Leto m, štev. 42 <„jutro" xv„ št. 237») Ljubljana, ponedeljek IS« oktobra 1934 cena 2 mn opravnistvo. Ljubljana, Knafljeva uilca 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t- 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica SL 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v Hiši dr. Baum-ear+nprla Prva ponedeljska izdaja Ponedeljaaa iro&ja »jutru.« iuuj vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po poŠt prejemana Din po razna&ai dh dostavljena Din 5.- meseCno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125 tn 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu i je vrnil Mrtev, a vendar nesmrten zopet v objemu svojega naroda - Stotisoč ljudi se je v Splitu med grmenjem topov,zvonjenjem zvonov in sviranjem ladijskih siren poklonilo Viteškemu kralju Split, 14. oktobra. AA. Tekom včerajšnjega dne m večera so prispele v Split ogromne množice iz vseh bližnjih in daljnih krajev Dalmacije, da se poslednjič poklonijo pozemeljskim ostankom čuvarja Jadrana, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prebivalstvo Splita ie bilo vso noč na nogah. Zgri-nialo se je po ulicah in okrog postaje ter ob pomolu majorja Stojana, kjer so zgradil veličastno kapelico, okrog kapelice pa so na visokih v črno odetih strebrih goreče plamenice pošiljale k nebu pobožne molitve v brezmejni tugi skrušenega prebivalstva. Sodijo, da je bilo davi do 100.000 ljudi ob pomolu. Žalne svečanosti so bile tako mogočne, da naša jadranska obala še nd videla enakih. Davi za rana, ob 4. so sirene vse« v pristanišču zasidranih ladij s svojim tužnim. zategnjenim glasom naznanile, da se prične poklonitev in izkazovanje zadnje časti pokojnemu kralju Aleksandru. Na pomolu majorja Stojana, kjer so se leta 1918. izkrcale prve srbske čete, je vse pripravljeno. Porool je izpraznjen. Na njem kipd v zrak le ogromni, osem metrov visoki katafalk v obliki velikega žrtvenika. Vrti žrtve-nika je kraljevska krona. Ob strani sta postavljena dva stebra, raz katera se v:jejo dolge, žalne zastave. Na vseh štirih straneh pomola se dvigajo visoki odri, zaviti v črne zastave. Vse pristanišče mrgoli črnih zastav. Z banske uprave in z vseh javnih poslopij oi> pristanišču se vijejo tudi državne .zastave na pol dToga. Po vsem mestu same žalne zastave, okna so zastrta v črno. pred slikami bla-gopokojnega kralja v izložbenih oknih pa so gorele svečke vso noč. Ob 5. zjutraj so vojaške čete zavzele svoja mesta. Do 6. so prispeli h kata-falku Nj. Vis. knez Arzen, maršal dvora general Dimitrijevič in draga suita, zatem prosvetni minister dr. Šumen-kovič. minister za telesno vzgojo naroda dr. Andjelinovič, minister za socialno politiko dr. 'Novak, predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Popovič, ban primorske banovine dr. Jablanovič, splitski župan Kargotič, generaliteta in dragi dostojanstveniki. Ves prostor je bil ograjen z oddefki vojske in z delegacijami. Vladala je popolna tišina. Prasketanje plamenic in pljusk obalnih valov so bili edina glasovi, ki so prodirali v to grobno tišino. Kralj se vrača Kmalu po pol b. uri so zadoneli prvi topovsi streli. To je bil prvi pozdrav Splita posmrtnim ostankom čuvarja Ja- drajia. Z zvonikov vseh cerkva se je oglasilo turobno zvonjenje. Množice so se zganile. Vedele so. ua jih ''aKajo novi udarci bridke bolesti, ko bodo gledale krsto s posmrtnimi ostanki tistega,, ki so ga spremljale na njegovo poslednjo pot preko morja e tolikšnimi upi. Proti 6. se je po javil vojni brod »Dubrovnik« pred pristaniščem. Topovski streli neprestano grme v megleno jutro. Slišati je rezka in odsekana povelja »Mirno !<. Angleške vojne ladje oddajajo častne strele. Izza »Dubrovnika« se pojavi francoska križarka »Coibert«, ki je spremljala »Dubrovnik« vso dolgo pot iz MarseiHea do Splita. Na naših vojnih ladjah, ki so se včeraj peljale »Dubrovniku« naproti in so ponoči spremljale svojega mrtvega zapovednika pri njegovem povratku v domovino, so čete postavljene v častnih vrstah. Povsod solze in bleda lica. Na krmilu »Dubrovnika« je postavljen katafalk, na njem krsta, pokrita z državno zastavo. Okrog krste je častna straža oficirjev in mornarjev. Ob krsti stoje naš vojaški ataše v Parizu general Dimitrijevič. svetnik pariškega poslaništva Teofil Djurovič in komandant »Dubrovnika« Balič. Na »Dubrovniku" Množica valovi in drhti. Oči vseh so uprte na »Dubrovnik« in spremljajo vsako kretnjo naših mornarjev. Točno ob 6.10 pristane »Dubrovnik« ob pomolu. Z ladje vržejo brv. Nato pohiti poveljnik »Dubrovnika« Balič na obalo, se ustavi pred Nj. Vis. knezom Araenoem ki ma poda žrrartrrv Knez Arzen, maršal dvora Dimitrijevič, ministri in zastopniki parlamenta in senata ter ban dr. Jablanovič se podajo na ladjo. Knez Arzen prvi pristopi h katafalku in se globoko pokloni manom svojega velikega nečaka; solze mu zalijejo oči. Za njim se poklonijo še drugi odllčniki. Prišel je čas, da se opravijo uradne formalnosti. Sestavljajo protokol o izročitvi in o prevzemu krste in ga podpišejo. Priprave so dokončane. Krsto prenesejo naši mornariški oficirji na pomol. Na domači zemlji Topovi grme. Trenutek je nenavadno svečan in dostojanstven. Vsi slede mornarjem, ki nosijo na svojih ramenih vzvišeno breme, zadnje oetanke Viteškega kralja. Ob 7. polože krsto na katafalk. Vojaške godbe zasvirajo državno himno. Veličastni zvoki se pomešajo med grmenje topov in zvonjenje iz cerkva. H katafalku pristopi dalmatinski episkop Irinej Djoidjevič s svečeniki. Cerk\enc opravilo se prične. Mornari ška letala krožijo že od 4. ure v treh eskadrilah nad morjem in mestom. Nekaj časa so nad pristaniščem, nato sr krenila »Dubrovniku« naproti in ga spremile v pristanišče. Ziaj krožijo, v velikih lokih nad pomolom, sipljejo cvetie na katafalk rn izkazujejo zadnje vojaške časti svojemu vrhovnemu poveljniku. Pevski zbor splitskih društev odgovarja svečenikom med njihovim cerkvenim opravilom. Po končani službi božji zaigrajo godbe državno himno. Ob 7.20 prisitopi h katafalku splitsko-ma.ka.rski škof dr. Bonefačič v spremstvu treh prelatov in čita molitve. Nato prično polagati vence kraljevske vlade, senata, skupščine, banovine, mesta Splita, angleške mornarice, admirala Fisherja, poveljnikov naših vojnih ladij itd. Medtem ko polagajo vence na katafalk, pristopi vrhovni poveljnik angleške sredozemske morna- Komaj teden mu je, Kar ^e je kralj Ale^sader s krova svojega »Dubrovnika« uoslaarjjal od naše obale, da se popelje v Francija^. sočglavih množic do pokojnega kralja. Ob 10. je povorka pri kraju. Trajala j« nad dve uri. H katafalku pristopijo Sokoli, ki dvignejo krsto in jo polože na ramena bana dr. Jablanoviča, bivšega župana Račiča, sedanjega župana K&rgotiča, 2 kmetov iz splitske okolice, admirala Poliča, vpokojenega generala Todoroviča in generala Radenkoviča. Ti prenesejo s pomočjo Sokolov posmrtne ostanke kralja Zedinitelja na postajo. Za krsrto se vije dolg sprevod, na obeh straneh tvorijo špalir nepregledne množice. Vee oči so solzne. Kraljevski vlak Častna četa francoskih mornarjev odda s četo naših mornarjev zadnjo častno salvo. Kraljevi gardisti prevzamejo krsto in jo položijo v voz dvornega vlaka. V voz stopi episkop Irinej Djordjevič s svečeniki m čita kratko molitev. Godbe svirajo državno himno. Vee je pripravljeno za odhod vlaka. V vlak stopijo Nj. Vie. knez Arzen, maršal dvora Dimitrijevič, vojni odposlanec Dimitrijevič, gg. ministri, posla-niški svetnik Djfurovič in druge osebnosti. Vlak zapusti postajo. Na vseh vmesnih postajah vozi vlak počasneje, da*1 omogoči množicam, da se poklonijo posmrtnim ostankom svojega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. rice admiral Fisher k Nj. Vie. knezu Arzenu in mu izrazi svoje sožalje ln sožalje angleške mornarice. Nato pristopi minister francoske mornarice Pietri, ki je prispel s križarko >Col-bert«, in enako izrazi knezu Arzenu sožalje v imenu francoske vlade in francoske mornarice. Narod ob krsti Prične se mimohod ogromnih ljudski množic mimo katafalka. V povorki eo starci in otroci, možje in žene, ugledni meščani innajsiromašnejši prebivalci iz mesta in iz okol: \ kmetje iz vsega srednjega Primorja. S solzami v očeh se poklanjajo posmrtnim ostankom Viteškega kralja. Mimo mrtvaškega odra se vrste deeettisoči in desettisoči. Knez Arzen z ministri in generalite-t.o, admiral Fisher, mornariški minister Pietri in drugi visoki dostojanstveniki stoje presunjeni pred katafalkom in so globoko ginjeni spričo izrazov iskrene in najgloblje ljubezni in bolesti tt- Sožalje Fidaca Beograd, 13. oktobra. AA. Predsednik vlade Nikola TTzunovič je prejel naslednje brzojavke: Pariz. Kralja Aleksandra so ubili »a francoskem ozemlju, ko se je Franc ia pripravljala, da se mu zahvali in da sa občuduje. Vsi bivši francoski bojevniki so užaloščeni in ga objokujejo. Naša srca so pri vas in z vami. Spoštujemo sporni i kralja viteza im prisegamo, da bomo varovali svete stike, ki nas družijo z vsemi vami. ki ste naši bratje. Predsednik francoskega odseka Fidaca. Frncoska zveza bivših bojevniko-' :a vojnih žrtev vam pošilja v imenu vašb vojnih tovarišev izraze svoje velike bolesti ki sožalja v veliki tugi, ki je vie'a Jugoslaviji in Franciji moža najsljajoejše borbeucsti ir. hrabrosti. Zgražamo se .tal ostudnim zločinom, ki je uSakstfl vse bo. jevii:ks iz vseh naših držav. Prosim vas, da izrazite jugoslovenskim bratom naše bolestno sožalje. Kralj Aleksander je odšel v večnost, njegov spomin pa bo ostal trajro v naših srcih in v sreth našin sino«. Vse naše zastav« so sa pol droga. Predsednik Fidaca. *. — Globoko presunjeni nad smrtjo piti. :i i tega kralja Aleksandra pošiljamo ju geslo venskemu narodu iskreno sožalje. Cordier, bivši častnik Poilus d* Orient. Pariz. — Splošna zveza vojnih invalidov prosi vlado jugoslovenskega naroda, da sprejme naše najtoplejše izraze sočutja v svoji veliki bolesti in sožalje prijateljski državi, ki jo je umor kralja-vojaka tako hudo zadel. — Henri Leveč k, predsednik. Beograd, 13. oktobra. AA. Predsednik jugoslovenskega FTDAC-a g. Ljubomir Ste-! fanovič je dobil ti-le sožalni brzojavki: Boulogne na morju. — Portugalski bojevniki grenko objokujejo z jpgoslovenskimi tovariši izgubo vašega velikega kralja. — Pereira. SaJgon. — Indokitajska federacija bivših bojevnikov globoko sočustvujejo pri velikanski izgubi, ki je zadela naši dve državi, in Vas prosi, da sprejmete bratskega sožalja. Pred tednom dni nam ie Inozemska zastopstva pri pogrebu v Beogradu Pričakujejo se driavni poglavarji kralja Boris in Karol ter prezident Lebrun — Močno odposlanstvo bratske češkoslovaške vojske — Delegaciji pošljeta tudi romunska in turška vojska Ves slovanski Balkan je prisostvoval lurobni svečanosti v Splitu Povratek Viteškega kralja \ domovino so oddajale vse štiri južno* slovanske radijske postaje s Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sofija Ljubljana, 14. oktobra. Snoči pozno zvečer, ko so bila vsa kavarniška okna zastrta v mrak, a Ljubljana je utonila v nemo temo, je napovedal ljubljanski radio prenos kraljevega sprejema v Splitu v nedeljo ob 6.10 zjutraj. Med tem, ko je »Dubrovnik« plui ob jokajoči in kljub pozni noči še vedno živi dalmatinski obali s posmrtnimi ostanki herojskega kralja in mučeni-ka proti Splitu, je bila Ljubljana že skoraj mrtva, poglobljena v svojo bolest zaradi tragične usode našega vladarja. Velike ulične svetilke so bile skrbno zavite v črni flor. Mrzli zrak z neprijetno vlago je vse bolj praznil ljubljanske ulice. Le tu in tam so stale majhne gručice in se komaj slišno menile o grozi. Čakale so nedeljske izdaje listov z najnovejšimi vestmi. Nikjer prešernega smeha, ki sicer v poznih sobotnih nočeh tako rad zveni po ljubljanskih ulicah. V izložbah malone vseh ljubljanskih trgovin so medlele večne lučiee pod slikami Njega, ki je za svojo miroljubno politiko, za svojo državo in svoj narod daroval svoje dragoceno, človeštvu še tako zelo potrebno življenje. Ob šestih zjutraj je zaječal radio. Radio Zagreb, Beograd, Ljubljana, Sofija. Dva bratska slovanska naroda, ki ju vežejo gospodarske, kulturne, plemenske in krvne vezi — ne zgolj slučaj aii zemljepisno naključje — sta v bolesti poslušala, kako prihaja mrtvo telo velikega borca za mir, svobodo in pravico nazaj v domovino. V domovino, ki ga je tako zelo ljubila in ki bi zanj dala vse svoje sinove in svoje moči. Iz morske gladine se je sonce šele dvignilo, a splitska obala je že bila prepolna pobožnega naroda, ki se je želel pokloniti tistemu, ki mu je dal vso svojo ljubezen in ki mu je bila posvečena ljubezen vsega naroda. 60.000 ljudi je v Splitu nemo pričakovalo svojega najvišjega, mrtvega brata. Splitski ban, podban, župan, ge-neraiiteta, oficirji vojske in mornarice, predstavniki vseh oblastev in ustanov so se strnili z množico v skupni bolečini. Zvoke zvonov mogočne splitske katedrale je prepletal jok zvonov manjših cerkva. Krik siren je bolestno pretresel jutranji polmrak. Naša največja potniška parnika, »Kralj Aleksander« in »Kraljica Marija«, ki sta pripeljala tisoče ljudi s severa in juga, sta se skoraj neslišno zasidrala v luki. Tam, — »Dubrovnik« je priplul! Na njem je truplo najdragocenejšega sina Jugoslavije. Ogromna množica 60.000 ljudi je utonila v jokajočem molku. V zraku brnijo letala. Vedno bliže k zemlji prihajajo in se v krogu spet oddaljujejo kvišku pod nebo, da se spet povrnejo k svojemu najvišjemu gospodarju. Nato rezka vojaška povelja, močnejši jok zvonov in molk — da čujemo, kako je mostič spojil »Dubrovnik« s pomolom ,s sveto jugoslovensko zemljo. Mikrofon na splitski carinarnici, v globoko črnino zaviti in z zadnjim najvišjim ukazom »Čuvajte Jugoslavijo!« okrašeni, zdaj poroča: Predstavniki vojaških in civilnih oblasti odhajajo na brod, da se za vedno poslove od viteškega graditelja in zedinitelja Jugoslavije. Ogromen katafalk z baldahinom, ki ga je krasila kraljevska krona, je bil pripravljen za krsto. Tisočglava množica je z ljubeznijo in solzami pričakovala nemo, tako nemo, da se čuje skozi mikrofon, kako morski valovi poljubljajo našo obalo. Tu in tam so med neprestanim zvcnjenjem vseh splitskih zvonov prelomili zrak pozdravni topovski streli in častne salve. V mladem, sončnem jutru se vrača kralj v domovino, v domovino, ki ji je ustvaril najlepše jutro njenega življenja. Vojaška godba je trikrat ponovila državno himno, zvonovi so še bo-lestneje zaihteli. Ko so naši mornariški častniki prenesli krsto z broda na katafalk, so se slišale kratke molitve pravoslavnega epi-skopata. Glas šibeniškega dr. Milete je trepetal in komaj zadrževal solze, a pevsko društvo »Šumadija« je ihte odpeva-lo. Za »Dubrovnikom« se je med tem razvrstila eskadra naše mornarice, ki je včeraj odplula svojemu najvišjemu za-povedciku naproti. Poleg nje je v bratskem redu stalo francosko in angleško brodovje. Ogromno število naših, francoskih in angleških mornariških častnikov z našim admiralom Marjanom Poličem na čelu je z bolestjo v srcih gledalo krsto najvišjega zapovednika Jadrana. Naši mornarji so mu poklonili prekrasen venec z napisom »Svojemu vrhovnemu komandantu — jadranska mornarica«. Ta venec in ogromen venec društva »Marjan«, ki je bil zvit iz treh cipres in same marjanske flore, in ki zaradi svoje ogromnosti najbrž ne bo mogel biti prepeljan v Beograd, sta vzbujala splošno pozornost. Nad 300 vencev je okrasilo oder do tragične vzvišenosti plemenitega kralja Aleksandra, ki je združil v sebi najvišje vrline junaka in viteza. Potrtost zaradi krutega udarca usode, osuiplost zaradi nedogledne tragike, pre-senečenost zaradi1 grozote neusmiljenega dejstva so dokazovala letala — hi-droavijoni in bombarderji — v zraku, molk tisočerih na obali ter torpiljeri, nosilci min, podmornice in bojni čolni, ki so v spremstvu kraljevskega »Dubrovnika« pripluli v Split. Zastave na vseh brodih, jugoslovenskih, francoskih in angleških, so bile spuščene na pol diroga. Dvajset prvi topovski strel je dokončal zadnji pozdrav našemu vladarju, ki mu je do Splita prihitela naproti tudi njegova zvesta garda, da mu od tod na vsej poti po domovini do Beograda izkaže s svojo stražo zadnjo čast. Letala so še vedno krožila nad katafalkom. Mimohod so pričeli rezervni častniki, nato Sokoli. Vrstni red ni važen: narod se je zadnjikrat klanjal svojemu kralju. Ljudstvo, brez vsakega ozira na družabni položaj, društveno pripadnost ali politično prepričanje. Kmetje so ihteli, kmetice so jokale glasno in prinašale k odru šopke poljskih cvetlic, ki so bile našemu vladarju enako drage in morda še dražje od umetno vzgojenih, plemenitih rož. Imena odličnikov, ki so bili v tej množici poleg preprostih kmetov, so se izgubljala v skupni bolesti zaradi kraljeve smrti. Oder je bil kmalu preobložen s cvetjem, venci, palmami, palmami miru, palmami naše Dalmacije in našega morja, ki ga je kralj Aleksander tako zelo ljubil. Mornarji »Dubrovnika« so ves ta prizor v stavu »mirno« nemo zrli na svojem brodu, na katerem so pripeljali Jugoslaviji najdražje truplo. Nekaj minut pred deseto uro so dvig- Praga, 14. oktobra. AA. Od dneva mar-seilleske tragedije, ki je uničila življenje kralja Aleksandra, živi ves češkoslov. narod v globoki žalosti. Intimno sočustvuje s tugo svojih jugoslovenskih bratov. Kralj Aleksander je bil zvest prijatelj češkoslovaškega naroda in zato so ga vsi češkoslovaški sloji visoko cenili in ljubili. Šele zdaj, po njegovi smrti, pa se šele vidi, kaj je bil pokojni kralj Aleksander za čeho-slovake. Tu ne gre za uradne izraze so-žalja in žalosti, kj se izkazujejo tujim vladarjem. Smrt kralja Aleksandra je globoko presunila od prvega do zadnjega in ranila njegova najintimnejša človeška in slovanska čustva. Solze, ki so se te dni pojavile v očeih mnogih Čehoslovakov, so prihajale iz bratskih src, kj iskreno objokujejo kralja Aleksandra kot da je iz njihove krvi in mesa. Nikjer na svetu smrt blag o pokojne ga kralja ni tako globoko ranila kakor na Češkoslovaškem. Praga je ovita v globoko žalje za jugo slo venskim kraljem. Praški listi pišejo o življenju kralja Aleksandra jn o veličini njegove žrtve. Težko je najti kulturno društvo ali rodoljubno ustanovo, ki se ga ni spomnila s spominsko sejo. Na dan pogreba bo Praga žalovala za pokojnim kraljem z enako ljubeznijo kakor ves jugoslovenski narod- Pred starodavno praško občino bodo stali pod vedrim nebom tisoči in tisoči praških meščanov, da dajo pokojnemu kralju-mučeniku zadnjo čast in da iz ust svojih voditeljev slišijo, kakšno je brilo življenje in smrt kralja Aleksandra. Manifestirali pa bodo tudi svojo vero v bodočnost močne Jugoslavije in v večno •prijateljstvo češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda. Kralj Aleksander s-pada v češkoslovaško zgodovino im bo odslej živel v češko- nili kraljevsko krsto in jo prenesli v dvorni vlak, v katerem so že čakali duhovniki, da molijo za pokoj našega kralja na vsej poti do Beograda, poleg častne straže kraljeve garde. Nepregleden špalir naroda je bil ob železniški progi, ko je odpeljal vlak. Špalir, ki bo nepretrgan skozi Liko, Gorski Kotar, Hrvatsko, Slavonijo in Srem do Beograda, ker je povsod narod pohitel, da se molče in v obupni bolečini poslovi od svojega kralja na Njegovi zadnji poti proti Oplencu, kjer ga bodo položili k večnemu počitku med preperele zastave junaških srbskih polkov, v zemljo, v kateri počivajo nešteti Njegovi so-bojetniki, v zemljo, ki jo je ljubil celo svoje življenje in ji končno zaradi dela v duhu tradicij Karadjordjevičev žrtvoval tudi samega sebe. Njegov spomin bo zapisan v naši zgodovini z jeklenimi črkami, a naš krik bolesti, ki ga spremlja na Njegovi zadnji poti po domovini, glasi: Slava nesmrtnemu Kralju Vitezu, Graditelju in Zedinitelju! Čuvajmo Jugoslavijo! Vladimir Regally. slovašikem spornimi poleg drugih njegovih velikih srno v. Praga, 14. oktobra. AA. ČTK poroča: Žalovanje češkoslovaške vojske zaradi smrti kralja Aleksandra se bo pokazalo tudi na narodni praznik 28. oktobra. Tega dne odpadejo vse povorke, svečanosti, zabave in športne prireditve. Praga, 14. oktobra. AiA. ČTK poroča: V ponedeljek odilete tri letala čez Zagreb v Beograd, kjer bodo prisostvovala pograbu blagopokojnega kralja Aleksandra. Prj«a, 14. ofctobra. AA. ČTK. poroča: Iz Prage poide v Beograd več posebnih vlakov s sokolskimi delegac jami in drugimi češkoslovaškimi udeleženci na pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra. Praško Sokolstvo Praga, 14. oktobra. A A. ČTK poroča: Praško Sokolstvo je priredilo spominsko svečanost za blagopokojnega kralja Aleksandra in Louisa Barthouja. Prisostvovali so ji predsednik parlamenta, člani diplomatskega zbora, odposlanec predsednika Masaryka, zastopniki praške občine in raznih rodoljubnih društev ter mnogi prijatelji Jugoslavije in Francije. Predsednik praškega Sokola dr. Bukovski je v izbranih besedah očrtal plemenito osebnost blago, pokojnega kralja Aleksandra in obeodil zločin, ki je iztrgal Jugoslaviji in Franciji niena najboljša delavoa za mir. Spominska svečanost v Varšavi Varšava, 14. oktobra. AA. Pat poroča iz Krakova: Tukajšnje poljsko-jugoslovensko društvo je priredilo svečano spominsko slovesnost za blagopokojnim kraljem Ale. ksandrom I. Spominski govor je imel prof. Walter. Beograd, 14. oktobra, v. Vlada sprejema še vedno nove prijave delegacij tujih suverenov, vlad in parlamentov, ki se bodo udeležile pogrebnih svečanosti. Doslej je prijavljena češkoslovaška delegacija, ki jo bo vodil kot posebni zastopnik prezidenta Masaryka predsednik češkoslovaške vlade Jan Malvpetr. Vlado bosta zastopala ministra Bohuslav Bradač in dr. Ivan De-rer. V sklopu delegacije bo močno zastopstvo češkoslovaške vojske, ki ga vodi generalni inšpektor češkoslovaške armade general Jan Sirovv z načelnikom glavnega generalnega štaba armijskim generalom Ludvikom Krej-čijem. V zastopstvu češkoslovaške vojske bo kombiniran bataljon češkoslovaške pehote in zastopnikov vseh vrst orožja ter častna četa 48. pešpolka »Jugoslavija« iz Benešova. Ta četa bo prinesla seboj tudi polkovno zastavo, ki jo je poklonil polku nokojni kralj Aleksander. V teku jutrišnjega dne bo priletela na bežanii^ko letališče v Zemunu tudi eskadrila češkoslovaških letalcev, ki bo sodelovala pri vseh pogrebnih svečanostih skupno z jugopiovenskimi in romunskimi letalskimi oddelki. Anglaškega vladarja ho zastopal princ Jurij, vlado pa angleški poslanik na našem dvoru Henderson. Angleško vojsko bo zastopala četa angleških mornarjev, ki se ie že izkrcala v Splitu ter je na potu v Beograd. Po naročilu predsednika turške republike Kemal-paše bo sodelovala pri pogrebu tudi četa turške pehote kot zastopnica turške vojske. Poleg zastopnika predsednika grške republike in grške vlade, zunanjega ministra Ma-ksimosa, se udeleži pogreba četa grških mornarjev, sestavljena iz moštva vojnih ladij, ki eo spremljale preteklo leto kralja Aleksandra na njegovem potovanju na Krf. Italijanskega kralja bo zastopal pri pogrebu prnic Kimone Savojski-Aosta, vojvoda Sploletski z zastopniki kraljeve civilne in vojaške hiše. Pogreba se udeleži tudi posebna deputacija italijanskih generalov kot zastopnikov italijanske vojske. Po zadnjih vesteh iz Pariza se bo pogreba na željo francoskega naroda udeležil osebno predsednik francoske republike Lebrun v spremstvu mar- Žalovanje v Rumuniji Bukarešta, 14. oktobra. AA. Včeraj popoldne Je imela rumunska akademija spominsko sejo, na kateri je minister Lape-datu imel govor o pokojnem kralju Aleksandru in francoskem zunanjem ministru Barthouju. Izguba, je dejal govornik, ki je s smrtjo legendarnega kralja zadela našo iskreno zaveznico Jugoslavijo, je ovila v globoko žalost tudi ves n imunski narod. • Bukarešta, 14. oktobra. AA. Rumun-ski listi se obširno bavijo z marseille-sko tragedijo. ,Cuventul' piše med drugim. Tisti, ki so poznali blagopokojnega jugoslovenskega vladarja, vedo, da je Jugosiavija njegovo delo. Kralja Aleksandra ri več med živimi. Umrl je, toda njegove ideje ostanejo. V tem hudem času naj se Jugoslavija zaveda, da ima v Lvjopi iskrene prijatelje, ki bodo v?e st> lili, da ji olajšajo sedanje treuutke, tako da jih bo preživela brez vsakega pi etresljaja. Jugoslavija, ki je za svojo neodvisnost prelila potoke Krvi, ima v namestništvu, ki ga je določil blagopokojni kralj Aleksander, voditelje, ki jih danes nujno potrebuje in ki bodo do polnoletnosti kralja Petra II. vodili državo po poteh, ki jih je zgradil mučeniški kralj. Bukarešta, 14. oktobra. AA. Snočnji listi priobčujejo obširna poročila iz Beograda o veličastnem in navdušenem sprejemu, ki ga je ogromna množica Beograjčanov priredila Nj. Vel. kralju Petru II. Listi poročajo, da bo pogrebu kralja Aleksandra poleg že določenega odposlanstva, ki bo zastopalo Nj. Vel. kraflja Karola, vlado in vojsko, prisostvoval tudi maršal Prezan. Žalovanje v Ameriki Washlngton, 14. oktobra. AA. Strašna vest o tragični smrti blagopokojnega kralja Aleksandra je zbudila globoko bolest nele v vseh uradnih krogih, temveč tudi med prebivalstvom, ki je vedno bolj cenilo pokojnega kralja kot enega največjih državnikov sodobnega sveta. Posebno porazno pa je vest učinkovala v naših kolonijah. Kraljevsko poslaništvo v Washiogtonu je prejelo veliko število sožalnih izjav od ju-goslovenskh sokolskih in drugih narodnih društev v severni Ameriki. Vsi izražajo svojo neizmerno žalost in tugo nad smrtjo velikega kralja Aleksandra. Hkratu pa tudi zražajo zvestobo in ljubezen dinastiji Karadjordjevičev in Mj. Vel. kralju Petru M. fira usode Pariz, 14. oktobra AA »Matin« poroča, da ie vrli operater Dascome, k le posnol ve- potek marsedleskega atentata, preminul Med atentatvm je ostal nepoškodovan, če-orav je mfmn niega švgnilo kakih 10 krogel. Vč*-aj ra ga je dohitela *tnrt zaradi možganske Lafi. šala Petaina in ministra vojne mornarice Pietrija, ki sta že dospela v Beograd, ker sta spremljala s križarko »Colbert« posmrtne ostanke pokojnega kralja na njegovi poslednji poti v domovino. Pričakuje se tudi prihod rumunskega kralja Karola, v primeru njegove zadržanosti pa ga bo zastopal princ Nikolaj, ki se bo vsekakor osebno udeležil pogreba. Rumunsko vlado bo zastopal zunanji minister Titulescu skupaj z ministrom vojske generalom Angele-scom in ministrom Franasovicem. Z močno delegacijo bo zastopana tudi rumunska vojska, ki pošlje poleg čete gardnega polka kralja Aleksandra še kombinirano četo, sestavljeno iz vseh rodov rumunske vojske. Pogrebnih svečanosti se udeleži tudi eskadrila ru-munskih letal. Kot posebni zastopnik nemškega kancelarja Hitlerja je najavljen opol-nomočeni minister v. Keller, dočim bo zastopal na pogrebu nemško vlado nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren. Pogreba se bo najbrže udeležil tudi sam bolgarski kralj Boris. V primeru njegove odsotnosti ga bo zastopal princ Ciril. Belgijskega kralja bo zastopal eden izmed članov belgijske vladarske hiše, čegar ime pa doslej še ni javlieno. Ostali suvereni bodo zastopani po svojih poslanikih ali pa posebnih odposlancih. Varšava, 14. oktobra. AA. Pat poroča: Predsednika poljske republike, bo zastopal na svečanem pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra general Boleslav Dlugosev-ski V Beograd odpotjuje kot izredni odposlanec. Generala Dlugosevskega bo spremljalo več oficirjev. Praga, 14. oktobra. A A. ČTK poroča: Izšlo je uradno poročilo, da poide zunanji minister dr. Beneš s pogreba Louisa Barthouja v Parizu naravnost v Beograd. Pariz, 14. oktobra AA. Listi pozdravljajo, da se predsednik republike Lebrun udeleži pogrebne svečanosti v Beogradu. »Edho de Pariš« piše v tej zvezi med drugim: Prepričani smo, da se francoska politika ne bo izpremenila. Prva njena skrb naj bo ta, da še boli okrepi Malo antanto. Srečni smo, da je v tej zvezj predsednik republike Lebrun smatra) za svojo dolžnost, da se osebno udelež pogreba blagopokojnega Vite*kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Beogradu Potrtost v solunski jugoslovenski koloniji Solun, 12. oktobra. AA. Vest o tragični smrti kralja Aleksandra so z grozo sprejeli ne samo člani jugoslovenske kolonije, temveč tudi grško prebivalstvo. Člani jugoslovenske kolonije so se že po prvih glasovih o tragediji začeli zbirati pri vicekonzulu Andriču v njegovem stanovanju Ln tam prebili ves večer v čakanju novih vesti. Ponoči so obiskali vicekonzula in mu izrazili eožalje gluverner Makedonije g. Gralis, ravnatelj političnega oddelka generalnega guvernerja Talekos. metropolit. arm:jski poveljnik z načelnikom štaba, mestni župan, rektor univerze, policijski šef, poveljnik mesta, poveljnik pristanišča, grško-jugoslovenska liga, korporativno odposlanstvo ruskih častnikov in invalidov, ruski emigranti, ves konzularni zbor in mnogo zastopnikov solunskega prebivalstva. Jugoslovenska kolonija v Solunu je vsa v črnem; na konzulatu, na trgovmsko-in-dustrijsiki zbornici, v jugoslovanskem klubu, na jugoslovenski šoli, na vseh državnj'i ustanovah in na mnogih zasebnih hišah vihrajo črne zastave. Listi pišejo izključno samo o marseille-6kem dogodku. 0 pokojnem jugosloveu-skem kralju pravijo da je bil velik kralj, zedinitelj Jugoslavije, borec s solunske fronte in velik prijatelj grškega naroda. Zlasti naglašajo, da je imel posebne simpatije za Solun, kjer je prebil najtežje trenutke svojega živlienja in odkoder je pripravljal osvoboditev svoje domovine in ustvarjanje Jugoslavijo. Kraljev obisk pri nekdanjem gardistu Ko je Nj. Vel. kralj Aleksander lani julija potoval po Liki, se je na poti proti Plitvicam ustavil v mali vasi Baljevcu pod planino Plješivico. Avtomobil se je ustavil sredi vasi in od vseh strani so prihiteli vaščani, ki niso bili pripravljeni na ta obisk. Kralj je vprašal, kje je doma nekdanji gardist Gašpar Hečimovič. Mož ie bil z doma nekje na delu in mnogi so pohiteli, da ga poiščejo. Nekatere žene in otroke je tudi bogato obdaroval. Med ofe-darovanci sta bili tudi dve bedni beračici. ki še nikdar nista niti videli kaj šele imeli toliko denarja kakor j ma ga je stisnil v roke neznan prijazen častnik. Ko je kraljev avtomobil oblegala pisana množica, pa se je z največjo težavo preril skozi njo bivši gardist Hečimovič. Kralj se je zanimal za vse njegove razmere, se prijazno poslovil od njega in od množice ter potem odpeljal proti Pliivicam Vsa vas se je šele po odhodu vladaria spomnila, da je bila že pred dnevi izvolila deputacijo. ki naj bi vladarju, če bi potoval skozi kraj. izročila spomenico, v kateri je bila tudi prošnja naj bi državna oblastva pomagala revnim vaščanom zgraditii prepotrebni vodnjak Izvoljena deputacija se je naglo odpravila na Plitvice. da bi tam naknadno predložna prošnjo, na katero je ob nenavadnem vladarjevem obisku popolnoma pozabila Preden pa so možje krenili, je že prispela vest od ban-ske uprave da ie vlada' takoj po prihodu v Plitvice določb večjo vsoto, da bi se Baljevčanom izpolnila njihova želja. v pričakovanju r tvega ljubljenca Vse prebivalstvo se pripravlja, da na čim bolj svečan način sprejme truplo Viteškega kralja Beograd, 14. oktobra v. Prestolnica se mrzlično pripravlja, da čim dostojneje sprejme posmrtne ostanke Viteškega kralja. Vse ulice imajo žalno obleko. Danes ni v Beogradu hiše, raz katero ne bi vihrala črna zastava. Hiše, ki leže ob poti, kjer se bo pomikala poslednja povorka pokojnega junaškega kralja, se še posebno odevajo v črno žalno odelo, ker so meščani pričeli spontano drapirati tudi stanovanjska okna hiš s Črnimi okviri in slikami pokojnega kralja. Naravnost pretresljiv je pogled na beograjske izložbe, in to od izložb največjih in najelegantnejših trgovin pa do malih bra-njarij. Trgovine naravnost tekmujejo med seboj, katera bo lepše in častne je poveličala spomin velikega kralja. Nameščenci mestne električne centrale so pričeli že v nočnih urah ovijati vse cestne svetilke in obločnice e črnim florom, ki bodo gorele več čas, kar bo ležal preminuli vladar na mrtvaškem odru v svoji prestolnici, ki ga je naravnost oboževala. Posebno turobno bodo okrašene od strani mesta one ulice, po katerih se bo kretala žalna povorka, predvsem Terazije, kjer se je pokojni kralj tolikokrat navdušeno pozdravljen od svojih zvestih Beograjčanov, sprehajal med svojim narodom. Naval od zunaj je že sedaj ogromen! Vsi vlaki, ki prihajajo v Beograd, so prenapolnjeni. Ni je menda že danes družine v Beogradu, ki ne bi imela vsaj enega, če ne več gostov, ki so prihiteli, da se poslednjič poklonijo Viteškemu kralju. Odbor za pogreb je rekviriral za sebe vse hotelske prostore, gacije iz inozemstva, ki se priglašajo v ved-da bo mogel prenočiti mnogoštevilne dele-no večjem številu. Gotovo je že sedaj, da bo udeležba naroda na pogrebu tako ogromna, kakršne do danes še ni videla Jugoslavija. Beograd, 14. oktobra v. Ker je preložen odhod posebnega dvornega vlaka a posmrtnimi ostanki pokojnega kralja Junaka iz Zagreba na jutri ob 13. popoldan, bo prispel vlak v Beograd šele kasno zvečer. Poleg tega je treba računati s tem, da bo imel dvorni vlak najbrže večjo zamudo, ker se ne bo ustavil samo na že določenih postajah, nego bo vozil z zelo zmanjšano brzino skozi vse večje postaje, na katerih bo zbrani narod izkazal poslednjo čast svojemu tako tragično preminulemu vladarju. Po poročilih s postaj ob progi Zagreb-Beograd ni niti ene postaje, »ker ne bo zbranih na tisoče ljudi, da se poslove od kralje Zedinitelja. Zaradi poznega prihoda dvornega vlaka na beograjsko postajo se ne bo vršil v Beogradu noben večji sprejem. Posmrtne ostanke bodo pričakovali na kolodvoru samo člani kraljevske hiše, kraljevi namestniki, predsednik vlade Nikola Uzunovič a člani vlade ter predstavništva obeh zbornic. Takoj za tem bodo odpeljali krsto gardisti v stari dvor, odnosno Saborno cerkev, o čemer bo padla odločitev v tekn '"-"ašnjega dne. Zaključne svečanosti na Oplencu Beograd, 14. oktobra v. Po dosedanjih dispozicijah se bodo končale oficielne pogrebne svečanosti v Mladenovcu po prenosu krste iz dvornega vlaka v posebni avtofurgon. Od Mladenovca dalje bodo spremljali krsto na avtomobilih samo člani kraljevskega doma, kraljevi namestniki, kraljevska vlada, predsedništvi obeh zbornic in zastopniki tujih suverenov in vlad. Zaključnih pogrebnih obredov v zadužbini na Oplencu se bodo udeležili poleg navedenih odličnikov tudi zastopniki seljakov iz Topole, kjer je Viteški kralj Aleksander Zedinitelj prebil marsikatero uro počitka po težkih vladarskih poslih. koslovaška žaluje Smrt kralja Aleksandra je globoko presunila ves češkoslovaški narod, ki deli bol bratskega naroda Zvestoba naše vojne sile Vojni minister )e zapovedal vojski in moraarid, da varuje spomin na največjega junaka in zvesto izpolnjuje prisego kralju Petru II. Beograd, 14. oktobra. Minister vojake in mornarice, armljski general Milivoj Milovanovic je Izdal naslednjo naredbo, ki se je danes pre-čitala vsem postrojenim enotam in ustanovam v vojski in mornarici kraljevine Jugoslavije: svojega naroda, Silno navdušenje, t katerim te je narod na poti poslavljal od nJega, dokazuje, kako veliko vero Je imel vonj In v njegovo podjetje tn kako velike nade je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Toda zločinska ro-ka Je presekala njegovo delo bai v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander je pa-del pri vršitvi svoje visoke naloge. N?pie-trgoma do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam je zapustil svoje poslanstvo: Čuvajte J u gos Iavi j ol Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija Je, glejte, tudi njegova poslednja besedaI Dela kralja Aleksandra I. so ogromna in v zgodovini našega naroda se bodo n' j* vidne je odražala. Njegova nadarjenost in sposobnost stj nenadkriljivi. Zato je t\-di izguba nje&<4 nenavadno težka. Pokojnemu kra j čast, V^čr na slava Viteškemu kralju Aleksandru l, Zedir i tel jut Toda, junaki, da izpolnimo zaobljubo, kj Aam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora bifi največja dolžnost, da častno in visoko držimo zvestobo njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mt smo že položili vojaško prisego vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru 11. V tej prisegi smo se zaobljubili, da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku To je naša dolžnost. To je edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvršilei tistega, kar nam je kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupal. S svoje strani vam zapovem, da se zato držite prisege, ki ste jo položili in da služite z isto voljo in samopremagovanjem, kakor ste to zdaj pohvalno delali: Kralj in domovina morata biti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan, da boste tako delali, in zato vas, junaki, pozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II,/ Naš vzvišeni vrhovni zapovednik Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel od zločinskega napada 9. oktobra v Mar-seilleu. Padel je, junaki, poveljnik, ki nas ji s z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil od zmage do zmage in ki je ovekove-čil i svoje i naše ime. Izgubili smo stare-Mno, čigar plemenita duša je popolnoma obvladovala naša srca, starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval 1, armiji v balkanskih vojnah 1912-13. Čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in junaštvom. Sloves njegovega orožja se je daleč razlegal in povsod so govorili o njegovih sijajnih uspehih. Z njegovimi zmagami se je osvobodila Južna Srbija, ki jo je tako ljubil. Svetovna vojna od leta 1914. do 1918 ga je zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevana bitka na Ceru in pri Kolubari. Med njegovim poveljevanjem se je vršilo ono strahovito pror bi jan je skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustil svojih čet. temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem se je pojavila naša vojska na solunski fronti, da preurejena in ponovno usposobljena za akcijo naglo stopi v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav istim poletom, s kakršnim se je boril poprej. Pod njegovim poveljstvom je bil naposled izvršen preboj solunske fronte in s tem končna zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander 1. je torej vodil našo vojsko tedaj, ko je ustvarjal Jugoslavijo. On je dokončal tudi njeno osvobojenje in zedinjenje, ki ga je na svečan način proglasil. Po vojnah se je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je bila samo njemu lastna, ves posvetil urediM države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja. Povsod fe dajal vzpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se čim pravilneje razvije in izpopolni. Tudi na svoje poslednje potovanje v prijateljsko Francijo je odšel za blagor dog čuva Jugoslavijo Mrak je legel na naša srca, jesenska megla pokriva Jugoslavijo. — Našega •največjega državnika, najboljšega Jugoslovana. ki je neštetokrat zrl smrti v obraz in se je ni bal, ni več! Ni bil neranljiv ... Takoj po vojni so imeli Čehi izvrstnega voditelja Masaryfea, mi Jugoslovani smo jim bili pogosto nevoščljivi, ker smo mislili, da nanj manjka takega moža, ki bi srečno in varno vodil naš dr-'žavni brod po povojnem razburkanem •morju. Videli smo naše politike, na mladega kralja pa nismo pomislili. In vendar, imeli smo državnika v osebi našega nam neizrečeno milega kralja. Naš kralj Aleksander, nosilec pomembnega imena, ni bil samo pravicoljuben, svoj narod ljubeč vladar, neskončno hraber poveljnik svoje armade, on je bil tudi izredno bistroumen državnik, brez pretiravanja lahko rečemo: prvi dTŽavnik Evrope. Varno je vodil naš jugoslovenski brod, vedno večja je bila njegova izkušnja, vedno sigurnejša je bila roka kr-matrja. Prevozili smo nevarne ožine in čeri in že smo se bližali varnemu pristanišču. Izkušenega krmarja ni več___ Šele, ko kaj izgubiš, spoznaš vrednost te reči. Mi lahko rečemo: ves narod se šele sedaj v polni meri zaveda, kaj nam je bil vsem, kaj je bil Jugoslaviji, ki jo je ustvaril in tako ljubil. Slovanska plemena so imela mogoče več genialnih vladarjev kakor drugi narodi. toda naša velika tragika je, da smo take izredne kneze le prehitro izgubili. Tak komet v žalostni slovanski zgodovini je bil n. pr. kralj Otokar n. »zlati« kralj, izredno nadarjen, v vseh pogledih sposoben, pa je padel komaj 48 let star kot lev se boreč proti premoči "nemškega cesarja in Madžarov. Tak komet na nebu slovanskih vladarjev je bil srbski car Štefan Dušan. Za njegovega vladanja je bila Srbija velesila in njegova velika država mogoče najbolj kulturna v Evropi, — treba je pomisliti samo na njegov humani zakonik. Ta veliki državotvorec je umrl komaj 47 let star. Naš ljubljeni Aleksander nas je zapustil v 46. letu. Da je dosegel po vladarskih vrlinah najznamenitejše in najsposobnejše vladarje, bo potrdila zgodovina. Mi plakamo, čutimo se brez veščega krmarja, slabe, čreda brez vodnika je zbegana. Mi vemo, da strel v srce ni veljal kralju Aleksandru, veljal je nam vsem, velja! je Jugoslaviji. Toda naš vodja je živel dovolj dolgo, da je postavil trdne temelje prelepi stavbi Jugoslaviji. Naš pokojni vešči krmar ni skrbel za jugoslovenski brod samo, dokler je živel, preskrbel je vse potrebno za žalostni dogodek, ki je res prišel. Gorenjsko z Bledom in okolico je ljubil naš vzvišeni pokojnik. Na Bledu je napisal svoja zadnja povelja. Vse je v redu. Zapustil je izkušeni krmar mladega sokoliča, ki bo gotovo, kakor že sedaj kaže, očetove vrline dedoval. Vso ljubezen in vdanost, ki smo jo gojili do rajnkega vladarja, prenašamo na ljubljenega sina, našega mladega kralja Petra n. Z veseljem je prinašal vedno in vedno naš veliki pokojni vodja žrtve na oltar Jugoslavije. Te žrtve so donašale sa- dove. Tudi poslednja, največja žrtev, življenje, bo rodila obilen sad. Vse, ves naš troedini narod bo še bolj strnila okrog mladega kralja in kraljevskega doma. Mi vsi vemo, mi vsi instinktivno čutimo, da bo Vsemogočni usLišal poslednjo prošnjo kraljevo, da bo čuval Jugoslavijo. ___ Oltar v Zvezdi Mnogi so, ki jih vodi pot mimo »Zvezde«, in vsakdo nehote obstane in oko se mu upre v paviljon pred kavarno, ki ga je naš velezaslužni kavarnar g. Krapeš v soboto spremenil v majhen cvetlični gaj, v lep, pietete poln intimen oltarcek, v katerem stoji na sredi slika našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ovita z žalno kopre-no, pred njo pa gorita dve debeli sveči, a ob strani sta postavljeni na dveh stebrih krasni vazi, polni živordečih nageljnov. Ves paviljon je črno drapi-ran, s tankim prozornim črnim pajčo-lanom so zastrte tudi žarnice, ki gore na stropu ln spredaj, a kraljeva slika sama stoji med samim zelenjem, otožnimi palmami, na vsaki strani pa po ena mogočna aloja, a spodaj na tleh je postavljenih 6 medeninastih posod, ki v njih dehte krvavordeče dalije. posebej pa sta še postavljeni dve vrsti ivk Spredaj v vetru žalostno plapolata dve črni zastavi, a nad paviljonom je pomembni napis, kraljeve zadmV bpaede, slavni memento: »Čuvajte mi Jugoslavijo! Aleksander.« Tisoči Ljubljančanov gredo tod mimo. In pristopijo k oltarčku. Tako se bolestno poklanjajo spominu Njega, ki je mrtev in vendar nesmrten med nami. Narodno delavstvo se klanja vzornemu vladarji^ Ljubljana, 14. oktobra. Dopokine o}> 10. se je vršila žalna komemoracija Narodne strokovne zveze V dvorani OUZD se ie obralo polno nacionalnega delavstva, /čina v črnih oblekah m s črnimi kravatami V smrti sv. Save. Ogenj na Barju Ljubljana, 14. otobra. Menda si je neznani požigalec, ki že dolgo strahuje Barje in vso njegovo bližnjo okolico, izbral prav soboto za svoje zločinsko delovanje. Ze nekajkrat je gorelo na Barju, na Ilovici in ob Dolenjski cesti ravno ob sobotah in tudi včeraj smo imeli na Barju ogenj. Gorelo je na Knezovem stradonu 43, in sicer je zapel rdeči petelin na dvojnem kozolcu poseetnice Marije Kadunčeve. Goreti je začelo okrog 8. in so takoj prihiteli na pomoč gasilci z Barja, z Rudnika, poklicni z motorno brizgalno iz Ljubljane, pa tudi z Laverce. Kozolca. ki je bil natrpan s krmo in senotn, sicer niso mogli rešiti in je pogorefl do tal, pač pa so obvarovali katastrofe stanovanjsko hišo. ki stoji le kakih 10 m stran in so jo plameni že lizaK. §koda znaša okrog 20.000 Din, posestnica je pa bila zavarovana pri zavarovalnici. Obrtniito v Ljubljani obveščamo. <|a se sprejemajo orijave za skupno udeležbo na pogrebu v Beogradu v pisarni Okrožnega odbora obrtnih združenj v Ljubljani danes do 18 ure. Prijavljencem se preskrbe potom pisarne potrebne legitimacije. — Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljub liani. Obtnišfvo dravske banovine Združene obrtniške organizacije so imele dopoldne skupno posvetovanje, kjer so v popolnem soglasju zaključile: Vsaka or-gnizacij odpošlje po možnosti svoje odposlanstvo. Vse delegacije ie dravske banovine nastopajo pri pogrebu skupno pod vodstvom pcKlprf^sednika ZTOI v Ljubljani g. Josipa Rebeka. Obrtništvo dravske banovine pokloni po svojih organizacijah kršen srebrn venec s posoetitvijo ln snoaminsko knjigo, v kteri so imena vseh obstoječih obrtnih organizacij v banovini Odhod delegacij Je dubrovni1*ii Slovo: Nj. Vel. kraljica Marija in predsednik francoske republike Albert Lebrun odhajata z ,Jhtbrovnika", ki je takoj nato kremi iz marseUleskega pristanišča v domovino lažna Srbija objokuje svojega rešitelja Skoplje, H. oktobra. Žalost Južne Srbije zairadi tragične smrti kralja Aleksandra je neizmerna. Dasi so te vesti vso državo pogreznile v globoko žalost, ima iz mnogih vzrokorv ta žalost v južnosrbskih krajih še bolj pekočo bolečino. Na južnosrbskih tleh je bil začetek velikega poslanstva pokojnega vladarja. Južna Srbija in njeni prebivalci so bili priča njegovega zmagovitega pohoda v balkanskih vojnah, bili so priče najstrašnejših časov po lepi zori priborjene srvobode na poti na krvava bojišča in naposled v tujino, ko so za umikajočo se vojsko, ki jo je vodil regent Aleksander, gorele domače vasi in ko se je vse naokrog zgrinjal oklep sovražnega uničevanja. Na domača, od sovražnih granat r a zorana tla, pa je spet stopila srbska vojska 1918, ko je njen poveljnik, regent Aleksander usmeril pot s ciljem »naprej v slavo ali v smrt!« Pot je vodik v slavo in ko je napočil mir v zdrožemi, svobodni Jugoslaviji, se je tiadatr ponovno vračal na torišče svojih zgodovinskih pohodov. Zadnjič je bil v Skopij-u letos spomladi, ko so manifestirali bojevniki iz 1. 1914., da so ohranili za vso Jugoslavijo isto srčnost in isto zvestobo, s katero so pred dvajsetimi leti iz Skoplja odhajali na bojišča. Južni Srbiji pa je naš vladar tudi drugače vedno posvečal svojo največjo skrb ter se zanimal za vse njene goospdarske in kulturne zadeve. Skoplie je prvo vest o strašnem dogodku dobilo po radiu in je vso noč preživelo v največjem razburjenju in bridki žalosti, vmes pa tudi v mrzličnem iskanju utrinka kake nade. Zjutraj 10. t m. pa so bili tudi po Skopi ju razširjeni letalci in dospele so tudi prve izdaje prestolniških listov, ki so potrdile vso tragično resnico. Vrhovni vojaški poveljnik Aleksander in veseli Šuma-dinci Nekaj dni pred zgodovinskim 14. septembrom 1918, ko je bil začetek preboja solunske fronte, se je vrhovni vojaški poveljnik regent Aleksander v mali leseni kolibi na Rukoviku vso noč razgovarjal s svojimi generali o pripravah napada. Naslednji dan se je po postojankah in taboriščih rezerv , že razširjala vest, da se pripravlja nekaj važnega in odločilnega. Na pobočju Bukovika so imeli svoje postojanke Šumadinci. ki so se že precej časa dolgočasili zaradi mučnega miru na fronti. Mučilo jih je bolj kakor kdaj poprej do-motožje in želeli so si, da bi se nekaj zgodilo, karkoli — samo ven iz tega neprestanega mirnega čakanja. Vest o odločilnem napadu jih je nenavadno pozivala. V strelskih jarkih in taboriščih rezerv je zavladalo pravo vesell*. Ko je regent Aleksander s svojim adju-tantom pregledoval postojanke, je naletel na starejšega moža, vojaka 3. poziva, ki je prepeval neko vojaško popevko, ko je korakal proti taboru svojega oddelka. Mož je častnika pozdravil, postavil se je mirno. a videlo se je. da ni baš trdno na no-,{ah. Tudi na vprašanja je odgovarjal precej nerodno. _ Vidi se. da si se ga precej naTezel. Je <£ Vojna bo--« >Ne. ne bo ne vojne! Kralj Aleksander ni hotel vojne. Vsi ga morajo ubogati, čeprav je zdaj mrtev--!« Starčki s tresočimi se rokami s tihim glasom govore: »Ni ga več med nami, našega kralja. Težko je toi* V vseh dušah in srcih biva obupna žalost. Učitelji stoje nemi pred šolsko mladino. Ne morejo govoriti. Jofeaje se jim trgajo besede: »Deca! Glejte — ob zadnjih, trenutkih svojega življenja, On velikan nad velikani, ni mislil nase, domovina mu je biLa v mirei-fo — mi smo bili njegova skrb... Njegov zadnji dih je bal poljub ljubezni na naša čela, da ne pozabimo njegove svete zapuščine: »Čuvajte Jugoslavijo!« Deca! Ponesite ta njegov poslednji podjiib svojim staršem, povejte jim oporoko našega ljubljenega kralja, da se bodo vedno spominjali in lahko rekli: »Čuvamo jo, Jugoslavijo!« Srca vseh Jugoslovenov so potna bridkosti. Njegovi Sokoli govore neprestano z Njim, ki jim je bfl naj>«čji brat med brati: »Odšel si od nas, mi pa Te nosimo v svojih srcih, iz katerih Te ne more nihče nikoli iztrgati, kakor Te je nam iztrgala propala roka iz sredine življenja. Čaj nas, naš ljubljeni kralj, čuj nas, ko prisegamo zvestobo Tvojemu sinu, Nj. VeL Petru IL — čuj nas! Tvoj dob je med nami, prepričani smo, da vidiš v srce vsakemu posebej, zdaj, ko si sam prešel v veliki mir in si dvignjen nad vsakdanjostjo našega življenja. Zato razločiš v nas tudi na glas ne izgovorjeno prisego, prisego na poslednji dih Tvojega življenja, ki nam je in ostane naj-»Čuvajte mi Jugoslaviju!« In zdaj, ko nam je vzeto Tvoje dragoceno življenje in si se vrnil k nam na valovih sinjega Jadrana v beli Zagreb in kraljevski Beograd, nem in veličasten v smrti, so naše duše polne Tvojega nesmrtnega duha, Tvoje ljubezni do domovine, ki si nam jo umirajoč zapustil kot največjo svetost našega življenja! V slavo Tvojega nesmrtnega spomina in slavo našega mladega kralja Petra IL se zaklinjamo: »Čuvali bomo Jugoslavijo!« N—a. Žalna seja pariškega občinskega sveta Pariz, 13. oktobra, p. Pariški občinski svet je imel snoči žalno sejo, na kateri je predsednik pariške občine v daljšem e©-voru spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Občinski svet je 6 triminutnim molkom počastil spomin velikega vladarja Jugoslavije. Obenem ie bilo sklenjeno, da odpošlje pariška mestna občina na poereb kralja Aleksandra posebno deputacijo. Mednarodni kongres za letalstvo v Beogradu Washington, 13. oktobra. w. Na zadnji seji kongresa mednarodne zveze za letalstvo je bil princ Jurij Bibesou ponovno izvoljen za predsednika. Prihodnja kongres zveze bo 1. 1935. v Beogradu. Znani nemški letalec Wo!fraim Gromu je bil imenoivara za generalnega svetnika zveze. Davorin Raartjfa. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Franc Jezeršek. Za Hireraml ded je ft^gflTmn Akgs && B t^mj«^