Poftnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XVIII. Celovec, petek, 31. maj 1963 Štev. 22 (1097) Mali obmejni promet prispeva k poglabljanju odnosov med sosednimi državami O koristih in o uspešnem razvoju maloobmejnega prometa, kot že več let obstoji med Jugoslavijo in Italijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo, je bilo povedanega že toliko, da o tem ni treba ponovno obširno govoriti. Omenjeni meji spadata med najbolj odprte meje “o Evropi in sta že doslej odigrali pomembno vlogo pri poglabljanju prijateljskih odnosov med sosednimi državami ter njihovimi prebivalci. Vsekakor je maloobmejni promet — to neizpodbitno dokazujejo izkušnje zadnjih let — mnogo bolj uspešno sredstvo za evropsko združevanje, kot to morejo biti razne formalne skupnosti in oblike integracije, ki obstojijo več ali manj le v visoko donečih pro-klamacijah, papirnatih pogodbah in zvijuga-nih paragrafih, medtem ko se v okviru maloobmejnega prometa dan za dnem manifestira živo zbliževanje od človeka do človeka in se v medsebojnem spoznavanju poraja razumevanje in sodelovanje med narodi. Le tako si je mogoče predstavljati združeno Evropo jutrišnjega dne in samo v tem je obetajoča pot do mirnega sožitja med državami — ne glede na narodnostne ali politične razlike med sosedi. To spoznanje pridobiva čedalje več pristašev in vsak razsodni človek k spoznal, da so olajšave na meji v splošno korist. Samo peščica tistih, ki ne morejo najti izhoda iz svoje nacionalistične omejenosti, vidi strahove in fantazira o »komunistični infiltraciji« ter o raznih drugih »nevarnostih za domovini zvesto prebivalstvo«. Toda današnji čas ni naklonjen nepoučljivim »vitezom želene zavese«, marveč gre razvoj neustavljivo naprej v smc,i sporazumevanja, kajti človeštvo se je naučilo iz bridkih preizkušenj, porojenih iz predsodkov in nezaupanja, zato vidi svojo bodočnost le v mirnem sožitju in medsebojnem spoštovanju. Ni namreč slučaj, da je bila med nedavnim obiskom vicekanclerja dr. Pittermanna in trgovinskega ministra dr. Bocka na mednarodnem velesejmu v Budimpešti sprožena pobuda, naj bi maloobmejni promet po vzoru avstrij-sko-jugoslovanskega uvedli tudi med Avstrijo In Madžarsko. Seveda bi se, če bi prej ali slej res prišlo do realizacije te zamisli, gotovo spet Pojavili nepomirljivi hujskači, ki se tudi s sprostitvijo obmejnega prometa med Avstrijo ln Jugoslavijo vse do danes niso mogli sprijazniti. Vendar takih kričačev in zagovornikov nepremostljivih pregrad med državami 1n narodi danes nihče več ne jemlje resno; dovolj so se že osmešili s svojim donkihotskim zaletavanjem in se sami izločili iz velike družine človeštva, ki hoče živeti v miru in Prijateljstvu. Najboljša pot do tega pa so čim bolj odprte meje med sosednimi državami, kakor ka-Ze maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo odnosno med Jugoslavijo in Italijo. P<5 tega spoznanja so na podlagi izkušenj prišli celo tisti, ki so prej svarili pred tako ureditvijo, danes pa — da omenimo le štajersko ČJVp in njeno glasilo »Sudost-Tagespost« — nLe morejo prehvaliti veliko korist, ki jo ima kmetijstvo na južnem Štajerskem prav od ma-°obmejnega prometa. Afriška ustanovna listina: Dokument Organizacije afriške enotnosti Kakor smo že poročali v zadnji številki našega lista, je v Adis Abebi zasedala konferenca šefov 30 afriških držav, ki je sprejela važne sklepe za bodočnost vseh narodov Afrike. Na konferenci so najprej sprejeli resolucijo o dekolonizaciji, rasni diskriminaciji in apartheidu, o Afriki in politiki neangažiranosti, podpori OZN, splošni razorožitvi in o gospodarskem sodelovanju afriških držav. Višek konference pa je bil podpis afriške ustanovne listine, s katero so v želj), da se vse afriške države združijo in da se s tem zagotovi razvoj in blagostanje afriških narodov, soglasno sklenili, da se ustanovi »Organizacija afriške enotnosti". Organizacija ima namen, da spodbudi enotnost in solidarnost afriških držav, da koordinira in okrepi njihovo sodelovanje in napore za ostvaritev boljšega življenja afriških narodov, da brani njihovo suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost, da izkorenini vse oblike kolonializma na afriškem kontinentu, da spodbudi mednarodno sodelovanje v smislu listine Združenih narodov in splošne deklaracije o človečanskih pravicah, da koordinira in uskladi svojo splošno politiko zlasti na političnem in diplomatskem, gospodarskem, kulturnem, zdravstvenem in tehničnem področju ter na področju obrambe in varnosti. Države članice »Organizacije afriške enot- nosti« razglašajo načela o suvereni enakopravnosti vseh afriških držav, o nevmešavanju v notranje zadeve posameznih držav, o spoštovanju suverenosti in teritorialne integritete vsake države ter njene neodtujljive pravice do neodvisnosti, o mirnem reševanju sporov, o brezpogojni obsodbi usmrtitev iz političnih razlogov, kakor tudi subverzivne dejavnosti po kaki sosedni državi ali kateri koli drugi državi, o popolni osvoboditvi vseh afriških ozemelj, ki so še odvisna, ter o potrditvi politike neangažiranosti. V smislu sklepov konference bodo države te organizacije ustanovile skupščino šefov držav, ki bo vrhovni organ organizacije, nadalje o v e n s p r o s v e f n a zveza Prvič gostuje na Koroškem hrvatski pevski zbor »Vladimir Nazor" iz Zagreba in priredi koncert V NEDELJO, DNE 9. JUNIJA 1963 OB 15. URI V VELIK! DVORANI CELOVŠKEGA DOMA GLASBE Vstopnice od 10 do 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih 'm v knjigarni „Naša knjiga” v Celovcu ter pred koncertom pri blagajni. Vabi odbor Občinske volitve v Jugoslaviji „Dan mladosti" ob 71. rojstnem dnevu predsednika republike Tita Zadnji petek in nedeljo ter v nekaterih predelih Bosne in Hercegovine, v Hrvatski in Makedoniji tudi še v torek so bile po vsej Jugoslaviji volitve v občinske skupščine, namreč v občinske zbore in v zbore delovnih skupnosti. Za volitve, ki so bile prvič izvedene na podlagi nove ustave, je vladalo po vsej državi veliko zanimanje; udeležba je znašala v vseh republikah nad 90 odstotkov in so bile volitve pravi praznik delovnih ljudi Jugoslavije, ki so izpričali zavzetost za še hitrejšo socialistično graditev svoje domovine. Z občinskimi volitvami je bil opravljen prvi del izredno pomembne samoupravne naloge, ki jo državljanom Jugoslavije nalagajo nova zvezna ustava in ustave posameznih republik. Prihodnji teden se bodo na podlagi teh volitev konstituirale občinske skupščine, ki bodo izvolile okrajne odbornike ter republiške in zvezne poslance. 16. junija pa bodo šli jugoslovanski volivci ponovno na volitve, da izvolijo poslance zveznega sveta in republiških svetov ter zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine in republiških skupščin. Ob koncu prejšnjega tedna pa je bil v Jugoslaviji tudi „Dan mladosti", ki se je zaključil z veliko prireditvijo v beograjskem stadionu, kjer se je poleg najvišjih predstavnikov zbralo nad 60.000 Beograjčanov. Slavnost se je začela z izročitvijo štafetne palice predsedniku Titu, s katero je mladina zbrala čestitke vseh jugoslovanskih narodov in jih izročila maršalu Titu ob njegovem 71. rojstnem dnevu. Sledil je zanimiv športno-telo-vadni nastop, pri katerem so sodelovale razne šole, mladinske delovne brigade in pripadniki vojne mornarice. svet ministrov, ki ga bodo sestavljali zunanji ministri ali ministri, ki jih bodo določile posamezne države, generalni sekretariat ter posebne komisije za posamezna področja sodelovanja. Za stalni sedež generalnega sekretariata je bila določena etiopska prestolnica Adis Abe-ba, za sprejem v organizacijo pa lahko zaprosi vsaka neodvisna suverena afriška država. Sklepi konference v Adis Abebi so vzbudili veliko pozornost po vsem svetu, poseben poudarek pa so jim razumljivo dali v afriških državah. Posamezni udeleženci konference so podali posebne izjave, v katerih so poudarili veliki pomen afriške ustanovne listine. Premier Ugande Milton Obote je med drugim poudaril, da je prvič v zgodovini Afrike podpisana listina vseh svobodnih narodov in »priča smo velike buditve tega kontinenta«. Predsednik Gane Nkrumah je naglasil, da sprejete odločbe izražajo afriško stvarnost. »Naša neodvisnost pa bi bila nesmiselna, če ne bi bila vsa Afrika svobodna. Po tej konferenci so lahko borci za svobodo svojih držav na tem kontinentu prepričani, da niso sami; z njimi je vsa Afrika.« Etiopski cesar Haile Selasie pa je v svojem zaključnem govoru dejal: »Duh razuma in spoznanja nam je dal odločnost in pokazal pot prihodnosti. Na ta sestanek smo prišli z odločitvijo, da uspemo, in uspeli smo. Konferenca bo zato svetal primer skupnih naporov in bratstva. Bodimo in ostanimo združeni, da bomo ustvarili srečno prihodnost našim rodovom.« Rasizem v Ameriki razburja svetovno javnost Rasistična vojna v južnih predelih Združenih držav Amerike se nadaljuje, čeprav se je ameriško vrhovno sodišče že ponovno izreklo proti rasnim diskriminacijam in čeprav je predsednik Kennedy pozval odgovorne guvernerje in druge funkcionarje, naj priznajo črnskemu prebivalstvu pravice, ki so jim zajamčene po zakonu. Prav tako pa se nadaljujejo tudi protestne demonstracije črncev in drugih demokratov, ki kljub nasilju policije nočejo odnehati v svojem upravičenem boju za enakopravnost vseh ameriških državljanov ne glede na barvo kože. Diskriminacije nad ameriškimi črnci vzbujajo čedalje večje ogorčenje tudi v široki svetovni javnosti. Vedno pogosteje je slišati mnenja, da Amerika nima pravice govoriti o svobodi in demokraciji, dokler sama dopušča in izvaja politiko diskriminacij. Te dni je do rasnih diskriminacij v Ameriki zavzela stališče tudi mednarodna pravniška komisija OZN v Ženevi, ki je ugotovila, da pomeni odrekanje enakopravnosti ameriškim črncem napad na človeško dostojanstvo in lahko ogroža človekove pravice tudi v drugih deželah. Razorožitve n a konferenca v Ženevi še vedno poteka v medsebojnih obtožbah Na razorožitveni konferenci v Ženevi še Vedno niso prišli do kakšnega konkretnega sPorazuma, marveč poteka delo konference v .glavnem v medsebojnih obtožbah in v pre-CeJ ostrem polemičnem tonu. Posebno velja to za vprašanja jedrskega orožja in jedrskih Poskusov, o katerih so bili konferenci predani že številni predlogi in načrti. V isti °kvir pa spadajo tudi razni predlogi za ustanovitev določenih brezatomskih ozemelj: af-iske države so zahtevale brezatomsko cono ?a celo Afriko, skupina latinskoameriških dr-av je posredovala predlog za brezatomsko ^zemlje na področju Latinske Amerike, Sov-Jetska zveza pa je pred nekaj dnevi dala po-7, 0 za proglasitev Sredozemlja za brezatom- Področje ta v. tolikim konkretnim predlogom pa na z°z°zitveni konferenci niso prišli niti za V°nf naPrej> kajti predstavnika Amerike in ehke Britanije sta na primer sovjetski pred- log zavrnila kot »propagandni in brezsmiselni manever«. Hkrati pa je ameriški delegat zagotovil delegacijam nevtralnih dežel na konferenci, da deli njihovo nezadovoljstvo spričo tega, da konferenca doslej ni prinesla pričakovanih rezultatov. Ob taki dvoličnosti je pač razumljivo, da se pogajanja vrtijo v začaranem krogu, kar pa vzbuja v svetovni javnosti čedalje večje negodovanje. Nezadovoljstvo se vedno bolj širi tudi v Ameriki, kjer se je skupina najbolj uglednih ameriških znanstvenikov, med katerimi je 11 Nobelovih nagrajencev, obrnila na predsednika Kennedyja z zahtevo, naj ameriškim državljanom odkrito pojasni pomen in potrebo sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. 30 ameriških senatorjev pa je od Ken-nedyja zahtevalo, naj predlaga Sovjetski zvezi sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi in pod vodo. Visoki predstavniki Zahodne Nemčije [obdolženi, da so sodelovali pri vojnih zločinih]) Vzhodnonemški državni tožilec je pred nedavnim izdal ukaz za aretacijo sedanjega zahodnonemškega državnega sekretarja in najožjega Adenauerjevega sodelavca Globkeja. Svoj ukaz utemeljuje s trditvijo, da obstoji nujen sum, da je Giobke zagrešil vojne zločine in zločine proti človečanstvu. V okviru preiskave proti Globkeju se je vzhodnonemški državni tožilec obrnil za pravno pomoč na 15 držav, med temi tudi Avstrijo. V pismu generalni prokuraturl dunajskega Vrhovnega sodišča je rečeno, da je bila proti Globkeju uvedena preiskava v smislu mednarodnega prava, po katerem je vsaka država dolžna zasledovati vojne zločine in zločine proti človečanstvu. »Obdolženi Giobke je nujno osumljen, da je sodeloval pri zasledovanju in iztrebljanju milijonov Židov, Slovanov in pripadnikov drugih narodnosti," je rečeno v omenjenem pismu, »dosedanje preiskave pa so dognale, da je Giobke sokriv tudi na nacističnih zločinih nad avstrijskimi državljani." Giobke pa je le eden izmed mnogih visokih predstavnikov današnje Zahodne Nemčije, ki so osumljeni sodelovanja in sokrivde za zločine v dobi nacizma. Dokumenti, ki so jih v tej zvezi objavile vzhodnonemške oblasti, navajajo, da ima 15 do 25 državnih sekretarjev bonnske vlade za seboj zločinsko nacistično preteklost in da so sodelovali pri organiziranju ali neposredno pri množičnih represalijah in umorih Židov ter drugih prebivalcev na Poljskem in v drugih vzhodnoevropskih državah za časa tretjega rajha. Poleg tega so objavili nove dokumente o nacistični dejavnosti sedanjih sodnikov v zahodnonemškem sodstvu, iz katerih je razvidno, da je 75 odstotkov od skupaj 11.600 sodnikov pripadalo sodnemu aparatu tretjega rajha in nacistični stranki, od 49 sodnikov v zahodnonemškem vrhovnem sodišču pa jih je 40 delalo v Hitlerjevem sodnem aparatu. 2 _ $tev. 22 (1097) v^exv-c/nx^? 31. maj 1963 Pred enim letom: Izvršitev smrtne obsodbe nad nacističnim krvnikom Eichmannom Jutri bo poteklo eno leto, odkar je bila v Izraelu izvržena smrtna obsodba nad enim največjih nacističnih zločincev — Adolfom Eichmannom, ki je imel na vesli življenja več milijonov Zidov in pripadnikov drugih narodov. Tako o procesu kakor tudi o izvršitvi obsodbe je lani ves svetovni tisk obširno poročal in povzemamo iz teh poročil tudi naslednje podrobnosti. Sele 1. junija 1962 so Izraelci iz prve jutranje radijske oddaje zvedeli, da so Adolfa Eich-manna obesili nekaj pred polnočjo. Še večer pred tem ni bilo znano, da je predsednik republike zavrnil prošnjo za pomilostitev; oblasti so želele, da bi izvršitev smrtne kazni potekla v kar se da umirjenem ozračju, daleč od vseh strasti. Eichmannovega branilca Ser-vatiusa so tega popoldneva obvestili o sklepu predsednika republike: šef izraelske države je zavrnil prošnjo, naj bi spremenil že potrjeno smrtno obsodbo, ter na prošnjo za pomilostitev napisal stih iz Stare zaveze, s katerim je namignil na tragedije, ki so se dogajale pred nekaj tisočletji. Bile so to besede iz knjige preroka Samuela: »Kot je tvoj meč vzel ženam njihove sinove, tako naj bo tvoja mati med ženami brez sinov.« Obsojencu niso takoj sporočili, da so zavrnili prošnjo za pomilostitev. Uslužbenci zapora so počakali, da je Eichmann končal večerjo. O koli 20. ure je direktor zapora sporočil Eichmannu predsednikov sklep, vendar pa mu ob tej priložnosti ni povedal, da bo smrtna kazen izvršena še isti večer. Eichmann je hladno in mirno poslušal direktorjeve besede in le enkrat posegel vmes, ko je rekel: »Jazvohl!« Videti je bil miren in prav nič razburjen. V tem času so uslužbenci zapora končali vse priprave za izvršitev obsodbe. Ob 21. uri so Eichmannu sporočili, da bo moral še pred polnočjo umreti. Njegovo obnašanje je ostalo nespremenjeno. Spremenilo se ni niti kasneje, ko je v njegovo celico vstopil kanadski pastor in ga povabil, naj se obrne k bogu in naj v molitvi poišče uteho. »Nimam časa, da bi ga izgubljal z biblijo,« je suho odvrnil obsojenec. Celo v najtežjih trenutkih je ostal hladen nacistični funkcionar, fašistični birokrat človeške moritve. Dodal je samo, da je tudi brez tega v njegovem srcu mir. »Eo je zame dokaz, da sem bil pravičen. Ubogal sem zakone vojne in moje zastave.« Eichmanna očitno ni moril spomin na njegove žrtve. Prav verjetno je, da tisti hip sploh ni mislil nanje. Pred mnogimi leti, ko je Tretji rajh razpadal, je enemu od najvišjih nacističnih funkcionarjev dejal, da bi »z veseljem skočil v grob«, ker »mi nihče ne more vzeti šestih milijonov Židov: jaz sem jih namreč že ubil«. Njegova barbarska hitlerjevska religija mu je prepovedala vsakršen občutek usmiljenja in malodušnosti. Ob 23.45 po izraelskem času sta v njegovo celico vstopila dva stražarja in mu nataknila na roke lisice. Kratka kolona — direktor zapora, pastor, zdravnik in stražarja — se je nato odpravila na morišče. Po petnajst metrov dolgem hodniku je stopal Eichmann bled, toda vzravnan. V sobi, kjer so bila postavljena vešala, je bilo mogoče videti črn krog, za njim pa visečo vrv z zanko. Ko je obsojenec stopil v krog, obarvan s črno barvo, so mu sneli lisice ter mu zvezali še kolena in členke. Eichmann je zaprosil naj ga ne vežejo preveč na tesno, da bi mogel ohraniti »dostojanstveno« držo. Ko pa je krvnik prijel zanko, da bi mu jo nataknil na vrat, je Eichmann dejal: »Gospodje, vsi se bomo spet videli, ko bo prišel čas za to. Takšna je usoda vseh ljudi. Živel sem verujoč v boga in umiram verujoč v boga. Živela Nemčija, živela Argentina, živela Avstrija. To so tri dežele, ki sem jih imel najbolj rad in ki jih nisem pozabil. Pozdravljam svojo ženo, družino, prijatelje. Moral sem ubogati zakone vojne in domovine, zdaj pa odhajam!« Na razpravi je ta vojni zločinec venomer poskušal, da bi se izmuznil, ko pa je videl, da je vse izgubljeno, je krvnik šestih milijonov Židov zdrdral svoj poslednji nacistični govor. Ta čas, ko je kanadski pastor ponavljal besede Jezus, Jezus, ki jih obsojenec, kot je bilo videti, ni poslušal, je suho zadonelo povelje: »Mouhan! (gotovo)«. Nekaj trenutkov je poteklo v grobni tišini, nato je bilo slisati se eno povelje in pod, na katerem je Eichmann stal, se je nenadoma udrl. Adolf Eichmann, polkovnik SS in vodja Gestapa za »dokončno rešitev židovskega vprašanja«, je obvisel na vrvi. Ves izraelski tisk je zjutraj na prvih straneh in z ogromnimi naslovi objavil vest o izvršitvi kazni nad Eichmannom. »Danes ni radosti v naših srcih,« je pisalo glasilo vlade Davar. »Pravici je zadoščeno in mi vsi lahko živimo mirneje. Toda prav tega dne bi se morali bolj kot kdajkoli poprej spominjati milijonov naših bratov, ki jih je Eichmann poslal v smrt.« Jutri teden bo v Ljubljani odprt II. mednarodni obmejni sejem „Alpe-Adria“ V sobofo, dne 8. junija bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli II. mednarodni obmejni sejem „Alpe-Adria". Prvi sejem te vrste, ki ima predvsem namen poglobitve gospodarskega sodelovanja med obmejnimi pokrajinami Jugoslavije, Avstrije in Italije in odkrivanja medsebojnih neposrednih tržišč na meji, je bil lani med 11. in 20. majem v Ljubljani. Na njem je med 173 razstavljavci sodelovalo 47 italijanskih in 35 avstrijskih podjetij, posebno pozornost pa so sejmu posvetili predstavniki gospodarskih zbornic in glavnih mest obmejnih dežel in pokrajin, to je Slovenije, Štajerske, Koroške, Tirolske, Videmske pokrajine in Trsta. Vsestransko je bil prvi poizkus obmejnega sejma „Alpe-Adria" označen kot nadaljnji člen v manitestaciji prijateljstva, dobrega sosedstva in plodnega gospodarskega sodelovanja na meji. Tudi letos bo mednarodni obmejni sejem „Alpe-Adria” zajel iste dežele in pokrajine ter njihova mesta kot lani. Napovedano pa je, da bo letos italijanska in avstrijska udeležba še večja, kot je bila lani. To pričakovanje je toliko bolj upravičeno, ker so se gospodarske zbornice obmejnih dežel in pokrajin sporazumele, da smejo sejemske kontingente koristiti le tista podjetja, ki se bodo sejma tudi neposredno udeležila. V kolikor zadeva izkoriščanje sejemskih kontingentov med avstrijskimi in slovenskimi trgovinskimi partnerji, bo mogoče pogodbe sklepati v teku celega leta, kakor dolgo trajajo avstrijski sejemski sporazumi. Blagovne liste sejemskega sporazuma „A!pe-Adria" so že potrjene od avstrijskih in jugoslovanskih, pa tudi italijanskih pristojnih državnih organov. Letos so si jugoslovanska podjetja kontingente tudi že med seboj razdelila, kar bo omogočilo, da bodo trgovinski partnerji že od vsega začetka sejma lahko sklepali kupčije. Na jugoslovanski strani se najbolj zanimajo za uvoz reprodukcijskega materiala za predelavo v ta-mošnjih podjetjih, za gospodinjske stroje in potrebščine ter za športni in lovski pribor. Na Koroškem na začetku turistične sezone: Razočaranje po pretiranem optimizmu Občine okoli Vrbskega jezera, ki so pred poldrugim mesecem že samozavestno in z velikim optimizmom pričakovale, da se bo spričo bombastične turistične reklame po Zahodni Nemčiji turistična sezona na Koroškem prej in bolj učinkovito pričela kot se je pričela zadnja leta, so doživele svoje prvo razočaranje. Pričakovanega vigrednega navala turistov k Vrbskemu jezeru ni bilo. Zato se je pretekli teden podala nadaljnja propagandistična ekipa iz Celovca po Zahodni Nemčiji, da bi ob začetku sezone pomagala rešiti, kar se rešiti da in spravila čim prej turiste v deželo. Ob Vrbskem jezeru so pričeli nepričakovani izostanek letoviščarjev pripisovati posledicam poplaha, ki so ga koncem zime tod okoli povzročile tako imenovane „rdeče alge" in o katerem so koroški publicisti prav nespretno poročali nemškemu in drugemu svetu. Ker pa tudi drugod po deželi in ob jezerih pričakovani prihod turistov izostaja, mora biti vendar vzrok za izostanek nekje drugje in ne le pri „rdečih algah". Vzrok izostajanja pričakovanih turistov tiči najbolj verjetno v oderuških cenah, ki so jih zadnja leta vedno številnejša podjetja pričela postavljati v svoje račune in ki večinoma niso v skladu z uslugami in postrežbo, o kateri so celo pri zbornici obrtnega gospodarstva trdili, da na Koroškem le malokje odgovarja sodobnim zahtevam turizma. Koroška turistična podjetja bodo storila dobro, če bodo vzela dvoje na znanje: prvič, da tudi v drugih deželah glede turizma ne spijo in da nekaj znajo, in drugič, da tudi turisti ne spijo, marveč da budno opazujejo in ocenjujejo, kje za svoj denar več dobijo in kje jim boljše postrežejo. Zmotno je namreč mnenje, da bodo druge turistične dežele sledile draginji, ki vlada za časa turizma na Koroškem in v Avstriji, res je nasprotno: tudi koroška gostinska podjetja bodo morala upoštevati, da dobijo turisti za svoj denar drugod več kot na Koroškem in da cene koroških uslug zaradi tega ne morejo biti višje, kot so po drugih turističnih deželah. Nadaljnji krediti za razvoj turizma v Sloveniji Za velikimi investicijami za razvoj turizma, ki jih zasledimo v slovenskem Primorju občin Piran, Izola in Koper, se pričenjajo tudi drugi predeli Slovenije močneje vključevati v turizem. Pred kratkim je splošna gospodarska banka Slovenije med drugim odobrila kredite za rekonstrukcijo gostinskega podjetja v Ribnici, za ureditev tujskih sob v Zadružnem domu v Gornjem gradu, za adaptacijo in opremo gostišča »Planinka« v Ljubnem ob Savinji, za ureditev avtocampa na Ježici pri Ljubljani, za dograditev hotela in restavracije »Šiška« z zmogljivostjo 108 postelj, za izgradnjo hotela »Mantova« v Vrhniki, za gradnjo turističnega hotela z restavracijo, hidroterapijo in športnim kopališčem v Čateških Toplicah, za rekonstrukcijo zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, za gradnjo hotela »Rakov Škocijan«, za rekonstrukcijo hotela »Korotan« v Slovenjem Gradcu, za dokončanje grand hotela »Lev« v Ljubljani in za adaptacijo hotela »Evropa« v Celju. Razgovori o EGS-asociaciji Avstrije šele jeseni Francoski kmetijski minister Pisani proučeval asociacijska vprašanja avstrijskih gorskih kmetov Na povabilo zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Hartmanna se je od četrtka do ponedeljka mudil v Avstriji francoski minister za kmetijstvo, Edgard Pisani. Na svojem obisku je z velikim zanimanjem proučeval probleme avstrijskega kmetijstva, zlasti pa probleme gorskih kmetov in agrarne politike do njih. Z njimi je bil seznanjen za časa svojega bivanja v Innsbrucku, nato pa še na Dunaju, ko se je udeležil seje Konference prezidentov avstrijskih kmetijskih zbornic, kjer je med drugim odgovarjal dve uri na najrazličnejša vprašanja avstrijskih agrarnih politikov. Ko je bil vprašan, kdaj meni, da bo prišlo do pogajanj med EGS in Avstrijo glede njene asociacije, je minister Pisani dejal, da bi bilo mogoče, da se pogajanja pričnejo jeseni. Vse članice EGS imajo politično voljo za sprejem Avstrije v svoje vrste, kako bo izgle-dala njena asociacija, je vendar odvisno od poteka pogajanj in od pripravljenosti Avstrije, kaj bo dala za svojo asociacijo. Na kakršenkoli provizorij naj Avstrija ne računa. Članstvo EFTA in avstrijska državna pogodba sta za asociacajo težavi, o katerih je treba prav-tako diskutirati kot o želji Avstrije po vzdrževanju trgovine z Vzhodom. Kar tiče alpskega gorskega kmetijstva, je bil po poročilu AIZ minister Pisani nasproti krogom okoli podpredsednika EGS Mansholta, ki gorskim kmetijam ne pripisuje nobene bodočnosti več, mnenja, da bodo gorski kmetje tudi v EGS še obstojali in da jim je treba pomagati z gospodarsko- in socialnopolitičnimi ukrepi. Sploh je bil Pisani mnenja, da je agrarna politika skupnosti stvar, ki mora služiti humanosti, se pravi človeku in družini, ki delata v kmetijstvu. Razvoju kmetijske proizvodnje je treba dati prostot, ker le tako bo mogoče zmanjšati lakoto v svetu. Treba pa je odpraviti nered in konkurenco na svetovnih tržiščih. EGS je ustanovila zvezo papirne industrije Pred dnevi so v zgornjeitalijanskem mestu Stresa članice EGS ustanovile svojo zvezo papirne industrije, ki ji predseduje zastopnik francoske papirne industrije Paul Ger-main. Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da papirna industrija EGS razpolaga z modernimi industrijskimi napravami, ki so v stanju producirati vse vrste papirja, kolikor jih potrebuje EGS. Če bo industrija papirja založena z ustreznimi količinami celuloznega lesa, bo lahko producirala papir tudi za izvoz. V tem pogledu pa je najbolj odvisna od svojih skandinavskih dobaviteljev. osi ROKetD svecu ŽENEVA. — V ameriških in sovjetskih krogih na že* nevski konferenci o razorožitvi so se bavili tudi z vpraianjem vzpostavitve neposredne zveze med Was-hingtonom in Moskvo odnosno med ameriškim pred* sednikom Kennedyjem in predsednikom sovjetske vlade HruSčovom. Prvotno je bilo govora o vzpostavitvi direktne telefonske zveze, končno pa so se sporazumeli o teleprinterski zvezi, ki bo potekala čez Aljasko in Kamčatko. Namen take zveze je predvsem v tem, da bi z neposredno zvezo med voditeljema obeh velikih sil v danem trenutku lahko preprečili morebitni oboroženi spopad, ki bi grozil zaradi kakega nesporazuma. TEL AVIV. — Na obisk v Izrael je prispel bivSi za-hodnonemSki obrambni minister Josef Strauss, ki pa med izraelskim prebivalstvom ni bil deležen posebno prisrčnega sprejema. V Tel Avivu so bile že pred prihodom zahodnonemškega politika velike demonstracije, ki jih je organizirala antifašistična organizacija bivših borcev in žrtev fašizma. Demonstranti so nosili napise, v katerih so kritizirali izraelsko vlado zaradi politike, ki jo izvaja do Zahodne Nemčije. REKA. — Med svojim sedemdnevnim obiskom v Jugoslaviji je skupina 60 gojencev šole za sindikalne funkcionarje iz Linza obiskala tudi Reko in si ogledala ladjedelnico „3. maj”. V ladjedelnici so imeli gostje iz Avstrije s sindikalnimi funkcionarji razgovor o vlogi sindikatov v delavskem samoupravljanju. Kot gostje Zveze sindikatov Jugoslavije so mladi avstrijski sindikalisti obiskali najprej Zagreb, z Reke pa so odpotovali še v Velenje in v Maribor. ŽENEVA. — Amerika in Sovjetska zveza sta se sporazumeli o skupnem programu za proučevanje magnetnega polja našega planeta s pomočjo umetnih satelitov, ki jih bosta izstrelili. OTTAWA. — Po nedavnem zasedanju ministrskega sveta NATO v Otfawi je ameriški zunanji minister Dean Rusk v intervjuju za kanadski radio med drugim poudaril tudi važnost stalnih stikov s Sovjetsko zvezo. Treba si je prizadevati — je dejal Rusk — da bi kljub daljnosežnim razlikam našli stične točke in Amerika se bo nadalje trudila za sporazumevanje, kajti tveganje je za prihodnost sveta preveliko, da bi smeli biti neprevidni. Ameriški minister je še dodal, da obstajajo skupni interesi Amerike in Sovjetske zveze in da je obema državama do razorožitve, do tega, da bi se ognili atomskemu spopadu itd. V teh vprašanjih je treba najti tiste elemente, na podlagi katerih je mogoče doseči sporazum. MOSKVA. — Po nedavnih uradnih razgovorih med predsednikom sovjetske vlade in kubanskim premierom Castrom je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem je najprej rečeno, da bo Sovjetska zveza izpolnila svojo mednarodno dolžnost in nudila kubanskemu ljudstvu vso potrebno pomoč, če bi prišlo do napada na Kubo. Sporočilo opozarja na pomen in vlogo Kube kot prve socialistične države v Ameriki. Glede mednarodne politike pa sta oba državnika poudarila* da je boj za mir v sedanjih razmerah najvažnejša naloga človeštva, zato obe državi poudarjata pripravljenost, da brez pridržkov podpirata načela miroljubne politike OZN. Fidel Castro je ob tej priložnosti povabil Hruščova na obisk na Kubo. BUDIMPEŠTA. — Madžarska vlada in Vatikan sta dosegla splošni sporazum o ureditvi verskih problemov na Madžarskem. Podrobnosti sporazuma bodo šele objavljene, vendar je postalo znano, da vsebujejo predlogi madžarske vlade med drugim tudi imenovanje apostolskega administratorja v Budimpešti. NEW DELHI. — Predsednik indijske vlade Nehru je prvič po priključitvi Goe k Indiji obiskal to pokrajino in ob tej priložnosti izjavil, da bo Goa obdržala status posebne enote, oziroma, da je ne bodo priključili nobeni sosednji indijski državi. Dejal je, da je ta odločitev dokončna, ker ima Goa svojo specifično fiziognomijo, kakor tudi nekateri drugi deli države. RIM. — V zdravstvenem stanju papeža Janeza XXIII« je prišlo v zadnjem času do precejšnjega poslabšanja in je moral na priporočilo zdravnikov opustiti vsako delo. Zaradi tega je bila odpovedana tudi posebna avdienca za ameriškega predsednika Kenne-dyja, ki bi moral med svojim bivanjem v Evropi meseca junija obiskati tudi papeža. O bolezni papeža ni bilo objavljenih nobenih podrobnosti, pač pa se v tisku pojavljajo najrazličnejša ugibanja, medtem ko milanski »Corriere della Sera” celo ve povedali, da je papež pred dnevi izjavil, da ve, kaj mu manjka, in da tudi ve, da mu je živeti le še tri ali štiri tedne. MOSKVA. — Na poročilo nekega ameriškega lista, da je od leta 1959 pri vesoljskih poletih zgubilo življenje 5 sovjetskih astronavtov, je odgovoril glavni urednik vladnega glasila Jzvestija” Adžubej, ki ie zanikal vse take vesti in ugotovil, da gre pri omenjenih osebah za vesoljske tehnike, ki so vsi še pri življenju. ATENE. — V Grčiji je prišlo do zaostritve političnega ozračja, ko je neki motociklist namenoma povozil naprednega politika Lambrakisa, kateri se j* vračal s protestnega zborovanja proti oborožitvi« Lambrakis je kmalu zatem umrl in napredne sile Grčije upravičeno govorijo o .političnem umoru”. Pri' šlo je do demonstracij proti sedanji vladi. CELOVEC. — Zadnjo nedeljo je bil v Celovcu deželni zbor koroške KP, katerega so se poleg delegatov iz vseh predelov dežele in zastopnikov <*u' najskega vodstva udeležili tudi gostje iz Slovenije m Italije. Po referatu deželnega sekretarja Kalta, kateremu je sledila živahna diskusija, je bilo izvoljen* novo vodstvo koroške KP. V imenu ZK Slovenije I* ibai pozdravil elan pr.zldl|a CK ZKS Slano Kav«K< pozdrave pokrajinskega vodstva KP Italije za Videmsko pokrajino pa Je posredoval Silvano Tarondo. OSLO. — Norveški zunanji minister Lange se je ^ kongresu norveških socialistov izrekel proti pomot* atomski sili NATO. Dejal je, da bi ustanovitev ffl** sile izzvala ostre reakcije v vzhodni Evropi in n*®^ neblokovskimi državami, hkrati pa bi ofežkočila P° gajanja za ustavitev atomskih poskusov. BLllalIlIJl!at314U v-e/cvc/rcc« 1100 let slovanske pisane besede 24. maj obhajajo v Bolgariji kot narodni praznik — kot rojstni dan slovanske pisane besede, ki sta jo pred 1100 leti ponesla med slovanske narode blagovestnika Ciril in Metod. Zato je ta dan tudi praznik vseh slovanskih narodov, posebno letos ob 1100. oblet-nici rojstva prve slovanske abecede in prve slovanske knjige. Ob tej obletnici so bile prirejene številne spominske prireditve in proslave, posvečene njima, ki sta z ljubeznijo, v materinem jeziku in s pisano besedo pred enajstimi stoletji sirila Kristusov nauk med slovanska ljudstva. ■Apostolsko delo sv. Cirila in Metoda pa se ne omejuje samo na širjenje vere. S svojim doslednim stališčem, ki ni upoštevalo le verskih vprašanj, ampak tudi narodne težave, sta se vztrajno borila tudi za kulturno in politično samostojnost Slovanov. Odtod neprecenljivi pomen njunega poslanstva med slovanskimi narodi, katerim sta posredovala pravo krščansko vero, pravi nauk, ki je učil ljubezen do bližnjega in poudarjal enakopravnost vseh narodov in ljudi. »Leto 862-63 je rojstno leto prve slovanske abecede — je o delu Cirila in Metoda zapisal leta 1944 profesor bogoslovja dr. Metod Mikuž — in to glagolice, ki jo je sestavil učeni filozof Konstantin (Ciril), preden je odšel na misijonsko pot k Slovanom. V tej glagolici so bile pisane prve slovanske knjige, ki jih je duhovnik Ciril rabil pri službi božji. Na veličino njegovega duha in njegov pravilno ume- | Varšavski geto v filmu |i (i Ob 20-letnici vstaje poljskih Židov v J, varšavskem getu, ki so ga nacisti nato (i zravnali z zemljo in je pri tem padlo <» ogromno število ljudi, druge pa so naci-i sti odpeljali v taborišča smrti, so posneli V l1 dokumentarni film »Rekviem za 500.000 4 ljudi*. V film so vključili tudi arhivske <• (i posnetke, ki jih je posnela v času upora 1 11 nacistična propaganda in ki so jih po- ( ' zneje odkrili v Vzhodni Nemčiji. (i vani poklic pravega misijonarja in duhovnika pa kaže tudi drugo dejstvo, ki celo v najmodernejšem in torej najbolj učenem času 20. stoletja raznim glavam ni jasno, dejstvo, da naj se Kristusov nauk oznanja ljudem v lastnem jeziku ...« Za 1100. obletnico Cirila in Metoda je naslovil na slovanske narode posebno poslanico tudi papež Janez XXIII., v vrsti spominskih Prireditev pa je bila tudi akademija, ki sta jo na Dunaju skupno priredila Klub slovenskih študentov in Hrvatski akademski klub. O življenju in delovanju Cirila in Metoda je govoril sekcijski svetnik dr. Ante Andorfer, ki je zlasti poudaril njuno zaslugo za slovansko kulturo, slovenski klubski oktet pod vodstvom Jožka Bucha in hrvaški tamburaški zbor z °pernim pevcem Matom Krizmaničem pa sta Prireditev zaključila s prosvetnim sporedom. »4^........................................ Hrvaški pevski zbor »Vladimir Nazor« iz Zagreba bo 9. junija gostoval v Celovcu Na povabilo Slovenske prosvetne zveze bo 9. junija gostoval v Celovcu moški pevski zbor »Vladimir Nazor" iz Zagreba, ki bo s tem vrnil obisk združenim moškim zborom SPZ, kateri so leta 1961 v okviru velike turneje po Jugoslaviji gostovali v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Pevski zbor »Vladimir Nazor" spada med najboljše jugoslovanske zbore in je leta 1953 na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu osvojil eno prvo in eno drugo nagrado. Tudi v Avstriji je ansambel že dobro znan, saj je v letih 1958 in 1961 gostoval na Dunaju, na Gradiščanskem ter v Gradcu, Brucku in Linzu. Za svoje gostovanje na Koroškem je pripravil pester spored, ki obsega vrsto lepih narodnih in umetnih pesmi jugoslovanskih narodov. Hkrati pa bo to prvi obisk hrvat-skih pevcev na Koroškem, zato že danes opozarjamo na edinstveno priložnost, da prisrčno pozdravimo brate iz SR Hrvatske v naši domovini. V Jugoslaviji imajo kakih 120 festivalov Tudi v Jugoslaviji povzroča sodobna bolezen »fesiivalitis" precej skrbi in se je s tem problemom bavil na posebnem sestanku kulturno-prosvetni svet Jugoslavije. Po podatkih, ki jih je zbrala ta ustanova, deluje namreč v Jugoslaviji okrog 120 festivalov, vendar je sestavljalcem ankete uspelo zbrati podatke le o 93 festivalskih prireditvah. Programi teh prireditev so zelo pestri, največ je dramskih in zabavno-glasbenih, potem pa sledijo po številu filmski, folklorni in drugi festivali. Število amaterskih prireditev med njimi je približno enako številu profesionalnih. Med 27 mesti, kjer so stalne prireditve, sta na prvem mestu Zagreb z 10 in Beograd z 8 festivali, ostala mesta jih imajo znatno manj, večinoma le po enega ali dva. Prav tako 27 mest pa ima občasne festivale. Programi teh prireditev so, kakor smo že ugotovili, zelo pestri. Zanimiva pa je ugo- tovitev, da je na programu zelo veliko sodobnih domačih avtorjev, kar velja tako za glasbene kakor tudi za gledališke festivale. Najtesneje je s tem problemom seveda povezan problem sredstev za take prireditve. Po približnih ugotovitvah potrošijo v Jugoslaviji za najrazličnejše festivale okrog milijardo dinarjev na leto. Večinoma gre pri tem za dotacije iz raznih družbenih skladov in proračunov, kajti lastnih sredstev ustvarjajo te prireditve bore malo. Pri tem pa je še značilno, da potrošijo nekateri festivali več sredstev za uvodne in zaključne ceremonije kot pa za sam program. Na posvetovanju kulturno-prosvefnega sveta so ugotovili številne pozitivne in tudi mnoge negativne strani festivalskih prireditev. Predvsem pa so prišli do zaključka, da ne gre toliko za število, marveč v prvi vrsti za program takih prireditev. iiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiii Objava slovenske gimnazije | Šolsko leto 1962-63 bodo vse koro- § | ške šole zaključile z razdelitvijo spri- § | čeval v petek, dne 5. julija 1963. | Prvi dan velikih počitnic, to je v so- | | boto 6. julija, so na Državni realni | | gimnaziji in gimnaziji za Slovence v 1 | Celovcu sprejemni izpiti za prvi raz- § | red, in sicer ob 8. uri. § | Prijave je treba izvesti do 1. julija. | | Potrebni so naslednji dokumenti: 1. rojstni list, fj 2. dokument o avstrijskem držav- | | Ijanstvu, e 3. popis učenca, katerega pošlje | šola direktno. | Na dan izpita pa mora učenec pred- | 1 ložiti spričevalo, ki ga bo dobil dan | | poprej. 1 Istega dne so tudi sprejemni Izpit) v f = višje razrede. Za prvi razred je pred- | | pisana učna snov 4. šolske stopnje, = | za vse ostale razrede pa dobite po- § = jasnila v šolski pisarni. E E E | Pismene prijave je treba nasloviti | | na »Direktion des Bundesrealgymna- | | siums und Gymnasiums tur Slovvenen E | in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22/11". § | Ravnateljstvo iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem bo letos izžel v nemščini V nedeljo bo minilo leto od smrti Frana S. Finžgarja, velikega slovenskega pisatelja, ki je poleg številnih drugih knjig spisal tudi priljubljeni slovenski roman »Pod svobodnim soncem", kateri bo letos izšel v nemškem prevodu. Vztrajni prevajalec dr. Ferdinand Kolednik je Finžgarjev roman že leta 1940 prevedel v francoščino in po njegovem francoskem prevodu je izšel roman tudi v grščini. Poleg tega se je dr. Kolednik trudil, da bi še za Finžgarjevega življenja izšla angleški in španski prevod, vendar se mu to zaradi pomanjkanja sredstev ni posrečilo. Ista ovira se je pojavila pri nemškem prevodu, toda zdaj je dr. Kolednik uspel dobiti založnika, ki bo roman »Pod svobodnim soncem" v nemščini izdal še letos, če se bo do konca junija prijavilo dovolj naročnikov, ki bodo knjigo plačali vnaprej do oktobra letos. V tem primeru bodo dobili knjigo za 10 do 20 odstotkov ceneje; na knjižnem trgu bo obsežni roman stal okoli 18 do 20 nemških mark, za predplačnike pa bo znašala cena kakih 14 in za prednaročnike kakih 16 mark. Naročila sprejema tudi knjigarna »Naša knjiga" v Celovcu. Agrarna politika EGS in njen vpliv na mednarodna tržišča s*kmetijskimi pridelki (3. nadaljevanje) Vse dežele sveta, vseeno če so industrializirane ali šele v razvoju, se Poslužujejo pravice, da s svojo ag-rarno politiko koristijo predvsem sYojemu kmetijstvu. Tudi v EGS to drugače. Skupnogospodarsko vze-l° je njeno kmetijstvo velikega po-Uiena. V povprečju je še vedno 25 %> Ujenega prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu. Kakor vse države v svetu ludi EGS pospešuje svoje kmetijstvo s Premišljeno agrarno politiko. Ob-vcznosti rimske pogodbe za razvoj Skupne agrarne politike so v tem tu-* iz mednarodnega gledišča legalne. Viji rimske pogodbe so v veliki me-,f. istovetni z agrarnopolitičnimi ci-.P> ki jih je svojčas razvila OEEC jib priznala. Ustanove EGS so ezane na rimsko pogodbo in ob-ezane, da razvijajo agrarno politiko ^ s.mislu ciljev te pogodbe. Agrarne P°*itike skupnosti in sploh vsake ag-arne politike ni mogoče pravilno oceniti le z odgovorom na vprašalo, ali odgovarja zahtevam medna-° |.‘h agrarnih tržišč in tudi ne o j°1 Zz odgovorom na vprašanje, če ..govarja notranjim potrebam kme-jstva. Vedno rrohn imeti ored mis med notranjimi in zunanjimi interesi. Vprašanje je torej le v tem, če je bil ta kompromis smiseln in po svoji kvaliteti dober. Na agrarno politiko EGS so že vedno vplivala uvodoma nakazana načela. 2e konferenca v Stresi je nakazala potrebo, da EGS vzdržuje trgovinsko- in gospodarsko-politične odnose z drugimi državami. Tudi odgovorni politiki skupnosti so vedno spet poudarjali potrebo, da je treba v skupni agrarni politiki upoštevati zunanjo trgovino skupnosti. Te misli so vsebovane tudi v vseh resolucijah ustanov EGS. Še pred nedavnim je parlament skupnosti pri določanju ravni najvažnejših agrarnih cen priznal, da mora ta raven upoštevati prispevek skupnosti k harmoničnemu razvoju svetovne trgovine. Čisto na splošno kaže s tem agrarna politika skupnosti pozitivna načela specifično trgovinskopolitične narave, kakor jih ne poznamo pri nobeni drugi agrarni politiki v svetu. Bilo pa bi napačno, če bi kdo domneval, da obstoja kocepcija skupne agrarne politike v tem, da bi na klasične agrarno politične cilje, ki jih 0Jv .a- Vedno je treba imeti pred določa rimska pogodba, nakopičila Cm>> da je agrarna politika kompro- nadaljnje cilje splošno gospodarske- ga in trgovinskega značaja. Tu gre za rezultat neke v sebi zaključene koncepcije, ki jo je Evropska komisija določila že v svojih agranopoli-tičnih osnovnih predlogih 30. junija 1960 in ki jih je v načelu odobril tudi ministrski svet EGS. V njih je kmetijstvu nedvoumno priznano, da je integralni sestavni del celotnega gospodarstva z vsemi iz tega izvirajočimi medsebojnimi vplivi. Kmetijstvo v EGS producira v prvi vrsti za notranje potrebe skupnosti. Razvoj notranje potrošnje živil pa je v tesni povezanosti s celokupno gospodarsko konjunkturo. Le-ta pa je s svoje strani v visoki meri odvisna od zunanje trgovine. Agrarna politika, ki nasprotuje konjunkturno- in trgo-vinskopolitičnim interesom območja, za katerega velja, gre v nevarnost, da škoduje sama sebi. Tu se seveda pojavlja strah, da so ravnokar opisana načela le načela in izraz dobre volje, da pa z odpravo trgovinskih omejitev in z nastankom skupne zaščite na zunaj lahko nastanejo take prednosti, v katerih vsa ta dobra načela ne bodo več prišla do veljave. Take bojazni so številni trgovinski partnerji, ki so jih zlasti zanimali agrarni eksporti v skupnost, izrazili že prva leta veljavnosti rimske pogodbe. Dejanski razvoj v prvih štirih letih po njenem nastanku ni padel, marveč je nara- sel. To se je zgodilo kljub prednostim, ki jih je skupnost nudila svojim članicam tako na področju carin kot na področju uvoznih kontingentov. Notranja odprava carin je namreč začetkom leta 1961 za vse liberalizirane agrarne pridelke znašala na splošno 20 %>, za kontingentirane agrarne pridelke pa 25 %>. Globalni uvozni kontingenti držav članic skupnosti so se do tedaj dvignili za 60 °/o. Kljub temu pa je agrarni uvoz iz tretjih držav po vrednosti narasel od 7,4 na 8,4 milijarde dolarjev. Vse bojazni, da bodo prednosti pri carinah in kontingentih po nastanku EGS privedle do nazadovanja im-portov včlanjenih držav in tretjih dežel, so bile neosnovane. Podobne bojazni so se lani spet pojavile in sicer čim je stopila v veljavo skupna agrarna politika za vrsto važnih pridelkov. Od tega časa je vendar minilo šele pol leta, vsled česar ni mogoče dobiti zanesljivih statističnih dokazov, ki bi dali jasno sliko o razvoju agrarnega uvoza EGS v danih pogojih. Tudi je ta čas prekratek, da bi mogli dati kakšno koli oceno o posledicah tega koraka. Upoštevati pa je tudi treba, da je ustvaritev popolne tržne organizacije za tako važna področja, kot so to žito, svinina, perutnina in jajca, končno pa tudi sadje in zelenjava, že v vsaki deželi z znatno manjšimi območji naloga, ki jo je mogoče šele tekom let zadovoljivo rešiti. Čeprav je morala skupnost ta vprašanja rešiti v razmeroma kratkem času na veliko večjem prostoru in čeprav ve, da bo čas še marsikje zahteval kakšno korekturo, je dosedanji čas njene veljavnosti pokazal, da se je v praksi dobro obnesla. Pri izgradnji skupne agrarne politike se je skupnost od vsega začetka trudila, da bi upoštevala mednarodne obveznosti včlanjenih držav na področju trgovinske politike. To velja zlasti za GATT (splošni sporazum o trgovini in carinah). Odgovarjajoče obveznostim tega sporazuma se je skupna agrarna politika v načelu odpovedala uporabi količinskih omejitev uvoza in je v okviru skupne ureditve tržišča liberalizirala uvoze iz vsega sveta. Neka določena omejitev velja le za uvoze z Vzhoda. V ta namen pred nedavnim sklenjena ureditev dopušča pod gotovimi okoliščinami količinsko omejitev uvozov. Ta ureditev pa nima le naloge, da članicam olajša trgovanje z državno trgovino na Vzhodu, marveč ščiti istočasno koristi zahodnih dežel na skupnem trgu. Onemogoča namreč, da bi se te države s svojimi posebnimi trgovinskimi sistemi zagotovile prevelike deleže v škodo ostalih trgovinskih partnerjev skupnosti. (Se nadaljuje) Nov vozni red na naših avtobusnih in železniških progah Preteklo nedeljo je stopil v veljavo novi vozni red za leto 1963-64. Po tem voznem redu vozijo do nadaljnjega vlaki in avtobusi na progah jezikovno metanega ozemlja kakor sledi Vlaki PLIBERK—CELOVEC: — () samo v nedeljah, [] samo ob delavnikih. odhod iz Pliberka: 5.32, 6.42, 7.24, 9.25, 11.12, [14.15], (16.25), 17.54; odhod iz 2e!ezne Kaple: 5.00, 10.05, (10.22), 13.10 (13.28), 16.53, (17.08); odhod iz Celovca: 5.16*, 8.30, 9.05*, 11.05, 13.58*, 18.10*, 19.20. * v Sinči vasi zveza v Železno Kaplo PODROZCICA—CELOVEC: — [] samo od ponedeljka do petka, () samo ob nedeljah od 23. 6. do 25. 8. odhod iz Podrožčice: 6.30, 11.15, 16.15, [19.00], (20.05); odhod iz Celovca: (6.30), 7.45, 13.59, [17.35], 18.50. V Svetni vasi imajo vsi vlaki avtobusno zvezo v Borovlje. PODROZCICA—BELJAK: — []samo ob delavnikih, () brzo-vlaki brez postanka na vmesnih postajah, odhod iz Podrožčice: (0.35), (1.48), (4.00), [5.50], 6.44, (7.04), 11.10, (16.13), (16.50), 18.03, 19.59; odhod iz Beljaka: (1.58), (4.25), (5.21), 7.45. 10.20, (12.37), (13.38), 13.50, [17.20], 18.55, (22.12). ŠMOHOR—BELJAK: — []samo ob delavnikih odhod iz Šmohorja: [5.00], 5.49, 7.53, 10.02, 14.05, 16.10, 19.01, 21.00; odhod iz Beljaka: 3.34, 6.15, 10.25, 14.35, 17.35, 18.45. TRBIŽ—BELJAK: — () brzovlak z edinim postankom v PodkloStru. odhod iz Trbiža: (0.27), (1.35), (3.50), 6.35, 8.25, 10.40, (11.25), (15.23), 16.35, 19.55 dodatno iz Podkloitra Se ob delavnikih ob 6.00, 13.15 in 14.50 odhod iz Beljaka: (2.05), (3.34), (4.33), 6.15*, 6.48, 8.45, 10.25*, 12.40, (13.34), 13.53*, 14.35*, 17.35*, (18.20), * vozi samo do Podkloitra. CELOVEC—BELJAK: — () brzovlak odhod iz Celovca: (1.08), (2.50), (3.33), (5.33), 5.45, 6.35, (6.55), 7.40, 8.58, (9.30), 10.27, (10.52), (11.55), (12.36), 12.53, (12.59), (13.25), 13.37, (13.55), (15.45), 16.33, (17.25), 17.40, 18.45, (21.00), 21.20, 23.45; odhod iz Beljaka: (1.16), (2.12), (4.40), 5.34, 6.40, 7.35, (8.25), 8.55, 10.00, (12.19), 12.25, 13.30, (13.50), (15.20), (15.52), (16.00), 16.10, (16.35), (17.25), 17.40, (17.57), 18.47, (19.36), 20.53, (21.38), (22.02). MALOOBMEJNI PROMET: — () brzovlaki Podrožčica—Jesenice: (2.36), (4.59), (6.06), 8.49, (13.12), (14.08), 20.15, (23.28); Jesenice—Podrožčica: (0.00), (1.10), (3.30), 5.50, (6.22), (15.36), (16.20), 19.31. Pliberk—Dravograd: 9.40, 19.23; Dravograd—Pliberk: 7.05, 16.36. „Lira“ iz Kamnika tretjič med nami Godbeno-pevska skupina „Pavle Kernjak" priredi na binkoštni ponedeljek ob 1A3. uri popoldne KONCERT Prvi slovenski pevski zbor „Lira" iz Kamnika je preteklo nedeljo vrnil obisk pevskemu zboru .France Pasterk - Lenart" in s tem tretjič od svoje ustanovitve pred 82 leti obiskal Koroško. Prvič je prišel na Koroško ob priložnosti Einspielerjeve in Slomškove proslave v Celovcu leta 1894. Takrat je nastopil tudi v Skočidolu pri Podravljah. Drugič nas je .Lira" obiskala pred tremi leti, ko je koncertirala v Ločah nad Baškim jezerom, v Dobrli vasi in pod Jerberkom. Po tem obisku je pred dvemi leti v Kamniku gostoval pevski zbor .France Pasterk -Lenart", ko se je vračal z Mladinskega pevskega festivala v Celju. Liraši in Kamničani so sprejeli naš zbor s prisrčno gostoljubnostjo, Lenartovci pa so .Liro" povabili, da jih kmalu obišče v Železni Kapli. To se je zgodilo preteklo nedeljo. Liraši so se z Lenartovci iz kapelških grabnov in Št. Vida v Podjuni srečali v enako napolnjeni kapelški kinodvorani, kot so pred 2 leti Kamničani za koncert naših Lenartovcev napolnili dvorano svojega prosvetnega doma. Ko sta predsednik SPD .Zarja” Peter Ku- har in predsednik .Lire' docent ing. Če-b u I izmenjala prisrčne besede pozdrava, je dal dirigent Samo V r e m š a k znamenje za pričetek koncerta. Koncert je v prvem delu vseboval norveške, italijanske, ameriške, danske, španske, črnske, ruske in ukrajinske narodne pesmi, v drugem delu pa najprej narodne pesmi jugoslovanskih narodov, nato pa slovenske narodne, med njimi tudi Kernjakovo „Ši-man". Vse pesmi je zbor odpel mogočno in z občutkom dobro izvežbanih pevcev ter spretnega zborovodje. Koncert je bil za naše prebivalstvo spet enkrat edinstvena panorama narodnih pesmi, za kar se je .Liri" ob vsaki pesmi posebej zahvalilo z navdušenim aplavzom. Tudi to pot so Liraši povezali svoj obisk na Koroškem z ogledom zanimivosti naše dežele. Ko so si ogledali novo Kozaško jezero pod Velikovcem, so se podali mimo Osojskega jezera v Podravlje in v ponedeljek na Grofjglockner. V torek pa je radio Celovec posnel spored njihovih pesmi na trak. v kulturno prosvetni dvorani v Št. liju ob Dravi. Na sporedu petje in godba. Zgleden nastop škocijanske mladine Po lanskem prvem, še dokaj plahem poizkusu je v četrtek preteklega tedna slovenska šolska mladina iz Škocijana in okolice pokazala, da je postala vsebolj korajžna in samozavestna ter da se je med tem pridno urila v odrskih nastopih. To pot se nam je predstavila s pravljično igro »Rdeča kapica« in jo odigrala lepo in v splošno zadovoljstvo starih in mladih. Zlasti mladina, ki je v dvorani razumljivo prevladovala, kar ni mogla dati izraza svojemu priznanju sotovarišem na šolski klopi za dobro odigrane vloge. Pa tudi odrasli smo bili večkrat presenečeni nad našimi mladimi talenti in nad njihovo izvežbanostjo, zakar so se trudile Micka K a p o v a, Milena Groblacherjeva in Erna Rigelnikova. Tem potom jim bodi za njihov trud izrečena naša prisrčna zahvala, ki velja tudi Milki Hartmanovi za lepe pesmice in plese naše mladeži na odru. Naša zahvala pa je nasproti veselju in navdušenosti naših najmlajših zelo skromna. Prav to veselje in to navdušenje je vsem sodelujočim najlepše priznanje za vloženi trud. Uspelo prireditev naših najmlajših je v od-r morih popestril in olepšal instrumentalni trio »Korotan« Hanzija K e ž a r j a ter pesmice Micke K a p o v e in Šimeja W r u 1 i c h a iz Grabalje vasi. V nedeljo, dne 23. junija 1963 ob 15. uri bo v Delavski zbornici v Celovcu zaključna prireditev Slovenske gimnazije pod naslovom „Šola pozdravlja svoje prve maturante" Vstopnice dobite od 5. junija naprej v šolski pisarni. Bralci se oglašajo: Imena „Zajezeno jezero Kazaze" ni mogoče spreminjati Prva pomoč odloča! Ta teden je po vsej Avstriji posvečen akciji za boljšo organizacijo prve pomoči pri nezgodah. Akciji .Prva pomoč odloča!" posvečajo po vsej državi poklicna zastopstva, vodstva podjetij ter varnostni in zdravstveni organi veliko pozornost, pokroviteljstvo pa je ptevzel zvezni prezident. Njen namen je, da bi najširšemu krogu prebivalstva predočila potrebo in nujnost pravilne prve pomoči pri nezgodah in da bi pristojne ustanove našle med prebivalstvom več razumevanja za poznejše tečaje in šolanja o prvi pomoči. Kako važna je prva pomoč in kako potrebno je, da se prebivalstvo udeleži tečajev in šolanj o prvi pomoči, najbolj kaže neprestano naraščanje delovnih in prometnih nezgod ter naraščajoči stroški zdravljenja njihovih posledic. Koroška stoji po številu nezgod nad avstrijskim povprečjem. Medtem ko je v zveznem povprečju leta 1961 odpadlo na 10.000 nezgodno zavarovanih 820 delovnih nezgod, jih je na Koroškem odpadlo 860. V istem letu se je na Koroškem pripetilo 8.928 delovnih nezgod in 1.569 nezgod na poti in na cesti, kjer so bili poškodovani ljudje. Veliko teh nezgod bi bilo lahko preprečenih z nekoliko večjo skrbjo za varnost pri delu. Še več pa je primerov, kjer posledice nezgode ne bi bile tako tragične, kakor so bile, če bi bila na mestu nezgode zagotovljena takojšnja pravilna prva pomoč. Šolanje širokih slojev prebivalstva v nudenju takojšnje pravilne prve pomoči je velika nujnost in zapoved časa. Tovrstno šolanje prebivalstva je potrebno tako po tovarnah, delavnicah in gradiliščih kot pa na vasi med kmečkim prebivalstvom in uslužbenci prometnih podjetij. Prav in potrebno je, da vsako podjetje in vsaka vas odpošlje nekaj oseb na tečaje o prvi pomoči, ko bodo ti razpisani. Bilčovs Labot—Dravograd: 8.29, 15.02; Dravograd—Labot: 9.00, 16.35. Avtobusi [] samo ob delavnikih, () samo ob nedeljah Iz PLIBERKA proti Velikovcu: [5.40], 13.05, in od 8. 7. do 7. 9. ob 15.30; Labotu: 15.15 ter od 8. 7. do 7. 9. ob 13.30 in 19.20. Iz ŽELEZNE KAPLE proti Celovcu: [6.40]. [16.30), ter ob [14.15] od Miklavčevega; Velikovcu: [6.30]. [15.30]. Iz KLOPINJA proti Celovcu: 8.24, od 9. 6. do 15. 9. fe ob 10.45 in 17.17, od 7. 7. do 1. 9. pa ie ob 6.31 in 13.36; Velikovcu: 5.28, 6.35, 10.50, 15.00, 17.30, 19.15, od 7. 7. do 1. 9. pa ie ob 8.47; Borovljam: [13.54], in od 7. 7. do 1. 9. ob 16.39. Iz VELIKOVCA proti Celovcu: [5.25], [6.00j, 6.40, [6.50), [7.55j, 8.00, 9.10, 11.40, 13.15, 14.50, 16.05, 17.10, 18.20, 19.20, [21.25); Grebinju: [5.35], 5.50, 7.25, 10.50, 12.00, 14.05, 16.10, [18.15], 19.35, (21.05); Labotu: (9.00), [13.151, (17.251, [18.251, (19.20); Pliberku: 9.50. [17.30], od 8. 7. do 7. 9. le ob 12.35; Železni Kapli: 13.20, 17.35; Klopinju: 5.05, 6.05, 7.55, 9.20, 13.20, 18.25. od 7. 7. do 1. 9. pa le 5.40. 10.15, (11.10). Iz BOROVELJ proti Celovcu: 6.05, [6.30], [6.50], 7.10, 7.40, 8.10, nato vsako uro do 19.10, potem pa ie ob 22.20; Smarjeti: [5.50]. (8.00). (11.15), 14.10. [17.101, 18.10 in 19.00; Selam; [6.45], (8.00), [12.40], 14.10, 19.00, ob ponedeljkih, torkih. Četrtkih in sobotah pa ie ob 9.00; Slovenjem Plajberku: (7.50), 14.10, 19.00, ter ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah ie ob 9.00; Ljubelju: (8.00), 19.00 ter v ponedeljkih, Četrtkih, sobotah in nedeljah ob 14.10. Iz CELOVCA proti Borovljam: [5.05], 6.10, 7.00, 8.10, potem vsako uro do 19.10, 21.10. 23.15; St. Jakobu v Rožu: [5.05], [12.00], 23.15 ter ob sobotah in nedeljah ob 16.45; Zgornji Vesci: (8.10), [11.10], 13.10, (17.30). 18.25 ter ob [5.35], (6.35) in [17.151 do Kotmare vasi; SkofiCam: [12.00], 13.20, 17.20, 18.30, in ob [6.30], 8.00 in [17.10| do Hodil; Otoku in Vrbi: 6.30, 7.45, [9.15], 11.30, 13.20, 16.20, 17.20, 18.25, 21.00 ter ob (8.25) in od 7. 7. do 1. 9. ob 16.20 do Piramide; Goliovem: 8.10 in 14.10, vendar le v Četrtkih, sobotah in nedeljah; Na Potoku pri Bilčovsu je v starosti 82 let preminul bivši tesar Pavel Š a v n i k , ki smo ga 15. maja ob veliki udeležbi žalnih gostov položili k zadnjemu počitku na pokopališče v Bilčovsu. Ob grobu in na domu je zapel domači slovenski pevski zbor v slovo, domači župnik pa je v ganljivih besedah orisal njegovo življenje kot vzor poštenega, pridnega in skromnega delavca in družinskega očeta. Rajni Pavel Šavnik je bil delavec, priden, varčen in skromen, pač tak, kakršni so zrasli na naši trdi, skopi zemlji. S svojo pridnostjo si je zgradil nov dom, na katerem je bil dober oče svojim šestim otrokom, za katere je skrbel z vso ljubeznijo in predanostjo. Pavel Šavnik pa je bil tudi razgledan in zaveden član naše narodne družine. Njegova bistrost mu je pomagala, da je po treh letih odsluženega vojaškega roka postaj vodja čete, Medgorjatn: (6.31), (8.20), (13.20), [17.20|. (18.30); Klopinjskemu jezeru: (9.10), 11.30, 18.10 in od 7. 7. do 1. 9. ob 7.30, 20.00; Železni Kapli; (8.25). [13.10], [17.20], 18.25; Velikovcu: 6.35, 8.00, 10.00, 11.10, [12.10], 13.20, 15.15, [16.30], 17.20, 18.25, 18.50, 20.15. Iz ŠT. JAKOBA proti Celovcu: [7.25], [13.40], in ob sobotah in nedeljah ob 18.30; Vrbi: 13.40, 19.05 ter od 7. 7. do 1. 9. ob 8.30 in 16.25; Beljaku: 5.34, (7.05), 13.50. Iz VRBE proti Celovcu Cez Otok: 6.30, 8.15. 11.35, 13.20, 17.05, 18.50, 20.50 ter od 7. 7. do 1. 9. ob 15.35; Št. liju: [5.551, [7.25], (11.10), [13.301. |16.30|, [17.35], [18.30|; Kostanjam: (6.20), (13.20), [17.10), (18.30), in od 9. 6. do 15. 9. ob 9.15, 18.40; št. Jakobu; 13.15, 18.40, od 9. 6. do 8. 9. ob (19.40), od 7. 7. do 1. 9. pa ie ob 8.00 in 16.00; Baikemu jezeru: od 9. 6. do 8. 9. ob (7.45), 14.30, od 7. 7. do 1. 9. pa ie ob 18.40. Iz BELJAKA proti Baikemu jezeru Cez Brnco: [6.20], [11.30], 16.50; Baikemu jezeru Cez Drobole: 6.00, 7.45, 9.30, 11.00, 12.00, 13.20, 15.10, 16.10, 17.20, 18.45. 20.00; Sl. Jakobu: [17.20] in od 7. 7. do 1. 9. ob 12.00 in 16.20; Smohoru: [6.00], 7.40, 12.20, 15.35; Cajni Cez Rodkloiter: [7.15], 11.25, [16.05], 17.15. pozneje pa narednik. Zaradi svoje bistrosti in ljubezni do prebiranja knjig in časopisov je postal občinski odbornik in vpliven član naših gasilcev. Dolga leta je tudi deloval v tukajšnjem šolskem odboru. Za njegovo nesebično delo v korist občine in naše skupnosti mu bodi tem potom še enkrat izrečena naša topla zahvala, vsem članom njegove družine pa naše iskreno sožalje. Nenadoma je tukaj preminul tudi 79-lefni bivši pismonoša Gregor Jakopič. Na poti po opravkih v Bilčovs ga je zadela srčna kap. Zvedeli pa smo tudi, da se je smrtno ponesrečil tukaj rojeni 33-letni Lorene Selan-d e r. Ko je bil skupno z Vilijem Safronom iz Bilnjovsa z motornim kolesom na poti iz Sekire proti Celovcu, jima je skočila srna v motorno kolo, vsled česar sta se prevrnila. Lorene Šelander je padel tako nesrečno, da je umrl že na poti v bolnišnico v Celovec. Vili Safron pa je odnesel le lažje poškodbe. Smrtno ponesrečeni zapušča vdovo in tri otroke ter mater. Njim kakor tudi sorodnikom Gregorja Jakopiča naše iskreno sožalje. Leta 1964 pričetek gradnje avtoceste Celovec—Beljak Na 25. zasedanju o cestah v Innsbrucku je za gradnjo cest pristojni državni sekretar dr. Kotzina iz ministrstva za trgovino in obnovo napovedal, da bodo prihodnje leto pričeli tako imenovano južno avtocesto Dunaj —Graz—Celovec—Trbiž graditi tudi na odsekih Celovec—Beljak in Graz—Gleisdorf na Štajerskem. Podrobnosti priprav za gradnjo teh odsekov bodo določene 7. in 8. junija ob priložnosti pregleda državnih cest. Pri pripravljalnih delih za avtocesto na odseku Celovec—Beljak bodo upoštevana tudi adaptacijska dela na Tržaški cesti med Celovcem in Beljakom, ki so povezana z gradnjo avtoceste, kakor so to med drugim zlasti nadvozi čez železniško progo na tem odseku, ki bodo stali okoli 130 milijonov šilingov. Na pristojnih mestih računajo, da bo odsek avtoceste Celovec—Beljak stal okoli 1,2 milijarde šilingov. K pismu bralcev prof. Herberta Strutza v »Kleine Zeitung« od 11. maja pod naslovom »Velikovško ali Kazaško jezero?« menimo, da gospodu profesorju ne bi bilo treba spraševati po imenu tega jezera v časopisih. Ker pa je to vendar napravil, hočemo tudi s svoje strani prispevati k razčiščenju vprašanja imena jezera na Spodnjem Koroškem. Ko je pričela elektrarna v Kazazah obratovati, je govornik Avstrijskih dravskih elektrarn ob priložnosti otvoritvene slavnosti izrecno ugotovil, da bo zajezeno jezero pred elektrarno nosilo ime »Stausee Edling«, kar po slovensko pomeni »Zajezeno jezero Kazaze«. Po tem imenu se je ravnal tudi znani kartografski zavod Berndt-Freytag und Artaria na Dunaju, ki je v šolski zemljevid za Koroško vnesel jezero pod imenom »Stausee Edling«. S tem je spraševanje za imenom jezera s strani prof. Strutza odveč, kakor je tudi odveč najnovejši poizkus mestne občine Velikovec, da bi jezeru dodali ime Velikovca. Avstrijske dravske elektrarne so lastnik jezera in so mu dale ime, ki ga je prevzel tudi kartografski zavod Berndt-Freytag und Artaria v svoje zemljevide. Velikovec lahko kvečjemu zaprosi, da bi deželna vlada njegovo ime razširila na »Velikovec ob zajezenem jezeru Kazaze«. Kar pa tiče koroško deželno vlado, ima le nalogo, da dejansko stanje v primeru »Zajezenega jezera Kazaze« potrdi, ker gre drugače v nevarnost, da se v javnosti ravno tako osmeši, kakor se je osmešil poizkus imenovanja jezera po mestu Velikovec. Prebivalci Kazaz KOLEDAR Petek, 31. maj: Angela Sobota, 1. junij: Feliks Nedelja. 2. junij: Binkoiti Ponedeljek, 3. junij: Blnk. poned. Torek, 4. junij: Frančliek Sreda, 5. junij: Bonifacij Četrtek, 6. junij; Norbert Skrivnost svetlobne hitrosti Ko se je človek otresel okov srednjeveškega mračnjaštva in praznoverja-, se je začel zanimati za prirodne vede. Vrstila so se odkritja, ki so jih včasih spremljali tudi številni pomisleki. Nekaj takega se je primerilo svetlobni hitrosti. O njej sta se oblikovali dve šoli, dvoje mnenj. Prva je verjela, da je svetlobna hitrost trenutna in časovno neodvisna, to je, da se pojavi hkrati na dveh med seboj oddaljenih mestih. Temu mnenju je nasprotovala druga šola. Trdila je, da je svetlobna hitrost končna, izmerljiva in se mora pojaviti najprej na enem mestu in šele nato na naslednjem, bolj oddaljenem. Slavni italijanski znanstvenik 16. stoletja m konstruktor teleskopa Galileo Galilei je sklenil obe teoriji praktično preizkusiti. Pomagala sta mu dva prijatelja. Noč za nočjo, ob določeni uri, je eden odkril nočno svetilko, njegov tovariš na oddaljenem griču pa mu je na enak način odgovoril. Na vprašanje, ali se je svetloba pojavila trenutno, neprizadeti opazovalci niso znali odgovoriti. Morda je bila hitrost res trenutna ali pa je bila hitrost prevelika za tako grobo merilno metodo. V znanstveni prepir se je vpletel tudi francoski matematik in oče analitične geometrije Rene Descartes. Postavil je teorijo, da je svetloba pritisk in da nastopa trenutno. Do podobnega mnenja, toda na podlagi drugačnih sklepov, je prišel tudi nemški astronom Nov zrcalni teleskop za Argentino Neka specializirana tovarna v ZDA izdeluje stekleno telo za zrcalo novega teleskopa, namenjenega univerzi v La Plati — Buenos Aires. Zrcalo bo imelo premer 2,14 m in debelino 33 centimetrov. Stekleno telo je težko okrog 2 toni in ga bodo pripeljali z vlakom do newyorikega pristanišča, nato pa z ladjo do Buenos Airesa. Zaradi posebnih zahtev bodo zrcalo brusili na kraju samem. Izdelano bo iz borosilikatnega stekla, ki ima majhno razleznost in je odporno proti temperaturnim razlikam ter dovolj mehansko trdo. Sestavina tega stekla omogoča neizkrivljeno sliko. Stekleno telo bodo na kraju samem stalili in steklo vlili v model. Zaradi izredne opreznosti, da ne bi nastale razpoke, bodo maso postopoma hladili v posebni peči za hlajenje. Johann Kepler. Anglež Robert Hooke pa je Proti koncu 17. stoletja nastopil z revolucionarno idejo in trdil, da je svetloba valovanje, ki prepotuje fantastično velike razdalje v nepojmljivo majhnem času. Prerekanja o sprejemljivosti te ali one teorije bi se še nadaljevala, če ne bi vmes po-segel bistri Danec Ole Roemer. Leta 1676, star 32 let, je na pariški Academie Royale des Scienses poročal, da je izmeril svetlobno hitrost. Akademiki so se o tej trditvi lahko prepričali na podlagi priloženih postopkov. Pri poskusih je mladi Roemer ubral drugač-110 pot kot predhodniki. Po njegovem mnenju 30°Or*wyvvvvvvvYyy kaj naj pove o življenju v Travniku in o delu konzule (Se nadaljuje) i Vzdušje v policijski postaji četrtega okrožja je ^ bilo zelo napeto. Vsakih nekaj minut je načelnik Warner nestrpno odprl vrata svoje pisarne in mrko pogledal okrog po sobi kakor človek, ki pričakuje slabo novico. Slaba novica je bil Tim Brennan. Ko je končno prišel, je takoj izginil v načelnikovo pisarno. Gledal je naravnost predse, kot ne bi opazil nobenega od svojih kolegov. Očitno je narednik NVarner zelo težko premagoval razburjenje, ko je Brennan stopil predenj. Nagubani obraz je razvlekel v ne- centovo avenijo, je zbežalo nekaj mladoletnikov okrog vogala, kot bi imeli kaj slabega za bregom. Na tisti strani ceste, kjer je prepovedano parkiranje, je stal tovornjak. Vendar pa ni bil iz našega mesta in ker je takoj nato prišel voznik iz hiše, sem ga samo posvaril in ga nisem kaznoval. Okrog poldvanajstih sem prišel v Hughesovo ulico, tam, kjer je trgovska hiša, saj veste. Tisti hip se mi je zazdelo, da se nekdo stiska k vežnim vratom. Pomislil sem: »Tukaj pa je treba malo pogledati!« Nenadoma sem za- kaj, kar naj bi bilo pomirjajoč smehljaj, in rekel stražniku Brennanu, naj sede. »Samo mirno, prosim,« je rekel, kolikor je mogel prisrčno. »Saj ni prvič, da se je zgodilo kaj takega, pa tudi zadnjič ne.« Brennan ni dvignil oči s tal. »Poglejte me v oči, Tim,« je spodbudno dejal Warner. »Vem, da vam gre zadnje čase yse narobe. Doma imate družinske težave, prejšnji mesec vas niso povišali v naslednji čin, zdaj pa še to...« Vstal je in počasi stopil okrog pisalne mize. »Tim, saj veste, da nisem nečloveški. Osebno se zanimam za svoje podrejene. Rad bi vedel, kako se počutite, kaj mislite.« »Saj si lahko predstavljate, kaj si zdaj mislim,« je potrto rekel Brennan. »Da, vem. Toda motite se. Nihče vam ne more ničesar očitati zaradi te nesreče, dam yam svojo besedo, da je tako. Storili ste svojo dolžnost.« »Imate že kaj novic? So klicali iz bolnice?« . Warner je odkimal. Brennanu je ponudil ^■gareto. Ko jo je ta odklonil, si jo je prižgal sam. »No, prav. Zdaj pa mi lepo po vrsti Povejte, kako se je zgodilo. Pazite, da ničesar ne izpustite.« Brennan je dvignil pogled s tal, si šel z roko čez oči in začel poročati. y »Moje delo in okrožje poznate, gospod na-I nik. Četrt kjer patruljiram, ni ravno naj-sJabša v vsem mestu, vendar je kaj pogosto 'ideti precej sumljivih tipov. .sem na obhodu, ki ga začnem ob desetih. Noe je bila mirna, saj se ob ponedeljkih m redko kaj zgodi. Ravno sem pregledal vse trgovske hiše na Južni cesti in preveril, ali so 'sa vrata zakljenjena. Ko sem zavil na Vin- gledal nekega moškega. Ko je videl, da se mu približujem, je naglo nekaj vtaknil v žep. Bilo je tako, kot sem si mislil — pri sebi je imel mamila. Žepi so bili polni ampul, našel sem tudi injekcijsko iglo. Pomislil sem: »Morda ni samo vživalec mamil, lahko je celo tihotapec.« Toda bil je majhen in droben, blizu petdesetih, in skoraj nič se ni branil, ko sem zahteval, naj gre z mano. Potem pa, kcy sva prišla do konca ulice, tam, kjer se začnejo opečne hiše, me je na vsem lepem s komolcem krepko sunil v trebuh in zbežal. Vem, bila je moja napaka. Takoj ko sem ga prijel, bi mu moral nadeti lisice. Toda res ni bil videti nevaren. Naj bo, kakor hoče, kot blisk je tekel naravnost po cesti, jaz pa za njim. Ura je bila že okrog tričetrt na dvanajst in nikjer ni bilo žive duše. Zaklical sem mu, naj se ustavi, in potegnil pištolo. Ni me ubogal, zato sem zaklical še enkrat: »Stoj ali streljam!« Ustrelil sem mu nad glavo, toda tudi to ga ni ustavilo. Zato sem mu meril v noge. Če mi verjamete ali ne: nimam pojma, od kod se je nenadoma pokazal tisti človek. Na vsem lepem je stal sredi ceste. Najbrž je prišel iz kake stranske ulice; lahko da je ravno stopil iz hiše, zaslišal strel in hotel videti, kaj se dogaja. Res nimam pojma, gospod načelnik. Tako se je torej zgodilo: krogla je zgrešila tihotapca mamil in zadela mimoidočega. V prvem trenutku še nisem čisto razumel. Bilo mi je, kot bi me kdo s kolom po glavi. Tedaj je zadeti že padel po tleh, tihotapec pa je izginil za voglom. Ostali sta mi dve možnosti — ali zasledujem begunca ali pa poskrbim za ranjenca. Kako sem se odločil, vam je že znano. Opu- stil sem zasledovanje in skušal pomagati nedolžni žrtvi. Slabo je kazalo. Krogla je zadela v prsi. Poklical sem rešilni avto, ga spravil v bolnišnico in odšel na postajo pisat poročilo. No, tako se je zgodilo, gospod načelnik.« Warner je položil roko Brennanu na rame. »Kaj takega se lahko pripeti, Tim,« je tiho rekel. »Zaradi tega vam nihče nič ne očita. Pokonci glavo, Tim. Dober policist ste, strogi ste in veste, kdaj gre zares. Napredovali boste, nocojšnji dogodek ne bo ničesar spremenil, prav ničesar, Tim.« Zazvonil je telefon. Warner je dvignil slušalko, poslušal in nato poskusil obdržati čim bolj miren videz. Ko je slušalko spet odložil, je hripavo rekel: »Hm — da, tako je pač. Umrl je. Ime mu je bilo Arthur Grant.« ■ Ob dveh ponoči je prišel stražnik Brennan domov. Žena, plavolaska tridesetih let, ga je čakala v kuhinji s skodelico mlačnega čaja. »Si že slišala?« jo je tiho vprašal. Prikimala je, se z vzdihom dvignila, odnesla skodelico k lijaku in izlila čaj. Možu ni z ničimer^ postregla. Vrnila se je k mizi, sedla in prekrižala roke na belo-rdečem voščenem prtu. »Mrtev je, ne?« je čez nekaj časa šepetale vprašala. »Da,« je rekel Brennan. »Kako ti je le uspelo, Tim?« je grenko vprašala. »Nekaj ti je treba priznati: bolj si prebrisan, kot sem ti pripisovala.« »Pusti me pri miru, Sue.« »Kdo je bil mali tihotapec z mamili, ki ti je pomagal pri tej umazaniji? Kaj si mu obljubil za povračilo, denar ali zaščito?« »Nehaj že vendar!« »Lepo si vsfe pripravil, Tim. Izvohal si, kje stanuje Arthur in kdaj ponavadi ponoči prihaja domov. Potem si insceniral vso to prefrigano igro. Ustrelil si ga, Tim, umoril si ga!« Brennanov obraz je otrdel. »Svaril sem te, Sue,« je odločno dejal. »Kar naprej sem te svaril. Obema sem pravil, da se ne pustim imeti za norca. Moja žena me že ne bo vlekla za nos, njen ljubček pa še toliko manj.« Sedel je za mizo. »Zdaj pa hočem svoj čaj,« je rekel. Počasi je vstala in odšla za njegovim hrbtom k štedilniku. Ko mu je stala za hrbtom, se je naglo obrnil in pograbil tok za pištolo; še je bila na svojem mestu. Sue pa je že stala pri štedilniku in natakala v skodelico. In tedaj je Tim prvič pomislil, kolikokrat neki bo še v vseh teh letih, ki so pred njim, živčno planil in se obrnil, kadar se bo žena preveč približala pištoli. In vprašal se je, ali je tako življenje vredno umora, ki ga je imel na vesti. Dež je bobnal po oknu, ki je za njim sia-a Mary Flynn in gledala v neurje z očmi, Polnimi jeze. Nič ni slišala neurja. Ni videla ^°de, ki se je penila preko prenapolnjenih zlebov. Videla je samo oba moža, ki sta fosila nosilnico s truplom in jo potisnila v Mrtvaški avto. »Ta capin me je ukanil," je sikala gospa lynnova. „Niti prebite pare ni imel, razen ®9a pa mi dolguje še najemnino za zad-”1' oiesec. No, kaj takega se mi ne bo več z9odilo." Videla je, kako sta oba moža zaloputnila z vrati. Avto se je odpeljal. »Tako, odpravljeno je," je rekla gospa •vnnova in se obrnila od okna. Opremlje-110 soba, ki je bila zdaj prazna, je bila v prvem nadstropju. Bila je zadušljiva in ^ačna kakor grob. Gospa Flynnova je ur-110 preoblekla posteljnino, pometla sobo in ^dila zavese. Stopila je po stopnicah navzdol in mrmra-a' »Moram ven, četudi bi prekle padale z neba!" V predsobi je ležala na mizici emajlira-Q tablica. Pograbila jo je, odprla vežna Q'a in kljub dežju in mrzlemu marčnemu tru odhitela h kamnitim vhodnim vratom. jr^n° je obesila tablico na žebelj pred vrati °dracala nazaj v sobo. j Zdaj je bila zadovoljna. Tablica je bila oešena in je sporočala vsakomur, ki je s rjSel mimo, da je soba prosta. Vaba je vi-o na trnku — Flynnova je upala, da bo r'sla prava riba in ugriznila vanjo. U postavila se je zopet na prežo ob oknu. ela zavesa jo je skrivala pred pogledi lrn°idočih. Cesta je bila kot izumrla. Toda nj sfa|a četrt ure ob oknu, ko je Wše| Po cesti moški v plašču z zavihanim }6^a,ni^°m in se ustavil pred hišo. Trenu-f . Pozneje je odprl vrata in stopil na vrt. Q.*e Preden je utegnil pritisniti na zvo-1 Je gospa Flynnova že odprla vrata, ^frečital sem tablico," je pričel, ospa Flynnova je brž opazila, da je H. E L L L I S O N Soba za samca bila njegova obleka dobre kvalitete in v dobrem stanju — kolikor je pač to dež dovoljeval. „Najemnina znaša deset dolarjev na teden. Plača se vnaprej." „Najprej bi si sobo rad ogledal," je dejal moški, „če vam je prav." Stopila je pred njim po stopnicah in mu pokazala sobo. „Lepa soba," je dejal. »Malce starinska, toda udobna." »Ali jo boste vzeli?" »Bom," je dejal in že držal listnico v rokah. Iz nje je izvlekel bankovec. »Dovolj bo za deset tednov", je dejal in se nasmehnil. »Upam, da najemnine ne boste zvišali." »Deset je, deset ostane," je odgovorila urno. »Imenujem se Flynn. Kako je že vaše ime? Zaradi potrdila, veste." »John VValker. Potrdila pa ne potrebujem." »O, preveč ste zaupljivi. Potisnila vam bom potrdilo pod vrati v sobo." Pospremila ga je po stopnicah navzdol. »Strašen dan," je pripomnila. »Ali ne bi popili čašice čaja, preden odidete zopet na ta grozni dež?" »Ne, hvala. Morda tedaj, ko se bom vrnil." Odšel je. Čez pol ure se je VValker vrnil, obložen s kovčki. Gospa Flynnova ga je pričakala ob pogrnjeni mizi. Na njej sta stali dve skodelici, srebrna doza za sladkor in kadeči se kotliček s čajem. »Odložite svoje kovčke in vstopite," je grulila. Kmalu je sedel pri mizi. Bil je močan aromatičen čaj, skoraj črn. »Na tak dan, kot je današnji, je čaj zlata vreden," se mu je nasmehnila. »Bala sem se že, da čaja sploh ne pijete." »O, pač, posebno tako močnega, kot je vaš." Štiri tedne je gospa Flynnova oprezovala. Zjutraj je komaj dočakala, da je Walker zapustil sobo. Komaj je zaprl vrata za seboj, je že stekla z metlo in s cunjo v njegovo sobo, da bi jo očistila in vohljala — toda prostora, kjer je skrival svoj denar, ni mogla odkriti. Prepričana je bila, da ga nekje skriva. Ni bil tip človeka, ki bi svoj denar nosil v banko. Konec petega tedna je prenehala z vohljanjem. Sredi šestega tedna je že sklenila, da mu bo odpovedala, ko je po naključju našla skrivališče. Denar je bil skrit lepo zložen v njegovih nedeljskih čevljih, pokrit z umazanimi nogavicami. Z drhtečimi rokami je naštela štirinajst šumečih stotakov. Nato je stopila v kuhinjo, da bi pripravila vse potrebno. Šele ko se je znočilo, je prišel njen podnajemnik domov. Kakor po naključju je ravno tedaj stopila v predsobo. »No, danes ste pa pozni, gospod VValker," je dejala kar se da prijazno. »Grozno vreme, kajne? Kaj hočemo, je pač april! Skodelica čaja vam bo gotovo dobro dela." Toda VValker je zmajal z glavo. »Zdaj nimam časa," je dejal. Urno je stopil po stopnicah v svojo sobo. Začudeno je gledala za njim. To je bilo prvič, da je odbil povabilo na čaj. Čez deset minut ga je slišala, da je zapuščal sobo. Planila je k oknu in gledala za njim. Lilo je kakor iz škafa. Pri tem vremenu gotovo ne gre daleč. Morda je šel po ci- IZREKI * Resnica je hrana kot pšenica. (Hugo) • Koče so koče, najsi jih postavimo na Alpe, piramide pa so piramide tudi v dolini. (Young) * Učenje je prvi korak, življenje šele drugi. (Hugo) : • Starec je človek, ki se je najedel in zdaj gleda druge, kako jedo. (Balzac) ;: • Če starci ne bi imeli izkušenj, kaj bi pa sploh imeli! (Chincholle) ® Ljudje so kot hruške in breskve, sladke postanejo malo prej, preden začno gniti. (Holmes) V, • Vsa skrivnost, kako podaljšati življenje, je v tem, da ga ne skrajšujemo. (Feuchterslebcn) • Z nabirajočimi se leti spoznavamo meje svojih sposobnosti. (Froude) ® Umetnost ustvarja stihe: pesnik pa je samo srce. (Chenier) l garefe. Ko se bo vrnil, mu bo postavila na mizo zapeljiv, kadeč se čaj. Čez kakih pet minut je prišel Walker ves premočen nazaj. Za čudo je kar sam potrkal na njena vrata. »Kakšni pa ste, za božjo voljo!" se je hlinila. »Ali ste šli zopet ven? Nič vas nisem slišala, ko ste zapuščali hišo." »Opravek sem imel na pošti,* je rekel. »Moram vam namreč nekaj povedati." »Kaj pa, gospod Walker?" »Jutri se bom odselil. Nastopil bom novo službo. V Chicagu." Prebledela je. Za las bi se ji bil skoraj izmaknil. »Zdaj ali nikoli!" si je mislila. »No," je dejala priliznjeno, »žal mi bo za vami, gospod VValker. Poslovilne skodelice čaja pa mi gotovo ne boste odbili, kajne?* »Mudi se mi spat, gospa Flynnova," je odgovoril. »Jutri moram zarana vstati.” »Pa vzemite skodelico čaja s seboj v sobo," ni popustila Mary Flynn. »No, prav," je naposled popustil. »Pri tem slabem vremenu mi čaj res ne more škodovati." Iz trebušastega vrča mu je nalila v skodelico čaja — in strupa, ki je bil v njem. Wal-ker se je zahvalil, vzel dva koščka sladkorja, želel lahko noč in odšel. »Vse gre kot namazano," je pomislila gospa Flynnova. Imela je prav: če bi gospod Walker hotel popiti čaj pri njej, potem bi si morala izmišljati izgovore, zakaj se ne dotika svoje skodelice. Sedela je v kuhinji in napeto prisluškovala. Ni minila minuta, ko je zaslišala zamolkel padec. Tako urno še ni nikoli stekla po stopnicah kvišku. Sunkovito je odprla vrata. John Walker je ležal na svoji postelji. Ni se več ganil. Poleg njega pa je stala napol izpraznjena skodelica. Ko se je gospa Flynnova prepričala, da je njen podnajemnik res mrtev, je planila k omari in privlekla ven njegove nedeljske čevlje. Čevlji so bili prazni. Gospa Flynnova je pričela mrzlično preiskovati sobo. Nobene razpoke ni izpustila. Nič. Nenadoma se je zavedla: V/alker je bil na pošti! Odposlal je denar. Štirinajst dobrih stotakov... Kakor omamljena se je opotekla po stopnicah navzdol. Kakor pijana se je sesedla na stol. In avtomatično je prijela za vrč in si odsotno nalila čaja — in smrtnega strupa. Ni minila minuta, ko je bilo slišati v samotni hiši še en zamolkel padec trupla na tla ... Lani na Koroškem: 30 milijonov šilingov škode pri požarih Tekom leta 1962 so požari na Koroškem povzročili škodo v skupni vrednosti 30 milijonov 885.460 šilingov in je bila torej škoda, povzročena vsled požarov, lani za 5 milijonov šilingov višja kot leta 1961; prav tako pa je v primerjavi s prejšnjim letom naraslo tudi število požarov, in sicer za 81 primerov. Pri lanskih požarih na Koroškem je zgubilo življenje tudi sedem ljudi, osem oseb pa je bilo težko poškodovanih. Poleg tega je postalo žrtev ognja 12 konj, 120 govedi, 51 sinj, 11 ovac, 59 zajcev, 65 rac in 2727 kokoši. Škoda požarov pa bi bila seveda še mnogo večja, kajti v 765 primerih so požarne brambe preprečile škodo v skupni vrednosti nad 100 milijonov šilingov. Tudi za lanskoletne požare nosi največjo krivdo malomarnost: pri 169 požarih, ki so nastali vsled malomarnosti, je nastalaškoda v vrednosti 5,4 milijona šilingov. Zaradi pomanjkljivih električnih napeljav je nastalo 77 požarov s skupno škodo 1,8 milijona šilingov, medtem ko je pri požarih, ki so jih povzročili otroci, nastala škoda skoraj enega milijona šilingov. KOŠARKA Brazilija spet svetovni prvak Zadnjo nedeljo je bilo v Rio de Janeiro zaključeno letošnje svetovno prvenstvo v košarki. Ponovno si je naslov svetovnega prvaka osvojila Brazilija, ki je zmagala v vseh finalnih tekmah in si s tem priborila 12 točk ter razmerje 485:411 v koših. V zadnji tekmi je Brazilija premagala reprezentanco Združenih držav Amerike 85:81, katera je veljala za resnega favorita tega prvenstva, vendar je razočarala že v prvi finalni tekmi, v kateri je — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — zmagala Jugoslavija. Sploh je Jugoslavija poskrbela za največje presenečenje letošnjega prvenstva, saj je v finalnih tekmah podlegla edinole dvakratnemu svetovnemu prvaku Braziliji, vse ostale finaliste pa je premagala in si z 11 točkami ter razmerjem 472:424 v koših priborila drugo mesto pred Sovjetsko zvezo (10 točk, razmer- Das Bad im Schrank lost alle Badeprobleme o In S Minuten be-triebsfertig • keine Installatlon • keine Maurer-arbeiten • kein lester An* schlufi notlg O <5- oder 80-l-BoIler • 3adewanne aus Stahlblech, 170 X 73 cm 0 Kippvorrichtung kinderleicht Das Bad Im Schrank ist die ideale losung fOr Mieter, Hausbesit-zer, Kleinwohnungen, Altbauten, Pensionen usw. Wir schicken Ih-nen kostenlos u. un-verbindlich Prospekt-material. 1 3ahr Voll-garantie. Teilzahlung bis 30 Monate. An Fa Rapid, Elektro-Verkaufs-Ges. m. b. H., Linz, Salzburger RelchsstraBe 3. Bitte, sčhlcken Sle mir kostenlos und unverbindllch Prospektmaterial vom Bad im Schrank. Name Ort StraOe je v koših 426:399), Ameriko (9 točk, razmerje v koših 498:433), Francijo (8 točk, razmerje 369:438), Portoricom (7 točk, 366:426) in Italijo (6 točk ter razmerje v koših 407:492). V odločilni tekmi je Jugoslavija premagala Sovjetsko zvezo, katera ni le evropski prvak, marveč je že na zadnjem svetovnem prvenstvu dokazala, da spada med najboljša košarkarska moštva sveta. Najboljši igralec svetovnega prvenstva je bil Braziljanec Amaury, ki je dosegel 110 točk, nad sto točk pa so prišli tudi Petrov (Sovjetska zveza — 107 točk), Dorigo (Francija — 103) in Vlamir (Brazilija — 102 točki). NOGOMET Dunajska Austria pred ponovno zmago V državnem nogometnem prvenstvu Avstrije bodo sicer odigrana še tri kola, vendar so tekme zadnjo soboto in nedeljo privedle že do precejšnje razjasnitve položaja. Dunajska Austria, ki si je že lani priborila naslov državnega prvaka, je tudi letos praktično že zmagovalec. V nedeljo si je v Celovcu priborila nadaljnji dve točki (Austria Celovec — Austria Dunaj 0:4), medtem ko je Admira-Energie kot njen glavni nasprotnik morala na lastnem igrišču kloniti pred WAC, ki je zasluženo zmagal 2:1. S tem se je razlika med vodilnima ekipama povečala na 4 točke, ki bodo po vsej verjetnosti zadostovale, da si bo dunajska Austria tudi letos osvojila naslov državnega prvaka. Prav tako je prišlo do precejšnje jasnosti tudi na koncu lestvice, kjer »novinci« bijejo med seboj trd boj za obstoj v državni ligi, vendar vse izgleda, da se bodo morali spet vrniti v regionalno ligo. Po 17 točk imajo Austria Celovec, Austria Salzburg in Wacker, 18 točk si je doslej nabral SVS Linz, pa tudi Simmering z 19 točkami še ni rešen vseh skrbi. Kolesarske dirke Na Nižjem Avstrijskem so bile prejšnji teden mednarodne kolesarske dirke, pri katerih so poleg domačih sodelovali tudi kolesarji iz Jugoslavije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške in Romunije. Med posamezniki je zmagal domačin Christian pred Wiedermannom iz Vzhodne Nemčije in domačinom Postlom, pri ekipah pa je zmagala Vzhodna Nemčija pred Avstrijo, Poljsko, Madžarsko, Češkoslovaško, Romunijo in Zahodno Nemčijo. Ta teden vam priporočamo: i RADI O PROGRAM ;# RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 1. 6.: 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Mali brat’, roman — 15.45 Knjižni kotiček — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.00 Popoldanski koncert — 19.00 Šport — 20.15 Dunajski slavnostni tedni 1963: »Romeo in Julija’. Nedelja, 2. 6.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Vesele melodije — 9.05 Cez gore in doline — 11.00 Dunajski zajtrk v zelenem — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 »Pametna’ — 18.40 Glasbene skice — 19.45 Godba na pihala — 20.15 Pester glasbeni spored — 21.15 Sprehod po stari Angliji. Ponedeljek, 3. 6.: 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Vesele melodije — 9.05 Melodije, ki jih nikdar ne pozabimo — 11.00 Godba na pihala — 11.30 Čar opere — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Samo veselje z glasbo — 20.10 »Filmski milijonar”, opereta. Torek, 4. 6.: 8.15 Jutranji koncert — 8.45 Ljudstvo in domovina — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi — 18.25 če mene vprašate ... — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 XY ve vse — 20.15 »Po ognjemetu’, slušna igra — 21.30 Moderna zabavna glasba. Sreda, 5. 6.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Dunajski slavnostni tedni 1963: Zoltan Kodaly. Četrtek, 6. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Pevska in igralna skupina Kleinkirchheim — 16.00 Glasba zate — 17.00 opoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Oddaja ja mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Lovska ura — 21.10 Ljudske pesmi. Petek, 7. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 Koncert pri kavi — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Štirje proti štirim — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Sobota, 1. 6.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.45 Zabavni zvoki — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Pozdravi iz St. Gilgena — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Vseh devet — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Hura, imamo stanovanje — 20.00 Avstrijska Hit-parada — 21.00 Strauss vam igra. Nedelja, 2. 6.: 7.05 Jutranja glasba — 8.15 Kaj vidimo novega? — 10.15 Glasbena mešanica — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Glasbeni desert — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.30 Skandinavske pesmi — 17.10 Ljubezen v duru in molu — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 20.35 Literatura — 21.25 Johann Sebastin Bach: Kantata. Ponedeljek, 3. 6.: 8.05 Jutro brez skrbi — 10.00 V španskem ritmu — 11.00 Karajan ciklus — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Pester glasbeni spored — 14.30 Otroška ura — 15.00 Richard VVagner na Dunaju — 16.00 Iz glasbenih popotovalnih knjig — 18.10 Ples in petje — 19.30 Sergej Prokofjev — 21.15 štiriindvajset ur »Sive hiše’ — 22.20 2idovske melodije, židovski humor. Torek, 4. 6.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Dopoldanski koncert — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 16.30 2ivljenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Kako dolgo še lahko telefonniramo — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 19.30 Cole Porter, mojster glasbe — 20.30 Robert Stolz dirigira dunajske filharmonike — 21.30 Lahko govorimo o tem. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 « UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 M Hi Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 8.25 Zabavni kaleldoskop — 10.15 Od tod In ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 1. 6.: 6.30 Napotki za turiste — 8.35 Spomini na partizanske dni — 9.25 Ansambel ožeta Kampiča — 12.15 Slovenske narodne — 12.30 čez jug Evrope — 13.30 Za oddih in razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Na domači grudi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Larry Adler in orglice — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.00 Po domače ... — 20.20 Arsene lupin — 21.00 Za konec tedno — ples. Nedelja, 2. 6.: 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Z opernega in koncertnega odra — 10.00 še pomnite, tovariši... — 11.50 Nekaj glasbe za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila — 15.15 Trikrat petnajst — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Hammond orgle —- 18.22 Z lokom po strunah — 18.30 Šport — 20.00 Nedeljska panorama zabavnih melodij. Ponedeljek, 3. 6.: 8.05 Zbori starejših in novejših jugoslovanskih skladateljev — 8.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 8.55 Za mlade radovedneže — 12.15 Od Splita do Dubrovnika — 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 14.05 Italijanski operni pevci — 14.35 Voščila — 15.15 Iz arhiva zabavne glasbe — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Naš popoldanski estradni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Vesele in okrogle v domačem in zabavnem tonu — 20.00 Panorama zabavnih zvokov — 21.05 Koncert orkestra RTV Ljubljana. Torek, 4. 6.: 8.05 Obisk v operni hiši — 8.40 V tričetrtinskem taktu — 9.25 Pesmi in plesi Sovjetske zveze — 12.15 Iz folklornih zapiskov — 12.30 Plošča za ploščo — 14.35 Pri skladatelju Lipovšku — 15.15 Operetni napevi v plesnem ritmu — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Narodi v svojih pesmih — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dalmatinski motivi in pejsaži. Sreda, 5. 6.: 8.05 Povabilo na ples — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.15 Malo Bacha — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.15 Slovenske narodne — 12.30 Dvospevi iz francoskih oper — 13.30 Zabavna glasbo — 14.35 Sprehod po Ljubljani — 15.15 Zabavcna glasba na šestih strunah — 17.05 Popoldne z mehiškim nacionalnim orkestrom — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.30 Za ljubitelje popevk — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Ludvvig van Beethoven: Fidelio, opera. četrtek, 6. 6.: 8.05 Francoske pesmi in zbori — 9.25 Četrtkov dopoldanski operni spored — 12.15 Poslušajmo Beneške fante — 12.30 Od melodije do melodije — 14.05 Samospevi iz naše moderne — 14.20 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavni orkester Ca-marata — 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Narodne pesmi iz Furlanije — 18.25 Prvi večerni ples —- 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Igra kvartet Jožeta Privška — 21.00 Literarni večer. Petek, 7. 6.: 8.05 Instrumentalne skladbice Bruna Bjelin-skega in Mihovila Logarja — 9.25 Petkovo koncertno dopoldne — 10.15 Spored zabavne glasbe — 12.15 Poje ljubljanski oktet — 12.45 Ciganski napevi — 13.30 Zabavni kaleidoskop — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zvočna panorama — 15.45 Jezikovni pogovori —' 17.05 Iz Skandinavije na Jadran — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 20.00 Iz arhiva zabavnega orkestra RTV Ljubljana •—' 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Godala v ritmu — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. reie vizi ja Iz svetovne književnosti ^ Ivo Andric: NA DRINI MOST, roman jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca, 352 str. br. 30 šil. Honore de Balzac: KMETJE, roman velikega franc, klasika, 388 str., pl. 46 šil. | Charles de Cosfer: ULENSPIEGEL, čudovito delo belgijskega pisatelja, 808 str., ilustr., pl. (bibliofilska izdaja) 138 šil. H Karel Čapek: STOPINJE, povesfi najuspešnejšega češkega pisatelja, 200 str., ppl. 17 šil. 11 Charles Dickens: POVEST O DVEH MESTIH, roman enega največjih angleških pisateljev, 392 str., ppl. 36 šil. £ F. M. Dostojevski: BESI, roman velikega ruskega klasika 916 str. pl. 102 šil. ^ Alexandre Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, roman priljubljenega francoskega pisatelja, 432 str. polusnje 45 šil. William Faulkner: DIVJE PALME, roman ameriškega Nobelovega nagrajenca, 208 str., pl. 48 šil. | Konstantin Fedin: BRATJE, roman enega najpomembnejših sovjetsih pisateljev, 364 str., ppl. 42 šil. B Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA, roman velikega francoskega pisatelja, 456 str., pl. 25 šil. | John Galsworthy: ZADNJE POGLAVJE, roman angleškega Nobelovega nagrajenca, 848 str., pl. 115 šil. ^ Maksim Gorki: TRIJE LJUDJE, roman velikega ruskega realista, 348 str., pl. 36 šil. B Halldor Laxness: ISLANDSKI ZVON, roman islandskega Nobelovega nagrajenca, 480 str., pl. 42 šil. £ Thomas Mann: ČAROBNA GORA, roman nemškega Nobelovega nagrajenca, 2 knjigi skupaj 832 str., ppl. 117 šil. £ Alberto Moravia: NEPRIZADETI, roman enega največjih italijanskih pisateljev, 316 str., ppl. 55 šil. | Lev N. Tolstoj: ANA KARENINA, roman velikega ruskega umetnika, 2 knjigi skupaj 840 str., pl. 140 šil. „Naša knjiga11, Celovec, VVulfengasse Sreda, 5. 6.: 8.10 Da, fo je moja melodija — 9.35 Iz ustvarjanja velihi mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.30 Nova zabavna glasba — 16.00 Pri nas doma, dunajski originali — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Halo! Teenagerji! — 20.15 Kako se lahko dela znebimo — 21.10 Seine-Donava. Četrtek, 6. 6.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Koncertna ura — 14.15 Znani orkestri — 16.00 Negativni primer — 16.30 Mestni orkester iz Innsbrucka — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Od popevke do popevke — 19.30 Musique aux Champs-Elysees. Petek, 7. 6.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Veseloigra — 21.00 Mi in gore — 21.25 Tretje znamenje. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 1. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin . . . (Tinje) Nedelja, 2. 6.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 3. 6.: 7.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Torek, 4. 6.: 14.15 Poročila, objave. Nekaj o pravljici (Dr. Anton Feinig) Sreda, 5. 6.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Četrtek, 6. 6.: 14.15 Poročila, objave. To in ono iz življenja živali. Petek, 7. 6.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Poje 1. slov. pevsko društvo »Lira’ iz Kamnika. Sobota, 1. 6.: 15.00 Za otroka od 5 let — 15.25 Pogl«<* v deželo — 16.00 Šport — 18.30 Kaj vidimo novega — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.45 čo* v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 »Poroka je vedno riziko”, kriminalna komedija. Nedelja, 2. 6.: 14.00 Evropsko prvenstvo v boksu —' 17.00 Za otroke od 11 let — 18.15 Svet mladine — 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo —• 19.30 Tajnost upanja — 20.00 Poročila — 20.15 Mario Stuart, žaloigra. Ponedeljek, J. 17.00 Za otroke od 5 let — 19,3® Poročila — 20.00 Tingel-tangel, igra. Torek, 4. 6.: 19.00 Leteča policija ISAR 12 — 19.25 Zo-beleženo za vas — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film 20.15 Enaindvajset — 21.00 čuda živalskega sveta. Sreda, J. 6.: 17.00 Za otroke od 11 let — 17.30 Z°-otroke — 17.55 Športni ABC — 19.00 Slike iz Avsfrije ^ 19.25 Zabeleženo za vas — 19.00 Poročila — 20.00 Kf°*' ki film — 20.15 »Ljudje iz Hemsoja’, tragedija. Četrtek, 6. 6.: 19.00 Šport — 19.25 Zabeleženo za vo* — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film — 20.15 Variete variete — 21.00 Sah smrti. Petek, 7. 6.: 19.00 Televizijska kuhinja — 19.25 Žabe' leženo za vas — 19.30 Poročila — 19.45 čas v sliki 20.00 Kratki film — 20.15 .Vojaki’, igra. Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Ve likov®** Uredništvo In uprava: Celovec - Klagenfurt, Gaso«**er gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežih 0<* govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založni!*0 ** tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. —' pisl naj se pošiljajo na naslov: Celovec • Klagenfu'* Posffach 124.