Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino ve* dno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. M VRČ KOT NA DAM DOBIVATI , i( C "GLAS NAROD A- PO POdTI NARAVNOST NA I '< SVOJ DOK Hi m mM «M, ,>, iticU |b pwnftar). >, Citajte, kar Vat zanima V« , h Telephone: CHclsea 3-1242 Bcsatered m* 8ec «a4 CUw Matter September 85th. 1940 mi the Post Office s* New York. N. Y., under Act of Coupe« of March 3rd, 1878. No. 1 53 — Stev. 153 NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 6, 1941 —SREDA, 6. AVGUSTA, 1941 Volume XLDC — Letnik XL DC ROOSEVELT IN CHURCHILL BOSTA IMELA SESTANEK LONDON IN WASHINGTON UGIBATA, DA BO SESTANEK NEKJE NA ATLANTIKU V Washingtonu so razširjene govorice, ki pa uradno niso niti potrjene, niti zanikane, da m? bosta nekje na Atlantiku, ali pa »ta i>e mogoče že sestala, predsednik Roosevelt in angleški ministrski predsednik Win-'. «ton Churchill. Predsednik Roosevelt se je včeraj na ladji Potomac odpel jel na * 'počitnice'', iz Bele hiše pa ni bilo naznanjeno, kam se pelje. Clement R. Attlee, čuvaj angleškega državnega pečata, je v angleški poslanski zbornici naznanil, da se Churchillu ne bo zdelo "primerno", da se vdeleži zelo važne seje v poslanski zbornici. Churchill se je že mogt>Če odpeljal z aero-planom, da m sestane s predsednikom Rooseveltom nekje v ako se namerava Churchillom. sestati s Early je na vprašanje glede tega odgovoril, da ničesar ne ve. Tudi mornariški urad, ki je v -stalni zvezi s ladjo Potomac, noče ničesar vedeti. Tudi državni department noče ničesaT jasnega povedati. Državni tajnik Cordell Hull, ki se je po dveh mesecih zopet vrnil v Washington, je časnikarskim poročevalcem povedal, da. je v soboto po telefonu govoril a predsednikom Rooseveltom, toda je rekel, da mu predsednik ni ničesar omenil, Predsednikovo potovanje je zavito v veliko tajnost, vsled česar se domneva, da ima kak prav poseben namen glede vojne in da namenava imeti zelo vašen raa»govor s Churchillom. Predsednik Roosevelt ni na ladjo Potomac vzel nobenega časnikarskega poročevalca, kar je bila prej vedno njegova navada. Še bolj tajinstveno pa je dejstvo, da sta voenaj i&ufpaj odpotovala iz Londona Winston Churchill in zaupnik predsednika RooseveEta. Harry Hopkins. Kam sta odpotovala, v Nemci prebili črto pri Cerkovu Po poročilih iz Berlina^so Nemci včeraj zopet dosegli nekaj uspehov jugovzhodno od Smolenska. Pri tem pa »o imeli zelo velike izgube na moštvu in vojnem ma-terjalu. Svoje napade v smeri proti Smolen-sku so Nemci opustili ter so vrgli vso silo dalje proti jugu v smeri proti Kijevu. V boj poslali yeliko število tankov in oklopnih avtomobilov, katerem so v veliki meri pomagali tudi strnioglavci. Rusko vrhovno poveljstvo naz^nja, da Rusi trdno drže celo fronto.' Ruisi priznavajo, da čo Nemci prebili črto pri Bjelaja Cor-j kovu, toda nemški oddelki so v nevarnosti, da bodo uničeni. Nemci tudi skušajo prebre- Ickes napoveduje nove odredbe Po njegovem mnenju je treba porabo gazolina se znatno znižati — Na Vzhodu je prizadetih 17 držav in District of Columbia. Notranji tajnik in oljni ko-ordiuator Harold Ickes je izjavil, da so se z malimi izjemami vse gazoliuske postaje pokorile njegovi odredbi, naj med sedmo uro zvečer in sedmo uro zjutraj ne prodajajo gazolina. PonoviJ je pa svojo prejšnjo pretnjo, da bodo vkratttem sledile znatno .strožje odredlbe, če javnost ne bo prostovoljno omejila porabe giatzo-lina. Prodaja med 7. uro zvečer oon m Wt^^^n^ob ****** nawianje*©. pii am. V&a finska ptriadevanja l. j *i_ , . ^ , planom—tedaj rajbrže čez At-Predsedmkov tajnik Stephen ^^ d& ^ fiestaneta . pred sednikccm Rooseveltom. je bilo, da sta odletela z aero- pa nimajo nrkake-ga uspeha in jim Rosi prizadevajo velike izgube. sti reko Bug v smeri proti O-, ltr° zjutraj j^prepoveda-*— — — - * mr po sfwntnajw! vmoubui državah ter v Districtu of Columbia. Angleška kraljica stara 41 let V torek je praznovala angleška kraljica Elizabeta svoj 41. rojstni dan. V zvezi s tem se pa niso vršile nobene javne slovesnosti. K rojstnemu dnevu sta ji poleg drugih brzojavno čestitala tudi ameriški predsednik Roosevelt in njegova žena. 5 KONVENCIJE UNUE AVTNIH DELAVCEV Na konvenciji .CIO United Automobile Workers vlada precejšnja ns^petost med zmernimi in radikalnimi elementi. — Zborovanja se udeležuje nad tisoč delegatov. Iz avtnih in zrakoplovnih ~---- delavnic je dospelo v Buffalo Vsa poročila pa zagotavljajo, da je nemško prodiranje proti Smolensku in Ki je vil bilo vstavljeno. LAHI NA RUSKI FRONTI Sedaj se je zaznalo, da so laški vojaki na ruski fronti, ko se je rumunski ministrski predsednik Ion Antonescu zahvalil Mussolini ju za pomoč. Poročila prejšnjih dni so naznanjala, da »o laski vojaki na Madžarskem, zadnje poročilo pa jih je postavilo iia fronto v Rusmu-niji. V svoji zahvali 'Miussoliniju pravi Antone'scu med drugim: "Italjanski vojaki so prišli, da se borijo oft> strani runmnske vojake za evropsko civilizaci-jo." — Dobil sem prošnje raznih gazolinskih postaj izven teh držav, naj tudi zanje uvelja- vim i-ste odredbe, češ, da hočejo sodelovati z mojim programom. Lastniki velikih oljnih kom-psmij so izjavili, da so se ga-zolinske postaje sicer pokorile Ickesovi odredbi, gazolina pa ni bilo nič manj prodanega kot v normalnem času. Vsak avtomobilist «e je namreč že pred veSčerom preskrbel s potrebnim kurivom. Ce bo vlada res . hotela pri- natančno določiti, do kakšne množine gaaolina je ta ali oni upravičen. Najmanj ga bodo deležni tisti, ki se vozijo samo za zabavo. nad tisoč delegiatov, da ukrenejo kaj koristnega za 700 tisolč svojih tovarišev, priključenih CIO United Automobile Workers uniji. Po številu pogodlbe-nih delavoev, članov ene organizacije, je UAW danes največja delavska unija v deželi. Ker hoče imeti unija pod svojim okriljem vse v zrako-plovni industriji zaposlene delavce, ni daleč čas, ko bo-njeno članstvo naraslo na milijon. Ln ker bo pretežna večina članov zaposlenih v vojni industriji, je jasno, da je tedanja konvencija zelo velikega pomena. A. J. Thomas, predsednik UAW, je primerjal unijo razvijajočemu. se velikanu, ki se mora šele naučiti reževa t i težavne naloge. Ko j prvi dan je nastalo na konvenciji precejšnjo trenje med delegati -zmernih in radikalnih načel. Stavljenih je bilo več predlogov, naj bodo iz organizacije izgnani vsi fašisti, komunisti in narodni socijalisii, toda predlogi bo naleteli na splolšen odpor, češ, da j© politično (prepričanje zasebna zadeva vsakega posameznega člana. Netoatere resolucije so bile tudi naperjene proti poveljem gotovih vladnih agentur: Delaj ali bojuj se! — nekatere pa proti pošiljanju vojaštva proti štrajbarjeni. Buffalski okrajni ravnatelj CIO, Peter J. Zangtii, je pozival delegate na boj proti mogočnim finančnim in političnim interesom, ki mislijo, da jim je diala narodna kriza priliko za zdrobitev organizacije. Zdi se, da se skušajo radikalni elementi polastiti kontrole nad organizacijo, kar se iim ne bo tako' lahko posrečilo. Radikalci so bili ob rojstvu organizacije neprekos 1 j i v i agitatorji, toda zdaj so povsem drugačni časi in povsem drugačne rasamere. Organizacijo morajo voditi odgovorni in zmožni možje. Novi senator V Washington je dospel v spremstvu svoje žene W. Lee O "Daniel, gx>verner države Texas, da 'bo zaprisežen kot senator. SPOPAD MED RUSI IN JAPONCI Japonski polkovnik Kunio Akijama je naznanil, da je prišlo do spopada med ruskimi IZGUBE NA MORJU Nemški vnanji urad naznanja, da so nemške 'bojne ladje in aeropani v juliju potopili 407,600 ton angleških ladij. Premier jev »in v armadi Iz Melbourne v Avstraliji poročajo, da je vstopil v armado devetnajs-tletni sin *av- Simon Timasenko, maršal rde če armade. Timošenko je poveljnik armade, ki brani dohod do Moskve. Tatvin* i tovarni "-a orodje * Iz Detroita, Mioh., poročajo, da je morala Majestic Tool & Manufacturing Corporation začasno zapreti svoja vrata, ker je na nepojasnjen način izginilo iz tovarne veliko število MJflleJMft iiaftfuklSSflraPvC John W. Parker, ki je predsednik oknadene tovarne, je mnenja, da taitvina ni bila navadna tatvina, pač pa da gre v tem slučaju za sabotažo. Instrumenti so bili deloma last tovarne, deloma pa last 120 mehanikov, ki so zaiposle-ni v nji. Tatvina je morala biti dobro organizirana, bajti posameznik bi ne mogel odnesti naenkrat iz tovarne tako velike zaloge. m japonskimi obmejnimi sira- stralskega jninisitrskega pred- žami pri Mančuliju, ob želea-,nici na meji Mančuka. Akijama je rekel, da je bil ranjen en Japonec. Kako škodo pa so imeli Rusi, ni povedal. sednika Menziersa. Meseca junija je dovršil svoje študije na Melbourne u-niverzi. Prideljen je "bil nekemu motoriziranem oddelku. JUGOSLOVANSKI KRALJ V ANGLIJI Jugoslovanski kralj Peter (de sno) si v spremstvu ministrske ga predsednika Churchilla ogleduje utrdbe na južn i angleški obali. Izredno žalosten slučaj 351ertni George Ming je bil zaposlen kot klerk pri newyor-škem City College. Lani se je poročil, in njegova žena Allber-ta je kmalu po poroki zanosila. Izza tistega časa se je George povsem izpremenil. Zamišljen je hodil okrog in slehernemu pripovedoval, da bo njegova žena na porodu umrla. Nič niso zalegla zatrjevanja zdravnikov, da je žena močna, da je otrok v pravi legi ter da ni nobene nevarnosti ne za bodočo mater, ne za o-troka. George Fulling je trdil svoje. Tako je bil raztresen in razburjen, da je moral pustiti službo in da so ga dali v o-?Jtrbo nekemu zdravniku za živčno bolne. Nekoliko se je pomiril, toda le navidez. Alberti &e je dopolnil čas, in so jo odlpeljali v bolnišnico. Georgeov oče je sedel pri telefonu in čakal poročila, sinu je na naročil, naj gre počivat, kar je slednji tudi storil. Po preteku ene ure pozvoni telefo^. Iz bolnišnice so sporočili, da je bil porod »rečen ter 0 tndi druga gasila na&ih Bk>- včnbkih bratskih organizacij. Potreba je miina,' 'da -saj eno drriŽtvo- v naselbini zavzame pofrdbne korake, da se skiiče-jo skupaj vsa društva naših slovenskih podpornih organizacij. Pričeti je potiska, prične naj kdor hoče. Njegov Članek v f -1 Kako organizirati pomoč ljudstvu v stari domovini. 1 lizpJVda, dn je delo za zbiranje darov v pomoč tžrtvam vojne v stari domovini obtičalo na mrtvi točki. Kaj je vzrok telim? Neminra, da nevednost in brezbrižnost, morda nevednost več kot pa brezbrižnost. Društveniki po raznih naselbinah očividno pričakujejo, da jih bo izvršni odbor Slovenske sebcfje JPO potoval oziroma povabi: s j>osebnimii pismi* da or-g^anizirajo lokalne odbore za zbiranje diarov. Ker takih pi-^■em niso spre jed i, čakajo in držijo križkrn roke. To stališče je napačno. Izvršni odbor slovenske sekcije JPO sestoji ia glasih odbornikov natiih bratskih organizacij od katerih nima nobeden toliko č-isa, da bi pisaril, dajal navodila, dregal in spodbujal društva po vsej deželi^ katerih je Več tisoč. Če pa bi se najeto 1 posebno moč, aii moči, da bi izvršile to delo, bi bil s tem zvezani stroški, ki bi morali biti kriti bodisi iz blagajn naših or-p.nizaacij, ači pa iz darov, ki bodo zbrani za pomoč ljudem v domovini. Potrebno pa ni ene I ne d niige. Potrebno je le, da •smo vsi na jasnem, kaj se mora storiti, da se akcija spravi v tek. Naž nasvet jc, da uradniki Zvezinih dnuštev po naselbinah stopijo v stiko z uradniki drugih društev in se pomenijo glede obupnega dela. Ce se je diuštvo druge organizacije prej zganilo, pa da se odzovejo in sodlolujejo. Ni važno, kdo začne, anilpak nekdo mora začeti! 1 Ako ste prezrli ali pozabili, se nam zdi na mestu, da ponovimo, kdo so člani izvršnega Odseka Slovenske sekcije JPO v Ameriki: Vincent Cainkar, predsednik; Josephine Erjavec, podpredsednica; Joseph Zal ar, tajnik; Leo Jurjevec, blagajnik; Janko N. Bagel j. predsednik puVieij keea odšeka, in lirulzamiki: William Rus, John Brmonc, John Gomik in Frank J: Wedic. Ako takemu otlboru ne bomb zaupali potem sp]r;h ne moremo nikceiiur več zaupati. Nikomur se ui treba bati;-da z*»rani denar ne bi bil poraibljen za naše slovenske ljudi onkraj morja, in to tako hitrt), kot se bo našlo pota, da se jih doseže. Tudi primierski Slovenci bod>_> dobili pomoč, kajti če je bil kdaj sijajen izgled, da bomo rešeni iz italijanske sužncstl, je to sedaj, iker se je iOu-solini obesil na Hitlerjev bojni vo® in bo torej fašizem z nacizmom vred poWoncan. S ovenska sekcija JPO Odbora je na delu, da pcmaga v,-em Slovencem, prav kot Srbi in H"vati v Ameriki delajo, da pomagajo svojim 1 ju-dem. Če bomo vsi storili svojo Knhinjo in dom. Cena 50c. i N ara* te pri: KNJIGARNI SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY t.r- fV^1! Peter se- Resničen dogodek. možu I da je bilo zakonskemu ___ 1 ime Cene, njegovi preljubi ženici pa Mici. Mogoče je tfla Marjana, pa je nekaj let v Ljubljani ia- Mož je gospodar in že van j j liotiuim talentom poanaranja misli, djj hlače nosi, v *csnici il judi, toda nikogar ni'tako dobro poznala kakor svojega* Ge-' neta. >V du&o mu je vtdela.'ter natančno 'uganila vsako njegovo skrajno pot'in vsa-ko njegovo tajno početje. *3 tako zakonsko pošast jo ob EOBCU? MOŽJE. ŽENE NAD 40 LET. NEB0WTESLAB0TNI-STARI Hodite veseli, novi. leta mlajfii. Viemrte Ostrez. Vsebuje špludne tonlke, Okrepdila. ki »o poftDHto potrebna nad 40 let—ZA telesa, ki Jim manjka ielesa. kalcija. fosforja. Joda, vitamina Bi. N>k 73 let stari zdravnik piše: "Toliko pomosa bolnikom. Tudi sam sem ga vxel. Uspehi izbornl. Posebna vpeljeval na mneriina Oatrex Tonic Tableta velja »amo 36c. Pričnite se podu ti ti veselejS« In tnlajfte fic danes. Naprodaj v vseh lekarnah. Navado, da si z vozlom v žepnem robefti pomagamo zoper slab -spomin, hranimo kot častitljivo izročilo naših prednikov, ne da bi o tem nenavadnem pripomočku mnogo raamiaajali. Toda ta navada ima woj prastari posebni jauisel. ^epne robce so dajali v sta-,rih zaljubljenci svojim \z-vo/jenkam kot ljubezj nski dar. Banta ga je imela v roki kakor še dandanes marsikakšna podeželska nevesta,, na njem je vi•■felo zlato srce in nežni izreki so bai hveizeni vanj. Ljulje-acniski ceremonial pa je bil že prej "izdelal vsakovrstne predpise za zaljubljence. Tako so si morali zaljubljenci v svoje posteljne odeje delati vozle in ljubimec je vsako noč takšen vozel otlvozlal z hi l sedanri: " Bog daj moji iz^•o-l.fenki »lahko noč.,r Ho staro ifoteko ljubezensko navado otem prinesli na tedaj moderni liulieszonski spominek, žepni robec*, in tako pomeni vozel v robcu predvsem običaj* ki fc? naj spominja izvoljene damo. KROMPIR KOT ZDRAVILO. Že več let se ameriški znanstveniki bavijo s proučevanjem hrane in njene hranljivo-ti. Med najvažnejše vita-nrine, ki jih vsebuje hrana, spada vitamin C, ki ijudi obvaruj« ,prcd ninogitrti boleznimi. \ Poslednji čas so pa ameriški komični inženirji posvetili svojo pozornost krompirju. Ugotovili do, da krompir, glavna hrana revnih slojev, vsebuje dovolj vitamina C, toda kefli- aa v ceh nežnega spola,»ampak jboji se je. Boji se njenega jezika, boji se njenega molka, njeno jaze, njenega joka, uje- straai ni bilo Cenelu z rdžicci- mi postlano. Saj si lahko mislite; da ne. • « Cene je-bil pa svobodouiiseln in ^voljodoljurberi človek ter je hnepenel po avobodi kakor du- nih neprijazuih pogledov, in ša po svetem raju. če je preveč prijazna ž njim i-1 Rad je imel svojo Mici, toda ' vzroka za presedalo mu je, ker-mu je bU la lienelioma za petami. Vfeak ma-se toliko več strah in bojazen. Zakonski možje (ne bom rekel, vsako pravilo ima tudi svoje izjeme) so le v moški družbi, na sejah, pri delu, o-štariji in pri bari junaki, do-eim so v senci zakonske žene ponižne ovčice in kdo ve, kaj -še. VPLIV LEVE ROKE NA PUNKCIJO MORGAN, Vadite svojo, levo roko. Samo tako-4>oste sposobni, da iz-k^rifc-tite obe polovici svojih rnožgan. Povprečen človek nc rrrifcjli « celimi nnožgani, temveč ^auiD s polovi-co m-ož^an. In to navadno z licvo polovico, medtem ko ostane desna nedejavna. Dognanja ameriških raziskovalcev na poprišou tako imenovane psihofiziognomije dokazujejo, da so črte nagega obraza in gibi našega telesa med seboj nasprotno odvisni. Desna oka je v zvezi a levo polovico obraza in narobe. . 'Na podlagi teh dognanj so naredili poskus, in sicer tako, da so fotografirali tri fotografije enega obraza: Prva je bila normalna fotografija, na drugi je bil obraz sestavljen iz dveh levih polovic obraza, na jtrstji pa iz dveh desnih polovic. Ti dve zadnji fotografiji sta narejeni tako, da so fotografi* ra"i samo tno polovico obraiza, drago polovico so pa dopolnili s sliko v zrcahi. V- izrazu obraza je nastala celo očitna razlika. Fotografija obeh desnih polovic Obraza je pokazala popolnoma apatičen izraz, medtem ko se je fotografija obeh levih polovic obraza odlikovala po izredni inteligenci in živahnosti. Na pcfoko le mak> ali pa nič ne uporablja, desna polovica možgan neizrabljena. Če tiorej hočemo, da se obe polovioi možgan racsvijfita enakomerno moramo kar najbolj pogosto uporabljati tudi levo roko in raiiiice. Tako bomo pni-»iliii' obe ^obovici možgan do dfilfti » ( SO Počitnice, ki si jiii vsakdo kiliko privošči v slovenskem hotelu, kjer se kuha ip pije kakor doma. Zabava vsakovrstna.. Pri pravno za pikniški izlet. — LIXDEN DTN, Lindenhurst, L. I., NI Y. Telefon Lindenhurst 711. Louis Pirnat. I>ožirek vina inu je prežvečila, v- ib zairvartani kvoder mu je s primernimi očitki metala v zobe. •. .' Izgovori, da mora zvečer na sejo, niso več zalegli. y —r Bom pa še jai šla,se ,je koj oglasila, — in če me v To bo mendii dovolj uvoda k dvorano ne bodo pustili, te resničnemu dogodku, ki sem ga oklenil povedati. Reeimo, čina je odviisna od kakovosti kronlpirja in od nj gove starost:. - ' ' ~ Ugotovili i-o tu*.li, da je poleti v krompirju najmanj vitaminov in da se pri kdhanju izgu-b-i. Zato je treba krompir pripraviti na k^ešen di ug načih. da bi se v njem ohranil neobhodno potrebni vitamin C. V svežem mjradem krompirja je največ tega vitamina, dočam 5ra v starem krompirju skoraj ni. Znanstveniki so tudi ugotovili- da svež krompir ugodno vpliva pri nekaterih nalezljivih bo-eznih. . S tem. .da kupite obrambne bonde in znamke, p o-raagate ne *a- mo deželi, pač tudi sebi. r ' - . GA: M j ~. RECEPTI VSEH DOV of 0% 00 otane samo y iiiga j** trdo vcjtairiu in ^ Jpctr^o t \ Recepti ** napisani v angieSkem jezik«; ponekod pa so j j | tudi * ---------u — - ' - 1---- * f 1 Ta ksgga je neittij -poseime^ ita one, ki se zanlmajo za 'i' kuhinj« In se hočejo v njem čimbolj livežbati in I % ___- a % ^ ^ ■ I 216 West 18th. Street New York, N. Y. l OJIU J. l : aMV ITVrr'U rt BI »HmtCWM Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Qjtrokom KRANiSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA Jfoj E D N 0 T A Najstarejša slovenska pokorna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48. leto. Članstvo 37,000 Premoženje $4,726,000.00 KOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA 125.I99& C' tfiQtr-i ' Kli ia mojim dragim, »avmruj K pri najb^jST, Ami to* ntkerimtmt podporni orpmix.dii, KRANJSKO StOVEN mr KATOLIŠKI JRBNOTI, kjer 4 l«i>ko uraniJeS ia smrtnioe. . razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemocioetL h; s S ' • • ' «- tSt Kr JEDJtOTA »prejema moške in ieirake od 16. do 6». leU; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. U €\ tf". JEtr+h-rt* - IK; JED NOTA Udaja najmodernejša vrste certifikate te- danje dobe od 1250.09 do $5.000.00. K- *»'-■ t K. JED NOTA je prava mati vdov in sirot. Ce Se nisi «au tdPHaoiea le mofotne U bogate katoliške podporne organlndie, po- & pojasoila o zavarovalnini in zk vse druge podrobnosti se obrnite na* uradnike in aradniee krajevnih društev K. S. iK. Jedaote, aO pa na: ^ - V N I U R A D 361*353^0. Chicago Street, Joliet, Illinois 1 nt -t«Tf>vr 'yn bom pa sunaj počakala.- Ce si .sjun, se predolgo zamudiš. -Včasih je hotel obiskati bolnega prijatelja, ^li mislite, da je ga pustila samega? Ja, pa kaj še,!- - - - - Oe je bil prijatelj oženjen, ee je hotela malo z njegovo žeiio pogovoriti, če je bil samec, je imela takoj izgovor na jeziku, da je v slučaju bolezni peč-la rje vem stanovanju ženska roka neoldiodno potrebna, in zato mora ž njim, ker ji tako na-reJruje krščanska dolžnost., Ponavadi je bila pa prijateljeva 'bolezen le pretveza, s katero je hotel Cenfe par ur v svobodi preživeti, in je rekel, veooč, da se mu namera ne bo posrečila: > — Ah, nič ne boni hodil, saj menda lii tako hudo. Sicer me pa tudi on ni obi&kal, ko me je bila takrat, še veš, vrgla za šest tednov pljučnica na posteljo. — Pa te imam, tiček, — si je mislila Mici in nedolžno re= kla: — Saj res, pa nikdar ne hodi.* Neke sobote je pa dozorel sklep v njem: — Nocoj bo moj večer in vsa noč bo moja do rti nega jutra, pa če se ona na glavo postavi. — AH -bova šla v mnviesf— mu 'pravi že precej (zgodaj popoldne? —: No, bova pa*»lai — ji pritrdi kot ji je pritrjeval že dolgih petnajst let. Nekaj časa - je 'bral, ona je pa nekaj po kuhinji brkljala. — Veš, kaj Mici po cigarete mi stopi na komar, — ji pravi slednjič ponižno. — Kair Sam stopi po cigarete, saj vidiš, da nimam časa. — Saj res, 'bom pa šel samo malo preobleči se moranu — Oe se misliš preoblačiti, bom pa raje jaz šla namesto tel*. Vidite, kako je prebrisanka uganila njegovo misel. 1— Xo, — eč uri ne zaupaš,— jo rezko zavrne, -— bom pa kar tak šelj kaknšen sem: ne-dbrit, v sami srajci, hlačah in copatah. — Ja, kar .tako »topi, — mu je milostno dovolila. Ko je izaprl Cene vrata -za. seboj in še enkrat otipal v žepu prikritih sedem dolarjev, •se je gjoiboko oddahnil. —* Naj sem ofrleČen tako ali tako, nocojšnji večer in noč bosta moja, — je aamrmral. Jutri boste zvedeli, kako se je ta komedija končala. Uu!"JML«J!i!h "P'Ji'l1:" • ^LAS jrilDDI"- Hew Toil Wednesday, August 6, 1941 It V « V KITIITDVEJIH L. t-i NAMESTO PLUGOV IZDELUJEJO GRANATE i _ Tovariša, ki je dolgo časa izdelovala, Farmske potrebščine, se je posvetila vojni industriji. — Mnogo delavcev je že.trideset ali štirideset let uslužbenih pri kompaniji. •Malo čudno se sliši, pa je j' ~ - ras. — Xelita sto Jpi stara ka- ho vi očetje so bili zaposleni v nadaku koinpaiiija je začeia iz;tovarni. Toda isxtylovali so ia- SLOVENSKE PRIREDITVE To je povedal časnikarjem visoki komisar za Kanado, hoteč s tem razpršiti vse dvome, ki so se zadnji čas pojavili v Združenih državah. Malcolm MaoDonald, "visoki komisar za Kanado," je sprejel v avdience večje število časnikarjev ter jim rekel, da smatra za svojo dolžnost razpršiti vt»e dvome, ki so se pojavili v Združenih. državah glede vloge, ki jo vrši v sedanji vojni Kanada. Dejal jim je, da porabi Kanada pretežni del svojih na-rouniii dohodkov za pokritje vojnih stroskov. Zaenkrat se nahaja v Angliji nad stotisoč kanadskih vojakov, ki bodo storili vse, kar je v Hitlerjev napad. Vsi Kanadčani od 21. do 24. leta so tekom vojne retkutiraiii za domačo obrambo. Vsi ka -iifidski vojaki, določeni za ipre-komorskb sluitbo, so prostovoljno stopili v vojaščino. Zadnjemu klicu ne je odzvalo vnkrat toliko mož kot so jih potrebovali. V številnih kanadskih letalskih šolali se vežba več tisoč mlauLh Kanadčanov, Ameri-kaneev, Angležev, Avstralcevr in Novozelandcev. Zdaj pošilj« Anglija v Kanado se enkrat toliko izveSbanih pilotoiv kot njiliovi mo«i, da bodo odbili jih je pošiljala pred vojno. Kanadski dominij ima poleg 2(XJ tisoč domačih brambov- cev «ad 300 tisoč mož, ki aktivno služijo armadi, mornarici ali v zračni sili, V razmerju, s prebivalstvom bi to odgovarjalo armadi treh milijonov mož v Združenih dr- žAvah. Razpoloženje francos k i li Kanadčanov je tekom vojne dosti ugodnejše kot je bilo te .kom svetovne vojne. Po zatrdilu MaeDonalda ,je gola izmišljotina, da mora Anglija sproti plačati ves vojni material, ki ga dobi iz Kanade. V tekočem fiskalnem letu so kanadski davkoplačevalci prispevali 1150 milijonov dolarjev, da so mogli Angliji vojni material "fpoda'riti oziroma posoditi.''. VELIKA STAVKA V KANADSKI VOJNI INDUSTRIJI Vlada ni precej časa pustila v svet nobene vesti o stavki, ki je, ohromila produkcijo aluminija v Kanadi- — Delavci, ki so se polastili tovarne, so se šele vojaštvu umaknili. — Kompa-nija bi ugodila delavcem, toda vlada je nasprotovala. Dne 31. julija je dospelo iz Arvidc v provinci Quebec na-JvišjKh plač- toda pogajanja so ^lednj* j>oroči!o: « {-»e izjalovila. ** Vlada jo naposled vendarle! Delavci v *'pot-roomM zaslu-pustila objaviti nekaj podrob-Jžijo 70 centov in l-o zahteva! nosti o enem najznačilnejših ©n dclar na uro. Drugim de-^trajkov in resnem zastoju voj-l lavcem naj hi bita zzvišana plane industrije. j ča za 10 do 20 centov na uro. Ogronma tovarna Aluminum i Po najnovejših, kanadskih Tempa n v of Cnnarifl, ki je ne lpo^tayaii jI- stavka v vojni in-kuki?na podružnica ameriške' dustriji * prepovedana. Unija družbe, ni pet dni obratovala. j mora, najprej prositi delavski Zadnji <5?trtek se je kakšnih j department, naj imenuje po-*WX) borbenih članov National i srtdovalni odfbor in če posredo- (htholic Syndicate of Alu'hii-nium Workers polastilo tako zv. "pot-rooma" v 150 milijonov dolarjev vredni tova-rni. Dol avci >o premagali komjpa-Tiijsko policijo in Wiorke ter te umaknili šele, ko ee je na liciu mesta pojavilo vojaštvo. Gospodinje po Ivanadi darujejo stare aluminijaste« lonce in ponve, v zrakoplovnih tovarnah je veliko pomanjkanje aluminija, torej za produkcijo letal neobhodno potrebne kovine; največja proizvajalka aluminija, Aluminium Company of Canada, je pa pet dni počivala. In to še ni vse. Najmanj tri tedne bodo še potekli, prodno bo produkcija v polnem toku. " ' ' - - " Pot-room,'' kjer čistijo stopljeni aluminij ter ga pripravljajo za Vlivanje, jie najvažnejši oddelek tov&rne. Ko so d®-lavci nehali delati, se je začela kovina hladiti m a? je kmalu povseim strdila, vsled česar je bila nadaljna produkcija nemogoča. Strnjeno kovino bo treba iz posod fzsekati in posode očistiti, kaT(l>o trajalo najmanj tri tedne. Kompanija, ki je last A'hwni-iiiunt Company of America (Alcoa) je baje največja svoje vrHe na s^vetu ter producira skoro polo»vico aflumrinrja v vsej Severni Ameriki. Petinosem-deset ofl totkov njenih produktov je namenjenih angleškim cVbraimfbnim Industrijam ter je dobila tekom zadnjh dveh mesecev iz ZdruženEh držav za 126 mflijonov dolarjev naročil. Njena letna proizvodnja zadošča '/a zgradnjo 50 tisoč "wj-nih letali ter ima zaposlenih 5000 mož. Alexis C. Daris, predsednik zveze aluminijskih delavcev, je izjavili, da se je unija že precej dolgo pogajala z družbo gfcde posredovalni cdfbor nič ne opravi, sinejo dedavei zastavkati. Ko je 'bilia tovarna že zaprta, je p os! al delatvtski department iz Ottaw©*v Arvi-dp posredovalca AL S. CampbeUa, toda vsa njegova prizadevanja so bila brezul-pešna. Delavski voditelj l>ai*is celo pravi, da iso vsled vladnega vmešavanja pogajanja izjalovila. "Kanrpanija bi nam napo sled dalla zahtevani pribollj-šck." je rekel Darig "toda vlada ji je branila to storiti.'* Jdanackko časopisje ni do včeraj ničesar (poročalo o stavki. 2000 delavcev je na velikem unijskem zborovanju sklenilo vrniti se začasno na dele, istočasno po pa z veliko vteeino sklenili proglasiti novo, postavno stavko. Delavski department je bil naprošen, naj takoj imenuje posredovalni od- železo in jeklo pa po rabili v izdeflovanje granat. Sinoči je kanadska vlada pooblastila obranlbnega ministia, naj. če je treba, v silo odstrani vse, kar bi utegnilo ovirati vojna prizadevanja Kanade. Po piV'jsnjiih postavah ni mo-gla dominijtska vlada ničesar ukreniti brez sodelovanja provinci jalnih in občinskih oblasti. Obrambni minister pravi, da je bil tak postopek dosti prepočasen. " Tovarna je bda zaprta »"etrtf dan, ko je slednjič dospelo p:ed njo 400' vojakov, opremljenih z oklepnimi karami, strojnicami in IkkIo^o žico. Delavci Iso mirno odšli i, kajti uprava jinx je oHljuibila/ da bo nadaljevala - podajanji. Šele sineč i jo bilo poslanih-v tovarno tristo delavcev, ki so začeM iasekavati' strjen aluminij iz posod v "ipot-roomu." Howe je označil ta slučaj kot nekakšno sabotažo, proti čemur je pa delavski voditelj Da-ri - odločno protestiral. Vojaki razdejali 1' ' • V W t - — zabavišče plugov izdelovati vojni material. i Tovarna je v nekem vzhodnem ontarijekem mestu. Kjer je- bila pred "to leti ma!jhna ko-vsanica. stoji danes moderno poslopje^ Koviičnica, oziroma tovarna je nad isto let i zdel'ovala farme;-ske potrebščino ter je mnoge priponKvglfi k rnavoju kanadskega poljedelstva. To je bilo do ižbruilia sedanje vojne. Ko Je ipa začel Hifclter rogovi liti po Evropi ter sta nwi Atn-glija in Francija napovedali vojno se je. začela Kanada .spočetka sicer v maleakostni m?ri, pozneje pa čedalje bolj posvečati vojni industriji. delke, ki so značilni za mir in napredek. Zdaj iasdeslxijego o-rožje za vojno in uničevan je., Tovarna izdeluje predmsfcm puškine igrana,^ slične bonv b:im, katerih se dobro spominjajo veterani prve svetovne vojne. ' Razlika je ta, da teh granat ni treba metati z roko, am(pak io vojak namesti k posebni pnipravi ab koncu puškine cevi. V puiSIko vtakne prazen naboj, pomeri in sproži. Užigal-nik na bombi se vname, zračni pritisk jo pa vrže na veliko raadalljo. Te granate, ki jih v -slučaju l>otrebe niogoče metati tudi z roko, so jajčaste oblike, štiri inše dodgy ter merijo dva inča Tudi tovarna, o kateri piše n »o, je puf-tiila nemar poljeck'1- v premeru. ske stroje; in zdaj izdjefliije voj-; Tovarna iTxlela ni material. Kar je bilo po jardih starega in zarjavelega farmarskega orodja, plugoa-, bran in zastarel 'rti fanncrskih strojev, so DfiUSjyq .'TRtGLAV," V. P. Z. B., vr N0^AN£)1, Quebec, Kanada* PRBEDI PIKNIK V NEDELJO, DJSE 10. AVGUSTA, 1941 Pričetek piknika je.«b 1. uri popoNue. / NA (^LENWOODNA FA KM I KO JAKA 1'KU.VTEUA • • j.j 4 y: \ t v ft' o i v i j ' .-"-n rF7i K K11 BO TO SKORAJ GOTOVO ZADNJI PIKNIK naSt^a društva tem letu, zato vljuduo rabluio Vfc« Slovence in Slort-like v NoraudI, da «e vdeležijo piknika, da Se enkrat skupno rnzreslitno. - Vabimo tudi vse rojake 1z drugih slovenskih nu^lbiiiuk. da ne po. ^Iiiji) uaiSepi' pikniku. - " ' * • * ' ZA VSO POSTREŽBO. KOT ZA PEČENA JAGNJETA IN ZA ŽEJO POGASITI BO VSE DOBRO PKESKRBLJE^O. ' ' ZA PLES NAS BO kAZVKSKLIL ji STOjb HAltM().VIKO NAŠ DOBRO PO//N.VN1 W/IKANT (BAVCi • Toraj na veselo svidenje 16. AVGUSTA na GLENMOODU. 1 " V AB! DruitvW' "l^riglav'" M. i V Nuramti. Quebec, Kaoadajt p M h i i Kanada bo ^či)a avtno produkcijo -Municijski minister Hovve ge . ' . i ■ , , • , * «'•■.» Tovarna je najela mnogo novih. feveabanih delavcev, na-vzlk* temu je pa v nji še mnogo takih, ki so trid/s^et, Štirideset in več let s kompanijo . Že nji- t vsak teden tf-oee iia tisoče granat. Manager veteran, ki je kot in^ruktor dolgo let služil v kanadski armadi. Na prvi pogled opazij če je granata pravilno napravljena- ali ne. "To Je iOTedno velike važnosti," f* pravi .Ičasnikarjem, *'Iz lastne skušnje vem, kaj se pravi, ese granata ne ekspf''odira !ko bi morala, in ce eksplodira* ko bi ne smela.** - KANADČANOM PRIKRIVAJO DEJSTVA. V Združeniiih državah je preti od'por oroti predlagani ..... , , - , . . , « regulaciji St. Lawrence RhrerA^ ckiim ,o Kantid£*ani v tem po- ^ ad,ie, ^T, tC ' , j - , , - - nn produgena ua 44 cdstotkov gledii precej breabnzm, Ka-1 K r .? *T r , , . J. . , ... , , -'produkcije leta.1940 nadsko cal-opisje le redkokdaj 1 ^ . J . . r^ . .. To lx) potemtakem znatno razpravlja o nac-rtu, cigar na-1 , » . . . men je zgradnja velikih e- ^^ ^TT- ^ ^ ^^ ldu.^ejo nekateri Združenim dr- ža vion. lejktrarn, ki bi preskrbovale ^ GJTieno električno si!o velikai. T . . , .. , ^ . , j , ljani je bilo na trgu 147 kanadska in ameriška ozemlja,) , . . , , - , i, t ..im odelo v potmskih avtomoibi- ter odstranitev vseh naravnih.., , zaprek, da bi bila reka plovna1 uv! d™\n] » " P"; ^ ^dnjO leto producirati le 7o V bližini mesta Truro je park, v katertan so razna za-bav&ea — vrtiljaki, panorame,' pD treh dneh%o jih sre- p esišea itd. ! eno apravili ita površje. Peter Zvečer je vdrlo v park kak«- Cain je bil malo poškodovan na nih petsto vojakov iz bližnje- j prt,tu, njegova tovariša pa po-ga tafborišča De4>ert. Vojaki ^o vsCm nepoškodovana. — Naslednjega dne je v uas oživelo upanje. SlieaJi smo u-ilarjanje pikov in ropotanje lopat. Vedeli sdio, da se nam bliiže rešitev. Prati večeru so reševalci zvrtali do nas luknjo, jskozi katero so nam dali juhe, fcave in cigaret. * RUDARJI V KIRKLAND LA^J&U REČENI V glofeočini štiritisoč červljev se jp posul strop in zaprl tem rudarjem pot na prosto. Prejšnjo &Tedo se je po Kirk-land Lake, Ontario, raznesla z, bliskovito naglico novica o nesreči v liake Shore zlatem rudniku. Takoj je bila organizirana reševalna akcija pod vodstvom ravnatelja A.-Lu Bloomfielcla. Kmalu se je ugotovilo, da se je v globocini 4000 čevljev u-trgal .strop, vsled česar ne morejo na prosto 38 letni Griffith Jones, 37 letni Peter Cain in 37 letni Harry iVLaMiilan. Pred vbodom v rov se je zbrala silna množica ljudi, ki so biti pa. kmalu potolažim, iko so jim reševalci sporočili, da so rudarji živi in zdravi, da bo pa pr«cej dolgo trajalo, predno bodo dokopali do njiii. 'tri, dni in tri noči je trajalo, predno so reševalci odstranili velike plasti gramoza in vse porušili in razbili. Prejšnji večer je v parku nekdo nekega vojaka obstrelil. nekar so se njegoi\i tovariša strašno maščevali. AiTmadhe oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo. . Prve ure tega neprostovoljnega zapora so bile najtežje, — je povedal Cain, — ker ni do nas prodrl naben šum in noben glas. Več ur smo nepremično sedeli in čakali, nato pta začeli igrati karte. ANGLEŽI SE NAVZLIC VOJNE ZABAVAJO Veterani reai^na^iio ^ninistrs^ega predsednika V Toronto se je vrši'.« Konci prejšnjega me-eca veliko zborovanje vojnih veteranov. Govorniki so prav posebno vzc-li na piko vlado mini strdke-g^ predsednika Mckenaie Kin-sja ter zaihtvfvaii, naj čni vzgoji kola-c,it>nist, ipo boiji volji pa nezmožen za vladcK Podpolkovnik .0- B ^teynolde predsednik Cuiiadian Čorps Association, ki je predsedoval skupaičini, je i-zjavJI • "Ako primerjamo Kanado z Avstralijo, hi morala imeti Kanada danes onstran morja sest i/nty. Kamfrto 'šestih, imaino pa eno samo doljro izveSbano in opremiTjeno, docim je dniga le deloma opremljena. V liv-ropf- je tudi' kanadska divizija tankov, ki pa h ima nobenega tanka.' * Prizor V tfinir; loškem kopališču. Med kopalci so t udi gasilen, k i so si po - truclapoluH" delu vzeli čas za očlmor, - - ■ • - . med Velikimi jezeri in Atlantikom. V Washingtonu se že de I j -oa-vrš^- zaslišanja pred kongresnim odborom za reke in pristanišča, in do#4cj je bilo zaslišanih i le malo prič, ki bi se1 strinjale z načrtom. . Te dni.je pričal pred odibo-rom dr. W. T. Jaokanan,. profesor na univerzi v Toronto. V sp ošno začudenje vseh je profesor izjavil, da ni kanadski mi rod niti pred zadnjimi vo-. ' it vam i ni vedel podrobnosti ,o kanadsko - ameriškem . paktu B^gradnje prekopov in elektrarn ob reki St. Lawrence. Pa tudi če bi bil o tem dobro ixmčen. bi ne mogel v prihodnjih štirih aH petih letih prevzeti silnega finančnega bremena., ki bi mu ga naožia iz-vrdlba tega načrta. '^Ako je načrt gospodarsko zdrav," je rekel profesor "čemu ga je treba prikrivati vo-lilceoi! Aiko »e pa vlada o4>o-tavlja razpravljati o načrtu, je tc jasno znamenje, da ni namen jem javnelmu blagostanju.' Poleg Jackmana sta pričala tudi Louis C. Mtadeira, zastopnik pennsylvanisiije antracitne industrije, in G. H. Pouder, podpredBednik trgovske zbornice v Baltlmoie, MH. . Madeira je rekel, da bi iz-vedlba načrta povzročila indn-siriji in trgovini nepopravlje-no škodo ter da je načrt za ob-ranribni program brez vsakega porMcna. V sličnem smislu se je izrazil tudi Pouder. modeJovj . - S tem bo produkcija precej poenostavljena. GazoJUn proti "Ottawna JonmalM poroča, dr. bo n^ogoče dobiti v Kanadi gazoUn le proti nakaznicam. Za tiste, ki se poslužujejo a.vto-mobila s-amo za zabavo- bo določenih na mesec samo petnajst galon. . ' Množina gazolina za anAsu-lance, potjebne kare in kare v Tavni službi, bo določil oljni adminiistrator. , Dva Amei^ikanca • 5i< seznam izgifib. ki je bil ne-davno objavljen v Ottawi, vsebuje tudi imena dveh ameriških državljanov. i , To sta H LAKll €>!^T.', 'CANADA LAB 111 O D I" - Wew Torfi r [Wednesday, August 6, 194 T v OSPOD iz KONOPIStA Napisal: L WINDEtt. ——59— • • »IIIIDTEJIS t 1M Zahvala Nadvojvoda je nagubaneil celo. . "Zd* ee ni>, da je ne morete trpeti, Wurmibrasid." "Ob, .«esa?94ra visokost! Res je pa, da vem o nji zelo maio Ta.ro redkokdaj jo vidim. Vsakih nekaj let po enkrat." "A pomate jo vendar že zelo dtoJgo." "Že n -kaj desetletij, ecear^ka |veda Grof je ub '«*jrvo zaprl oči. Zaljubljenca. Piano Ferdinand je pisal svoje prvo ljubezensko pismo. PjhhI ga j« s sinrš+lj.vimi nesedamd. Pisal je, da je bil tisti vofior na pivškem nameaništvu zelo srečen, da je pa zdaj zelo ■nesicčen Pisal jc, da ga more le svidenje z grofico spet osrečiti. Ven Jar ip si i vanjo, naj ustreže njegovi prošnji za svidenje potrpeti hoče, naj mu bo še tako težko. Sama naj določi, Kdaj jo sme videti. Zmerom misli nanjo; to mru mora dovoliii, tega rtu ne more braniti. Nikar naj ne jnisli, da se ji izkuža vsii. ivo približati. To ni njegova navada. Sam ne vp. a, i ii sme povedati, koliko mu pomeni tisti večer v Pragi. Ta večer mu j« dal prvo deforo uro v njegovem življenju. Od lega večera je ves izpreratujen, ves očaran. Ni-ce«ci aiugega rau ni več tpar, niti službe ne, ki jo je doslej zmerom kar najzvcyteise opravljal. Prosi jo, naj mti napise nekaj ijuLfccnivrh vrstic. Komaj čaka trenutka, ko bo« dobil njeno pismo. . i - V;s5mo hvU> sad doI«ie«a ugibanja. l>va dni if. * lanc Ferdinand ugibal, a.i na i piše grofici CShotkovi ali ne. Tiabo uro po rnui v praska na« estnioki palači se je hotel s pr-vm. viaiom vrn ti v Piago. Misli je, da ne more živeti niti en ril o n*i, je bilo gotovo posledica tc£a, ker se je kdaj prej Zantac potozal 7a njeno naklonjenost. Najbrže se je zde! ero-tici nesiirtpatičer. . An pi bilo tor*: prismojeno upati, da ji ni ugajal v teh cesetai latih n.bče izrmid vjseh neštetih mož, med katerima se gotovo ni manjkalo <> leščečih kavalirjevT _ Ta simh U bil najbolj mnčen. Razen tega se je Prane J erdmand bal, da mu je grofica le iz usmiljenja privoščilla iistrti nefraj .-čutnih besed in nežnih pogledov, ki so bili zdaj vsa mepov^ sre -a P: ipovedr val ji je o svoji -bolezni. Bolnik je bil zbudil tudi njeno sočntje. Strašna, neznosna mise>! i»at se >e tudi drugih nevarnosti. Ba3 se je, da grofica ne i.o notela zadeti ljubezni z nadvojvodo, niti če bi biLo njeno srce se prosto.. Nadvojvoda je bil človek, ki se z grofico ni mogel oženiti. Mimo tega je b?lo na žalost nekaj nadvojvod, P'ed katermi -o svarili vsako spodobno ženo in -vsako sra-inezlj.vG dekle. Dekle, ki je imelo znauje s kakim nadvojvodo, m zlahka d-^lo moža, ki je m al al neomadeževano preteklo t. Gtoiici tokovi ni bilo prisoditi, da bi se »pustila v razmerje"; Fi-nc Ferdinand je bil to uganil, še predem fcta 4,ai-eib ijovorti S^muil se je "razmerja" ka ga je imel pok v j m o sarjev ,z in.ado baa-oneso Vtseravo. Prepr Can j- bil, da bo tudi grofica mislila na tragedijo te zaljrMj^ne dvojiee. In grofica Chotkova gotovo ni bila n^umno ieW^t^ k*kor baronesa Vetsera, še manj pa ena trnih laliKornj.sf.lnih an^tokrat:kih daji*, ki so se aldhka odlo-cne in posttde 'jubi^c kakrga rad vojvode, ker so se prav tako zlahka, odfocile da -n čez neko,j dni ali tednov veselo in hva-lezpo pooMe hkšro limbezen med staro šaro. Vtd .ji strahovi in predsoaki so delali Franca Ferdinanda n*sr*megn. V endr.r je Ml srečnejši kot kdaj poprej. Izku-^ pi-d-Uvit" gnfičm obraz in njeno postavo. Obraza m wzioeuo vid« ! p-ed feboj, a ]jxm ga je že tolikanj, da n*i n pnHV vreTT; WTa obta2a bi ni^ar po- ceniti. Vpra-vva' ,e "Kako sem mogel! živeti doslej ka ko*™ mogel hiti časih dobre vo^ se^ej^.kako ^uu .vi o vn se mogel za kaj zanimati na tem m*u ko tega oekleta ms,, pcuait Kako pusto in žai^tno bi bito zrvijer je, ko b: n.?e ne bilo! <*Vmu človek živi, vsZ Cpravlja ^ ® - Prihodnost, *** ,;ubl -,,r»zno ^ nesmiselno, ako ne ljubiš. Ja* Zn^L TJ:;^1 !™n ~ in 5am ^akaj. Vse (prem,^ nesree-m sem bi., prav za prav ,bi bil morai biti mnogo Mo da jo bon, videl že prihodnji teden. I^bi! 30»,. aa, mi da H teden ne umi«m!" _ T preobilju svoje sreče se je resno bal. da se (bi pred svide^jetn nmH. * ....... (Nadaljevanje prihodnjič.) Barbecton, Ohio. Stejeiva si v dolžnost, da «»e zahvaliva atevihiim sorodnikom in prijateljem, kateri so nama priredili tako presenetljivo prireditev v počast najini 25-letnici zakonskega življenja Vse to ste naredili tako skrivno, da si midva nisva niti domišljala, da se za naju kaj takega pripnaivlja. Ko sem se dotični dan nahajal v važnem društvenem opravku v Clew-landu, se mi je čudno zdelo kako je to, da me je sta\Hbenik Joseph Demshar tako spretno vozil in nam razkazoval mesto Cleveland. Sedaj vem, da je bilo samo zato, da me zadržijo vsaj en dan od doma in s tem od društvene dvorane v kateri se je ^lavnost vršila. Ko pridemo proti večeru domov »e kmaifcu pojavijo med vrati zet Frank Groom ter hčerka Angnes. Kmalu nato pa še dri^ gi zet Louis Trenta in hčerka Frances ter me začnejo lepo nagovarjati, da ker je jutri O-četov Dan, cto naj gremo v&i skupaj v slovensko dvorano. Jaz in moja žena nič hudega sluteč, pa privoliva, da gremo in ko se pripeljemo pred" dvorano vidim vse polno avtov; potem se "mi je pa nekaj zazdelo in sicer, da sva se jaz in moja soproga vjeia v nastavljeni past. Zato rečem moji ženi: "Veš, da sedaj grevia na Honeymoon." Toda takoj nato me pa močne roke zeta Frank Grooma pogralbijo ter me potisnejo v dvorano in predno sem se do dobro zavedel, že sligim ogromen vzklik "Surprise". Videl sem polno dvorano prijateljev ter-uem bil tlako presenečen, da nisem za precej časa mogel spraviti besede iz ust. Nato pa še moj ta tretji zet Andrew Dmtka in hčerka Jennie me pelje k polno obloženi miizi, kjer j© bila pripravljena okusna večerja. Zahvaljujeva se odboru, kateri je imel v oskrbi oe4o stvar. Kuharicam za njih ogromno in okusno delo ter dekretom, katere so vse te doibrote spravile na mizo. Priav lepa hvala Mr. Joseph Šega, bratu moje žene, kateri je imel glavno skrb, za tako veliko prireditev. Hvala tudi Mr. Joseph Lekšan, stolo-ravnatelju, za častitke ter tako spretno vodstvo prireditve. Hvala lepa častitemu gospodu župniku Rev. Matt. Jager za tako lep govor nama v pooast. Hvala tudi 'Mr. Leo Waiah, postmaster mesta Barbertona wi njegov poset. Prav lepa hvta-la tudi tovarišu Mr. Frank Sega ter tovarišici Mrs. Barbara Lustrk. Lepa hvala tudi Edward Sega za lepe častitke, de-klamacijo ter 'krasen šopek cvetlic. Hvala tudi mojemu nekdanjemu sošolcu Matt Arkotu fHojerju) za izvrstno godbo. Hvala lepa tudi vsem tistim, kateri so darovali nama tako lepo darilo (dining room snite) in katerih imena sledijo: Mr. in Mrs. Joseph UjClC, Tusc. Ave.; Mr. In Mrs. Matt Močili k: Mr*. Mary Železni kar: Mr. In Mrs. Frank Stebly; Mr. in Mrs. Frank Doles; Mr. In Mrs. Anton Troba: Mr. in Mr«. Joiiu Stopar; Mr. in Mrs. Frank Beg; Mr. in Mrs. Stanley KalCiC; Mr. in Mrs. Adolf Arko: Mr. In Mrs. Anton G rad i slier. 15th St.; Mra. Mary Fidel; Mr. in Mrs. John Speticb: Mr. in Mra. Theodore G&bler; Mr. in Mrs. Louis Trenta; Mr. in Mrs. Joseph Lek-nn ; Mr. Matt Usnik; Mr. -In Mrs. Zit'dawdc: Mr. hi Mrs. Charles Braniki: Mr. Anton Gerbec, 27th St.; Mr. in Mrs. Andy Železnik: Mr. In Mrs. Frank Platner; Mr. Anton Polh; Mra. Mary Aasets; Mr. in Mrs.^John Rupert; Mr. Kopač; Mr. in Mra. Joseph Lukezic. St.; Mr. in Mrs. Frank CiC; Mr. in Mrs. Andy Bombs?; Mr. In Mrs. John TJjSC, 16th St.; Mr. In Mra. Jock Zalar; Mr. in Mrs. Georsre 2a-gar: Mr. in Mrs. Kart Stroke!; Mr. In Mra. George Porok; Mra. Jennie Hiti: Mr. in Mrs. August G abler; Mr. in Mra. Fred Udovich, at; Mr. in Mrs. Frank Dechman; Mr. in Mrs. Frank tfkorich, st.: Mr. Divjak: Mr. Mike Pristo; Mr. in Mra. Frank Stabler; Mr. In Mrs. Joseph Gabrovgek; Mr. hi Mra. Rudolph Khans; Mr. tn Mra. Anton Čeka da; Mr. In Mra. Fr. Snterdel; Mr. Is Mra. John Klan€ar; Mr. in Mra. Joseph Melclna, aL; Mr. Križaj; Mr. in Mrs. Joseph BisCak; Mr. in Mra. John Meglich; Mr. John UjfflC; Mr. John Penko; Mr. in Mrs. Joseph Lah; Mr. Rudolf Puiel; Mr. in Mrs. Joseph Gerbec; Mr. In Mra. Louis Simple; Mr. in Mrs. Martin KumSe, at.; Mr. George Sonof; Mr. Anton Ošaben; Mr. in Mrs. John Koc. jan3C; Miss Alice Zalar; Mr. In Mrs. George Oxandch, Cleveland; Mr. In Mrs. Louis Arko. Cleveland; Mr. In Mrs. Louis Belaj, Cleveland; Mr. in Mrs. John Gabler; Mr. is Mra. Andrew Dutka. Jr.; Mr. in Mr*. Matthew Groom; Mr. in Mrs. Loui* Arlto; Mr. in Mra. Louis Petrich; Mr. in Mrs. Jernej Gerbec; Mr. In Mrs. August Moot«; Mr. in Mra. Frank Groom; Mr. in Mrs. Brnetft Bush; Mr. in Mrs. Jerry Snyder: Mr. in Mrs. John Mi-Melltona poročajo, da se vali nad okrajem Gaspe v Quebecu goet dim. V tamkajšnji bližmi je tzačel goreti goad, in požar se iz bliskovito naglico širi. Gašenja se udele-ruje več os^b, ki pa ne morejo dosti opraviti, ker jim piha veter nasproti. O goadnem požaru poročajo .tudi iz New Brufitevrioka, kjer začel goreti obširen gozd o4> Ma taped ia reki. 1 Ce želite, (Wbro knjigo po niizki cenil, naročite "Živi izviri", ki jot je napisal znani ab> veneki pkatelgi Ivan Maitioič. Slovenski tednik ProMarec, glasilo Jugoslov. ?ocialistične zveze in Prosvetne matice, katere urednik je Mjr. Fr. Zaitz, je dne 16. julaja 1941 na četrti strani podi naslovom, "Komentarji" po »vaji stari in lisjaški navadi napisal sledeči stavek: "V 55druiJ:«niih državah bo prevzeli med Slovenci vodstvo >nad re1 if o m ■za Jugoslavijo klerikalci in Tadevolje pristali v pogoj, da naj bo pomožna akcija strogo nepolitična" Izjava Ji^oskxv. Pomožnega Odbora v Ameriki, katero je napisal glavni urednik Prosve-te Mr. Ivan Molek, in katero je •»oglasno spnejelo štirinajst glavnih odbornikov, vodilnih slo-ven^ih bratskrh organizacij v Ameriiki, nikjer ne pove, da je katera politična a!i verska skupina pristala v kak izreden pogoj. V izjavi je dovolj točno in jasno povedano, da neglede na to, kaj mte'ifrm) in de3am*>, v *vojrh ažjjh krogih, kaj so naši zivljenski cilji in dolžnosti v zvezi z našimi vsakdanjimi aktivnostmi —jni. zastopniki ime novanih organizacij, smo da-ftes edini iil nesporni glede enega smotra, in ta snuoter je morama in materialna pomoč našim bratom v stari domovini, mi smo v tem edini in nesporni, kiikor so naši 'bratje tamkaj danes edini in naporni — v trpljenju in ponižanju." V gioboko zamišljenih besedah je izražena izrazito bleščeča lepota pravloga in iskrenega človeškega sočutja do našega rodnega brata onkraj morja, ne da bi naglaševali njegovo versko ali politično prepričanje. Kadar leži pred d'ovekom nesrečen, Tacen in dtuševno pobit m«vež, takrat ne bo vpraševal ta človek nesrečneža po njegovem osebnem prepričanju amtpak mu bo pomagal z vso svojo dobrohotnostjo in znanostjo Had bi tudi vedel, če bi bil danes v starem kraju Mr. Zaitz in bi tamkaj umriral od gladu, pa bi videl človeka, ki mu prinaša kruh, ali bi ga vprašat- če je kriih klerikalen ali bx>cialističen ? Prav gotovo bi vzed ponujeni kruh s solzami v očefti in s hvaležnostjo v srcu, da so se ljudje na- svetu, ki v narodni katastrofi pozabijo na vse, da ohranijo pri življenju rodnega brata. Vodstvo slovenske sekcije J. P. O. v Ameriki je danes v rokah vodilnih slovenskih bratskih organizacij, ki potom'svojih zastopnikov nesporno m eiino vodijo te humanitarne naloge. Nobeden posamezni glavni odbornik si ne prisvaja pravioe do strankaskega vodstva, ker po mojem skromnem mnenju so v^i -dovolj iskreni in poitem, dovolj tolerantni in iin namene, oft> katerih se Ifdiko človek z malo dušo spodtakne, toda obiti jih ne more. Poizku-i:iH »o že drugi, toda nikoli niso uspeli. Kdor bo hotel danes namenoma s svojo oseibno zlobuostjo zavirati potek te pomožne akcije, za katero stojijo najve^e slovenske skupine v Ameriki, za katero pišejo vsi drugi slovenski časopisi v Ameriki, ne bo imel uspeha, ker ga bo ču-ječi narod sam obsodil. Kdor ne misli prispevati, nima tudi pravice 'kritizirati. Te je zadeva tistih, ki bodo darovali ter 'bodo lahko pobom svo-j?h tfrotskih organizacij tudfi povedali ^voje mnenje. Naše slovenske bratske organizacije v Ameriki si lahko prisvajajo vodstMo Sfovencerv in Slovenk v Ameriki, ker tega jim nihče rt? more odreči. One so po svojih glavnih uradnikih dovolj pametne in izobražene., da bodo svoje posle pri J. P. O. same vodile ter odklfcnjajo vsako nepotrebno in zlobno kritiko, kakor š? poleg tega tudi vzdržijo kritiziianja drugih skupin, ker to ni njih zadeva, ampak zadeva onih. ki so tam včlanjeni. Wak po svoje' Mr. Zaitz, pri slovenski (sekciji JPO se ne gre za klerikaPi-zem aili ateizem, zato ni bite ustvarjena, ampak za nujno in potrebno pomoč našim bratom v starem kraju. Toliko mlačnega in zakrknjenemu srca menda nimaš, da bi odrekal lačnemu kos kruha, če ni tvojega socialističnega prepriča-Vsi da naši SI oven- različnim političnim'strankam — in so po večini vsi ene vere — toda dalles, Mr. Zaitz, ni med ubogim 1 jud tvom več teb strank, ampak spadajo vsi k eni tužni in .veHki stranki- ki jim piše v izmučene in suhe obraze strahotno približevanje negotovosti in gTadu, stradanja in umiranja. To ie stranka naših ljudi onkraj morja, kjer so si bratje vsi, neoziraje se na-to afli ono politično ali versko prepričanje. In če bi Mr. Zaitz tudi odre- kal kos kruha njemu neljubim političnimi strankam — če ima tako krčevito srce — kaj pa u-boga slovenska deca, ki je že lačna in bo še hodila raztrgana tako po nedolžnem. To so otroci klerikalcev, liberalcev, socialistov, komunistov in ljudi se drugih prepričanj, pa so lačni in že se ozirajo za kosom kruha. Tudi tem ni potreba kruha, ker po min en ju Mr. Zaitza imajo vodstvo nad relifom slovenski klerikalci v Ameriki. Slovenci m Slovenke v Ameriki Ne nasedajte modrosti in namišljeni kritiki urednika Proletaroa ker v svoji gToboki užafljenosti in svinčeno težki: duševnosti ni mogel najti druge kritike, kakor njemu neljube klerikalce. Naš odbor pa mu olbljubuje. da ne bo tako majhen, kadar bo razdeljavaF lačnim v starem kraju, da bi prezrl lačne in uboge socialiste. ei v starem kraju pripadajo kJPa če bodo prišli ti darovi od ameriških republikancev ali i demokratov, komunistov ali socialistov. Dobil ho vsak Slovenec, ki bo potreben, ako bojno nabrali dovolj denarnih, prispevkov. Vi si pa zapomnite to: V nesreči se spozna tudi voditelje delavskih strank. Živimo v svobodni Amej^ki, zavedamo se te aaščite, zato bomo tudti lahko svobodno dajali* potrelbno pomoč Jugoslov. Pomožnemu Odboru, slovenski sekciji. S'edili bomo načelu pravičnosti za vse, ki so naše krvi onkraj morja. ste PEVSKIM ZBOROM POSEBWO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE. Emil AdwU-K JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PBSMI w moški aa Sest narodnih pesmi m m*- Hd iker ......_■............ Sest NARODNIH PESMI b a*e- F rmnc Venturini—SK8T ME&AN1H IN MOŠKIH ZBOROV ...... NOTF 7A KI.AVm AV.I H AR. 7. MOKIICO slovenian dance vanda polka po jezeru kolo barčica MLADI KAPfcTANE___ ohio vallsx SYLVIA POLKA ______ tam na vrtni gredi - -maribor waltz_______ spavaj milka moja orphan waltz___v____ dekle na vrtu oj, marička. pegljaj___ žid ana marela (»«ika) veseli bratci (muarkm) JS IZ STARE ZALOGE pa imamo Se naslednje pesmi, katerim smo znižali cehe: ftr* Jnvanee—I*. MLADIH UST, Peter Jerfb—OSEM ZBOROV imm-Skk. in metenA) .... ......... Moški zbori OSKAR DEV: BarOca; OJ, moj hcel j« fcr; •Kam ml. fantje, dm v ru poj-demo ......................M OSKAR DEV: prečno, ljube« mola; Ko pOR- ca na tuje gre; So«; Moj o£ka ma"konjička dfa; Dobi* sem pi-; SIoto; Je »pihnila loC .4» Ameriška deri Orierake Ura, (H< (Vedepirec) akordi, T% ) -M M moSklh xberor (Kari AdamK) .19 Trik mešani zbari (Olaabena Stoti«) ...........__________ M V pepelnKni noil, lumtata ta aale, zbor In arkm«er, (Sattnor).... 39 Mladini, peamt xa mladino a klavir* Jem (B. AdamK) .......__________ M Dre pesmi, (Preleree) trn metki IL Na« Umni, dvectaaae Gonld odmeri, (Lekarnar), JM it EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrkranjska.. Jt Vao noC prt potocl ...........JSO Jorjera .......................JB5 -Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Zdrarica ........JS« VASILIJ MIRK te L GROBM1NO: VetriC; Pa gredlnl ........ ..Jt$ PERDO JUVANBC: Zjutraj ......... Slovanska ..... ..20 ZA TABffBfJRICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............75 .Slovenske narodne pesni ta tamlia ra«d zbor (Bajnk) ____________ .» Bom iel na pianinee, (Bajnk), PETER JEREB: Pelin roia; VASI-LIJ MIRK: Podoknlra........Ji aOBKO PRELOVEC: Ko atf fantje proti vaal «l....J»i Le eokrat le ................20' Slava delu ......V...........3* \ HR. VOLARIC: Rotaiwrtn; J08 PAVČJlO: Potrkan plea ......M 1 ZA CITRE: • Poduk aa d tre. — i zvezki — (KoieUaki)___________t- ZA KLAVIR: Bnrl pridejo. — Koratnlra — M Slovenske narodne peaml. Janko Slrovnlk - I. zvezek, 123 pesmi, m moSkl ali tenskl zbor ____*........ 1 ti II. rvexek. 77 pesmi m mriffki Id meSanl zbor •.;...;...,....... IM narodnih peaml za me«ki In meAani t bor, Emil Adamih ....1^-rA NT JE NA VASI 1R narodnib a^moSkt- zbor. Ciril Pregelj.. $§ NaroČilo poSIJIte na: "Glas Naroda" nt WEST 1M NEW TORK. N. T.