25. fiMfll i imim, t m*. t mm m XUIL leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen •clo leto......K 24 — col leta......., 12 — četrt leta........ 6 — na mesec.......»2*— celo pol leta Četrt leta na mesec v upravništvu prejeman: leto.......K 22-11 — 550 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo a Kaaflov* ulica št 5, (1. nadstropje levo), telefon št 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - F—smeras številka ?eft|a tO vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št tS. .Slovens!« Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta......., 13* četrt leta......., 6*50 na mesec........ 230 za Nemčijo: celo leto.......K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vnrnvnišivo: Knailova ulica št 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. M za Uullano. (Govori narod. - napred. dež. poslancev v generalni debati zaradi izpre-merabe ljubljanskega mestnega starata, po stenografienem zapisniku.) III. Poslanee dr. Tavčar: Visoka zborniea! Meni se vidi, da je debata o predležečem zakonskem nacrtu prišla na nekoliko napačne steze, ker se je veliko preveč govorilo o stvareh, ki ne spadajo k ljubljanskemu statutu. Zategadelj bom jaz skušal govoriti brez vsake >trasti in jako mirno hočem svoj go-vor razdeliti na dvoje poglavij. Najprej moram nekoliko polemizirati z gospodi, ki so že govorili, potem pa bom nekatere svoje pomisleke navajal in nekatere splošne < pazke napravil, ki se bodo zadevale prediežečega zakonskega nacrta in načel, ki so izražena v tem zakon-:>keni načrtu. Gospodje, z gospodom poročevalcem prof. Jarcem mi ni prilika polemizirati, ker v bistvu (nemir na levi.) gospodje, dajte nekoliko miru; mene jak«~ 'noti to glasno govorjenja po vseh Kotih! — ker v bistu je z njim polemiziral in mu povedal vse, kar se je povedati dalo, že prijatelj ur. Triller. Pečati se imam pa sedaj v prvi vrsti z osebo častitega govornika nemške stranke v tej zbornici. Gospod poslanec dr. Eger je nastopil, kar mu kratkomalo ne štejem v zlo, kakor kak Germanicus triumphator. On je zadovoljen s predloženim načrtom, ker upa, da bo prišel on in njegova stranka, če postane načrt zakon, v zastop mesta ljubljanskega. \~o. jaz za svojo osebo, in tu stojim morda sam v svoji stranki, ne polagam nobene važnosti na to, če pride v občinski svet ljubljanski par Nem-rev ali ne. Položaja ne bodo čisto nič spremenili in gospod dr. Eger se gotovo močno moti, če bogve kaj od tega pričakuje, in če posebno pričakuje, da bo. kakor se je sam izrazil, zlezel v gorki zapeček v mestni zbornici. On je tudi. in tukaj ga je brezmejno pozneje posnemal gospod dr. ;n, nekoliko kritiziral upravo ubljanskega mesta in de val v nič to pravo zaradi tega, ker se je zadnji - morala doklada od 25V zvišati < 3 .V ' . Gospoda moja, jaz bi rud -lal gospoda dr. Egerja v tisto 'u in^ko-nacionalno središče, v nemški Gradec, da bi dobil tam občutek za to, kako izgleda nemško občinsko u. cpodarstvo! Vsak politik, pa tudi k drug le količkaj objektiven člo-vek, ki pogleda po beli Ljubljani, bo noral pravično pripoznati, da se je mu čuditi, kako je moglo rlrirlir ^olno mesto ljubljansko desetletja in ^etletja izhajati s tako nizko dokla-*io, kakor je ne najdete nikjer v no-henem drugem glavnem provincijalna m mestu v Avstriji. (Pritrjevanje -redišču.) Ali gospoda moja, z gospodom tovarišem dr. Egerjem se mi je pehati še v neki drugi jako delikatni za-'levi, na kateri so prijatelji moji, ki 'de tukaj v zbornici, čisto nedolžni, 1 amreč v zadevi tiste pogodbe, katera je nekdaj veljala med našo stranko in stranko veleposestva. Jaz ne '♦-jem v zlo častiti stranki na levici, če se oklepa te pogodbe, ali za po-rično nespodobnost pa moram smatrati, če vlečejo gospodje na desnici ■ o pogodbo v zbornico in to zoper na-o mogli čudeži delati, v tem ozira me nihče ne prepriča. Gotovo je, da je pri mestu marsikaj pomanjkljivo, ker mostni občini, kakor tudi deželi, primanjkuje avtomat, ki bi drva hrastal in cekine od >ebc dajal! (Smeh.) Tort j v* tem oziru se ne bom spuščal v podrobnosti, samo proti načinu polemiziranja gospoda dr. Pegana bi pa moral vendar nekaj omeniti. Navado ima, da gov ri o najrazličnejših zadevah, in tako je tudi danes govoril o raznih stvareh.o računih in drugih takih zadevah, nad katerimi nam je v ti zbornici k utro-la absolutno nemogoča. Glede mestna elektrarne se je izrazil, da so nje-n<- bilanee potvorjene, falzificiranc. Tukaj bi ga opozoril, da je deželni odbor pustil stvar preiskati. Vprašal bi ga, kaj je on kot referent deželnega odbora v tej zadavi ukrenilf Ce. so bilance res talzifieirane in če on nič ni ukrenil, potem je njegova pregreha tudi velikanska! Prosil bi torej, če se kritizira uprava mesta ljubljanskega, naj se kritizira pravično, brez boleh nega pretiran ja, in v takih mejah, ki so povsod v dostojnem svetu v navadi. Sedaj, gospoda moja, bom govoril nekoliko o načrtu, katerega je pretil oži] ustavni odsek, o načrtu, ki hoče v prvi vrsti ustanoviti za stolno mesto Ljubljano nov volilni red, in kateri se tudi v nekaterih drugih točkah dotika mestnega statuta. Gospodje, tukaj se ne vprašam, ali se nam je kaj bati od tega načrta ali ne ? To je po mojem mnenju j>ostran-ska stvar. Gre se predvsem za vtisk, ki ga napravlja ta zakonski načrt na nas, samoposebi in brez ozira na vse drugo. Glavni naš očitek je pa ravno, da napravlja na nas vtisk, da je nalašč tako skovan, da mora napredna stranka v Ljubljani, tudi če je v večini, priti v manjšino, ali vsaj v tak položaj, v katerem bi se več gibati ne mogla. Najprej nekaj splošnih opazk! Predvsem naglašam, da je občinski volilni red za Ljubljano reforme potreben. Tu pa stojim na stališču, da se more tako delo napraviti in srečno izpeljati le, če se stranke postavijo na polje kompromisa. Če bi se l»lo ho*čine pa deželi popolnoma zase pridobiti in tudi mestne. Zato ste tam proti proporčnemu sistemu, ker ste tam vi tista stranka, katera nobene opozicije v dotičnih občinskih r.^sto-pih ne prenaša. (Pritrjevanje v središču.) In sedaj se spominjam gospodov iz veleposestva. Gospodje, spominjali se boste nekdaj tega trenutka, ko ste soglasno s klerikalci nastopili za ta načrt in zahtevali prehod v specialno razpravo. Vj>cljite proporeijonali-zem, ampak io je sistem, ki kakor magnet nase vleče. Takoj bo nastalo grmeče vprašanje, zak »j se ta sistem ne bi uvedel tudi pri volitvah v deželni zbor kranjski in predvsem v ve-leposestvu, kjer ima naša stranka že dnnes več nego tretjino glasov. Gospodje, takrat vam nra, ki se danes gospodu dr. Egru zdi tako sladka, ne ho več sladka ampak spomin nanjo bo grenak. (Živahno odobravanje v središču.)' Dalje ugovarjamo proti temu, da ste v Ljubljani pri razdelitvi v volilne razrede razdelili volilce natanko tako, kakor v vsaki kmečki vasi. namreč na *•*'• razrede. V Osi »niči ali v Fari pri Kostelu bo torej od sedaj ravno tako, kakor v Ljubljani. Gospod prof. Jarc se je skliceval na Line, a jaz tudi vem, da je veliko njegove modrosti, ki je pognala svoje zelenje v tem načrtu, izrasti o na vor-arlberških tleh. Ali na Vorarlber-škem, kjer ima konservativna večina še veliko večji vpliv, kakor vaša večina na Kranjskem, se ta večina ni upala tako daleč iti, kakor silite vi. Na Vorarlberškem veljajo trije voli lski razredi samo za občine pod 6000 prebivalci. Od 60C0 prebivalcev so pa štirje volilni razredi. Vi nočete Ljubljani ciati štirih razredov, vi hočete Ljubljano potisniti na nivo maloštevilna vorarlberških občin! Gospodje, če ste se enkrat odločili za to, da priznate gotovim in te resnim skupinam volilno pravico, potem se ne smete na esebe ozirati, ampak na to. da se volilni razredi razdele po davkih ne pa po osebah. Absolutna krivica tecrv volilnega načrta je, da se na davke pravzaprav aič ne ozirate; dve petini volilnih upravičencev potisnete v prvi volil-ski razred, 3 petine pa v drugi. To jc krivično, ker ustanovite drugi volii-ski razred, kjer bodo ljudje plačevali po 80 K davka, kjer bodo pa tudi taki, ki ga bodo plačevali samo po en vinar! To je, če se postavite na stališče interesnega zastopstva, krivično. Zaraditega so v Lincu, so na Vorarlberškem ustanovili štiri raz-rede, ker je s tem načelo interesnega zastopstva,ka^erega se končno tudi vi oklepate, prišlo do prave svoje veljave. Zato smo mi proti predležečemu načrtu in pravimo, d>j je krivičen. (Pritrjevanje v središču.) Glede pluralitete z gospodi pred-govomiki ne bom polemiziral. Jasnr« je, da je tretji volilski razred pravzaprav samo norčevanje iz tistih delavskih krogov, o katerih je prof, Jarc preje tako ljubeznivo govoril. Le vzemite: v prvem volilskem razredu je sedaj kakih 800 volilcev, v, drugem 1500 in v tretjem jih je približno 2400. Od sedaj pa jih bo v prvem razredu 1700 in v drugem okrog 3000, skupaj torej 4700. Ce pride tudi 3000 novih volilcev v tretji razred, je jasno, da jih bo prejšnjih 4700 popolnoma uničilo. Gospodje, vi ste bili za splošno in enako volilno pravico, vi ste svoj čas govorili in pisali grozovito ostro proti pluraliteti. Zaraditega samo eno trdim: Vaša stranka, ako se ozira količkaj na svojo preteklost, ni legitimirana vpeljati tako pluraiiteto v Ljubljani. Nj> tem stališču stojim in mislim, da je to stališče popolnoma pravilno. (Pritrjevanje v središču.) Sedaj nagiašam še zadnjo vrsto tistih hib, katere ima zakon in katere so se po mojih mislih samo zategadelj sprejele, da se onemogoči obstanek dosedanji ljubljanski napredni večini. Vse, kar je govoril prijatelj dr.Triller, podpišem. Meni se žu način volitve zdi jako težak in kompliciran. Co bi hoteli gospodje paragraf za paragrafom pregledati, povsod bi videli špranje, ki niso zamašene in povsod bi videli, da je volilna operacija nespametno otežkočena. Vse to velja glede paragrafov od § 12 dalje. Vsi ti paragrafi so na tak način skovani, da bo moral biti skoraj bi rekel posebno od boga navdahnjen župan, da bo mogel volitve izpeljati, ne da bi se pozneje razveljavile. Vsaka reč, katero ste sprejeli v zakon, nalašč otežuje volitev in jo napravlja nenaravno, Ne bom se spuščal v to, kak način volitve ste ustanovili; zdi se mi predvsem nemogoče, da bi se volilo za vse tri razrede naenkrat. To ste sprejeli za volitve na kmetih, ampak pomislite, da bo v Ljubljani 8000 volilcev! (Por. .Jaro: »Bo 12 volišč!«) Gosp. prof. Jarc pač sam ne misli, da se bo stvar rluta izvršiti na en tl«m brez velikanskih bomatij iu r% ta način« tla politična instanca ne bi mofcia k«!eiokoli vjlitev rasvelje* Jrit*. Tri vrste kuvertov bode potrebnih, trije volilski razredi so, zapisnike bo voditi o valileih, ki pridejo na volišče in o vseh, ki ne pridejo itd. Potem pa, kje bo najti primernih lokalov, kje zadostno osobja, da se bo vse potrebno pripravilo in vršilo? Samo eno vprašam: zakaj vse to t Ali je to absolutno potrebno, da morajo volitve biti vse na en dan. Zakaj ste proti temu, da bi se za vsak razred posebej ne določil volilni dan? To je vendar nekaj naravnega, nekaj lahkega, ali vi stvar nalašč ob-težujete. Na drugi strani pa predpisujete volilno dolžnost, da bi se skoraj utegnilo misliti, da vam je le na tem. da pride kolikor mogoče volilcev v kazensko preganjanje, ker je naravnost skoraj nemogoče, da bi v teh par urah vseh 8000 volilcev moglo zadostiti svoji volilni dolžnosti! Ne bom se spuščal v c'aljne podrobnosti, da pa sprevidite kakšna je kakovost tega zakona, povzamem samo en paragraf iz predležečega načrta, to je § 45. Gospod dežchii glavar bo morda dovolil, da ga prečitam, ker ga hočem navesti nekako kot vzgled za težave, ki bodo obstajale pri vsaki volitvi. Gospodje, že eno glavno vprašanje ni rešeno. Rešeno ni prt^h sem vprašanje, ali smem, če sem za prvi razred naprimer stavil volilni pred-iog. glede katerega vem, da bo voljenih samo 0 predlagani!1 kandidatov, dočim je zadnjih šest cisto brc/, upa, ali smem teh zadnjih šest kandidatov \^zeti tudi v volilni predlog drugega razreda. Pa ostanimo pri § 45!Ta določa, da je za veljavnost glasov niče potrebno, da ima označbo kak- objav ljeTie liste in da je neposredno pod t o označbo zapisan kandidat, ki je bil na dotični listi vpisan T od številko 1. Torej volilni predlog mora obsezati 15 kandidatov in ti morajo biti numerirani. In ta Joloeba pravi, volilni listek, ki je oddan za narodno napredno stranko, mora obsegati kandidata pod št 1., in ..e neveljaven, če so na njem vsi drugi kandidati zapisani, samo kandidat pod št. 1 ne. Jaz imam marsikaterega nasprotnika, ki me bo izpustil in zapisal in volil drugega. Glasovnica bo neveljavna, ker ne obsega kandidata pod št. 1, kateri sem morila slučaj no bil jaz. Go-poda. če so take reči legi sla torično dovoljene, to je vendarle treba natančno premisliti! Drugi*"* določa § 45., da je za veljavnost glasovnice* potrebno, da je na njej označen volilski razred z rimsko številko I . oziroma II. in III.. in da se ta označba ujema z označbe volilskega razreda na kuverti, v kateri je bila glasovnica. Gospodje, da je na volilni kuverti prvega volilskega ra^redj napisana številka L, na kuverti za drugi razred številka II. in na kuverti za tretji razred rimska Številka Tli, to je samoposebi umevno. Ali čemu se sedaj zahteva, da mora stranka dostaviti tisto rimsko številko tudi na glasovnico? Cisto gotovo je to v ta namen v zakon sprejeto, ker se računa, da ho stranka morda na to pozabila. ojmi lahko jako različni. In če bo kaka volilna komisija hotela biti hudobna, bo lahko radi papirja anulirala vsako glasovnico. Na take predpise vezati veljavnost glasovnice, je nekaj nečuvenega, nekaj nemogočega, ker je ravno mogoče, da se na ta način razveljavi nebroj glasovnic. Gospoda moja, tako bi ne smeli naprav-Vjati zakonskih načrtov! Torej gospodje, takih hib je še obilo in nebroj! Mi smo. dobro * edoč, da nam program naše stranke ui dopušča, kaj drugega vprizoriti proti temu načrtu, sklenili, da se ud« ležimo splošnega razgovora, da pa pre-unščamo večini, da ga sprejme v specialni razpravi, kakor jej je ljube in drago. Ena ^var je, gospodje, katero moram naglasiti! Danes sneži, da j.'3 groza, Ljubljana je popolnoma zavita s snegom. Skoraj bi rekel, taie načrt je podoben snegn, ki pad'i nad Ljubljano. Vi pa ste se prepričali, da jo današnji sneg ni do vrha zagrnil in vi dobro veste, da nas tudi sneg te volilne reforme ne bo zadušil. Mi gledamo v bodočnost brez strahu, ker smo prepričani, da Ljubljana ni tista kmečka vas, katero hočete vi s svojim načrtom iz nje napraviti. (Živahno odobravanje in ploskanje v središču.) muk m temu. Pod tem naslovom aa je dr. Konrad Vod usek ▼ slojem krvavem boju za Sorski ekapanaar zatekel pod streho ljubljanskega »Slovenca«. Temu listu bi bilo nae všeč, da bi as jas lasa! po njegovih predalih B omenjenim tržaškim odvetnikom. Tega veselja klerikalnim gospodom ne morem vs t variti, pač pa jim prepuščam, da ponatisnejo, ce se jim sljubi, to-le pojasnilo. Res je, da sva jaz in dr. Konrad Vodušek slovesno obljubila, da hoče va brezplačno zagovarjati vsakega Sorčana, ki bi se obtožil radi znane rabuke. Ti zavezi se še danes ne odtegujem! Prej, kakor je prišel dan prve obravnave, odrinil je dr. Vodušek v Trst, da bi on Ji dovršil končno svojo odvetniško prakso. Odhajajočega iz Ljubljana sem opozor»!, da mu ne be kazalo iz Trsta v Ljubljano hoditi, in da raditega prevzamem celo zade vo nase. Odgovoril je, da smatra za devo za častno in da mora itak časih v Ljubljano prihajati, da obišče priletne svoje starše. Pred odhodom 'al si je po moji pisarni prepisati celi kazenski akt, ter je te prepise odnesel v Trst. Možje iz Sore, ki to prej kot ne iz časopisov izvedeli, da se je Vodu ^ek preselil v Trst, so mu brez moj*' vednosti pisali tja, tei ga vprašali, kaj bo -edaj z obljubljenim zagovorom. Mož jim je lastnoročno odgovoril, — pismo leži pri sodnem aktu — •!a bo spolnil dano obljubi* in naj se je tudi v Trst preselil. To se pravi: mož jim je pisal, da jih ho tudi iz Trsta brezplačno zagovarjal. Drugega pomena to pismo imeti ne more! Kar torej pisari o tem, da se je s častno obljubo obremenil le kot moj koneipijent, mina nobene podlage: na to mi ni treba dalje odgovarjati posebno tudi zategadelj ne, ker je imel dr. Vodušek kot -edakter »Slovenskega Naroda« brezplačno vožnjo pri južni železnici. Ko pa je prišla prva obravnava pred deželnim sodiščem, se mi je pripetilo nekaj, kar se lahko pripeti vsaki odvetniški pisarni. V ravno isti dobi imel sem važno sejo na Dunaju, tako da nisem mogel obenem na Dunaju in v Ljubljani biti. Prosil sem torej dr. Voduška, da naj, če mu je mogoče pri razpravi prevzame vse obtožence, ker s Uiu ne izgubi nič več časa, in ker tu li glede truda ne postane stvar težavnejša, ko se interesi posameznih obtožencev med sabo ne križajo. Dostavil sem ra takoj, da si preskrbi m drugega zagovornika, če bi dr. Vodušek vseh obtožencev prevzeti ne hote!. Dr. Vodušek je nato prevzel vse obtožence, ne fla bi se mi bil izjavil, J a bo rad i tegu bodi si od mene, bodi si od strank kaj plačila zahf-. val. Slobodno pa je bilo dr. Vodušku tako plačilo r^ahte-vati, gotovo pa je, da bi jaz jK>t.?iu. ne bil plačeval tržaških tarifov, nego bi si bil poiskal namestnika izmed ljubljanskih kolegov, med katerimi jih poznam mnogo, ki bi si šteli v ponos, me v taki zadevi brezplačno nadom' ščati. Tak je bil položaj in ni« drugačen! Sedaj pa poslušaj m o, kako ga slika dr. Konrad Vodušek v »Slovencu«! »Zadnji dan pred razpravo sem izvedel od Soranov samih, da g. dr. Tavčar ne bo zagovarjal nikogar, češ, da je zadržan. Vsled tega sem sam stopil k njemu na stanovanje, ga našel v spalnici v postelji In ga prosil na vse načine, naj vendar on ure vzame zagovor Ivano Luštreka, Franca Bukovca in Janeza Kavčiča treh najbolj nevarno obtoženih. To pa zaradi tega, ker 3cm upal, da bi njegov zagovor morda imel lepše uspehe, nego bi jih bilo mogoče meni do»eči in ker je bil zagovor vseh šestih obtožencev za enega zagovornika strašno mučno in obširno delo Vendar ae dr. Ivan Tavčar ni dal preproeiii ter me je končno pre-c*\\ energično zavrnil, ćeš, da n«.) jaz prevzamem vse to delo ali pa naj si najdejo drugega zagovornika. To seni potem Soranom sporočil, kateri so me začeli prositi, naj vendar jaz prevzamem zagovor. V pisarn: dr. Tavčarja sem »pobral akte« v toliko kar sem rabil izvirna pisna Petra Peter-nela, kateri je bil obtožen radi grozilnega pisma in ki je v svrho dokaza nepristnosti t*-ga pisma po izvedencih izročil dr. Tavčarju nekaj listin V dr. Tavčarjevem aktu sem vrhu tega našel nekaj površnih in nepopolnih prepisov sodnega akta, katerih sploh nikdar nisem rabil, ker sem se vedno informiral neposredno le iz sodnih aktov.« Da sem tako postopal, kakor tukaj dr. Vodušek nezapriseženo pisari v »Slovencu«, bi bil v resnici velik lump! Vendar pa sem v srečni situaciji da se od nesaprisešenega Voduška sklicujem lahko na zaprisežene, ga Voduška. Zadnje dni, je dr. Vodu- šek v ti aadevi pad prti agi tako-le is-povedal: »Dva dni pred raspravo sem prišel * ljubljene, sam as is kazenskih spisov informiral, ter sem šel popoldne, dan tik pred razpravo, k dr. Tavčarju, ker mi je ta že prej rekel, da ne bo zagovarjal Dr. Tavčar mi je rekel, da je sadrian, da mora na Dunaj nuli Dolenjskih železnic. Rekel mi je, da naj povem, ali prevzamem vse obtožence, ee ne bi hotel, si mora preskrbeti dragega zagovor, nika. Jas sem mu na to odgovoril: ker sem stvar preštudiral, prevzamem pa jaz ves zagovor!« Ta zaprisežena izpoved dr. Voduška naj se primerja z nezapriseženo izjavo njegovo v »Slovencu«, pa se bode takoj vedelo, ali je resnica na moji strani, ali na fetrani dr. Voduška! Sedaj sem zadovoljen, da naj stopi skupaj razsodišče klerikalnih Ljubljanskih odvetnikov in dr. Su-steršiča prosim, da naj mu stopi na >elo! To razsodišče naj potem razsodi, ali sem na vse to smel pomirjen >driniti na Dunaj, in ali sem smel živeti v veri, da me bo dr. Vodušek brezplačno substituiral, in da tudi od -trank radi moje odsotnosti ne bo pla-"ila zahteval? Ce pravi razsodišče, da ne, pa poplačam celi Sorski ekipen zar dr. Voduška in sicer brez vsake pravde! Ko sem se povrnil z Dunaja, so mi v pisarni sporočili, da se je dr Vodušek izrazil, da bo od tedaj naprej Sorčane sani zagovarjal. To se je tudi zgodilo, a, če bi mi bil dr. Vodušek kdaj sporočil, da naj prevzamem nadaljnje zagovarjanje, da naj vložim pritožbo ničnosti, ali prošnjo za cesarsko milost, bi bil to brez obotavljanja storil, in ;udi brezplačno. Naenkrat se je pa raznesla leto potem, ko je že vse končano bilo, po Ljubljani sramežljiva govorica, da je dr. Vodušek, pora bivši okoljščino, da sera bil zadržan, pri prvi razpravi zagovarjati, iz ljudi iztisnil obljubo, da mu bodo ekspenzar plačali. Stopi! sem v zvezo prizadetimi, ali ti so slovesno zanikali, da bi bili dr. Vodušku kaj cvenka obljubili Dogovorili smo se, da se puste težiti, ali jaz sem takoj izjavil, da se ta tožba ne bode nikdar tako končala, da bi jim bilo treba kaj plačati. Nekaj čez leto dni, dobim od dr. Konrada Voduška pismo, da naj mu, ker je v Sorski zadevi takorekoe zame tlako delal, plačam okrog 400 K. To kolega kolegi! Videl sem v tem neumestno šalo, in svetoval sem dr. Vodušku, da naj išče svojo rešitev v tožbi. H koncu se nekaj! Vodušek je dne 21. januarja 1910 pred ljubijan skim deželnim sodiščem pod prisego izpovedal, da so mu obtoženci za zagovor plačilo obljubili. Priča Lu-štrek je pa ravno tako pod prisego izpovedal, da dr. Vodušku ni nikdo niti vinarja obljubil. Ni moja stvar soditi o tem. komu gre več vere, ali dr. Konrad Vodušku v Trstu, ali poštenemu Lu št reku v Sori. Tukaj naj sodijo objektivni sodniki. Nekaj drugega pa tiči vmes! Ce je dr. Vodušek morda ree stranke na ta ali oni način pripravil do tega, da so mu pozneje plačilo obljubli, je bilo to, kakor pravi Poljak, — zdravo, za dr. Voduška! Vzlic prejšnji obljubi, da se bo brezplačno zagovarjalo, bi stranko taka obljuba vender vezala. Tu pa se pričenja moja sokrivda, ker sem poslal Sorčanom tako nevarnega snbstituta na vrat, in zatorej poživljam dr. Voduška, naj že vendar enkrat vloži tožbo. Ce bodo Sorčani, ako se izkaže, da so pozneje plačilo obljubili, obsojeni, bodi Vodušek prepričan, da bo on — dr. Konrad Vodušek — dobil i?olno plačilo, a da Sorčanje vzlic temu ne bodo ničesar plačali. V Ljubljani, 1. svečana. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani. Deželni zbor RnrajjkL XXIV. seja. Ljubljana, 31. jan. Predseduje deželni glavar plem. S u k 1 j e , na vladni klopi deželni predsednik baron Sc h w a r z in grof K ii n i g 1. Deželni glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo ob 10. uri. 30 minut in imenuje za zapisnikarja poslanca dr. Zajca in barona Bor-n a. Vloženi sta dve interpelaciji v vodovodnih in cestnih zadevah. Glavar naznani dalje, da se vrše volitve v pridobninsko komisijo v jutrajšnji seji. Prodaja vojaškega oakrtovallšca. Deželni odbor je predložil o tej stvari sledeče poročilo: Vsled transakcije, katero sta sklenila ljubljanska mestna občina in pa e, kr. vojni erar glede.premestitve vojaškega oahrbovlišfta, je mastna občina postala lastnica zemljišča vložka št. 46 kranjske deželne deske v davčni občini Kapucinsko predmestje. To zemljišča se je razdelilo na stavbne parcele, katere hoče lastnica prodati. Ker vrednost parcel presega 20.000 K po v 81., odstavku 2. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, potreba za prodajo dež. zakona. Da se omogoči nadzorovanje gospodarstva z občinskim premoženjem, se je vsprejela v zakonski načrt določba, da je za veljavnost vsake posamezne kupne pogodbe, kadar presega kupnina 20.000 K (§ 81. o. r. za Ljubljano), potrebno odobrenje dež. odbora. Z ozirom na to si usoja deželni odbor predložiti visokemu deželnemu zboru nastopni načrt zakona, da mu ustavno pritrdi Zakon se glasi: Mestni občini Ljubljana se dovoljuje, da proda posamezno ali skupaj pod roko ali pa na prostovoljni javni dražbi od c. kr. erarja pridobljeno, na stavbišča razdeljeno bivše vojaško oskrboval išče, vložek št. 46 kranjske deželne deske, v davčni občini Kapucinsko predmestje, obstoječe iz parcel št. 64/1, 64/2, 64/3, 136/1, 136/2 in 136/3. Kadar presega kupnina za posamezen prodajni objekt vsoto 20.000 kron, zadobe sklenjene kupne pogodbe veljavnost še-le potem, ko jih odobri deželni odbor. Poslanec dr. T r i 11 er predlaga tnkošnjo razpravo. Sprejeto. O stvari poroča poslanec dr. P c g a n. K besedi se ne oglasi nihče. Zbornica preide v specialno debato. Zakon se sprejme v specialni debati in v celoti. Poročilo finančnega odseka. Poročevalec posl. Pogačnik. Prvi dve točki: poročilo o protestih proti zvišanju naklade na pivo in prošnja za podporo za obrtno šolo v Ljubljani se bo razpravljala obenem z deželnim proračunom. Občina Kranj je prosila za podporo k ustanovitvi okrajne bolnišnice v Kranju. Finančni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje o ustanovnih in vzdrževalnih stroških tega zavoda in nato postavi primerno postavko v proračun prihodnjega leta. Predsedstvo prevzame namestnik deželnega glavarja baron Liechtenberg. Poslanee Z a b r e d poudarja, da je bolnica v Kranju zelo potrebna. Prepeljevanjc bolnikov v deželno bolnico je zelo močno. Priporoča predlog. Poslanec Pire izvaja, da, kakor je občno znano, deželna bolnica ne zadošča več potrebam. Prenapolnjena je največkrat. Z ozirom na te razmere so se dovolile večje svote, da se bolnica razširi. Ali s tem se od pomore samo nekaterim nedostatkom. Treba bo še večjih izdatkov. V do-glednem času se to še ne zgodi, zato je treba vsaj razbremeniti deželno bolnico, kar bi se zgodilo z ustanovitvijo okrožne bolnice v Krnaju. Bili so časi, ko se je nasprotovalo takim bolnicam, ali v drugih deželah, zlasti na Štajerskem, uspevajo zelo dobro, ravno tako pa tudi manjše bolnice na Kranjskem, v Postojni, Krškem in Novem mestu. Ustanovila naj bi se torej okrožna bolnica v Kranju, ki bi bila tudi za cerkljansko okrožje. Bolnica bi bila prava dobrota za celo okrožje, obenem bi razbremenjevala deželno bolnico. Seveda pričeti je treba kolikor mogoče skromno. Okrožni zdravstveni zastop ne misli na zgradbo nove hiše, temveč je naprosil mestno občino za hišo, ki je v njeni lasti. Občinski odbor je že sklenil v principu, da prepusti to poslopje v ta namen. Zdravniška oskrba bi se vršila po okrožnem zdravniku, postrežbo bi pa izvrševale usmiljene sestre iz Zagreba. Govornik prosi deželni odbor, da se pri proračunu prihodnjega leta ozira na ustanovitev tega velekorist-nega zavoda. Predlog se sprejme. Ljubljansko loterijsko posojilo. O stvari poroča poslanec Lenarčič, ki poudarja, da je stanje loterijskega posojila v najboljšem redu. O tem se je prepričal deželni odbor po večkratnih skont racijah. Odsek predlaga, da se poročilo deželnega odbora o stanju posojila za L 1901 in 1902 vzame z odobravanjem na znanje« Sprejeta ProstosledL Neki g. Ivanetie je ponudil dešeli v nakup svoje prostosledne pravice premoga. Odsek je mnenja, da dešeli ne gre delati nikakoršnih kupčij, sa rudokopnika je treba denarnih sredstev, kdor hoče riti po f zemlji, mora imeti zlat rilec, ker pa ' dežela tega nima, predlaga odsek, poročevalec poslanec Lenarčič, da se ponudba ne sprejme. Sprejeto. Razne prošnje sa podpore. Društvo zdravnikov je prosilo za podporo. Finančni odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu od. boru v primerno rešitev. Sprejeto. Prošnja nemškega gledališkega društva v Ljubljani v zadevi kurjave v deželnem gledališču, prošnja Jožefe Svetlič> vdove gledališkega sluge za pod poro, prošnja posestnikov iz Hrastja, da se odtegnejo podpore gledališkim podjetjem, oziroma da se proda deželno gledališče. in prošnja intendance slovenskega gledališča glede igralnih dni in režijskih stroškov se odstopajo dež. odboru. Proti slovenskemu deželnemu gleda lišču. Zgoraj omenjeno famozno proš. njo priobčujemo tu v celoti, da ven ! dar svet izve, kaj vse so sklenili ti kunštni možje v Hrastju. Prošnja se glasi dosledno? a, b, c: »Kmetijski posestniki upamo, da bode slavni deželni zbor deželne finance in gospodarstvo brez našega posebnega obremenjenja uredil. — Drznemo si pa pozornost deželnega zbora obrniti na deželno gledališče, ki je veliko breme naše dežele. Ko je dežela to gledališče zidala, je morala 800.000 K dolga narediti. Letne obresti so veliki. Vrh tega pa pridejo še stroški za ohranitev poslopja, napravo garderobe in podpore za predstave. Smelo trdimo, da dežela nima nič haska od gledališča, pač pa ljubljansko mesto, čigar prebivalci se pri predstavah zabavajo. Po naših mislih bi bilo najboljše, če bi se dežela tega bremena iznebila ter se gledališči prodalo. Obenem pa prosimo slavni deželni zbor, skleni, da zanaprej odreče vsako podporo za gledališčne predstave, bodisi nemške, bodisi slovenske. Slavni deželni zbor blagovoli vpoštevati ponižno prošnjo spoštljivo podpisanih posestnikov. Hr a s t j e , dne 7. januarja 1909 Podpisi : Johan Pravst, Matevž Mrak, Janez Kadivc, Luka Rekar, Janes Novak, Franc Rozman, Janez Budav, Matevž Zmrzlikar, Aleš Stare, Gašper Novak, Aleš Naglic, Matevž Pintar, Janes Pravst, Jožef Jernko in Luka Rekar. Deželno gledališče. O dopisu mestnega magistrata v Ljubljani v zadevi prevzetja gledališkega poslopja v mestno občinsko last poroča poslanec Kobi. Predlaga^ da se stvar odstopi deželnemu odboru. Sprejeto. Nov ribarski zavod. O prošnji okrajnega ribarskega odbora za Kranjsko za podporo poroča v imenu finančnega odseka poslanec P o v š e. Odbor je moral opustiti dosedanji zavod in mora ustanoviti drugega. Odborovo poročilo omenja, da so kranjske vode okužene, da je seja rakov povsod izključena. Pač pa bi se dale izrejati plemenite ribe, zlasti postrvi. Novi zavod, ki bi se napravil v Podlipi pri Vrhniki, bi stal 46.940 K, od katerih bi morala dežela prevzeti polovico. Finančni odsek predlaga: Deželni odbor naj poizveduje o stvari v smislu dogovora med državo in ribarskim odborom ter stavi v prihodnjem zasedanju primerne pred loge. K predlogu govori poslanec G a 11 e , ki predlaga resolucijo, da se že v letošnji proračun postavi v ta namen 10.000 K. Poročevalec se izjavi proti reso-lueiji. Sprejme se predlog finančnega odseka, resolucija posl. Galleta pa se odkloni. Pogozditev Nanosa. Graščak Karel Maver je prosil za deželni prispevek za pogozditev pašnikov na Nanosu. Finančni odsek predlaga, da s* prošnja odkloni. Sprejeto. Elizabetna bolnica v Novem mestu« Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu je prosil za večjo podporo v pokritje primanjkljaja 158.504 K pri zgradbi in opremi cesarice Elizabete bolnice. Finančni odsek je razvidel, da se je gradilo v prevelikem obsegu. Bolnica je bila proračunjena za 66 oseb, sedaj je pa prostora za 100. Odsek se ni mogel prepričati, da bi se mogla bolnica sanirati, ako^bi se ji dovolila enkratna večja podpora. Zato predlaga, da se v svrho obrestovanja dolga postavi v proračun letna podpora 5400 K. Sprejeto, Podpore zdravniškim vdovam la al* rotam. Društvo zdravnikov prosi vnovič podpore za podpore zdravniškim vdovam in sirotam. Finančni odsek predlaga v to svrho 200 K. Sprejeto. Adaptacije v deželni Mamici. Pokazala se je potreba adaptacije vrtnarskega stanovanja v blaz-nici na Studencu. Deželni odbor je poročal, da bi stroški znašali 2678 K. Finančni odsek predlaga, da se poročilo vrne deželnemu odboru v pri-zierno rešitev. Sprejeto. Pospeševanje vinarstva. Poročilo deželnega odbora omenja, da je dežela podpirala pred vsem podružnične trtnice, katerih je bilo 5. Te trtnice so dobivale po 2000 K podpore od dežele. Poročilo omenja še nadaljne podpore v tej zadevi, izraža tudi željo, da bi dežela posvečala slasti sadjarstvu tudi večjo pozornost. Odsek predlaga- da se poročilo vzame na znanje. Sprejeto. Otroško varstvo in mladeniška skrb. Društvo za varstvo otrok ir mla-deniško skrb v sodnem okraju Ljubljana je prosilo za podporo. Finančni odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete. Predsedstvo prevzame deželni glavar. Cestne zadeve. Občini Rovte in Žiri ste prosili za podaljšanje ceste Rovte-Ziri do Žirov. Načrta sta narejena dva, ki se razlikujeta v zadevi dolžine te ceste za 3800 metrov, v stroških pa za okrog 3000 K. Vsa Notranjska teži proti Trstu. Cesta iz Žirov na Skofjo Loko pomeni velikanski ovinek, cesta na Idrijo pa zaradi velikanskih klancev ne more priti v pošte v. Ce>ta čez Rovte bi bila za kakih 28 kilometrov krajša ka kor ona čez Idrijo. Poročevalec poslanec Hladnik se norčuje, češ, da Žirovi ne morejo svojih telet izvažati s pomočjo zrakoplovov v Trst, tudi mleka itd. Upravni odsek predlaga: Deželni odbor naj stori vse. da se začne čimprej graditi cesta Rovte-Sora-Žiri. ki naj >e zgradi kot okraj-ua cesta. Poslanec Perhavec podpira predlog upravnega odseka. Poslanec Lenarčič izvaja, da je mnogo razlogov bilo zato, da stvar ni prišla v tek. največ pa je bilo vzrok to, da so >e Žirove i razdelili v dve stranki, ki sta hoteli imeti vsaka svojo cesto. Inženerji so bili pristranski, načrti so izkazovali tudi zelo različne stroške, kar pa v resnici ne bi bilo mogoče. Zirovcem je le želeti, da čimpreje dobe zvezo. Potrebni pa r-ta obe cesti. Poročevalce ali namenoma ali ne namenoma ni omenil veze z Vrhniko. Do meje je tu cesta e zgrajena. Ce se zgradi nova cesta po Sori, bi bila ona cesta v velikem delo brezplodna. Deženi odbor naj bi se zavzel za obe progi. Stroški tudi ne bodo tako veliki, kakor so pred leti proračunjeni. Cestni odbor idrijski je stal na stališču, da se še ne ve, kje bo ta nova cesta dotikala projekto-vano železnico. Zato tudi ni votiral potrebne svote za novo cesto. V kratkem času se izvrši t rasna revizija, ko se pokaže, kje naj se napravi cesta. Želi, da bi poročevalec sprejel v <«voje poročilo tudi drugo cestno /vezo. Poslanec dr. Lampe pravi, da ima deželni odbor izvršiti vse tri cestne črte: iz Žirov na Rovte, skozi Račno in Soro. Poponoma prav je imel poslanee Lenarčič, ki je rekel, da se morajo ceste delati z ozirov na nove železniške zgradbe. Prva st> začne graditi tista črta, za katero bo najprej vse pripravljeno. Železnica Ljubi iana-Idrija- Sv. Lucija. Železniški konsorcij za zgradbo železnice Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija ima 25.000 K pripravljenih -troškov, zato prosi podpore. Odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru. Sprejeto. Cestne zadeve trojanske občine. Občina Trojane je vložila razne prošnje v zadevi prevzetja cest v deželno oskrbo, popravo cest itd. Prošnje se odstopijo deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanju. Cesta Pljuska-Litija. Upravni odsek je predložil načrt zakona o preložitvi Markotovega klanca na deželni cesti Pljuška-Li-tija. Zakon se sprejme brez debate. Kmctijsko-kemično preiskuše val išče. ! Že zdavnaj se je pokazala nujna po'rcua ?a razširjenje delokroga i kmetijsko - kemičnega preizkušava-lišen ▼ svrho preiskavanja iivil, pasterizacije KarsiorU lavtrne je prosil, da nsasisi **c* eatu* |*tin>er*o pod poru e#* nisi 4ebt i mumn cijo. Uorav^ 4UeH predlaga Deželn**m»i o*ihorr naroča, da zviša nodpor^ ^m^tijsko-kemičnemu preiskuševaliftče 1500 K, ako zavod dobi avtorizacijo za pre i skuše vanje živil. Sprejeto brez debate. Varstvo ptie. Upravni odsek je predložil zakon o varstvu poljedelstvu koristnih ptic. Zakon obsega 18 paragrafov. Povzamemo naj iz tega zakona sledeče: Loviti in pokončavati v naravi živeče ptice, naprodaj jih ponujati, kupovati in prodajati žive ali mrtve; odstranjevati ali razdirati vališča in gnezda, pobirati ali uničevati jajca in mladiče vseh v naravi živečih ptic, naprodaj ponujati, kupovati ali prodajati ta gnezda in jajca ter te mladeniče, je vsak čas prepovedano. Izvzete so sledeče ptice: Vir, velika uharica, sokoli (razen navadne, južne in rdečenoge postol-ke), rjasti škarnjak, kostanjasti škar-njak, orli, postojue, ribji orli, povodni skobci, belorepec, skobec, kragulj, jastreb, kanje, spiinei, lun ji, ribič, domači vrabec, orehar, klavčur, krekovt, klesk, šoja, šoga, sraka, kavka, vran, gevran, krokar, črna vrana, črna kavra, siva vrana, siva kavra, veliki srak;>per, rjavi srako-per, siva caplja, rjava čaplja, mala čaplja, bobnarica, bukač, buknlec, kvakač, ponočna čaplja, potapljalci, žaerarii, morski vrani, čigra bela, beli ribič, čigra crnu. slapiiiki. Nadaljne točke obsegajo kazenske določbe, in navedbo kako ravnati s pticami. Na predlog poslanca dr. Tavčarja se črta iz zaznamka ptic, ki se smejo ]>okončavati — vodomec, dočim je poslanec Ravnikar propadel s svojimi kanjami. Zakon se sicer sprejme neizpre-m en jen. Deželni proračun. Ob 12. uri 40 minut poda deželni glavar besedo poslancu dr. Kreku, da ]>oroča o poročilu finančnega odseka v proračunu deželnega zaklada za leto 1910. Poslanci se zbero vsi okrog poročevalca. Poročevalec pravi, da deželni zaklad ni nič drugega, kakor žepi davkoplačevalcev. Kontrerna načela ne veljajo v deželnem gospodarstvu. Za deželne dobrodelne zavode, za šolstvo ne daje nihče nič, pač pa kolne Kranjec, ko plačuje doklade, brez razlike narodnosti ali stranke. Med davkoplačevalci kranjske dežele je žgan jar, ki plačuje 800.000 K deželi, potem čvičkar in pivopivec. (Dr. Triller: »Abstinenti so najslabši!«) Deželni zastop bi rad pomagal vsaki siroti, vsakemu bolniku, ali da se to omogoči, se mora popolnoma spremeniti javno mnenje. Odpor proti stroškom se ne sme gojiti v ljudstvu, saj deželni proračun nima odi-joznih točk, vojaštva. Pristaši narodno - napredne stranke očitajo, '!a je proračun preveč agraren na škodo mest. Postavke za kmetijstvo s . investicijskega značaja, torej produktivne. Kar je neproduktivnih pi da so v korist mestom. (Neverjeten smeh. Vsak klerikalec da ljubi in želi povzdigniti Ljubljano kot kulturno središče Kranjske, slovenskega naroda, sploh vsega jugoslovanskega naroda. (Klici: »Besede so pač poceni!«) Predlaga prehod v specialno debato. Glavar prekine nato sejo ob 12. uri 55 minut popoldne. Nadaljevanje seje. Deželni glavar otvori zopei sejo ob 2. uri 35 min. popoldne. Posl. dr. T a v č a r: Saj še nismo sklepčni. Posl. dr. Triller: Soj še poročevalca ni tukaj! Saj še zboruje odsek za letno poročilo. Prvi dobi besedo poslanec dr. Triller? Visoka zbornica! Star parlamentaričen običaj dopušča, da se spravi pri zagovoru o proračunu deželnega zaklada vso v razgovor, kar je bolnega v deželnem telesu, kajti za vsako tako bolezen je treba najti leka v deželnem proračunu. Jaz mislim, da je prav tako, saj mora polagati bilanco vsaka organizacija, tako tudi dežel h. Dežela pa ima poleg svoje gmotne bilance tudi svojo idealno bilanco, in mislim, da je prav, ako ob tej priliki pogledamo v oči tudi naši idealni bilanci, zlasti nacionalni in socialni« ker ima ta naša bilanca v sebi marsikaj tega, kar spada v deželni zaklad v najširšem in pa tudi najožjem pomenu. Gospoda moja! Te Šege se opri jemljem v tem momentu tudi jaz. Zato ne bom govoril o številkah de- i žalnega proračuna, ne bom prereše-taval deloma suhoparnih, tudi ne deloma selo zgovornih številk predloge dešelnega odbora, niti ne bom dajal pod rešnto. Kritično končnih nasvetov finančnega odseka, kako pokriti zevajoči primanjkljaj deželnega proračuna, akoravno moram tem naletom priznati veliko originalnost. Da, tako so ti nasveti originalni vseskoz, da me spominjajo na znane Potemkinove vasi. (»Tako je!«) Namenil sem se govoriti o našem idealen proračunu, da bi opozoril, oziroma prosil častilo večino te zbornice, da vstavi v svoj idealni strankarski proračun k gotovemu naslovu poglavja »Narodna potrebščina« nekoliko večjo svoto svoje strankarske sile in energije, kakor jo je pa postavljala doslej. Ta prošnja je tembolj opravičena, ker ima večina zbornice, oziroma stranka, katero r»pre-zentira,kakor je naglasa! v zadnji seji današnji poročevalec poslanec dr. Krek, katerega seda] žal pogr^am pri poročevalski mizi, toliko moči in energije, da je zaslovela celo preko mej naše monarhije. In to poglavje našega idealnega proračuna je naša — justična uprava! (»Tako je!«) Cfospoda moja! Ne morem Vam prihraniti očitka, da je bila v tem pogledu naša bilanca doslej pasivna, visoko pasivna. Visa stranka kot taka je doslej *^tala nasproti temu proračunu z neko indi ferentnostjo, Kateri jr* iskati vira v dejstvu, da vam po veČini niso bili simpatični naši sodniki, ker so bili baje liberalci (:>Tako je!«> Tu se moram dotakniti rane katero ste zasekali v tem pogledu 1 naši narodni stvari, katera nas še danes skeli. To rano st^ zasekali z ono zloglasno interpelacijo, ki so jo vložili GoMinčar et consortes v državnem zboru in katera bi bila mogla spodkopati veljavo vsemu našemu sodnemu stanu! (»Res je!«) — Posl. D e m-š a r vpije in razsaja, češ, saj jo je res! Ne da miru vzlic glavarjevemu zvonenju, dokler ta kategorično ne zahteva, da naj ne moti govornika. Demšar je nato lepo vtihnil, kakor kužek, če mu gospodar pokaže šibo). Na tako nizek nivo bi stranka ne bila smela pasti, morala bi bila pustiti na strani vse osebne ozire, a tega vi niste storili. Zato pa ste tudi pasivno sokrivi, da so danes razmere portale take, da se mora govoriti o njih. ■Justične razmere na Kranjskem so se od tedaj, kar smo zadnjikrat govorili v njih, niatno poslabšale in, gospoda moja, javna tajnost je, da veljava slovenskega jezika pri naših sodiščih, namesto da bi bila napredovala, nazadnje strašno na,'aduje, tako, da smo sedaj kvečjemu tam, kjer smo bili pred 20 leti. Če navajam v vašo opravičbo, da so te razmere morda deloma refleks žalostnih razmer na Koroškem in Štajerskem, kjer je slovenščina predmet neizprosni persekueiji, ie vendar to tudi deloma krivda nase malomarnosti. In če sedaj govorim o naših justičnih razmerah, se ne bom postavil na stališče demagogije in tudi ne na prehudo nacionalno stališče, temveč mi je pri vsem tem vodilo: Neminem tirne — neminem laede! Prod 20 leti so biT.e te razmere veliko boljše kakor pa dandanes. Pred 20 leti je naša mladina z navdušenjem vstopala v sodno karijero. Rad pa priznam, da ^o bi!e tedaj razmere take, da se je redkokdaj zgodi lo, da bi bil praeteriran kak Slovenec zaradi tega, ker je bil Slovenec. (»Cujrno! Čujmo!«) In tudi Nemci so se že poča.-i privajali tem razmeram. Spoznal sera v svoji dvajsetletni praksi može, ki so bili naravnost moji politični antipodi, katerim pa kot sodnikom ni bilo n> česar očitati in katere sem spoštoval in jih spodnjem še danes. Brez vsakega zadržka priznam vsakemu nemškemu sodniku pravico do izven uradniške emamudje njegovega narodnega prepričanja v poljubni obliki, samo tega mu ne priznam, da bi svoje politično prepričanje vsiljeval svojemu sodnemu poklicu! (»Tako je!«) In to se dogaja dandanes! (»Tako je! Kes je!«) Svoj čas so se razmere, četudi niso bile popolnoma znosne, vendar tudi na štajerskem in Koroškem ugla-jevale, postajale so take, da je bilo tudi slovenskemu sodniku mogoče izhajati, če so nastopali tako, kakor sem ravnokar priznal nemškim sodnikom. Drugače pa je dandanes. Na Koroškem so postale razmere neznosne, pritisk na slovenski jezik je tudi na Štajerskem vedno hujši, in te razmere so začele metati svojo senco tudi na Kranjsko. To datira od tedaj, odkar je predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu Pittreich in njegov informator nadsvetnik Elsner. (Klic: ! Hochenburgerf) Te razmere so bile že prej, ko še ni bilo Hochen- j burgerja, sedaj pod Hocbenhurgsr- I Jem so se le še poostrile, toda sistem se je zašel še prej, in če odstranite Hochenburger ja, ne bo s tem še nič storjenega, kajti gorje je globlje, začeti je treba pri korenini. (»Tako je!«) Tendenca, ki jo je imel sistem nadsodišča v Gradcu še pred Hoehen-burgerjem, da se šikanirajo slovenski sodniki, zapostavljajo in praeterirajo, cilj mu pa je: našemu slovenskemu naraščaju prlstuditi sodno službo: (»Tako je!« — Demšar zopet nekaj kriči. Dr. O r a ž e n: Tiho bodite, kdo vas kaj vpraša!«) In efekt je že tu: več kot leto dni Še ni vstopil v Ljubljani noben Slovenec v sodno prakso! (»Cujmo! Cujmo!«) Ta pojav je gotovo značilen. Vrh utega pa se je ustanovila praksa, ki zabranjuje slovenskemu sodniku, pa naj bo njegovo u rad o vanje še tako korektno, prestop v drugo okrožno sodišče. Službe okrajnih sodnikov se razpisujejo na način, ki je naravnost riagrantno kršenje ravnopravnosti. In to velja zlasti za celjsko, in mariborsko okrožno sodišče, samo na kranjsko pride vse, kar je le količkaj mogoče. V tem pogledu sen« čital v soboto lep članek v »Slovenskem Narodu«, o katerem tu javno rečem, da ga glede tona ne odobravam, pač pa popolnoma glede vsebine Začeli so namreč porivati na Kranjsko višje uradnike, jezikovno popolnoma nekvalificirane, v nekako jezikovno prakso, in to z očividnim namenom, da potem jezikovno kvalificirani pre-terirajo slovenske uradnike na višjih mestih v Gradcu in na Dunaju. Poznam takega moža, ki je sicer dober in koncilijanten, a vzlic temu vendar ne gre, da bi bila Ljubljana nekaka šola za nekvalificirane svetnike, da potem preterirajo slovenske uradnike. (»Tako je!«) In to se je začelo še pred HoeLen-burgerjem. Spominjan: se tu neskončnih persekncij slovenskih sodnikov ljubljanskih, ki so branili le nekaj že obstoječega, nekaj zakonitega. Tedaj se je izdala parola iz nemškega Gradca, da mora biti vsaka beseda, ki jo zapiše sodnik v sodni tkt. pa ne samo sodnik, ne samo ofieial, temveč, ki jo zapiše zadnji sodni sluga, zapisana v nemškem jeziku, češ, da je nemščina notranji ,iezik! (»Cujmo!«) Jaz pač vprašam tu, kje je to zapisano, kje je kodificirano, kje je tisti zakon, ki kodificira nemščino za notranji uradni jezik sodišč"? Jaz ga ne poznam takega zakona, nobena pesem ga ne oznanja — kein Lied, kein Heldenbuch. Vse. na kar se tu morejo sklica vat i,r]e le dejsrvo,da se je nekdaj nemško uradovalo. Ali ta usus ali abusus nikakor ne more ustanavljati zakona. Zato tudi nihče ne more povedati, zakaj bi morala veljati nemščina kot notranji uradni jezik. Vzlic temu pa je padel pri nas kot prva žrtva v poštenem delu osiveli svetnik, odlikovan za svoje delo od cesarja samega, tem ve? je kot pogumen junak branil pravice svojega naroda. Danes je postavljen v kot, ker ni hotel reči ,me«, ko mu je vest velevala reči »da«. Drugi, mlajši uporniki pa še čakajo na kazen. Razmere v resnici postajajo neznosne in verujte mi, gospoda na desni, da take razmere ne bodo doprinesle k temu, da bi se povrnil v našo deželo narodnostni mož. In res, te razmere so žalostne dovolj. V Ljubljani pri deželnem sodišču je sedaj 'na tretjina vseh svetnikov nemške narodnosti, nemškega mišljenja. Poudarjam, na nimam tu nič zoper to, ako so domačini, saj imajo pravico do službovanja v deželi, seveda v takem okviru, kakor sem rekel prej, ioda importirajo nam Nemce od drugod, zapostavljajo pa se domačini. Proti takemu postopanju pač ne moremo nikdar dovolj glasno protestirati! (»Dobro! Tako je!«) In kake ^o razmere pri okrožnem sodišču v Novem mestu! To sodišče seveda ni poi»olnoma slovensko, ker spada v njegov delokrog tudi nemški sodni okraj kočevski. Novomeško sodišče je pravi pastork nadsodišča v Gradcu. Ne vem, ali bi našel v celi Avstriji kako okrožno sodišče, ki bi bilo, kakor ono v Novem mestu, brez nadsvetnika, in vendar tu službuje mož, ki je v službi tu že z 36 let, katerega so pa prezrli, ker noče bagatelizirati slovenske narodnosti, slovenskega jezika. Dne 29. decembra prostega leta je bilo imenovanih v okrožju gra-škega nadsodišča 12 nadsvetnikov, a med vsemi temi je bil samo edea Slovence? krivično preteriranih pa je bilo vsaj pet Slovencev! (Skandal!«) Pri graškem nadsodišču jc poleg predsednika m podpredsednika 14 nadsvetnikov, oziroma dvornih svetnikov. Bilo bi popolnoma pravično, ako bi bila vsaj ena tretjina Slovencev in pa podpredsednik Toda pri celem nadsodišču sta sama dva Sla. in sapostavljta Je bil moi, d službuje še nad 40 let, a sramotno gat je preteriral veliko mlajši Nemec. Tako je torej v Ljubljani, v Novem mestu in v Gradcu. O vrhovnem sodišču na Dunaju niti ne govorim: Saj je popolnoma izključeno, da bi prišel preko Gradca kak Slovenec na Dunaj! (»To je svinjarija!«) In če ne bi nas alimentiral Trst, bi moral slovenski narod igrati sramotno vlogo, da ne bi imel na Dunaju niti enega zastopnika. (»Tako je!«) Ad v ocem Trst! Pri tržaškem nadsodišču so razmere nasproti razmeram pri graškem nadsodišču pravi paradiž. Za kar se tu šele bojujem z vsemi silami, je tam umljivo samo ob sebi. In odkod to T Ker gre tam boj proti Italijanom, ki so nam ravno tako naklonjeni, kaleor Nemci. To pa je zopet eklatanten dokaz, da postopanje graške gospode vodi le politična zagrizenost, ne pa ozir na stvar. Dne 26. julija preteklega leta je zatrjeval ministrski predsednik baron Bienerth v gosposki zbornici, da je njegovo geslo vedno In vselej stroga poštenost, a jaz sem prepričan, da ni mislil na pokrajine južno v Se^ meringu, ko je to govoril. V nadaljne podrobnosti se no bom spuščal, saj je vsakomur stvar znana in so mu podrobnosti povsod na razpolago. Kdor hoče pomagati, lahko pomaga, saj mora izprevideti, kako se tu bagateliziralo naše pravice. Navesti hočem le še en dokaz, kako postopajo z nami, in ta doka? nam je naša zemljiška knjiga. Od društva »Pravnik« sta dobila oba slovenska kluba sledečo peticijo: »Katasterske občine so v imovin« skem listu zemljiških knjig vojvodine Kranjske vpisane zgolj z nemškim imenom, če je tako ime sploh v rabi. Imamo torej zemljiške kujige za kat. občine »Oberlaibach«, »Adels-berg«, »Krainburg« itd. ne pa za Vrhniko, Postojno, Kranj itd. — To pa se ne strinja z narodopisnimi razmerami v deželi, to ni v duhu zemljiškoknjižnega zakona in enakopravnosti, to tudi ne soglaša s katastrom in ni v interesu pravne varnosti ter jasnosti zemljiških knjig. Zategadelj je deželni zbor kranjski že v seji dne 3. januarja 1888 sklenil resolucijo: »Visoka c. kr. vlada se poživijo, da potrebno ukrene, da se pri zemljiških knjigah vojvodine kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi.^ V deželnozboreki seji dne 29. septembra 1888 je zastopnik c. kr\ vlade izjavil, da je navedeno resolucijo predložil pravosodnemu ministrstvu, a zbornica je ne to vnovič pozvala e. kr. vlado, naj ukrene izvršitev resolucije. V deželnozborski seji dne 15. n0» vembra 1880 je zastopnik c. kr. vlade na dotično vprašanje odgovoril, da je že meseca februarja istega leta napotil okrajna glavarstva, naj glede na bližajoče se ljudsko štetje (po stanju 31. decembra 1890) poizvedujejo in poročajo zastran določbe pravilnih krajevnih imen, in da je v ta namen povabil na sodelovanje »Matico Slovensko«. Obenem je vladni zastopnik prečital dopis c. kr. notranjega ministrstva, v katerem se je poročalo, da je c. kr. pravosodno ministrstvo glasom dopisa od 20. avgusta 1889 št. 15.363 sklenilo, odložiti nadaljne odredbe zastran vpisovanja kajevnih imen v zemljiške knjige vojvodine Kranjske v obeh deželnih jezikih, dokler se ne zgotovi novi seznam krajevnih imen, ki je že v delu. Deželni zbor jo na ta odgovor v isti seji naročil deželnemu odboru,naj v prihodnjem zasedanju poroča o uspehu resolucije z dne 29. septembri* 1888. C. kr. deželno predsedstvo je na to in sicer z dopisom od 8. septein-ra 1890 št. 2461/pr. sporočilo deželnemu odboru, da se je zastran krajevnih imen vršila dne 15. julija 1890 enketa, ki je dognala, kar treba za enotno in pravilno pisavo krajevnih imen, in da se po zmislu enketinega sklepa istočasno razpošljejo imeniki katasterskih občin sodnim in financ* nim oblastvom. To poročilo se je v deželnozborski seji dne 20. novembra 1890 vzelo na znanje. Misl;lo se je, da je stvar potemtakem pravilno rešena, in da menda tekom prihodnjega leta 1891 pridejo vendar-le slovenska krajev na imena v naše zemljiške knjige. Ker pa še 1. 1898 ni bilo o ko-nečni rešitvi dežel n oz borske resolucije ne sluha in ne duha, akoravno je že 1. 1894 c. kr. centralna statistična komisija bila na svetlo dala »Specijalni repertorij krajev na Kranjskem«, predelan po resaltatih popisa ljudstva s dne 31. decembra 1890 iu očividno z vporabo podatkov zgoraj omenjene etikete — zato so v seji deželnega zboru kranjskega dne 29. januarja 1*98 o>*«»—* a> llajen« m tovariši »*M an e. ar aaf.i io eedstvo obširno interpelacijo, M obsega vse podatke o razvoju tega vprašanja od 1. 1888 naprej, in končno povprašuje vlado, ali je pripravljena nemudoma ukreniti, di se tozadevni večkrat ponavljani resoluciji deželnega zbora popolnoma ugodi. Neposredni uspeh te interpelacije je bila zopet — enketa, katero je sklicalo c. kr. deželno predsedstvo, da se določi natančno pisava nekaterih krajevnih imen. Ta enketa, ' ko-jo so bili poklicani zastopniki vlade, deželnega odbora, deželnega sodišča, finančnega ravnateljstva ter prvi interpelant, je v dveh sejah in sicer dne 14. junija 1898 in dne 3. februarja 1899 dovršila svojo nalogo. Kaj se je zgodilo z enketinim I operatom, ki je bil menda pogoj, da se izvrši večkrat imenovana deželno- j zborska resolucija, se ni izvedelo, ker c. kr. vlada na kasneje vložene interpelacije v deželnem zboru sploh ni j odgovorila.« i Mi torej ne zahtevamo, da bi J bila imena samo slovenska, ter i več dvojezična, kajti če n. pi. iščemo katastra Ino občino »Postojno<; bi se nam sicer motrio reči. ila kata>tralue občine »Postojno« >ploh ni. (Dr. IV-sran: >To >e je meni že zgodilo'.vt) Boj za to pravico torej traja že 22 let. a po teh letin smo še vedno tam, kjer smo bili tedaj. To naj bo samo eksempel, kako postopajo z nami v justičnih zadevah i v deželi, kjer smo po zatrdilu dunaj- j >kih krogov prav'rami že poginoma saturirani. kako ]>ostopajv> sele potem z našimi rojaki na Koroškem in Štajerskem, je lahko uniljivo. Pri kraju sera. Take raz.nere ne morejo ostati. Vi. ki imate j»o svoji lastni trditvi moč, ste v prvi vrsti poklicani, da priskočite na pomoč, saj gre ta za r. ki bi morala biti zelena oazn v Sahari naših strankarskih bojev. Nekaj skupnega mora bi'i vendar med nami. Napeljite torej v usihajoči studenec te oaze nekoliko tiste zavednosti in navdušenosti otem bomo tudi mi radi storili, kar je želel zadnjič tovariš profesor Tarc. ko jerek'1: -Kritizirajte nas. ali priznajte nam našo dobro voljo!« i (Burno, dolgotrajno odobravanje! Govorniku čestitajo!) Govor poslanca dr. Triller-j a je dosegel popoln u^]>eh. Zborni* ' je > led ila z napeto pozornostjo njegovim t-■■: rljitim in strogo stvarnim izvajanjem. Nemcem je bila stvar seveda strahovito neljuba, toda molčali so. priznati pa moramo tudi. da ra-zun poslanca Demšarja, kater« mu seveda nikakor ni zameriti po oni znani »wo nichts zu haben ist . . . itd.«, ni od klerikalcev nihče motil govornika, pač na da so mu mestoma celo prav živahno pritrjevali, kar pa seveda tudi nikakor ne bo povod, da ne bi SlovemMv kloba-aril so pet o kakšni popolnem porazu in drrgih takih bedarijah- No. pa vsak po ^vo-je, od Slovenca" kaj boljšega tudi n? pričakovati. Nato govori poslane grof Barbo, ki pravi, da je po dolgih l^tih Ini zbor v položaju, da vrši .=vojo najjrlavmj^o dolžnost, redno re^itev deželnega proračuna. Peklo se bo, da je dobro, ako ni proračuna, češ ker se po:em marsikaj prihrani, kar bi se r izdalo. Toda izdatki se tako samo odrinejo za pozne iš; čas. Ce se primerja proračun iz leta 1901 z le 1 !Jim je potrebščin letos okrog 1,800.000 K. V prihodnjih letih pri man kija j morda ne bo telik, ker je bilo letos treba dvojno staviti. Prihodnje leto se že morebiti potrebščine zmanjšajo. Pozdravlja z višanj v* izdatkov za deželno kulturo. Pozdravlja redne razmer«- tuai s stališča deželnega odbora, ki je eksekutm or-eran deželnega zbora, kajti če ni proračuna, se tem deželnemu odboru prizna preveč zaupanja, pa tudi preveč odgovornosti. Nato govori o razliki med sliko deželnega zbora sedaj »n pred desetimi leti. Pred 10 leti ni bilo kompaktne večine. Zvezali ste si dve stranki, ki ste bili nekaka zavarovalnica proti tretji stranki. Po volitvah, ki so morale prinesti retji stranki večino, ste obe stranki odstopile od te zveze, da skupaj tvorita večino. To za Nemce ni bilo težko storiti, ker bi bila taka zveza Nemcem le še škodovala. Zato so za ,>politiko proste roke«. (Poslanec Tnrk: Na vsakega poslanca deset volilcev!) Stranke so se tekom let izpremenile. Stranka na levi je bila strogo konservativna, kajti branila se je celo direktne volilne pravice; danes pa je demokratična. (Poslanec Zajec: Postal je marksist.) Stranka, ki je bila pred 10 leti tu. ne obstoja več. Nemci so pa pobrali precej po klerikalcih odvrženega kon-servatizma. Imenujejo se ustavover-na stranka, ki je proti vsaki izpre-membi današnjih ustavnih razmer v državi. Sodelovati pa hočejo povsod, kar spoznajo za dobro. Zato bodo tu- di glasovali za prehod v specialno debato in aa pravico sploh! (Neaaci ploskajo!) K besedi ae oglasi nato poslanec GangL Slovenski pisatelj Cankar je napisal povest »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Tako imamo Slovenci svojega »Hlapca Jerneja« v literaturi, pa tudi v socialnem življenju. Prvega »Hlapca Jerneja« vidim jaz v našem učiteljstvu, drugega pa v idrijskem delavstvu. Teh dveh »Hlapcev Jernejev« naj se spominjam, ko se vrši razprava o proračunu deželnega zaklada. Prvo vprašanje slovenskega uči-teljstva in slovenskega šolstva sploh, je vprašanje, ki globoko sega v deželne finance in jih obremenjuje z visokim zneskom, drugo vprašanje pa, ki tiče idrijsko delavstvo in idrijsko mesto sploh, je pa tisto vprašanje, ki mu ne odgovarja proručun dežele Kranjske, kateremu gre le mala trohica, ki jo črpa iz deželnega zukluda. In ravno mesto Idrija, tisto mesto, ki prinaša deželi leto za letom toliko lepih tisočev, ne dobi or! dežele nič, dasiravno plačuje deželi okroglih 4N.000 K na leto na deželnih dokla-dah. Toda o tem pozneje Dne 24. t. m., ko se je v 21. seji deželnega zbora kranjskega, ki je naravnost zgodovinskega pomena, vrnila ona kočljiva debat -i c novem šolskem zakonu, me je vprašal prolesor Jare, zakaj ui>em govoril tudi jaz, ■ š da je on pričakoval to. Odgovoril sem mu. da zato nisem govoril, ker nočem postati ,taz vzrok, da ne 1 i se m v; regulacije učiteljskih piač. Slišal sem namreč iz več ust. da se stvar ni rešila prav zato, k*r sem jaz stavil dotične predloge. Ali >edaj. ko je končana regulacija učiteljskih plač. s? pač ne bojim, da bi se kaj * ikega zgodilo, in s* tudi ne bojim za prihodnje, da ne bi se zgodilo, saj <*o dobili razni učitelji tozadevne obljube od poslancev* S. L. S. Koliko ?*o »redne take obljube; ne vem. (Dr. Larnpe: Nič!) Dr. Krek je pač ob novem letu čestiUi! nekemu učitelju in ga zagotovil, da >e učiteljske plače regulirajo in v rokah imam pismo dr. Larnj)eta, ki ga je pisal neki gospodični učiteljici in v katerem je obljubil, da se učiteljske pla»-e zboljšajo. (Dr. Lampe: Kdo je ta gospodična?) To je gospodična Pavla Lampe. RaviiDtako me je zagotovil tudi tovariš Ravnikar, da s*- regulacija učiteljskih plač gotovo izvrši. Na vse to sem prepričan, da ne bo škodovalo, ako jaz govorim o regulaciji učiteljskih plač, saj onega, k: se je sam zavezal, ne oprosti nobena sila njegove obljube. Da se jo regulacija učite"jkih plač izvršila tako, me ni presenetilo, presenetilo pa me je. s kakim ironičnim nasmehom so nekateri poslanci, med njimi tudi dr. Su^terMČ, spremljali utemeljevanje potrebe te regulacije. Seveda, bi h ko tistemu, ki je polu vseh dobrot, težko pa onemu, ki ne ve, s čim bi preživel svojo rodbino. Še t* žpa je, če se izgovore be--ede, kakor lih je izgovoril poslanec Jare, katere pa je nekoliko i>opravil dr. Krek, rekoč: Bodite pridni, tihi in mirni, potem utegne4- kaj dobiti! Regulacija učiteljskih p1 >'• ni ni-k.Jio politično vprašanje, ni torej v programu nikake stranke in se ne more opravičevati s slabimi finančnimi razmera i ni dežele, temveč je nje zahteva utemeljena v potrebi učitelj-stva. pa naj bo to pristaš narodne-na-predne stranke, ali naj pripada S. L. S. ali pa naj bo nemške narodnosti. Toda o tem ne govorim dalje, ker -eni že govoril o te i stvari. Govoriti pa se ne »ne v tej zadevi tudioni-kakih zaslugah. Ce bi se tudi zadeva uredila na nuj predlog, vender ne gre meni nikska zasluga, kakor tudi nikomur drugemu, ker je to le dolžnost. Delo je pač treba plačati, kajti vsako neplačano delo je nerabno. Zato se mi tudi čudno zdi, da je neki ljubljanski učitelj, ko se je vršila na neki ljubljanski šoli učiteljska skupščina, izrekel zahvalo v tem ozirn. Razveseljivo je pač, če prihajajo taki nagibi daleč od zunaj, a mene veseli, da vse to tista roka, ki je prej toliko easa podpisa vala napredna načela, sedaj pa podpisuje program S. L. S. in bo najbrž tudi vam, gospoda na desnici napravila svoj kompliment. Izpregovoriti hočem še nekaj besed o tem, kaj bi imela dežela od regulacije učiteljskih plač. Poleg splošnega boljšega napredka, ki bi se dosegel, če bi bilo učiteljstvo zadovoljno, ker bi se moglo od vrnjeno od privatnega zaslužka, zaradi katerega izgublja toliko časa in toliko telesnih in duševnih sil, popolnoma posvetiti svojemu poklicu, je treba pomisliti, da bi imel dobiček tudi kmet, trgovec in obrtnik, ker je učiteljstvo njegov konsument. Ne glede na to pa vprašam: ali učiteljstvo tako, kakor je, zasluži zboljšanje svojih plač! Jaz pravim, da je zasluži, ker natančno izpolnuje nalogo, ki mu jo nalaga f 1 državne- ga antena is lata 1MB, kateri *ravi, da bodi vagoja mladine versko-nrav-na. Učiteljstvo se drsi natančno tega določila. (Ugovori klerikalcev.) Ras, grešniki se najdejo povsod, med duhovniki, učitelji, advokati, trgovci. (Klerikalci ugovarjajo.) Kaznujte torej one, ki se progrese, saj imate moč. 8eveda na ne razumem pod versko vzgojo političnega fanatizma, pač pa vzgojo po onem nauku, ki ga je učil največji učitelj vseh narodov, Jezus Kristus, ko je dejal: Ljubite svojega bližnjega, kakor samega sebe! Učitelj, kljub temu, da strada, da trpi poman kanje, zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti. Ne rečem, povsod se najdejo grešniki, ali kdor si čist in nedolžen, pa po beri kamen in ga vrzi vame! Iz vrst nčiteljstva ni slišati drugega klica, kakor: dežela naj plača delo, ker je dežela za to dolžnik. Seveda tu nastane vprašanje, kje dobiti denar? V jesenskem zasedanju sem sta vil predlog, s katerim se poživlja vlada, da naj plača 50% učiteljskih plač, toda predlog je bil odklonjen. Dane« bom ponovil ta predlog. Sploh pa je želja učiteljstva, da naj bi država, ki ima po členu XVII. državnega osnovnega zakona vso oblast nad šolstvom, tudi prevzela vse dolžnosti napram učiteljstvu. Tako se je izreklo vse avstrijsko učiteljstvo na skupni skupščini na Dunaju, katero je t eda nji voditelj mi učnega ministrstva dr. Hartel tudi zagotovil, da bo prva skrb države, da sanira deželne finanee, z edinim namenom, da bo tako mogoča regulacija učueljskih plač. Zato tudi predlagam: Dezelm zbor naj sklem : C. kr. vlada se poziv lja, da prispeva 50% k plačam učiteljev ljudskih šol. V zadnjem zasedanju sem stavil predlog, da se uvede kulturni davek. Pri tem stojim na istem stališču, kakor dr. Šusteršič, ki je izjavil svoj čas na nekem shodu v »Katoliškem domu«, da je regulacija učiteljskih plač mogoča le tedaj, če vsled tega ne bo bolj obremenjen kmetski stan Prav je, da se ne obremene manj premožni, revnejši sloji. Kulturni davek naj bi plačevali vsi zavodi, ki mora jo polagati javne račune. V Ljubljani je takih zavodov 61, ki so imeli v preteklem letu okrog 6 milijonov čistega dobička, Ce se na /avode na deželi računa 2 milijona, bi bilo skupaj 8 milijonov. In nikogar ne bi bolelo, nihče bi ne bil direktno prizadet, če bi se tem zavodom naložil kulturni davek. Tako bi bilo mogoče deželi zboljšati učiteljske plače, ne da bi bil kmet bolj obremenjen. Dežela bi na ta način lahko dobila 100.000 K, ako ne več. Iskreno torej priporočam deželnemu odboru, da se oprime kuitur-uega davka. Predlagam torej: Deželnemu odboru se naro.'a, da izdela do prihodnjega zasedanja zakonski načrt o uvedbi kulturnega davka, s katerim se obremene zavodi, ki so prisiljeni polagati javne račune, v korist ljudskemu šolstva in učiteljstvu. Ako se to izvrši, bi »meli 100.000 kron ali tudi več. Ali to ne bi zado štovalo. Toda ;ni smo ljudski poslanci, ljudstva ne gre obremenjevati ljudski zastop smo, torej — odpravimo dijete! Sieer nas je malo tu, ki bi živeli v bogastvu, ali ni> zato, od pravimo dijete. Obenem pa naj bodo mesto deželnega glavarja in mesta deželnih odbornikov častna mesta! (Živahno odobravanje!) Vrše se tudi razna potovanja, za kar je določeno 14.000 K. Odpravimo tudi to. Na di-ietah bi pridobili 30.000 K, na plači deželnega Hnvarja in deželnih odbor nikov 27.000 K. na potninah 14.000. torej okroglo 80000 K, kulturni davek bo dal 100.000 K, in s tem bi se lahko začasno regulirale učiteljske plače, dokler si dežela ne opomore. To bi bilo tudi laglje izvedljivo ter bolj demokratično in socijalno, kakor pa zvišanje naklad na pivo, o čemer naj povem že danes v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev, da tako zvišanje naklad najodloenejše odklanjamo. Velika krivda, da se stanje učiteljstva ne zboljsa, je na strani države, ki sistematično prezira slabi položaj dežele, namesto, da bi ji priskočila na pomoč. Ali kakor je stvar glede ljudskega šoltva, ie enako tudi glede na red nje šolstvo. Dokaz zn to je dejstvo, da ne razpise izpraznjenih mest na ljubljanskih gimnazijah. Iz zadnje seje deželnega šolskega sveta je znano, da tri mesta na slovenskih gimnazijah po preteku dolgega časa še vedno niso razpisana, d očim se je za prosto nv»sto na nem ški gimnaziji, katero je doslej zavzemal profesor Pavlin, takoj zahteval temopredlog. Tn je seveda slovenska večina deželnega eolskega sveta ravnala popolnoma prav, da je to zahtevo zavrnila in zahtevala, da se obenem rsznišejo tudi prosta mesta na slovenskih gimnazijah. Prav ra je tudi, da se v tej sadevi ^M^Mehd sta mesta in zasedejo s profesorji, ne pa da bi ta mesta izpolnjevali vedno le suplenti. Kake so razmere na ljubljanski realki, je znano. Dijakov slovenske narodnosti je na tem zavodu okrog 300, nemške na okrog 200. Ce so torej računa po številu, je gotovo potrebna slovenska realka. Ne gre pa, da bi se pridobila sa slovenske dijake realka na ta način, da bi se premestila realka iz Idrije v Ljubljano. Mesto Idrija je žrtvovalo velikanske svote za ta zavod, zato je kratkomalo izključeno, da bi se realka premestila iz Idrije. Tako smo prišli do idrijske zadeve in dotaknem naj se !e še »Hlapca Jerneja in njegove pravice« v Idriji. Veliko sem že govoril o idrijskih razmerah, ali nekaterim gospodom se niti ne zdi prav, če govorim o žalost-aih razmerah idrijskega delavstva. Idrija pač zavzema popolnoma drugo tališče, kakor ostala mesta v deželi. Plačuje pač veliko, a zato ne dobi nič. tn celo če mesto samo hoče storiti kaj dobrega za delavstvo, potem pravi deželni odbor, da to ni socialno, da to ni dobro. (Dr. Lampe: To ni res!) Res je! Tako se je zgodilo vedno! Izpregovorim naj tu le o stanovanjih, ki jih dajo bogati rudniški 9rar ubogim delavcem. Sicer vem, da leželni zbor nima direktnega vpliva nato, da bi se zboljšale te razmere, ali i nisi i m pa vendar, da bo klic iz tega mesta našel več odmeva na pristojnem m^stn, kakor pa če delavstvo samo zdihuje v svojih zatohlih prostorih in si ne more pomagati. Rudniški erar je dajal koncem •eta 1908 delavstvu na razpolago 40 lelavskih hiš s 193 stanovanji. Opom-•iiti moram tu nato, da v teh stanovanjih prebiva 4H23 oseb, da torej pride na eno stanovanje 23 oseb. (Klici ogorčenja: škandal!). De vidite ta stanovanja v tem čau, ko je vse zaprto, bi vas bilo naravnost groza. Neka žena mi je pripovedovala, da mora -pati pod pečjo, kakor mačka, da morejo otroci spati v postelj'. (Klici kle rikalcev: Tega nismo mi krivi!) Saj ne pravim, da ste vi krivi! Da je v takih razmerah ugodno zdravstveno stanje nemogoče, je umljivo, in zato tudi umira v Idriji 25 do 35% ljudi za je t i ko (»Cujmo!«) in «\n je v mestu vsa sila ljudi škrofulozn:h in obolelih na drugih takih boleznih, in to vse vsled slabih stanovanj. (»Škandalozne razmere!«) Mislim, da to zado šča, da se zbornica izreče proti takim razmeram. Zato predlagam, da deželni zbor sklene: Vlada se poživlja, da stopi nemu doma v dogovor z delavskim n ini-strstvom, da v mestu Idriji zgradi na svoje stroške dovoljno Število delavskih stanovanj! (Odobravanje!) Končam. Rečem le še eno: imejmo usmiljenje s »Hlapcem Jernejem in njegovo pravico«, v učiteljstvu. pa tudi z onim v idrijskem delavstvu. Smatrajmo za svojo dolžnost, da z vsem ognjem delamo na izboljšanje takih razmer. In v ta ogen vrzimo vse sovraštvo, da vrtane iz njega svobod na in neoskrunjena prav ica »Hlapca Jerneja« v učiteljstvu slovenske in nemške narodnosti in »Hlapca Jerneja« v idrijskem delavstvu! (Živahno, dolgotrajno odobravanje*) Nato govori poslanec M a n -d e 1 j, ki govori o primanjkljaju okrog enega milijona kron, ki je absolutno nepokrit. Pravi, da je bil primanjkljaj že leta 1895. V poznejših letih je bilo sicer nekoliko boljše, izkazal se je celo tupatam še kak preostanek, ali pravzaprav je bil pa le primanjkljaj, ki je sedaj narastel na okroglo milijon kron. (Dr. Tavčar: »Ki vas pač boli!«) Leta 1908 se je zagradilo 1,028.000 K, od česar je gotovo plačala dežela 25%. Odtod torej, da ni v proračunu za deželno kulturo višje postavke, ker se zgornji znesek plača iz melioracijskega zaklada. Primanjkljaj znaša torej 947.000 kron, pri tem pa ni računan prispevek za melioracije in druge nujne stvari,, kakor zgradbo hiše, za katero je treba okroglo pol milijona kron. V finančnem odseku se je poudarjalo, da proračun ni pregleden, vsled česar se je tudi predložila resolucija, ki zahteva centralizacijo raznih deželnih zakladov. Pri nekaterih zakladih je to mogoče, pri drugih pa ne. Da bo vzlic temu stvar pregledna, naj se sestavijo sumacije. Dežela ima približno 9 milijonov dolga, torej dvakratne letne izdatke. Češka, Moravska in Galicija so glede tega razmerja na boljšem. Premoženje dežele znaša približno 9,000.000 K in je večje od dolga, torej stanje le se ugodno. Kako pokriti enomilijonski deficit! Druge dežele, razuu Nižjeav-strijske imajo vse višje doklade. Ali pri nas so zlasti cestne in občinske doklade precej nizke, da se plačuje do 160 in 170% dokmd. Zato ostane zvišanje doklad nitima ratio. Drsava gotovo povrne večje vsote is do-' hodkov osebnih davkov. Država bo morala sanirati deželne finance; toda država bo imela velike izdatke, že sedaj je deficita okrog 100 milijonov. Štediti ne znajo in nočejo. Od časa Korberja je postala visoka birokracija vsemogoča, uvedel se je protekcijonizem, razni »Volksrati« pa še bolj izkvarjajo položaj, denar se je vedno bolj in bolj razmetaval. Država bi lahko štedila tudi pri šolstvu. Kmalu bo nadprodukcija tudi pri nas. Ena nemška gimnazija za Nemce na Kranjskem je popolnoma dovolj. Država naj štedi pri neproduktivnih izdatkih. Priporoča uvedbo davka na sa« molastne love in produkcijskega davka. Kdor dobiva iz dežele premog, rudnine, naj plačuje tudi davek zato." Štedi naj se pri neproduktivnih stvareh, štedi naj se tudi pri name-ščenju osobja. Štedi naj se in štedi. Ker posl. dr. Tavčar častita govorniku, ne ve poslanec Kobi samega veselja več, kaj naj bi storil, ter z usti, glavo ter rokami in nogami opozarja našega poročevalca, da naj zabeleži ta velevažni svetovno-zgodovinski dogodek ad perpetuam rei memoriam. Ker vemo, da je poslanec Kobi eden onih ljudi, katerim krompir prav dobro rodi, mu prav radi privoščimo to nedolžno veselje! Nato govori poslanec dr. E g e r, ki se je skliceval na strašansko staro letnico 1781, češ, da mora zato biti nemščina notranji uradni jezik, ker je bila že istega leta. V nadalj-nem pravi, da so Slovenci po raznih ministerialnih odredbah dobili dovolj pravne, zlasti po Pražakovih jezikovnih naredbah. (Klic: »Da, leta 1882!«) Trdi, da se je pač nemškim uradnikom godila krivica, ne pa Slovencem. Slovenski juristi zato ne vstopajo v sodno službo, ker se nič ne uče, kakor tudi nemški ne. Slovenski poslanci mu odločno ugovarjajo, mu navajajo dejstva, ki popolnoma ovržejo njegove trditve. Kot velikansko krivico napram Nemcem navaja, da je pri trgovskem sodišču samo en nemški predsednik. Splošno se mu slovenski poslanci največ smejejo, saj za resne ne more smatrati nihče njegovih izvajanj. Pritožuje se, da klerikalci nič ne store za Kočevje. Ce imajo klerikalci dobro voljo, bodo že kaj storili, kdor pa nima dobre volje, mu pa beseda tudi nič ne izda. Poslanec dr. Lampe pravi, da klerikalci s silno žalostjo gledajo na razmere pri sodiščih. Seveda dr. Lampeta ne briga to, da se slovenski sodniki zapostavljajo, da se zapostavlja slovenski jezik, ne, to ne briga pravičnega dr. Lampeta, temveč le še podpira napad dr. Egerjev na slovenske sodnike, silno dvoumno očita sodnikom pristransko postopanje, da celo pristranske sodbe. Če tako mislijo klerikalci doseči pravične razmere za Slovence v justični upravi, je to pač njihova stvar, ali naravnost škandal je, da se potem še upajo govoriti, da je njihova stranka narodna, slovenska, ali celo vseslovenska. Glede razmer v Idriji pravi, da jim mora odpomoči le država, ki ima velike dohodke iz rudnika. Izvajanja posl. Mandeljna so mu zelo všeč. (Dr. Triller: »Sedaj pa pride kadilnica!«) Potem čita, kake davke nameravajo uvesti na Moravskem in Češkem. Kranjska še ni tako na slabem. Pregleda o stroških za meliorač na dela nima deželni zbor in tudi deželni odbor ne, ker se še ne ve, kaj se bo vse zgradilo. Prihodnji deželni proračun bo že mnogo preglednejši. Predlaga prehod v specialno debato. Poslanec dr. Triller predlaga sledeči resoluciji: I. Deželni zbor vojvodine Kranj ske: 1. konstatira z ogorčenjem v. zadnjem času vedno naraščujoče izpodrivanje slovenskega jezika na c kr. sodiščih v celem okrožju graške-ga nadsodišča; 2. protestira zoper dosledno zapostavljanje slovenskih sodnikov in vedno pogosteje ponavljajoče se sistematično preteriranje istih; 3. protestuje zoper vsiljevanje jezikovno nezadostno kvalifikova nih sodnikov v deželo; 4. zahteva, vstrajajoč na načelni zahtevi posebnega nadsodišča za slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani, da se, dokler se ta zahteva ne izpolni, namesti pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu vsaj tretjino slovenskih sodnikov in sovenske-ga podpredsednika; 5. zahteva istotako, da se na c kr. vrhovnem sodišču na Dunaju primerno pomnoži Število slovenskih votantov in pomožnih sodnih uradnikov; 6 poživlja osrednjo c kr. vlado da vse te grajane nedostatke prej ko prej odpravi* Deželnemu odbora se naroda, da ta sklep sporoči c. kr. min istrskemu predsedniku in c. kr. justičnemu ministrstvu. n. Visoka c kr. vlada se poživlja, da brez odloga ukrene vse potrebno, tla se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega Usta navede ime dotične katastrske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi. Nato govori posl. dr. S u s t e r-š i č, ki pravi, da podpiše do pičice, kar je izvajal pos'anec dr. Trii * 1 e r v zadevi ravnopravnosti slovenščine in Slovencev pri naših sodiščih. Zato bode tudi njegova stranka glasovala za resolucije, ki jih je predlagal posl. dr. Triller. Sodniki morejo biti v svojem poslu popolnoma nepristranski, ali Slovenci zahtevamo, da nam Slovencem sodijo slovenski sodniki. Dr. Eger dobro ve, kaj pomeni pomikanje sodnih uradnikov iz Koroškega in Štajerskega na Kranjsko. Nemci se sklicujejo na jezikovne naredbe, kadar so jim všeč, drugače pa ne. Pravična ureditev justičnih razmer se da le izvršiti po jugosovanskem zastopstvu na Dunaju. (Dr. Triller: »Ali tega poskusa sem zaman pričakoval od vas!«) Seveda je teška stvar opravičevati se, ko se na eni strani kriči, da imajo klerikalci vso moč na Dunaju, ko pa v resnici ne do>ež<\j > ničesar. Saj je tu dr. Šusteršič sam priznal, da njegova stranka vsi cd opozicije, v kateri je napram vladi, da ne more prav nič doseči. Rekel pa jo tudi, da je na Dunaju treba skup-n^ca nastopa, enotne slovenske poli-tike. Manjšina se mora podvreči večini. (Dr. Tavčar glede na sobotni članek v »Slovencu: »Le mi in le samo mi!«) Glede na besede posl. G a n g 1 a pravi, da se nikdar ni hotel rogati bedi učiteljstva, da se je smejal iz drugega povoda. Je za regulacijo učiteljskih plač. ali sanirati se morajo prej deželne finance. Za uvedbo kulturnega davka ni, pač pa za diferenciranje doklad. Jako nevarno pa je odpraviti dijete, kajti potem ne bo prida poslancev, ne prida deželnih odbornikov in ne prida deželnega glavarja. Torej kaj prida poslanec more biti le človek, ki je za svoje po-s'iančevanje, ali odbornikovanje in trla varjenje dobro plačan! V nadaljnem pravi, da mesto \inbljaii>kega župana zahteva popol-_ i moža, ki mora vse svoje moči etiti >vojemu poslu, da torej tudi ne bo nihče prevzel tega. ako ne bi lilo dotirano. (Ker se posl. Demšur Tekaj vsaja, kličejo poslanci: >>Bomo pa Demšarja napravili za ljubljanskega župana!«) Ko pravi dr. Šusteršič, da imajo klerikalci za to pravico, da izvajajo z vso rigoroznostjo svoj program, ker zastopajo 93.000 voli cev, narodni' »napredna stranka 10.000, nemška pa le 300 volilcev, pride do prizorov, ki so pokazali klerikalce v vsej luči hinavščine. V istem hipu, ko zahteva dr. Šusteršič vso vlast za svojo stranko in jemlje v zakup ves demokrat izem, pravi obenem, da je bil načrt voli ne reforme za Ijnbjanski občinski svet, kakor ga je predlaga! občinski svet, s čisto četrto kurijo, ak, ki ni bil za nič. (Dr. Tav-ča r : Vaš spak je bil za nič! Dr. Triller: Kje je pa potem vaš kratizem. Napravili ste kapitalistično reformo!) Nato odgovarja grofu Barbotu :n priznava, da so Nemci res straho- ito konservativni. Klerikalci so konservativni po svojem globokem merskem prepričanju, ker branijo emelj d< žele, kmeta in delajo zanj. no da bi bila njihova agitacija in njihova hujskanja v na/sprotstvu s aervatizmom. — Dandanes je ljudstvo samosvoje, ae rabi več ku-ratorjev, in se ne klanja več babje verno pred človekom z gosposko mi k njo. Socia ist pa noče biti dr. Šusteršič, češ, -tranka le hoče, da se koristi sameznika predložekoristim splos-nosti. Ce so pa Nemei polirali tisto, kar so klerikalci proč vrgli, jim pa to rad privošči. Pohvali nato še visoki deželni resedi, je nato grajal poročevalce dr. Krek izrabljajnje privatnih Izgovorov (K hi: To je bil dr. Pe-^an!) in oziraje se na dnevno časo-pisje. Je pač gotovo mislil pri tem na skrajno tendencijozna in narav-unost zlobna >,Slovenčeva« poročile o dežeiiHin zboru. Nikakor ne odreka idealnega poleta tistim, ki so žrtvo \ ali vse svoje delo in tudi svoje pre moženje za vzpostavo svobodomiselnega naziranja. Ako je tudi taki -tranki nasprotnik, vendar pa jo spoštuje, če se bojuje za svoja načela odkrito, brez hinavščine. (Splošno odobravanje!) Glede sodniškega vprašanja pravi, da je bila znana Gostinčarjera tnterpelaeija, oni nesramni napad na slovenske sodnike, upravičena, je pa sa resolucijo, ki M se izrekla sa zboljšanje razmer av- skultantov. Nato se sprejme prehod v specialno debato soglasno. Deželni glavar odgovarja nato na interpelacijo poslanca P e r h a v-ca v zadevi vodovoda v Dobračevi, in na interpelacijo poslanca Mat-j a š i č a v zadevi zgradbe na deželni cesti v Vavti vasi. Prihodnja seja v torek, dne 1. svečana ob 10. dop. Na dnevnem redu je podrobna razprava o deželnem proračunu, poročilo o prodaji podmolniškega gozda in nekaj drugih manjših stvari. Konec današnje seje ob 6*35 /večer. Deželni zbori. Iz nemških krogov se Čuje, da bo vlada češki dež. zbor takoj razpustila, če ne^ bo mogoče doseči sporazuma med Cehi in Nemci. Pogajanja so se prekinila in se nadaljujejo šele v četrtek. V dalmatinskem deželnem zboru je tehnična obstrukcija, ki jo delajo hrv. pravaši. Vložili so 20 interpelacij in 100 nujnih predlogov. Vladi je dež. zbor izrekel obžalovanje, ker ni dovolj zastopala v železniških zadevah interesov dežele nasproti Madjarom. Poživlja vlado, naj glede železniške proge iz Dalmacije na Kranjsko skliče v smislu § 24 avstrijsko-ogrske pogodbe razsodišče, ker Ogrsko neče izpolniti svojih obveznosti. Gališki dež. zbor je končal proračunsko debato in proračun odobril. Primanjkljaja je skoro 14 mil. K. Volilna reforma, ki jo je sklenil bukovinski dež. zbor, bo v kratkem sankcionirana; takoj nato bo drž. zbor razpuščen. Nove volitve bodo pa šele v jeseni. Ogrsko. Grof Khuen je podal cesarju formalno demisijo kabineta, ki je pa cesar ni sprejel, temveč je odobril vse predloge vlade. O tem je izšlo lastnoročno pismo cesarjevo, ki se glasi: „Ljubi grof Khuen-Hedervarv! Demisije moje ogrske vlade ne sprejmem in odobruje vzamem na znanje, da boste glede razpustitve drž. zbora in svoječasnega sklicanja novega drž. zbora napravili predloge. Drž. zbor bo razpuščen že en teden pred Veliko nočjo. Hrvaško. Ban Rauch pojde v kratkem v Budimpešto in bo poročal ministrskemu predsedniku o razmerah na Hrvaškem. Ker pa Rauch ni pripravna oseba za izvršitev Khuenovih načrtov na Hrvaškem bo demisijoniral. Govori se že, da je čisto gotova stvar, da bo Rauchov naslednik Tomašič, podban pa Chavrak. Obenem bo tudi imenovan nov hrvaški minister izmed hrvaških politikov. Hrvaški sabor bo sklican baje meseca februarja. Bosanska ustava. .Pester Lloyd" poroča, da bo Khuenov kabinet že v prihodnji!] dneh formalno pritrdil bosanski ustavi. Načrt ustave se je obravnaval že v We-kerlovem kabinetu, ker pa je ta Krat ta kabinet že bil podal demisijo, n, hotel VVekerle formalno prirditu načrtu. Dnevne vesti. -4- Meščanske šole. Poslance ViŠ-nikar je v današnji seji utemeljeval -vojo resolucijo glasečo se: Po obsto-iečem dež. zakonu 1. 1873. bi se morala praviloma ustanoviti za vsak ^olski okraj ena meš^an^ka šola. Določba zakona, da morajo šolski okraji sami ustanavljati In vzdrževati rnešč. šole, je pravzaprav pnh ustanovitvi teh šol. Ker se pač ne bo noben kraj odločil prevzeti taka bremena nase in ker tudi nimamo okrajnih ' !>t<>pov, kakor v nekaterih drugih deželah, ni misliti na to. da pridemo oo obstoječem do meščanskih šol. Po-"oj je, da dežela prevzame vsaj plačevanje učiteljskega osohja, kar se je zgodilo tudi pri Postojni. Govornik -<* sklicuje na druge napredne dežele, na Češko, kjer so leta 1900. imeli 1'44 meščanskih šol, na Dolenjo Avstrijsko, Moravsko itd. Na Kranjskem naj bi se ustanovile meščanske šole v večjih mestih in trgih, kjer nimajo srednjih ali Srazrednih ljudskih šol. (iovoruik priporoča v prvi vrsti Rib-aleo za ribniški, velik« la^ki okraj in za ilov. občine kočevskega okraja. Dotične občino so že pri*d dobrim letom prosile za mešč. .-'o!o. za katero plošno zainmanje. Sosedno Ko-čevje ima popolno gimnazijo in obrt . kolo, za kamero bi bila lulj pripravna Ribnica. Poleg posledi je naj bi se upošteval Črnomelj za Helo Krajino, potem morebiti Kamnik, ftkofja Lota in Radovljica. V nek a »eri h krajih bi se dalo namesto meščanskih šol pomagati s tem, da bi se dotične ljudske šole razširile na Srazrcdniee. + Mmi Is mk avth* Kako malenkosti* stališče zastopajo klerikalci je loott jasne pokazala včerajšnja prorafranki debata. Naša stranka je mogočno dvignila svoj glas, ter odkrila krvavo rano na naši justični upravi. Dokazalo se je, kako nam ta nemčurska država v kateri živimo, krati vsako pravico, kako nam neusmiljeno jemlje enakopravnost, in kako se trudi v to, da bi povsod bili nastavljeni Nemci, ki naj odjedo kruh našim otrokom. Vsa justična mesta zasedejo Nemci, naši otroci, ki se posvetijo jurisprudenri, pa naj vzamejo potem beraško palico v roke, ter naj žro praprot in resje, če naj žive! Take stvari spadajo med življenska vprašanja našega naroda, in slep in gluhonem mora biti, kdor tukaj ne opazi krivic, s katerimi tleska na nas avstrijska državna uprava. O teh pritožbah je pod vodstvom dr. Trillerja včeraj donela naša deželna zbornica. Prišel je na vrsto poročevalec dr. Krek. Vsi smo okameneli, ko je mož kratkomalo izjavil: .justična uprava je za me domena, o kateri ničesar ne urnem. To naj med sabo napravijo naši advokatje !" Pri Bogu, hujše se važno vprašanje bagatelizirati ne more! + Odpadnikov mm maramo I Pri proračunski splošni razpravi je imel včeraj Janez Evangelist nekaj odkritosrčnih trenotkov. Govoril je o pogodbi, katero ste bili nekdaj sklenili svobodomiselni stranki v deželni zbornici. Mož ni prikrival, da je malenkostno, radi te pogodbe napadati svobodomiselne, posamezne osebe! Svobodomiselnost je rodila omenjeno pogodbo, in dr. Kreku se ne zdi nenaravno, če bi svobodomiselni elementi zmiraj skupni držali. In prestopivši k skrajnim kon sekvencam, nam je povedal, da je bral v duši naroda, da nima svobodomiselnost v Kranjski nobene prihodnjosti. Potem pa je prepričevalno vzkliknil: „Če je temu tudi tako, vendar mnogo bolj spoštujemo tiste može, ki so svobodomiselnosti posvetih svoje življenje, ki na njo še sedaj prisegajo, ter so ji žrtvovali nekaj svojega premoženja. Zoprni so mi pa vsi, ki so odpadli v tistem hipu, ko so videli, da svobodomiselnost nima prihodnjosti! Hinavcev ne maramo!" Te besede je izgovoril dr. Krek z ognjem pravega prepričanja. Nekdo za njim — dr. Krek je govoril iz poročevalčeve tribune — ga je z raztegnjeno dolgo osebo poslušal. Ali delj, kot je govoril dr. Krek, bolj je ta dolga oseba skupaj lezla. Končno je sedel devetogub na stolu deželnega glavarja. Nam se je smilil, in med sabo smo šepetali: ali mu je to treba bilo? 4- Ravnihar in njegova govor-M kariera« Saj neradi pišemo o gospodu nadučitelju iz Trnovega, ker vemo, da ga neprestano predirajo občutki lastne ničnosti. Ali možiček ima širok jezik, in prav rad zabavlja po ljubljanskih gostilnah na naprednjake. Časih mu moramo posvetiti par vrstic, da bo vsaj plačan za svoja zabavljanja. Včeraj, pri proračunski debati se je hotel mož razviti. Ko je govoril naš GangI, izvlekel je gosp. Ravnihar notes, ter ostentativno pisal široke in dolge pripombe. Vsi smo vedeli, da se pripravlja gosp. nadučitelj na velik govor, kakor smo jih že nekaj doživeli v visoki zbornici. In res je splaval s svoj ga sedeža proti stolu gospoda deželnega glavarja. In le-ta je z debelim svinčnikom debelo zapisal med progovornike g. Ravniharja iz Trnovega. Pa ne hvali dneva pred večerom! Hodeč od glavarjeve tribine, pade bodoči govornik v roke dr. Šušteršiču. „Kje si bil?" „Pri glavarju." .Kaj si hotel?" „Govoriti hočem!44 Potem pa smo v svojo žalost opazili, kako je dr. Šuster-šičeva roka nihalila od enega Ravni-harjevega ušesa do drugega, prav kakor bi hotela reči: ne boš kaše pihal! Nato je g. Ravnihar ponižno zlezel na svoj sedež, načelnik S. L. S. pa se je podal k deželnemu glavarju, kjer so g. nadučitelja prečrtali v vrsti najvažnejših progovornikov. Prečrtani je potem na svojem sedežu pošteno zabavljal, govoril pa le ni. Škoda! + S deielnezberske galerije. Krek contra S u kije. — To vam je bil prizor za bogove koncem snočne seje deželnega zbora! Poročevalec o proračunu dr. Krek je imel sklepni govor in je seveda energično branil gospodarstvo večine. Za njim pa je stal poleg svojega kuru ličnega sedeža glavar Šuklje, zadovoljno se smehljajoč in ponosno se ozirajoč po zbornici. Tedaj pa je Krek izpregovoril nekako tako-le: Vsakogar hvalim, ki ostane zvest svoji zastavi in naj je tudi nemogoča zmaga te zastave. Proe s odnaafeild In hinavel is vsaka stranka t — In tisti hip obrnile so se vse oči z magnetično silo v glavarja Šukljeta. On p* J? delal obraz, kakor da bi bil pravkar izpil izdatno kupico najgrenkejšega žolča. In celo rahla rdečica ga Je oblila. Kdo bi bil mislil, da je to sploh še mogoče) Ta poredni Krek.....— Delendum! Tudi pikanten prizor iz snočne seje dež. zbora. Ko je govoril v generalni proračunski debati poslanec GangI ob splošni ponofnoatt vsa starata* sdna* mila se je v srcu njegovega klerikalnega tovarila Ravnikarja zavist. Pričel si je napravljati beležke in tako-le je spregovoril napram sosedu: Čakaj, zdaj ga bom pa jas posekal! Pa je dvignil mož svojega telesa težke kosti in pri tej priči je naprosil deželnega glavarja, naj ga vpiše med pro- govornike. Malo debelo je pogledal Šuklje, a zapisal ga je le. Toda gorje — vse je bil opazil poglavar vseh glavarjev dr. Šusteršič; stopil je na estrado, pokazal s prstom na ime če-stitega tovariša Ravnikarja, kateremu je bil šuklje jedva končal zadnjo črto in eno, samo eno besedo je spregovoril neusmiljeni Šusteršič: Delendum! In tisti hip je izginilo z govorniške liste ime dičnega zastopnika Slomškove zveze — on sam pa pod klop. Dresura — pardon, disciplina pa taka! + Kom« Je najnujše treba Izboljšati plana? Učiteljstvo prosi in trka že dolgo vrsto let za zboljšanje plač. Deželni zbor odgovarja, da ni denarja. Leta 1905. se je dovolila 25% draginjska doklada oženjenim učiteljem. ( .Slomškarji" so glasom 1. številke .Slov. učitelja" nevoščljivi svojim oženjenim tovarišem. .Slom-škarji" ali slovenski .Knierutscherji44 so poslali letos o Božiču deputacijo k deželnem odboru za izboljšanje plač. Rekli so jim* Ni denarja. Finančni odsek deželnega zbora je tudi odrekel regulacijo plač učiteljstvu. In kaj sedaj? »Slovenski učitelj- napoveduje z vso točnostjo, da se plače izboljšajo — katehetom. Iz katerega vira so izvedeli to? Načelnik šolskega odseka dekan Lavrenčič je zagotovil katehete, da se izboljšajo plače. Tako bode dežela iineia dosti denarja za plačevanje ka-tehetov, kateri so za dušno pastirstvo, del katerega je tudi verouk v šoli, že tako dobro plačani, a za učitelje, ki se mučijo ves teden in morajo skrbeti za svoje družine, dežela nima denarja. Tako prihaja tudi na dan delovanje tiste slavne .učiteljske" .Slomškove zveze", pri kateri so angažirani učitelji za statiste; a gospodje kateheti za prave igralce, režiserji so pa še drugi duhovni gospodje. Kaj zale-žejo referati Bregarja in drugih? Nič. Govornikom na naprednih shodih priporočamo, da naj povedo ljudstvu in davkoplačevalcem, da hoče deželni zbor v prihodnje plačevati katehete za tistih par ur v šoli, a nekaterim, ki so že sedaj plačani plače povišati. Ali se mora ravno duhovniku vsaka stopinja plačati? 4- Belokranjska in dalmatinska železnica. Dalmatinski deželni zbor se je energično oglasil zaradi zgradbe belokranjske železnice in železnice Karlovec-Ogulin-Knin. Deželni zbor dalmatinski je izrekel vladi svojo nevoljo, ker ne postopa dosti energično proti ogrski vladi v tej zadevi in pozval je vlado, naj v smislu člena 24 avstrijsko-ogrske nagodbe skliče razsodišče, ker Ogrska ne izpolnuje prevzetih dolžnosti. + „Holovi" in „lontovi". Že pred več tedni smo opozorili, da namerava dež. odbor podreti zgodovinsko znamenito in dobro ohranjeno poslopje, takoimenovani .lontovž4* na Turjaškem trgu. To poslopje se je po potresu popravilo in to po nasvetu prof. Hraskega, ki je razumel, kak krasen spomenik nekdanje arhitekture bi Ljubljana izgubila, če bi se to poslopje podrlo. Poprave so se izvršile z vel i ki m i stroški. Zdaj pa naj to poslopje pade, to poslopje, ki je v najboljšem stanju in za katero je dežela mnogo žrtvovala. Stvar je že definitivno odločena in se ne da popraviti, toda ožigosano bodi kot Čin barbarizma sedanjega dež. odbora. Podretje lon-tovža je pa še z drugega stališča vzeti v poštev. Vsakdo se še spominja laž-njive in hudobne gonje, ki so jo uprizorili klerikalci proti dobro premišljenemu in vseskozi umestnemu projektu župana Hribarja glede .rotovža". Nepoštena je bila ta vojna, kakor je nepošteno vse, kar počenjajo klerikalci, ki so sploh stranka u telesne nepoštenosti. Kar pa so navedli klerikalci stvarnega zoper prezidavo rotovža, to jim vržemo danes vse nazaj v obraz, ker so z uničenjem lepega, dobro-ohranjenega zgodovinskoznamenitega lontovža" dokumentirali vse svoje barbarstvo ter ob enem z ozirom na njihovo gonjo glede .rotovža dokazali vse svoje hinavstvo. + Kal P***** k tamn poslanec EotlnrT V soboto so se v deželnem zboru ogrevali klerikalci za enoletni tečaj za izobrazbo pomožnih živino-zdravnikov. Pri tej točki ni vstal dr. Krek, da bi imel načelno važen govor, s katerim bi napadal napačno javno mnenje, ki vlada splošno med ljudmi na kmetih o živinozdravniškem stanu. Pač pa je bila ta dan njegova stranka, stranka najvišjih instinktov in je poslala v boj zoper živinozdravnike Demšarja in Dimnika, kar pomeni toliko, kakor da bi poslala na resen in važen proti-alkoholen kongres svojega največjega šnopsarja. Razprava o enoletnem tečaju je bila od kleriklne strani tako temeljita, ds smo pričakovali, da bo se sečd dr. Šesteric utemeljevati po-cnotetnib oomofnih tečajev od- vetnikov za zakotne pisarje, dr. Zaje potrebo enoletnega tečaja zdravnikov za mazače, dr. Lampe pa potrebo enoletnega tečaja kaplanov za mežnarje. — Tako je nastopila moderna stranka načelno važnih govorov, tako stranka, koje poslanec Povše zavzema važno mesto predsednika v državnem veterinarskem svetu na Dunaju. Sedaj vedo avstrijski živinozdravniki kedo je tisti sladki, laskavi Povše, katerega so do-sedaj čislali, ker ga še niso poznali. Sedaj ve tudi Živinozdravnik in poslanec Kotlaf, ki je eden prvih agrarcev v parlamentu in za katerim so se ravno naši klerikalci z vso silo metali, kateri vseslovenski stranki se je pustil svojčas zvabiti za botra. Od Povšeta in Kotlara bodo zahtevali živinozdravniki zadoščenja za krute žalitve, ki jih priza-djala klerikalna stranka živinozdrav-niškemu stanu. Radovedni smo, kaj poreče poslanec Kotlaf, ki je danes prvi reprezentant živinozdravnlškega stanu v državi, ko bo bral in steno* grafskega zapisnika kranjskega deželnega zbora na kako podel način usra-navlja v Ljubljani predsednik veterinarskega sveta, poslanec Povše, enoletni tečaj za pomožne živinozdravnike takrat, ko se on poteguje za ustanovitev živinozdravniške šole v Pragi in za spopolnitev ostalih živinozdravniškib visokih šol v Avstriji?' + Občinske velitve v Št. Uju. Minoli četrtek so se vršile v St Ilju nad Mariborom občinske volitve. St. IIj je ena najvažnejših postojank med Srednjo^in Spodnjo Štajersko. Z zavzetjem Št. Ilja, bi napravili Nemci ^velikanski korak naprej v slovensko Štajersko. Tega dejstva se zavedajo Nemci in Slovenci, zato tudi divja strasten boj za doslej slovenski Št. Ilj. Agita-cijska sredstva so pa zelo neenaka. Dočim nimajo Slovenci na svoji strani razen značajnosti in narodne zavednosti prav nobenega sredstva, imajo Nemci na svoji strani vso denarno silo bogate „Stldmarke'1. To pangermansko društvo je izdalo doslej za Št. Ilj 205.000 K. In žrtev ni bila brezuspešna. V občinski zastop št. iljski je prišlo pri minolih volitvah 7 Nemcev in 5 Slovencev. Slovenci se tolažijo s tem, da sta dva odbornika .nepristranska". Sicer sta pa z izidom volitev zadovoljni obe stranki. Zlasti nemška stranka kriči o velikanskem uspehu. In mi smo mnenja, da imajo Nemci več vzroka biti zadovoljni z izidom volitev, kakor pa Slovenci. Če bo pa izvoljen za župana odločen Slovenec, kakor je bil v pretekli dobi, potem bodemo tudi mi s častitim „Slovencem44 vred rekli: „Mi smo z uspehom zadovoljni." + Poročilo o današnji seji deželnega zbora priobčimo radi preobilice gradiva v četrtek. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes, v torek se igra za nepar-abonente izborna in jako zabavna poljska komedija .Morala gospe Dulske44 z gdč. Kandlerjevo, go. Bukšekovo, gdč. V/introvo in gosp. Nučičem v glavnih vlogah. Komedija bo do pol 10. gotova. — V četrtek se poje tretjič Fallova elegantna opereta .Ločena žena44, ki ima po vsem svetu senza-čen uspeh ter je tudi v Ljubljani izredno ugajala. Izvajajo se tudi vsi plesi. — V soboto se igra pred-pustna burka .Robert in Bertram" s petjem, spisal Gustav Raeder. Glavni vlogi igrata g. Bohuslav in gosp. Povhe. — V nedeljo pop. ob 3 je opereta O. Strausa Valčkov čar" pri znižanih cenah; za zvečer se pripravlja igrokaz .Gola ženska", fran coski spisal Henri Bataille. — Člani slovenskega gledališča v Zagrebu. V soboto sta gostovala v Zagrebu na »Narodnem gledališču« odlična in priljubljena člana našega gledališča gg. Bohuslav in Iiičič; prvi kot Celestin, drugi kot Champlatreust v opereti »Mamzelle Nitouche«. Listi so polni hvale o obeh umetnikih. Občinstvo je oba gosta prav prisrčno sprejelo. — Zanimiva tožba. »Narodna tiskarna« je prišla na s.ed dejanju, ki jo je toliko bolj osupnilo, ker je v, zvezi ž njim odlično narodno društvo. »Ljubljanski Sokol« je dal vabila za svojo letošnjo maškarado tiskati pri nekem Pepčku Brtonclju. Ker na celem Slovenskem ni tiskarne tega imena in se ta Brtoncelj sam podpisuje za tiskarskega vajenca, je bilo jasno, da je dal »Sokol« vabila v tisk človeku, ki nima nobene koncesije. Ko se je »Sokolovemu« odboru očitalo, da se spušča v zvezo s takimi konkurenti narodnih podjetij, ki delajo oči vidno brez pravice in plačevanja davkov, se je odbor izgovarjal, da tega ni vedel. Pepček Brtoncelj mu je bil baje priporočen kot lastnik »slučajne tiskarne«, ki dela mnogo ceneje, nego vsaka druga tiskarna. Na vprašanje, kaj-je »slučajna tiskarna«, je menil »Sokolov« odbor, da je to slovenski izraz za akcidenčno tiskarno! No, stvar je drugačna, in Brtonclju se ne more odrekati humorja, če svoja goljufivo početje nazivlja sa »slučajno tiskamo«. Slučajno js bil namreč ta gospod nekaj " janac »Narodne tiskarna«. Slučajno ja bil odpuščan radi lenoba; preje ai je pa slučajno jemal, kakor trdi, »za spomin«, domov razne črke raznih alfabetov, ki so last »Narodne tiskarne«. S tem gradivom si je potem ustanovil »slučajno tiskarno«! Oškodovana tiskarna je čednega slnčajne-ša seveda ovadila državnemu pravd-ništvu in Bertoncelj zdaj pod ključem slučajno premišljuje, kaj je slučaj. »Narodna tiskarna« ps po svojem zastopniku obenem toži »Sokola« na odškodnino, ker nikakor ni mogel biti v dobri veri, da je stvar poštena, in je moral pri vsaki pazljivosti priti ns to. ds je Brtoncelj — lump in ds so črke ukradene. Sicer ps upamo, da se bo dosega poravnava, kar bi bilo v interesu narodne stvari tudi najboljše. — Veliki pustni korzo. Kdor še ni imel prilike videti praveara pustnega korza, ta naj pride v nedeljo na »Slavčevo maskarado« in čudil se bode veliki iznajdljivosti in fantaziji raznih skupin mask in drugih prizorov, predvsem pa živahnosti in veselju, ki bode zavladalo na tej reliki prireditvi. To bode verna slika ve i-komestnega predpustnejra živjenja. Geslo letošnje maskerade je: Malo reklame, a tem večje presenečenje. Vendar pa moramo vsaj nekatere skupine omeniti pred vsem: Sloviti ljubljanski korzni izprevod, katerega prihod je določen na 9. uro. Tu bodo nastopale krasne skupine iz pretekle ljubljanske dobe do današnjih dni in pomislite, še »Otroška tovarna« bode med njimi. Kot izreden pojav bodo znane »Ljubljanske figure« od znanega ljubljanskega policaja »Dreiteufla«, »Kurjeara že od-čka« pa do -Žaneta »z Ljubljane«. Velika skupina »Svatoveev iz Blejskega kota«, te se pripeljejo z upre-ženimi vozovi in »bališem« ter lastno mestno godbo iz Bizovika in imajo svoj meščanski ples pri ^Korbar-ju«. Za razposajenost bode skrbela vrsta klovnov in harlekinov. za ostalo zabavo pa razni drugi prizori na Korznem trgu. kateri bode sijajno iluminiran z nad 1000 lampijoni ter krasno dekoriran. K plesu bode sodelovala tudi ^Slovenska Filharmo- j nija«. Torej, kdor hoče prav zabavno in polteno zak jučiti letošnji kra- j tek predpust, ta pridi na »Veliki pustni korso«, vse mu bode prav in povsodi se bode nahajal v vrtincu veselegra predpustneg-a življenja. — »Domoljub« v stiski. Pri visokem snegru sta pelja a dva hlapca na sankah v četrtek popoludne dva koša »Domoljuba« na centralno po- \ što. Sani so jima obtičale v zmletem snegu. cesta je bila skrajno ozka, kar pridrvi električni voz s pred-upreženim snežnim plugom! »Domo- I ljubova« hlapca nista mogla ne naprej, ne nazaj. Po dolgem debatiranju je vendar prišel uslužbenec cestne železnice in jima pomogel znesti teške koše v neko veliko hišo v Prešernovi ulici, od koder sta jih potem posamezno prene« a na glavno pošto. Malo je manjkalo, pa bi bil »Domoljub« izginil pod snežnim plazom. — Naznanilo slavnemu občinstvu! Vslcd nepričakovanih ovir se družinski večer X. 1). O., ki bi sc imel vršiti jutri v bivšem vojaškem oskr-bovaliŠeu ne vrši in >e preloži na ugodnejši čas!! Slavno občinstvo naj blagovoli to onrostiti. — Cerele Franco-IHvrien priredi spomladi m adinsko zabavo (Revue de Jeunesse) s petjem, dek lamici jami in plesom. Člani, katerih deca bo sodelovala, se opozarjajo, da se vrše I skupne vaje vsak četrtek in soboto ob štirih v telovadnici mestnega dekliškega liceja. — Društvo slovenskih tr«rov*kih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani ponovno opozarja slavno občinstvo na svoj I. veliki ples, ki se vrši v soboto dne 5. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani > Narodnega doma«. Ker so priprave I za ta ples v vsakem oziru povsem povoljne in ker se odbor trudi nuditi res nekaj posebnega, je pričakovati, da se slavno občinstvo odzove v čim večjem številu. Slučaj, da bi se kogra pozabilo vabiti z posebnim vabilom, blagovoli naj se prijazno oprostiti. j — Plesni odsek društva slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani vabi vse svoje društvene člane in prijatelje društva na svoj plesni zaključni venček, ki se bo vršil dne 2. svečana t. 1. ZacVtek ob 6. zvečer do 12. | ponoči v veliki dvorani hotela »Ilirija«. — Restavracijo pri »Novem i svetu« prevzame s 5. t. m. g. Anton Gorše, ki mu je vojaška oblast po septemberskih dogodkih odpovedala nadaljno izvrševanje gostilniške obrti v vojašnici 27. pehotnega polka. Priporočamo g. Goršeta kot zavednega narodnjaka. — Premem ba posestva. Kuni i je g. Tvan Ogor^lec, gostiln;č^r Pred iarriščem št. 3. polovico nekdanjega posestva g. Kanca Pred irriščem od »Ljubljanske kreditne banke«. I Citatom ▼ mm priredi jutri, na Sveeaieo, kakor šs trideset let I sem, Vodnikovo besedo ▼ salonu »pri I Kankertu«. Na sporedu se pevske loške, ki jih pojeta Citalniiki moški in I mešani zbor, velesabavna burka »Krojač Fips« in ples. Začetek ob J polu 8. Vstopnina sa nečlane 60 vin., člani so prosti. Ker potrebuje Cital I niča ravno sedaj, ko namerava iz-I premeniti svojo knjižnico v javno I ljudsko knjižnico, ki bo vsakemu pri-I stopna obilne udeležbe. J Sokol v Spodnji Šiški je imel v j nedeljo, dne 30. prosinca svoj redni občni zbor. Udeležba bila je povo!jna, vendar pa ne taka kakor jo bi z ozi I rom na narodne razmere v Spodnji I Šiški, smeli pričakovati. Pogrešali I smo marsikoga, katerega sveta dolžnost bi bila, delati za Sokola nekoliko I več, posebno sedaj ko nr.m preti germanizacija naše mladint od vseh strani. Iz tajnikovega poročila smo posneli, da šteje društvo 99 članov. Odborovih sej je bilo 28 Premoženje razmere *o povoljne. Sklenilo se je, da pristopi Sokol v Šiški k župni organizaciji ljubljanskega Sokol.?. V ! dbor so bili izvoljeni starostom br. j Tvan Zakotmk, podstarotom br. Mi-| 'an Cimerman, načelnikom br. K. Boltavzer, v ostali odbor pa br Re •ek, Osrrizek, Tušar, Čolnik, Bouač in Peter Burja. Tclovad no društvsi »Sokol« v >omžnlah priredi dne 0 svečana 1910 e^elico v gostilniških prostorih br. Kuharja. Vstopnina 1 K za osebo. Tri veselici svira oddelek kamniške nestne godbe na lok in sodeluje iz ^osrbne prijaznosti »Moravsko pevko društvo«. Hhčni zbor Kranj-k« podruriiic* Siov. planinskega dru>tvn« se vrši v petek, dne 1. februarja ob poiu 8. '.večer v prostorih Narodne Čitalnice v Kranju. Poskusen rop. Dne 24. m. m. se e vrrčal z vozom ob 11. ponoči nek oosestn:k iz Save v Le«k*e. Med potjo ta ga naskočila dva neznana človeka in ga hotela oropati, kar se jima a ni posrečilo, ker je bil dovolj hladnokrven in se ju je ubranil Roparja ta nato pobegnila. Želeli bi bilo, da rova prideta čim preje v roko pravice. Litijsko - Šmartinski »Sokol« je "*e razposlal vabila na svoj I. plesni -enček. kateri bo vršil dne fe Šmarja 1910. Oprosti nai se, če bi bil -eselico je velika, vsaj y- to prva Irnstvena zabavna prireditev, pri Vat^ri nastopi prvič večie število društvenih članov v kroju. Veselicu i od-ek se pa tudi resno trudi, svojo nalo-to ca-tno rešiti. Xa zdar in svidenje na. venčku! Iz Ribnice. Sokolski pTes, ki bi se ;rr,el vršiti na pustno nedeljo, dne 6. \ m., odpade *-adi nepričakovano nastal <• ovire. Mesto njega se pa vrši *sti dan »ples ribniških samcev« v •alonskih prostorih hotela Arko. Odbor je prevzel od Sokola naročen oddelek Slovenske Filharmonije t*xr bo do tudi aranžma v spiošrem ist\ kakršnega je nameraval Sokol. Maske dobro došle. Ženska podrnžnb-a C. M. družbe v Idriji priredi v nedeljo 6. f« bruar-ja t. 1. veliko veselico v vs^h prostorih prvega nadstropja orosliln*1 gospe Josipine Deželove. Vesvlicn bodo oskrbele vrle podmžnioine čle lice, ki idno padati. Reka Sena je padla za 75 centimetrov. Vojna nevarnost na Balkanu. Berolin, L februarja. V vladnih krogih presojajo položaj na Balkanu, kot skrajno kritičen. Kretsko vprašanje je stopilo v tak stadij da I^hko izzove krvavi ples med Grško in Turčijo. Carigrad, 1. februarja. Vojni svet je imel včeraj sejo, ki je trajala do polnoei. Udeležil se je je tudi Ni-azibej, ki bi moral odpotovati v Bagdad, kjer je bil imenovan za guvernerja. To imenovanje je vlada preklicala in ga poslala v Jedren. Sofija, 1. februarja. V Jedrer* vozijo turški vojaški vlaki nepresta no streljivo in živila. Belgrad, 1. februarja. Turška vojna uprava je mobilizirala 3. vojaški kor v Jedrenu, kamor dohnjajo neprestano posebni vlaki z novimi vojaškimi oddelki. Poslano. V »Domuljubu« št. 4 je navedel neki zakrinkani p°štenjak, da Sukoli uporabljajo Šolske prostore itd. Resnici na ljubo izjavljam, da Sokoli niso še do danes prekoračdi praga Šolskih prostorov v svrho kakega sestanka ali kaj sličnega, tudi odločno oporekam, da bi bdi Sokoli »krokarji« in »či-karji«, kakor jih v svoji smelosti nazivlje neznani mi dopisun. Kar je sedaj Sokolov, so sami pošteni fantje in možje in sem kot predsednik nanje ponosen. Če je pa telovadni odsek Sokola povzročil zakrinkancu bolečine, ga poživljam, naj se pedpiše, mogoče bom v položaju, mu dati ustmeno uspešno lekcijo Vače pri Litiji, 1. febr. 1910 Rado Kozjok predsednik odseka telov. društva litijskega Sokola _ na Vatah. • Za vsebino tega spisa ]e ured o I strt •djcovorno le toliko, kolikor dclefca zako* Poslano.*' V »Slov. Domu« štev. 2. od 8. januarja 1910 sem čital, kako me neka oseba, brez podlage neolikano napada. Ker sem pa jaz že nekoliko sveta prekoračil in videl mi na prvi dopis v »Slov. Domu« štev. 2. še sploh na misel ni prišlo, da bi odgovarjal temu neresničnemu dopisu. Sedaj sem pa primoran, ker v drugem »Slov. Domu« stev. 4. tudi mene neolikani in neresnični pisec v poštev jemlje, dasiravno pa še najbolj mojega očeta po nedolžnem obrekuje. Obdan z mnogimi, od neolikanca razžaljivimi besedami, sem primoran tudi jaz omenjati, da je dotični neolikani pisec še večji, mlečnozobnež, pobič, fantič in nadebudni neolikanec kakor jaz. Toliko v razjasnilo, da sem jaz v kljub mojemu nemškemu znaku boljši narodnjak kakor pa dotični, neolikani pisec. Ako je potreba, tudi vse lahko in z mirno vestio dokažem. Ven z barvo, da se bodemo vsa) poznali. V slučaju odgovora, imam še veliko resničnega in dobrega materijala v zalogi. 377 Henrik Potrlč, v Postojni. • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. Upravništvo našega lista so poslali: Za drutbo sv. Cirila In Metoda: Vesela družba v narodni eostilni g. Bencina v Starem trgu pri Ložu K 15 z geslom : Fej! hinavcu, K* kaj niše, — da se ne podpiše. G. lože Vidovič, Moškarjcl K 10. nabrala vesela družba pri .starem Mišaku." Ženska dodružnica C. M. družbe v Velikih Laščah K 2070 nabrali ob priliki odhodnice g. okr. sodnika J. TekavČiča v Vel. Laščah. Povodom godovanja sv. Antona prešička po enem godovniku vplačani a vsled nesporazuma po drugem mu vrnjeni znesek K 890. Skupaj K 5460. — Živeli! Srčna hvala! Nazdar! Umrli so v Ljubljani: Dne 24. jauuarja: Marija česen, zasebnlca, 71 let Sv. Petra cesta 53. Dne 25. januarja: Neža Olašič, zasebnlca, 77 let Pred Škofijo 14. OUfnl zbor tfrnitra MPnvnihM. V petek zvečer se je v .Narodnem domu" vršil redni občni zbor društva .Pravnik", katerega se je udeležilo 30 članov. Otvoril ga je predsednik g. dr. Majaron, ki je pozdravil na-vzočne društvenike in pa zas opnike .Slov. Naroda* in .Laib. Zeitung". Nadalje je poudarjal, da bilanca lanskega društvenega leta v nobenem oziru ni slaba. Najveselejše dejstvo je bilo, da je društveno glasilo „Slov. Pravnik" dospelo do svojega jubileja, kar dokazuje, da se je društvu posrečila prva naloga, ki si jo je bilo postavilo ob svoji ustanovitvi, da namreč ragotovi obstanek slov. pravniškemu listu. Pomen petindvajsetletnice tega lista za slovensko pravnoznanstvo in zlasti za slovenski uradni jezik je bil razložen v jubilejski številki. Na zad njem občnem zboru se je izrekla želja, naj bi .Slov. Pravnik" postal polume-sečnik, in izdal se je radi gmotnih sredstev tudi primeren poziv. OJbor pa je prišel do prepričanja, da je najbolje ostati pri sedanji uredbi in gledati na to, da se ta izpopolni in izboljša. Nedavno se je tudi javno pisalo, naj bi se „Slov. Pravnik", ki ima sedaj bolj judicialno vsebino, razširil v revijo državoslovja in politične ekonomije. Govornik pravi, da .Slov. Pravnik" nikdar ni izključeval take tvarine in da želi take izpopolnitve v znanstvenem zmislu. samo da se tudi oglase delavci s takimi prispevki. Nadalje se je tudi pisalo, rvj bi društvo imelo pri pripravah za slovensko pravno fakulteto vodilno besedo, osobito naj hi prevzelo izdajo -venskih zakonikov, ki so nujno potrebni. Predsednik od^ovarj;*, da so priprave za ustanovitev prav-fakultete vezane na več faktorjev, ki morajo združeno nastopati, in da je društvo „Pravnik" kakor doslej, tudi v bodoče voljno dati v ta name; rsn>: O. 8STĐL Strrtirjrfe h '.'it 7. ji* Kemik dr. ing. Hirsck, Olomuc Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „S8ydunM prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma ne-švodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Proti prahaj em, luskinam in izpadanja las al e l nje* majat* tj £e strlsamam Taino-Gb Dio tinktura katera okre*6uje tasiSc«, odstranjuje lusk« m »rapfeouie Ispadanje las. a • rthli'nlfsz na % eel«#m 1 Itroiia. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vssh pro zku&onlh zdravil, medic. iHI, medicina! vin, špeciali tot, najfineiOih parfumov, kl»u^glikth obvez, svežih mireralnih vod itd. Dež, tekoma Milanu Lensteka i Liubijini Rnlevi usti it I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega iuhil. moatn 7 E|er ats v rado tek, prebava, ata telo to dnas zdrava E Torej: Os ae bod šolam, ™"t esg »raoBiAif'. Želodčni Ukor I fe pripravil tek ta prebsvo elkoaeu, ki |e humb kvpovsl gs ta neprijetna zdravila. liter K 2-40. „ 4-SO, Naslov za naročila: »»TLO*!***, Ljnbljana, j Ponaredbe kaznive. Heteoroloiltno poročilo. VMnm Mi mm)tm SSfS. SraSajl nrntml tlak 7Ste«aw 1. Jf.pop.! 735 2 9. av. 7390! 04 7. xj. 7341 -0*4 al. vzhod ». jag brezvetr. sneg oblačno Srednja včerajšnja temperatura O-ft«, som. —17. Padavina v 24 urah 11*6 mm. Zahvala. Za Številne dokaze sočutja povodom smrti njih iskreno ljubljene matere, ozir. stare matere, preblagorodne gospe Hie baronice Mlmm roj. pl. Dfiras iz za časteče spremstvo na poslednje počivališče se najiskreneje zahvaljujejo žalujoči ostali. Graščina Postal pri Skofjl Loki, 31. januarja 1910. 390 so proda v Gosposki ulici št 4 L nadstropje, desno. 39? Izurjenega detaflisfa sprejme vcftja trgovina a papir« fom na Spod. Štajerskom. Ponudbe na upiavmštvo »Slovenskega Naroda«. 398 Učenec star 13 do 15 let, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trrrrvino mešanega blaga pri Ivanu Rasborškn v Šmartnem pri Litiji. Sprejme se izurjen o železninar. VstOp takCj. — Plača po dogovoru. V nndbe na naslon FRANC OMERSA, trgovec v Kranju. 3,9 Oddati le v vili na Erjavčevi cesti štev. 24 z majni&kiin terminom s I. stanovanje tyj^Ttop£; iz 4 sob, predsobe, kopamice in z drugimi pntiklinami vred. h. stanovanje !bst£*eerr^ sob in kuhinje. Pojasnila se dobe v vili v I. nad-stropiu, ali pa v pisarni notarja Hu« dovornika v Ljubljani. Trgovski ini za trgovino z me*an'm blagom, ki je sposoben za potOvalcaf popolnoma zmožen obeh dežt-ioih jezikov, in prodajalka v delikatesni ali slaščičarski stroki iz* urjena, so sprejmeta. Naslov pove upravmsivu »Slovenskega Naroda«. 396 Pozor! Podpisani naznanjam cenj. občinstvu otvoritev moje nove na posaji JKokronog-Jlstrica (ftent Jsaike teleznice) kjer razpolagam z vsemi potrebnimi udobnostmi kakor: s prenočišči, vožnjami, hlevom, tehtnico za »vino itd. Zagotavlja je točno in solidno po* strežbo se za mnogobrojno naklonjenost najudaneje pripor< č^m Anton laf o, Svoje zdravje si ohranite! Izginejo Vam slabosti la stopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid a aaaoiko »Elsaaoid« oči. atvet. so Vaas oje*.jo* aploioo dobro sdravstveoo razaololefije bo zopet sa-E. V. FoUsr v Stabici, Ettaas trg štev. 238 aa Hnraškem Stanovanje s eno ali dvema sobama in kuhinjo, starejši go*pod ali v Spodnji oiškU Ponudbe pod „a »Slovenskega Naroda«. na uprav. 350 Priporočamo našim gospodinjam pravi :F£#K£)Č0Y: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •L Eaaa n. T liti. • • I. T. Naprodaj Je 357 čelo-bas 100 let star, prav dobro ohranjen. Fran Kolenc v Mokronogu. v slaščičarni ali kaki drugi pr merni trgovini. Knt novinka, grem tudi v začetku brezplačno. Naslov pove upravniŠtvo »Slo venskega Naroda«. 3S9 in Kdor ne ve, tal Mj ST.JCC« tWf» m • srn inSPSi o»m ■•st ŠL «11 C ta it. tam fit«aj Društvo sa privaMtev tuji Jesenice In okolice že h kupiti nekaj ve s se m «ei sa obcestne Ponud >c z n« j -»rjo ceno naj se poSilia?«- na gori 'meno-ano d»uStvo. Kupijo so tndi navadno lipe. 336 ODBOR. sprejme „Narodna tiskarna". Velika razprodaja! 4 pari čevljev za samo 6 K 75 vin. Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev še daleč pod izdelovalnimi stroiki spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških in par ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi usnjenimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, vele-elegantnih. liC-^ih in lahkih. Vsi 4 pari za samt 6 K 75 vin. Za naročitev zadostuje dolgost **o povzetju razpošilja razpo*iljalnica. čevljev A. Gelb, Krakov št. 332. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen. 391 0 dmsli Hal optik ii sirotom. „, Dragotin Jurman *gj Ljubljana, Selenburgova ulica it. 2. S i za gziofes e P. kr.cz Duniičić Zagreb, Guađnlićeva ulica 49 Pozor! Ker s 1. februarjem popolnoma opustim e-voio glavno tr^avino ▼ Ljubljani, Mestni trg šle v. 19 ter jo preselim v Gonco, Šolska ulica št. 6, ICraono BLUZE aa)večja ibera v svili ta drugen :-: n odneir blagu tudi po meri :- Vsakovrstna fcrtia» gjMJll otroćj- Ob »bCS sa spslnico in obodnico (gosposka) m rasno drago stvari -e proda za primerno c n • v BrenOvt nlici štev. 19. 380 Meso poceni! Vsak dan sveže klano! 5 kg govejega aH telečjega mesa (od stegna) ali ovčetine samo 4 krone franko po povzetju. Točna postrežba, ker si hočem pridobiti dobre odjemalec. B. Fried.Tana. H. Herincse na Ogrskem. 4 opremljene i na Gorenjskem blizu kolodvora. Već st izve pri lastnici. Našlo* pove uprav »Slov. Naroda« 35: Lepa, prazna so odda s sodni nlici L februarjem 1910 v it. 6, II. nadstropje, leVO. 318 priporoča po oatali.ta teoab M. KRiSfOFC STASI TBO ti 2* Dobro ohranjena 385 prodani vso liHfitl Opiti 2 vrtom ? Ljubljani, y Konjušni siici št. 1 ter nekaj stavbnega prostora se takoj proda. Posredovalci izključeni. Vet* pr,v» rr Josip Kozak, mesar v Ljubljani, PGljanska cesta. po jako ugodni ceni. Reflektante prosim, naj ne zamude te redke prilike . Ceni enim odjemalcem pa vljudno sporočam, da prodajam do l. februarja blago pod nakupno ceco ter opo-zo']*,m. aa bom Smel od 1. fdbraarfa naprej ~t: i o irgovino v L,ufclj?ci le ■.pri Planinki1* na Jurčičevem trgu, katero bom znatno povečal. 161 Engeibert Skušek, Ljubljana. Slomški e?k otehn k fr. Sax £;ubljana9 Qradifče 17. Uvaja vsakota>-« rlewtroalga»lne ■sprane, xvea>U, teie ona, eltkt. kl^nCavate *»: te! & me n sa*isaa r*t«, presM-oSe aa;e atretovaSev. .e r 4^. dj h po pr* ( znima i rhr »i pe, r^c ;n novour ćbr livm Ljub pne »r priporoča za avafaate toč ih ikkt. naprav za luč in moč. Na razpolago dobro in zanes »jivo blago. Poki člte me. eno je >ii efH'rtfjii e&rat m ttn. % &. o GenoPosteljrtoiip se oddajo na l\m štev. 8.1, nadstropje. S<»be se oddajo vsaka za s€ s separatnim vhod m, ali pa po več skupaj. P, ^r< bnosti se izvedo v gostilni v pralč)U. 37! J. Zam!jen t uauisii. ftomrsifi! tra itev. 13 j sc priporoča za vsa v svojo stroko v 34Q s adajiča dela. j IzMmc prave gorsks in \ \ jnfckz čevlje. se za 178 klavir Igranje na pn družinskih kakor tudi pri društvenih zabav&h v Ljubljani in na dežel* najtopleje priporoča G. F. Jurasek v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 62 a I. P. No, go-pod sosed E., so Vam pač všeč češki salonski briketi? E. Ne, niso rni zelo vseč. P. Kako le to more biti, saj jih vendar vsakdo hvali. E. Mogoče, ali moja stara navada je, da po večerji poleg peči še malo časnike prebiram. Moja žena daje po 10 velenjskih briketov v peč, in je ravno prav. Č^kih je pa dala samo 8, in je bila peč tako vroča, da blizu nisem smel. P. Temu se pač lahko odpomore, dodajajte v peč samo po 6 ali celo 4 češke, kar pride tudi mnogo ceneje. E. Da, da, se bo že moralo nekako tako odpomoči, bom že svoji ženi povedal. Adieu! (Take češke «al^nske bnkete prodaja samo J. Paulin v LJubljani, Nova ulica 3.) 375 E 431 9/15 Dražbeni oklic. 39? 1 kg sivega skubljenega pena K 2, -|n ** 132. polbelega K 2-&0. be ega K 4, fine- "J" w ga K najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10. prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Vsled sklepa z dne 24. januarja 1910 E 431/9/15 se proda M 7. februarja 1910 dopoldne ob 9. uri t Kranju It. 132 na javni dražbi: različno manufakturno blago. Reči se smejo ogledati dne 7. februarja med 8. in 9. uro v Kra- C. kr. okrajna sodnija v Kranju, od d. III, dne 24. januarja 1910. Bora Prvi najboljši in najcenejši nakup prekajenega ia svežega 356 prašičjega mesa finih kranjskih klobas ir* r*znnvrs:n»b sa*am. D?; krat na d n avržc. sočna? hrenovke, saialade italiani. v-*k torek in petek sveže fetrnice n krvavice, ..a večer kuhano mlado suhosvijn- ___sko meso m' p- r« ca a Šunke najfinejše oa celem Kranjem. Chalapnik & Predovtć LluMJana, Stari trg 19. 1 otelio bogato napolnjene, iz bilLijC zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrepa, belega ali rmene-ga inlet-nanking-blapa, 1 pernica velika 80 x I 6 cm z 2 blazinama, velikost 80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K It, s polpuhom K 2J. s puhom K 24; posamezne pergice K 12, 14, IS; vzglavnica K J. 3*50. 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15. 18, 20; vzglavnica 90*70 ali 80x80 cm K 450. 5, 5'50. Spodnja pernica iz gradla 180 x 116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine pfosto pri naročilu od 10 K dalje. M. BERGER ▼ Oeiealci itev. luta, Češki let. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 3653 IV 866 94 127 VIII. 3S( Draibeni oklic. Na predlog lastnikov *em1ji$ča vlož. štev. 170 davč. obč. Studenec, in sicer Angele Oerbec omož. Kovač in mladoletne Karoline Gerbeo iz Iga, Ste* 92, n kateremu spadajo njive, travniki, gozdovi, mlin in iaga a dobro vodno silo, s potrebnimi gaspddirskimi poslopji trr hišo štev. 92 BO Igu se prodajo v celoti potom javne prostovoljne dražbe, katera se določa na dan 11 1 5g gosMniilarjem in preprodajalcem daieva znaten poenst. Zadnji čas je, da naročite št. i. 00^. Oddafa stavbe : novega enonadstropnega šolskega poslopja : a 6 učnimi sobami, risalno dvorano, telovadnico, konferenčno sobo, šolsko pisarno, stanovanjem šolskega sluge, - s «jer . m OmO n kuhinje kletmi, a potrebnimi hodniki in drugimi prostori v Žalcu, Ustmena zniže\alna dražha se bode vrnila v četrtek, 10. februarja t L ob 0. dopoldne ^ občinski pisarni v Žalen. Stavba str bode oddala le kakemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 99 342 kron 22 vinarjev. Stavbni operat, se stoječ iz stavbnih načrtov, stroškovnika, stavbnega dovoljenja in sta\bnih pogojev, je razpoložen na vpogled v občinski pisarni ▼ talcu in pri okrajnem soškem s^etu (c. kr. okrajno glavarstvo) ▼ Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varšino v znesku *>935 kron. V stavbnih pogojih označene izpremembe načrtov mora podjetnik aa Ustne stroške preskrbeti. Krajni šolski svet v talen, dne 28. januarja 1910 Načelnik: Koledar za kmetovalca 17. februarja 1910 ob 9. dopoldne n o, kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba štev. 39. Izklicna cena znaša 40 801 kron. Ponudniki morajo založiti pred začetkom dražbe v sodne roke 10% izklicne cene kot varščino. Dražba se bode zaključila na dan prodaje. Dražbe ni pogoji se lahko vidijo pri navedeni sodniji, soba štev. 39 C. kr. okrajna sodnija v £jubljani, oddelek Vili., dne 28 januarja 19.0. Spisal J. Legvart. Usoiam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da bodem s 5. februarjem t. I. osebno otvori] restavradio pri ker je le Se male fatisov v nlofi. na Mcrije Terezije cesti štev. 14. Točil bodem pristna, najboljša dolenjska, bizeljska in črna vina, vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. — Ha hrano ao sprejema tndi v aboaement — Gospodične ao sprejemajo v učenje v kuhi. — Popolnoma /.aprto kegljišče, se odda vsaki čas. — Na razpolago je tudi hlev za živino. 387 PrtporoČujoč se slavnemu občinstvu za obilni poset udana Anton in Ivane GorSe. Naroča se pri lian Bonacu »mm* Pri toksin te 9975 59 70 78873^491966