TA glasilo slovenske narodne podporne jednote BraAalikl la upramilM pa» •iorl: 105? H. LawaUala S v. O rtu* o I publicaUoa; % SAAT Ho. 1.• w»«!•!• »vo. Tvlcphoaot Lavradala 4A35. leto— —YEA|t XI. S^.^t^rr IrTc^^^^r,:^ CHICAGO, ILL., PONPEUEK, 26. AVG. (Aug.) 1918. $3.oo STEV.-NUMBER^200. Pollake/ —4 M*r±mud —io> (No. 140) »»tl^iLo* by tha Act ol OcfUc A. 1S1T, — ItU at tha P«at"5tfi- al CkUogo. IUU«ia. By -4a> ol tha ProoMoal. A. Surlaa—, P«afa«e» ve --mado. Predlog je bil -prejet 129 proti 74 glaeovom. Kongresnik Campbell iz Kan-saaa je predlagel. da ao ljudje, angažirani v poljedelstvu opro-•/•eni vojaške alušbe. TfiU* je (Dalja aa a Amsterdam, 25. avg.—Iz Stockholma čez Berlin javljajo, da je bolševiška vlada v Moakvi obelodanila 22. t. m. odgovor na ameriško-japonsko poslanico ruskemu ljudatvu, ki pojaanuje, zakaj so zavezniki poelali svoje čete v Sibirijo. Odgovor ee glasi: "Ameriška in japonska vlada sta adresirali poslanico ruskemu ljudatvu v zvezi z izkrcanjem oboroženih sil na ruski teritorij. Obe vfedi izjavljata, da ata se odločili za oboroženo intervencijo, ker želita pomagati Čehoalovakom, ke-terim grozi nevarnost od Nemcev in Avstrijcev. Ruska socialistična, federativ -na, sovjetska republika izjavlja na to sledeče: ________ Izjava ameriške in japonske vlade ne temelji na resničnih in -formacijah. Češkoslovaške čete niao v nevarnosti pred Nemoi niti pred Avstrijci. Na tleh sovjetske republike se vrši bitka med rdečo sovjetsfo armado delavcev in kme tov na eni atrani in češkoalovaškimi četami, ki so v zvezi z veleposestniki, buržoazijo in protirevo-ucionarji na drugi atrani. Delav «i in kmetje branijo v Uj^ bitki revolucijo, katero ugrošaaa Jgoll revolucija, pri kateri eodehijejo tudi Čehoslovaki. Sovjetska vlada je prepričana, da nameravajo njeni sovražniki »reslepiti proletarske elemente ruskega prebivalstva s tem, da ; im pripovedujejo, da Nemei in Avstrijci ugrožavajo Cehoslova-*• razteza ob reki Chieago in aeve no do Norih Ave., na južnem «<) eepu reke pe d« Anber Ave. prepove^lan J»aa spada ludt dokler ne IhkI« izvršena del« pri napravah za dobivanje vod ne sile. W*#* BSLlallm I Calumet do bazina VREME V Cbi. ago in okoli-a reka Ijek iu «»r-k jsaiw» Lahki arvend vetrovi. Položaj na aapadnoni bojišču je vedno bolj ugoden za zaveznike. Ofenzivne operacije,ki so se vrA'-le od K. avguata na 50 milj m-gače pa mora biti aoclalna demokracija vedno v opoziciji vladam, kl naatajajo med revolucijo, tako 1 ga razodeva za tako učenega, da si mora vsakdo šteti i čast, kdor ga sme poslušati. Pa kako skromen je dr. Žužek. Celo protestiral in zgražal se jc, ko ga je predsednik shoda predstavil občinstvu v dolini solz na Rottarjevi farmi. Izjavil je, da je popolnoma zadovoljen, če se ga imenuje samo Žužek, brez vsakega profesorskega in doktorskega naslova. Pravi vzor skromnega moža! Kako, da jc pred&edjiik shoda nazval Žužka s takimi komplimenti T Zakaj mu ni že prej povedal, da on ni doktor in nc profesor ,ncgo se šele uči, da kaj postane, da no bo vedno samo Žužek. Če se človek udeleži par predavanj na kakem uči-lišču ali magari čikaškemu vseučilišču, zato mu še ni treba delati komplimentov. Šele tri mcsccc jo Žužek član Slov. nar. zveze, pa ga žc pošiljajo okoli za "glavnega" govornika. Sedem mesecev pa je študiral, katera Organizacija je prava, S. N. Z. ali S. R. Z. Končno pa ga je razsvetlil menda sam sveti duh, da jc edino Slovenska narodna zveza pravo mesto za pravoverne Slovence. Kaj pa, čc je Žužek le študiral, pri kateri organizaciji sc bo dalo več zaslužiti in "naprej" priti in po sedmih mesccih je .prišel do prepričanja, da jc taka organizacija edino zveličavna S. N. Z. To bo Šc najbolj verjetno. Svojcčasne jc "dr." Žužek nameraval postati "gospod," kajti učil se jc bogoslovja nekje v Minnesoti, menda v st. pavelsketn semenišču. Ampak to je obrt, ki postaja zadnje čase ravno tako slaba, kakor salunarska. Zato je menda dal slovo Icmenatu. Žužek je še mlad fant, zelo pripraven za kakega vojaka, toda poskušali bodo menda s njim nadomesti H ki naj bistrijo pojme med nami! Kot natančen poročevalec bi vam moral poslati izvleček njegovega govora, ako bi bil to res govor. Oovor jc že bil, ampak kakšen I V domačem jeziku pravimo takemu govoru "klobasa." Mnogo predmetov se je lotil "dr." Žužjpk, toda obdelal nl nobenega. ot vai njihovi govorniki, je tudi on čutil dolžnost razlagati krfsko deklaracijo. Celo obljubil nam je, da jo bo prav natančno razložil, mi pa amo bili te-^a zagotovila veseli; , kako tndi ? Saj je končno vendarle prišla doktorska luč iz zaprašene Ohi-cage, ki nam bo "raztolmačila," kar so poekušali že drugi profesorji, pogrebniki in zemljiški^ a-genti, pa niao imeli Dapeha. Veate, razlaganje krfske deklaracije je nekaj takega, kakor razlafanje svetega pisma. Dr. Žužek, kot star lemenatareki fant se pa gotovo razume na take stvari, pa je nam razlagal. Vzrok neeloge mod nami je 13. točka krfska deklaracije, je dejal dr. Žužek. Zato je pa tudi natančno razložil to točko, ki je do predzadnjega stavka popolno ma socialistična. Zadnji stavek 13. točke, no ta menda ni tako socialističen, zato ga nam bo natančno raztolmačil. Nato obljubo je bil takoj pozabil, kar mu pa tu di ni zameriti, kajti dan je bU vroč, ljudje nevrjetni ln kmetav-zarski, ki nimajo prav nič tiate-ga rešpekta pred "visoko" gospodo, kot jo ima gospoda visoke in nizke rasti v starem kraju. V takih okoliščinah se marsikak spozabi, pa magari če je človek "doktor." Žužek nam je krfsko deklara-racijo takole raztolmačil: "Krf ska deklaracija nfv postava ne konstitucija, ne pakt ne forma, temveč samo izjava londonskega odbora, ki ni nič druzega, kakor samo kos papirja, katerega se lahko zavrže." Jej, jej, jej vsak njihov "glavni", govornik jo drugače razlagal Za nekatere je krfska deklaracija "izjava jugoslovanske neodvisnosti." Nekateri so mnenja, da je to eden največjih zgodovinskih dokumentov, kar jih je še bilo med Jugoslovani. Vošnjak je naprimer pisal v Haracrlingovem listu, da je edini način rešitve jugoslovanskega*-vprašanja le na podlagi krf ske deklaracije. Uredništvo Glas Naroda nas je prod kakim tednom tudi zagotovljalo v dolgem članku, da je krfska deklaracija pogodba, sklenjena z vednostjo za veznikov, katera se sedaj ne more spremeniti. Kdo jih razumet Jaz se posujem s pepelom po čelu in se priznam velikim nevednežem, kaj ti razlaganje te deklaracije mi je nezapopadljivo. Poslušati nji hova različna razlaganja. Jaz re vež brez profesorskih naslovov sem pa razumel krfsko deklaracijo tako, kakor je spisana. Tudi oni nam sedaj zatrjujejo popolnoma nekaj drugega, kot se i>a čita v nji. Cudfn dokument jc ta krfska deklaracija, kakor, kaka šifrirana brzojavka ali diplomati cen dokument. V tem slučaju lahko pomeni monarhija republiko, kralj predsednika in pogodba kos navadnega papirja, ki sc lahko zavrže. Veliko časa so že porabili njihovi govorniki za razjasnevanje krfsko deklaracije. Nič ni pomagalo. Njen pomen jc ostal tak, kakoršnega so ji dali njeni očetje. Ljudem ni treba nič drugega, kakor da jo prečitajo, pa vedo njen pomen brez zgubljenih besedi razlaganja. Gospodjo, prenehajte s to konfuzijo razlaganja, ali se pa orientirajte na eno razlaganja, da sc no boate smešili. Čc deklaracija kos =■= navadni ljudje, recimo "maj. nar ji" ali kaj podobnega. Pravil nam je, kako ailno ao ae trudili v Chicagi, da ga pridobe za SKZ. Kakor vidite, niao uapeli. Njegov špas je trajal akoro eno uro. Ljudje ao aedeU okoli p0 trav! ,on pa je govoril pod mare-lo, ki ga je vaaj nekoliko varovala pekočih solnčnih žarkov. Ko je končal, je izjavil, da pridejo na vrato vprašanja. Vprašanja, to pa to! Ljudje ao ae vsuli okoli njega kakor okoli kakega komen-dijanta. Prvi ao je ojunačil K. Kotnik a vprašanjem "Ali pridna S. N. Z. londonski odbor in krfsko deklaracijo t". Učeni Žužek pa ni bil prav nič zadovoljen h takim vprašanjem, ki je izgledalo kakor zanjke, s katero se človek, če se le nekoliko spodtakne, zadrgne vrat. To je »poznal tudi naš govornik in praV gotqvo se je bridko kesal, da je sploh izustil besedo o vprašanjih. Toda izhoda ni bilo. On ae je zvijal in govorau-čil na vaa mogoča načine, da se izogne vprašanju, toda ker so ljudje le zahtevali odgovor, je odgovoril in obenem zabičil, da se ne sme drugače poročati v liste, kakor bo govoril. Če kdo prelomi ta ukaz, ga bo tožil. In kako je odgovoril potem Žužek T Dajal je da, Slov. nar. zveza prizna aedanji londonski odbor. Ce se ta izjava priobči v listih, Oziroma v clave-landski "Enakopravnosti", mora biti beseda "aedanji" podčrtana. Lej ga šmenta I. Kaj je sedaj drugi odbor kot je bil takrat, ko so izdali avoj evangelij zapopaden v krf ski deklaraciji T Nekdo ga je vprašal, če mora Slov. nor. zveza delovati samo za jugoslovansko monarhijo ali lahko deluje tudi za kako drugj formo vlade v dodoči Jugoslaviji. Žužek je odgovoril, da deluje lahko tudi za drugačno formo države. Dr.. Kern se je nekoč izrazil, da S. N. Z. ne more delovali za drugo formo, kakor za monarhijo, in to se je Žužku tudi pojasnilo. On pa je dejal, da nc more pomaggti če se je kdb "privatno" tako ifcrazil. Govornika so mučili se z nekaterimi drugimi vprašanji, na ka-tera ni mogel odgovoriti. Zatem je nastopil K. Kotnik, kateremu so deli 15 minut časa. Kotnik jih jo dobro porabil, kajti ožigosal je propagatorje S. N. Z., ki s takimi zavijanji zavajajo narod in ga begajo na vse mo-.goče načine. Ko jo končal, mu je dalo ljudstvo duška s tem, da je gromovito ploskalo. To pa je nasprotnike jezilo. Ker valed njihovega malega števila niso mogli drugega, kot potrpeti, je poskušal govorniško srečo šc posestnik vrta, na katerem se je vršil shod. alje poročajo kajzerje-vi glavarji, da je bilo preti kratkim potopljenih štirinajst ameriških tranaportov, polnih vojaštva. Take in enake laži imajo namen o-kurajžiti nemško ljudstvo, toda vprašanje je, dali bo ljudstvo vedno verjelo v take povesti. Nemški vjetniki že ne verjamejo, kajti pravijo, da ao zdaj prepričani o bol jem vodstvu zavezniških armad in da je zavezniška artilerija prekosila nemško. Obenem poročajo o Številnih dezertacijah iz nemške armade, posebno kar se tiče mlajših rekrutov. I)a računajo Nemci z nadaljnim umikanjem iz Francije, dokazujejo vesti iz liolgije, da grade Nemci sveže utrdbe in kopljejo zakope ob reki Masi v Belgiji med Dinan-tom in Giventom, kakih 90 milj vzhodno od Rapauma. Na tisoče bojnih vjetnikov opravlja to delo. Iz Amsterdama poročajo, da je nemško poveljništvo poslalo na zapadno fronto več Čet renskih crnovojnikov, ki so bili namenjeni na Finsko. Dalje poročajo, da so bavarske čete, ki so branile Lassigny, pobegnile iz mesta, ko ko se bližali Francozi. Bavarski častniki so povedali pruskim, da so se Bavarci že naveličali umirati za Prusijo. 562 nemških letal padlo v dveh tednih. London, 25. avg.—Maršal ILuig je poročal sinoči, da so Nemci izgubili v zadnjih dveh tednih 328 eroplanov in 134 drugih je odšlo z bojišča poškodovanih. V tem času so angleški letalci vrgli 594 tan bomb na sovražne strategične pozicije in nemška mesta. Rim, 25. avg. — Uradno poročajo, da so italijanski in angleški avijatiki od l^juujja do 20. avgusta uničili 30Bi avstrijska eropla-na. Avstrijska ofenziva v Albaniji. Rim, 25. avg. — Vojni stan javlja, da je sovražnik pričel z napadi od reke Semeni do hribov Malega Tomorika v Albaniji. Sovratf-. nih je imel uspeh na središču fronte in napredoval je v smeri proti Buvalici . Pariz, 25. avg. — Na albanski fronti sc vrše topniški in infante-rijski boji. *Yan*oske čete so pognale sovražnlkel nazaj in fran: coski letalci so ivrgli 1500 kilogramov dinamita na vojaško zgradbe v Hudovi in Gradišču. Dunaj čez London, 25. avg. — Uradno poročajo, da so avstrijske čete prodrle sovražno črto med Itcratom in Fierijcm. Avstrijci so okupirali nekaj ozemlja v okolišu Siloresa. Razno Iz inozemstva. Japonska riina revolta n aagri-. njalom ostre cenzure. London. — Brzojavka iz Toki-ja, datirana 20. avguste, se glasi, da je več tisoč izgrednikov napadlo iu uničilo dvajset rlsnih prodajalnic in drugih hiš v Jama-gučl V boju s policijo je bilo u-bitili dvanajst oaeb, sedem pa ranjenih. V Tokiju jc bilo aretiranih že več kakor tieoč oseb od začetka rižne revolte. Nemir se je pojavil tudi v rudniških okoliših, odkoder poročajo o štrajkih iu izgredih. > , , Poročilo iz Kobeja z dne 23 t. m. se glasi: Živežni položaj na Japonskem je še ziniraj slab in nemiri se ponavljajo, kjerkoli ljudstvo sluti, da je kaj riža na kupičenega. Rižni magnatje so pričeli organizirati četo prostovoljcev, s katerimi hočejo braniti svoja imetja. Dalje poročajo iz Tokija d:te 22. t. ni.: Vlada jo uvedla ostre naredbe prvič za potlačenje rižne revolte in drugič, da zatre vsako vest o revolti. Tokijo je broz razsvetljave ponoči. Ob devetih1 zvečer so že zaprte vse hiše in u-lice so prazne izvzemši množic iz-grednikov, ki korakajo po ulicah ju za njimi gredo čete policistov. Keuterjev dopisnik juvlja, da je japonski minister notranjih zadev prepovedal poročati o položaju. Vse časnikarske in brzojavne agent ure so pod st rogo cenzuro. Mnogi Japonci, ki drugače niso nasprotni vladi, se jeze radi ceuzurq in ostro obsojajo ministra. Ncmci se boje ameriške ofeniivc; delajo zakope ob Reni. London, 25. avg. — Amsterdamski dopisnik "Daily Expres-sa" poroča, da sc nemški prebivalci južno od Itcnc kar v trumah izseljujejo v slednjo in severno Naučijo, boječi se invnzijc Ameriške čete v Loreni, ki so pred nekaj dnevi okupirale Fra-pelle v Vo Rezih, se nahajajo 1K milj od Tteue in Nemci se boje, da bo ameriška armada pričela o-fenzivo na vsi loreifcko-alzaški fronti. Zavezniški avijatiki so opazil), »la delajo Ncmci velike utrdbe o.» Masi in Reni. Na ti.iočo bojnih v-jetnikov je tam zaposlenih s ko panjem zakopov. Focb pravi, da je vse dobro (•lavni stan francoske armade. 25. avg. — Maršal Focli jc vče raj govoril s Časnikarskimi poročevalci v svojem glavnem stanu 1» dejal jim je : "Naša stvar gre do-nro. Pričeli smo in zdaj bomo na dsljevall" Ko so gi vprašali, č' more povedati, kako bo izpadla edanja bitka, jc odgovoril Foch, tla on ni noben prerok. "Pri mr ni šteje - nemo to, kar je, kar na m- bo, o tem ne morem govoriti. Ameriškemu poročevalcu je rekel: "Sporočit« ameriškemu ljudstvu. da so njihovi vojaki Izvrši-ni bojevniki. Edino to ni prav, ker prehitro dere jo naprej in v-časih jih je trebs držati nazaj." Foeh je se ved s pohvslll tudi An-g le že in Freneoze. Ameriška socialistična delegacija v Italiji. * Rim, Italija. — Delegacija a-meriških manjšinskih socialistov jc v zadnjih desetih dneh obiskala Rim, Turin Genovo in Milan. V Rimu so bili gostje dveh socis-ističnih ministrov Bissolatija in Bereninija'. V tem času so Američani dobili i%kaj vpogleda v notranje gibanje in boje italijanske socialistične stranke, ki je ravno takl> razdvojena kakor ameriška glede na vojno. Američani so govorili večinoma z vsend voditelji delavskih organizacij. Eden dclc-patov — Louis Kopel in — se ;!e zelo pohvalno izrazil o delavskih zadružnih prodajalnah v Genovi, kje rjih je osemnajst. Dejal jc, da je bil do danes pod vtisom, da so nemški socialisti najboljši organizatorji delavskih kooperativ, (oda zdaj je prepričan, da ko Italijani ravno tako dobri, al o ne bolji. poslati divizijo Peruvaneev v Francijo. Upor je povaročil govorico o revolucionarnem gibauju po vsi Peruviji. Nemčija grozi Španiji London, 25. avg. — Nemčija je odgovorila na zadnjo Špansko noto s protestom proti zaključku španske vlade, da bo zadnja pc-rabila uemške internirane ladjo namesto avojih purnikov, ki jih torpedirajo Nemci. V nemški noti je prikrita grožnja, da bo Nemčija pretrgala stike s Španijo, ako zadnja ne zavrže svojega sklepa. Amerike vesti. STRELA JE UBILA 20 OSEB V WYOMINOU. Wheatland, Wyo. — V državi Wyoming jc od prvega maja 1. bila strela dvajset oseb. Dvajseta žrtev strele je 20-le t ni sin državnozborskega poslanco Johu Innesa, Donald Innes, ki ga je zadela strela, ko je delal na očetovi farmi Oče je stal nekaj korakov proč od sina, ko se je dogodila nesreča. FARMARSKIH DELAVCEV NE PRIMANJKUJE V PENN8YLVANIJI. Philadelphia, Pa. — Odbor za javno varnost in državni obrum-ni svet sta dobila poročila iz raznih krajev, da letos ne primanjkuje farmarskih delavcev in da bo ves poljski pridelek spravljen domov. Lani je primanjkovalo farmarskih delavcev in vsled tega se je spridila koruza na 20,000 akrih sveta. AMERIŠKI VOJAKI NA FRON-TI DOBIVAJO BEL KRUH. Washington, D. 0. — Ameriška armada v Franciji je preskrbljena s kruhom iz pšeničue moko. Tako poroča vojni department. Dnevni odmerek osemnajstih unč kruha je tako velik, da so ga morali znižati na 16 unč. Vojaki Združenih državah prejemajo kruh "Victory", ki iuia ma primešano določeno množino primešano določeno množino pše-ničnegu nadomestila. Hindenburg je zopet mrtev. Pariz. — Zadnja številka lista 'Lausanne Oar.ctte" (Švica) i-ma na prvi strani velik naslov: "Ali jc Hindenburg mrtev!" Nu-to sledi poročilo, di je Hinden-burga ustrelil podčastnik na ruski fronti in njegovo truplo so p> kopali na majhnem pokopališču v Kaserthulu na Badenskcin. Trije vojaki, ki so prišli iz Rusije, so raznesli vest o njegovi smrti — in vlada jc vojake takoj poslala nazaj, ('udno jc, da v Nemčiji nihče nc ve, kje jo Hinden-bur. Uradna poročila ga nič ne o-menjajo in vse naredbe iz nemškega glavnega vojnega stana podpisuje Ludendorff. Črnogorski kralj pošilja poslanika. Washlngton, 25. avg. — Črnogorski kralj Nikita, ki sc nahaja v Purizu, je poslal diplomatične-ga zastopnika v Združene države v osebi nekega Ante Ovozdanovl-ča Tukajšnji zastopniki Jugo-slovanskega odbora v Londonu pravijo, da bi Nikita rad oživel avojo neodvisno kraljevino po vojni, kar pomeni, da se Mklte „e Kutcui za krfsko deklsrsdjo Turki napadajo Nemčijo. Kodsnj, 25. evg - Turški listi napadajo NWij« In zahtevajo od vlade pojasnila, zsksj nl bil« Tur-čija zaslupana na zadnji kotife-renči nemških in avstrijskih vln-lsrjev. Trikrat na dan kma vaek Ame ričaa priliko, ko sod« k obedoval ni mizi,deroče: "Sdaj Imam prfll ko, da slutim. " Peruvanci zahtevajo vojno s Nemčijo. Lims, Peru. - V Aneomu, trideset milj od tukej, je rebelirala voješka gsmizljs 200 mož Major Armendo Patino, vodja rehelev, jc Irdal revolucioneml manifest v katerem olmojs sedsnjo peru -vansko tlsdo In zshtevs de mora Peru vi je takoj napovedati vojno Nemčiji, izročiti internlrsne nem-,ške lsdje Združenim drževsm in EDINI MESTNI KOVAČ V ARMADI. Oampt Grunt, Rockford, 111. — Štiri sto prebivalcev v Bcllevillu, VVis., jc podpisalo prošnjo, du vojaške oblasti pošljejo domov Wi-lliam Stacka, ki služi pri 161 postajni brigadi. Stack je bil edini kovač v mestu. Odkar je vstopil v armado, je njegova kovačnica zaprta. Prebivalci ne morejo najti drugegn kovača, da bi njim koval konje. Konji no morejo voziti, ker so ne-podkovanl. Obroči padajo s koles in drugo kovaško delo je neizvr-šeno. Tc vzroke navajajo ,prebivalci, da pošljejo kovača domov. RIBIŠKA VLAČILNA LADJA IZGUBLJENA. Erie, Pa. —Ribiška vlačilna ladja "Creacent", opremljene z motorjem, se je pogreznila Štiri milje od Waldwellers. Cecll McClure, soproge Michael McClure. Žena je ležala v krvi s strašno zevajoč« rano ua vre ta. Policija je prepričana, da je bil izvršen umor, ker nhso našli noža. Našli so tudi noto, na kateri je bilo zapihano: "Kogar se tiče: Povžila sem lek, ker seiu bolna. Želiui, da McClure ni prizadet, ker nisem pozitivna, kdo je oče. — Bessie Ravey." MeClurovih osebnih reči niso našli v sobi, ko so jo preiskali. Policija sodi, da McClure ni pravo ime in da jc pravo ime človeka McFarlin, ki se je skrival pod McClurovim imenom. PREISKAVA SE NADALJUJE. i Chicago, IU. _ Občinski svet je sicer sprejel eestnoželeeniško predlogo proti županovemu svetu, toda s tem glasovanjem ni bi-la ustavljeua preiskava, ki jo vodi državni pravdnik. Občinski zustopniki, ki so v četrtek zelo zavestno nastopili v občinski dvorani in izivali državnega pravduika pri glasovanju o županovem votu, so si ohladili nekoliko svoja čela preti dvorano veleporote. Bivši občinski svetovalec Kugene Block, ki je bil pred občinskim svetovalcem (V pitainom predsednik lokalnega transportnega odseku, je pred ve-leporoto ruzkrll metode, ki se jih poelužujo cestnoželeznlškl Interesi, du kontrolirajo transportu! odsek. « Mr. ^Blockn so izrinili lz njego-vega mestu v občinskem zastopu nekuko pred tremi leti, kor se je potrudil za mestne oredhe, ki nalaga cestnožclczniškim družbam, da morajo vsakemu pasaširju preskrbeti sedež. Bivši občinski svetovalec pravi, du jc najslabše v sedanji odredbi, da lahko kompanija dela, kar se jI poljubi. Če ne izvrši pogodbe, se ji ni trebu bati, da bo kaznovana. Thomaa Deuteher, tajnik zveze obrtnikov in trgovcev ne severu-zapadni strani mesta, je pričal, da jc razne občinskčo svetovalce razumel tako, tla ccstuoželezniškl interesi vzdržujejo "sklad" zu politično kampanjo, "ki ga vpo-rabljo ,da porazijo kandidata zs občinski svet, če ne spolni jo njih zahtev. Vcleporota vprašuje razne ob-Činskc svetovalce o izletu v Foz Lake, na katerem so razpravljuli 0 eestnožclezniškl odredbi. Ob tej priliki se jc tudi neki občinski svetovalec behal, da je prejel $700, dn glusujc za mestno odred bo. S sodnljsko pozivnleo so pozva nI sledeči občinski svejovslcl 1< zaslišanju: B. S. Walkowiak, Jo seph O. Kost ner, Wnltcr P. Stcf-fen, A. A. McCormlk, Wllllam R Fctzer, Olto Kerner, John G Iforne, K. J. Kalndl, W. P. K1U-son, llurry K. Littlcr, A. O. An derson, Htaulcy 11. Knz, Gcorgt lliff, W. O. Nance, Johu J. Tu ohy, M. F. Kavanagb, John Ha de rinili, Wllliain J. Lynch, Wm R. O'Toole, John II. Lyle, I. K 1 lažen, Thomaa Ljrtich, Robert J Mlcahy, L. B. Anderson. V krogih ccstnošelczniških Interesov vlada veliko veselje, ds je bil županov veto poražen in de lajn priprave za veliko "izobra Žcvalno" kampanjo, da abegaji volilce, da ne bodo vedeli, kako jim jc glasovati v jeseni. Del ča Kopieja zagovarja interese cest no železniških baronov lu vsled lega upnjo, da do novembra me «ca tako olslclajo volilce, tla bo do glasovali, proti svojim inlere som ln za korhtl eestnoželezul ških magnetov. razprava v kongresu o VOJAŠKI NABORNI PIK dlool strašna najdba Denver, Colo — V hotelu A^s-ria so našli žensko s prerezanim vratom, o kateri sodijo, da je mrs. bil sprejet iu po tem predlogu W do farmarji oproščeni vojaške služI*, če se z njim slrinje tudi sonet. Kongresuik Blantoji iz Tczasa je dejal, d« predloži protištrsj-kovni predlog, ki ga je sprejel Heuat. Poslužil se je teh besed: "In če Samuel Oompers pride % mojo pisarno In mi reče, kaj naj »loriiu, mu bom rekel, da naj gre v pekel." Razprave o vojaški naborni predlogi je trajala ves dan v o-beh zbornicah. V kongresni zbornik Lijiiu Iz Sew Vorke, kl je de-nlel je pričel razpravo kongrea-Jal, da predlogs k M«Ken*lejeve mu predlogu »tesede "tsko daleč, kol je praktično." Slomški Narodna H.Uaovljoaa a. Sprti* Pidporna Jidmti lakorp. IT. jaatja 190? p bi mu*u. O I.S v NI UTAMt taai—M HO. LAWNDALB AV&, CHJCAOO, ILUMUIH. UflAVNI ODBOR i rr#4eedalki Joka Vogrl«, boa ItO, La Hali«, IU, L Hodprvdsedalk: J. Hr»tkVvi«, M. f. D. 4. bo« SS, Otrard, Ksaa. II. Pot1prMlfl«>«lsikt Juief Kuhdj, VAiUI Kwiug Avo., Ho. rhitn««., 111. Ta)alki Joka Vsrdsrbar, 17OS Do. Lavadai« Ava, Oklaago, IU. BUgajaiki Aatoa J. Tsrbovss, P. O. Boa 1, OUoro, UL Sapiaaikari Joka Molek, 400S W. Ilat IH^ CklMfo, m, NADZORNI UMU, Jo«s Aatbrodil, kos Ml, Ooaoasbarg, Pa. I sml Borgor, T41—lit Bi., La BftUo, IU. P. S. Toasksr. dfd Aksoj Ave« Boekspriags, Wf> POBOTNI ODOKi Aatoa Brost, Bea X«0, Ooaoasbaig, Pa, •lede Madtlek, bo* 411, Bmitktoa, Pa. Budulf Ptotertsk, bos 4*0, Brtdgovlllo, Pa. Jakob MlkUvU«, L. Boa I, WUloekr Pa. M. P«trovl«k, 14110 Hale Ava, OoUUaood, O, U1BBNIK PHOIIVBTBi Jod« laverlaik. VRHOVNIKBBATNIEi P. J. Kara, II. D., 6101 Bi. OUlr Ava, CAovelaad, Oble. VBB DKNARNB 1ADIVB IN BTVABI, kl se ttds)e gL apravasga ud bo«« la B. N. P. J. aaj m pollljajo as aaslovt JOHN VRRDKRBAB, M87--M go. Uwmdal« Ave, Bbleago, DL PHITOfBK OLRDB ORNBBALNROA POSLOVANJA se podlljajo ae »aalo« JOtl AMBBOŽ1Č), boa Ml, Oaaeasbsig, Pa. Prltolbe prepirljiv« vMbU«, U sU jik r«dUI prve la 4n«e iadtaa«a, as pollljsje aa naslovi ANTON HRA8T, boa IM, Oaaeaabetg, Pa. VBI DOl UJl, raaprav«, Haakt, aa^aalla IM. «e »PfeevMo" s« podtljsj« na astlovi DREDN1 VITO •TBOBVBTB", MIT—M BS. Latradals Ava, CbUago, OL VHB UPttAVNllKB BTVABI, aarodalao, oglasi, m podUJajo aa aaeluvi UPRAVNI Atvo «'PB0BVHTV<, IMT—aT Ba. Usradalo Ava, Gbtoago, UL V kor*spoad«a«l s tajalltvon B. V, P. aradalHvoss la apra valit vo« Pro« v ato" h« rabit« Us«a aradalkov, starv«! aaplllto aaeftav, kl j« le eavedse, sko loBta, ds bo vsaka stvar kltr« "O, vi jti hočete klorofurmira-ti", je rekel kongresuik Gortlon iz države Ohio. "Kloroformlrul bi jo, če bi jo mogel," je odgovoril kongresuik Lunn. Kongrcsuiku McKcnzicju st/ dovolili petnajst minut, tla vte* melji svoj predlog. Mr. Keuzlc je ponovil zgodovino glede nubor-ue prodlogc iu dejal, tla je bil takrat naklonjen, da so podvrženi vojiiški dolžnosti vsi moški od lil. do 40. letu. "Sem zu armado 5,000,000 uiož," je rekel mr. McKeuzic. "Sem sa Ui, du ju Nemčija prav kmalu poružeuu. Ali zakaj pri-manj kujejo možje T Registrirali smo 10,000,000 muž v starosti med 21. iu 111. letom po originalnem nabornem zakonu. Razvrščeni so bili po določbah, predpisanih po predsedniku Združenih držav, in po regulacijah se skriva danes nu stotino, tisoče iu deset tisočo telesno sposobnih mož za barikadami ki so jih ustvarile to regulacije." Mr. Kenzie je dejal, ds general Crovvtkr lahko spremeni te gubicijt vsak čas. da dobi potrebno število mož, lu potem jo nadaljeval i "Ali rajše, da spremeni regu- I se i je iu iztrcsc Iz drugih razredov Križem dežele može, rajše, kot da iztrcsc iz vladnega depsrt-ment a v VVashingtunu ua tisoče fizično sposobnih mol, ki opravljajo žensko delo, rajše kot da v/amc utlctc z Žogovnih polj, raj kot da pozove ožeujene uio|e, sc vozijo okoli z ženami brez otrok — rajše, kot da stori I o, pravijo, da sc mora povišati vojaška naborna starost do 15. lets in znižati na IH. leto." . Za njim jc govoril kongresuik lohnson iz Kalifornije, ki je kri- tiziral, da Jo bil oproščen vojaške tlužbe 23-1« t ul ftlscl Ford, ki ju dn znanega tovarnarju lla U. 1 sna ba« ee kb ta sedaj, ali od ^datfce. gabita tor«) obUtnai»o sdravilo sa tansk« la sa deklet«, pip S evera9s Regulator (tararov P«guUteO. T« js i*Wrn« tor.,k« ie Sdrevtto, o«*»io pri^tan-sSlilMbT To sdrftvll« d«lu>« hrtro mtrno m S gotovi« u«pebom To adrsvil« m v»«bu>a mtaMr U-k«ga k«r bi UMo«**» vZke »eo« esj bi irte po«ku«a«. Cona II II «Uki«nMa; dvtSva M v vaeb lekaraatk. vv r srvina ro ciuan mamo v iowa ■ z um Btad la Ukataal adravaU, s M Wm praks«. Cdravt aep»ta» la kltr« r«a bo l.aal, plala, leUdM, »blstl. trg««)« aarvuMaat, krva« bol »a nI, k«k«r tad* drag« bolaaal sndktl Oadravl ««ak« lx>l»aM batov« pravsaaaa « s.a|a >*kr ba. CpovaM)a aajbolja avropaka, aaort »b« la «at«Uk dota« «vota «drsrlla. Ni« k« «m«. Nasvet braoptal««. Taiaa pra glad popouoaa Prt m»ai «a adravl »«Uko Itovtlo m«voa«o*. L rad«a ara od A «)«tfaj d« I «»•*", «b lJak mm* ed IA «e A p*p<4d«a "Preevete", jo obnovita prevoda sbo, da se ram ns aetavl list ■ rr ■ .....■ m¥. Spisal Milan Pugelj. m.m (Daii«) Obstal je sredi sobe, zagleda) ae v tla, ai oprijel a palcem in kazalcem levice golo brado in mislil nekaj svinčenega, težkega, morečegs, kar je vleklo iu tiščalo k tlom, k zemlji in dalje vanjo in v grob in še globlje. Posegel je po klobuku, ki je visel na obešalniku tik vrat, ga posadil na glavo in odšel iz sobe. Zunsj v veži gs je srečal od daleč postajski čuvaj in se ni ustsvil in salutiral. Ali »o mu že povedali, ksj se je dogodilo, ali je že zvedel vse v pisarni? Na drugem tiru puha in miruje osobni vlsk iz Trsta in tik poštnega voza stoji njegov kolega, asistent Malič. Nobenega posla nima več, vse je že odpravljeno, vlak še to minuto odide. Malič sklepa roke zadaj na hrbtu, ozira se okrog in Jalovec pozdravi. Ali ga ni videl f Gleda v to stran proti njemu, aspirant pozdravi, asistent ne vidi. Ali je to resnica, ali je storjeno namenoma, ali ae ga že sramuje in ga ne mara več poznati za svojega znanca, nekdanjega kolego f 6ct promenira nekoliko niže od postaje in sc okrenc v tistem trenotlcu, ko hoče aspirant pozdraviti, in mu pokaže hrbet. Zadaj za poalop-jem leži šefov vrt in od tam zveni iz lope zanič-I ji v in akoro surov Ženski smeh. To je Kristina s ponarejenimi golimi; samo ona sc smeje tako odurno I Žalovec pride v gostilno, kamor je vedno zahajal na hrano, in sede na svoje vsakdanje mesto. Krčmar pride, a ne pozdravi. "Tja stopi!" — veli natakarici Lenki, ki se je prej vljudno vsem gostom smejala, samo danes je vsa resna. V Kaj želite?" — vpraša, molči in čaka odgovora. Ona, ki je prej neprenehoma žgolela samo gospod iu gospod in izvolite in blagovolite in ne venomer znancem naprijazneje smehljaja, stoji zdaj resna iu molčeča tik mize in čaka odgovoru. Ob omari tik vrat sloni gospodar in tudi on gleda in kaže z očmi, kakor bi pričakoval ne-kukšuega pojasnila. "Večerjal bil" — pravi Žalovec skoro prestrašeno. Bled je v obraz, v roke ga zebe, dasi ni še mraza, in konci prstov mu trepečejo kukor v mrzlici. Naenkrat ga objame čustvo, kakor bi sedel med kdove kakšnimi zlobnimi neznanci in moral zuupati nad vse mere sumljivemu Človeku svoje dragoceno mlado življenje. In isti hip lu poleg tega čustva ga je sram, globoko, brezkončno sram, da vedo vsi ti ljudje, ki ga poznajo in ki ga gledajo in srečujejo, o njegovem ponižujočem in žalostnem dogodku. "Pečenka jel" —pove natakarica proti rvoji navadi. Drugim gostom in druge večere je tudi njemu naštela celo vrato jedil, smehljala se neprenehoma, šalila se vntes, kaj je dobro, kaj je še boljše iu kaj najdražje in najboljše, ali dane* ve zanj samo eno in suhoparno vest: "Pečenka jel" — (J ost je pridejo, dvoje njegovih prejšnjih kolegov, ki ga pozdravita kakor za krčmarako mizo neznanega pivca in sedeta ob drugi steni. Ža-lovee pij« vino, ali ne more, pričenja rezati in jesti meso na krožniku, n mu ne tekne. Plača, vzame klobuk in odide. ' , II. Noč je dolga, neznosno dolga. Minute gredo daljo kakor devctdcsetletnc starke v copatah, temu visi ln viai nad posteljo in se nikamor ne gane. Skozi okno je videti poševno navzgor košček nebn, ki jc posejan s kopo zvezd iu jc vedno enako temen in čemeren. Na obpostsljni mizici tiktaka vedno enakomerno žurno okrogla budilka, i* sosednje sobe se meša v njeno tiktakanje nihanje stenske ure, ki visi zu bližnjimi vrati. Zdaj — hvala Bogu! — jo prišel prvi jutranji vlak. fttiri ure so preteklo od polnoči in petnajst minut. Čotrt na pet j« torej in kmalu — za eno uro — s«« prične daniti, tema sc razredči, ta nepregledna, brezkončna noč se razkroji, roz-teče kakor kalna voda. Na postaji šumi in proseče lokomotiva, izprevodniki kličejo ime postaje, potniki hodijo pred peronom in stopajo v \lak. Slišijo sc signali, »»stri žvižg lokomotive, "jc |»uhanje, drdranje vo/., nekakšni močni, spočetka počasni in pozneje vedno hitrejši in pogo -■vt« jm sunki, ki pojemajo v daljavi, se spajajo v en Nam oddaljen rojnit in nekako utonejo v prostrani in ogromni tišini. Več iu več življenja jc čuti od vseh strani, ljudje hodijo spodaj po veži. po atopnjicsh, zgoraj po hodniku in se ogovarjajo. Tema se prične redčiti, hladna in vlažna svetloba sili skor.i okus v solm in se sredi nje kakor razkraja po tleh in kotih. Tisti košček nehs pAAevno nad oki\otn bledi vedno bolj, zvezde na njem izginejo, ozračje posivi, in kakor bl stopil ir njega, se prikažejo vijugali obrisi daljnih in svinčenih oblakov. Nekdo se blila vratom po hodniku, odpre jih, rapre gre preko aol»e in .nlirle v sosednjo izbo To je a*i**tcnt Malič, ki je končal zdsj ob sedmih zjutraj avojo nočno službo. Slači nc in lega v posteljo. Aspirant /.sloveč se drami iz nekakšnega težkega polsna, premetuje m- nervozno po postelji, mane si oči, nenadoma vstane, ogrne uniform-sko auknjo, natakne pohojeno nočno ohu\a!o, ša-va proti vratom v sosednjo izbo in jih naporno in a vidnim trudom odrine. "Kaj hočeš?" r- k« vpraša slabovoljno asistent, ki eedi v beli spodnji obleki ns postelji in NCFUva nogavice. Aspirant sloji sredi sobe, v lira je bled kakor ateha In sirsc, kakor bi k* potegnil kdo zdaj v jaeenskcm jutru ir mrzle vode "Spat pojdi I" — ga odKanjs asistent "Za boljo voljo" — pričenja a«pirant s pre-stisšenim In kskor bolnim glasom "pri vseh vsctiiikih nebeških, prosim te, r. i n.i, gospod znanec, razodenl mil Zakaj to?" — "Kaj, zakajf!" — vpraša neprijazno aei- stent, vrže nogavico jezno na tla, dvigne odejo in se skrči pod njo v visoko kroglo. "Kdo te razume! Noče ae mi zdaj prerekati; vrag te odnesi!" "Dsj — reci — govori" — proai aepirant in se strese, kakor bi hotel vsak hip zaihteti. "Razjasni mi skrivnost, zskaj so mi odpovedsli službo?"— "Ker nifi mož!" — odgovsrjs asistent. Nc znaš postopati z delavstvom, ne znaš govoriti s strsnksmi — no, sploh nimaš ne službenega o-braza, ne službenih gest, ne besed. Ženska ai, ženska v hlačah — to jel Zmaži se že, gani ae, motovilo človeško! Kdo te je najel? — Spati moram — da bi te! Lahko noč!" — Asistent ae je iztegnil pod odejo, obrnil ae v zid in pričel globoko iu počaai dihati. Aspirant je zaprl tiho vrata za seboj, sedel v svoji sobi na posteljo in gledsl predse ns omaro ob nasprotni ate-ui, kjer je atala njegova nova, rdeča službena kapa. Spredaj se je svetil črn trak, ob vsaki strani pozlačen gumb, v sredini ospredja od vsake strani zlato kolesce z zlato perutnico. Gledal je, tako dolgo gledal, da so mu stopile solze v oči. In ko jih je začutil, je pričel pregibati ustnice in izgovarjati posamezne brezmiselne besede, kakor bi ae opravičeval pri aebi samem: "To se pravi, prijatelji--hotel sem reči, draga moja-- ali me razumete?" — Umil ae jc in oblekel, iu ko je šel spodaj po veži, je stopil za njim pisarniški sluga Tomaž in mu izročil dvoje piaem. Obstal je na pragu, pregledal oba naslova in zardel, kakor bi ga bil kdo zalotil pri hudodelstvu. Vtaknil je vse skupaj v žep in odšel daleč od hiš po široki centi med seno-žeti in prazne njive. Tam daleč zunaj, kjer ni bilo človeka ne v daljini, ne v bližini, je potegnil iz žepa prvo pismo, ga ob robu obtrgal in razganil. Pisala je njegova mati': "Ljubi ain! Kakor veš, je napočil zdaj pri nas čas trgatve, in ker veva jaz in oče, da mnogo trpiš v ostri alužbi in nimaš ne časa, ne kraja, kjer bi si ohladil izmučeno glavo, zato te oba prav lepo prosiva in vabiva, da nas vaaj za nekaj dni obiščeš. Oče pravi, da kar piši po dopust, in če ae Ti zdi, da bi ga ne dali na Tvoje besede, pa pripomni zraven tako, da je oče rekel naj Te na vaak način za nekaj dni oprostijo. Ako pa veš, da je taka zadeva še strožja, pa zapiši ,da si bolan in ;v veliki požar i preskočil na Itfižnja poslopji Preden so ognjegasei nadvladi li požar, je napravil za $70,00 škode. RUDNIKI MORAJO BITI V DO BRBM STANJU Harrisburg, Pa. — Načelni rudniškčga nadzorniškega oddel ka jc naslovil pismo na vse drža vne rudniške nadzornike, v kate rem priporoča, dn noj pazijo ni to, da bodo rudniki varni in v do brem stanju, ker-'tako zahtevaj« vojne potrebe. napredke "Prosveta" pile za blagostonj ljudstva. Ako ae strinjaš s njeni mi idejami, podpiraj trgovce, k oglašajo v Proaveti — V salon Imam vae sa vsakdanje potrebšči ne po zmerni ceni ANTON ZORNIK, Hermlnle, Pa. Naročnikom dnevnika "Prosvete" na znanje Apeliramo na vse naročnike da plačajo svojo naročnino toč no in pravočasno, ker drugače bo demo morali v smislu noveg rp vlednega zakona vitaviti pošilja rwm......_..,„,,„„ 2e °j® lista vsakemu na isti dan, k to ao dokazi, dase je taka vladna mu P0** naročnina. Vsakd( kdor želi list prejemati redno i porobi vseh ljudskih sil zo boj proti ovtokraciji in obenem za-govorjot i ljudstvo pred nevarnostjo nove avtokraeije v spremenjeni obliki v bodočnosti. In to skego hrvotskego in srbskega Injje, ksr hoče Slovensko republikansko združenje. Poznejša zgodovino bo obsojalo vse tiste ljudi, ki danes, v času demokratične probujc, posku- samo cn literarni jezik, potem hi že lahko govorili o enem narodu. Akn- med srlsikim in hrvatskim jezikom ni velike razlike v govor- jenju. so pa vatvarlli razliko v Šajo ohraniti srednjeveške napra veri in pisavi, kajti eni rabijo ei- ve v prilog par lji^dem in v škodo rilico in drugi latinico. Kdor mi sli, ds to ne dela velike razlike, se zelo moti, kajti ravno vera iu cirilica ter latinica zna med Jugo-slovani, če ae združijo na podlagi kr{|ke deklaracije, igrati še največjo vlogo in povzročiti velike notranje boje. Slovensko republi jugoslovanskega ljudstva in demokracije. Miren kulturen in go-spoduntki razvoj je Jugoslovanom zasiguran le v federativni republiki enokapravnih jugoslovanskih narodov. V začetku dopiao sem se dotaknil našega slovenskega časopisja, čansko združenje ne proglaša Ju- ki ob vsaki priliki spreminja svo-goslovanov za en narod, nego le jo taktiko. Pred nekaj meaeei prizna, da se pofom pravičnega smo opazili, da se je pričel G. N., in pametnega združenja iz njih s iki je bil o