronika Macarol regato za medalje začeli s tretjega mesta. Zaostanki so bili majhni, zato je bilo še vse odprto. Slovenki sta odlično začeli, večino regate sta jadrali na tretjem mestu, na koncu pa cilj prečkali drugi, takoj za Američankama Anne Haeger in Briano Provancha, kot tretji pa sta v regato za medalje končali Japonki Ai Kondo Yoshida in Miho Yoshioka. Slovenski predstavnici sta bili nekaj časa celo v igri za končno drugo mesto, saj sta pred današnjim dnem vodilni Novozelandki slabše začeli in se prebijali v ospredje. Tina Mrak in Veronika Macarol sta se na koncu vendarle morale zadovoljiti s tretjim mestom in bronasto medaljo (24 točk) in samo tremi točkami zaostanka za prvim mestom. Zlato medaljo sta osvojili Britanki Hannah Mills in Saskia Clark (21 točk), ki sta v regati za medalje v cilj prijadrali kot četrti, srebro pa sta z istim številom točk osvojili Novozelandki Jo Aleh in Polly Povvrie (21 točk), ki sta bili peti. KteMoms 3. Kickboxingkamp Izola Zadnji junijski vikend se bo v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije že tretje leto zapored odvil Kickboxing kamp Izola, na katerem bo sodelovalo več kot sto ljubiteljev te športne panoge iz Slovenije in tujine. Treninge v telovadnici OŠ Livade bodo tudi letos vodili priznani domači in tuji trenerji. Iz Italije prihajata voditelja znamenite šole Intensive point fighting system Emanuele Boz-zolani in Gregorio Di Leo, na kampu bosta ponovno tudi slovenski priznani imeni Tomaž Barada in Igor Pacek. Letos bo našim kickboxerjev pri piljenju ročnih tehnik pomagal tudi naš boksarski šampion Dejan Zavec, medtem ko bo priznani športni psiholog dr. Marko Tušak vodil večerne delavnice o psihični pripravi športnika na izzive velikih tekmovanj. Na kampu bosta sodelovala tudi reprezentančna kandidata iz vrst izolskega KiT-a Sebastjan Lazar in Ad-mir Sinanbegovič, dobitnik odličij na zadnjih dveh svetovnih pokalih v Italiji in Avstriji. ■ .' ta® V ponedeljek je bilo odigrano 23. kolo v taroku za posameznike. Tokrat ni nihče zbral 6 možnih točk. Najuspešnejši je bil Anton Kosič s 5 točkami in razliko +1392, enako število točk je osvojil Vladimir Šetina, a slabšo razliko +914. Tretje mesto je zasedel Jože Bolje s 4,5 točkami in razliko +67. Na vrhu razpredelnice ni prišlo do sprememb. Prvo mesto je zadržala Marija Bolje, ki je z 88 točkami in razliko +6269 še povečala prednost pred zasledovalci. Mesta na lestvici so zadržali Anton Sevčnikar na drugem mestu s 83,75 točkami in razliko +7897. Tretje mesto je zadržal Cveto Ličen z 79,75 točkami in razliko +12581. Na četrtem mestu je ostal Boris Debeljak z 78,5 točkami in razliko +5579, peto mesto je ostalo Igorju Mezetu;ki je osvojil 72 točk z razliko +555. Le 0,5 točke za njim je Vladimir Šetina, ki je zbral 71,5 točk in razliko -323. Ostali igralci že toliko zaostajajo, da v naslednjem kolu, ki bo 22.6., ne more priti do sprememb, razen na tretjem mestu, če se turnirja ne bo udeležil Cveto Ličen. Coppa 3 golfi Morskošportno združenje Marina-resca iz Milj je v četrtek 11. 6. 2015 organizirala že 11. Pokal treh zalivov. Tu so pravila ribolova nekoliko sproščena, saj je veljavna vsa ulovljena riba, ki jo uspejo v petih urah potegniti iz morja. Menolaši se vsako leto udeležijo te prijateljske tekme. Lani je MRK Menola slavila zmago. Letos je v Miljah sodelovalo devetnajst ekip, Menola iz Izole pa je odplula v italijanske vode s tremi ekipami. Prvo mesto je tokrat zasedla domača ekipa San Bartolomeo iz Milj, drugo mesto je zasedla ekipa Menole 1 v sestavi Janez Pucihar in Valentin Valenčič, ki sta imela ob koncu tekme 17,710 kg ribe. Prevladovale so skuše, med njimi pa se je našel tudi kakšen mol. Ekipa Menola 2, v sestavi Vesna Pucihar in Branko Mikolj je zasedla četrto mesto, na krov svoje barke pa sta potegnila 11,150 kg ribe. Menola 3 je v sestavi lanskoletnih zmagovalcev Gabrijela in Edija Gla-vine je zasedla 17. mesto. Takšen pač je športni ribolov. Združenje Marinaresca organizira tudi tekmo za kadete in mladince, ki je bila na sporedu naslednjega dne v petek 12.6.2015. Tekme se je v akvatoriju marine San Rocco v Miljah udeležilo kar 50 tekmovalcev iz italijanskih in slovenskih obalnih klubov. Mladi upi MRK Menola so se ponovno izkazali, saj so zasedli v svojih kategorijah sledeča mesta: Prvo mesto Klemen Hvala, drugo mesto Janič Krampf, peto mesto Alen Memič, peto mesto Leon Križman in šesto mesto Leon Alessio Vsem kadetom in mladincem za uspeh čestitamo. V nedeljo 14.6.2015 je KIT Kranj v Strunjanu organiziral 22. Državno prvenstvo z roko iz zasidranega čolna .Menolaši so tokrat imeli na tekmi dve ekipi, ki sta zasedli šesto in deveto mesto. Edi Marinšek Nogometni SLO-Kamp 2015 bo v Izoli od 6.7.2015 do 10.7.2015. Na njem bodo sodelovali otroci izolskega kluba in tudi ostali, ki se lahko prijavijo preko zgibanke spodaj. Slovenija kamp je največji nogometni dogodek za mlade v Sloveniji. Kamp, ki je v prvem delu združil skoraj 500 nogometa in aktivnih počitnih željnih otrok, je plod domačega znanja in združuje najboljše, kar nogometna pedagogika premore v Sloveniji. Kamp je namenjen za vse fante in deklice letnika 2008 do 2002, s predznanjem ali brez. Po prvodnevnem testiranju bodo razporejeni v homogene skupine. Več informacij na tel.: 041 822 286 18.6. četrtek 21.00 A rt kino Odeon Izola Macondo Režija: Sudabeh Mortezai Igrajo: Ramasan Minkailov, Aslan Albiev, Kheda Gazieva ... Ramasan ima za enajstletnika veliko odgovornosti. Skrbeti mora za mamo in mlajši sestri, njegov svet pa se vrti okoli grobe soseske v industrijskem predmestju Dunaja. Njegova mama preboleva moževo smrt in se še navaja na novo okolje po begu iz Čečenije... 19.6. petek in sobota 20. junija 19.00 Kulturni dom Izola Letna produkcija Plesno društvo Balerima 20.30 Bariera bar Vabljeni na dozo smeha v petek v Izolo! Nabor komikov iz cele Stovenije se nadaljuje. Nastopili bodo: - Anže Činč (Koper) - Žan Papič (Sežana/Melbourne) in - Sašo Stare (Kranj). Kul bo! sobota ■■■■■■■■■■■■■■■■■ 20.00 pred zadružnim domom v Korta Kresna noč v Kortah 20.00 nastop pritrkovalcev iz kulturnega društva Korte 20.30 osrednji del prireditve z nastopom učencev Podružnične šole Korte in s pesmijo Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Korte. Sledil bo nagovor predsednika KS Korte Edi Grbec. Ob tej priložnosti bo podeljena nagrada zaslužni krajanki Krajevne skupnosti Korte ga. Nadi Moralo. 21.30 peto tradicionalno praznovanje kresne noči. Z glasbo nas bo v najkrajšo noč v letu popeljala skupina Trio Turn 22.30 prižig kresa pri vodovodu nad Zgornjo vasjo 20.00 Etnološka zbirka, Gramscijev trg 4/5, Koper otvoritev stalne razstave SREČANJE LAKOTE IN IZOBILJA. MEDITERANSKA TROJKA kuhinja in kultura prehranjevanja v 19. in prvi polovici 20. stoletja. 21.6. nedelja 21.30 Park Arrigoni Izola Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / Iztok Mlakar: Sljehernik Burkaška moraliteta Režija: Vito Taufer / Igrajo: Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek... V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna izterjevalka, pred katero ni moč ubežati. Predstava v okviru Primorskega poletnega festivala 26.6. petek 20.00 Manziolijev trg Izola Koncert ob 140 letnici delovanja Pihalnega orkestra Izola Gost slavnostnega koncerta ob visokem jubileju domačega pihalnega orkestra bo Rudi Bučar, ob 21.00 Art kino Odeon Izola Gorčilo - Si me prišel pogledat Režija: Milan Karadžič / Igrajo: Mirna Karadžič, Dubravka Drakič, Boro Stjepanovič, Emir Čatovič... Komedija o življenju v nekdanji skupni republiki Jugoslaviji se dogaja v oddaljenem črnogorskem naselju, ki ga želi oblast z novo cesto povezati s civilizacijo. Vaščani so soočeni z nepoznanimi zagatami sodobne družbe, od korupcije do najbolj preprostih vprašanj ljubezni in iskanja življenjske sreče ... Hangar bar 19.06 Adna (indie rock - Berlin) 20.06 Vvhile (punk, noise, pop - Beograd) 24.06 Jazz večer IZKORISTITE POSEBNO PONUDBO IN SERVISIRAJTE VAŠO KLIMATSKO NAPRAVO PO AKCIJSKI CENI 30 €!!! ((C 041 805 780 ) Galerijska Poletna noč od 20.00 do 21.00 - Voden ogled izolskih galerij z odprtjem razstave del izolskih likovnikov ob spremstvu Moškega pevskega zbora Izola. Galerijska poletna noč bo obiskovalce vodila od galerije Insula do galerije Alga, galerije Plač Izolanov, galerije Salsaverde in galerije v palači Manzioli. Obiskovalci pa so povabljeni tudi v ateljeje in ustvarjalne prostore: Riiba, galerija Apeiron, atelje Zelenko, atelje Milan Obradovič - Karp, atelje Marjan Motoh, atelje Bornšek - Tokovič in novoodprti atelje v Kopališki ulici. g3l6rij3 PlaC Zdravko Primožič, Mitja Božič, Remigio Grižonič, Luka Kaše, Dušan Ambrož, Primož Mislej galBflja iHSUla Barbara Jurkovšek, Barbara Kastelec, Aljoša Križ, Damjan Lakošeljac, Sanja Tošič, Rok Zelenko palača Manzioli Rok Kleva Ivančič, Gorazd Rihtarič Gauer, Stojan Rutar, Jadran Posinkovič, Marlene Zorjan, Martin Zelenko galfifija SalsaV6rd6 Kocijančič Simon, Davorin Marc, Fulvia Grbac V lastnih ataljajih MarjanMotoh, Milan Obradovič Karp, Katja Smerdu, Paride dl Stefano, Marko Zelenko galGfija Riiba Matej Bonin - partiture in glasba galerija Alga Skupinska razstava Lik Arheološki park Simonov zaliv 18.00 Arheologija za mlade in najmlajše (delavnice in igre: 5 -14 let), v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper 19.00 Spoznavni potopi na območju rimskega pristanišča (brezplačno) obvezna prijava in info na: mateja.ravnikgzrs.upr.si 19.00 Voden ogled ostankov rimskega pristanišča in vile Muzej Parenzana Izola 18.00 Slovensko ribištvo in dediščina slavnih izolskih tovarn konzerv, vodstvo v slovenščini, italijanščini in angleščini 19.00 Razvedrilna muzejska tekmovalna oprema za dirke z modeli vlakov Kavarna Zvon Razstava CARMEN ROJC Mestna knjižnica Izola Razstave v juniju: Zdenko Bombek: fotografska razstava Obrazi Izole. Iz fotografij je moč spoznati, kako se je podoba mesta, Izole, v razmiku več desetletij urbanistično spremenila. Društvo za cerebralno paralizo Sonček Koper razstavlja ročne izdelke, narejene v njihovi delavnici v dnevnem centru na Markovcu. m www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • petek, J 9.6., ob 19.00 in sobota, 20. 6., ob 11.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija KUD BALERIMA (org.: KUD Balerima, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice so na voljo pri KUD Balerima. ■ sobota, 20.6., od 20.00, pred Zadružnim domom Korte: zabava s plesom na PRAZNIKU SOLSTICIJA (org.: KS Korte). Vstop prost. ■ nedelja, 21.6., ob 21.30, Arrigoni: burkaška moraliteta Gledališča Koper in SNG Nova Gorica IZTOK MLAKAR: SUEHRNIK (v sklopu PPF). Vstopnina: 15 €, študenti in upokojenci 12 €. NAPOVEDUJEMO... ■ petek, 26.6., ob 20.00, Manziolijev trg: koncert 140 LET PIHALNEGA ORKESTRA IZOLA z gostom Rudijem Bučarjem, (org.: POI in JSKD Izola). Vstop prost GALERIJA ALGA IZOLA Do 30.6. je na ogled razstava slik in kipov KDLU LIK Izola: JAVNA UMETNOST 3. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 18., petek, 19., sobota, 20, torek, 23, in sreda, 24.6, ob 19.00 ter nedelja, 21.6, ob 21.00: komedija TAKŠNA PAČ JE; • četrtek, 18.6. ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: zgodovinsko-politična drama THEEB, na ogled še v petek, 19, soboto, 20, in torek, 23.6, ob 21.00 ter v nedeljo, 21.6, ob 19.00; • ponedeljek, 22.6, ob 19.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec POGLED TIŠINE; ■ ponedeljek, 22.6, ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec MAMA JE ENA SAMA; • sreda, 24.6, ob 21.00: islandske ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH____________ Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPlzola lPwww.facebook.com/art izola https://twitter com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-lzola.sl), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 17.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon. Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info