Od tod in tam Markovci • Začeli tudi z gradnjo vrtca
O Stran 5
Po naših občinah
Juršinci • Ženske za tri in pol hišne vogale
O Stran 7
NAJ MEDICIN
MEDICINSKI TEHNIK 201
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časopisa.
_
Ptuj, torek, 31. julija 2012
letnik LXV • št. 60 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Tenis • Blaž Rola zmagal v Avstriji
O Stran 12
Nogomet • Prva liga, 3. krog:
Praznik nogometa v Kidričevem
Nogometaši Aluminija so v nedeljo v prvi ligi v sezoni 2012/2013 prvič zaigrali pred svojimi gledalci na tekmi proti Domžalam. Kakšnih 600 gledalcev je pred tekmo večkrat kot na igrišče pogledalo v nebo, saj se je pripravljalo k nevihti.
OI • Sanje vsakega športnika
O Stran 13
Rancarija •
Dravska ranca živa in privlačna
O Stran 24
Nogometaše iz Kidričevega so ob prihodu na igrišče navijaške skupine in ostali gledalci lepo sprejeli in pozdravljali. Po uvodnem spoznavanju na začetku tekme je bila ta zaradi močnega naliva s točo prekinjena v peti minuti in se je nadaljevala po petnajst-minutnem odmoru. V prvem polčasu smo spremljali izenačeno tekmo, medtem ko smo v drugem delu videli boljši nogomet z večjim številom priložnosti. Za Aluminij žal najlepše priložnosti ni izkoristil Marko Kmetec, medtem ko je za Domžalčane za zmago z 1:0 v 78. minuti zadel Jure Balkovec. Novinci v prvi ligi iz Kidričevega so se na tekmi proti bolj izkušenim Domžal-čanom dobro borili in naslednji domači test jih čaka že to sredo, ko se bodo v preloženi tekmi prvega kroga ob 17. uri pomerili z Luko Koper.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • V civilnih gibanjih raste nezadovoljstvo
Ali župan krsi zakonodajo in statut?
Čeprav je kidričevski župan Anton Leskovar na zadnji seji občinskega sveta odločno poudaril, da bo s 1. avgustom vrtec Kidričevo tudi uradno priključen k osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo in da razprave o tem ne pričakuje več, zadevi očitno še ni videti konca.
V civilnem gibanju Pobuda za otroka z odločitvijo župana Leskovarja še zdaleč niso zadovoljni, saj mu očitajo, da ignorantsko krši statut občine Kidričevo in zakonodajo, v drugem civilnem gibanju Gi-
banju za Kidričevo pa dodajajo, da je župan celo ekstremni manipulant in patološki lažnivec, zato resno razmišljajo o ustavni presoji ter o možnostih za odpoklic Antona Leskovarja z mesta župana občine Kidričevo. Potem ko je civilna
iniciativa Pobuda za otroka 6. junija letos županu Leskovar-ju in občinskemu svetu posredovala pisno zahtevo za razpis referenduma, na katerem naj bi se občani odločali o tem, ali so za priključitev vrtcev Kidričevo in Cirkovce k obema

šolama, se namreč ni zgodilo, še manj premaknilo prav nič. Čeprav je bila zahteva Pobude za otroka podkrepljena s podpisi pet odstotkov volivk in volivcev občine Kidričevo, kot to veleva zakonodaja, jim je župan Anton Leskovar
v odgovoru, ki so ga prejeli 13. junija, sporočil le, da je njihovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno, ne da bi o tem razpravljali in odločali na seji občinskega sveta.
O Stran 3
(O
O
A^prodno ^^abavne Sv lasbe
Perutnina Ptuj
ri«!»
Ptuj 2012
Minoritski samostan, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
C I 1 t I N A
V»E»T»N
Štajerski
TEDNIK
RADIOPTUJ
'	89,6 98,2 104,3
4. GLASBENI FESTIVAL
ARSANA
S tem kupončkom lahko nabavite vstopnice za vse koncerte POLETNEGA FESTIVALA z 10% popustom.
www.artptuj.si MARIB0R2012
Europsba prestolnica kulture
Slovenija • Poslovanje bank vedno slabše
NKBM v polletju z 38,6 milijona evrov izgube
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v prvem polletju zabeležila 39,9 milijona evrov izgube iz rednega poslovanja, čista izguba pa je znašala 38,6 milijona evrov. Rezultate banke še naprej znižujejo predvsem oslabitve in rezervacije. Neto vrednost teh je v prvem polletju znašala 61,4 milijona evrov.
predstavljale 41,4 odstotka načrtovanih oslabitev za letos. V prvih šestih mesecih lanskega leta so se neto oslabitve in rezervacije ustavile pri 48,9 milijona evrov oz. 72,8 odstotka letno načrtovanega zneska.
Rebalans poslovne politike in finančnega načrta banke za letos sicer predvsem zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v Sloveniji namesto doslej načrtovanega dobička predvideva čisto izgubo v višini skoraj 70 milijonov evrov.
Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je zatrdil, da v luči pesimističnih napovedi za leto 2012 in negativnih gospodarskih trendov ob koncu leta
Razmere na finančnih trgih, zamude pri plačevanju, novi stečaji in čiščenje slabih naložb iz preteklih obdobij se v prvi polovici leta v rezultatih banke kažejo z izgubo pri poslovanju, so v banki zapisali v objavi prve informacije o poslovnih izidih na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Izguba banke iz rednega poslovanja je v prvih šestih mesecih dosegla 39,9 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 38,6 milijona evrov. V enakem obdobju lani je banka poročala o čistem dobičku v višini 2,8 milijona evrov.
Neto oslabitve in rezervacije se z 61,4 milijona evrov
Uvodnik
Poletna doživetja in razmišljanja
Ker je v sodobni slovenski javnosti že lep čas prisotna težnja nekaterih posameznikov in opcij po brisanju in aktivnem pozabljanju dela naše polpretekle zgodovine, predvsem našega, v svetu priznanega narodnoosvobodilnega boja, partizanov in Tita, sem bil med dopustniškim potepanjem po Hrvaškem zelo presenečen, ko sem v obmorskih krajih naletel na lepo urejene spomenike padlim Titovim partizanom in borcem. V glavnem so bili ti spomeniki tudi lepo vzdrževani in tako kot tisti novejši iz domovinske vojne celo okrašeni s cvetjem ter spominskimi venci. Kot da bi kolo časa zavrteli nekaj desetletij nazaj, ob nekaterih partizanskih spomenikih pa so na jamborih ponosno vihrale celo državne zastave.
Tega enostavno ne morem razumeti, zato razmišljam: ali je kaj narobe z našimi sosedi ali pa z nekaterimi slovenskimi nepremišljenimi naduteži? Kajti Hrvati se očitno ne sramujejo svoje polpretekle zgodovine, tako kot nekateri sodobni slovenski veljaki in struje, ki jih moti že poimenovanje ulic po človeku, ki ga je cenil skoraj ves svet in za katere sem prepričan, da ob zadnjem slovesu niti približno ne bodo deležni take pozornosti državnikov in svetovne javnosti. In res ne morem razumeti, kaj za vraga je pri nas v Sloveniji tako hudo narobe, da si ob obilici zelo resnih gospodarskih in političnih težav nekateri nalagajo še to težko in zelo občutljivo breme, ki nas samo še bolj razdvaja. Ne razumem, zakaj so pri nas spomeniki partizanom in padlim borcem v narodnoosvobodilnem boju, ki smo jih vsa povojna leta množično obiskovali, sedaj tako bogokletna zadeva, da nekateri kar tekmujejo, kdo bo bolj„kresnil" po katerem od njih. Vse, kar je povezano s partizani in Titom, je „ komunistična sramota", na dan prihajajo celo neke nove zgodbe o krvavih dogodkih in žrtvah med drugo svetovno vojno. In žal tudi še po njej, česar nihče ne more razumeti, kaj šele odobravati.
Še sedaj mi v ušesih zvenijo besede starejše domačinke, ki mi je med zalivanjem rož na partizanskem spomeniku v Lukoranu na Ugljanu dejala: „Ej, sine moj, v tistih starih dobrih časih nam je bilo vsem lepo; dokler je bila Jugoslavija, smo vsi živeli lepo in brezskrbno, danes pa živi tako le peščica najbogatejših. Tako pri nas, kot pri vas v Sloveniji, navadno ljudstvo pa se komaj preživlja." Niti slučajno me ne muči kakaJugo nostalgija, a vsem, kijih tako motijo spomini na tiste, ki so darovali svoja življenja za to, da smo se rešili Hitlerjevega in fašističnega jarma, toplo polagam na srce: po krvavi in krivični drugi svetovni vojni ter po vseh morijah, ki so ji sledile, tega razdvajanja res ne potrebujmo več. To nas nikamor ne vodi. Ali pa?
Martin Ozmec
ugodnih poslovnih izidov realno ni pričakovati. Prvi mož druge največje slovenske banke zagotavlja, da v NKBM intenzivno potekajo aktivnosti za izboljšanje kapitalske ustreznosti, nadaljuje pa se tudi čiščenje kreditnega portfelja in sprejemajo dodatni ukrepi za izboljšanje poslovanja, Hauc pravi, da bo predvidoma konec julija zaključen skrbni pregled banke, banka je tudi že začela z aktivnostmi »v zvezi z morebitno odprodajo neključ-nih sredstev skupine NKBM«. Mediji so sicer poročali, da naj bi potekale intenzivne aktivnosti za prodajo deleža v Zavarovalnici Maribor in v Poštni banki Slovenije. Hauc je spomnil še, da je nadzorni svet banke na predlog uprave potrdil spremembo načrta izvedbe notranje revizije v banki in določenih hčerinskih družbah doma in v tujini. »Ta revizija bo v določenem delu tudi forenzična in jo bodo izvajali tudi zunanji, za to usposobljeni izvajalci. Na podlagi rezultatov revizije pa bo uprava sprejela nadaljnje ukrepe
za zaščito interesov banke,« zagotavlja prvi mož NKBM. Revizijo namerava banka začeti izvajati po zaključku skrbnega pregleda. »Naše temeljno sporočilo je, da izvajamo vse potrebne aktivnosti v zvezi s tem, in da še zdaleč nismo pasivni,« je poudaril Hauc in dodal, da bodo spremenili tudi strategijo NKBM. Banka se bo začela bolj intenzivno ukvarjati s svojimi strankami, za kar bo treba izvesti ustrezno reorganizacijo v banki, je sklenil.
Čiste obresti so v polletju dosegle 41,2 milijona evrov oz. 45,7 odstotka načrtovanega zneska v celotnem letu. Čiste opravnine pa so v istem obdobju znašale 21,1 milijona evrov, kar je 53 odstotkov načrtovanega zneska za letos. Finančni in poslovni prihodki banke so bili v prvi polovici leta v medletni primerjavi nižji za 24,4 odstotka, pri čemer natančne skupne številke v banki zaenkrat ne razkrivajo. Bilančna vsota se je v polletju zmanjšala za odstotek na 4,76 milijarde evrov, tržni delež njene bilančne vsote pa je ob polletju znašal 9,5 odstotka in je bil za 0,4 odstotne točke nižji kot ob koncu 2011. Banka je še naprej zmanjševala obseg kreditov podjetjem in gospodinjstvom. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke je bilo z dobrih 3,2 milijarde evrov za 3,2 odstotka manjše kot ob koncu lanskega leta. Obveznosti do strank, ki niso banke, pa so znašale dobre tri milijarde evrov in bila predvsem zaradi zmanjšanja denarnih vlog države malenkost manjše kot ob koncu 2011.
Kapital banke je konec junija znašal 344,1 milijona evrov
in je bil glede na konec leta 2011 predvsem zaradi izkazane izgube nižji za 7,9 odstotka oz. za 29,6 milijona evrov. Kapitalska ustreznost banke je konec junija 2012 znašala 10,10 odstotka.
Moody's spet znižal kreditno oceno
Bonitetna hiša Moody's je prejšnji teden znižala oceno kreditnega tveganja za tri največje slovenske banke - NLB, NKBM in Abanko Vipa - in napovedala, da se lahko ocena vsem trem v prihodnje še zniža. Na finančnem ministrstvu so v odzivu opozorili na nadaljnje ukrepe za sanacijo bank, Banka Slovenije pa zagotavlja, da so vse banke ustrezno kapitalizirane.
Moody's je dolgoročno kreditno oceno Nove Ljubljanske banke (NLB) znižal za tri stopnje - z Ba2 na B2, oceno Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) za štiri stopnje - z Ba2 na B3 ter oceno Abanke Vipa za štiri stopnje - z Ba3 na Caa1. Obeti za naprej so negativni, je bonitetna hiša objavila na svoji spletni strani.
Tudi tokrat analitiki te ameriške bonitetne hiše navajajo, da imajo banke omejeno možnost, da se same spopadejo z izzivi in da bodo verjetno vse tri potrebovale nove dokapi-talizacije. Pri Moody'su so že upoštevali izpeljano dokapi-talizacijo NLB in napoved do-kapitalizacije Abanke, ki naj bi se končala do konca oktobra, ter ocenili, da gre le za začasno olajšanje. Višji kapital bankama ne zagotavlja vzdržnega finančnega položaja, ki bi kril prihodnje izgube, menijo.
Kapitalski položaj druge največje banke v državi, NKBM, se je v prvi polovici leta poslabšal, nadalje ugotavljajo analitiki Moody'sa. Čeprav je NKBM napovedal, da bo od-prodal premoženje, ki ne sodi v njegovo osnovno dejavnost, analitiki ocenjujejo, da bo kapitalski položaj kljub injekcijam od prodaje premoženja v trenutnih razmerah na trgu še vedno zelo ranljiv.
V	Banki Slovenije neodvisnih ocen bonitetnih agencij sicer ne komentirajo. So pa zatrdili, da tekoče spremljajo poslovanje bank in »vse banke izpolnjujejo regulatorne zahteve glede kapitalske ustreznosti«. Vse vloge bančnih komitentov so zavarovane in vključene v jamstveno shemo do zakonsko določenega zneska, še poudarjajo v centralni banki.
V	Abanki so vnovično znižanje pričakovali. »Zaradi nadaljevanja poslabšanja razmer v gospodarskem okolju je bilo znižanje bonitetne ocene pričakovano. Moody's kot razlog za to navaja povečan pritisk na kapitalsko ustreznost banke, ki je posledica poslabšanja kreditnega portfelja banke,« so povedali. Tudi v NKBM so glede na prejšnje napovedi bonitetne agencije Moody's, splošne negativne trende ter neugodne razmere v gospodarstvu in na finančnih trgih tokratno odločitev bonitetne agencije pričakovali. Banka pri rednem načrtovanju likvidnosti upošteva tudi negativne dejavnike in je nanje pripravljena, zatrjujejo v banki in dodajajo, da stranke spremembe bonitetne ocene ne bodo občutile.
STA (Pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Durs vrnil preplačano dohodnino iz drugega svežnja
Davčna uprava RS (Durs) je vrnila skupaj 53,7 milijona evrov preplačane dohodnine iz drugega svežnja informativnih izračunov za lani, ki jih je bilo 477.982. Rok za doplačilo skupaj 145,9 milijona evrov premalo plačane dohodnine iz tega svežnja se bo iztekel 2. avgusta.
Pri vračilu dohodnine Durs lahko opravi pobot obveznosti in terjatev. Tistim zavezancem, ki imajo kakšne neporavnane obveznosti, bo tako davčna uprava na bančne račune nakazala nižje zneske vračila, kot pa so bili navedeni na njihovih informativnih izračunih dohodnine.
Durs je konec maja po pošti na dom poslal drugi in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2011. V tem svežnju je bilo 141.945 oz. 29,7 odstotka takšnih z doplačili, 298.272 oz. 62,4 odstotka z vračili, preostalih 37.765 oz. 7,9 odstotka pa brez vračila ali doplačila dohodnine.
Durs je za lani izdal skupaj 1.005.348 informativnih izračunov dohodnine. Kdor ga ni prejel,
mora dohodninsko napoved vložiti sam. Rok za to se bo iztekel v torek, 31. julija. (sta)
Šetinc: Vlada z razrešitvijo štirih nadzornikov RTVS prekršila zakonodajo
Vlada je s samovoljno predčasno razrešitvijo štirih predstavnikov ustanovitelja v nadzornem
svetu RTV Slovenija (RTVS) prekršila zakonodajo, je povedal predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc. »Razlogi, ki jih vlada navaja za razrešitev, so nepreverjeni in izmišljeni,« je dejal in poudaril, da gre za nelegitimno in nelegalno dejanje.
Kot so sporočili z urada vlade za komuniciranje, se je vlada za današnjo predčasno razrešitev štirih predstavnikov ustanovitelja v nadzornem svetu RTVS Nataše Koprivšek, Marjana Sedmaka, Aljoše Štampar Strojina in Matja-
ža Medveda odločila z namenom, da zagotovi večjo učinkovitost pri nadzoru nad izvajanjem javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti. Prejela je namreč poročilo parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino k poročilu o delovanju nadzornega sveta RTVS v letu 2011. Iz poročila odbora izhaja, da je nadzorni svet namenjal premalo pozornosti nadziranju poslovanja RTVS in da poraba finančnih sredstev, pridobljenih s prodajo delnic Eutelsata in državnih obveznic, ni bila tran-sparentna. (sta)
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Vabim vas, da se udeležite številnih prireditev ob našem prazniku, še prav posebej pa vas vabim na osrednjo slovesnost v petek, 3. avgusta 2012, ob 19.30 na dvorišče minoritskega samostana.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne obilne Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • V civilnih gibanjih raste nezadovoljstvo
Ali župan krši zakonodajo in statut?
Čeprav je kidričevski župan Anton Leskovar na zadnji seji občinskega sveta odločno poudaril, da bo s 1. avgustom vrtec Kidričevo tudi uradno priključen k osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo in da razprave o tem ne pričakuje več, zadevi očitno še ni videti konca.
Foto: M. Ozmec
Vodja Pobude za otroka dr. Silvestra Klemenčič je županu Antonu Leskovarju izročila zahtevo za razpis referenduma, podkrepljeno s podpisi prek 300 občanov, pa nič.
V	civilnem gibanju Pobuda za otroka z odločitvijo župana Leskovarja še zdaleč niso zadovoljni, saj mu očitajo, da ignorantsko krši statut občine Kidričevo in zakonodajo, v drugem civilnem gibanju Gibanju za Kidričevo pa dodajajo, da je župan celo ekstre-mni manipulant in patološki lažnivec, zato resno razmišljajo o ustavni presoji ter o možnostih za odpoklic Antona Leskovarja z mesta župana občine Kidričevo.
Potem ko je civilna iniciativa Pobuda za otroka 6. junija letos kidričevskemu županu Antonu Leskovarju in občinskemu svetu posredovala pisno zahtevo za razpis referenduma, na katerem naj bi se občani odločali o tem, ali so za priključitev vrtcev Kidričevo in Cirkovce k obema šolama, se namreč ni zgodilo, še manj premaknilo prav nič. Čeprav je bila zahteva Pobude za otroka podkrepljena s podpisi pet odstotkov volivk in volivcev občine Kidričevo, kot to veleva zakonodaja, jim je župan Anton Leskovar v odgovoru, ki so ga prejeli 13. junija, sporočil le, da je njihovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno, ne da bi o tem razpravljali in odločali na seji občinskega sveta.
Ignorantstvo, manipulacija in prikrivanje namere
V	civilnem gibanju Pobuda za otroka so nad takšno odločitvijo ne le razočarani, ampak, kot je poudarila vodja gibanja dr. Silvestra Klemenčič, zelo zgroženi, saj so prepričani, da je župan, kot že tolikokrat doslej, ignorantsko vzel pravico v svoje roke:
»Povsem upravičeno smo zgroženi in razočarani, kajti
v naši občini nam očitno ne dovolijo izvajati naše ustavne pravice, da soodločamo pri urejanju javnih zadev, če oni sprejemajo nerazumne ali celo škodljive odločitve, se ignorantsko izmikajo ter reagirajo z grožnjami ali lažnimi izjavami. Župan naj bi ugotovil, da je naša pobuda v nasprotju z zakonom in statutom občine. Kaj pa njegova zavrnitev volje volivk in volivcev, ali je to v njegovi pristojnosti? Ali se župan res lahko tako igra in si izmišlja utemeljitve, samo da nas odvrne od zahteve? Ali je to zakonito in v skladu z demokratično ureditvijo naše države in z Ustavo Republike Slovenije?«
Kljub temu, da v pravnem poduku uradnega županovega odgovora ni bilo navedeno, da se lahko na njegovo odločitev pritožijo, so v Pobudi za otroka pisno izrazili nestrinja-nje z njegovo odločitvijo in ga pozvali, da objavo odlokov zadrži ter ga hkrati obvestili, da
so zadevo predali na Upravno sodišče Republike Slovenije, ker menijo, da je on kršil zakon in statut občine. In tako lahko sedaj v Pobudi za otroka le potrpežljivo čakajo na razsodbo in pri tem seveda trdno upajo, da bo zanje pozitivna, predvsem pa, da bo prispela pred razdrobitvijo sedaj enotnega, samostojnega in avtonomnega Vrtca Kidričevo, saj se je župan odločil, da ne bo prisluhnil zahtevi svojih občanov in ker po njegovi razlagi tožba ne zadrži izvedbe, je na zadnji seji občinskega sveta napovedal, da bo oba sprejeta odloka realiziral.
Na vprašanje, kako v Gibanju za otroka komentirajo po županovi trditvi sporne podpise občanov, dr. Silvestra Klemenčič odgovarja: »Take županove trditve v zvezi s podpisi in podpisovanjem težko komentiram, saj smo o problemu in nameravani prijavi na Policijsko postajo Ptuj izvedeli šele iz medijev. Sicer
pa je vse skupaj malo čudno. Župan v javnosti razlaga o ponarejanju, v uradnem odgovoru Pobudi za otroka oziroma njegovi zavrnitvi pobude za razpis referenduma pa utemeljuje, da pri odlokih ne gre za splošni, ampak za posamični občinski akt in zaradi tega pobuda ni v skladu z zakonom in statutom občine; o zanj domnevno spornih podpisih pa nič. To dokazuje, da gre le za njegovo manipulacijo z volivci in zavlačevanje, oziroma prikrivanje njegove namere ter opravičevanje njegove osebne odločitve, ki je v nasprotju z voljo ljudi.«
Kdo je ekstremni manipulant in patološki lažnivec?
Ker se je med občani razširila govorica, da je civilni iniciativi Pobuda za otroka pri koordinaciji zbiranja podpisov priskočilo na pomoč tudi drugo civilno gibanje v občini, to je nestrankarsko Gibanje za Kidričevo, smo o tem povprašali
vodjo tega gibanja Branka Štrucla, ki je pojasnil:
»Kot koordinator pri pridobivanju peticije za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma sem, kot vodja nestrankarskega Gibanja za Kidričevo najprej dolžan predstaviti nekaj stališč, ki zadevajo občino Kidričevo, predvsem pa njenega župana Antona Leskovarja. Ob tem moram že takoj na začetku podati naše skupno mnenje, da je človek, ki vodi našo občino, patološki lažnivec, kajti zgodbe, ki jih župan Leskovar pripoveduje v javnosti, se neprestano spreminjajo. Enkrat govori o 18 neveljavnih podpisih, drugič spet o 35; potem enkrat trdi, da imajo enega človeka, ki ni podpisnik te peticije, pa je vseeno na tem seznamu, drugič trdi, da imajo dva taka človeka, in podobno. O tem, kakšen ekstremni manipulant je župan Leskovar, priča več dejstev. Če samo spomnim, da je na novinarsko vprašanje, podkrepljeno s fotografijo in jasnim zdravniškim spričevalom glede očitanega mu fizičnega napada na mladoletno osebo, enkrat odgovoril, da on nič ne ve o tej stvari, drugič pa, da je sodeloval pri tej zadevi kot nekakšen mirovnik, čeravno obstajajo vsi dokazi policije, da je fizično napadel mladoletnika in plačal kazen, verjetno to pove svoje.«
Kaj pa menite o županovih očitkih, da gre v zahtevi za ponarejanje podpisov občanov?
»Vse očitke glede ponarejanja podpisov ostro zavračamo, saj ljudem, ki so zbirali te podpise, popolnoma zaupamo, zato se tudi sami zavzemamo, da vso stvar preuči policija. V Gibanju za Kidričevo resno razmišljamo o ustavni presoji ter o možnostih za odpoklic Antona Leskovarja z mesta žu-
pana občine Kidričevo. Kajti na vesti ima več kršitev. Prvič, zavrnil je zahtevek za razpis referenduma o zaprtju Centra nevarnih odpadkov v Kidričevem, čeprav smo zahtevali le posvetovalni referendum, ki za občino ni zavezujoč. Drugič, zavrnil je zahtevek za referendum, na katerem naj bi občani odločali o ohranitvi samostojnega Vrtca Kidričevo. Poleg tega pa so mu dokazali še fizični napad na mladoletno osebo. Teh dejstev na račun župana Leskovarja je še več, a o tem kdaj drugič.
In da ne pozabim. Župan Kidričevega v javnosti venomer ponavlja, da z občinskim vodstvom nočemo sodelovati, da ne želimo nobenih razgovorov, kar je spet ena velika laž. Zahtevki in pobude, ki smo jih pošiljali na občino, in teh ni bilo malo, niso bili nikoli obravnavani na sejah občinskega sveta, kaj šele, da bi nas občinsko vodstvo povabilo na kakršne koli pogovore. Teh se namreč že veselimo in upamo, da bo s strani občinskega vodstva res prišlo do njih.«
Vidno razočarana in potrta je tudi ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo, ki pa nam je o tej zapleteni problematiki povedala le, da jo občinsko vodstvo že od vsega začetka nastopa mandata popolnoma ignorira, saj da vodi vse postopke, povezane z Vrtcem Kidričevo, brez njenega sodelovanja in se obnaša, kakor da vrtec sploh nima nobene pravne osebe. Kljub temu ravnateljica zatrjuje, da bo kot odgovorna oseba vrtec vodila profesionalno, tako kot ga je vodila doslej, ter da bo vse do konca delovala skrbno in odgovorno, predvsem pa, da bo kljub vsemu zagotavljala varnost otrok in zaposlenih ter ščitila njihove osnovne interese.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vodja civilnega Gibanja za Kidričevo Branko Strucl je prišel celo na predzadnjo sejo občinskega Zadnjo predpočitniško sejo občinskega sveta je spremljala tudi ravnateljica vrtca Kidričevo Nežika sveta, vendar ni dobil besede.	Šešo, a tudi ona ni dobila besede, zato ne sprejema očitkov o nepripravljenosti za sodelovanje.
Grajena • Razglasili kmetijo leta MO Ptuj
Kmetijstvo - pomembna in neprecenljiva razvojna priložnost
V Domu krajanov Grajena je 27. julija potekala prireditev ob razglasitvi Kmetije leta v MO Ptuj, na kateri so se zbrali kmetovalci in kmetovalke, prijatelji podeželja in kemetijstva. Naj kmetija 2012 je postala kmetija Draga Kokola iz Krčevine pri Vurbergu 106, posebno priznanje za arhitekturno dediščino in ohranjanje tradicije življenja na vasi pa je prejela kmetija Jolande Zupanič z Grajene 31.
Starosta slovenskih mest z meščansko tradicijo razglaša uspešne zgodbe družinskih kmetij, ker se zavedamo svojih korenin, je v svojem govoru med drugim poudaril ptujski mestni svetnik in član komisije za izbor kmetije leta v MO Ptuj Gorazd Žmavc. Ptuj predstavlja eno redkih slovenskih mest s kmetijsko tradicijo, naš razvoj v bodoče bo v veliki meri odvisen predvsem od prehrambene industrije in turizma. Prav zato je potrebno, da imamo mnogo uspešnih kmetij. Prejemniki priznanj Kmetije leta v MO Ptuj dosegajo nadpovprečne rezultate in kažejo napredek tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Ocenjevanje najboljših kmetij v MO Ptuj ob podpori strokovnih institucij MO Ptuj organizira, ker se zaveda pomena uspešnih družinskih kmetij, ki so lahko zgled tudi drugim, ki se bodo odločili za kmetovanje. To je v obdobju, ko ni industrijskega zaposlovanja prava pot. Gre za medgeneracijski projekt, ki predstavlja varnost tudi za generacije, ki prihajajo za nami, je še poudaril Žmavc, ki je tudi obljubil, da bo MO Ptuj naredila vse, kar je v njeni moči, za ustvarjanje pravih pogojev za razvoj družinskih kmetij.
V imenu strokovne komisije za izbor Kmetije leta v MO Ptuj je govoril njen predsednik Vladimir Korošec. Strokovna komisija že trinajst let zapored spremlja, vrednoti in primerja napredek kmetij in kmetijstva na ptujskem podeželju ter skupaj s strokovnimi ustanovami, lokalno skupnostjo in mnogimi posamezniki utrjuje zavedanje o pomenu kmetijstva za razvoj mesta in regije. Vsakoletni izbor najboljše kmetije in najlepšega kmečkega doma v MO Ptuj zagotovo ni samovšečno poudarjanje uspehov na področju kmetijstva in dopadljivo spogledovanje aktualne politike s podeželjem, temveč zrelo in odgovorno opozarjanje, trkanje na lastno vest in razum onih, ki imajo moč in oblast, da so kmetijstvo in s kmetijstvom povezane dejavnosti pomembna, neprecenljiva in nenadomesljiva razvojna priložnost tega mesta, regije in države. »Pogosto se skrivamo za neutemeljenimi izgovori, da v Sloveniji pač ni ugodnih naravnih pogojev za kmetijsko pridelavo, da smo ne-konkurenčni nasilni globalni ponudbi, da kmetijstvo ne ustvarja dobička in visoke do-
dobrim strokovnim znanjem, kakovostno strojno opremo in z jasnimi razvojnimi cilji. Na domačiji Zupaničevih na Grajeni so kljub zmanjševanju kmetijske pridelave ohranili izvirno arhitekturno podobo družinskega bivališča, kar je danes, v poplavi raznovrstnih in za podeželje motečih barvnih, arhitekturnih in oblikovnih stilov, bolj redkost kot pravilo, in zaradi tega hvalevredno,« je med drugim povedal Vladimir Korošec, ki se je letošnjima kmetijama zahvalil za proizvodne in osebne do-
sežke, za odličnost v dejavnosti, ki jo opravljajo, ter za pogum, da vztrajajo še naprej in da so javnosti predstavili svoje dosežke.
Kmetija leta 2012 v MO Ptuj - kmetija Draga in Danice Kokol - se ukvarja s peru-tninarstvom, govederejstvom, poljedelstvom in prašičerejo. Imajo pa tudi manjši vinograd za lastne potrebe. S perutni-narstvom se v kooperaciji s Perutninarsko zadrugo Ptuj ukvarjajo že 24 let. V enem turnusu vzredijo 28 tisoč piščancev, letno jih imajo štiri do pet. Redijo pa tudi 40 govejih pitancev. Povečali so hleve in strojni park. Obdelujejo 49 ha njivskih površin, v lasti je 24 ha, ostale imajo v najemu. Koruzo pridelujejo na 22 ha, porabijo jo za prehrano živali, na ostalih površinah pridelujejo pšenico in buče. Na kmetiji ob Dragu in Danici gospodari tudi sin Damir, ki se je odločil, da bo ostal na kmetiji in vajeti na njej že počasi prevzema v svoje roke. Ko je treba, pomagata tudi sinova Denis in Dejan ter drugi sorodniki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji prejemniki priznanj v izboru Kmetije leta v MO Ptuj: kmetija Zupanič za arhitekturno dediščino in kmetija Kokol kot naj kmetija.
dane vrednosti in da imamo močnejše potenciale v drugih, nekmetijskih gospodarskih dejavnostih. Posledice takšnega javnega odnosa in nedomno tudi državne politike do kmetijstva se kažejo v vse manjši samooskrbi, pogubnem zmanjševanju obsega kmetijskih zemljišč, v trajnem zaraščanju obdelovalnih površin, v pogubnem opuščanju kmetij in kmetovanja, v nepremišljenem zapostavljanju podeželske tradicije in vrednot, v ponovnem odtujevanju najkakovostnejših zemljišč ter v pogubnem odhajanju mladih s podeželja. Kljub poznavanju problematike in njenih posledic, opozorilom stroke in obljubam politike se razmere v kmetijstvu ne izboljšujejo. Pogum pa celo plahni najbolj vztrajnim kmetovalcem, ki jih bolj kot tehnološki problemi omejujejo birokratski zapleti, nestabilne razmere v dejavnosti in nejasne razvojne usmeritve. S pridelovanjem hrane na slovenskih kmetijah ne zagotavljamo zgolj prehranske varnosti, temveč sooblikujemo narodovo identiteto in samostojnost, ohranjamo biotsko raznovrstnost ter varujemo okolje in podeželsko raznolikost. Z največjo gotovostjo trdim, da bomo brez lastnega ustvarjalnega, inovativnega in visoko produktivnega kmetijstva izpostavljeni postopni nacionalni in kulturni degradaciji ter izgubi ekonomske neodvisnosti. Ali je v človeškem in narodovem življenju sploh še kaj bolj pomembnega, kot so varna hrana ter zdravo in čisto okolje? Kljub številnim zagatam pa je v slovenskem
kmetijstvu veliko zagnanih posameznikov in uspešnih kmetij, kar nas navdaja z optimizmom in zaupanjem. Vsakoletni izbor Kmetije leta v MO Ptuj dokazuje odločnost in pogum tržnih pridelovalcev hrane, da je z znanjem in ustvarjalnostjo mogoče uspeti tudi v na videz nezavidljivih razmerah. Vsa dosedanja ocenjevanja ptujskih kmetij govorijo o njihovi izjemni strokovnosti, inovativnosti, poslovni
preudarnosti in odločenosti vztrajati v tej dejavnosti. To velja tudi za letos nagrajeni kmetiji, ki ju med drugim odlikuje za slovenske razmere značilna družinska povezanost in zaupanje v prihodnost. Družina Kokol iz Krčevine pri Vurbergu je za te kraje v preteklosti značilno manjšo samooskrb-no kmetijo v razmeroma kratkem času preoblikovala v večjo in sodobno tržno usmerjeno kmetijo, ki se ponaša z
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Korošec, predsednik strokovne komisije za izbor Kmetije leta v MO Ptuj: »Vsakoletni izbor Kmetije leta v MO Ptuj dokazuje odločnost in pogum tržnih pridelovalcev hrane, da je z znanjem in ustvarjalnostjo mogoče uspeti tudi v na videz nezavidljivih razmerah.«
Organizator: Javne službe Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju s ptujskimi gostinci in hotelirji
PTUJSKA POLETNA NO<5 2012
Zabava in kultura v najstarejšem mestu na Slovenskem!
V	petek, 3. avgusta, in v soboto,' 4. avgusta se bodo od 20. do 4. ure zjutrajna kar sedmih lokacijah v starem mestnem jedru predstavile številne glasbene skupine ij DJ-ji z glasbo za vse okuse. V nedeljo, 5. avgusta pa bo že od 15. ure dalje in vse do polnoči zabava še na mestni tržnici.
V	soboto, 4. avgusta, bo pestro tudi dopoldansko dogajanje v mestu. Tako bodo od 9. do 13. ure na Novem trgu, Miklošičevi ulici in mestni tržnici potekale številne športne igre ob pomoči Zavoda za šport Ptuj, Bad-" minton kluba Ptuj, Košarkarskega kluba Maska caffe Ptuj, Aikido kluba Ptuj, Plezalnega kluba 6b Ptujin Judo kluba Ptuj.
Ob dobri glasbi, nastopih animatorjev, modnih revijah, raznovrstni gostinski ponudbi, bogatem spremljevalnem programu in drugih presenečenjih, boste znova lahko preživeli zabaven, pester in nepozaben vikend ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj.
PROGRAM
Mestni trg (okrepčevalnica Evro'pa, bar Florijan) * PETEK, 3. avgust, od 20.00 do 04.00 Ansambel Trta Ansambel Resonanca Melita Golob Zapeljivke
SOBOTA, 4. avgust, od 20.00 do 04.00 Ansambel Svetlin Zapeljivke Holliday band
Mestna tržnica, Miklošičeva ulica, Novi trg, Slomškova ulica (PP Gostinstvo) PETEK, 3. avgust,
od 20.00 do 04.00 Glasbeni gostje: VeseleStajerke
Animacija: Modna revija Zala Fashion, žonglerji, fire show
SOBOTA, 4. avgust,
od 20.00 do 04.00 Glasbeni gostje: Skupina Yuhubanda Spela Grošelj
Animacija: žonglerji, fire show
NEDELJA 5. avgust,
od 15.00 do 24.00 Glasbeni gostje' Atomik Harmonik Ansambel Osvajalci
Animacija za otroke: Alenka Kolman in Brata Malek, rekreativno društvo Eleja, žonglerji, fire show
Vinarski trg - parkirišče pred Hotelom Poetovio-Su-per Li (Memoria d.o.o.) PETEK, 3. avgust,
od 21.00 do 04.00 Boštjan Konečnik
SOBOTA, 4. avgust,
od 21.00 do 04.00 Vlado Kalember
Slovenski trg (Klub ptujskih študentov, Bo Cafe) PETEK, 3. avgust,
21.30
Svetovni dan
PETEK, 3. avgust, 23.00 DisCover The Cure
SOBOTA, 4. avgust 2012,
21.30
The Hangover
SOBOTA, 4. avgust,
23.00
Crossroads
Poseben gost večera: Mitja Novak - Mičo - lap steel kitara, električne kitare.
Parkirišče za avtobusno postajo - P center (Maska center caffe, FIT 2000) SOBOTA, 4. avgust, od
21.00 do 4.00 6. tradicionalni SUMMER HOUSE PARADE	-
Svetovno znan dj duo Plastik Funk iz Nemčije, Blue & Deep ter plesna animacija.
Minoritski trg (bar Cheers) SOBOTA, 4. avgust,
od 20.00 do 02.00 Skupina Smile
Ulica heroja Lacka (gostilna Pri pošti) SOBOTA, 4. avgust Skupina Gitano Band.
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Markovci • Spreminjajo podobo centra občine
Pričeli tudi z gradnjo novega vrtca
Kljub poletnim mesecem je v občini Markovci v teh dneh živahno na več gradbiščih. Poleg tega, da je v zaključni fazi gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta, so modernizirali dva cestna odseka, pričeli pa že tudi z gradnjo novega vrtca v Markovcih.
Foto: M. Ozmec
Ob osnovni šoli v Markovcih že stojijo temelji za nov otroški vrtec, v katerega naj bi preselili otroke v začetku marca prihodnje leto.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je prepričan, da se dogajajo pomembne spremembe, ki bodo popolnoma spremenile oziroma olepšale podobo centra občine. Poleg gradnje poslovno-stanovanj-skega objekta, katerega investitor je podjetje MCK iz Mar-kovcev in je v zaključni fazi, so tik ob osnovni šoli v Markovcih že pričeli z izgradnjo novega otroškega vrtca. Po tem, ko so z izbranim izvajalcem, podjetjem Jelovica Hiše, 13. junija podpisali gradbeno pogodbo, so 26. junija pričeli tudi z gradbenimi deli, tako da so v teh dneh že končali temelje novega prepotrebnega objekta. Pogodbena vrednost del je 1.818.781 evrov oziroma 2.182.537 evrov, rok izvedbe razpisanih del je 8 mesecev od uvedbe izvajalca v delo, selitev otrok v novi vrtec pa je predvidena 1. marca prihodnje leto.
Poleg tega pa poteka v poletnih mesecih v tej občini še nekaj drugih investicij in aktivnosti. Kot je pojasnil Branko Zorko, referent za infrastrukturo občine Mar-kovci, so prejšnji teden končali z rekonstrukcijo lokalne ceste Novi Jork-Farme Sobe-tinci. Izvajalec gradbenih del, Cestno podjetje Ptuj, je z rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste vključno z izgradnjo hodnika za pešce in kolesarje
že končal. Po rekonstrukciji je nova asfaltirana cesta široka 5 m, hodnik za pešce in kolesarje, ki je širok 1,8 m, pa je ločen z vmesnim »zelenim pasom« širine 1 m. Celotna dolžina ceste vključno s hodnikom je 2,2 km, v sklopu projekta pa so v zaselku Novi Jork obnovili tudi avtobusno postajališče in javno razsvetljavo. Vzdolž celotne dolžine ceste je javna razsvetljava le kanalizirana. V prihodnjih dneh bodo pričeli s postopkom za ureditev meje obstoječe ceste in hodnika, zato bo izvajalec geodetskih storitev pozval k sodelovanju vse lastnike zemljišč, ki mejijo na cesto oziroma hodnik. Trenutno pa poteka odmera ceste in gmajn v naselju Sobe-tinci. Poleg tega pa so delavci
Cestnega podjetja Ptuj v juliju dokončali tudi rekonstrukcijo javne poti od glavne ceste Spuhlja-Borl do nekdanjega strelnega jarka oziroma tako imenovane Rupnikove linije v dolžini 120 m. Obstoječa pot poteka tik ob občinski meji občine Markovci in MO Ptuj.
Poleg vsega tega pa potekajo tudi konkretne priprave za ureditev prostorov za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine v prostorih sedanje občinske stavbe. Občina Markov-ci je od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela odločbo o pravici do nepovratnih sredstev v višini 107.507 evrov. Gre za sredstva, ki so odobrena iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijske-
ga sklada za razvoj podeželja. Z omenjenimi sredstvi namerava Občina Markovci v podstrešnih prostorih občinske stavbe urediti prostore za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine. Celotna investicija je ocenjena na 156.137 evrov.
Zaradi narave dela želi Občina Markovci sočasno z izgradnjo stalne zbirke etnološke dediščine na omenjenem objektu zgraditi tudi osebno dvigalo. Umestitev dvigala bo na vzhodni strani občinske stavbe, oziroma s strani parkirišča. Prvotno načrtovana umestitev dvigala je bila na južni
strani občinske stavbe, vendar te variante Zavod za varstvo kulturne dediščine ni odobril. Na 11. redni seji sveta občine Markovci so svetniki sprejeli DIIP za izgradnjo dvigala, po katerem je vrednost investicije vključno z DDV ocenjena na 130.030 evrov, financiranje projekta pa je predvideno v letošnjem in prihodnjem letu.
Intenzivno se pripravljajo tudi na ureditev oziroma izgradnjo večnamenskega vaškega centra v Sobetincih, za kar so bile izdelane tri variante. Arhitekturni načrt za prvo varianto je izdelal arhitekt
Peter Gabrijelčič iz podjetja u. d. i. a, načrt za drugo varianto je izdelala družba TMD Invest s Ptuja, za tretjo pa podjetje A-biro iz Maribora. Glede na stroške izgradnje in umestitve objekta v prostor je bila kot najbolj optimalna izbrana varianta podjetja A-biro iz Maribora, katerega DIIP je markovski občinski svet tudi potrdil na nedavni 11. redni seji. Objekt je v osnovi pritlične izvedbe, z garažo za gasilsko vozilo, dvorano s 160 sedeži, avlo in seveda pomožnimi prostori, kot so razdelilna kuhinja, sanitarije, čajna kuhinja. V nadstropju sta predvideni le dve manjši pisarni. Celotna investicija je vključno z DDV ocenjena na 650.280 evrov, pri čemer je predviden delež sofinanciranja Ministrstva za gospodarski razvoj v višini 204.816 evrov, oziroma 31,5 odstotka upravičenih stroškov investicije. Pri-četek gradnje pa je predviden v začetku leta 2013.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Prejšnji teden so končali z rekonstrukcijo lokalne ceste Novi Jork-Farme Sobetinci v dolžini 2,2 km, ob kateri sta zgrajena še hodnik za pešce in kolesarje ter razsvetljava.
Grajena • Dvanajsti krajevni praznik
Dosežki, ki vlivajo optimizem
V ČS Grajena so v soboto, 28. julija, z osrednjo slovesnostjo, ki so jo pripravili ob 12. krajevnem prazniku, sklenili letošnji nadvse bogat praznični program, v katerem ni manjkalo kulturnega in športnega dogajanja.
Praznični govor predsednika sveta ČS Grajena Petra Vanjbergerja, v katerem je nanizal dosedanje uresničevanje programa na polovici mandata sveta ČS pod njegovim vodstvom, ki je zadovoljiv, je pospremil bogat kulturni program domačih kulturnikov in podružnične šole, za katero so temeljni kamen položili 26. julija leta 2001. Od takrat dalje so zadnji julijski dnevi praznični dnevi, s katerimi se vključujejo tudi v vsakoletno praznovanje praznika MO Ptuj. V imenu MO Ptuj in ptujskega župana Štefana Čelana pa je govoril mag. Janko Širec, direktor občinske uprave MO Ptuj. Krajanom je čestital za vse dosežke z željo, da so še naprej tako uspešni kot doslej. Za to okolje je značilno tudi bogato društveno dogajanje in izjemna ustvarjalnost mladih, kar daje temu okolju
še poseben pečat. Na letošnji	Andreju Rebernišku, ki je ČS	jarjev osrednje Slovenske gori-
osrednji prireditvi so se s pri-	Grajena vodil dva mandata,	ce, uspešen pa je tudi pri delu
znanjema zahvalili za izstopa-	nadvse uspešno vodi tudi	v UO ŠD Grajena, in Milanu
joče dosežke pri razvoju kraja	Društvo vinogradnikov in sad-	Bračku, dolgoletnemu oskrb-
Letošnja prejemnika priznanj in plakete (od leve): Milan Bračko., Andrej Rebernišek in Zoran Hvala za ŠD Grajena ob njegovi 40-letnici, v družbi predsednika sveta CS Grajena Petra Vajnbergerja.
niku Gasilskega doma Grajena in sedanjemu okrbniku Doma krajanov Grajena, ki ga je priznanje ČS izjemno presenetilo. S tem, ko so mu ga podelili, so mu izkazali veliko čast, ker je tudi širše okolje spoznalo njegova prizadevanja pri skrbi za oba domova. Prejemnika priznanj si želita, da bi se Grajena še naprej tako uspešno razvijala, v zadnjih letih so veliko naredili na področju gasilstva in športa ter šolstva, da bi čim prej pod streho spravili vse načrte na cestnem področju, saj na asfalt čaka še okrog 16 km cest, predvsem pa je želja, da bi se čim prej zgradilo tudi kanalizacijsko omrežje ter dokončala obnova doma krajanov.
Na sobotni osrednji prireditvi ob 12. prazniku ČŠ Grajena so podelili tudi priznanja in pokale najboljšim na letošnjih vaških igrah. Najposkočnejša Grajenčanka za leto 2012 je s preskočenimi 212 cm postala Tanja Krojzl, v konkurenci moških do 20 let je priznanje prejel Aljaž Repnik, v konkurenci od 20 do 40 let so bili uspešni Denis Horvat, ki je bil tretji, na drugo mesto se je uvrstil Sašo Vajnberger, prvi s 258 preskočenimi cm pa je bil Denis Petek. V konkure-renci moških od 40 do 50 let
je bil tretji Anton Breg, drugi Marjan Bezjak in prvi Branko Mihelič, ki je preskočil 207 cm, v konkurenci moških nad 50 let pa je slavil Janko Bel-šak. Zaselki so tekmovali tudi v teku v vrečah in vlečenju vrvi. Tretje mesto je v teku v vrečah osvojila ekipa Krčevi-ne pri Vurbergu, druga je bila ekipa Grajenščaka, prva pa ekipa Mestnega Vrha. V vlečenju vrvi se je na tretje mesto uvrstila ekipa Grajenščaka, druga je bila ekipa Krčevine pri Vurberku, prva pa je bila ekipa Mestnega Vrha. V nogometu se je na četrto mesto uvrstila ekipa Grajene, tretja je bila ekipa Mestnega Vrha, druga je bila ekipa Grajenšča-ka, prva pa ekipa Krčevine pri Vurbergu, ki je osvojila tudi prehodni pokal. V skupnem seštevku rezultatov v nogometu in vlečenju vrvi so podelili priznanje za tretje mesto ekipi Grajenščaka, za drugo mesto ekipi Mestnega Vrha in za prvo mesto ter prehodni pokal pa ekipi Krčevine pri Vurbergu.
Že po tradiciji pa so tudi kolesarili; kolesarskega trima v dolžini 32 km po območju ČS Grajena in delno po kolesarskih poteh občine Duplek se je udeležilo 16 kolesarjev.
MG
Foto: MG
Ptuj • Festival Art na vrhuncu
Vrsta umetniških in glasbenih vrhuncev
V dneh, ko Ptuj dobesedno diha z umetnostjo in glasbo, mesto tudi bolj polno živi. Mestni pretok je polnejši kot sicer, takšen, kot si ga meščani želimo tudi ob običajnih dneh, ko ne vlada kultura.
Pestro in zanimivo dogajanje letošnjega osrednjega ptujskega poletnega festivalskega dogajanja se počasi
izteka. Programski knjižici glasbenega festivala Arsana in festivala moderne umetnosti napovedujeta še nekaj
izjemnih dogodkov; v preteklem tednu je bilo takšnih kar nekaj. Tudi Terasafest se še ni izpel. Za vsak umetniški
izraz se je našlo občinstvo, ki je uživalo v kreativnosti, ino-vativnosti in perfekcionizmu ter domiselnosti izvedbe gle-
de na različno pojmovanje sveta, življenja in miselnega pretoka ter dojemanja vsa-kodnevnosti. Predvsem pa
je polnilo s pozitivizmom, in tako bo vse do konca festivalskega dogajanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko občinstvo so ponovno navdušili afro-kubanski ritmi skupine Cubismo, ki je na Ptuju nastopila v okviru Terasafesta.
Ljutomer • Uspešno poslovanje
Črne napovedi se niso uresničile
Zgodba o tangu z izjemnima solistoma Štefanom Milenkovichem in Markom Hatlakom ob odličnih ptujskih glasbenikih (Marko Korošec, Mladen Delin, Ana Delin, Primož Vidovič in Luka Herman Ga-iser) s plesalcema Urošem Andičem in Matejo Juvan je bila zagotovo eden od vrhuncev letošnjega glasbenega festivala Arsana, ki se bo zaključil v petek, 3. avgusta.
V ljutomerskem zdravstvenem domu (ZD) se je sredi lanskega leta zamenjala vodstvena kadrovska zasedba, saj je dolgoletnega direktorja dr. Jožeta Šumaka nadomestil nekdanji predsednik DARS-a in načelnik UE Ljutomer Tomislav Nemec, strokovna vodja pa je postala dr. Breda Bavec.
Kljub črnim napovedim v poslovanju pa je javni zavod občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej drugo polovico leta 2011 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki. Po besedah Nemca je zavod ob polletju beležil 95.000 evrov ocenjene ko-mulativne izgube, od tega 42.000 evrov nastale v prvem polletju 2011, a je s sodelavci uspel, da je ZD Ljutomer lansko leto zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 147 tisoč evrov. Tomislav Nemec je ob prevzemu funkcije sledil trem ciljem: urav-
noteženju mesečnih odlivov s prilivi in s tem ustavitev negativnih trendov povečevanja izgube, odpravi polletnega primanjkljaja do konca leta ter zagotovitev sredstev za pokritje izgube preteklih let. Tako mu je uspelo za okoli pet odstotkov znižati stroške storitev in materiala ter za odstotek tudi strošek dela, prihodke pa je povečal za dobre tri odstotke glede na plan ter nekaj več kot štiri glede na realizacijo 2010. Lani je bilo v ZD Ljutomer zaposlenih 74 delavcev. Upokojila sta se zdravnik in zobozdravnik,
delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, pa je prenehalo medicinski sestri in vozniku reševalnega vozila. V letu 2011 sta zaposlitev za nedoločen čas dobili dve zdravnici ter ena medicinska sestra, s skrajšanim delovnim časom zobozdravnica, za določen čas pa ena medicinska sestra ter diplomirani ekonomist. S pridobivanjem zdravniškega kadra bodo v zavodu kontinuirano nadaljevali, saj je glede na število pacientov obremenjenost sedanjega zdravniškega kadra prevelika.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Z večera multimedijske umetnosti - večer mutimedijskih performansov je na glavnem odru na Slovenskem trgu 28. julija pripravil kustos Manuel Frara.
Uspešno poslovanje zdravstvene ustanove
Foto: Črtomir Goznik
Foto: nš V hotelu Mitra je v soboto potekal večer v duhu argetninskega tanga, ki je pritegnil številne domače in tuje plesalce tanga.
Juršinci • Z okrogle mize o vlogi gospodinje
Ženske za tri in pol hišne vogale
„Vsaka ženska je ustvarjena za to, da skrbi za dobro počutje družine. Biti mora nežna, ljubeča in prijazna do otrok, moža in gostov. Za družino mora skrbeti po duhovni in materialni plati. Poslanstvo ženske - gospodinje je torej v služenju domu, družini in gostom," je med drugim povedala gostiteljica srečanja gospodinj, Marta Toplak. V (nepomembne) podrobnosti o tem, ali naj se žensko izkazovanje ljubezni do moža in do gostov kaj razlikuje ali ne, se Toplakova ni spuščala ...
Svetovalka Slavica Strelec, gostiteljica srečanja Marta Toplak in ministrica brez listnice Ljudmila Novak so vsaka po svoje ocenile Gospodinje iz več različnih društev so povedale veliko zanimivih status gospodinje ter prednosti in slabosti tega „poklica" ženske. izkušenj iz lastnih življenj.
Izrečeni stavki so bili bistvo in hkrati rdeča nit Martinega predavanja zbranim ženskam, gospodinjam in članicam različnih društev kmetic ali podeželskih žena iz več občin. V govoru, ki ga je Toplakova pripravila, je namreč velikokrat ponovila, da so ženske najbolj odgovorne za srečno družino, da so vezni člen med vsemi člani družine, da so bolj čuteča bitja (kot moški, op. a.), da je tako in tako znano, da podpirajo tri, včasih pa še četrti vogal hiše in to zato - po Martinih besedah - da je njen moški lahko uspešen v družbi, verjetno pa je bilo mišljeno, da tudi v službi. „Ve-selje in ponos gospodinjskega poklica se mora čutiti povsod, opaziti se mora prek dejanj in obnašanja, ne prek besed. Gospodinjstvo je osnova kvalitetnega življenja. Danes je delo gospodinje nuja, zato naj bo njeno poslanstvo ustvarjanje topline za svoje domače in za goste," je zaključila Marta Toplak, ki je uvodoma še pojasnila, da so gospodinje nekoč proslavljale konec julija, ko je bila k hiši pripeljana moka za kruh in druge dobrote za vse leto naprej. Juršinsko društvo gospodinj Marta tako že nekaj let pripravlja praznik gospodinj zadnje dni julija; letos je bil osrednji praznik v nedeljo, ves minuli teden pa se je na kmetiji Toplakovih odvijalo več različnih delavnic.
„Omenjeno mednarodno vinsko ocenjevanje je potekalo 21. in 22. junija. V skladu s pravili so na ocenjevanju lahko sodelovali proizvajalci vin iz projektnega območja Vino Cool, ki zajema 13 vinskih cest - šest v Sloveniji in sedem v Avstriji - ter drugih vinorodnih območij, ki izpolnjujejo pogoje sodelovanja. Prijavljenih je bilo 120 vinarjev iz osmih držav: Avstrije, Madžarske, Slovenije, Nemčije, Nizozemske, Hrvaške, Češke in Slovaške. Skupno so vinarji na ocenjevanje posredovali kar 327 vzorcev vin, od tega 23 ekološko pridelanih vin. Dvajsetčlanska strokovna komisija iz šestih držav je ocenjevala po mednarodnih pravilih OIV, delo ocenjeval-
Novakova: Delo gospodinje je neprecenljivo
Okrogle mize o vlogi in pomenu gospodinj se je, presenetljivo, udeležila tudi ministrica Ljudmila Novak, ki je povedala, da je bila tudi sama gospodinja na kmetiji moža, zato ji vsa domača opravila nikakor niso neznana, priznala pa je tudi, da ji več kot vloga gospodinje, ki jo sicer ceni zelo visoko, vseeno pomeni njena politična kariera, zato so si gospodinjska dela doma razdelili mož in otroci ...
Čeprav bi bilo od Novakove veliko bolj zanimivo slišati primerjavo, prednosti in slabosti obeh poklicev - gospodinje
in političarke - je situaciji primerno poudarila le to: „Delo gospodinje je neprecenljivo, saj mora znati vse, od skrbnega ravnanja z denarjem prek vseh domačih opravil do vzgoje otrok. Ljudje se lahko največ naučimo prav skozi delo, čeprav so tudi izobraževanja in druženja izjemno pomembna. Delo gospodinje bi v družbi in hierarhiji poklicev moralo biti bolj cenjeno, kot je. Po drugi strani pa se gospodinje morate zavedati, da morate najprej svoje delo znati ceniti same!"
Med tradicijo in sodobnostjo
Kmetijska svetovalka s ptujskega KGZ Slavica Strelec je ob tem opozorila, da se tipič-
no poslanstvo gospodinje v sodobnih časih izgublja, da so ženske prezaposlene s službo, zato jim za druženje z otroki oziroma družino ob vseh potrebnih domačih opravilih zmanjkuje časa. Posledica vedno manj družinsko preživetega skupnega časa so vzgojne težave otrok, ki jih je danes več kot nekoč. Strelčeva je nato k besedi povabila ostale prisotne ženske, ki so v svojih nastopih podale zanimive osebne izpovedi lastnega življenja gospodinj. Med najbolj sočnimi in tudi življenjskimi je bila zgodba Eme Lančič iz društva podeželskih žena v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Lančičeva je najprej povedala, da se je priženila na pravo tradicionalno kmetijo, kjer še danes v isti
kov, v ocenjevanje poslanih 16 vzorcev devetih haloških vinogradnikov. Rezultati ocenjevanja so brez dvoma dokaz izjemne kakovosti vrhunskih haloških vin, saj so se odlično uvrstila in dosegla eno bronasto, tri srebrne in eno zlato medaljo," je povedala Lea Ca-futa Koussa, ki skrbi za poslovanje Vidove kleti.
Bronasto medaljo sta za polsuhi laški rizling prejela zakonca Žumbar, srebrne medalje pa so prejeli: kmetija AS Arnečič za polsladki šipon, vinogradništvo Plajnšek za polsladki tra-minec in Žumbarjeva za polsladki rumeni muškat. Z zlato medaljo pa se lahko pohvali Turistična kmetija Pungračič za svoj posluhi šardone. Podelitve medalj bodo sicer šele
hiši živijo kar štiri generacije in da je bilo treba po eni strani kar nekaj prilagajanja, po drugi strani pa tudi nekaj vztrajnosti in odločnosti, da si je izborila tudi čas zase in za družino, ne le za delo na kmetiji: „Pri nas je še vedno v veljavi skupen zajtrk, pri katerem si razdelimo dnevna opravila. Potrebno pa je bilo kar precej časa, da sem tašči in tastu do-povedala, da si bom vzela čas tudi zase, za rekreacijo, šport, druženje. Mož me je razumel, z njimi ni bilo nikoli težav, pri ostalih pa je bilo pač treba vztrajati in dopovedovati, da ko je delo narejeno, ima žena pravico tudi do svojega hobi-ja. Kot družina gremo tudi na dopuste, kar na kmetijah nekoč ni bilo možno."
konec septembra v Mariboru pred Hišo Stare trte na Lentu, obiskovalci Vidove kleti pa so jih lahko okušali že minuli konec tedna, lahko pa jih tudi kadarkoli v prihodnje, saj imajo stalno prodajno mesto v kleti.
Na voljo že tudi nov zemljevid VTC Vino Cool
„Vidovo klet s ponudbo vin smo že povezali tudi s turistično ponudbo Ptuja z okolico. S tem produktom namreč želimo popestriti turistično ponudbo regionalne turistične destinacije Ptuj-Ormož-Slovenske gorice-Haloze in gostom omogočiti, da bolje spoznajo tudi Haloze, prijazne ljudi ter izvrstna vina, ki
Ženske so potem družno ugotavljale, da je bilo delo in status gospodinje nekoč vseeno drugačno kot danes; po eni strani so imele več časa za družino in za mirno, nestresno opravljanje domačih opravil, otroci so bili vzgajani tudi z delom od malih nog, po drugi strani pa so bile tudi veliko bolj podcenjene in odvisne od svojih mož, ki so jim prepogosto predstavljale le „stroj za rojevanje" in skrb za domače ognjišče, medtem ko so možje vse dneve delali naokoli. Strel-čeva je v zvezi s povedanim še pojasnila, da je ena od težav sodobnih gospodinj v tem, da preveč razvadijo družino, otroke in moža, namesto da bi si dela doma razdelili, zato je na koncu sama preobremenjena. Glasnih razmišljanj o vzgoji družine nekoč in danes je bilo nato še kar precej; zbrane so si bile enotne v mnenju, da je nekoč imela gospodinja več časa za vzgojo otrok, ker je bila doma in ni hodila v službo, vzgoja pa vseeno ni bila tako permisivna kot danes, ko se otroka (tudi zaradi občutka krivde) preveč zalaga z denarjem in drugimi nepotrebnimi materialnimi dobrinami.
Ob zaključku so se zbrane dotaknile še nekaj bolj splošnih težav; opozorile so na nezmožnost preživetja malih kmetij, na to, da se tudi vasi spreminjajo v bolj kot ne urbanizirana spalna naselja, kjer se ne bi smeli oglašati niti petelini, kaj šele, da bi se polivala gnojnica ipd.
Slavica Strelec pa je na Novakovo naslovila prošnjo, naj poskuša nekoliko poenostaviti zakonodajo in s tem razpise za sofinanciranje raznih podeželskih društev, ki praviloma že tako in tako prejemajo zelo malo sofinancerskega denarja za opravljanje dejavnosti.
SM
jih pridelajo vinogradniki v Halozah. Vina so znana po tem, da združujejo vsa tradicionalna znanja o vinski trti in negi vina. Sicer pa bo obiskovalcem Vidove kleti odslej na voljo tudi zemljevid vinskih poti Vino Cool v nemškem in angleškem jeziku. Na njem se nahaja tudi 13 t. i. best off produktov, torej najboljših ponudnikov ob VTC 11 - Haloze," je o novosti povedal Jernej Golc. Med te spadajo: etnografski muzej na Gorci, gostilna Dolinca, Djočanova domačija, zbirka Od zrna do kruha (TK Korpič), Ptujska Gora, Vukova domačija, vinogradništvo Plajnšek, vinarstvo AS-Arnečič, kmetija Pintarjevi, vinogradništvo Janžekovič-Turčan, turistična in vinogradništva kmetija Pungračič, Vidova klet in turistična kmetija Kozarčan.
Obisk Vidove kleti je v teh dneh v skladu s pričakovanji, odgovorni pa napovedujejo, da se bo ponudba kleti v prihodnje še dopolnjevala in tako postajala zanimiv del celotne turistične ponudbe širšega ptujskega območja.
SM
Videm • Iz Vidove kleti
Najboljša vina tekmovanja Vino Cool
V Vidovi kleti, ki je že nekaj tednov odprta za vse ljubitelje odličnih vin haloških vinogradnikov, se je konec prejšnjega tedna odvila predstavitev rezultatov mednarodnega ocenjevanja Vino Cool - Vino Forum 2012, ki je letos potekalo v Mariboru. Hkrati pa je izšel tudi nov zemljevid avstrijsko-slovenskih vinskoturističnih cest, v katere je vključena tudi nova trasa VTC 11 skozi Haloze.
ne komisije pa je nadziralo še - VTC 11 je bilo iz Vidove kle-mednarodno predsedstvo. S ti, ki je prodajno-promocijski projektnega območja Haloze center haloških vinogradni-
Foto: SM
V Vidovi kleti ponujajo vrhunska vina haloških vinogradnikov -med njimi so tudi letošnji zmagovalci mednarodnega vinskega ocenjevanja Vino Cool.
Gospodarstvo po svetu .
Grčija • Pripravljen načrt za varčevanje
11,6 milijarde evrov vreden varčevalni načrt
Foto: wikimedia.org
Grčija je pripravila načrt, kako bo v naslednjih dveh letih privarčevala dodatnih 11,6 milijarde evrov, k čemer se je zavezala v zameno za drugo finančno pomoč, je sporočil vir z grškega finančnega ministrstva. Načrt je sicer pogoj za izplačilo novega obroka pomoči, brez katerega Grčija ne bo zmogla servisirati dolga ter izplačati plač in pokojnin.
Novi rezi v javno porabo, ki jih morajo potrditi še socialisti in zmerni grški levičarji v konservativni koaliciji premiera Antonisa Samarasa, so bili oblikovani po današnjih pogovorih grškega finančnega ministra Janisa Sturnarasa s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se od torka znova mudijo v Atenah, je neimenovani vir povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.
Predstavnik IMF je Poul Thomsen je po sestanku z ministrom dejal, da je »absolutno« zadovoljen z dozdajšnjim potekom pogovorov.
Samaras naj bi sicer o načrtu varčevanja s svojimi političnimi zavezniki - vodjo Pasoka Evangelosom Venizelosom in vodjo grške Demokratične leve stranke Fotisom Kuvelisom - danes popoldne že razpravljal. Ob 16.30 se je predsednik grške vlade srečal tudi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom.
Atene z načrtom, kako v letih 2013 in 2014 privarčevati prek 11 milijard evrov, zamujajo. Načrt dodatnega varčevanja naj bi namreč predstavile že junija, a tega še vedno niso storile. Prav ta načrt pa je pogoj za izplačilo nove tranše posojila. Grška televizija NET je v sredo poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov pa naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih.
Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oz. ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov.
Atene sicer zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja.
Prav od poročila trojke, ki te dni v grški prestolnici ocenjuje, kako Grčija izpolnjuje dane obljube, bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF, vredno 31,5 milijarde evrov, ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin.
Iz IMF so danes popoldne sporočili, da bodo izpolnjevanje pogojev iz drugega programa pomoči preučevali dlje, kot je bilo sprva predvideno. Kot je dejal tiskovni predstavnik sklada David Hawley, se bodo pogovori z grškimi oblastmi zavlekli v september, potem ko je bilo sprva mišljeno, da bo poročilo trojke objavljeno konec avgusta ali zgodaj septembra. Grčija denar potrebuje čim prej; 20. avgusta mora ECB vrniti 3,2 milijarde evrov.
Grčija trenutno črpa sredstva že iz drugega programa pomoči s strani mednarodnih partneric in IMF, potrjenega konec februarja letos. Skupaj naj bi prejela okoli 240 milijard evrov, zasebni upniki pa so ji poleg tega odpisali za več kot 100 milijard evrov dolgov. (sta)
Rim • Zaposleni v največji italijanski banki Unicredit so stavkali. Za stavko so se odločili, ker naj bi vodstvo izplačilo nagrad za leto 2011, ki jih sicer predvideva nacionalna kolektivna pogodba, pogojevalo s povečanjem produktivnosti banke in finančnimi razmerami. V sindikatih, ki so razglasili stavko, pojasnjujejo, da je banka našla denar za izplačilo 200 milijonov evrov individualnih bonusov in za 270 milijonov evrov delniških opcij za najvišji menedžment v prihodnjih letih, zaposlenim pa nagrad ne bi izplačala, poročajo italijanski mediji. Stavkalo naj bi okoli 52.000 zaposlenih v Unicreditu po celi državi. Stavkali so tudi zaposleni v najstarejši italijanski banki Monte dei Pa-schi di Siena, katere vodstvo namerava do leta 2015 zaradi slabega finančnega stanja odpustiti okoli 4600 zaposlenih in zapreti 400 poslovalnic.
Pariz • Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je v prvem letošnjem polletju beležil občuten padec prodaje v Evropi, a se je v nasprotju s tekmecem PSA Peugeot Citroen uspel obdržati v zelenih številkah. Čisti dobiček družbe je znašal 746 milijonov evrov, kar je 39 odstotkov manj kot leto prej, so sporočili iz Renaulta. Prihodki od prodaje družbe so se glede na enako obdobje lani znižali le za 0,8 odstotka in dosegli 20,9 milijarde evrov. Prodaja v Evropi je krepko padla, a je rekordna prodaja zunaj Evrope uspela izničiti padec prodaje na Renaultovem ključnem trgu. Renaultu je uspelo polletje končati v pozitivnih številkah predvsem na račun partnerstev z Nissanom, Volvom in Avtovazem.
Washington • Predstavniki ZDA ter Velike Britanije, Španije, Nemčije, Francije in Italije so se v četrtek dogovorili o skupnem boju proti davčnim utajam z avtomatično izmenjavo podatkov o premoženju svojih državljanov na tujem. Sporazum je nastal na podlagi ameriškega zakona iz leta 2010, s katerim ZDA preganjajo svoje državljane z denarjem v tujini, pri tem pa se zapletajo v spore z državami, kot je na primer Švica. ZDA namreč s svojo zakonodajo kršijo bančna pravila o zaupnosti bančnih računov. Novo sodelovanje bo zgrajeno na obstoječih pogodbah in sporazumih. Države so si informacije doslej izmenjavale, če je katera izmed njih sumila, da državljan skriva premoženje oziroma utaja davke, a sedaj naj bi ta izmenjava potekala avtomatično.
Pariz • Francoski proizvajalec telekomunikacijske opreme Alcatel-Lucent je danes napovedal, da bo do konca leta 2013 število delovnih mest skrčil za 5000. Družba, ki je v drugem četrtletju ustvarila 254 milijonov evrov izgube, ni podala podrobnosti glede odpuščanj, a naj ta ne bi prizadela razvojnega in raziskovalnega oddelka. Alcatel-Lucent sicer po svetu zaposluje 78.000 delavcev. Po besedah prvega moža družbe Bena Verwaayena so zagnali program prestrukturiranja, ki predvideva krčenje stroškov za 1,25 milijarde evrov do konca prihodnjega leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ti časi zahtevajo odločne ukrepe," je dejal Verwaayen in dodal, da program vsebuje krčenje delovnih mest in odpoved nekaterih nedobičkonosnih pogodb.
Frankfurt/Bruselj/Peking • Združenje 25 evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic je pri Evropski komisiji vložilo pritožbo zaradi domnevnih dumpinških praks kitajskih tekmecev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evropska komisija prejema pritožbe zaenkrat ne komentira. V edinem slovenskem proizvajalcu Bisolu so za STA povedali, da se pobudi zaenkrat niso pridružili. O vložitvi pritožbe se je začelo govoriti že v torek, danes pa so govorice potrdili v interesnem združenju EU Pro-Sun, ki se mu je zaenkrat pridružilo 25 evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic iz Nemčije, Italije, Španije in nekaterih drugih članic unije. Za protidumpinško pritožbo se mora pri Evropski komisiji pritožiti vsaj 25 odstotkov evropski proizvajalcev iz določenega sektorja. V okviru združenja EU ProSun naj bi se zbralo zadostno število podjetij. Evropski proizvajalci kitajskim tekmecem očitajo, da si z državnimi subvencijami zagotavljajo konkurenčno prednost. "Kitajska podjetja prejemajo milijar-dna državna posojila in kljub kopičenju izgub svoje proizvode ponujajo po ceni, ki je pod proizvodnimi stroški," poudarjajo v združenju. (sta)
New York •
Klavrna prodaja delnic spletne družbe
Facebook na borzi s 157 milijoni dolarjev izgube
Foto: space.net
Ameriška spletna družba Facebook, ki se je pred dvema mesecema klavrno podala v prvo javno pro-
dajo delnic na borzi, je v četrtletju od aprila do junija pridelala 157 milijonov dolarjev čiste izgube, kar znese osem centov izgube na delnico.
Izguba je predvsem posledica stroškov kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo, ki jih zahtevajo računovodska pravila. Brez teh enkratnih stroškov je Facebook posloval z 295 milijoni oziroma 12 centi dobička na delnico. V drugem četrtletju lani je Face-book pridelal 240 milijonov dolarjev čistega dobička oziroma 11 centov na delnico.
V letošnjem drugem četrtletju so prihodki v primerjavi z lanskim narasli za 32 odstotkov na 1,18 milijarde dolarjev. To je preseglo pričakovanja analitikov, ki so napovedovali okoli 1,16 milijarde dolarjev prihodkov. Rezultati vlagateljev na borzi vseeno niso prepričali in delnice Facebooka so se po objavi rezultatov in zaprtju borz pocenile za 8,9 odstotka na 24,47 dolarja.
Izklicna cena za prvo javno prodajo delnic Facebooka je bila 38 dolarjev, kar je prvi dan prodaje uspela doseči in tudi preseči le za nekaj trenutkov, nakar je padla in si še ni opomogla. Morda bo bolje v prihodnje, saj število uporabnikov Facebooka na pametnih telefonih narašča, podjetje pa je z oglasi na teh napravah začelo šele spomladi.
Facebook dobi večino prihodkov od oglaševanja. V drugem četrtletju so prodali za 992 milijonov dolarjev reklamnega prostora, kar je 84 odstotkov vseh prihodkov in za 28 odstotkov več kot v drugem četrtletju lani. Facebook je imel 30. junija 955 milijonov aktivnih uporabnikov, kar je za 29 odstotkov več kot lani ob enakem času. (sta)
Srbija • Mandatar za sestavo vlade Dačic:
Glavna prioriteta nove vlade bo gospodarsko okrevanje Srbije
Foto: space.net
Mandatar za sestavo srbske vlade Ivica Dačic je v parlamentu pred glasovanjem o novi vladi predstavil njen program in poudaril, da bo glavna prioriteta vlade gospodarsko okrevanje Srbije.
»Vsi ostali ključni cilji vlade, kot so evropska prihodnost Srbije, rešitev vprašanja Kosova, regionalno sodelovanje, boj proti kriminalu in korupciji, šolstvo, zdravstvo in
ostali, bodo odvisni od tega, ali bomo sposobni zagotoviti gospodarski obstanek naše države,« je ob predstavitvi programa vlade dejal mandatar, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Dačic je še dejal, da Srbija ne bo priznala neodvisnosti Kosova, bo pa uresničila vse, kar je bilo dogovorjeno v dialogu s Prištino. Albancem na jugu Srbije pa bo srbska vlada ponudila integracijo v politični in socialni sistem. Srbija si bo po Dačicevih besedah prizadevala tudi za varnost, stabilnost in dobre odnose z Zahodnim Balkanom in »ponuja roko sprave«.
Eden od ciljev vlade bo tudi pospešitev procesa vključevanja Srbije v evropske integracije. Nova vlada bo tudi spoštovala avtonomijo Vojvodine in bo sodelovala s pokrajinskimi oblastmi.
Pred tem je mandatar za sestavo vlade še dejal, da se ne želi ukvarjati z delitvami in razkoli v času komunizma, razdelitvami na partizane in četnike, staroselce in prišleke, delitvami na verski ali narodni osnovi, pač pa bo osnovi cilj nove vlade okrepiti temelje Srbije in da bo za ta cilj zbral in zagotovil najpametnejše ljudi. »Želim zgraditi integralno vizijo prihodnosti Srbije in vlado, ki bo usmerjena v prihodnost in ne preteklost,« je še dejal Dačic.
Dilema razvoj ali varčevanje je po njegovih besedah lažna. »Srbija potrebuje tako prvo kot drugo.« Mandatar za sestavo nove vlade je tudi obljubil, da ne bo zamrznitve plač in pokojnin, Srbija pa bo nadaljevala pogovore z Mednarodnim denarnim skladom. Napovedal je tudi, da nova vlada ne bo privatizirala javnih podjetij. Temeljni postulat srbske vlade pod Dačicevim vodstvom bo po njegovih besedah tudi svoboda medijev. Dodal je, da bo vlada podprla pobudo za sprejetje zakona o preglednosti lastništva v medijih.
Novo srbsko vlado sestavljajo koalicije, zbrane okoli Srbske napredne stranke (SNS), Socialistične stranke Srbije (SPS) ter Združenih regij Srbije (URS), Socialdemokratska stranka Srbije (SDPS) in Stranka demokratske akcije (SDA). Nova vlada bo imela 17 ministrstev in ministra brez resor-ja. Vlado sestavljajo tudi štirje podpredsedniki, od katerih so trije hkrati tudi ministri. V primerjavi s prejšnjimi srbskimi vladi bo tokratna vlada ena od najmanj številčnih, hkrati pa bo v njej največ žensk. Novost je tudi, da Srbije ne bo več imela ministrstva za Kosovo, pač pa urad vlade za Kosovo.
Dačic bo poleg premierskih nalog vodil tudi notranje ministrstvo. Minister za obrambo in podpredsednika vlade, pristojen za varnost, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji bo vršilec dolžnosti predsednika SNS Aleksandar Vučic. Zunanji minister bo dolgoletni diplomat in nek-
danji srbski veleposlanik na Japonskem Ivan Mrkic.
Predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haa-škim sodiščem in dosedanji minister za delo in socialno politiko Rasim Ljajic bo podpredsednika vlade in minister za notranjo in zunanjo trgovino, telekomunikacije ter informacijsko družbo.
Vodja URS Mladan Dinkic bo minister za finance in go-
spodarstvo, članici te stranke Suzana Grubješic in Verica Kalanovic pa bosta podpredsednica vlade za evropske integracije oz. ministrica za regionalni razvoj in lokalno samoupravo.
Dačic naj bi predvidoma premierske posle prevzel od svojega predhodnika Mirka Cvetkovica v petek dopoldan, popoldne pa se bo nova vlada že sestala na prvi seji. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Hajdina • Bogato investicijsko leto
Kartodrom naj bi preselili že do začetka jeseni
V občini Hajdina je odprtih več gradbišč, nekatere investicije so že zaključene, druge so v fazi zaključevanja, z nekaterimi pa bodo šele pričeli. Tako tudi z gradnjo pločnika s kolesarsko stezo in rekonstrukcijo ceste z javno razsvetljavo na Zgornji Hajdini, in sicer mimo pokopališča do železniške proge v dolžini 560 metrov in v vrednosti 156 tisoč evrov, s katero naj bi predvidoma pričeli že v začetku avgusta.
V poslovno-stanovanjskem centru Hajdina bodo do konca avgusta zaključili z deli pri urejanju trgovine s spominki in učilnice v okviru projekta Martinova središča in Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega - Via Savaria. Stala bodo 42.960 evrov. Kot je povedal hajdinski župan Stanislav Glažar, so zamenjali vse dotrajane in poškodovane hi-drante v vseh vaških skupnostih občine Hajdina. Uspešno so zaključili vsa dela v zvezi s kanalizacijo na Spodnji Haj-dini in Zgornji Hajdini prek proge s spremljajočo infrastrukturo. V tem trenutku potekajo zadnja dela iz tega projekta pri regionalni cesti ob gostišču Maja na Zgornji Hajdini. Skupna vrednost projekta za izgradnjo kanalizacije v Slovenji vasi, Gerečji vasi in Hajdošah, razpis bo zaključen avgusta, je 287.000 evrov. V Športnem parku Hajdina so za potrebe otroške nogometne šole uredili namakalni sistem v vrednosti 15.000 evrov. Z Dravskimi elektrarnami Maribor so se dogovorili o višini izgradnje zaščitne ograje zaradi preselitve kartodroma iz Hajdoš v Slovenjo vas, ki je potrebna za zmanjšanje hrupa in zagotavljanja normalnih pogojev življenja za vaščane, ki so v neposredni bližini. Pogovori o tem so se začeli že lansko leto, zaradi stečaja Konstruktorja pa so morali poiskati novega izvajalca del. Na povišan na-
i i j.
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih PSC Hajdina urejajo trgovino s spominki in učilnico v okviru projekta Martinova središča in Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega.
ravni del ograje v višini enega metra, bodo namestili še dva metra ograje, trimetrska ograja pa je tista višina, s katero so se strinjali tudi v civilni iniciativi. Pri vseh pogovorih z DEM se aktivno vključujejo člani vaškega odbora Slovenja vas in zainteresirani vaščani. Preselitev kartodroma naj bi bila končana septembra letos. Na območju nekdanjega kartodroma pa naj bi uredili zeleno območje, tako je tudi zapisano v gradbenem dovoljenju. V občini Hajdina, še posebej pa v naselju Hajdoše, pa si želijo, da bi na tem območju stalo pomožno nogometno igrišče. V teku je pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo pločnika v Dražencih - odsek Kodrič-Nemec. Investicija
Gajec v Gerečji vasi, ureditev ceste s priključki in odvodnja-vanjem, stala je 56.350 evrov, pa je že zaključena. Trenutno se izvaja asfaltiranje javne poti od vodovodnega črpališča do Krulca v Skorbi. Prve dni avgusta se bo pričela izgradnja pločnika z razsvetljavo v smeri od Školibra v centru Hajdi-ne, mimo pokopališča do prehoda preko železnice. Dela se bodo predvidoma zaključila do konca oktobra letos. Ureja se projektna dokumentacija za ureditev hodnika za pešce od poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini do križišča pri gostišču Maja. Izbran pa je bil tudi že izvajalec za dvoletni projekt nadaljevanja izgradnje javne razsvetljave na relaciji Skorba-Hajdoše. Dela
naj bi se predvidoma pričela septembra letos. Pred pričet-kom izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo, ograjo in razsvetljavo pri OŠ Hajdina, pa bodo najprej morali v zemljo položiti električno napeljavo. Z nekaterimi pomembnimi investicijami še vedno čakamo, čakamo pa tudi na rezultate ministrstva v zvezi z javni razpisom Urejanje vaških središč, ker z investicijami ne smemo pričeti prej, je o letošnjem investicijskem letu v občini Hajdina, ki je kljub krizi še vedno zelo razgibano, povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Objavljen pa je bil tudi že razpis za ureditev mrliške vežice na hajdinskem pokopališču.
MG
Markovci • Ustanovili lokalni odbor SD
Priprave na lokalne volitve že v teku
V občini Markovci je bil nedavno ustanovljen lokalni odbor stranke SD. Za predsednika odbora je bil imenovan Franc Meznarič iz Stojncev. Podpredsednik je postal Franc Poharič, sekretarka pa Vika Solina.
Kot je vodstvo odbora pojasnilo na ustanovitvenem zboru, ki je potekal na kmetiji Meznarič v Stojncih, bodo
za naslednje lokalne volitve sestavili listo kandidatov, s katero bodo poskušali pridobiti mesto v občinskem svetu.
Foto: arhiv SD
Z ustanovitvenega zbora SD Markovci - z leve: predsednik SD Markovci Franc Meznarič, predsednik konference SD Dejan Levanič in podpredsednik SD ter poslanec v državnem zboru Dejan Židan.
»Glede na ekipo in energijo verjamemo, da bo rezultat dober. Zraven uspeha na volitvah je pomemben tudi program, ki ga že pripravljamo in o katerem se bomo pogovorili tudi z občankami in občani. Dejstvo je, da je bilo v naši občini kar nekaj narejenega, socialni demokrati pa vemo, da se da narediti še veliko več. Med cilji, ki smo si jih zastavili, so med drugim razvoj podeželja s poudarkom na samooskrbi, razvoj turistične dejavnosti, promocija kraja in izdelkov, ki jih pridelujejo domačini, ter več priložnosti za mlade,« je ob imenovanju na funkcijo predsednika SD Markovci povedal Franc Me-
znarič. Ustanovitvenega zbora SD Markovci sta se udeležila tudi podpredsednik stranke in poslanec v državnem zboru Dejan Židan ter predsednik konference SD Dejan Levanič. Kot sta pojasnila, si bo stranka v bodoče intenzivno prizadevala za ustanovitev lokalnih občinskih odborov po celotni Sloveniji. »Stranka zelo intenzivno dela na tem in omogoča vsem našim članom ali simpa-tizerjem, da se organizirajo na raven občinskih odborov. Opažamo tudi priliv novega članstva, vse več ljudi pa želi tudi aktivno sodelovati v sami stranki,« sta med drugim povedala Levanič in Židan.
MZ
Pa brez zamere
Olimpijske, d. o. o.
Šport v drugem planu
V petek zvečer se mi je dogodilo eno tistih naključij, pri katerih se človek ponavadi kratko nasmehne in si sam pri sebi reče "heh, kakšna ironija''. Zvečer sem namreč na programu komercialke nekako napol spremljal večerni film. Vrteli so z Oskarjem nagrajeno stvaritev, ki sliši na ime Gladiator. Film najbrž poznate, tako da vam ga ni treba posebej predstavljati. Ena osrednjih tem je tudi (bojda) precej avtentično prikazani rimski Kolosej, čudo tistega časa, ki še danes navdušuje obiskovalce večnega mesta; v tistem času, pred skoraj dva tisoč leti, pa je moral pogled nanj dobesedno jemati dih. Vsi vemo, kaj se je v Koloseju dogajalo. Geslo ''Kruha in iger'' je tam dobilo svojo pravo, fizično in nadvse neposredno podobo. Nepregledne množice na tribunah, med katere so metali kruh (in še kaj), napol v transu spremljajoče krvavi spektakel na prizorišču.
Po prej omenjenem naključju pa sem prav sredi premišljevanja o aktualnosti omenjenega dogajanja (seveda v drugačni in ne tako neposredni podobi) kot nalaščpreklopil na prenos otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Londonu. In obstal s tistim nasmehom na ustih ter z besedico "heh" v zobeh. Pogled, ki se mi je ponudil, namreč sploh ni bil kaj prida drugačen od prizorov v filmu. Seveda se ni nihče klal z meči in sulicami, še krvi ni bilo nikjer. A sam mehanizem in tudi nekatere druge vizualne slike so bile izjemno podobne. Navdušene množice, pod njimi pa korakajo športniki, ki jih mnogi primerjajo s starorimskimi gladiatorji (komentatorji in tudi drugi opazovalci, kadar govorijo o športu, radi uporabljajo izrazoslovje, ki bolj spada v kakšno borbo in bitko). Šport sam že dolgo ni več zgolj "šport", ampak je tudi velik posel, kjer se pretaka ogromno denarja in se križajo interesi raznih akterjev in skupin. Pravzaprav je ''športni'' del športa, treniranje, še najlažji, vsaj v smislu premočrtnosti in jasnosti. Športnik ve, da mora za dosego rezultata trdo trenirati, trener (predvidoma) ve, kako mora športnik trenirati. In to je to. A potem pridejo zraven še razni menedžerji, predstavniki za tisk, sponzorske pogodbe in tako dalje.
Pri samih olimpijskih igrah, kjer tekmuje na tisoče športnikov, pa se poslovna plat (''poslovna'' v najširšem smislu, ki zaobjema tudi posel z zabavo) razširi v nepredstavljive razsežnosti. Tako se je že pred začetkom letošnjih olimpijskih iger med poznavalci govorilo o velikih zaslužkih, ki naj bi se dogodili še preden je olimpijski ogenj sploh krenil na tradicionalno pot iz Grčije. Seveda v svetu, kjer se lahko (in tudi se) vse prelevi v potencialno tržno blago, tako velik dogodek, kot so olimpijske igre, ne more iti mimo, brez da bi se iz tega naredil velik biznis. Še več, zdi se, kot da so sama športna tekmovanja v okviru olimpijskih iger zgolj eno izmed področij, ki skorajda nima več niti poglavitne vloge. Seveda, za zabavo in kratkočasenje gledalcev so v prvem planu, a res pomembne stvari, tam kjer je denar, se dogajajo drugje in po drugih kanalih.
S tem pisanjem seveda nikakor ne želim športnikom odvzeti prav nič zasluženega priznanja za njihov trd trud, ki v tem času, ko vsi hočemo živeti čim bolj na lahko, na ''izi'', pomeni občudovanja vredno predanost temu, kar počnejo. A ''športni'' značaj tako velikih tekmovanj žal vse bolj in bolj izgublja pomen napram nekaterim drugim sferam in interesom, ki s športom nimajo prav dosti skupnega.
Gregor Alič
Obiščite naš prenovljen spletni portai
www.tednik.si
Foto: Uroš Sitar
Pogled na univerzitetni kampus v Gdansku
Gdansk • Študentska izmenjava na Poljskem
Poljska po študentsko
Zadnji semester podiplomskega študija je po študijskem programu namenjen pripravljanju zaključnega dela. Sam sem se odločil preživeti to obdobje nekoliko drugače. Poletni semester sem v sklopu študentske izmenjave preživel kot Erasmus študent na Poljskem, v mestu Gdansk.
V začetku februarja sem se poln pričakovanj z vlakom odpravil proti želenemu cilju. Pot je bila dolga in z vso prtljago precej naporna. V zraku je bilo polno adrenalina, saj je bilo prvič, da sem se odpravil od doma za toliko časa. Napetost je bila še toliko večja, saj sem vedel, da bom tam edini Slovenec. Večino začetnih skrbi so nam v času priprav na izmenjavo pomagali reševati mentorji ESN, ki so bili dodeljeni vsakemu Erasmus študentu. ESN je študentska organizacija, ki skrbi za tuje študente in jo najdete domala v vsaki državi, v kateri je možna izmenjava Erasmus.
Ob prihodu v Gdansk me je tako že čakala študentka, ki mi je pokazala pot do študentskega doma, kjer sem pozneje prebival, ter mi dala prve napotke. Že naslednji dan smo imeli sprejem vseh Erasmus študentov na sedežu fakultete. V letnem semestru nas je bilo štirideset, in sicer iz Turčije, Grčije, Portugalske, Španije, Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije, Češke, Latvije ter seveda Slovenije. Najštevilčnejši so bili študenti iz Španije in Nemčije. Špance Poljska privlači predvsem zato, ker gre za popolnoma drugačno podnebje, prav tako pa je država zanje cenovno izjemno ugodna. Drugi najštevilčnejši so bili Nemci, od koder je bilo nekaj študentov, katerih starši so se preselili iz Poljske v Nemčijo in je torej Poljska zanje druga domovina. Tako so seveda ti študentje tudi tekoče govorili Poljsko. Študent iz Češke ter jaz sva bila edina, ki sva bila na izmenjavi sama, kar se je seveda pozneje izkazalo za veliko prednost.
Seveda pa je bil prvotni namen izmenjave študij na Poljskem. Večina Erasmus študentov je bilo študentov ekonomije. Sedež te fakultete je v mestu Sopot, ki bi ga na hitro lahko primerjali z našim Portorožem, saj se njegovi prebivalci preživljajo v glavnem s turizmom. Mesto leži na skrajnem severu Poljske, tik ob Baltskem morju. Ob glavni ulici se vrstijo številni lokali in diskoteke, ob koncu ulice pa že vabi peščena plaža. Le nekaj minut hoje od centra mesta se nahaja mogočna stavba fakultete. S samim študijem sem bil izjemno zadovoljen, saj so vsa predavanja potekala v angleščini, predavali pa so nam profesorji z večletnimi, tudi mednarodnimi izkušnjami. Posebej všeč mi
je bilo, da smo imeli predavanja skupaj s poljskimi študenti. Na tej fakulteti je namreč mogoče, da poljski študentje študirajo v angleščini in so tako v neprestanem stiku s tujimi študenti ter tako nadgrajujejo znanje tujega jezika in sklepajo nova prijateljstva. Sam sem sicer na Poljskem pripravljal zaključno delo, vendar sem kljub temu opravil nekaj izpitov, ki so mi dali nekaj več znanja o Poljski, ki je tudi predmet moje raziskave.
Za študente je dobro poskrbljeno
Za Poljsko med ljudmi še vedno veljajo nekateri stereotipni pogledi. Sam sem državo obiskal že večkrat, sicer pretežno južni del, vendar moram reči, da se ta kot celota počasi, a vztrajno razvija. Navsezadnje je edina država, ki v času finančne in gospodarske krize beleži večjo gospodarsko rast, morebiti res zaradi velikih državnih investicij v izgradnjo cestnih povezav in infrastrukture.
Tudi za študente je na Poljskem dobro poskrbljeno. Zagotovljen nam je bil 51 % popust na ves javni prevoz, kar nam je omogočalo izredno poceni izlete po vsej državi. Vsi Erasmus študentje pa smo prav tako dobili poljske mobilne številke z brezplačnim pošiljanjem sporočil med Erasmus študenti, kar nam je prišlo zelo prav.
Organizirani so bili številni izleti, obiskali smo številna arhitekturno in družbeno zanimiva mesta, kot so
Torun, Poznan, Olsztyn, Malbork. Odpravili smo se tudi na srečanje vseh Erasmus študentov na Poljskem, ki je bilo v Wroclawu. Tam smo v družbi z ostalimi tujimi študenti spoznavali mesto ter bili na številnih zabavah, ki so nam jih pripravili.
Da ni bilo preveč domo-tožja, so poskrbeli prijatelji, saj sem bil deležen kar dveh obiskov iz Slovenije. Prinesli so mi nekaj domačih dobrot, s katerimi smo se skupaj pogostili. Svojim slovenskim prijateljem sem razkazal mesti Gdansk in Sopot, nad njunimi lepotami so bili navdušeni.
Mestni utrip v znamenju nogometa
Leto 2012 je za Poljsko nekaj posebnega, saj so bili tudi gostitelji evropskega nogometnega prvenstva. To se je dalo čutiti na vsakem koraku, saj so mrzlične priprave na ta dogodek potekale po vsej državi že vse od prihoda in so se iz meseca v mesec samo še stopnjevale. Kdor je bil v zadnjih letih na Poljskem ve, da se je ta spremenila v eno samo gradbišče, vendar je bilo to v zadnjega pol leta še bolj očitno. Čeprav se nam je tekom potovanj po državi zdelo, da bo nemogoče, da bi bili vsi arhitekturni projekti končani do junija, jim je v grobem nekako uspelo. Izgradnje cest, ki jim jih ni uspelo v celoti izvesti, pa verjamem, da bodo dokončane v naslednjih letih, saj bo to omogočilo dosti hitrejše potovanje v prihodnosti.
Nekoliko strahu smo glede Poljske imeli le glede znanja tujih jezikov ljudi, ki so zaposleni pri javnem transportu, saj ti po večini ne govorijo angleško, tako da smo večkrat morali uporabljati svoje znanje poljščine, ki smo si ga nabrali tekom našega bivanja, v veliko pomoč pa so nam bili tudi poljski prijatelji, s katerimi smo se veliko družili. Za evropsko prvenstvo so se organizatorji domislili dobre rešitve: organizirali so mreže prostovoljcev, ki so bili na vseh večjih železniških postajah ter pomagali navijačem, tako domačim kot tujim. Kot mi je povedal eden izmed njih, so bili na voljo za pomoč na dan tekme, kakor tudi dan pred in po tekmi.
V tem mesecu dni je Poljska resnično bila prepreže-na s turisti in navijači iz vse Evrope in tudi od drugod. Tako so se ulice Gdanska, So-pota in Gdinye v času tekem popolnoma obarvale v rdeče zaradi Špancev, v zeleno zaradi Ircev, karirasto zaradi Hrvatov, v barve Nemcev, Grkov in še koga. Po vseh lokalih in terasah so bile televizije in vladalo je resnično navijaško vzdušje. S prijateljico iz Grčije in prijateljem iz Poljske se nam je ponudila odlična priložnost, da si eno tekmo ogledamo tudi v živo. Tako smo si ogledali zadnjo tekmo, ki je bila odigrana v Gdansku, to je bila tekma med Nemčijo in Grčijo. S to tekmo je Poljska sklenila svoj organizacijski del tega tekmovanja. Že naslednje dni pa so se v sredstvih javnega obveščanja spraševali, kaj bodo sedaj naredili s temi objekti, ki so predsta-
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Izvirni greh je v parlamentu
Minule dneve so zaznamovale vremenske nevšečnosti, te so ogrozile in popestrile dopustovanje tudi marsikomu izmed naših poslušalcev, ki se je znašel na Jadranski obali ali v Avstriji, ter tudi začetek parlamentarnih počitnic in pričakovanje začetka olimpijskih iger v Londonu.
Vreme se je idealno vklopilo v prevladujoče prikazovanje in izpostavljanje samo slabega, napovedi katastrof in kot kaže našega neizbežnega konca - vsaj če poslušamo nekatere naših vodilnih politikov in seveda medije, ki temu asistirajo in podpihujejo do nezavesti. Samo da je zgodba, ter da se bere, gleda in posluša. Če je res in resnično pomembno, koga briga! Kakšne pa bodo in so že posledice takšnega prikazovanja stanja v državi, pa očitno teh ne skrbi. Ali o tem sploh ne razmišljajo ali pa to delajo zavestno in namerno. Vsaditi strah v ljudi je nekaj najslabšega, ker s tem ti postanejo pasivni, neambiciozni, brez kreativnosti in zaupanja vase, če naštejem le nekaj značilnosti. In takšne je enostavno in lahko podrediti in voditi. Je to namen? Ali izključno vodilo: čim slabše, tem boljše za nas? Potem pa se čudimo, da nam stvari v državi ne gredo v pričakovane smeri, ki si jih državljani in državljanke zaslužimo. Postajamo panični in ne vidimo izhoda. Kje je potem stimulativno okolje, ki spodbuja razvoj, ustvarjalnost, blaginjo in vse drugo, kar si želimo in pričakujemo? Kje je cilj mladih generacij? Če ga ni za nas, kako bo še za tujce, ki si jih želimo, predvsem njihovih vlaganj! Kot da ne vemo, kaj želimo in kam hočemo. Kakšna sreča, da so se začele parlamentarne počitnice! Žal pa niso tudi politične, torej da bi vsi poslanci in tudi politiki šli na dopust! Čim daljši po možnosti! Takšen dopust predlagam tudi za novinarje in urednike medijev, ki so podobni podpihovalci. Seveda so v državi slabe stvari, ki jih je treba odpraviti, spremeniti, izboljšati. Ob tem tudi koga zapreti, da ne bo pomote. Vendar naredimo to na normalen način, ne histerično ali pa samo po naših željah in pričakovanjih. Torej naših ne, druge pa. Znova moram poudariti, da je izvirni greh v slabi regulativi, slabi zakonodaji, ki ni zajela vsega, kar mora. In kdo je za to kriv? Politiki in zlasti poslanci, ki so vse to sprejeli. Oni še najbolj, čeprav glasujejo, kot jim je naročeno. Vendar jih to ne odvezuje odgovornosti za sprejeto. Če niso razmislili pred sprejemom, so krivi za slabo vsebino. Morda nisem na pravi poti, vendar trdim, da je izvirni greh v parlamentu. Tega pa se pusti skoraj popolnoma na miru, razen v primeru čudnih diplom ali drugih nepravilnosti, ki so jih poslanci zagrešili. To na stanje v državi praktično nima nobenega vpliva. Za to so organi, ki bi jih za nepravilnosti morali kaznovati ali karkoli že, ne pa da je to bolj pomembno od vsebine življenjsko pomembnih odločitev v parlamentu. O tem pa skoraj nič. Žalostno in smešno hkrati. Zvezde medijev so politiki in ministri, tokrat pustimo tajkune ob strani, ker so posledica prej povedanega. Kaj pa poslanci? Njih ne bo nihče poklical na odgovornost za sprejeto? Morda pa kdaj bo, upam. Takrat bi se tudi pokazalo, kdo je kdo. Kdo zna in resnično hoče delati v dobro državljank in državljanov in kdo je samo strankarski vojak. Bojim se, da je do takrat še zelo dolga pot. Smo jo sposobni skrajšati?
Za konec pa primerjava z olimpijskimi igrami, ki se začenjajo v Londonu, in parlamentarnimi počitnicami. Pri obeh si želim, da bi trajale čim dlje!
vljali izredno velik strošek izgradnje, podobno velik pa bo sedaj strošek njihovega vzdrževanja. Ne glede na vse, verjamem, da je bilo izredno dobro, da je Poljska pristopila k organizaciji tega tekmovanja in se tako predstavila kot moderna in v prihodnost zazrta država.
Konec evropskega prvenstva v nogometu pa je sovpadal tudi s koncem letnega semestra na fakultetah. Domov so začeli odhajati prvi
Erasmus študentje, obogateni z novimi znanji, nepozabnimi dogodivščinami in prijateljstvi. Slovo je bilo izredno težko, saj smo postali tako rekoč prava družina ter se močno navezali drug na drugega. Konec junija smo bili že vsak v svoji državi. Sedaj nam ostanejo samo še stiki prek spleta. Upam, da bodo prijateljstva ostala, saj smo si obljubili, da se bomo tudi obiskovali.
Uroš Sitar
Tenis
Blaž Rola zmagal na turnirju v Avstriji
Stran 12
Nogomet
Zavrč v pričakovanju uvodne tekme
Stran 12
Olimpijske igre
Spektakularna otvoritev Stran 13
Nogomet
Dve zmagi Nogometne šole Drava
Stran 13
Balonarstvo
16. Mednarodni balonarski praznik
Stran 14
Tenis
Blaž Rola: »Najslabše igram proti prijateljem« Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 3. krog
Kljub dobri igri drugi poraz
Aluminij -Domžale 0:1(0:0)
STRELEC: 0:1 Balkovec (80.)
ALUMINIJ: Murko, Kožar, Topolovec, Žagar (od 60. Kmetec), Sulejmanovič, Dre-venšek, Spahič, Bingo, Medved, Kurež, Režonja (od 78. Pečovnik). Trener: Bojan Flis.
DOMŽALE: Vidmar, Sku-bic, Zec, Živec, Vuk (od 81. Balokog), Rems, Korun, Ši-munovič, Balkovec, Majer(od 64. Kovjenič), Kous (od 46. Požeg). Trener: Stevan Mojsi-lovlč.
RUMENI KARTONI: Korun (47.), Zec (61.), Kmetec (84.).
Končno so tudi nogometaši Aluminija odigrali prvo domače srečanje. Pričakovanja in priprave so bile na vseh segmentih, saj so v Kidričevem hoteli na začetku zapustiti dober vtis. Tako so stekle priprave navijačev, ki so se pred tekmo sprehodili skozi Kidričevo ter potem navijali za svoje nogometaše, ob prihodu na stadion pa prejeli aplavz. Pred tekmo je bilo veliko zaskrbljenih pogledov v nebo, ki je postajalo vedno bolj črno, kar ni obetalo nič dobrega. Sicer pa v igralskem kadru, ki ga je domači trener Bojan Flis poslal na igrišče, ni bilo sprememb v primerjavi z ekipo, ki je nastopila v Kranju. V ekipi se je pojavil tudi Almir Sulejmanovič, ki je na glavi nosil obvezo.
Tekma se je pričela in v prvih petih minutah so oboji poskušali po enkrat: pri gostih Darko Zec v 2. minuti, pri domačih pa Tadej Kožar v 4. minuti. Potem pa se je razbesnelo pravo neurje. Najprej naliv, potem pa je začela padati toča in sodnik Nejc Kajtazovič je igralce zaradi var-
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Medved (Aluminij, rdeči dres) je bil med najboljšimi posamezniki na nedeljski tekmi.
nosti poslal v slačilnice. Dolgih sedemnajst minut je trajalo, da so se nogometaši vrnili na igrišče in nadaljevali s srečanjem. V prvih desetih minutah nadaljevanja so bili gostje nevarnejši, predvsem po njihovi levi strani. Torej so bile »luknje« pri nogometaših Aluminija na njihovi desni strani. V 7. minuti je Goran Vuk poskušal z leve strani, z iste strani pa tudi Živec v 11. minuti - njegov strel je zletel mimo desnega vratnika, dve minuti kasneje pa je Šimunovič dobro streljal po tleh, vratar Murko je kratko odbil, vendar je izkušeni Klemen Bingo razčistil neugodno situacijo in žogo poslal v polje. Do konca polčasa je bila igra dinamična, razgibana. Polagoma so Kidričani vzpostavili ravnotežje in dvakrat resneje ogrozili vratarja gostov Vidmarja. Strela
Foto: Črtomir Goznik
Uvod v tekmo je krojil močan naliv in toča.
Denisa Topolovca v 23. minuti in v 30. minuti Marka Drevenška nista našla poti v mrežo.
V drugem polčasu so domači nogometaši pokazali, da znajo igrati in biti nevarni. V 51. minuti je nad Gregorjem Režonjo storil prekršek Korun. Prosti strel z desne strani je izvedel sam Režo-nja. Vzel je zalet in močno udaril pod prečko. Navijači domačih so že mislili, da bo žoga končala v mreži, vendar je vratar gostov Vidmar s skrajnimi napori žogo odbil v kot. V tem delu igre je posijalo tudi sonce. Domači so nadaljevali dobro. V 67. minuti je iz prostega strela poizkusil Marko Drevenšek, na žalost pa je žoga zletela preko vratnika. V zadnjih dvajsetih minutah so gostje bolj pritisnili, dvignili ritem igre in pred domačimi vrati je postajalo vedno bolj nevarno. Domači so
Iz Aluminija
V sredo prihaja Luka Koper
Nogometaši Aluminija bodo v šestih dneh tega tedna imeli zelo naporen program. Odigrali bodo tri tekme (z Domžalami so tekmo že odigrali). Sledi pa sredina tekma proti Luki Koper, ki bi morala biti odigrana 14. julija, vendar je bila zaradi obveznosti koprskih »kanarčkov« prestavljena na to sredo. V soboto pa gostujejo še v Velenju. Koper je vse prej kot lahek nasprotnik in nogometaši Aluminija se bodo morali potruditi, da bi končno osvojili točko. Njihova forma je v vzponu in enkrat je vselej prvič. Zakaj pa ne bi bilo to v sredo (jutri). »Mi se bomo najprej malo spočili ter se ob tem pripravljali na naše sredine nasprotnike. Ne bo nam lahko, vendar moramo zaigrati bolje in končno tudi zadeti. Igrali bomo na zmago in to ne glede na to, s kom igramo,« je pred sredino tekmo z Luko Koprom dejal trener Aluminija Bojan Flis. Seveda si vsi skupaj želijo uspeha in pa predvsem lepega vremena, saj bo potem več gledalcev in navijačev.
Danilo Klajnšek
v 74. minuti imeli veliko priložnost, morebiti tudi za zmago. Po desni strani je prodrl Aljaž Medved, lepo zaposlil Marka Kmetca, ki je streljal z levo nogo, na mestu pa je bil vratar Vidmar. V 80. minuti pa so se veselili gostje. Dosegli so zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega. Jure Balkovec je bil na levi strani v kazenskem prostoru domačih in streljal. Žoga je zadela nekoga v domači obrambi, se odbila nazaj do njega in ta je v drugem poskusu le spravil žogo v mrežo. Veliko je bilo veselje pri gostih. Domači so se trudili, da bi vsaj izenačili, vendar strela Marka Drevenška nista našla poti v domžalsko mrežo. Tri točke so odšle v Domžale, domačim pa ostaja upanje, da bo v prihodnje bolje.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis, trener Aluminija: »Čestitam gostom za zmago. Mi smo igrali na zmago, ker drugače pač ne znamo. Žal pa se nam ni izšlo. Imeli smo svoje priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Gostje so v drugem polčasu dvignili ritem igre, igrali s pritiskom in na koncu dosegli dokaj srečni zadetek.«
Stevan Mojsilovič, trener Domžal: »Za zmago smo seveda veseli in zadovoljni. Ob tem bi čestital domačim ob prvem nastopu pred svojimi navijači in želim, da bi v nadaljevanju zaigrali tako, da bomo tudi v naslednji sezoni igrali z njimi. Mislim, da je naša zmaga zaslužena, naleteli pa smo na močan upor Aluminija.«
m
PRVALIGA
IM25
REZULTATI 3. KROGA:
Aluminij - Domžale 0:1 (0:0), strelec: Balkovec (80.); Luka Koper - Triglav 0:0;
Mura 05 - Maribor 1:3 (0:1), strelci: Fajič (84.), Vidovič (23.), Ploj (50.),
Komazec (72.);					
Olimpija - Gorica 1:3 (0:2), strelci: Božič (67.), A. Jogan (10.), Arčon					
(18., 58.);					
Celje - RudarVelenje 1:1 (1:1):strelca: Bezjak(19.), Rošer(17. iz 11-m)					
1. MARIBOR	3	2	1	0	6:2 7
2. CELJE	3	2	1	0	3:1 7
3. GORICA	3	2	0	1	7:5 6
4. DOMŽALE	3	2	0	1	3:2 6
5. TRIGLAV	3	1	1	1	1:1 4
6. OLIMPIJA	3	1	0	2	7:5 3
7. LUKA KOPER	2	0	2	0	0:0 2
8. RUDAR VELENJE	3	0	2	1	2:7 2
9. MURA 05	3	0	1	2	3:7 1
10. ALUMINIJ	2	0	0	2	0:2 0
Nogomet • 1. SNL
Goričani odžagali Siljaka?
3. krog prve lige je prinesel zanimiv razplet. V Kidričevem se je pisala zgodovina, saj so domači nogometaši prvič v samostojni Sloveniji igrali pred svojo publiko v prvi ligi, kljub temu pa popuščanja Domžal ni bilo, tako da so točke po golu Balkovca odpotovale v osrednjo Slovenijo. Tekma je bila v uvodu zaradi močnega naliva s točo prekinjena za petnajst minut. Kidričane čaka še kar nekaj dela, kajti razlika med prvo in 2. ligo je očitno precejšnja. Na »evropskem obračunu« sta se pomerila stara znanca Mura in Maribor. Ekipi, ki še edini Slovenijo zastopata v Evropi, sta pokazali všečen nogomet, prepričljivejši pa so bili vijoličasti, ki so Muro pustili na eni sami točki v prvenstvu. V oči bode predvsem tanek igralski kader Sobočanov. Odigrani so bile le trije krogi, toda obeta se prva menjava trenerja. Olimpija, ki je pred sezono napovedovala naskok na sam vrh, je namreč katastrofalno krenila v prvenstvo, tokrat jo je ugnal »goriški otroški vrtec« in poskrbel za razburkan teden v prestolnici. Srečanje med zelenimi in modrimi si je ogledalo sramotnih 300 gledalcev. V sobotni nogometni uspavanki med Koprom in Triglavom gledalci niso videli golov, kljub temu, da je bil Koper precej boljši. Dva zadetka pa so videli ljubitelji nogometa na savinjsko-šaleškem obračunu med Celjani in Velenjčani. Celjani s točko prednosti še vedno vodijo na lestvici.
V Evropi le še Maribor in Mura
Nogometaši Maribora imajo izjemno priložnost, da se uvrstijo vsaj v skupinski del Lige Evropa. Po zmagoslavju tudi na drugem srečanju predkroga Lige prvakov proti nebogljenemu sarajevskemu Železničarju bo namreč v 3. predkrogu njihov tekmec Dudelange iz Luksemburga, ki je šokiral Salzburg. Luksemburžani, kljub temu, da jih ne gre podcenjevati, ne bi smeli biti resnejša ovira. Še bolj kot Maribor pa je v preteklem tednu v Evropi navdušila Mura, ki je s slovitim bolgarskim CSKA-jem remizirala in se zaradi zadetka v gosteh uvrstila v 3. predkrog Lige Evropa. Tam jo čaka Arsenal iz Kijeva. Manj sreče pa je imela Olimpija, ki jo je izločil norveški Tromso, tako da so Ljubljančani zaključili z letošnjo evropsko zgodbo.
tp
Tenis
Uspešni ptujski tenisači
■ V|
Za ptujsko teniško trojko - Sven Lah, Nina Potočnik in Blaž Rola - je uspešen teden. Najmlajši Lah je nastopal med posamezniki in med dvojicami na evropskem prvenstvu U-14 v Pilznu. Med 128 najboljšimi mladimi tenisači v Evropi v tej starostni skupini je član Tenis kluba Terme Ptuj naletel v uvodu na premočnega nasprotnika Lukasa Kleina iz Slovaške, ki ga je glede na rezultat gladko premagal s 6:2 in 6:1. Veliko bolje kot med posamezniki je Svenu Lahu šlo na turnirju dvojic, na katerem je igral v paru z Gregorjem Kokaljem. Naš par je dosegel v dveh napetih uvodnih dvobojih dve zmagi, potem ko sta premagala par Mario Calmic/Vristian Lozan in Marko Osmakčič/Cedric Rudolf, medtem ko je moral priznati premoč češki dvojici Stepan Holis/Vojtech Prokop. Nadarjeni ptujski teniški igralec si je na Češkem na evropskem prvenstvu nabral kar nekaj novih izkušenj in je tudi v živo ter realno videl teniško moč svojih sovrstnikov. To moč malo bolje pozna naša teniška igralka Nina Potočnik, ki je prejšnji teden nastopila kot članica slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu do šestnajstega leta starosti v Moskvi. V National Tennis Center of Russia oziroma nacionalnem ruskem teniškem centru je Potočnikova bila v prvem krogu prosta, v drugem je gladko s 6:0 in 6:3 premagala Danko Emilie Francati, medtem ko je v tretjem krogu izpadla proti prvi nosilki Ani Konjuh. Ptujčanka je proti hrvaški igralki osvojila prvi niz s 7:5, naslednja dva pa je izgubila s 6:1. Potočnikova se je dobro upirala prvi nosilki in je še več kot med posameznicami pokazala med dvojicami, kjer je nastopila z Manco Pislak. Slovenski par je najprej ugnal portugalski par Mariana Carreira/Ana Filipa
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je z dobrimi igrami močno povzpel na lestvici ATP.
Santos, nato litvanski Greta Kerezaite/Justina Mikulsyte in izgubil s češkim parom Kristyna Rouckova/Katarina Siniakova. Tudi Potočnikova je na evropskem prvenstvu v Moskvi igrala dobro in po krajši igralski pavzi ponovno prihaja v staro formo.
Blaž Rola zmagal v Avstriji
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je bil tretjepostavljeni nosilec na 10.000 dolarjev vrednem turnirju Thermenregion Bad Waltersdorf Open. V Avstriji je 21-letni tenisač igral iz kroga v krog bolje in je prišel do pomembne turnirske zmage, potem ko je v velikem finalu premagal Avstrijca Ni-colasa Reissiga z 2:0 v nizih. Pred tem je Rola za končno zmago v nizu premagal Hrvata Josipa Mesina, Avstrijca Michaela Eibla, Šveda Markusa Ericksona in Avstrijca Pascala Brunnera. S tem turnirskim uspehom se bo Rola z 562. mesta svetovne teniške lestvice povzpel kar za nekaj mest in se bo približal njegovi najvišji uvrstitvi na tej lestvici, ki
sega v leto 2010, ko je bil 388 igralec sveta. Svoje dobre igre je Ptujčan nadgradil tudi v igri parov z Martinom Rmusom, ki sta dobila prva dva dvoboja in sta izpadla proti Avstrijcu Maximilianu Neuchristu in Hrvatu Mateju Paviču.
Rezultati:
EP v Pilznu (U-14): posamezno:
Sven Lah (Slo/TK Terme Ptuj) -Lukas Klein (Slo) 2:6, 1:6 dvojice: Grega Kokalj/Sven Lah (Slo)
-	Mario Calmic/Vristian Lozan (Rom) 3:6, 6:4, 10:6
Grega Kokalj/Sven Lah (Slo) -Marko Osmakcic/Cedric Rudolf (Švi) 6:3, 4:6, 11:9 Grega Kokalj/Sven Lah (Slo)
-	Stepan Holis/Vojtech Prokop (Češ) 4:6, 4:6
EP v Moskvi (U-16): posamezno
Nina Potočnik (Slo/TK Terme Ptuj) - Emilie Francati (Dan) 6:0, 6:3
Nina Potočnik (Slo/TK Terme Ptuj) - Ana Konjuh (Hrv) 5:7, 6:1, 6:1
dvojice:
Manca Pislak/Nina Potočnik (Slo) - Mariana Carreira/Ana Filipa Santos (Por) 6:4, 6:4
Manca Pislak/Nina Potočnik (Slo) - Greta Kerezaite/Justina Mikulsyte (Lit) 2:6, 2:6
Manca Pislak/Nina Potočnik (Slo) - Kristyna Rouckova/Katarina Siniakova (Češ) 2:6, 1:6 Thermenregion Bad Waltersdorf Open:
posamezniki:
Blaž Rola (Slo) - Josip Mesin (Hrv) 6:1, 6:2
Blaž Rola (Slo) - Michael Eibl (Aus) 6:2, 6:1
Blaž Rola (Slo) - Markus Erickson (Šve) 6:4, 6:7, 6:2
Blaž Rola (Slo) - Pascal Brunner (Aus) 6:3, 6:4
Blaž Rola (Slo) - Nicolas Reissig (Aus) 6:3, 6:2 dvojice:
Blaž Rola/Martin Rmus (Slo) -Ryan Agar (Aus)/Sebastian Bader (Aus) 6:2, 6:3
Blaž Rola/Martin Rmus (Slo) - Matthias Hirschmann (Aus)/Pa-trick Schmolzer (Aus) 6:1, 6:1
Blaž Rola/Martin Rmus (Slo) -Maximilian Neuchrist (Aus)/Mate Pavič (Hrv) 3:6, 6:3 (10:6)
David Breznik
Boks • poletna revija na Ptuju
V ringu Lazar, Kujavec in Drevenšek!
Boks klub Ring skozi poletje redno organizira »sparing« prijateljske poletne boksarske
revije. Na tokratni v petek je bil obisk zelo dober in videli smo nekaj manj dvobojev
kot po navadi. Skupno jih je bilo pet, svoje tekmovalce pa so imeli Boks klub Sande,
Foto: Črtomir Goznik
Lazar, Kujavec in Drevenšek v ringu
Boks klub Slovenska Bistrica in Boks klub Ring s Ptuja. Na udeležbo je očitno vplival tudi poletni počitniški dopust, vendar so ne glede na to gledalci dvobojev prišli na svoj račun. Novinec v ptujski ekipi Denis Lazar je zares pravi potencial in je takoj na začetku prve runde prevzel iniciativo proti Žanu Vouku. Dobro izpeljane kombinacije udarcev so sodnike prisilile, da je mlademu boksarju štel že v prvi rundi, medtem ko je Lazar v drugi samo še stopnjeval svoj tempo natančnih udarcev in sledila je logična prekinitev dvoboja ter zmaga Lazarja. Naslednji zelo mlad domači boksar je bil na delu Denis Drevenšek, ki mu je nasproti stal izkušenejši Alen Pauman. Temu so izkušnje prišle prav, saj je potrpežljivo čakal na svoje priložnosti in je nekajkrat natančno zadel Drevenška, ki je bil veliko aktivnejši nasprotnik, vendar je veliko njegovih udarcev
Nogomet m 2. SNL
Dob, Zavrč, Krško, Krka, Šenčur ali kdo drug?
S tekmami 1. kroga bodo ta konec tedna s prvenstvom pričeli tudi nogometaši v 2. ligi. Za nas bo tudi to sezono izjemno zanimiva, saj bo v njej nastopal Zavrč, ki ima, kljub temu, da je novinec v ligi, izjemno smele načrte. Varovanci Mirana Emeršiča se namreč spogledujejo z mesti, ki vodijo v prvo ligo. Sicer je v športu vedno tako, da je treba najprej skočiti in šele nato reči hop, toda v situaciji, v kakršni slovenski klubski nogomet trenutno je (izjema je le Maribor), prva liga vseeno ni utopija, poleg tega pa v Zavrču premorejo izjemne infrastrukturne pogoje, ki jih bodo letos še oplemenitili (dogradnja tribun).
Čeprav prestopni rok za nogometaše traja do 31. 8. in je na tržišču še ogromno dobrih nogometašev, tako da lahko pride še do korenitih sprememb v klubih, se zdi, da bodo najresnejši tekmeci belo-črnih lanski podprvak Dob, Krško, Šenčur in ambiciozni novinec Krka. Seveda ne gre izključiti kakšnega presenečenja, vendar pa se nekako v tem trenutku zdi, da bo omenjena peterica med seboj obračunala po najvišjih mestih. Dob je od lani sicer izgubil svojega prvega strelca Gorana Vuka (Domžale), toda okostje ekipe je ostalo enako, poleg tega pa je klub finančno dobro stoječ, obenem pa veliko naporov v Dobu vlagajo v infrastrukturo, ki jim je lani preprečila pot v prvo ligo. Glavna okrepitev Doba je zaenkrat Luka Prašnikar. Šenčur je v pretekli sezoni nastopal v polfinalu Pokala Hervis, kar dobro priča o moči gorenjske ekipe. Obenem bo tekmecem težko igrati v Šenčurju, saj je igrišče tam v izjemno slabem stanju, na kar pa so varovanci Braneta Pavlina (brat Mirana Pavlina) dodobra navajeni. Tudi na Krško ne smemo pozabiti, saj so varovanci Adnana Zildžovica, svoj čas je treniral ptujsko Dravo, dobro vodeni, obenem pa so se zeleni precej okrepili (Dvorančič, Čatic), veliko pa v klubu stavijo tudi na svoj podmladek, s katerim se v zadnjem času dela odlično. Krčani bodo tudi letos nastopali z ekipo B. Poleg Zavrča je novinec v ekipi tudi novomeška Krka, ki se počasi vrača med najboljše. V klubu stavijo predvsem na domač kader, nad vsem skupaj pa kot direktor bdi bivši reprezentant Sašo Udovič.
Eno izmed presenečenj sezone bi lahko bila ekipa iz Radomelj, ki velja za stabilnega ligaša, obenem pa je za ekipo leto dno izkušenj v ligi. Hrbtenico ekipe tvorijo izkušeni nogometaši, ki so v svojih karierah nastopali tudi v prvi ligi (Lunder, Varga, Zavrl ...). Zelo zanimivo poletje ima za seboj Dravinja, ki ji je tik pred zdajci uspelo ostati v 2. ligi. Igralci iz posode so se vrnili v Maribor, vsekakor pa je največja in najboljša okrepitev kluba Robert Pevnik, ki je končal s svojo trenersko sago v Makedoniji. Neznanka ostaja ekipa Šmartnega ob Paki, ki praktično vsako sezono dodobra prevetri svojo zasedbo, kljub temu pa ji letos kakšne pretirane pozornosti ne gre namenjati, obenem pa bo nekoliko okrnjeno tudi sodelovanje s prvoligaškimi sosedi iz Velenja. Težka sezona čaka ekipo Šampiona iz Celja, saj je moštvo zapustilo ogromno kvalitetnih nogometašev, vrzeli pa so v klubu povečini zapolnili z igralci iz svojega bazena. Kot vse kaže se tudi Beli krajini ne obeta nič dobrega. Financ kronično primanjkuje, boljši nogometaši iz prejšnje sezone so si našli nove sredine in zdi se, da so v Črnomlju na prelomnici, ki bo morda celo ključna za nadaljnje delovanje nekdanjega prvoligaša. Tudi v novi sezoni bodo moštva igrala po tri krožnem tekmovalnem sistemu, zadnji krog pa je predviden za 26. 5. 2013, ko bo tudi dokončno znano, kdo se seli v rang višje in kdo bo iz lige izpadel. Pari 1. kroga 2. lige:
Roltek Dob - Bela krajina, Šampion - Krško, Garmin Šenčur - Zavrč, Krka - Dravinja in Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
V športnem parku v Zavrču pričakujejo prvo domačo tekmo v 2. SNL.
zgrešilo cilj oziroma so bili zaustavljeni v bloku. Dvoboj se je končal brez zmagovalca in je bil tudi zares zelo izenačen. Manj izenačen je bil naslednji med Alešem Kujavcem in Žigo Pečnikom. Kujavec je vse tri runde kontroliral dvoboj in je boksal racionalno, skon-centrirano in z glavo. Nasprotniku je zadal veliko več čistih udarcev, a kot velevajo pravila na teh poletnih boksarskih revijah na prostem, se je dvoboj končal z neodločenim rezultatom. Po seriji domačih tekmovalcev v ringu je za konec sledil še zanimiv klubski dvoboj Boks kluba Slovenska Bistrica. V njem sta se srečala slovenski boksarski selektor Damjan Šel
in Aljaž Venko, ki sta ponudila dober boks in zelo izenačeno partijo. V poletnem času je Boks klub Ring s Ptuja uspešno izvedel že četrto boksarsko revijo, na katerih si mladi predvsem nabirajo nove izkušnje v ringu. Naslednja revija na Ptuju bo na sporedu v petek, 10. avgusta, od 18. ure naprej.
Pari: Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Žan Vouk (BK Slovenska Bistrica)
Denis Drevenšek (BK Ring Ptuj) - Alen Paumann (BK Slovenska Bistrica)
Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Žiga Pečnik (BK Sande Team)
David Breznik
AH
ZA
<
Sam 0:4 A
Luk nilo Orn Furt Ške
Z
Mu Leto Igra Mat Filil Em' N
tret in 3. S pra gos gen Šen nai SN sali ko ren zav svo tren dri nog stri kar visi bili so ri z G
Bis1
iz Z žno nap prv zag
torek • 31. julija 2012
Olimpijske igre - London 2012
Štajerski	13
Slovenijo na OI v Londonu zastopa 65 tekmovalcev.
Olimpijske igre 2012
Spektakularna otvoritev
Nastop na olimpijskih igrah so sanje vsakega vrhunskega športnika.
Z izjemno otvoritvijo so se v noči s petka na soboto tudi uradno začele olimpijske igre v Londonu. Tekmovanja so se sicer začela že v sredo s prvimi tekmami v ženskem nogometu in nadaljevala v četrtek z moškim nogometom.
Kot vsi prireditelji tudi londonski napovedujejo najboljše olimpijske igre doslej, zatrjujejo pa tudi, da jih ne more pokvariti morebitno slabo vreme, ki je značilnost Velike Britanije.
Na igrah bo v 26 športih in na 34 prizoriščih nastopilo 10.490 športnikov, ki se bodo borili za 302 kompleta kolajn. Spremljalo jih bo 21.000 predstavnikov medijev. Na voljo je bilo 11 milijonov vstopnic, vključno s paraolimpijskimi igrami, 75 odstotkov so jih in jih še bodo prodali na Otoku. Prireditelji so za priprave na igre porabili 9,3 milijarde funtov oziroma 12 milijard evrov, kar je približno štirikrat več, kot so organizator-
Piše: David Breznik
Olimpijski utrip
Zadnjih nekaj dni ves svet diha v ritmu tridesetih olimpijskih iger moderne dobe, ki potekajo v Londonu. Britanska prestolnica tretjič gosti najboljše svetovne športnike in športnice in velik šov so nam organizatorji ponudili že s slovesno otvoritvijo. Režiser Danny Boyle je vanjo vpletel tradicionalne britanske elemente, hkrati pa si je dovolil poseči po vsej moderni tehnologiji in je naredil zares enkraten spektakel. V njem je bilo največje presenečenje prižig olimpijskega ognja, ki ga je prižgalo sedem zaenkrat še anonimnih mladih športnikov. Na mladih svet stoji je znan pregovor, ki je dobil pri tem prižiganju še dodatno moč in simboliko. Slednje je bilo na otvoritvi veliko in ob mimohodu britanske reprezentance se je v ozadju razlegala uspešnica Davida Bowieja Heroes. Skozi promenado so šli predstavniki kar 204 reprezentanc in med njimi je bilo veliko športnih herojev. A zame so pravzaprav heroji prav vsi, ki bodo tekmovali in zastopali svojo državo na olimpijskih igrah. Teh je nekaj več kot deset tisoč in večina izmed njih ne bo posegla po medaljah, ampak bo le sodelovala v Londonu in se držala mota francoskega barona Pierra de Coubertina, da je važno sodelovati in ne zmagati. A to načelo je v modernem času prevečkrat postavljeno na stran in prevečkrat opevamo le zmagovalce. Že res, da so ti največji heroji, vendar je velika večina športnikov, ki se udeležuje iger v Londonu, posvetila svoja življenja športu. To je v zadnjih letih storila tudi ptujska atletinja Nina Kolarič, ki je ure in ure trenirala, dosegla normo B, a ji je letos poškodba preprečila, da bi se stoodstotno pripravila. Naši vrhunski športnici je Olimpijski komite Slovenije dal rdečo luč za nastop v Londonu in tako žal izničil ure in ure trdih treningov in priprav za njen nastop v skoku v daljino. Tako se Kolaričevi, ki je nastopila v Pekingu, tokrat žal niso uresničile olimpijske sanje. Sanje vsakega športnika so nastopiti na največjem športnem dogodku na svetu, a le redkim se tudi uresničijo. Še večje sanje se uresničijo dobitnikom medalj in v izredni konkurenci moramo biti vsake medalje izredno veseli tudi Slovenci. Še več, vsem našim športnikom, ki nas zastopajo na olimpijadi, moramo stati ob strani in jim čestitati za njihov rezultat, ki je plod dolgega in trdega dela. Za nas so in morajo biti vsi naši športniki pravi junaki in največji junak prvih dni tekmovanja je nedvomno 38-letni kazahstanski kolesar Aleksander Vinokourov. Ta je v sobotni cestni dirki, ki si jo je ogledalo krepko več kot milijon ljudi, izpolnil svoje olimpijske sanje, ki jim je bil blizu z drugim mestom že na igrah v Sydneyu. Kolesarski veteran je bil ob pravem času na pravem mestu in je pred britanskim simbolom Buckinghamsko palačo visoko zmagovalno dvignil roke v zrak. Tako je Vinokourov že na uvodu spisal čudovito olimpijsko zgodbo, saj je ob koncu kariere dosegel eno svojih najpomembnejših zmag v karieri. Vsak sodelujoči športnik na igrah v Londonu ima svojo prav gotovo zanimivo zgodbo in vsak športnik je že z nastopom na največjem športnem dogodku na svetu dosanjal svoje sanje.
ji obljubljali v svoji kandidaturi. Najbolj so se povečali stroški varnosti.
Slovenijo zastopa 65 tekmovalcev v 16 športih, največ je plavalcev in atletov, po 12, tekmovali pa bodo še v kolesarstvu, gorskem kolesarstvu, triatlonu, judu, taekwondoju, streljanju, lokostrelstvu, badmintonu, namiznem tenisu, gimnastiki, veslanju, kajaku in kanuju na mirnih vodah, kajaku in kanuju na divjih vodah in jadranju. Med nastopajočimi v slovenski vrsti je, 100 let po tem, ko je Rudolf Cvetko v takrat še avstrijski sabljaški reprezentanci kot prvi Slovenec v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo, kar osem takih, ki so v karieri že stali na olimpijskem odru za zmagovalce. Športniki so doslej samostojni Sloveniji priborili že 15 kolajn, od tega tri najžlahtnej-šega leska, pet srebrnih in sedem bronastih. Zanimivo je, da so bile v obdobju samostojnosti vsake naslednje igre boljše. V Barceloni 1992 so Slovenci osvojili dve bronasti, v Atlanti 1996 dve srebrni, v Sydneyju 2000 dve zlati medalji, v Atenah je število osvojenih kolajn naraslo na štiri, v Pekingu jih je bilo že pet.
Mladi slovenski lokostre-lec Klemen Štrajhar je prebil led in se prvi med slovenskimi olimpijci v petek podal v tekmovalno areno. Imel je kvalifikacije, v katerih je zasedel 58. mesto, tako da ga na tekmi na izpadanje ta teden čaka tekmec iz „top 8".
Cestna preizkušnja kolesarjev na olimpijskih igrah ni potrdila napovedi. Dobil jo je kazahstanski veteran Aleksander Vinokurov, ki ni bil v krogu favoritov, a mu je v zadnjih kilometrih uspel napad. Njegovi akciji v zaključku 250 kilometrov dolge proge je odgovoril le Kolumbijec Rigoberto Uran, ki pa Kazahstanca v sprintu ni mogel ugnati. Tretje mesto je odločil sprint zasledovalne skupine, v kateri je bil najmočnejši Norvežan Alexander Kristoff. Najboljši Slovenec je bil Jani Brajkovič, ki je bil
Otvoritev olimpijskih iger je bila svojevrsten spektakel.
Kolesar Vinokourov je postal junak prvih dni tekmovanja z nepričakovano zmago na cestni dirki.
od začetka v ubežni skupini, na koncu pa je zasedel 21. mesto; v cilj je prišel v času tretjeuvrščenega. Olimpijska preizkušnja je še enkrat pokazala, kako nepredvidljiv je kolesarski šport. Čeprav je večina strokovnjakov napovedala zmago britanskega sprin-terskega šampiona Marka Cavendisha, se je razpletlo drugače. Britanci niso našli dovolj zaveznikov, da bi prišlo do sprinta glavnine, kar je najbolje izkoristil 38-letni kazahstanski veteran Aleksander Vinokurov.
Američan Ryan Lochte je prvi tokratni olimpijski zmagovalec v plavanju. Na
prvi finalni odločitvi plavalnega sporeda v Londonu je prepričljivo slavil na 400 metrov mešano. Za razočaranje pa je s šele četrtim mestom poskrbel drugi Američan v finalu Michael Phelps. Ameriški plavalni zvezdnik je imel že v predtekmovanju precej težav in se je v finale uvrstil šele kot osmi.
Nogometaši Brazilije so prva reprezentanca, ki se ji je na olimpijskem turnirju v nogometu uspelo uvrstiti v četrtfinale, potem ko so s 3:1 na Old Traffordu v Ma-chestru ugnali izbrano vrsto Belorusije.
Od olimpijskih iger v Londonu se je morala po-
sloviti Tameka Williams, sprinterka iz majhne karibske države Sveti Krištof in Nevis. Williamsova sicer ni padla na dopinškem testu, temveč je sama razkrila uživanje določenih snovi. Nacionalni olimpijski komite podrobnosti o tem za zdaj ni razkril.
Najpomembnejši nastopi naših bodo do četrtka naslednji: danes (torek) nastop judoistke Urške Žolnir v kategoriji do 63 kilogramov, v sredo nastop kajakaša Petra Kauzerja v finalu slaloma in v četrtek nastop dvojnega dvojca veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika.
STA in L. K.
Foto: sta
Foto: sta
Foto: sta
Foto: sta
Nogomet • Prijateljski tekmi
Dve zmagi Nogometne šole Drava
V sklopu prijateljskih pripravljalnih tekem je članska ekipa Nogometne šole Drava pod vodstvom Franca Fridla odigrala dve tekmi in zabeležila dve zmagi. Ptujčani so že v četrtek na domačem igrišču malo presenetljivo s 3:1 ugnali drugoligaško ekipo Šampio-na. Celjani so glede na razred tekmovanja veljali za favorite, vendar so igralci Drave pokazali dobro predstavo in so zasluženo zmagali. Za Dravo sta zadela dvakrat Ljubeč in enkrat Antolič. V soboto pa je ptujska ekipa odigrala v go-steh srečanje proti Skorbi in ga dobila s 7:0. Prvih petinštirideset minut so si pripravili veliko priložnosti, vendar so le enkrat zadeli. V drugem polčasu so popolnoma prevzeli kontrolo na igrišču in so zabili še šest zadetkov. Med strelce so se vpisali dvakrat Antolič in
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Poli Drave so proti drugoligašu Sampionu prikazali zelo učinkovito igro.
Nogomet • Prijateljske tekme
Zavrč zlahka čez Bistrico
AHA EMMI BISTRICA -ZAVRČ 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šnajder (45.), 0:2 Sambolec (53.), 0:3 Letonja (66.), 0:4 Murat (76.)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne Lukič, Modrič, Mlakar, Korošec, Danilovič, Jelenko, A. Stegne, Divjak, Ornik, Janžič. Igrali so še: Topič, Furth, Greifoner. Trener: Gorazd Šket.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambo-lec, Murko, Kokol, Kuserbanj, A. Čeh, Letonja, Šnajder, Kelenc, Avguštin. Igrali so še: Sagadin, Ga-brovec, Matjašič, Kokot, Dugolin, Rumež, Filipovič, Murat. Trener: Miran Emeršič.
Nekdanja tekmeca, domači tretjeligaši AHA EMMI Bistrica in gostje drugoligaši Zavrč v 3. SNL vzhod, sta odigrala pripravljalno srečanje. Slednje je gostom veljalo kot nekakšna generalka pred gostovanjem v Šenčurju. Naslednji vikend se namreč prične tekmovanje v 2. SNL. Domačini so se dobro kosali z gosti iz Zavrča, ki so veliko prej pričeli s pripravami. Terenska pobuda je bila na strani završkih nogometašev, ki so svojo premoč kronali v zadnjih trenutkih prvega polčasa. V drugem polčasu so nadigrali nogometaše iz Slovenske Bistrice in dosegli še tri zadetke, kar je pomenilo pričakovano visoko zmago. Zelo dobri so bili gostje ob prekinitvah, saj so iz prekinitev dosegli vse štiri zadetke.
Gorazd Šket, trener AHA EMMI Bistrica: »Zaslužena zmaga gostov iz Zavrča. Nam pa je to
bila priložnost, da vidimo, kje še delamo napake, ki jih bo treba do starta prvenstva odpraviti, če si hočemo zagotoviti miren obstanek v 3. SNL vzhod.«
Danilo Klajnšek
MLADINCI
MURA 05 - ALUMINIJ 0:1
Strelec: Planinšek v 45. minuti
ALUMINIJ: Cvetič, Kajna, Bren-ce, Cafuta, Kaizer, Vindiš, Sagadin, Ž. Špehonja, Podbrežnik, Ki-rič, Petek. Igrali so še: Tetičkovič, Legčevič, Gerečnik, Kelc, Dvoršak - Špehar, Planinšek, Zečevič, Damše, Vujisič. Trener: Bojan Špehonja.
KADETI
MURA 05 - ALUMINIJ 1:1 (1:0)
Strelec za Aluminij: Dobaj v 55. minuti
ALUMINIJ: Janžekovič, Puhar, Majerič, Ahec, Bela, Knez, Vrba-nec, Rogina, Novak, Stopajnik, Dobaj. Igrali so še: Pungartnik, Kirbiš, Zorec, Petek, Hreljič, Drob-njak, Gale, Ornik, Pintarič. Trener: Tomislav Grbavac.
Mladinci in kadeti Aluminija so gostovali pri svojih vrstnikih v Murski Soboti in odigrali pripravljalni srečanji. Mladinci so premagali svoje sovrstnike, kadeti pa so se razšli z neodločenim izidom. Oboji pa so imeli težke pogoje, saj se je prvo srečanje pričelo ob 12. uri.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so uspešno prestali generalko.
po enkrat Klajderič, Marinič, Wagner in Nežmah. Članska ekipa Nogometne šole Drava je koristno izkoristila pripravljalni tekmi proti Šampionu
in Skorbi ter na teh dveh tekmah pokazala tudi solidno pripravljenost.
David Breznik
Nogomet • Prijateljski tekmi
Nogometaši Apač so pripravljeni
ROSNJA LOKA - APAČE
2:3 (1:1)
Strelci za Apače: Šenkiš, Šmi-goc in Jus
APAČE: Lendero, Zajc, Ivančič, Jus, Murko, Širovnik, Predikaka, Tramšek, Šenkiš, Krajnc. Igrali so še: Bauman, Šmigoc, Kozoderc, Merzidovšek. Trener: Bojan Bau-man.
Nogometaši Apač se temeljito pripravljajo na tekmovanje v 1. ligi MNZ Ptuj, ob tem pa igrajo prijateljske nogometne tekme. Tokrat so gostovali v Rošnji - Loki in po zanimivi igri na koncu premagali domačine. Žal pa so verjetno za nekaj časa izgubili mladega napadalca Nejca Šenkiša, ki se je poškodoval ter dobil mavec na levi nogi.
Danilo Klajnšek
ŽENSKI NOGOMET
RUDAR SKALE -DORNAVA 4:0 (3:0)
ŽNK DORNAVA: Maksimovič, Baklan, Ploj, Pavlec, Kristofič, Ljubec, Nežmah, Pernat, Cafuta, Veličkovič, Šalamun. Trener: Mitja Serdinšek.
Čez slabih štirinajst dni bodo s tekmovanjem pričela tudi dekleta v 1. SŽNL, natančneje v pokalnem tekmovanju, ko bodo nogometašice Dornave gostile sosede iz Maribora. V soboto so v pripravljalnem srečanju gostovale v Velenju pri domači ekipi Rudar -Škale. Domačinke so bile boljše in dokaj visoko odpravile gostje iz Dor-nave. Opravičilo za visok poraz pa je lahko tudi v tem, da so nastopile v oslabljeni sestavi, saj je manjkalo kar nekaj igralk. Malce se pozna tudi utrujenost od napornih treningov in verjetno je bil to glavni razlog za napake v obrambi, ki so botrovale prejetim zadetkom.
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport
Kasaška prireditev
Kasaško društvo Križevci pri Ljutomeru je pripravilo zanimivo, predvsem pa atraktivno kasaško-jahalno prireditev, ki jo je v KŠRC Križevci spremljalo okoli 600 gledalcev. Bolj kot tekmovalni dosežki v štirih kasaških in eni jahalni dirki je bila v ospredju skrb za ohranitev dolgoletne konjeniške tradicije v Križevcih, kjer so pred 138 leti potekale prve konjske dirke. Še zlasti atraktiven nastop so pripravile tekmovalke v dirki pod sedlom, kjer se je v ženski konkurenci najbolje znašla Nina Pirc s 13-letnim Interjem (Dušan Zorko, KK Ljutomer). REZULTATI - 1. dirka na 2000 metrov dolgi stezi: 1. Renta (Cimerman) 1:28,4, 2. Ariel (Kosi) 1:28,7, 3. Perlina (Antolič,
vsi KK Ljutomer) 1:29,0. 2. dirka za 2-l. konje, na 1600 metrov: 1. Regina OZ (Osterc, Slov. gorice Lenart) 1:29,8, 2. Dancer (Filipič) 1:40,0, 3. Doriana MS (Kosi, oba Ljutomer) 1:51,1. 3. dirka na 2000 metrov: 1. Rosabela (Dovžan, Komenda) 1:24,6, 2. Fani HD (He-ric) 1:26,0, 3. Lucius (Seršen, oba Ljutomer) 1:26,5. 4. dirka na 2000 metrov: 1. Rambo (Seršen) 1:34,5, 2. Franja NMK (Slana, oba Ljutomer) 1:35,3, 3. Nester Photo (Osterc, Slov. gorice Lenart) 1:35,5. Dirka pod sedlom na 1250 metrov: 1. Inter (Nina Pirc) 1:24,8, 2. Apofis (Darja Antolin) 1:25,5, 3. Alain Delon (Aleksandra Pajk, vse KK Ljutomer) 1:26,7.
NŠ
16. balonarski praznik
„Pisan balon je lahko enkratno vabilo na obisk Ptuja ..."
Na 16. balonarskem prazniku, ki je potekal od 27. do 29. julija, je BK Ptuj skupaj s Termami Ptuj gostil 18 ekip iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti, ki je potekala v balonarski bazi, Termah Ptuj, je 27. julija sodeloval tudi Marcus Antonius Primus, ki je skupaj z vestalkami s spustom papirnatega lampijona v nebo, opravil simbolično in svečano otvoritev letošnjega balonarskega praznika. Glavno nagrado je letos osvojil Dejan Buzeti iz Bakovcev v Pomurju.
Od načrtovanih treh poletov so uspešno izvedli oba jutranja, večernega jim je preprečil premočan veter. Bolj pa jim je bil naklonjen večer pri nočnem napihovanju, ko so kar nekaj radovednežev uspeli dvigniti v košarah, da so občudovali prizorišče in Ptuj ponoči z višine. V obeh poletih so uspeli prileteti do mostu za pešce, na katerem so jim postregli s pijačo, če so se le dovolj približali, nato pa nadaljevali let za lisico, ki jih je enkrat peljala preko starega dela mesta proti severu in postavila svoj cilj pod Kicarjem, drugič pa na drugi strani Drave ob južni obvoznici. V obeh poletih so tekmovali, končno glavno nagrado si je pridobil Dejan Buzeti iz Bakovcev v Pomurju.
„Ponovno smo bili deležni veliko pozitivnih komentarjev prebivalcev Ptuja, enako tudi udeležencev, še posebej iz tujine. V balonarstvu je dejansko potencial, ki se ga pri nas očitno bojimo razvijati. Ponuja se kar nekaj področij, predvsem pa bi se dalo narediti največ na področju promocije. Pisan balon je lahko enkratno vabilo za obisk Ptuja, doma pa je lahko krasna dopolnilna ponudba preko turističnih voženj. Balonarstvo na Ptuju bi si zaslužilo večjo podporo in resnejšo obravnavo vsaj po 20 letih delovanja," je po še enem uspešno izvedenem mednarodnem balonarskem prazniku povedal predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič.
BA
Foto: Valentina
Na letošnjem balonarskem prazniku je sodelovalo 18 ekip iz Nemčije, Avstrije in Slovenije.
Športni napovednik
Nogomet • 1. slovenska liga
Srečanje prestavljenega 1. kroga, sreda ob 18.00: Aluminij - Luka Koper
Nogomet • Prijateljske tekme
Slovenska Bistrica - 17.30: AHA EMMI Bistrica - Bukovci Gerečja vas - 17.00: 1A Avto Gerečja vas - Brunšvik
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Turnir trojk
V okviru Prleške poletne noči je bil odigran 2. turnir trojk v malem nogometu na odboj. Sodelovalo je pet ekip, ki so se pomerile med seboj v igralnem času 12 minut. Vse štiri zmage je dosegla vrsta ljutomerskega Meteorplasta (Vozlič, Stojko, Smolkovič) in zasluženo osvojila 1. mesto. Z izidom 4:2 je bila boljša od Prleškega študentskega kluba (PŠK), ki je zasedla 2. mesto, in 9:2 od Panko teama (Podgradje), ki je osvojil 3. mesto. Najučinkovitejši igralec turnirja je z 18 zadetki bil Primož Munda (PŠK).
NŠ
é Ekipa Metorplasta
Foto: NS
Tenis • Blaž Rola
Najslabše igram proti prijateljem
»
«
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je v Ohiu zaključil drugo leto študija in igranja na največji ameriški univerzi Columbus. Za njim je nepozabno leto, ki ga je v največji meri zaznamovalo zmagoslavje na treh največjih turnirjih študentske sezone med dvojicami, z nami pa je podelil tudi druge izkušnje in zanimivosti.
Če se najprej dotakneva študija: kako si končal 2. letnik na univerzi v Ohiu?
B. Rola: »Uspešno sem zaključil vse predmete, ki sem jih imel v načrtu. Sicer še nisem začel s »poslovnimi predmeti« (na smeri mednarodno poslovanje, op. a.), vsi splošni pa so končani.«
Tudi na teniškem področju ti je šlo zelo dobro, vsaj tako smo lahko spremljali prek spleta.
B. Rola: »Z ekipo naše univerze nam sicer ni šlo odlično, 'zgolj' dobro. Od januarja naprej je bila sezona zelo dobra, tudi med posamezniki, razen obdobja treh tednov - ravno, ko sta bila na obisku starša -, ko sem zapadel v krajšo krizo. Zadovoljen sem s svojimi igrami, izstopajoč dosežek pa so bile zagotovo igre v dvojicah s Chasom Buchananom. Od jeseni, ko sem se vrnil na univerzo, se v ZDA igrajo trije največji turnirji v študentski ligi: prvi jeseni v Tulsi v Okla-homi, drugi pozimi v New Yor-ku (dvoransko odprto državno prvenstvo) in tretji spomladi v Georgii. S Chasom sva igrala skupaj na vseh treh in prvič v zgodovini se je zgodilo, da je ena dvojica osvojila vse tri turnirje v enem letu - to sva bila midva. Sploh nisva mogla verjeti, da se je kaj takega zgodilo nama, sploh glede na to, da so v teh ligah igrali že zelo znani igralci, npr. brata Bryan, ki sta pojem igre parov na svetovni turneji ATP. Bila sva zares presrečna in to je bil največji uspeh sezone!
Se posebej impresiven je bil zadnji turnir, imenovan NCAA - gre za največji ameriški študentski turnir. Prav Georgia se ponaša z enim največjih študentskih teniških kompleksov, ki lahko sprejme skoraj 5000 gledalcev. Večinoma so to študentje, ki so ustvarili nepozabno vzdušje. Se posebej zanimivi so dvoboji med 'bratovščinami', člani študentskih hiš - bilo je noro! Ker je Chase končal štiriletni študij in je bil to njegov zadnji nastop, je bilo še posebej slovesno. Zares sem vesel, da sem mu lahko pomagal polepšati slovo od univerze.«
Z veseljem bi zaigral na US opnu
Očitno sta se s Chasom na igrišču zelo dobro ujela, da sta lahko dosegla ta uspeh.
B. Rola: »Celo leto nisva imela nobenih problemov, 'kemija' je bila res prava. Chase je sicer precej vzkipljiv, želi, da stvari tečejo po njegovem, tudi s trenerji se skrega. Jaz tega ne počnem, pa tudi sicer sva si precej različna: jaz raje igram na osnovni liniji, on je zelo spreten pri mreži. Kljub temu nama je igra tekla tako, kot bi si lahko le želela. Zanimivo je tudi to, da bi lahko zaradi tega
dosežka dobila povabilo na odprto prvenstvo ZDA in bi lahko zaigrala v New Yorku na glavnem turnirju med dvojicami, a ker jaz nisem Američan, je povabilo dobil le Chase. Ameriška teniška zveza pač podeljuje povabila samo svojim ... V tem primeru je škoda, da nisem Američan, z veseljem bi zaigral na turnirju US open (smeh).«
Tudi na tvoji univerzi v Ohiu so bili ponosni na ta dosežek, spletna stran je bila polna vajinih slik.
B. Rola: »Res je, obljubili so nama tudi velike slike v dvorani. Komaj čakam, da jih vidim, ko se vrnem. Na zadnjem turnirju so bili z nama tudi vsi trije trenerji, ki so bili prav tako presrečni. Posebno prese-
nečenje je bilo tudi to, da naju je celotna teniška ekipa naše univerze pričakala na letališču. Nepozabno!«
Kako se sicer razumete kot teniška ekipa?
B. Rola: »Odlično, v bistvu je to na univerzi moja 'družina'. Skupaj treniramo, tako da niti nimamo veliko časa za spoznavanje drugih ljudi - tako se s temi 12, 13 ljudmi družim skoraj ves čas.«
Je to še vedno pisana mednarodna druščina?
B. Rola: »Letos je manj raznolika kot lani; od Neameri-čanov smo le še Nizozemec, Madžar in jaz.«
Si še vedno v isti sobi kot lani?
B. Rola: »Ne, štirje tenisači
Kakšen pa je nasploh tvoj nadaljnji načrt glede študija in igranja tenisa?
B. Rola: »Študij sem sedaj na nek način 'zamrznil'. Ne sicer povsem, le jeseni sem si vzel prosto. Avgusta se tako ne vračam v ZDA, ampak bom igral turnirje in poskušal dobiti čim več točk za lestvico ATP. Če se bo zgodil čudež in zmagam na vseh turnirjih, potem ostanem, sicer grem januarja znova v ZDA. Na univerzi so sedaj uvedli semestre in bi tako do maja opravil še en semester. Nato bi študij zamrznil ter ga nadaljeval po končani teniški karieri.«
Blaž Rola in Chas Buchanan: dvojica, ki je v enem letu zmagala na vseh treh največjih turnirjih študentske sezone v ZDA, kar doslej ni uspelo še nikomur!
smo skupaj najeli hišo, Madžar je imel pri sebi tudi punco, ki je sedaj že njegova žena.«
Tudi ti si imel obiske domačih.
B. Rola: »V začetku maja sta bila pri meni starša. Takrat sem ravno igral turnir v Chicagu, tako da sta si ogledala tudi to mesto in Niagarske slapove. Žal sem jih razočaral s svojo igro; ne vem, kaj se je zgodilo. Tudi trenerji so bili prestrašeni zaradi tega, da sta starša videla mojo slabo igro in si ne bi mislila, da se v ZDA tako slabo dela. Na srečo sta ata in mama videla, da se na treningih dela dobro. Pač je prišla kriza, kar se pri športnikih dogaja. Na srečo je bilo to hitro za mano - bolje v študentski ligi kot na turnirjih ATP.
Sicer sta me obiskala tudi moja sestra in punca Monika. Najbolj sta uživali v šopingu (smeh). Monika je prišla kasneje še enkrat, na poroko mojega prijatelja Madžara. Ti njeni obiski so veliko pripomogli k ohranjanju najinega razmerja na daljavo.«
Takoj po zaključeni študentski ligi si odšel na Florido, kjer si igral na dveh
turnirjih Futures.
B. Rola: »Pred odhodom na Florido sem imel po zaključenih študentskih obveznostih deset dni časa, da sem se lahko v miru pripravil. Turnirja sta bila odigrana na zelenem pesku, ki ga sicer nisem vajen, a vseeno je to pesek. Na prvem sem v četrtfinalu naletel na Chasa in izgubil. Očitno imam problem igrati proti prijateljem; do njih čutim nekakšno sočutje, zato z vsemi igram slabo in imam negativne rezultate. Tega se bom mogel v nadaljevanju kariere nekako rešiti.
Drugi turnir sem od prve tekme naprej odigral odlično, na visokem nivoju in nisem izgubil niti enega seta, čeprav sem igral tudi z igralci, ki so na lestvici ATP precej mest pred mano. Morda zato, ker se je Chase malce poškodoval in nisem imel strahu pred njim (smeh).«
Ni tvegal z Umagom
Sledila je vrnitev v Evropo.
B. Rola: »Po tej zmagi na Floridi sem prejel kar nekaj klicev, ali bi igral turnir ATP v Umagu. Vem, da si ta turnir ogleda tudi veliko Ptujčanov in da gre za zares atraktiven nastop, a se nisem odločil zanj. Doslej sem imel namreč po vrnitvi iz ZDA vedno izkušnjo, da sem se prvi teden po vrnitvi v Evropo poškodoval in sem imel potem veliko težav. Zaradi tega sem se tokrat trdno odločil, da prvi teden ne bom nastopil na nobenem turnirju. Bilo mi je zelo težko zaradi Umaga, a v tem tednu sem se navadil na časovno razliko, na tukajšnje vreme ... Raje sem obiskal prijatelje in užival z njimi na Bazenih energije (smeh).«
Potem si nastopal na dveh turnirjih v Avstriji.
B. Rola: »Prvi je bil odličen: če bi mi kdo pred njim ponudil finale, bi sprejel brez oklevanja. To se mi je uresničilo, škoda le, da sem v finalu odigral nekoliko slabše. Po dobljenem prvem nizu sem imel tekmeca v roki, da bi ga 'zlomil', a se je izvlekel in naredil preobrat. Na srečo sem v dvojicah s prijateljem Ternarjem osvojil turnir.
Na drugem sem se s Ternar-jem pomeril že v 1. krogu in po stari 'prijateljski' navadi izgubil. Odigrala sva enega slabših dvobojev, že dolgo nisem igral tako slabo. Povsem ponesrečena tekma. Boli me predvsem to, da bodo nekateri znova govorili, da je bila odločitev za študij in igranje v ZDA napačna.«
Na lestvici ATP si z zadnjimi rezultati precej napredoval.
B. Rola: »Ker dolgo nisem igral na teh turnirjih, sem zdrsnil do približno 850. mesta Z zadnjimi rezultati sem hitro napredoval (trenutno 562., op. a.) in tako sem sedaj že med nosilci na turnirjih Futures. S
tem se v prvih krogih izognem najboljšim in je nekoliko lažje. Upam, da se bom še vzpenjal po lestvici ATP.«
V Ohiu nas je vedno na igrišču 12
Ciljaš tudi na turnirje Challanger, ki so naslednja
faza?
B. Rola: »Glede na to, da sem pol leta igral študentsko ligo, se za njih zaenkrat nisem odločil. Zaenkrat želim preko futuresov počasi napredovati, nato pa bodo prišli na vrsto tudi challengerji, predvsem tisti v Bosni, na Hrvaškem in v Sloveniji. Lepo po korakih.«
Spremljaš teniške ase s svetovnega vrha?
B. Rola: »Seveda, posebej sem srečen zaradi zmage Fede-rerja v Wimbledonu, njegove 17. za grand slam. Še enkrat je dokazal, da je največji vseh časov. Ko bi le poznal njegove skrivnosti igranja (smeh).«
Ko se sedaj spomniš na ZDA: kaj ti najprej pade na pamet?
B. Rola: »Trdo delo in natrpan urnik od jutra do večera. Zapolnjujejo ga treningi, študij, treba je urediti tudi številne druge, predvsem administrativne stvari - enostavno ni prostega časa. Ko so npr. prihajali k meni domači, nisem bil jaz z njimi, ampak so se morali oni prilagoditi mojemu urniku: kamor sem šel jaz, tja so šli oni. Treningi so zelo naporni in se razlikujejo od naših, slovenskih. Glavna posebnost je ta, da nas je na igriščih vedno 12 igralcev in trije trenerji, tako da imaš na voljo zares različne stile igranja in vedno kvalitetne sparing partnerje. Glavni trener Ty Tucker je meni, Cha-seu in tistim, ki hočemo v tenisu doseči nekaj več, posvečal tudi več pozornosti. Kmalu pride tudi na Ptuj in upam, da bova lahko naredila kakšen trening. Tukaj v Sloveniji pa je velikokrat zelo težko dobiti sparing partnerja in še takrat to zahteva veliko prilagajanja.«
Ko sem vprašal za ZDA, sem mislil, da so ti najbolj ostala v spominu slavja po zmagah.
B. Rola: »Ta mi niso ostala v spominu (smeh). V bistvu po prvih dveh turnirjih ni bilo kakšnega posebnega slavja, po tretjem pa je bila ironija v tem, da smo imeli zaključne izpite. Tako sva morala s Chasom v dveh tednih nadoknaditi stvari za nazaj, nato pa so bili na sporedu izpiti. Štiri dni se vmes nisem dotaknil loparja in sem samo študiral, da sem opravil vse obveznosti. Tisti konec tedna je imel potem Madžar poroko in to smo združili v skupno slavje: poroka, uspehi v tenisu, konec študijskega leta ... Prišli so tudi vsi igralci iz prejšnjih let in to je bilo potem najboljše praznovanje v vsem mojem času bivanja v ZDA.«
Jože Mohorič
Podravje • Kakšne so cene v hrvaških mobilnih omrežjih
Na dopust na hrvaško obalo z mobilnim telefonom
TUdi ko smo na dopustu, težko preživimo nekaj dni brez mobilnih telefonov in interneta. Nekateri ga imajo zraven za nujne primere, drugi za igranje igric ali brskanje po spletu, klepetanje s prijatelji ali pošiljanje sporočil SMS. Veliko vas dopust preživlja na hrvaški obali, zato smo pri sosedih preverili cene storitev mobilne telefonije, da boste vsaj približno vedeli, kakšen račun vas čaka po vrnitvi v domovino.
Pri ceni pogovorov smo preverili tarifo tako odho-dnega kot dohodnega klica, pa tudi cene sporočil SMS ter prenosa podatkov.
Mobitel ima enotno ceno za gostovanja v omrežju T-Mobile, Vipnet in Tele 2. Odhodni klic v Slovenijo in tudi na Hrvaško vas bo stal 1,15 evra na minuto, dohodni klic 40 centov in sporočilo SMS 0,30 evra. Te so znižali med 17. in 18. uro pri operaterju T-Mobile. Tako do 15. septembra v tem času Mobitelovi uporabniki kličete v Slovenijo in na Hrvaško za 0,58 evra na minuto pogovora, dohodni klic je 20 centov za minuto pogovora ter sporočilo SMS 15 centov. Za prenos podatkov boste v tem omrežju odšteli 6,14 evra/MB (1 MB je 1024 kB), v ostalih dveh pa 10,24 evra. Enake cene veljajo tudi za uporabnike predplačniškega paketa (Mobi uporabniki).
V primeru, da ste naročnik pri Simobilu, ali imate predplačniški paket ali naročniško tarifo SVET, je najboljša izbira za gostovanje Vipnet. Za razliko od naročnikov Mobitela tukaj ni treba paziti na del dneva, v katerem boste prejeli dohodni klic, saj je cena enotna. Pri naročniškem paketu boste
Prejeli smo
Kronika posesti, gradu in ribnika Turnišče
Najprej Vam bom predstavil zadnjega lastnika gradu Turnišče, grofa Lippitt - Waren Ralf/Ralph, rojenega 26. 7.1890. Rodil se je v Ptuju očetu Rudolfu in Elly Lippitt -Waren.
Brez mobilnih telefonov ne gre ... (fotografija je simbolična)
pri tem operaterju za odho-dni klic v Slovenijo in Hrvaško odšteli 0,96 evra za minuto pogovora, za dohodni klic 0,46 evra ter za sporočilo SMS 30 centov. Prenos podatkov stane 4,61 evra/MB. Predplačniki bodo za odho-dni klic odšteli 1,06 evra, za dohodni 0,66 evra ter za sporočilo SMS 36 centov. Razmislite tudi o možnosti vklopa Tarifa SVET, kjer se vam za dohoden in odhoden klic najprej zaračuna 0,9 evra za vzpostavitev klica, nato pa stane odhodni klic 20 centov na minuto, pri dohodnih pa lahko klepetate 20 minut za 90 centov. Sporočilo SMS vas bo pri tej možnosti stalo le 20 centov.
Pri Tušmobilu je najugodnejša izbira omrežje Tele 2 in najmanj T-Mobile. Pri prvem boste za odhodni klic odšteli 1,035 evra za minuto pogovora in 0,42 za dohodni klic ter za sporočilo SMS 0,2591 evra. Prenos podatkov je 8,5094 evra/ MB. Pri predplačniškem paketu lahko izberete katerokoli omrežje, saj so cene poenotene, vendar omrežje Vipnet nudi samo možnost dohodnih klicev in pošiljanje sporočil SMS. Sicer pa odhodni klic v Slovenijo stane 1,2 evra, na Hrvaško 1,8 evra, dohodni 0,54 evra ter sporočilo SMS 60 centov. Predplačniki nimate možnosti storitve prenos podatkov.
Debitel ima enotno ceno za gostovanje za naročnike in predplačnike. Za odhodni klic je treba odšteti 1,15 evra na minuto, za dohodni 0,40 evra, sporočilo SMS 0,30 evra in za prenos podatkov 10,24 evra/MB.
Pri T2 je najcenejša izbira gostovanje pri Tele2: minuta pogovora pri odhodnem klicu je 0,89 evra in dohodnem 0,15 evra, sporočilo SMS stane 22 centov, cena prenosa podatkov je pri operaterjih T-Mobile, Vipnet in Tele2 poenotena - 24,58 evra/MB.
Naročniki Izimobila boste najugodneje telefonirali prek omrežja Tele2. Odho-dni klici stanejo 0,468 evra na minuto ter dohodni 0,18 evra, sporočilo SMS 0,132 evra in prenos podatkov 2,05 evra/MB. Pri ostalih dveh operaterjih so cene poenotene, prav tako so cene poenotene pri predplačniških paketih (1,15 evra odhodni klici, dohodni 0,40, sporočila SMS 0,30 evra in prenos podatkov 10,24 evra/MB).
Način obračunavanja na Hrvaškem
V primeru, da kličete s Hrvaške v Slovenijo ali v katero drugo državo, se klici obračunavajo po cenikih za
Primeri:
1.	Nahajate se na Hrvaškem in pokliče vas oseba s fiksnega telefona iz Slovenije.
Klicatelj, ki vtipka vašo številko, kot običajno plača nacionalni klic po tarifi slovenskega operaterja fiksne telefonije, vi plačate dohodni klic.
2.	Nahajate se na Hrvaškem in pokliče vas oseba s fiksnega telefona, ki je tudi na Hrvaškem. Klicatelj pred vašo številko vtipka +386 in plača mednarodni klic v Slovenijo po tarifi tujega fiksnega operaterja in vi plačate dohodni klic.
3.	Iz Hrvaške s svojega mobilnega telefona pokličete na mobilni telefon osebo, ki se nahaja v Sloveniji. Pred številko, ki jo kličete, vtipkate +386, na primer +38640xxxxxx. Plačate mednarodni klic v Slovenijo po ceniku gostovanja.
4.	Iz Hrvaške s svojega pokličete na mobilni telefon osebo, ki je naročnik storitev slovenskih omrežij in se nahaja na Hrvaškem.
Pokličete na primer +38640xxxxxx in plačate klic v Slovenijo po ceniku gostovanja. Klicani plača dohodni klic.
6. Iz Hrvaške pošljete SMS na katerokoli mobilno številko - vtipkate telefonsko številko prejemnika, pošljete sporočilo in plačate SMS po ceniku gostovanja. Prejemnik sporočila SMS ne plača nič, tudi če je v tujini, ker je prejem SMS-a brezplačen.
gostovanje uporabnikov. Če na Hrvaškem sprejmete klic, plačate dohodni klic v skladu s cenikom gostovanja, sprejem sporočil SMS je brezplačen, pošiljanje sporočil SMS pa se zaračuna po ceniku gostovanja. Če v tujini sprejmete sporočilo MMS, se zaračuna prenos podatkov v velikosti MMS-a po ceniku gostovanja, pri pošiljanju pa se obračuna poslani MMS kot dogodek po ceniku operaterja in prenos podatkov po ceniku gostovanja.
Avtomatska ali ročna nastavitev omrežja
Pri prehodu čez mejo imate dve možnosti priključitve na omrežje tujega operaterja - avtomatska ali ročna izbira omrežja. V primeru, da imate svoj telefon nastavljen na avtomatsko izbiro omrežja, bo sam poiskal operaterja, ki ima na določenem področju
najmočnejši signal. Bodite pa pozorni, katero omrežje izbere, saj vam ob prehodu meje telefon ne bo samodejno preskočil na najugodnejšega ponudnika. Če pa svoj mobilni telefon nastavite na ročno izbiro omrežja, sami vsakič sproti izberete operaterja, katerega storitve želite uporabljati. To vam omogoča, da si v državi, v kateri je več operaterjev, izberete tistega, ki je cenovno najugodnejši ali omogoča določene storitve. Tudi v Slovenji se včasih ob meji s sosednjimi državami zgodi, da se mobilni telefon sam priklopi na omrežje tujega operaterja, zato je bolje, da imate mobilni telefon nastavljen na ročno izbiro omrežja. In še opozorilo - na Hrvaškem je prav tako kot v Sloveniji prepovedana uporaba mobitela med vožnjo. Predpisana kazen za kršitelje je 500 hrvaških kun, kar je približno 67 evrov.
Mateja Tomašič
Leta 1918 je dobil državljanstvo Kraljevine SHS. Kot otrok je bil vedoželjen in radoživ. Zanimalo ga je vse, kar se je dogajalo na posestvu. Svoj nosek je vtaknil v vsako stvar. Zanimala so ga dela v kovačnici, kolarski, mizarski in kamnoseški delavnici .... Posebno veselje je našel v naravi (polje, ribnik, gozd). Bilje tudi opazovalec narave. Očeta je venomer spraševal, zakaj to in ono? Opazoval je sončnice, ki so bile zjutraj obrnjeneproti
Turnišče
Foto: Marjan Ribič
vzhodu, opoldan navzgor, zvečerpa so povesile svoje glavice proti zahodu. Obiskal je bližnji mlin in opazoval vrtenje kolesa. Na misel mu je prišla ideja, da bi tudi sam naredil mlinček. Izprosil si je nožek, ga vzel, odrezal dve rogovili in prečno bezgovo os. Z nožkom je predrl os in vanjo vstavil štiri stebelca trstike - šara. Postavil jih je v potočno strugo. Opazoval je vrtenje svojega »mlinčka«. Vmes je opazoval ribice in rake, ki so vzvratno hodili po dnu potočka.
Starejši brat Henry je bil umetniška duša. Bilje sijajen slikar. Mlajša sestra Mary je bila glasbenica in umetniška duša. Njeno ljubkovalno ime Medika pove vse. Svojo hčer Elly je vzgajala v tem duhu. Delavcem na posestvu je nosila pijačo in jedačo. Učila jo je skromnosti in spoštovanja. Lotila seje vseh hišnih del in ob tem bila še izvrstna glasbenica, s čimer je razveseljevala prisotne.
Vse pa seje zrušilo v maju 1945. Na grad in posestvo se
je zgrnila huda ura. Nova vlada in njihovi rablji so jih odpeljali v Strnišče - Šterntal, Kidričevo. Ralfa so ponoči aretirali v spalnici. Tovariš Sagadin in njegova žena sta ga natovorila na „trugle" in vpregla vprežne konje k vozu. Po stranskih poteh preko Logarja sta ga pripeljala v Šterntal. V okrilju teme sta ga izročila stražarjem - ječar-jem. Ti so ga pozdravili z biči in puškinimi kopiti. Zmerjali so ga in pljuvali v obraz. To ponižanje je v njem vzbudilo odpor. Daleč od oči javnosti so ga zaprli v pesjak, kjer so ga pretepali in jahali na njegovem hrbtu. Zahtevali so: »Lajaj kot pes,« a tudi to ni bilo očem skrito. Očividci so v strahu pred novo oblastjo svoje videnje zaupali le svojim zaupnim prijateljem.
Po prihodu mednarodne komisije RK so predhodno izpustili Marijo Hunker (sestra z družino). Transportira-li so jih v Avstrijo, Anglijo in Italijo. Ralfa pa so na ukaz oznovca, ki je vzkliknil: »Ta
je streljal po nas,« izločili iz tega transporta. Tovariš, ki je to izrekel, je plenil divjad na njegove posestvu. Po tem nastopu je Ralf izginil. Umorili so ga na kidričevskem vojaškem pokopališču (očividec). Truplo je izginilo.
Resnica o osebnosti g. Ralfa tiči povsem drugje. Na svojem posestvu je skrival okoli 30 partizanov, jih hranil, oblačil in jim dajal orožje. Ti tako imenovani »slamnati partizani« so po vezah oskrbovali skrivače v njegovi lovski koči v Doleni in okolici. Sam Ralf je dal ukaz, da v vinskem sodu peljejo orožje in sanitetni material tja. Za te partizane v njegovi lovski koči je tudiprispeval molzno kravo.
Tak karakter je bil ta človek. Sami se odločite, ali si tak človek zasluži spominsko obeležje na svojem gradu v Turnišču. Za skromno obeležje, ki sem ga v lastni režiji, s svojim delom in s skromno svečanostjo v jeseni, 30. 10. 2011, tukaj postavil, mi sedaj ns Ptuju grozijo z
njegovo odstranitvijo. Sprašujem se, s kakšno pravico? Kaj pa ste storili od leta 1945 do sedaj? Grad je uničen! Ribnik je gnojna jama - svinjsko korito brez življenja.
Kako še lahko nekdo ukazuje, kaj se sme in kaj ne sme storiti ob gradu in v njem? Lastnik je bil kruto umorjen. Grad in posestvo je povojna oblast na krut način podrža-vila - uničila športno konjerejo in pustila za sabo krvavo sled ponižanega lastnika, da so se še živeči svojci - lastniki ob možnosti vrnitve vsemu odpovedali.
Rotim in prosim vse potomce in ljudi, ki v svojem srcu dobro mislijo, da ta grad, posestvo, park, ribnik naredimo po podobi pred1.1945 in tako vizionarju Ralfu in nam naredite spet raj v tem prostoru.
To je napisano kot opomin vsem, ki so naredili to krivico Ralfu in njegovemu sorodstvu.
Marjan Ribič,
Golobova 16, 2251 Ptuj, tel. 783 4611
Ptuj • Uspešno leto Zavoda PET
PET - pasja terapevtska enota
Sredi junija je na prostorih Kinološkega društva Ptuj veselo skakljala pasja enota terapevtov, ki je v Sloveniji zbrana v Zavodu PET. Terapevti so hvaležno sprejeli naše vabilo, da prav na Ptuju proslavijo zaključek uspešne sezone. Izbira prizorišča pa ni bila naključna: v tej pasji terapevtski enoti nadvse uspešno deluje tudi članica kinološkega društva Ptuj Vanda Rižnar.
Terapevtsko delo z izurjenimi psi je zahtevno. Predpogoj je ustrezna priprava psička, ki mora biti star najmanj 12 mesecev, da lahko opravi test poslušnosti in vodljivosti, reakcij na razne dražljaje, reakcij na prisotnost neznanih ljudi različnih spolov, različnih razpoloženj, obnašanja ob določenih delovnih pripomočkih in drugo.
Po uspešni tekmovalni karieri - Rižnarjeva je s svojim psičkom dosegla nekaj vidnih rezultatov v disciplini agility - se je v zadnjem času preusmerila na novo, v Sloveniji še malo znano področje. Člani Kinološkega društva Ptuj smo na njeno delo zelo ponosni: Vanda je vodja terapevtskih parov na Štajerskem, letos pa je tudi predlagana za prostovoljko leta.
Prav Rižnarjeva nam je uvodoma predstavila Zavod PET in pomen ter delo terapevtskega para. To delo je zelo zahtevno in disciplinirano. Predpogoj je ustrezna priprava psička, ki mora biti star najmanj 12 mesecev, da lahko opravi test poslušnosti in vodljivosti, reakcij na razne dražljaje, reakcij na prisotnost neznanih ljudi različnih spolov, različnih razpoloženj, obnašanja ob določenih delovnih pripomočkih in drugo. Ob tem morata z vodnikom dobro sodelovati, psiček pa mora svoje naloge opravljati z veseljem in brez prisile. Če je pes ocenjen kot primeren, sledi izobraževanje vodnika in šolanje psa ter opravljanje pripravništva v različnih institucijah mentorja oz. strokovne osebe. Po opravljenem zaključnem izpitu vodnik in pes pridobita naziv terapevtski par, vodnik pa tudi licenco za izvajanje dejavnosti v okviru Zavoda, ki je veljavna 2 leti. Tudi po prejemu licence se vodnik v Zavodu obveže redno obnavljati in nadgrajevati svoje znanje in znanje psa ter se držati pravil, ki jih je Zavod postavil za izvajanje dejavnosti.
Nato je besedo prevzela direktorica Zavoda Valentina Horvat Kokalj:
»Rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, ne velja zaman. Že tisočletja pes pomaga človeku pri najrazličnejših dejavnostih (lov, paša ovac, obramba, iskanje in reševanje pogrešanih ...) in v marsikateri družini zaseda mesto pravega družinskega člana. Človek in pes sta postala nerazdružljiva partnerja in prijatelja.
V zadnjem času psi dobivajo vse pomembnejšo vlogo tudi pri pomoči ljudem, ki se v življenju srečujejo z različnimi težavami in omejitvami. Psi postajajo pravcati 'pasji dohtarčki'. V tujini je vključevanje psov in drugih živali v programe posameznih inštitucij zelo dobro sprejeta in priznana praksa, pa tudi pri nas se institucije vse bolj zavedajo pozitivnih učinkov živali na ljudi in takšne vrste pomoči vse bolj odpirajo svoja vrata. So pa gotovi zadržki institucij, kar je razumljivo. Tako kot ne more vsakdo npr. zdraviti ali poučevati, saj mora za to opraviti določena izobraževanja in imeti ustrezne kva-
lifikacije ter se držati pravil institucije, v kateri dela, morajo biti tudi za posredovanje s pomočjo psa izpolnjeni določeni pogoji.
Poudariti je treba, da je za delovanje v institucijah zelo pomembna higiena tako ljudi kot psov. Psi morajo biti dvakrat letno veterinarsko pregledani, vodniki pa morajo pred obiski negi psa posvečati še več pozornosti kot običajno. Pse Zavod tudi vsakoletno zavaruje proti tretji osebi. Ob vsem naštetem mora vodnik pred pričet-kom usposabljanja priskrbeti Zavodu tudi potrdilo o nekaznovanosti, kakor tudi potrdilo, da pes ni zaveden v registru nevarnih psov. Pes mora nositi oprsnico z logotipom Zavoda in rdečim križem na vidnem mestu. Oprsnica se med delom po potrebi sname. Vodnik nosi majčko z logotipom in izkaznico s podatki vodnika in psa.
Prostovoljci Zavoda redno izvajajo terapijo in aktivnosti s pomočjo psa na Pediatrični kliniki v Ljubljani in Maribo-
ru, V URI Soča - Marjetica, v Zavodu Dornava, Domovih starejših občanov Pod Gorco in Idila, Domu upokojencev v Idriji, v Vrtcu Studenci, Psihiatrični bolnišnici Idrija in v OŠ Nikolaja Pirnata v Idriji. V OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani pa izvajajo program R.E.A.D. - branje s pomočjo psa. Strokovni vodja Zavoda Mojca Debevc je namreč prva, ki je pridobila uradno ameriško licenco za izvajanje tega programa in po licenčnem programu tudi izobražuje terapevtske pare.
Biti vodnik terapevtskega psa se torej sliši imenitno, nikakor pa ni enostavno,« je svoj prikaz zaključila direktorica Zavoda.
Tako smo ptujski kinologi podrobno spoznali delo Zavoda PET - pasje enote terapevtov in vseh njenih 17 terapevtskih parov. Zaključnega srečanja so se namreč udeležili prav vsi.
V nadaljevanju pa smo do besede prišli tudi člani našega Kinološkega društva Ptuj, ki smo pasjim terapevtom pokazali naše delo in dosežke. Tudi običajne kinologe namreč vodijo podobne ideje, prizadevamo si za vzgojo in ljubezen človeka do živali, narave in okolja. Če komu, potem je kinologom jasno, da nas živali lahko naučijo mnogih lepih stvari, res pa je, da od človeka v zameno pričakujejo toplino in ljubezen. V Kinološkem društvu Ptuj smo zato na svoje ljubiteljsko delo še kako ponosni. Trudimo se, da imamo vedno lepo urejeno okolje in vadišče našega društva, saj smo prepričani, da smo le tako lahko vzgled v naši ptujski regiji.
Milica Mohr
Ljutomer • Pred vrati je Prleški sejem
V znamenju etnografske, turistične in sejemske ponudbe
Tudi letos bo osrednji ljutomerski turistični dogodek v soboto, 11. avgusta, ko se bo po mestnih trgih in ulicah zvrstil tradicionalni že 28. Prleški sejem »po celen Lotmerki«.
Prireditelj, domače turistično društvo, napoveduje združitev in predstavitev kulturne, turistične in sejemske ponudbe kot odsev sejemskega dogajanja iz leta 1905, ki ga je na filmski trak zabeležil prleški rojak Karel Grossmann. Sejem se s ponudbo najrazličnejših proizvodov in storitev številnih sejem-
skih udeležencev iz celotne Slovenije vključuje v letošnje praznovanje 56. praznika občine Ljutomer. Tokratno dogajanje na sejmu bo obogateno s celovitim etnografskim prikazom - postavitvijo klopotca pred ljutomersko mestno hišo, kar v Prlekiji oznanja pričetek zorenja vinske trte v Ljutomersko-Ormo-
ških goricah. Prleški sejem bodo kot vsa leta poprej slovesno odprli člani Pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič Ljutomer (8.30), sledili bodo nagovori županje občine Ljutomer ter predstavnikov Turistične zveze Slovenije in Pomurske turistične zveze. Dopoldansko dogajanje na osrednjem odru bo namenje-
no kulturnemu programu, z nastopom številnih glasbenih, pevskih in folklornih skupin, popoldanski čas pa bo ob bogati kulinarični ponudbi namenjen druženju in zabavi. Zvrstilo se bo sedem ansamblov, z osrednjima zvečer - Alpskim kvintetom in Novo legijo.
NŠ
Na valovih časa
Torek, 31. julij
Danes godujeta Alfonz in Porcijunkula.
216 p. n. š. je v bitki pri Kanah kartažanski vojskovodja Hanibal premagal Rimljane.
1815 so s sporazumom med Prusijo, Veliko Britanijo, Avstrijo in Rusijo premaganega Napoleona prepustili skrbništvu Britancev. Na otoku Svete Helene je leta 1921 umrl.
1892	je Avstrija uvedla novo denarno enoto krono in prešla na zlato podlago, kar pomeni, da je bila vrednost krone določena s težo in čistino zlata. 1901 se je rodil v Šmartnem pri Litiji slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi.
1904 so britanske čete vkorakale v glavno mesto Tibeta Lhaso. Dalaj lama je pobegnil.
1914 sta Nemčija in Turčija podpisali tajno pogodbo, ki je določala, da začne njuna zveza veljati, če bi Rusija vojaško napadla. 1921 je umrl italijanski operni pevec Enrico Caruso. 1934 je po smrti nemškega predsednika von Hindenburga Adolf Hitler prevzel njegovo funkcijo in jo zlil s funkcijo kanclerja. 1945 so v imenu zmagovalcev druge svetovne vojne Stalin, Attlee in Truman sklenili Potsdamski sporazum, s katerim so se dogovorili o usodi povojne Evrope in Nemčije.
1990	so Iračani napadli in zasedli Kuvajt. ZDA so poslale čez pet dni v Perzijski zaliv svoje čete.
Sreda, 1. avgust
Danes goduje Lidija.
30. pr. n. št. se je s padcem Aleksandrije in smrtjo Kleopatre in Antonija končala vojna v Egiptu in država je postala rimska provinca. 1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike.
1862 je priredila mariborska čitalnica prvo »veliko besedo.« Prireditev so obiskali tudi gostje iz Celja, Ljubljane in Trsta.
1881	so britanske čete zasedle Sueški prekop.
1882	se je rodil v Medani pri Novi Gorici slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.
1913 je bila s cesarjevim ukazom v Gorici tedanja nemška državna gimnazija spremenjena v 3 zavode: v nemško in italijansko realno in slovensko klasično gimnazijo. Četrtek, 2. avgust
Danes goduje Dominik.
1704 je angleška mornarica zasedla Gibraltar.
1883	se je končala rudarjev v rudniku Ojstro v Hrastniku. To je bila ena prvih rudarskih stavk v Sloveniji.
1930 so sovjetske čete v Odesi pobile 400 stavkajočih. V diktaturi prole-
tariata so bile namreč stavke prepovedane.
1961 se je rodil prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama.
1991	je ob razpadanju Jugoslavijo prišlo do obiska evropske trojke v Beogradu. Mirovna misija je spodletela, ker je srbska stran zanikala, da bi bila v vojni na Hrvaškem.
1995 je hrvaška vojska napadla Republiko srbsko Krajino in jo uničila. Petek, 3. avgust
Danes goduje Marija.
1403 se je Ladislav Neapeljski okronal v Zadru za hrvaško-ogrskega kralja. 1723 se je rodil angleški ekonomist Adam Smith eden najbolj znanih ekonomistov novejše dobe, utemeljitev klasične ekonomije. 1772 je bila opravljena prva delitev Poljske med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca. 1963 so se takratne tri svetovne velesile ZDA, SZ in Velika Britanija sporazumele o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo. 1941 je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja.
1945 se je začel v Beogradu ustanovni kongres Ljudske fronte Jugoslavije. 1945 je Predsedstvo Avnoja pomilostilo tiste redke domobrance, ki so jih vrnili Angleži iz taborišča v Vetrinju in jim je uspelo priti pred sodišča. Sobota, 4. avgust
Danes goduje Ljubo.
776 p. n. št. so Grki so izvedli v Olimpiji svoje prve igre. Od vseh iger v antični Grčiji so bile najimenitnejše tiste, ki so v Olimpiji v mestni državi Elidi potekale v čast Zevsu.
1811 so ustanovili v Ljubljani prostozidarsko ložo »prijateljev kralja rimskega in Napoleona«.
1881 se je rodil škotski mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin.
1886 se je rodil v Trstu prvi slovenski pilot in konstruktor letal Edvard Rusjan.
1894	je dobila Škofja Loka kot prvo slovensko mesto javno električno razsvetljavo.
1940 si je SZ priključila baltske države
1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hiroši-mo in tri dni kasneje na Nagasaki. V Hirošimi v hipu umrlo 70.000 ljudi, kasneje za posledicami sevanja še 130.000. V Nagasakiju umrlo 70.000 ljudi.
Nedelja, 5. avgust
Danes goduje Kajetan.
1779 se je rodil nemški geograf Carl Ritter, ki je skupaj s svojim rojakom Alexandrom von Humboldtom utemeljil sodobno geografsko znanost. 1819 so v bitki s približno enako močno vojsko Španiji zvestih rojalistov dosegli Simon Bolivar in domoljubni bojevniki odločilno zmago v boju za neodvisnost Kolumbije.
1864 je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari.
1893	so odprli v Benetkah prvo mednarodno razstava moderne umetnosti. Slavni beneški bienale še danes nadaljuje tradicijo.
1895	so postavili Aljažev stolp na Triglavu. Ponedeljek, 6. avgust
Danes goduje Miran.
754 je bizantinski cesar Konstantin V. Kopronimos prepovedal čaščenje svetih podob. To je povzročilo, da je bilo mnogo del v kratkem uničenih. 1859 je izšel je cesarski ukaz o rabi ljudskih jezikov na gimnazijah, ki je določal, da se v gimnazijah dežel, kjer večina »ni nemškega jezika«, uporablja večinski jezik.
1861 se je rodil angleški biolog Wilin Bateson. V biologijo je uvedel izraz genetika.
1925 je prišlo do velikega pohoda Ku Klux Klana na Washington.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pridelovanje semena doma
Pretekli teden smo se dotaknili nekaj osnovnih pravil pridelovanja domačega semena. Danes pa naj vam ponudim nekaj osnovnih napotkov po posameznih vrtninah.
Fižol (in ostale stročnice)
Fižol in ostale stročnice so pravzaprav najenostavnejše vrtnine za pridelovanje domačega semena, saj pri njih v resnici uživamo seme. Kljub temu pa nikakor ne smemo semena pobrati kar tako, naključno, po možnosti na strokih, ki smo jih spregledali ali pustili nekje proti koncu vegetacije. Za seme namerno pustimo in si celo označimo najlepše, najdaljše, predvsem pa popolnoma zdrave stroke. Ker so stroki, ki se formirajo v poletju, vedno bolj zdravi od tistih jesenskih, za seme pustimo odbrane, prve stroke. Mnogi menijo, da je glavno, da je zdravo zrno, vendar ni tako. Če je bila okužba z bakterijo (ali glivico) na stroku, pa čeprav je lisa samo na delu stroka, so okužena vsa zrna in s setvijo takega semena si bolezen raznašamo naprej. Tudi fižo-larja je manj na prvih strokih, saj se še ni povsem razbohotil in pričel z razmnoževanjem.
Fižol je samoprašen, samoprašne so pravzaprav vse stročnice razen turškega, laškega fižola ali kostanjevke, kot mu nekateri radi rečejo. Ta se križa med seboj, včasih pa naredi zmedo tudi pri fižolu. Kljub temu pa je treba na eno oporo, vrvico, kol ali koruzo vedno posaditi isto sorto fižola, da obdržimo kakovost in izenačenost svoje sorte ali bolje rečeno ekotipa. Semena pa raje pobiramo s fižolovk, ki niso na meji med posameznimi sortami.
Številne domače sorte fižola, lepo označene, zbrane na vrtu v Noetovi barki v Avstriji.
Foto: M. Pušenjak
Seme je dobro kaljivo šele, ko se strok posuši. Vendar v tem trenutku še ni primerno za setev. Veliko bolje in enakomerneje bo kalilo, če stroke za dva do tri tedne sušimo na zračnem,
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 4.
Nadaljevanje
ARTIČOKA (lat. Cynara scolymus) je sredozemska rastlina, ki izhaja iz Etiopije. Pod imenom cinara so jo poznali že Rimljani. Takrat je veljala za cenjeno zelenjavo premožnih ljudi. Iz listov artičoke se prideluje pijača cynar - aperi-tiv grenkega okusa za boljšo prebavo, ki ga poznamo tudi pri nas. V medicinske namene so artičoko začeli uporabljati v 20. stoletju.
V naših krajih se sveža ar-tičoka kot zelenjava redko uporablja, čeprav pripravljena kot prikuha, samostojno ali v kombinaciji z drugo mlado poletno zelenjavo, izredno tekne v poletnih mesecih. Bolje poznamo vloženo artičoko v slanici ali v kisu, ki se pogosto uporablja kot priloga ali dodatek k pizzi. Za kulinarične namene se kot zelenjava uporabljajo velike cvetne košarice, znane pod imenom artičokini srčki. Te vsebujejo precej manj aktivnih učinkovin, zato o ugodnem vplivu artičoke kot zelenjave v prehrani ne moremo govoriti.
Za medicinsko uporabo se artičoka goji na posebnih kontroliranih nasadih v Sredozemlju. Pobirajo se sveži listi, pred cvetenjem, saj je takrat vsebnost učinkovin največja. Za izdelavo zdravilnih pripravkov iz artičoke se uporabljajo sveži ali posušeni listi. Sveži vsebujejo več aktivnih snovi -najbolj pomembne med njimi so cinarin, flavonoidi, beta-karoteni, vitamini B skupine, vitamin C, železo in mangan. Cinarin je grenčina, ki podpira naravne prebavne procese in normalno delovanje jeter in žolča. Pospešuje izločanje in tok žolča, kar ugodno vpliva na presnovo maščob iz hrane. Nekatere študije že potrjujejo ugoden vpliv izvlečka iz artičoke na znižanje nivoja holesterola in trigliceridov v krvi. Zaradi an-tioksidativnega delovanja ima ugoden vpliv tudi na zaščito jeter.
Težave, ki se pojavijo po zaužitem obroku, predvsem mastne hrane, in se kažejo kot bolečine v zgornjem delu trebuha, napihnjenost, občutek sitosti, slabost, bruhanje, dri-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
ska ali zaprtje, so lahko posledica motnje v izločanju in toku žolča. Če gre za blage težave, jih lahko poskušamo reševati z uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo izvleček artičo-ke. Ta so lahko v pomoč tudi pri preprečevanju nastanja žolčnih kamnov. Pogosti težki mastni obroki in vsakodnevni stres obremenjujejo naša prebavila in celotno telo. Če se temu nikakor ne moremo izogniti, si lahko pomagamo z dodatki, ki vsebujejo artičoko. Previdnost pri samozdravljenju pa nikoli ni odveč. Zato pozor: o vsaki spremembi delovanja prebavil, ki nastopi nenadoma in traja dlje časa, se je treba posvetovati z zdravnikom.
Misel
»Trebuh lahko prebavi le pol tistega, kar želi oko, drugo polovico ponudimo gostu, ki lahko po naključju pride mimo. Če vseeno pojemo vse sami, nas gotovo obišče bolezen.«
Zmerno pri uživanju mastne hrane!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
a ne vročem in sončnem prostoru. Ko je zrno tako suho, da ga z nohtom ne moremo več poškodovati, je primerno za hranjenje. Če že imate težave s fižolarjem, to je tistim hroščkom, ki povzroča luknjice v semenu, potem ga dajte tako suhega za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Ne sme biti v plastični vrečici, lahko je v vrečici iz papirja ali blaga. Potem zrna še enkrat dobro osušite in shranite čez zimo. Res je dobro, da imate seme posameznih ekotipov (svojih sort) ves čas - od pobiranja do shranjevanja - ločeno in seveda dobro označeno. Na oznaki naj bo tudi letnica pobiranja semena, kar vam bo prav gotovo nekoč v pomoč. Spomladi pred sajenjem damo seme še enkrat za nekaj dni v zamrzovalno skrinjo. Seme hranimo vedno v suhem, temnem in hladnem prostoru. Če je bila sezona, v kateri smo pobrali seme, vlažna in vemo, da je bilo veliko strokov, kljub vsem našim naporom, okuženih z boleznimi, potem seme pred setvijo čez noč namočite v žajbljev čaj. Sama pa menim, da je namakanje semena v kamilični čaj vedno dobrodošlo.
Pridelovanje semena solate
Tudi solata je samoprašnica, medtem ko sta endivija in radič tujeprašna, zato je njuno razmnoževanje precej drugačno in težje. Na vrtu mirno razmnožujemo tudi različne eko tipe solate skupaj, pri cikorijah (kamor sodita radič in endivija) pa moramo biti previdni.
Pri razmnoževanju solate naj bo vseeno med posameznimi sortami vsaj 1 m razdalje, da le ne bo prišlo da kakšnega medsortnega križanja (po štajersko: da se ne bodo „oženile" med sabo).
Naše podnebje ni najbolj primerno za seme-narjenje solate, še manj ostalih solatnic, zato si je dobro pridelati nekaj semena za rezervo, če nam kakšno leto pridelava semena spodleti. Seveda pa si je treba pobrano seme dobro označiti, saj se sorte solate po semenu ne ločijo med seboj, samo strokovnjaki pa pod mikroskopom ali lupo zagotovo ločijo med seboj seme radiča in endivije. Označimo tudi letnico, saj sola-tnicam kaljivost z leti hitro pade (običajno je dobra samo do tri leta).
Na gredici vedno odberemo najlepše, mogoče najbolj zgodnje, včasih pa tudi najbolj zdrave glave za razmnoževanje. Popolnoma napačno je, da za seme pustimo kar tiste rastline, ki so nam pač »pobegnile« in zacvetele. Vsaki posebej je pogosto smiselno postaviti oporo, prime-
ren kol, saj jih pogosto prevrne veter. Sorte, ki naredijo čvrste, nabite in zaprte glave pogosto potrebujejo našo pomoč, ko prične rasti cvetno steblo. Če se predolgo »muči«, da bi prebilo trdno zbite liste, običajno zboli, prične gniti ali pa da predvsem zelo malo semena. Glave na vrhu križem prerežemo, da pomagamo steblu čim prej na plano. Rez ne sme biti pregloboka, le toliko, da prerežemo najbolj zbite zgornje liste. Rastline, ki poganjajo cvetno steblo in cvetijo, redno škropimo s kamiličnim, rmanovim, regratovim, ognjičevim ali bezgovim čajem. To delamo vedno pozno zvečer.
Zelo pomembno je, da semenice pravočasno porežemo. Pogosto predolgo čakate. Semenica solate je še popolnoma zelena, na njej pogosto še odprti cvetovi, ko se pričnejo delati prvi balončki (mehurčki), tako kot pri regratu, le manjši. Ko jih opazimo nekaj več, rastlino po-žanjemo, obesimo nekam v senco, a na zračno in prevetreno mesto. Paziti je treba, da preprečite dostop ptičem, saj imajo solatno seme zelo radi. Seme potem pozori na sami rastlini. Če čakate predlogo, ste prvo, najbolj kaljivo in kvalitetno seme izgubili. Če je vremenska napoved za nekaj dni deževna, pred tem poberite in porežite čim več rastlin. Vsak dež na dozorevajoče seme pomeni bolezen in težave pri kaljivosti takega semena. V letošnjem letu ste mnogi pobirali seme v tistem vročem in suhem delu junija. Pri tem semenu pričakujte težave pri kaljivosti, saj je seme prisilno, zaradi vročine prehitro dozorelo in rastlina ni mogla shraniti v seme dovolj hrane za kalečo rastlinico. Zato seme, pobrano do konca julija 2012, posebej označite in ga sejte vedno samo v zelo ugodnih pogojih, najbolj samo za sadike in ne direktno na gredice.
Seme vseh solatnic moramo pred skladiščenjem očistiti in odstraniti kar največ slame, plevic in podobnega. Hranjenje neočiščenega semena pomeni pogosto več bolezni in slabše kaljivo seme, saj je bolezni veliko več ravno na plevicah. Ko so torej semenice povsem suhe, seme čim prej očistimo, označimo in primerno shranimo.
Domače sorte solate in fižola so vedno najbolj okusne in tudi najbolj uspešne na naših vrtovih, vendar le, če pridelamo zdravo in kvalitetno seme. Pri pridelavi semena ne sme biti površnosti in hitenja. To so naše babice vedele, opažam pa, da smo veliko tega znanja danes že pozabili.
Kaj pa početi na vrtu v prihodnjem tednu
V tednu, ki je pred nami, je zadnji čas za setev črne redkve, repe, kitajskega kapusa, pa tudi letnih, glavnatih radičev in endivije. Vsi nestrpneži že lahko posejete motovilec, vendar ga sejte v senco paradižnika ali visokega fižola, pred setvijo pa seme vsaj za nekaj dni dajte v zamrzovalnik. Posejete lahko tudi špinačo, pe-teršilj in blitvo, ki bosta prezimila, svetujem pa tudi setev majskega srebrnjaka, tako bo veliko manj rastlin spomladi zacvetelo. Pričnite tudi z razmnoževanjem okrasnih rastlin, čeprav pravi čas šele prihaja. Preglejte gomolje krompirja v zemlji, mnogi so pričeli kaliti ali poganjati nove gomoljčke. Predvsem so k temu nagnjene rdeče sorte. Take sorte je treba previdno izkopati in dozoreti v temnem in zračnem prostoru. Prav gotovo pa je nujno, da vsaj uničite nadzemne dele rastlin, da ustavite vegetacijo. Pogosto pa to ne zadošča.
Miša Pušenjak
Solata poganja v cvet
Foto: M. Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
23. julija lani je svet pretresla novica o smrti popularne britanske pevke Amy Winehouse. Pevko so našli mrtvo v njenem stanovanju v Londonu. Amy Winhou-se se je poslovila v 27. letu starosti, za sabo pa je pustila izjemno bogato glasbeno zapuščino. V razmeroma kratki karieri je osvajala glasbene lestvice po celem svetu, njen album Back To Black iz leta 2006 pa je bil nagrajen kar s šestimi grammyji. Pred smrtjo je Amy pripravljala svoj tretji album, ki sta ga končala njena sodelavca Mark Ronson in Salaam Remi.
Tri originalne članice ene izmed najpopularnejših britanskih pop zasedb Suga-babes - Keisha Buchanan, Mutya Buena in Siobhan Donaghy bodo ponovno združile svoje moči v skupnem projektu. Novo ime zasedbe bo Mutya Keisha Siobhan. V času obstoja za-
Sugababes
Foto: wordpress.com
sedbe Sugababes so večkrat zamenjali sestavo skupine, kljub tem stalnim menjavam pa so se vsi albumi omenjene zasedbe redno uvrščali med najboljših 10 na uradni britanski lestvici albumov. Siobhan Donaghy je skupino zapustila leta 2000, zamenjala jo je Heidi Range. Buena je odšla iz skupine leta 2005, na njeno mesto pa je prišla Arnelle Berra-bah. Zadnja originalna članica zasedbe Sugababes Ke-isha Buchanan je skupino zapustila po izdaji albuma Catfights and Sportlights leta 2008, ko je v skupino prišla Jade Ewen. Trenutna postava je leta 2010 objavila album Sweet 7. Mutya, Keisha in Siobhan že pripravljajo in snemajo nove skladbe, točen datum izdaje novega
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	DON'T WAKE ME UP - CHRIS BROWN
NEMČIJA
1.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
2.	EUPHORIA - LOREEN
3.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
albuma pa zaenkrat ostaja še skrivnost.
Na svetovne glasbene lestvice se znova vrača legendarni britanski pevec Elton John. Njegov album Good Morning to the Night se je pred dnevi povzpel na prvo mesto med najbolje prodajanimi albumi v Veliki Britaniji. Nazadnje je Sir Elton John zasedel prvo mesto na omenjeni lestvici pred 22 leti. Album Good Morning to the Night je že njegov sedmi najbolj prodajani album v Veliki Britaniji. Pri nastanku albuma, na katerem so v glavnem plesne predelave njegovih uspešnic iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta sodelovala člana avstralskega dueta Pnau. Elton John bo z due-tom Pnau nastopil tudi na letošnjih olimpijskih igrah. Pred kratkim pa je 65-letni pevec in pianist izdal knjigo, v kateri je podrobneje spregovoril o svojem odnosu do aidsa in boju proti tej bolezni preko Fundacije Eltona Johna za boj proti aidsu.
Olimpijske igre v Londonu so že v polnem teku, vse glasnejše pa so tudi novice, da naj bi se na zaključni slovesnosti še zadnjič v originalni zasedbi združila dekleta iz skupine Spice Girls. Zasedba Spice Girls je nastala leta 1994; v postavi Melanie Chisholm, Emma Bunton, Melanie Brown, Victoria
Beckham in Geri Halliwell so v trenutku osvojile svetovne glasbene odre. Ze njihovi debitantski singel Wannabe iz leta 1996 je osvojil vrhove glasbenih lestvic po celem svetu. V nadaljevanju kariere so dekleta posnela še nekaj velikih svetovnih uspešnic in podirale prodajne rekorde. Spice Girls veljajo za največje pop ikone devetdesetih let prejšnjega stoletja, skupina je dokončno razpadla leta 2000.
®@®
Priljubljena britanska pevka in tekstopiska Leona Lewis bo v mesecu oktobru izdala nov studijski album, ki bo nosil ime Glassheart. To bo že njen tretji studijski izdelek in bo nasledil njen zadnji album ECHO iz leta 2009. Producent novega albuma je slavni Fraser T. Smith, ki je med drugim sodeloval tudi z Adele pri super uspešnem albumu 21. Leona Lewis je zaslovela po zmagi v oddaji X-Factor leta 2006. Naslednje leto je izdala prvi album Spirit, ki je bil na vrhu lestvic v kar devetih državah po svetu. Prinesel pa je njeno prvo svetovno uspešnico
Bleeding Love.
®®®
Slavna ameriška pevka Mariah Carey je z 18 milijoni dolarjev postala najbolje plačana žirantka v vseh dosedanjih oddajah v ZDA, kjer zbirajo glasbene talente. Do sedaj so bila največja zasluž-karica v tem poslu Jennifer Lopez z 12 milijoni dolarjev, Christina Aguilera je dobila 10 milijonov dolarjev za tretjo sezono oddaje The Voice, Britney Spears pa je v oddaji X- Factor zaslužila kar 16 milijonov dolarjev. Mariah Carey je potrdila svojo udeležbo v omenjeni oddaji, povedala pa je tudi, da pripravlja material za svoj nov studijski album, prva skladba z naslovom Triumphant pa bi naj luč sveta ugledala že v začetku prihodnjega meseca.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČI1.NICA ZA ^tttjeVSkl TEDNIK Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj	
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:		
Zanimivosti tedna
Zena
severnokorejskega voditelja naj bi bila pevka
Žena severnokorejskega voditelja Kim Jong Una, Ri Sol Ju, je po navedbah juž-nokorejske obveščevalne službe pevka, stara 22 ali 23 let, danes poročajo južno-korejski mediji.
Severnokorejski državni mediji so v sredo prvič potrdili, da je ženska, ki se je v zadnjih tednih na fotografijah večkrat pojavila ob severnokorejskem voditelju, njegova žena.
Južnokorejski obveščevalci domnevajo, da je bila Ri Sol Ju rojena leta 1989 in naj bi se s Kimom poročila leta 2009, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Leta 2005 je obiskala Južno Korejo kot članica navijaške ekipe, ki je spremljala severnokorejske atlete, je ugotovila južnokorejska obveščevalna služba.
Do leta 2011 naj bi nastopala kot pevka v orkestru Unhasu, pojavila naj bi se tudi na posnetku orkestra na severnokorejski državni televiziji, ki so ga predvajali januarja lani.
Pojav dotlej neznane ženske ob Kimu je ta mesec sprožil veliko zanimanja in ugibanje, kdo je. Nekateri so domnevali, da je to Kimova sestra, dokler niso severnokorejski mediji v sredo sporočili, da je njegova žena. (sta)
Znanstveniki ozdravili slepe miši
Ameriški znanstveniki so slepim mišim omogočili, da so znova spregledale. To jim je uspelo s pomočjo kemikalije, s katero so njihove oči ponovno postale občutljive na svetlobo. Rezultati raziskave, objavljene v znanstveni reviji Neuron, vlivajo novo upanje ljudem, ki trpijo za najbolj pogostimi oblikami slepote.
Kemikalija, ki so jo vbrizgali slepim mišim, se imenuje AAQ in deluje tako, da celice v očesni mrežnici naredi občutljive na svetlobo, je povedal vodja
raziskovalne skupine Richard Kramer, profesor molekularne in celične biologije na kalifornijski univerzi Berkeley.
Metoda je začasna in ne zahteva operacije ter odpira pot k ozdravitvi vida, ki ne zajema vsaditve mikročipov ali transplantacije matičnih celic, dveh metod, ki ju še preverjajo.
»Prednost te metode je, da vključuje samo preprosto kemikalijo, kar pomeni, da bi lahko pacienti spreminjali odmerek, kemikalijo uporabljali vzporedno z drugimi načini zdravljenja ali prenehali z zdravljenjem, če ne bi bili zadovoljni z rezultati,« je dejal Kramer. Ko pa bi razvili izboljšane kemikalije, bi lahko te ponudili pacientom.« (sta)
Zaradi ljubosumja zažgal jedrsko podmornico
Ameriško tožilstvo je v ponedeljek vložilo obtožnico proti 24-letnemu Caseyju Furyju zaradi dveh požigov jedrske podmornice Miami v pristanišču Portsmouth v ameriški zvezni državi Maine. Fury je priznal, da je podmornico zažgal, ker j'e želel oditi z delovnega mesta, da se sreča z bivšim dekletom.
Fury je bil najet kot civilni pleskar za dela na podmornici, ki je bila na popravilu. Požar, ki je povzročil 400 milijonov dolarjev škode, je izbruhnil 23. maja. Mornariška služba za kazenske preiskave (NCIS) je sprva domnevala, da je požar izbruhnil v pokvarjenem sesalcu. Fury je po zaslišanju z detektorjem laži priznal, da je zažgal sesalec in nekaj krp. Pred požigom si je z nekdanjim dekletom izmenjal telefonska sporočila. Skrbelo ga je, da ima dekle novega fanta in jo je hotel videti, vendar ni mogel iz službe, zato je pod vplivom pomirjeval zaradi depresije in sredstev proti alergiji prišel na »genialno« zamisel. Če delovnega mesta več ni, potem več ni službe in lahko gre domov. Ta zamisel mu bo sedaj zagotovila dosmrtni zapor. (sta)
l_e s t v i
NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY i RIHANNA
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
4.	BALADA - GUSTAVO LIMA
5.	EUPHORIA - LOREEN
6.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
7.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
8.	ENDLESS SUMMER - OCEANA
9.	SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN SEAN PAUL
10.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
11.	MOVE IN THE RIGHT DIRECTION - G
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
FEAT.
SSIP
Kaj bomo danes jedli
n - ■	. X-
Bucni polpeti
TOREK
bučni polpeti*, solata SREDA
špageti po bolonjsko, solata ČETRTEK
piščančja nabodala na žaru, solata PETEK
polnjena paprika z mletim mesom, pire krompir SOBOTA
lignji v solati**, sladoledna kupa NEDELJA
goveja juha s fritati, svinjska pečenka, riž, solata PONEDELJEK
slivovi cmoki z drobtinami, jabolčni kompot
*Bučni polpeti
500 g zelenih bučk, 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlica skute, nariban sir, 1 jajce, drobtine, peteršilj, sol, poper
Bučke naribamo in posolimo. Pustimo jih stati 5 minut. Nato jih odcedimo. Bučkam dodamo nasekljano čebulo in česen, skuto, sir, jajce, peteršilj, poper. Dobro premešamo, najbolje kar z roko. Dodamo drobtine, toliko da masa ni premokra, da bomo lahko oblikovali polpete. Pustimo stati 10 - 15 minut. Pečico ogrejemo na 200 stopinj. Z roko oblikujemo ploščate polpete in jih zlagamo na pekač. Pečemo jih cca. 20 - 30 minut oz. da lepo porumenijo.
**Lignji v solati
1 kg očiščenih lignjev, pol sveže rdeče paprike, pest črnih oliv, pol pesti zelenih oliv, 4 stroki česna, pest peteršilja, olivno olje, sok limone, balzamični kis, sol, bazilika (ščep).
Lignje, predhodno očiščene v ribarnici, damo kuhat v krop za približno 5 minut. Ohlajene zrežemo na kolo-barčke, lovke kar dodamo. Narežemo črne in zelene olive, dodamo na drobno zrezano papriko. Posebej stisnemo česen, dodamo sesekljan peteršilj in olivno olje in malo soli. Vse skupaj dobro premešamo v posebni skledici in polijemo po solati, dodamo limonin sok, pljusk balzamičnega kisa, sol, po okusu poper in malo bazilike. Dobro premešamo in postavimo na hladno za kakšno uro, da se okusi premešajo, ter postrežemo (lahko na listih zelene solate).
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
KANIBALA IN CIGAN Ujameta dva kanibala cigana. Hitro na raženj z njim in ga obračata.
»Pa ne ga tako hitro vrtet!« pravi prvi.
»Če ga vrtimo počasneje, pa krompir krade!«
MODERNI NAJSTNIKI
A: »A veš, da obstaja življenje
tudi izven interneta?«
B: »Ne me jebat?!«
A: »Ja, valda da obstaja!«
B: »Dej link!«
je pod pazduho prenašal žensko lutko. Kopališki mojster je pristopil k slepemu in mu rekel: »Oprostite, toda s tole sek-si žensko lutko se ni primerno sprehajati po plaži. Veste, polno otrok je naokoli!« »Kaj? Z lutko sem tu? Ojoj, potem sem pa celo zimo seksal z gumijastim čolnom!«
Z DOPUSTA
Mož in žena gresta ločeno na dopust...
Ko prideta z morja, mož vpraša ženo: »Kaj si kej počela?« Žena mu odgovori: »Sukala sem se v visokih krogih. Kaj pa ti?«
»Fonču sm se..« »Kaj si se?« »Fonču...«
»Reče se sonču, ne fonču!«, mu odgovori žena. »Saj tistemu, kar si ti počela, se tudi ne reče sukala ...«
ORGANSKI PREMIK Reče eden drugemu: »Ti pa slabo izgledaš. Si bolan?« »Ja. Bil sem pri zdravniku in ta je pri meni ugotovil Organski premik.«
»Organski premik? To še nisem nikoli slišal. Kaj pa je to?« »Moja jetra so v - riti ...«
SAMOZAVEST
Kaj je samozavest?
Ko ti ga ženska pol ure vleče in
ti ne vstane, pa jo vprašaš: »A
se ti to večkrat zgodi?«
NA BAZENU
Kopališki mojster je na plaži zagledal slepega moškega, ki
STROSEK
Mož se je skregal z ženo in šel v gostilno.
Čez nekaj ur plačuje račun, gleda in zmaje z glavo: »O jebe-la, kol'k mene ta baba košta!«
UGANKARSKI SLOVARČEK: AIRBAG = zračna blazina v avtomobilu, KAC = slovenski karateist (Luka, 1983-), KARBONAT = sol ogljikove kisline, PIRIKA = nadležen plevel, SOZE = kraj pri Ilirski Bistrici, VOMBAT = čokat avstralski vrečar, VOVKO = slovenski zgodovinar, muzealec (Andrej, 1947-), ŽER = bukov plod, žir.
leiaoe 'Sojoi 'eose>j 'ejodeu 'e|ag
e^sfupi 'uaiue>j iqez 'isoupjei 'oies 'uaji| 'e^md 'yv 'q|z 'afAj 'epa^s 'niu 'ezop euAasqo 'uai} 'eujAOA! 'seq 'isoiues '^apasod '}sou}oqe 'sa|ope|iu 'je|eq 'euaiiu 'zoiqo 'o^aoa :ouAoiopoA DINVZIdM 31 A3HS3d
Foto: ASV
Govori se...
... da se tisti bolj zavedni zaman hudujejo nad dejstvom, da je sveti oče upokojenega nadškofa odpoklical v Trst. Saj je bil ta že od nekdaj slovenski.
... da si mnogi Lubi Slovenci srčno želijo, da bi parlamentarne počitnice združili s političnimi in da bi oboje trajale čim dlje, saj bi se lahko narod le tako malo oddahnil.
... da nekateri skrivnostno zadolževanje poetovionske mestne občine povezujejo z nameravanim odkupom Komunalnega podjetja. Drugi pa menijo, da si prvi mož prizadeva za povečevanje vrednosti delnic tega podjetja samo zato, da bi lahko z njihovo prodajo zakrpal proračunsko luknjo.
. da se je ob obisku svetovnih umetnikov in popotnikov v najstarejšem mestu pokazalo, kako težko je izgovoriti njegovo sedanje ime; očitno bi bilo lažje, če bi mu dodali kak
samoglasnik, saj v času Poeto-vione takih težav niso imeli.
... da naj bi eno odgramoz-nic na vodovarstvenem območju šterntalske občine baje sanirali kar z ekološko vprašljivim maTERialom.
... da bodo v najbogatejši ob kanalski občini niže Ptuja po novem izgledu občinskega vodstva kmalu poskrbeli tudi za nov izgled občinskega središča.
. da so novopečeni prvoli-gaški žogobrcarji zelo dobro
pripravljeni, le sreča jim ni vedno naklonjena, očitno pa je v šumi žoga še bolj okrogla.
Vidi se ...
... da ni čudno, da pogled na nov kulturno-poslovni center v nekoč zaostali haloški občini že pred uradnim odprtjem nekaterim jemlje sapo. Kaj bi dal Štef, da bi mu uspelo vsaj polovico tega, kar je uspelo Darinki; baje bi šlo tudi brez vodometa.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 6. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Živa Frčec, Na Jasi 53, Ptuj.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tale čudovita zadeva stoji na parceli Kristine Sitar in Zdenka Belšaka v Njivercah,Cesta na Hajdino 23. Za to mojstrovino se je trudil tudi Kristinin brat Leon iz Rač,«« je bo pričujoči fotografiji zapisala Kristina Sitar.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	2	6			9		1	
8						9	7	4
		3		8	1			
3		2	6	5				
		8	2		7	4		
1				9	3	7		6
			9	6		3		
5	3	4						8
	1		4			2	5	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	C	ooo
Bk	V	©©©	CCC	oo
Dvojčka	VV	©©	C	ooo
Rak	VVV	©	CC	oo
Lev	VV	©	CCC	o
Devica	V	©©©	CC	o
Tehtnica	VV	©©©	C	ooo
Škorpijon	VVV	©	CCC	oo
Strelec	VV	©©©	C	ooo
Kozorog	V	©©©	CC	o
Vodnar	VVV	©©	C	oo
Rièi	V	©©©	CC	o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 31. julija do 6. avgusta 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
„Ljubezen stori žensko bistroumno in moškega zmedenega. "
Erich Maria Remarque
„Nikdar žena toliko ne opaja človeka kot takrat, kadar od nje pričaka dobroto, a pričakoval je zlo." August Cesarec
„Ženaje najlepša napaka narave."Matthew Cowley
„Moški so ljubosumni na svoje predhodnike, ženske na svoje naslednice." Marcel Ashar
„Ne recite ženski, da je lepa. Povejte ji, da je drugačna kot druge in odprla vam bo vse dohode."Jules Renard
„Moški ustvarjajo zakone, žene običaje." Charles de Ligne
„Zakaj se čedne ženske može s pusteži? Ker se inteligentni moški nočejo ženiti s čednimi ženskami. " William Somerset Maugham
„Moški so kot mesec maj, kadar snubijo, a december v zakonu." William Shakespeare
„Kadar govorite z ženo, poslušajte predvsem to, kar vam govori z očmi." Otokar Brezina
„Za ženo je večje ponižanje, če je več ne ljubimo, kot pa če je nismo nikoli ljubili." Maurice Donnay
„Moški, ki resnično verjamejo vase, so vsi v norišnici. " Gilbert
Keith Chesterton
„Žena je kot uganka: preneha nam ugajati, ko smo jo enkrat razrešili." Francoski pregovor
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj natakarjal-ico, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ MEDIOIN MEDICINS
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašemizboru bo prejel/a:
Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem, kopalni plašč, termalno vodo v sobi,
kopanje v bazenih Wellness centra Termalija, kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra), vodno aerobiko po programu, telovadbo za dobro jutro, uporabo fitnes studia,
nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah, živa glasba za ples v Gostišču Lipa. Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
SAAHOIHSS,RESORTS
\JaJORLD
ELANCÏL
^bäS ^Catering
üMmvmm
Gostilna
K.ibič
octenisept®1
A
IK 2012
Nekdoizmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Terme 01 i m i a
Trenutni vrstni red (prvih 15):
±an
RESTAVRACIJA
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIC
DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIC
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
JADRANKA GERDAK-GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
NATALIJAKIDRIČ-ZD KIDRIČEVO
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
ALENKA RATEK-INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ DARINKA SVENSEK-AMBULANTA DR. JAVŠOVEC BREDA ZAVEC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA METKA DOLENC - INTERNI ODD. SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
GLASOVALNI KUPON
NAJ MEDICINSKA S
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati z svojo naj medicinsko sestro I medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012.
ZmagovalecI-ka akcije bo objavljena v torek31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
Prireditvenik
Torek, 31. juilj
16:00
18:30
19:30 20:30
Ptuj, Slovenski trg: Art Stays; pogovor s kustosom Antoniom Arevalom in umetnikom Gianfrancom Fischino ob 21.00; odprtje razstave Zasebni predogled ob 19:00 v Miheličevi galeriji
Ptuj, minoritska klet: potopisno predavanje Jožeta Ornika S kombijem od
Lenarta do Vladivostoka društva Potuj
Ptuj, grad: Arsana; koncert virtuozov poletne akademije
Ptuj, minoritski samostan: Arsana; ruski komorni zbor Smolny
Sreda, 1. avgust
16:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays; pogovor z umetnikom, Felipe Aguila in Maria Rosa
Jijon; video predstavitev ob 21:00 19:30 Ptuj, grad: Arsana; koncert mednarodnega orkestra Arsana 20:30 Ptuj, minoritski samostan: koncert Klapa Cambi Četrtek, 2. avgust
16:00
18:00 20:30 22:00
Ptuj, Slovenski trg: Art Stays; pogovor z umetnikoma, Marlon de Azambuja in Ronald Moran, odprtje razstave južnoameriških umetnikov ob 19:00 v Miheličevi galeriji; 21:00 zaključna zabava v razstavišču Art Stays Lenart, Dom kulture:, otroška predstava Čirule, Čarule, Puf Bimbo teatra Ptuj, minoritski samostan: Arsana; koncert Vox Arsana z gosti Ptuj, Slovenski trg: Arsana, koncert Džes bio trio
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 31.7.
SREDA 1.8.
00:00 Video strani 8:00 2etev v Jiršovcih 8:20 Kmečki praznik na Destmiku 2011 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani
18:00 KD Velika Nedelja: Jesenska poroka 20:00 Grajena: Za pojmo prijatelji si 22:15 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Slavnostna seja PGD Hajdina 9:30 Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 100. Let PGD Hajdina 21:30 KD Velika Nedelja: Jesenska poroka 23:00 Video strani
ČETRTEK 2. 8.
00:00 Video strani 8:00 Žetev na Polenšaku 2012 8:55 Ujemi sanje 10:00 Utrip iz Ormoža 11:10 Video strani 18:00 Domava: Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Dornava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
AVTOMOBILI P.R. Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
MAZDA 323 SEDAN 1
1.9 IDI KARAVAN
FORD TRANSIT 300S 2.D D, S SEDEŽEV +T0V0R
OPEL ASTRA GTC1
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI
1.61 EBONYGARANCUA
MIK CENA« OPR.			BARVA
1999	1.850,00	SAM0107.000 KM	RDEČA
1997	2.990,00	SER. KNJIGA	RDEČA
2004	2.990,00	1.IASTM	KOV. T. MODRA
2004	3.990,00	KUMA,EL PAKET	KOV. SIVA
2002	4.990,00	EL PAKET	RDEČA
2006	5.290,00	SAMO 76.280 KM	KOV. SV. MODRA
2004	5490,00	SAM0139.000 KM	BELA
2001	6.690,00	I.IASTNIK.KUMA	KOV. MODRA
2001	7.450,00	1.LASTNICA	KOV. SREBRNA
2010	7.990,00	1.LASTNIK	KOV. SV. MODRA
2007	7.490,00	NIZKA PORABA	MODRA
2008	8.890,00	1.IASTM	ČRNA
2011	0.890,00	Lf 6.450 KM	KOV. ČRNA
2012	11.535,00	RAZST. VOZILO	KOV. ČRNA
2005	13.990,00	TEMP0MAT	KOV. ČRNA
BMW 3251AVTOMATIK, '
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.nat/avtomobilipr
V SPOMIN
31. julija mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož in ati
Janez Petrovič
IZ PODVINCEV 92
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu z lepo mislijo prižgete svečko.
Vsi njegovi
Tiho, mirno si zaspala, v večni sen odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in spokojno mirno spanje.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sosede
Marije Korpar, roj. Merkuš
IZ SEL 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Veterinarske bolnice Ptuj, DU Sela in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcu prapora, podjetju Mir, d. o. o., ter duhovniku za molitev in opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo Marjani Krajnc za vso pozornost in pomoč, ki jo je nudila naši mami. Hvala vsem, ki v bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Žalujoči: vsi njeni
'.sioga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OLJNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
KMETIJSTVO
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
rpm
PREDLOGI ZA MESEC AVGUST
ilovenskuihi
[FW 1 T® [F5
T SLOVENSKIH POLK IN VALÖKOV
1.	MATIJA PUŽ - Melodija bele ceste
2.	MAMB0 KINGS - Mambo cola
3.	VVERNER IN KLAPA NEVERA - Zaigrajte tamburaši
4.	D' KVVASCHEN RETASHY - Rozalija
5.	KINGST0N - Nocoj je druga rekla mi
6.	SAŠA LENDER0 - Od Portoroža do Pirana 7.2B-Slovenija
Zmagovalec menca JUUJA: MARJAN ZG0NC IN TOMAŽ VRH0VNIK - V duši vse dneve je vihar. Še eno možnost v AVGUSTU Ima: MATIJA PUŽ - Melodija bele ceste j
1.	NEMIR-Se ujeti ne pustim
2.	Ans. TONUA SOTOŠKA - Zvon
3.	Ans. ROKA ŽUNDRE - Nalašč
4.	T0T1 ŠTAJERCI - Najina pesem
5.	POVRATNIKI-Še vedno
6.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Nisi moj tip
7.	Ans. PETRA FINKA - Moj stari avto
Zmagovalec meseca JULUA: ŠTEK - Želim si želim
Še eno možnost v AVGUSTU ima: ans. NEMIR - Se ujeti ne pustim
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.

SlOViW&OH POP 7 TOP
Gtasujeiri za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Ime in priimek: _ Nssiw:_ Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM odojke, cena 2,60 €/ kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766 - Ptuj._
PRODAM odojke in ovce. Tel. 02 719 5078 ali 041 866 149.
PRODAM odojke. Tel. 051 342 491.
UGODNO prodam bikca simen-talca, težkega okrog 250 kg, in tri radiatorje ter vap za pranje. Tel. 041 645 875._
BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg prodam po ceni 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Fiat Uno, letnik 2000, dobro ohranjen. Tel. 051 893 282.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM DAM stanovanje na Ptuju, 45 m2. Tel. 051 414 320.
NA Ptuju dam v najem enosobno opremljeno stanovanje v prvem nadstropju - vselijo takoj! Tel. 031 248 118.
NEPREMIČNINE
Jokajte za mano le od sreče, ker sem končno nehala trpeti! Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogla bom vzleteti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine mame
Marjane Kolarič
IZ GEREČJE VASI 86
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala sodelavcem Cestnega podjetja Ptuj ter podjetju VIT - železniške delavnice Ptuj za vso pomoč. Zahvala gospodu patru Tomažu za cerkveni obred in sveto mašo. Zahvala podjetju MIR za opravljene storitve, pevcem za odpete pesmi ter odigrano melodijo slovesa. Zahvala g. Ivanu Klepu za izbrane poslovilne besede. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoča: Drago in Janko Kolarič z družinama
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.	
Odšel je naš dragi	
Hinko Meško	
IZ MIHOVCEV PRI VELIKI NEDELJI	
Zadnje slovo dragega pokojnika bo v torek, 31. julija 2012, ob 16. uri v Veliki Nedelji. Vsi njegovi	
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in našo drago ženo, mamo, babico in botro
Marijo Vinter
IZ ŠVAJGERJEVE 6, PTUJ
pospremili na zadnji poti ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči mož Jože, hčerka Majda in sin Silvo z družinama
PIUJSKA Tfi FUI7I.IA
Turek 31 J. 8:30 Prodajno okno 9:00DnevnkT\IMarihor-pon. 9:25 Kuhinj ca - pon. 9-50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 1J0 Modro-pon.
peno
. , C
1:35 Info kanal
1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 EPK napovednik - pnn.
2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik-pon. 3:30 Info kanal 5:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pen. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17J0 Info kanal 8:00 Ptujska kronika-pnn. '8:20 Moto scena, 5. oddaja pon. 8:45 Info kanal 0:30 Zemlja in ml-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - tO. oddaja 17:30 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo -pon. 18:35 Kultura na dlani - pon. 10:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-non. 23:23 Cista umetnost -10. oddaja - pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:25 Reci IV GoiiSnica 22:25 Info kanal Četrtek 2,8. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 nfo kanal 0:20 Modro - pon. '0:55 Info kanal
1:45 Proda rto okno 2:00 Ptuj sta kronika 2:20 EPK napovednik- pon.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(nn) - nun.
20:50 Intense - učinkovita raba energije - pon.
21:3511. regata PtujCartka- pon. 21:6010. Poli maraton -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Ptujske odrsko deske - pon. 22:50 Info kanal Sreda 1.8.
8:30 Prodajno okno 9 33 Dnevnik TV Maribor-pon. 0:25 Kuhinjica - pon. 0:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal
11:00 Modro - pon. 35 Info kpat
11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:53 Prodajne okno 13:05 Info kanal 16:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
2:55 info kanal '3:00 Prodajno okno 3:15 Info kanal 5:1511. PtujEaoka - pon. '5:30 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:35 Info kanal 8:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Linea Snella - pon. 8:36 Info kanal
0:35 Moto scena -9. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Eph napovednik 20:50 Predstavitvena oddaja o
kartingu - pon. 21:00 Ptujske odrske deske - pon. 21:30 Zemlja in mi-pon. 22:00 Ptujska kronika - pnn. 22:20 Športnik leta 2011 - pon. 22:40 Info kanal	, ,
www.petv.tv
Uslej nas lahti spremljate lsali ru T2 rn SIOL TV
Ptuj • Dvajset let ptujske Rancarije
Osebna kronika

Dravska ranca še kako živa in privlačna
Pri gostilni Ribič na Ptuju se je v soboto, 28. julija, odvil prvi del prireditve, imenovan Uvod v Rancarijo. Dvajset let ptujske Rancarije je priložnost, ki jo je vredno širše obeležiti, so prepričani v BD Ranca. Zato so se odločili, da bodo v letu jubilejne prireditve, Rancarijo izvedli v dveh delih, in sicer v soboto, 28. julija, in v soboto, 4. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
S skupinskega starta šestih ekip pri gostilni Ribič; tudi leta 1993 je bilo tako.
Uvod v Rancarijo je obsegal spust šestih ranc, preprostih lesenih čolnov, ki so jih nekoč uporabljali za prevoz pridelkov po rekah in jezerih, odprtje priložnostne razstave v sliki in besedi ter razstavo majic, ki so spremljale dosedanje Rancarije - uvajati so jih pričeli na tretji Rancariji -, uprizoritev starih običajev, povezanih s plovbo z rancami, degustacijo vin iz Ptujske kleti, sladkanje z dobrotami iz čokoladnice Lucifer in zabavno-glasbenim programom s Karmen in Se-bastianom Zinrajhnom ter skupino Manouche.
Ekipe, Vičavski tigri, Svet princev karnevala, Repice (edina ženska ekipa), Neorganizirani klukeci, Felnar in VGP Drava, so bolj ali manj sestavljali tisti, ki so se doslej udeležili ža najmanj petnajstih Rancarij. Edini, ki se je doslej udeležil vseh Ranca-rij, je Franc Malek, ki se bo udeležil sobotne Rancarije, na kateri pričakujejo nekaj deset rancarskih ekip, ki se bodo pričele dvobojevati ob 13.30, dvoboj za tretje mesto se bo odvijal predvidoma ob 19. uri, finale pa je napovedan pol ure kasneje.
V vlogi starterjev in vodij tekmovanja sta bila tako kot na prvi Rancariji leta 1993 tudi v soboto, 28. julija, Miro Cerjak, tudi eden izmed nek-
danjih predsednikov BD Ranca, in Drago Klobučar, ki je BD Ranca vodil v letu, ko se je začela ptujska Rancarija. Na cilju v pristanišču Ranca pa je bil tako kot na prvi Rancariji Zdenko Medved.
Tudi v soboto so se enako kot leta 1993 dravske rance z ekipami podale na pot do pristanišča Ranca v Budini pri gostilni Ribič. Ekipe so morale pred vstopom v ran-ce opraviti tudi majhen izpit - po grlu čim hitreje spustiti veliko pivo za lažje premagovanje metrov in naporov do cilja. Zmagovalni Vičavski tigri so za 100 odstotkov izboljšali svoj prvi rezultat iz leta 1993; razdaljo od gostilne Ribič do pristanišča Ranca so namreč premagali v trinajstih minutah in dvanajstih sekundah, druga je bila ekipa VGP Drava, tretja pa Neorganizirani klukeci.
Pri pripravi dveh sobotnih prireditev v sklopu jubilejne 20. Rancarije jim je uspelo povezati vse nekdanje organizatorje, je zadovoljen povedal predsednik BD Ptuj Emil Me-sarič. Zelo aktivno so se vključili tudi v zbiranje dokumentacije dosedanjih prireditev in majic, ki so jih prvič oblekli na Rancariji v letu 1995. Majico prve Rancarije iz leta 1993 in datumom 20. Rancarije so v soboto oblekle ekipe šestih
dravskih ranc. Toliko je bilo rancarskih ekip tudi v tem letu, ko se je Rancarija pričela, udeležile pa so se je vabljene ekipe, tako kot je to bilo tudi 28. julija letos.
»Ideja o izvedbi ptujske Rancarije je tlela že nekaj časa, sploh pa je vse skupaj postalo še bolj privlačno, ko smo pričeli aktivnosti BD Ranca na Dravi nekoliko bolj pospešeno razvijati. Takrat je bil problem, ker se na reki ni nič dogajalo, o 'greznici na koncu mesta', kot so nekateri takrat predstavljali ptujsko jezero, so se širile številne govorice. Zagotovo pa je bilo jezero en potencial, ki bi ga mesto moralo veliko bolj izkoristiti, kot ga je v tistem času. V okviru prazničnega dogajanja, ki je spremljajo praznovanje občinskega praznika takrat še velike občine Ptuj in ptujske poletne noči, smo se nekoliko po zgledu brodarskega društva Duplek, ki je že pred nami organiziralo tekme z rancami, in Titove štafete ter spusta z rancami, ki je potekal vse do Osijeka,
odločili za izvedbo ptujske Rancarije. Mislim, da smo se znotraj BD Ranca skupaj odločili, da bomo tudi na Ptuju začeli z rancarijami. Prvo smo organizirali 7. avgusta 1993. Bila je neka posebnost. V soboto, 28. julija, smo jo poskušali čim bolj verno ponoviti, kolikor se je le dalo. Tudi start je bil na prvi Rancariji drugačen, kot je na veslaških in drugih regatah. Prva Rancarija je potekala od gostilne Ribič do pristanišča Ranca, že druga je bila takšna kot danes, torej tekmovanje na čas. Že od začetka smo se trudili, da bi bila Rancarija čim bolj zanimiva in da bi pritegnila čim več udeležencev. Ranca je tipični dravski čoln, značilen za območje Ptujskega in Dravskega polja ter še za del Koroške. Takega čolna ni nikjer drugje, niti na morju ga ni. Tekme z rancami kot rekreativni del so sicer nastale zelo pozno, v preteklosti je bila ranca izključno gospodarsko plovilo, namenjeno prevozu kmetijskih pridelkov z enega na drugi dravski breg, uporabljali so jo ribiči, upora-
bljali pa so jih tudi pri vodo-gradnjah,« je o začetkih ptujske Rancarije povedal Drago Klobučar, predsednik BD Ranca, pod čigar vodstvom se je v letu 1993 ta tudi pričela. Želi si, da bi Rancarija ostala dravska z vsemi značilnostmi dogajanja na Dravi. Res pa je, da jo je treba posodabljati, vsako leto nadgraditi z novimi idejami, pristopi, da bo pritegnila oziroma da bo zanimiva tudi za širše okolje, ne samo Ptujsko.
Na ptujskem jezeru je danes veliko dogodkov, iz leta v leto postaja pomembnejši in privlačnejši vodni center. Osebno pa Drago Klobučar meni, da na jezero ne sodijo gliserji in skuterji, saj na takšna jezera, sodijo jadra, vesla, pa gospodarsko-motorno vozilo, ki je nujno potrebno ob izvedbi dogodkov na vodi. Vse drugo je moteče, ker je jezero premajhno za kaj več. Sezona za mirne dejavnosti, za jadra in vesla, bi morala trajati skoraj celo leto, še pove Klobučar.
MG
Rodile so: Petra Korošec, Bre-zovec 58 a, Cirkulane - deček Jaka; Marinka Pšeničnik, Sto-perce 16, Stoperce - deklica Vita; Damjana Vršič, Vitomarci 57, Vitomarci - deček Tim; Sandra Cof, Ključarovci pri Ljutomeru 25 a, Križevci pri Ljutomeru
-	deček Pascal; Lea Gorišek, Majšperk 52, Majšperk - deček Nikola; Darinka Korpar, Sovjak 89, Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Špela; Mihaela Maurič, Cerkniška ul. 15, Ljubljana - deček Aleksander; Nova Rodriguez Andrea Yuberkis, Čehova ul. 3, Ptuj - deček Amadej; Dagica Nikolic Potočnik, Krtina 75, Dob
-	deklica Neja; Jožica Krsnik, Popovci 10 a, Ptujska gora -deček Andrej; Marija Svenšek, Vrazov trg 2, Ptuj - deček Nik; Jolanda Starčič, Žgečeva ul. 10, Ptuj - deček Lukas; Irena Fajfar, Medribnik 25, Cirkulane
-	deklica Julija; Sabina Vimer, Gajevci 7 a, Gorišnica - deček Žiga; Metka Grdiša, Orešje 76, Ptuj - deklica Nika; Tina Kelc, Osluševci 7, Podgorci - deklica Zala; Petra Dolenc, Majšperk 34, Majšperk - deklica Eva; Mojca Ornik, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj - deklica Neža; Štefica Jus, Stoperce 7 a, Stoperce - deček Patrik.
Umrli so: Ljudmila ŠTRAFELA, roj. Maroh, Šturmovci 15, roj. 1928 - umrla 14. julija 2012; Štefan VEREŠ, Skomarje 81, roj. 1936 - umrl 16. julija 2012; Lucija TKALEC, roj. Janšek, Ptuj, Gregorčičev drevored 9, roj. 1915 - umrla 20. julija 2012; Gregor PIHLER, Mala vas 26 a, roj. 1973 - umrl 18. julija 2012; Rozalija HABJANIČ, roj. Svenšek, Nadole 38, roj. 1923 - umrla 19. julija 2012; Gera PUC, roj. Kosec, Borovci 16, roj. 1928 -umrla 23. julija 2012; Marija KOLARIČ, roj. Paveo, Gerečja vas 86, roj. 1943 - umrla 20. julija 2012; Branko LORBEK, Ptuj, Kraigherjeva ulica 28, roj. 1959
-	umrl 20. julija 2012; Elizabeta MURKO, roj. Kukovec, Mestni Vrh 39, roj. 1934 - umrla 18. julija 2012; Berta BEDENIK, roj. Mlakar, Kočice 25, roj. 1943 - umrla 23. julija 2012; Franc ŽURAN, Gruškovec 27, roj. 1961 - umrl 23. julija 2012; Marija KORPAR, roj. Merkuš, Sela 36, roj. 1928
-	umrla 23. julija 2012; Franc PUČKO, Ptuj, Štrafelova ul. 15, roj. 1938 - umrl 24. julija 2012; Ana JURGEC, roj. Kranjc, Cirkulane 22, roj. 1922 - umrla 25. julija 2012; Ivan BRAČKO, Ptuj, Rimska ploščad 23, roj. 1933 -umrl 15. julija 2012.
Poroke - Ptuj: Dominik LENART, Mestni Vrh 12, in Anja SI-MRAJH, Planina pod Šumikom 3; Milan MURŠEC, Trnovska vas 39 b, in Valerija KRAMBERGER, Cenkova 2; Darko POLAJŽER in Petra ŠKORJANEC, Doklece 26; Robert VEK in Alenka DOVEČAR, Ptujska Gora 100 a.
Danes bo sprva še zmerno, ponekod tudi pretežno oblačno, čez dan pa bo večinoma sončno. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem okoli 20.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in postopno spet bolj vroče.
www.radio-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
- •-*•' ' .... ,:•• ■ .- : "
Foto: Črtomir Goznik
Vičavski tigri so si zmago pripluli tudi v soboto, tako kot na prvi Rancariji.
Če je o Porcjunkuli (2.) vročina,16/27 huda bo prihodnja zima. ¿^