7 Pf
t	Teftrj JCX> Yl
V	NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 X, pol let-a 12 K. » mesece 6 K ; na narobe br*z doposlane naročnine, se uprnva ne ozira.
Skroon i-b na neieljiko lzdaajo „CDIU03TI 4 stane : » o-dio lato Kron 5*20, za pol lata Kron 2 60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino <" «: ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uDca Giorgio Galatti 2«» (Narodni dou). I/dnj-t« j in odgov rni urednik ŠTEFAN (»ODIM. Lastnik kon.«iO<-cij li^ta „Edino>t". - Natisnila T:skn.rua ,ld-nont". vp sana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoSlno-SrantlnKni račun 5tev. 841-652. TELFF0N 51. 1157
Stev. 204
IZHAJA VSAK DAN
ta J i ob nedeljah En praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvČ. (6 stot.) v mnogih ti.bakainah v Trstu iu okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Pjotojni. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-iiini. fJcmbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. vim, ©smrtaico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 '»t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka n&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,&iino6ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti1-. Plačljive in tožljivo v Trstu.
TRST, v ponedeljek 24. julija 1911
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti je moč!41
BRZOJflUNE VESTI.
Sokolsko slavje v Ajdovščini.
Ajdovščina 23.
mestom. Čakati je bilo treba precej dolgo, ker je avijatika baje oviral veter, da se dvigne v zrak. — Konečno, ko je občin-' atvo postalo nekoliko nestrpno, se je
Sokolska slavnost je' vspela naj- m,adi> komaJ l8'letni aviJatik vendarle sijajneje. Vsa Ajdovščina uzorno okrašena P°vspel v višave. Res je bil že čas Bilo z zastavami in emblemi. Udeležba veli-'ie mal° Pred 7- uro. Kmalu je Widmer s kanska. Sprevod po jtrgu veličasten. Te- a sigurnostjo ptice plaval nekaj časa nad
lovadba vspela tako krasno, da je občin-se obrnil Proti Tržiču> na*> Pa sivo, ki je polni'o velikanske^tribune in kreniI- očividno vsled prvotne desorijen-ves prostor okolo telovađUča, burno in'}*cVF> Proti Piranu. Na polovici poti pa crtuzijastično aplavdiralo. Na trgu pc Je obrail svo) poslužni Bleriot-stroj proti zdravil župan Kovač, starosta goriške j cil3u Trstu.
župe dr. Levpušček in v imenu tržaške | V Trstu je bilo pričakovanje ravno-cr. Slavik. Med vso slavnostjo gromeli tako nestrpno. — Nešteto radovednega topiči. Po telovadbi krasna ljudska žaba- \ občinstva je romalo proti in v bližino va, večerna razsvetljava, ki je divno vspe-f kra>a» kier imel Pristati mladi *vijatik> la. Red vseskozi izboren. Vsa vprizoritev!Tudi tukaJ ie našo potrpežljivost precej triumf sokolske ideje.	j mučil. Kazalec na uri se je pomaknil že
Tovarna za klobučevlno pogorela. jčez	nervoznim pričakovanjem so
BRNO 22. Popoludne je požar popol-.so oz,rale tisočere oči proti solnčnemu „oma uničil veliko tovarno akcijske druž- [ »*odu, odkoder se je imela prikazati be avstrijskih združenih tovarn za klobu-j majhna črna točka — Widmerjev Bleriot-čevino, podružnice v Brnu. Iskre so padle I atroi- DolS° ča3a zaman- Hipoma pa se tudi na streho sosedne obrovn ške žapne P0ia^ daleč ta!n na levi vi*oko nad cerkve ; streha cerkve in nekega drugega | Koprom. Kakor rečeno, zgrešil je Widmer
privatnega poslopja sta delom* pogorele. 1 Pravo ,mer in se mesto naravnost, po Škode je nad milijon kron. Mnogo gasil-1 ovinku bližal Trstu. Zrak je bil miren, cev je bito lahko ranjenih.	j orez vetra in krasao Je bUo opazovati si-
Delavske demonstracije v Solunu. j gurnost, s katero se je bližal avijatik pri-SOLUN 23. Oblastnije so prepove- »taniSču. Mirno je plaval proti škedenj-dala veliko delavsko demonstracijo, s ka-iskim Plav2em, na to se obrnil proti mestu, tero so hoteli delavci demonstrirati, ker ' obkrožil v višini približno 400 metrov so bili povodom sultanovega obiska are- v sirokem kolobarju in se na to elegantno tirani štirje socijalisti. Ako bodo voditelji *Pustil na tla na Pomolu V. v novi luki, delavcev vendar hoteli prirediti demon-fkier 3e Pričakoval oče in nekoliko pri-stracijo, tedaj ukrene vlada stroge od- J^teljev ter žurnalistov. Našemu poroče-,..dDe	1 valcu je na njegovo vprašanje odgovoril.
Velik požar v Car gradu.	! da ie sPrva sicer zSre'il smer> da Pa se
CARIGRAD 23 Popoludne je isto- ^ Pozneje orijentiral ; vso zračno pot je
časno v dveh mestnih delih v Stambulu, Prtraeril v 35 minutah. Zrak je bil jako izbruhnil požar. Gori že šest ur. Upepe- miren in Popraven za polet, le v koper-
l;eoih je že več mestnih delov. Pogorele jskem zalivu se Je moral boriti' Pfistal si tudi vse pisarne generalnega štaba, ki toreJ srečno» in ganljivo je bilo gledati se nahaja nedaleč vojnega ministerstva. : očeta mlade^a Ivana> 9 kakim ponosom Kakor zagotovljajo, so pravočasno rešili Pozdravil »vojega sinka, ki je postal ves arhiv in vse dokumente. Vojno in fi- tudi med Načini — Tržačani hiponca nančno ministerstvo so rešili.	jtako slaven- In res» P^kanja in burnega
Zopet potres v Kečkemetu.	; odobravanja in vsklikanja ni bilo ne konca
KEČKEMET 23. Popoludne je bil jne kraia' kierkoli ^e je prikazal mladi zopet lahek potres, kije pro/zroiil veliko junak dneva.
paniko. Škode pa ni bilo.	j Srečno je dospel včeraj eden na cilj,
--; da bi le čez teden dni vsem tekmujočim
Budi npešta 23. Oo vhodu v mestni letalcem bila 9reča enako mila.
gozdič sta trčila skupaj neki avotombil in i
dvouprtžna kočija. Ena oseba je bila takoj \
mrtva, šofer pa težko ranjen. Nesrečo je !
zakrivil šofer.
Uspeli polet trt ovllotl&a Oidmerja.
Ogromno občinstva se je včeraj zbralo v Gradežu, da prisostvuje poletu, ki ga včeraj izvedel Tržačan Ivan Widmer nad
Dnevne vesti.
-j- Dr. Avgust Harambašić- Dne 16. t. m je umrl kraj Zagreba hrvatski pesnik in pisatelj dr. Avgust Harambaš ć. dovršivši 50. leto svoje starosti.
Avgust Harambašio se je rodil dne 14. julija 1861 v Dolnjem Miholcu Oče mu je bil arhivar virovitiške županije. Roditelje je izgubil že v rani mladosti, zato ga je vzel njegov stari oče Pantelij Ha-
rambašić v Novo Gradiško, kjer je tudi hodil v ljudsko šolo. Gimnazijske navke je dovršil v Osjeku in v Požegi, odleoder je prišel v Zagreb vseučilišča, kjer se je učil pravo. Radi demonstracij leta 1881 je bil relegiran z vseučilišču, nakar je odšel na Sušak, kjer je skozi dve leti urejeval glasilo stranke prava „Slobodo" in .Hrvatsko Vilo". Pozneje je nadaljeval pravoslovne študije na Dunaju in v Zagrebu.
Leta 1886 je Harambašić obelodanil v „Balkanu" tri pesmi, ki so mu prinesle šest mesecev zapora. Leta 1891 in 1892 je nadaljeval svoje navke in je bil dne 23. aprila 1892 promoviran za doktorja prava. Dne 5. julija 1897 se je poročil s hčerjo znanega politika Frana Folnego viča. Leta 1900 je postal odvetnik v Zagrebu.
Že kakor gimnazijalec je bil Harambašić sotrudnik „Vienca". Lirskih in domoljubnih pesmi je spesnil veliko Število in to mu te pesmi pridobile veliko popularnost. „Mat. Hrvatska" je leta 1889 izdala njegove „PesniČke pripovesti", leta 1895 pa „Izabrane pjesme". Njegove pesmi so prevedene tudi v mnoge tuje jezike. Harambašić je urejeval tudi več humorističnih listov, potem politične liste „Hrvatsko", Hrvatski Dom", Hrvatsko Vilo", „Balkan" in „Preporod". Pisal je tudi v mnoge pedagogijske Časopise. Se%tavil je 4 operne librete in prevel iz ruskega poljskega, češkega, bolgarskega, francoskega in nemškega veliko število romanov, novel, dram in pesmi. Satni ti prevodi obsegajo okolu tiseč tiskanih pol. Harambašić je bil več l.t tudi odbornik „Mat. Hrv." in prvi tajnik književnega druševa. — Pokojni Avgust Harambašić je bil gor^č pristaš stranke prava, in več let saborski poslanec a pred par leti je vstopil v dr žavno službo kakor vladni tajnik. Zadnje čase se mu je omračil duh.
Domače vesti.
Seja odbora pol. dr. Edinost bo danes popoludne ob 3. uri v Slovanski Čitalnici. Ponovno nujno vabim vse gg- odbornike, odbornikov namestnike, uadalje gg. okoliške in mestne svetovalce in zaupnike, da pridejo v sejo.
Predsednik.
Odbor „Šentjakobske mladine" ima jutri dne 25. t. m. točno ob 9. uri z večer svojo zaključno sejo. Z ozirom na važnost te seje so gg. odborniki uljudno naprošeni, da se je polnoštevilno udeleže.
Podpredsednik.
Zahvala. Dne 2. t. m. je priredilo podpisano zopet otroško veselico, s katero sme reči, da se je dosegel višek ; prav iz
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V
Le polagoma se je pomirjal vihar v Bajazetovih prsih, končno, zganivši z glavo, je izpregovoril zopet mirno: „Cuj, vojvoda, pravoverni moslem ne govori pozlačenih besed, kakor je to navada pri vas kavrinih, čuj! — Bil sem priča, ko so se tvoji rojaki utrjali v uporu proti mojemu očetu ; kako jim je mogoče zmagati, če poznamo njih nakane že v porodu ? Da — prisegam pri Allahu — ne zmagajo niti z Brankovičem, kaj šele brez Brankovića ?"
„Brez Brankovića!" je ta ponavljal.
Nestrpno je mahnil Bajazet z roko: j,Da, brez Brankovića ? Mari misliš, da nisem videl tvojega ponižanja? Mari je Obilić kaj več nego Branković? In mari je Branković baba, da bi ne mislil na osveto?"
Obmolknil je za trenotek, da opazuje učinek svojih besed.
„Torej celo bisurmanski psi si bodo pripovedovali o moji sramoti ?" je renčal Branković zase In jezno je vlekel verižico, s katero je bil kinžal pritrjen k pasu.
Zadovoljno je prikimal Bajazet z glavo : „Nisem se zadržal v Prizrenu", je dalje govoril, „da te podpihujem k osveti, vem da sam spregledaš sebi v dobro." Sedaj pa ]e vsplamtelo njegovo oko in njegov glas se je trenotkoma stresal: „Slišal sem o krasoti j Lazarjevih hčera in žejala me je duša moja, da jih vidim. Prisegam pri Allahu! Krasne so, toda vendar ena je najkrasnejša, niti prerok sam ne more nuditi v edenu kras-nejših huris svojim izvoljencem. Zagledal sem jo in na veke je vklenjena moja duša v njeno Ijubeznjivost."
„MHeva!" je pripomnil Branković nehote, strme poslušajoč goreče besede Bajazeta.
„Mileva !" je glasno ponavljal Bajazet in položil roko na srce ter šepetal zase: .Mileva I"
Čez trenotek je zopet pogledal Bran-
kovića : „Ni možno živeti orlu brez solnčnih žarkov, tudi meni ni možno Živeti brez nje, ki je odsev krasote Allahovega očesa !"
„Ti, bisurman, in ona pravoslavna kristijanka ?" se je zgrozil celo Branković nad nameni Bajazeta.
„Norec!" je odgovoril ta, „kaj briga ženo vera? Njena vera in nebo je ljubezen, brez ljubezni je njeno življenje puščava, kjer je samum osušil vse korenine življenja. Ha ! v večnosti ne bom z večjim navdušenjem 'stiskal rajske huris na svoje srce, nego Mi-levo, hčer Lazarja!"
„Ti si hraber junak, sultanič!" je rekel Branković važno, „toda kristjanske device, naše device, ne zore za bisurmanske hareme." —
„Ha!" je bruhnil Bajazet iz sebe, in je položivši roko na jatagan zrl na Brankovića, ki se je na videz mirno igral s svojim kin-žalom, toda niti ena kretnja Bajazeta in ušla njegovemu bistremu očesu.
Polagoma se je pomirjala Bajazetova strast; zganil je z glavo in stopil k Bran-
srca se torej zahvaljuje vsem onim, ki so jej pripomogli do tako lepega vspeha. V prvi vrsti smo dolžni hvale konsurnnemu društvu in našemu vrlemu g. Katalanu za bzreplačno pripuščeno dvorano in * ves trud, ki so ga imeli z nami. Nadalje fgre hvala vsem požrtvovalnim gg.. ki so pre-plačali vstopnino in sicer: gg. Fr. Bonač kapelan in Jožef Mislej po 5 K ; Ivan Ži-vic in JeluŠiČ Peter po 2 K; Grbec 1*40 K; Piščanc, Fr. Fonda, A. Šmerkolj, Skrjanc, J. Bole, J. Likon, Vončina M., Šk abar A., N. N. po 1 K; Rebec 60 h ; Počkaj 50 h ; Kralj J. 40 h : Iv. M. Fer-luga 30 h; g. Cernigoj blago za eno obleko.
Končno iskrena hvala vsem, ki so nas vzpodbudili s svojo navzočnostjo in z zanimanjem še h nadaljnemu delovanju. Čistega dobička je bilo 91 K, s katerimi so se nakupile potrebščine za učence in razdelile, dan pred sklepom šolskega leta. Ob sklepu smemo trditi s samozavestjo, da je bilo to tudi lep korak k napredku našega šolskega delovanja.
Rojansko učitelj stvo. Iz Sv. Ivana na Vrdell so poslali poslancu dr. Rybafu sledečo brzojavko: Otokar dr. Rybat — Parlament
Dunaj
Staro geslo okoličanskih Slovencev je Vse za blagor naroda!
S tem geslom smo šli v boj in volili našega zastopnika v državni zbor. Odo-brujemo nastop primorskih poslancev v Narodnem klubu", ker naš .ideal ostane : edinstvo vseh Jugoslovanov v enem klubu na Dunaju.
Do tega mora priti — led je razbit — le pogumno naprej!
Trobec Anton, Kamuščič, Gradišar, Ponikvar, Švab A,, Schmid, Negode, Fur-lan, Lozej, Suban, Fonda, Udović Godina, Ztvic, Mikelič, Maraš, Vatovac, Ukmar, Buhler, Potok, Marc, Valič.
Popravek, V včerajšnje poročilo o sobotni seji Pol. dr. Edinost se je vrinila neljuba pomota. Samo o sebi se razume, da je bil predmet v odborovem posvetovanju vstop poslancev dr. Rybžfa in dr. Gregorina v „Narodni klub" in združitev tega-le z Hrvatsko-slovensko zajednico" v „Hrvatsko - slovenski klub". V izvirnem narekovanem poročilu predmet posvetovanja, ker je bil sam ob sebi umeven, ni bil natančneje označen. Nevešča roka je potem poročilo na neprimeren način „dopolnila", kar je uredništvo prezrlo radi izo-bilice druzega dela.
Dan 24 ur. Ministerstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti temu, ako se uvede dan, ki bo štel ure od 1. do 24. Ministerstvo je pa pripomnilo, da bi se moralo po mnenju industrijalnih, trgovskih in drugih krogov tako novotarijo uvesti ne
koviču ter je položivši obe roki na njegove rame, rekel kratko in določno: „Jaz Milevo, ti carsko krono — izbiraj!
Branković je izbulil nanj oči v začudenju. „Dokler Lazar živi ?" je vprašal čez trenotek z glasom, ki ni izdajal nikakorŠnega zgražanja nad tem načrtom.
„Lazar in vedno zopet le Lazar!" je butnil nestrpno Bajazet z nogo ob tla, „on sam drvi v svojo pogubo. Pomni na Obi-lića, Branković! Na svoje ponižanje ! V pra-bo moral dvoriti tebi, caru, on in vsi vojvode, ki so s posmehom zrli na te, ko si moral Častnejše mesto prepustiti svojemu tekmecu."
Mogočno so se dvigala prsa Brankovića in dasi je stal v senci, Je vendar videl Bajazet, kako se mu oko iskri.
Zdajci so zadoneli koraki po stezi od gradu. PrijemŠi ga za roko, je Brankovič vlekel Bazajeta za seboj v goščavo. Slabi nameni so očetje strahu, radi tega se je Branković tako hitro skril, ne da bi se ozrl na prihajajočega.	(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št, 204.
V Trstu, dne 24. julija 1911.
le na železnicah, ampak tudi v poštni in paroplovni službi in v drugih granah jav neg"a življenja.
Trgovske in obrtne zbornice bodo tozadevno vpra-ale za mnenje industri-jalne in trgovske korporacije in bodo svo-ječasno poročale ministerstvu za trgovino.
Tržaška mala kronika.
Kolera. — Mov smrtni slučaj. — En sumljiv slučaj V nedeljo zjutraj ob 130 je zbolela zasebnica Katarina Rusjan, stara 28 let, stanujoča v ul. Sette Fontane štev. 18, IX. nad. Simptomi so bili taki, da se je takoj sumilo, da gre za kolero. Poklicali so zdravniško postajo, ki je dala bolnico prenesti v Magdalensko boln., kjer je sinoči ob 6.30 umrla. Oficijelni komunike o tem slučaju bo izdan še le tekom današnjega jutra, ali zatrjuje se, da so konstatirali pravo azijatsko kolero.
Zdravstvena oblast je takoj odredila, da se internira ljudi, ki so prišli v dotiko s pokojnico. Pri tem so se pripetili slučaji, ki so običajni pri ljudeh brez trohice socijalne izobrazbe in ki se ne zavedajo, da so to malo osebno žrtev dolžni splošnemu blagru. Med ljudmi, ki so bili s pokojnico v dotiki, sta njen soaed imenom Slej ko in še nekdo drugi, kateremu imena še ne vemo, kar izginila, da bi se rešila izolacije. Tudi Marija Deles, stara 20 let, ki stanuje v isti hiši in je stregla bolnici, je izginila, ali policija jo je iztaknila in jo je o polunoči privedla v Magdalensko bolnišnico. Tako odtegovanje občni zdravstveni dolžnosti je skrajno nemoralno in v cči-gled nevarnosti razširjenja epidemije ima lahko za seboj groznih posledic. Zato je vsaka obsodba takega dejanja preblaga in mi poživljamo občinstvo, naj pokaže svojo omiko s tem, da se brezpogojno pokori
odredbam zdravstvenih oblasti.
*
* *
29 letni vozilik Karol Jarc, stanujoč v ulici del Pozzo št. 7 je včeraj ob 6. uri pop., ko se je nahajal v ul. Limitanea na-krat zbolel ob simptomih kolere. Zdravniška postaja ga je takoj spravila v Magdalensko bolnišnico.
Predsedstvo mestne bolnišnice poživlja občinstvo naj absolutno ne nosi bolnikom v bolnišnici kakoršnihkoli jedil in pijač. — Ako se ugotovi, da se občinstvo ne ravna po tej zapovedi, bo vodstvo bolnišnice primorano sploh prepovedati obiskovanje bolnikov.
Ovojen samomor. Jo3ip Tavčer, star 22 let, klepar, stanujoč v ul. Aless. Manzoni Št. 26 in 2o letna Justina Gustinčič baje njegova ljubica sta se včeraj zjutraj ob 5. skupno zastrupUa s karbolno kislino. Tragedija se je vršila v Tavčerjevem stanovanju. Poklicani zdravnik rešilne postaje je konstatiral smrt obeh. Trupli so pripeljali v mrtvašnico pri sv. Justu,
Ukradeno pohištvo. Včeraj zvečer je bil v zagati Romagna aretiran neki Fran Pe-gan, natakar brez službe, ki je trgovcu s pohištvom Jeraju ukradel iz veže vrtno mizico v vrednosti 50 K. in jo potem zastavil v neki krčmi.
PODLISTEK.
Ugriznil ga pes. Josip Ferfolja, 14-letni tesarski vajenec, stanujoč v ul. Coroneo št. 19, je bil včeraj popoludne v Kolonji ugriznjen od nekega psa na licu. Pes mu je razsekal spodnjo ustnico in mu strgal kos mesa, da se je videlj čeljust.
Zadela ga kap V kopali. Uradnik Romeo Weiss, star 34 let, stanujoč v ulici Giulia, se je sinoči ob 6*50 kopal v bar-kovljanskem kopališču „Excelsior\ V vodi mu je prišla omotica in je izgubil zavest. Predno so ljudje opazili nesrečo, je ne-! srečnež izginil pod vodo. Nekaj trenutkov j pozneje so ga potegnili na suho. Prišla je na pomoč zgravniška postaja, ki ga je odpeljala v bolnišnico, kjer pa je Weiss kmalu potem umrl.
Društvene vesti.
Tržaški Sokol!
Redna telovadba se prične v pondeljek, dne 24. t. m. Telovadne ure so razvrščene sledeče Vaditeljski zbor: V ponedeljek, sredo in petek od 8 in čttrt do 9. ure zvečer.
Člani: V ponedeljek, sredo in petek od 9. do 10. ure zvečer.
Članice-. V torek od 7. do 8. ure in v soboto od 7. in pol do 9. ure zvečer. Obrtno-trgovski naraščaj ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne.
Bratje Sokoli in sestre telovadkei Različnim izgovorom se je odpomoglo z novo zračno in udobno oblačilnico, nabavilo se je mnogo orodja, ki smo ga prej pogrešali, telovadnica se je tudi popravila v toliko, da odgovarja v vsakem oziru, pridite torej v obilnejšem številu tja, kamor vas kliče sokolska naloga. Čas, ki ga porabite v telovadnici, ni izgubljen čas, pač pa koristite s tem ne samo celokupni stvari sokolski, temveč v prvi vrsti samemu sebi. Poleg tega je poklican k sokolski telovadbi vsakdo — tudi za one brate, ki so mnenja, da so prestari, imamo dosti njihovi starosti in organizmu primernih vaj. Naj ne zaostajajo za mlajšimi!	Vaditeljski zbor.
Mar. del. organizacija.
Odbor združenih skupin N00. pri sv Jakobu bo imel prih. četrtek, dne 27 t. m. — po godbeni vaji sejo v prostorih gostilne g. Kosiča v ul. Sv. Marka (aedež — godbe NDO).	Predsednik.
Proces „Banca Popolare Gorlzlana"
pred goriško poroto.
Poročilo zaka-nelo po poŠti. Četrtek, dne 20. julija.
Sodni dvor je bil sklenil, da se bodo vršile tudi popoldanske obravnave, da se proces prej konča.'s
Pri današnji popoldanski obravnavi je bila zaslišana priča
Anton Orzan.
Orzan je bil v banki upravni svetnik od začetka do kenca.
Njegove izpovedbe se krijejo v glavnem z izpovedbami prejšnjih prič.
Priča izjavi, da ni vedel o igri. Korespondenco da je čital, a ne vso, ker so mu jo donašali večinoma zadnji trenutek, predno se je imela oddati na pošto.
V zadev: krediti Confortja in pri vseh drugih opravilih se je upravni svet zanašal na ravnatelja. Predsednik Lenassi
Odllkov. tovarna sodooke In Šampanjsko Šumečih pokalk
s zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
- na Opčlnah ===== 191
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča «e tudi sa odjem pokallc in «odovke.
■	Za točno postrežbo se jamči. ■ - — ■■■
ZALOGA PflLM/ITINSKEGfl VIN/I
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355
Filip Ivanišević - Trst
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05.
. Prodaja na drobno in na debelo. j
GOSTILNE: .AU'Adria", ulica Nuova št 11 in ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih ■	toči svoja vina L vrste. — '
Skladišče pohištva
—— na novo odprto =====
Trst, al. Commerciale 2.
Samo pohištvo iz tova~ne Solkan :: pO najnižjih cenah.
Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike.
Hočete se prepričati ?
Obiščite velika skladišča
Marij®ud- Salariio&i
Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove
(vegal Tor rente)	„Alta C. t1 a di Londra"
Velik izbor izgotovljenih oblefe za ir oške in dečke kostt,mi otroke Površniki, močne jope, kakor tucli raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleka. Tirolski loden. Ne premoč lji vi f laŠČi (pristni angleški). - Specialiteta : blago tu- iT i:, o-finskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po i ajnovejŠi modi, točno, solidno in elegantno lo nizkih cenah.
Huitm: iililtn
VEDNO V ZALOGI: modeme in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA. mmm Edina slovenska mmsa
knjigoveznica
ANTON REPEMŠER, Trst, ul. Cedila 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela	PO KONKURENČNIH CENAH.
"" ZALOGA PIVA
STEINFELD
iz tovarne
Bratov Reiningitaus
in iz meščanske tovarne
„Filsner TJrquel" v Plz&u
v sodčekih kakor tudi v buteljkah.
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz rdlnega tipa CHASSIS 20 HP sest raznih tipov kočij.
Ročila FORD" je najpopolnejša, najhitrejša in najekonosaićnejlB, " kar jih obstojL GENERALKI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734
Velika oentralna garage, ulica dal Bachi 16, vogal ulloa Bosohetto TELEFON 2247. STOCK FNEUM GOODRICH (amerikanake).
Automobili na posodo po smerni o eni.
Varstvo In vzdrževanje avtomobilov,--Solidna postrežb«.
Sebastiano Zamagni
Trst, Via deli' Istiia št. 28
— nasproti šolam —
Čovarna cementnih plošč
po K 170 v velikosti 52 cm%
delanih na roko iz najboljšega materijala. ■ Zaloga ima na razpolago vedno dovolj Blaga-
MattonijgUG UH
vedno sveže kisle vode pri
RMTOMIO DEJRK, junior
TRST, via degli Artisti 9 in 10. TELEFON 595.
Čoplo se Vam priporoča,
d* kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrlca Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulica Coroneo 39 - Tr*t
Oflts« treba sastavljati na Inssratni sdd«jlsk ,.£d)n»sti" ^
Aeroplan.
Anton Stekar.
Nosilni krov, motor z vijakom, stojalo za odlet in pristajanje in krmila — to so glavni deli aeroplana ali zmajnega letala kakor so jih imeli že prvi projekti pred sto leti. Sledilo je neštevilo ponesrečenih poiskusov, med katerimi so napravili najznamenitejše Ader, Kress, Maxim. Tatin in Langley. Vsi ti možje imajo za avija-tiko mnogo zaslug : njih znanstvena dela in poizkusi so služili za podlago moderni avijatiki, in vendar niso imeli uspehov. Kaj je bilo temu vzrok ? Začeli so z reševanjem letalnega problema na napačnem koncu. Omalovaževali so namreč problem vzdrževanja ravnotežja v zraku, kateri je prva stvar in ne zadnja; kakor so mislili oni. To je spoznal nemški inženir Otto Liliental in radi tega se lahko reče, da je on oče mo-kalni polet je pa tudi radi tega narečje
derne avijatike. Začel je svoje delovanje v času, ko je bila sklenila na Nemcem vladna komisija učenih mož, da človek — enkrat za vstlej — ne mere letati, in se je smatralo vsacega, ki se je pečal s letalnim problemom, za norca.
Lilienthal je torej začel, kjer so drugi nehali. Da proučuje ravnotežne razmere lttala v zraku, si je napravil aeroplan brez motorja in vijaka, in se spuščal od vzvišene točke proti vetru navzdol, ter preletel na tak način precej dolga pota v poševni smeri navzdol. Tak polet imenujemo d r k a 1 n i polet*) in aeroplan brez motorja in vijaka drkalno letalo. Drkalni polet opazujemo lahko pri vsakem golobu, kadar se spušča z razprostrtimi peroti od strehe k tlom. Ker se upre zrak v nosilni krov drkalnega letala ovira naopičen padec, in letalec zdrkne v resnici pod uplivom lastne teže v povševni snovi po zraku navzdol. Pri teh drkalnih poletih je proučeval Lilienthal, kako treba zgraditi letalo, da bode stabilno, to je da bode kljubovalo vsakemu uplivu, ka-
*) Francosko vol plan« ali glissade aerience.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje-----
o. kr. avstrijskih dri. 2eIe»io	2051
Sprejme razcarinjanjB laioršnegasiM Masa iz mitnic, dostailjanje na ioni.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE,
BflT Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
Velike nove prodajalntce
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ol. Stadion ft 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene znome.
Bogata izbera iz bera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in aadilne dvorane ▼ najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA . Železno in medeno pohiStvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme in pasamtzai deli. =ll=^=i ==== i________if=
V Trstu, dne 24. julija 1911.
»EDINOST« št. 204.
Stran HI
mu je večkrat zatrjeval, da je vse v redu in da ne bo izgube pri Confortiju. V Le-nasija je imel neomejeno zaupanje. Ko se je B. P. pogajala z .Banca Commerciale" v Trstu, je leta napravila revizijo. Ta revizija je dognala okoli tri milijone kron izgube. Koristi ni imel priča od banke nobene pač pa ogromno škode.
Drž. pr. : Koliko ste izgubili pri B. P.
Orzan: Zadovoljen bi bil, če bi opravil s 400.000 kronami.
Dr. pr.: Kako ste si napravili toliko premoženja ?
Orzan: Začel sem brez vinarja, s 34-letnim dtlom sem spravil skupaj svoje premoženje. Sedaj pa morava jaz in dr. Bader, ki sva najbolj prizadeta, poplačati za B P, vse do zadnjega vinarja, zato, ker sva podpisala garancijo.
Na vprašanje drž. pr. čemu, da je podpisal, odgovori priča, da mu je tako svetoval odv. Rabi z Dunaja. V nadaljnih izvajanjih izpove Orzan, da likvidacija banke je bila draga. Toda od treh milijonov izgube se ne ve, kam je šel eden milijon. Kar se tiče igre na borzi, da se je ie - ta vršila tako, da ni bilo mogoče ji priti na sled. Potemtakem da so bili on in drugi upravni svetniki opeharjeni. Izpove tudi, da je imel v dr. Luzzatto popolno zaupanje.
Branitelj Pincherle stavi na Orzana vprašanje, da li hoče, da bo obsojen dr.
Luzzatto.
Državni pravdnik se upira temu vprašanju, na katero Orzan končno odgovori, da vzdržuje to, kar je izpovedal. Zahteva samo pravico, druzega nič.
Galerija ploska. Obravnava se prekine ob 6 in pol. Obravnava v petek, 21. julija zjutraj.
Sodni dvor naznani pozvani priči Chiurlo, da je odklonil predlog drž. pravd-nika, ki je zahteval, naj se z zaporom prisili, da izda ime osebe, ki ga je informirala, da se pri B, P, igra.
Priča "VVassermann, lekarnar iz Pulja, izjavi takole." Ravnatelj banke me je bil naravnost povabil, da bi se dalo z B. P. delati menična opravila. Ni3era seveda vedel, da so služile moje menice v kritje igre na borzi. Če bi to vedel, ne bi podpisoval. Sicer mi je brat Colle-tov jamčil, da ne bom oškodovan. Meseca februarja leta 1908 sera podpisal men c {za 360.000 krc n.
Priča Ivan Vidmar, 55 let star, iz Lokavca, izpove sledeče: Ko je pričela banka delovati, mi je otvorila 23.000 K kredita. Tri leta pozneje je ta kredit zvišala na 70.000 K.
Colle mi je priporočil nakup gozda v Tiofailu, češ, da je imenitno opravilo. Sklenila se je kupna jpogodba. Lesa je bilo v gozdu manj, kot sem računal. Povedal sera to Colle-tu, ki je prosil, naj ne pravim tega Luzzattu. Pozneje je gozdni urad prepovedal sekanje. Tako sem bil primoran falirati. Gozd ni bil vreden več kot 130000 K, jaz pa sem ga prevzel za .40.000 K. Dal sera na račun 40 000 K, O0.000 K pa v menicah, S to kupčijo so me opeharili. Mnogo lesa se je posekalo brez moje vednosti. Tudi Lenassi me je prepričeval, da je imenitno opravilo. Menice je sopodpisoval lokavški občinski tajnik, ki ni imel niti solda premoŽenja ;
vendar so mi pri banki rekli, da je dober podpis. Menice sem podpisoval, da sem pomagal banki, tako se mi je vsij zatrdilo.
Priča Ivan Bratti je bil družabnik Confortija. Pove, kako sta ustanovila podjetje. Banka jima je kreditirala do pol milijona kron. Smatral sem vedno, da je B. P. najin tretji družabnik. Dobičke smo delili na tri dele. Hiše so bile zadružna skupna last, končno jih je Conforti dal prepisati na svoje ime. Nakup gozda seje izvršil na poziv banke. Pogajanje je za banko vodil Colle. Tudi izročitev tega podjetja od Confortijev na ime tvrdke Bertollini je provzročila in vodila banka, oziroma Colle.
Priča Rihard Carpene je bil kores-pondent in knjigovodja pri Confortiju. Carpene zatrjuje, da je podjetje stalo vedno na zelo slabih nogah. Nikdar ni vedel, dali je imela Žena Confortija kaj dote ali ne. Podjetje je bilo prava baraka", Conforti neznosen človek in siten. Branitelj Confortijev slika pričo kot malo zanesljivo.
Prih. obravnava v soboto zj. ob 9.
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. jan. do 19. julija 1911 je obiskalo Opatijo 25*494 gostov ; in še 3905 pasantov — skupno 29.399 oseb. Od 13. do 19. julija 1911 je nanovo doilo 1327 oseb. Dne 19. julija 1911 jejbilo navzočih 3219 oseb.
teri bi ga hotel spraviti iz ravnotežja. Dr važnosti za aeroplan, ker se letalec spusča varno in gladko k tlom, ako motor slučajno ustavi svoje delo. Pri pristajanju pa mora letalec ustaviti motor v primerni vi-sočini ter se -pustiti v drkalnem poletu k tlom, ker bi bil sicer sunek s zemljo tako močan, da bi se letalo razbilo. Pristajanje je najteži del poleta. Ubogi Geo Chavez, ki je kljuboval smrtnim nevarnostim nad prepadi silnih alp, je padel pri pristajanju iz visočine 10 m. ter se ranil do smrti ! Čestokrat se zgodi nesreča, ker je pozabil letalec ustaviti pravočasno motor. Drkalni polet je torej najboljša šola za letalca in tudi krasen Šport. Radi tega nabavljajo letalnošportna društva drkala za izvežbo svojih članov. Kakor čujemo, bo na programu letalnega t^daa tudi tekma za drkalni polet (vol planć). Tekmovalci bodo morali ustaviti motor v visočini 100 m. nad zemljo in zmaga tisti, kdor se od trenotka ko ustavi motor, največ časa vzdrži v zraku. To bo pač ena najbolj interesantnih točk programa.
Razne vesti.
Grozen ciklon v Rusiji. V ruski guber-niji Vologda je razsajal grozen ciklon in napravil ogromno škode. Ciklon je razdejal 40 vasi. Ta bo bila zelo Biromašna, a hiše večinoma lesene. Žetev je popolnoma uničena. Prebivalstva ee nahaja v veliki bedi.
Memoare gospe Toselli. Gospa Toselli, bivša saksonska prestolonaslednica izda v kratkem, baje meseca aprila prihodnjega leta, svoje memoare. Povest se pričenja z njeno mladostjo, kjer jako natančno popisuje svoje življenje ca sakeonskem dvoru. Na kratko omenja svoj beg z učiteljem jezikov Gironom. Uzrok njenega bega je bil ta, da so jo hoteli njeni sovražniki zapreti v no rišnico. Učitelja jezikov Girona je vzela s seboj zato. ker je bil ta po njenem mnenju zvest in molčeč. Toda kmalu je spoznala v njem samo koristolovca. Med osebami, ki jih omenja v knjigi, je tudi nemški ce^ar. — Mnogo se bavi gospa Toselli tudi z nadvojvodo Ivanom Salvatorjem, o čegar smrti dvomi in izraža mnenje, da o1) smrti cesarja Frana Josipa I. se gotovo vrne in izvrši velike stvari. Konečao pravi, da se jo je obsodilo brez V3acega procesa in da je Bamo zato spisala svoj zagovor, da draždan-akem dvoru dokaže, kak je. — Kasor poročajo iz Berolina bodo memoari prepovedani na Saksonskem, čim izidejo. Tej prepovedi se potem pridruži tuli V3a ostala Nemčija.
t'elika zapuščina. Iz Odese : Sestra bivšega člena državnega sveta Sukomlinova je zapustila za kmetijski zavod 3 mili one rubljev.
Volki in medvedi krog Otočca. V otoškem občinskem gozdu na Hrvatskem ao se pojavili volkovi in medvedi, ki so raztrgali že več goved, telet in izlaati drobnice. Na ropar3ke zveri pripra-.ljajo velik lov.
Kdo je znašal limonado? Še le v 10. stoletju so Arabci prinesli limonovo drevo v dežele ob Sredozemskem morju in ga naj-preje nasadili v Palestini, v Egiptu in v Severni Afriki, v 11. Btoletju so ga pričeli saditi tudi na Španskem in kmalu potem na Siciliji. Prerok Mohamed je bil z besedami : „Vse kar opijani, naj je prokleto", prepovedal pristašem korana opojne pijače in tako bo si le ti skušali prirejati drugih olerepčujočih pijač. Za to so rabili tudi limone ali prav za prav njihov sok, čemur so morda pridejali tudi sladkorja.
Davek na mačke. V Monakovem bo treba v bodoče plačati za VBako mačko pet mark davka. Oblastnija utemeljuje ta nov davek b tem, da so se mačke v Monakovem tako namnožile, da je nemožno ohranjati hiše snažne, da motijo s svojim perijodičnim mijavkanjem nočni mir, da so tudi s higije-ničnega stališča nevarne, in konečao da za-ležujejo lovijo po vrtih in nasadih ptice pevke, in vsled čessr se iste ne morejo množiti. V to pooblaščeni javni organi ulove vsako mačko in jo takoj usmrtijo, ki ne bo nos la okolu vrata traka z marko.
RUDOLF SCHULTZE
-- IZ BERLINA koncesijonlranl zebotehnik -
Piazza Barriera recchla, uhod ulica Sette Fontane štev. 2, II.
bivši asistent zobozdravnika dr. Sakleija.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev,
OPRAVKI S3 IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3-7.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoŠiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo il. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
V Podbrdu ob državni železnici
odda se še —
neka] lepih sob z z posteljnina
za letoviščarje.
Cena po dogovoru od 20 do 40 K mesečno. Cene v restavraciji zmerne.
J. STRAVS, restavrater.
Prodajaln, ur in dragocenosti
O. BtFOHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta ) TIS! proda j? D .PVe]fje t) COKO ^0.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

r
3l
DEC
TI	TRATTORIA	rr
j „AH' flntico Pompe!" if
3 Trst, Piazza Carlo Goldoni 4
Priporoča ae glavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino: teran, istrsko, furlansko in belo. Šieinfeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen otiBk se toplo priporoča
FRANJO MARINŠEK.
3HG
3HC
Bogomil Pino
[Pozor!
^^ "w p
UR
bivSi srmr t Bclui
: ima svojo novo WW prodajalno
▼ TRSTU al. Tine. Bel lini .. Ster. IS ..
nasproti cerk. ■v. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cenah
UMETNI ZOBJE
PlozublriucJ* mobo t
izdiranje žobrv rire^ vsake bolečim*
V. Tuseh^r
Koncesij. jobai tes»,;
0r. I Čenuak
: zobozilraonU :
-- TRST ••
' deU- GnssriaJ 3 3 O. u
ril
TEODOR KORN n
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. prejemajo se vsakovrstna = dela TS poprate = V PO NIZKIH CENAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
3E
3!

3Ei
Županstvo Temnica na Krasu
vabi vse nad 10 let v Trsta bivajoče osebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobuo-sti v Bvrho dosege domovinstva v Trstu.
H
.Coffe Goldoni'
Trst, Piazza Carlo aoldonl št. 2
Pijače naravno in prve vrste. Čft'opl-it In ilustra-lje POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
FRANJO MARINŠEK.
3E
CARLO LENARD
Trst, S. Giacomo in Monte št. 12.
Žiro-račun pri Živnostenski banki.
P. T.
Podpisani si dovoljuje naznaniti Vašemu blagorodju, da je otvoril v tukajšnjem mestu z vsem komfortom urejeni
It
? slikarski atelje.
Sprejemajo se v izvršitev vsa umetniška, slikarska dela: hišna pročelja, sobe, cerkve, napisi, grbi, slikarije na steklu itd., kakor tudi pozlačenja, barvarska in lakirska dela.
Vsa naročila se izvršujejo z največjo skrbnostjo po absolutno konkurenčnih cenah.
Za naročila zadostuje dopisnica. — Jamči se za vsako delo. Posebno se priporočam cenj. stavbenim podjetjem. Plačilo sledi po izvrš. delu.
S prošnjo, da se mi izroči delo v poizkušnjo se beleži z odličnim spoštovanjem
Carlo Lenard, slikarski mojster Trst, ulica S. Giacomo in Monte 12. Sprejemajo se tudi naročila izven mesta. — Specialist za reklamske načrte.
^nrnini«
Wa obroke! "•B
rsi
Velika zaloga, izdelanih oblek
Velika izbera letnih oDlek za gospode in de?ke, $ukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika Izbera volnenega blaga. Jajzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, L nadstropje, zraven
Telefon St. 251, Rim. II.
,Buffet Automatico'
N
=r c/5
& S "p* 5T
< a
UM M rx • <9
ce s m S9
Splošno anonimno dnufttvo za prevažanje
Via Gbega 3, Telefon 2487.
bosa In prevažanje pohBtua BazpoSll. In shramba Roučekov
Telefon 1220.	Telefon 2572.
fiftenle h shramba prepraj	2015
Telefon 2573.
Stran IV.
»EDINOST« št. 204.
V Trstu, dne 24. julija m i
■
K
fr a
EIMALIOSLMIEi
MALI O O LASI it rafanijo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskati« besede se računajo enkrat reč. Najmanja pristojbina rnais 49 stoL Plača m Ukoj Inser. oiidelku.

Poskusite H- Colfli+iti« ki ie naJ-OOVO KAVO ff^^tlllllll finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Albanija in Albanci. 3£££2ao
vin. Albansko vprafianje jo zopet na dnevnem redn in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj knpi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Ifriflr hnoo kupiti gostilne, kavarne, pro-nuuf HWOW dajalnice likerjev in droga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestn in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon Št. 825.	765
HtS fotosrof Je Anton Jerkit Trst,
\ ia delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Jrdtlhi odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Pijte samo
On i t ar j, Koroiko
.Tclatavrik« slatino*. Ha-roči se v To latam vrha,
736
lfi-|ptna gospodična, vešča slovenskega, nemili IG lila -Kega in laškega jezika išče službo v trgoviii kot prodajalka hli blagajničarka Prijazne
ponudi e pod „R S. 1227".	1227
Dalmatinska gostilna 1
ul. Noova _	fit. 18. Vino
črno, dalmatinsko, opoio po 80 BL. 88 in belo 96. Dohra kuhinja.	10^0
CncnnH nno vešča elover ščine, nemščine išče UU^pUUUIId službo kot družabnica za otroke. Ponudbe pod „Družabnica" Edinosti 1267
Redka prilika.
Proda bo radi smrti v večji t at-i na i nmorpkem hiša z velikim BenČnatim dvoriščem v dobrem stanu s prodajatnico in krčmo. Fotrebr ega kap tala najmanj 2000 kron. !>rugo se pečala po dogovoru. Letnega prometa 45 tisi č kroD, a ta svota se podvoji na lahek način. — Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti-.	1268
IfrniaelfOnO pomočnika malih kosov ni UjdOlVCjjd Anton Gregoretč, Rep
p. Opčina
iŠčernJ . n.ht Or 1270
IcPOm krojaškega pomočnika. Via Farneto 46 VOUCIII L vrata 6.	197*
1278
mi a OGLASE
treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej.
3m1 za prihod, osi roma odhod ao naznanjeni po sredne* erropejakem (ara.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 H erpelj e—(Rovinj)—Pula. 5 55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). " 30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak-Celovec—Unec—Praga —Draždane — Be rolin.
7	34 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
**.20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj 8-54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 B erpelj e—Pula. ^.12 M Le do Buj (in medpostaje).
12-55 0 Gorica—(Ajde vščina)—Jesenice—Ljubljana
__ Celovec
j*_45 H Koper—Buje—Poreč.
3-40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec.
»42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula
y— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj
7.24 0 Le do Buj (in medpostaje).
7.26 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
8	20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj}—Pola.
9	00 0 Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec- Linec
Prapa—Dunaj—Monakov o — Draždane — Bere lin.
0.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost— Mo nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpese—Divača, a 20 0 Gorica (in medpostaje). 5*04 M Koper—Portorose.
Prihod v Trst.
5 47 0 Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Hon» kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica.
7	18 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.24 0 Iz Gorice (Ajdovščine).
8	i9 0 Iz Buj (in tnedpostaj).
8	50 B Iz Berolina, D raž, dan. Prage, Lin ca, Du-
naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine).
9	53 0 Iz Pula (iz Rovinja).
•0 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) (io rice in medpoat*
• 2 38 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.G6 0 Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj.
4.37 0 Iz Buj in medpostaj.
6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice
7/>5 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule
7.14 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, nomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine).
8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice. 9.53 k Iz Poreča in medpostaj. 10l23 0 I* Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja ^eiovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
8.46 0 Iz Gorice in medpostaj.
ŠT20 0 Iz Portorose. Kopra in medpostaj.
9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj.
OPAZKE; Podčrtane številke žnačijo paptladne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Furlanske proge.
Tržič—Červinjan—Oradož.
Odhod lz Tržiča
(z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem): 5.48 (v Červinjan: 7.12, v Gradež: 8.05, v Be netke: 9.45). 0 45 (v Červinjan: 11.30, v Gradež : 12.23). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3 08). 7^47 (v Červinjan: 8.12. v Gradež.: 8.58, v Benetke: 10.55. [Spalni voz Irst—Milan}). 10.33 (v Červinjan : 1110).
Gradež—Červinjan—Trat.
Odhod iz Gradeža In Červinjana.
5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z_zvezo v Trst in Gorico;
8 36 iz Gradeža (v Čerrinjan : 9.26, v Tržič: 9.49) 12.39 iz čer* iojana {v Tržič : 1.14) ; 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v TrŽiČ 5.40); iT03 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič : lO.iO.
Opomba: Na progi Červinjan — Gradež vozijo le meŠanci Pri direktnih vlakih vozijo ve zovi I., II. in HI- razreda med Trstom in Benetkami.
Proga Gorica—Ajdovščina.
Odhod iz Gorico In Prva čine: 7.54 iz Gorice (v Prvačino: 8.45, v Ajdovščino: 9.34); 2.13 iz Gorice (v Prvačino: 3.01 ; v Ajdov-
ščino: 3.49};	~~~
8.40 iz Gorice (v Prvačino: 9.27; v Ajdov-ščino : 10 16).
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10 27 iz Gorice (v Prvačino: 10 57. v Ajdov ščino: 11.40).
5.10 11.42 604
Odhod fz Ajdovščine: iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55,
rico: 6 42); iz Ajdovščine rico: 1.20); iz Ajdovščine rico: 7.39).
(v Prvačino: 12.29, (v Prvačino : 6.57,
v Go-v Go-
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 9.15, rico: 9 55).
Proga Kanfanar—Rovinj. Odhod iz Kanfanara: 9.00 — 12.50 — 3_50 — 8 43.
Odhod iz Rovinja:
5.00 — 11.07 — 2.22 — 6 25.
Go-
Go-
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Sta-ione)
5 45 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Mil be Videm, Puntebo, Čedad tn B do Kormina (Cormuns) preko Nabrežiue.
6.20 O do Gorice preko NabreŽine.
8 05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B preko NabreŽine ▼ Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 0 preko Kormina v Videm in dalje in O
preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 8.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 8.85 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 8.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Riu>
preko Kormina v Videm. 7 55 B v Kormin in Italijo.
8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.25 O v Kormin (se zvezo v Červinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2 4-5 O do Kormin in mejpostaj.
3.65 0 do Nabrezine in mejpostaj.
Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona T.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke.
1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije
preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 2.08 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in NabreŽine 7.45 O iz Italije preko Kormina ln NabreŽine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 9.15 B z Dunaja in Budimpešte. 11 10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in fc Italije preko Červinjana.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10.35 O iz NabreŽine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Maatne številke značijo popoluda O — osebni vlak; B — brzovlak.
Postrežnico
za dve uri zjutraj in dve uri popolndne, iščem takoj. Oglasiti se je v ulico Commerciale štev. 9, III. nadatr. vrata št. 37 (hiša Hdlebrand). Prednost imajo one postrežni e, katere stanojejo v bližini te hiše. 1277
• • • •

je izdal in založil naslednje knjige :
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Rom«n iz amerikanskega življenja. Cena K 160.
2.	„TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar.
3.	„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knaflič. Cena K 1*60.
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1.
5.	„POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti dobiček te knjižice je Damenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
7.	„IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslov. R. K. — Cena K 1-60.
8.	„JURKLCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.
Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Tre tu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali prOti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev vec.
DNEVNIK „EDINOST"
V TRSTU