P.b.b
		
		
I’oitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenlurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt
LETO XIV. / ŠTEVILKA 34	CELOVEC, DNE 23. AVGUSTA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
Razvoj dogodkov v Alžiru
Ali bo Alžir postal komunistična država?
Po naših dolinah gori
V zaclnlji Številki smo nakazali nevarnost, v kateri se nahaja ves kulturni svet v dobi 'Strojev in ikemije. Sveti oče imenuje to nevarnost veliko zato, ker lahjko položaj zaslepi milijone in (milijone, predajajoče se izključni tostran osti in hlastanju za materialnimi dobrinami. Kdor se is|priičo te sodbe 'Z najviSjega cerkvenega mesta temeljito posveti študiju kulturnih prilik med nami, mora nujno priti do iporaiznega spoznanja: naše podeželje gori in plamen požara bo nemara kulturno opustošil vso našo domovino. Skrajna 'nujnost je, da se podamo na resno delo.
Tri dej at v a /potiskajo našo materino besedo, našo slovensko govorico po Zilji, Rožu, Gurah in Podjuni čisto v ozadje in ji vsiljujejo vlogo ponižne dekle, ,ki se sramežljivo skriva v skromnem donačko in ne upa več na dan. Tudi naše ljudstvo industrializacija podeželja, stroj, trak-■ ~y, ves gospodarski in življenjski modernizem. Kot je vsa moderna tehnika in civilizacija potrebna, ji je vendar treba odrediti mesto, ki ji gre. Ves ta modernizem dela in življenja ni nikakor vsa vsebina življenja, človekovo srce hrepeni tudi po lepoti in resnici, človeku se hoče notranje toplote in dobrote — skratka: tudi prave srčne in umske kulture nam je nujno treba. človekova duša pa hlepi za Bogom in za rastjo v iNjiem, ki ji je izvir in cilj. Pa ste že kedaj premislili, da je po naših dolinah in gorah pOsoda kulturnosti in vernosti naša Jlovenska beseda? Materina beseda je čuvarka srčne plemenitosti, umske zrelosti, duhovne globine. »Uporaba materine besede mora biti kristjanu sveta«, je izjavil pred loti protestanlovski učenjak Paul blau. In Leon XIII. je pisal češkim Škotom, tla obrambe materine besede ne more grajati, če se vrši v določenih mejah.
'jj*)ruga nevarnost, ki ponižuje našo slovansko besedo in jo odreka mladi generaciji, je naša elementarna šola. Slovenski 'Pouk ljudsko-šolske mladine je v veliki večini edinstvena žaloigra. Redki učitelji so dojeli lepoto in prožnost slovenskega jezika, večini učiteljev nedoistaje poznanje slovenske kulture in zato tudi nimajo spoštovanja do jezika, ki naj ga poučujejo. Otrokom dvojezičnih Sol je pouk slovenščine kot privesek dopoldanskega pouka kazen ali muka. V naši, kulturno in srčno večinoma le po pičlih veroučnih urah zajeti mladini se pripravlja požar, ki lahko opustoši vso našo lepo domovino. Znameniti nemški vzgojnik Grentrup pravi v svoji razpravi »ReligLon und die Multersprache«, da v praktičnih vedah otrok lahko napreduje tudi v tujem jeziku, versko in kulturno Vzgojo pa more otroku posredovati izključ-Uo samo materina beseda. Tako je razumeti, da je pred leti med nami izvedeno akcijo 2a versko vzgojo v materinem jeziku podpisalo štiritiisoč dve sto vzgojnih upravičencev naših predelov. Človeka mora postati strah, če si predstavlja sodobno šolsko ge-Ueracijo po dvajsetih in tridesetih letih. Kaj' bo tedaj še preostalo od nekdaj cvetoče slovenske kulturnosti 1
Tretja nevarnost grozi iz tujskega prometa. Nikakor ne trdimo, da je tujski promet škodljiv, kot tudi nisrrto rekli, da je tehnični modernizem kvaren, V našem gospodarstvu je vsak dohodek često prepotreben, če se hočemo držati na površju. Nevarnost tu jakega prometa je v tem, da v Kratkovidnosti prezremo lepoto lastne kulture in gotvorice. Ponajveč bo med nami tujci iz raj ha in njihovo število daje v se-^onl^klh mesecih matlsikalki valsi pečat nem-skiega naselja. Treba je v tem vzdušju ohraniti zavest, da nam je domača slovenska Kultura in domača materina beseda tudi Pred nemškim tujcem sveta in nedotaklji-Va- Beležimo par slučajev, da tujci sami želijo slišati domačo govorico posebno v
Nevarnost notranjih razprtij in krvave revolucije v Alžiru je sicer zaenkrat odstranjena, vendar še dolgo ne bodo razmere v tej deželi ustaljene. Praktično je vsa oblast v Alžiru prešla na Ahmeda Bdn Bella, ki ima za seboj vojaštvo in tudi večino ljudstva v vzhodnih predelih dežele.
Že ob začetku medsebojnih sporov je bilo rečeno, da je Ahmed Ben Bella mož, ki uživa zaupanje pri revolucionarno-levičar-skih elementih doma in v tujini. A to so bila le ugibanja brez trdnejših dokazov. Saj je zlasti pri arabsko-afriških politikih zelo težko ugotoviti, kakšno je njihovo politično Opredeljanj e, ko večkrat vidimo, kako na eni strani sklepajo s Sovjeti pogodbe, na drugi strani pa doma komunizem 'preganjajo, kot kaže primer Nasserja in drugih.
V Alžiru so pred vrati volitve, na katerih bi si maj ljudstvo izbralo svojo vlado. Predvidoma bodo volitve 2. septembra in kandidate enotne stranke FLN (Fronta nacionalne osvoboditve) so izbirali prav do zadnjega. Politični vodja FLN, Ahmed Ben Bella, je še nekaj dni pred, zaključkom volilnih list povabil alžirske komuniste k sodelovanju. Zagotovil jim je vso možnost
Že nekaj tednov pretresajo Argentino spori stranlkarlskih generalov, kar spravlja v nevarnost notranji mir v državi. Vzrok temu je (tudi v tem, da postaja peromzem vedno močnejši v deželi in pridobiva že tudi med vojaškimi voditelji simpatizerje. Tako je bila republika prejšnji teden znova na robu oboroženega spopada med dve-na nasprotujočima si skupinama v suho-zeniški vojski.
Ta težka kriza je 'bila rešena te dni s tem, da je bil za vOjinega ministra imenovan že upokojeni general Jorge Octavio Cornejo Saravia. On je tako že 'tretji vojni minister v teku štirih dni.
Ves svet je razburila bombna eksplozija v baziliki sv. Petra v Rimu. Mnogo se je že pisalo o tem nenavadnem atentatu, zlasti iker policija še ni našla zločincev. Malo je pa znano o dejstvu, da je bila položena bomba na spomenik papeža Klementa X., in sicer prav na njegov rojstni dan. Ta papež se je rodil v Rimu 13. julija 1590 in je umrl leta 1670. Bržkone je le gol slu-
pesmi. So pa rudi kralji, kjer se je materina beseda popolnoma umaknila v zatišje spričo tujejezičnih letoviščarjev.
Gorje, če preteči požar kdaj izbruhne! Zmaterializirani, izkoreninjeni rod, ki je zavrgel svojo materino besedo in svojo kulturo, bo mali in veliki domovini primer, da je ljudstvo brez kulture in vere zapisano propasti v prostaštvu, miselnih plitvinah in nravno-kulturni smrti.
Slovenska malterina beseda je več kot navadna govorica! Slovenska beseda je izključna čuvarica naše vernosti in kulturnosti, je edini porok zdrave srčne in umske rasti naših mladih. To naj premisli vsak, ki mu je kulturna dobrobit našega ljudstva pri srcu. To naj preudarijo tudi vsi, ki bodo v pičlih tednih odločevali o tem, ali bo naša mladina v elementarni šoli obiskovala slovenski pouk. Eni kot drugi so za to odgovorni pred zgodovino!	dro
proistega dela v okviru enotne Stranke FLN, pri kateri morejo komunisti zavzemati tudi vodilna mesta.
Ko je Ben Bella v volilnih govorih razlagal program stranke FLN, je večkrat govoril o »socialistični revoluciji«, ki ho dala Alžiru doživeti lepše čase. V tej zveži se je tudi zahvaljeval »socialističnemu taboru« za vso gospodarsko pomoč med alžirsko revolucijo; prav talka zahvala pa gre »socialističnemu taboru« tudi za njegovo pomoč v izgradnji ideološkega programa alžirske revolucije. Pri tem je posebno poudaril, da mu je služil za vzgled kubanski revolucionar Fidel Castro.
Alžirsko ljudstvo, ki je v sedemletni vojni doživljalo grdzote revolucije, se je povrnilo k mormalmehnu življenju. Deželo je treba obnoviti, domove in porušene javne-staivbe popraviti ter obnoviti gospodarsko in kulturno življenje. Velika težava je zlasti v tem, ker po Odhodu Francozofv primanjkuje strokovnih delavcev. Posebno velika vrzel je nastala v javnih uradih in prosvetnih ustanovah. Silno je pomanjkanje u-čiteljev za ljudske in srednje šole, čeprav je od dveh milijonov šoloobveznih alžirskih otrok dosedaj obiskovalo pouk le okrog 800.000.
General Saravia velja za odločnega nasprotnika peropisitov in spada k skupini, ki je nekoč izvedla državni udar in odstranila Perona iz Argentine. Uživa velik ugled med vojaškimi (krogi ter je upati, da ga bodo brez pridržkov priznale vse skregane vojaške skupine. To upanje potrjuje tudi izpolitev ukaza predsednika države Gui-doja, ki je pozval uporne generale, da se vrnejo k disciplini.
Vendar pa neurejene razmere in .politični spori samovoljnih generalov argentinski državi ne dajejo posebnega zagotovila, da bo v deželi kmalu prišlo do normalizacije življenja in politične stalnosti.
čaj, da je neznani zlikovec izbral prav tisto točko in prav tlisti dan. Vatikanski orožniki se zdaj spominjajo, da so tisto soboto pred vhodom v svetišče ustavili dva tujca, ki sta se branila oddati majhen zavoj, katerega sta nosila pod pazduho. Mb sleč, da gre za kake osebne predmete, so ju pustili mimo. Po eksploziji bombe, ki ni bila večja od jabolka, sta oba izginila. Podobnih slučajev je bilo že več. Za časa pa-peževanja Leona XIII. (1878—1903) je neznanec pustil ročni kovček v preddverju bazilike. V njem je bila skrita bomba, ki je z vso silo eksplodirala. Ob svetem letu 1950 so rudi našli v baziliki močno bombo, k sreči še preden se je razletela. Atentatorjev tudi takrat niso ulovili. V zadnji svetovni vojni so padale bombe na Vatikan tudi iz zraka. V novembru 1943 je vrglo neko letalo (kar štiri bombe, ki so se raztreščile v bližini vatikanske radijske postaje. Se hujše je bilo v marcu leta 1944, ko je eksplodiralo šest letalskih bomb poleg poslopja sv. Oficija. Bilo je več mrtvih. Takrat je letalo krožilo nad Vatikanom komaj 600 metrov visoko.
Jacques Soustelle, bivši francoski minister in najožji sodelavec De Gaulla, je pred kratkim izginil. Italijanske oblasti zatrjujejo, da so ga prisilno postavile na avstrijsko mejo. Avstrijsko notranje ministrstvo pa o tem ne ve nič povedati.
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Ponavljalni izpiti so 10. septembra 1962. Začetek ob osmi uri.
Dne 11. septembra 1962 so sprejemni izpiti za vse razrede. Učence lahko prijavite za sprejemni izpit vsak četrtek od 8. do 10. ure ali pa pismeno na naslov »Di-rektion des Bundesrealgymnasiums fiir Slo-wenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Ravnateljstvo
..............................
— KRATKE VESTI -
Na smrt obsojeni so bili štirje vodniki 'tekstilne industrije v Moskvi. Obsojeni so bili na smrt z ustrelitvijo, ker so poneverjali v upravo izročeno jim javno imovdno. Izvestia, luradno glasilo vlade, poroča, da so pri obsojencih zaplenili okoli 4 milijone rubljev v gotovini, preko 23 kilogramov zlata, preko 30 kilogramov srebra, avtomobile, hiše dn raiznb luksuzno blago v skupni vrednosti 6 in pOl milijonov rubljev.
Pot na Luno bo kmalu odprta. Amerika n ci so že napravili načrt, kdaj pojdejo na Luno. Po njihovih računih bodo vse priprave za odlet končane leta 1968. Medtem pa marajo še nadaljevati poskuse za obisk med ■zvezde. Stroški za vse priprave so preračunani na res astronomsko veliko število deset tisoč milijard dolarjev. Če bi ta denar porazdelili med vse zemeljske prebivalce, bi postali vsi zelo bogati.
Izraelska vlada je prepovedala sleherno rejo prašičev po vsej državi. Sklicuje se na židovslke verske predpise, po katerih je svinjsko meso označeno kot nečisto in ga zatorej Židje ne smejo uživati. Za predlog je glasovala večina poslancev, levičarske stranke so se uprle. Prašičereja je dovoljena samo v severni Galileji, kjer prebivajo tudi kristjani.
Djilasov priziv je bil zavrnjen. Zavrnilo ga je Vrhovno sodišče. Milovan Djilas je bil v preteklem maju obsojen na osem let in osem mesecev jdče, ker je objavil brez dovoljenja skrivnosti, ki jih je (zvedel, ko je vršil važne vladne pošle. Slo je za v (Nevv Yoiku objavljeno knjigo »Razgovori s Stalinom«. — Djilasov odvetnik je vložil priziv, ki pa ga je Vrhovno sodišče zavrnilo, ne da bi objavilo razloge za tako razsodbo. Nekdanji Titov ožji sodelavec in predsednik narodne škupšlčime je zaprt v Sremski Mitroviči.
Največjo ladjo so spustili v morje v novembru lanskega leta v Ameriki. Je tudi najihitrejša 'ladja na svetu. To je letalonosilka »Enteriprise«, ki ima 85 tisoč ton. Osem atoMlskih reaktorjev jo poganja po valovih z bližino 80 kilometrov na uro. 'Plavajoča (trdnjava zmore dvajsetkrat obkrožiti zemljo, ne da bi ji 'bilo treba dopolniti pogonsko silo. Dolga je 336 metrov in visoka (kot stOlpniik. iNjena posadka šteje 4600 molž. Na krovu ndsi sto realkcijlskih letal, ki letijo z (brzino 2600 kilometrov na uro. Ta vojni orjak je po Kennedyjevem ukazu prid el jen 6. ameriškemu brodovju, ki križari po Sredozemskem morju.
Denar in oblast še nista vse, talko je reklo občinstvo ob slovesnem letnem šolskem zaključku znane angleške univerze v Ox-fordu. Na slovesnost so pripeljali v svečanem sprevodu tudi nekaj mednarodno znanih osebnosti, ki so dobile naslove častnih doktorjev. Med njimi so bili: ameriški državni tajnik Rusk, glaivini ravnatelj mednarodne ibanike Black in znani komik Charlie Chaplin. (Prisotni so se zanimali le za Chaplina in ga vso pot toplo pozdravljali. Za Ruska in Blacka se pa še zmenili niso. Med častnimi doktorji je bil tudi Jurij Ostrogorski, ravnatelj Bizantinskega muzeja v Beogradu.
V Argentini ie ni miru
V cerkvi sv. Petra ie eksplodirala bomba
Politični teden
Po svetu...
ODMEVI IZ VESOLJSTVA
Vtis, ki ;ga je napravil uspešen sovjetski polet po vesoljstvu, je minuli teden zavzemal iprve strani velikih in malih časopisov po vseh delih Zemlje. Upravičeno priznava ves svet Sovjetom, da so zares mnogo dosegli.
Vprašujejo se, kakšen pomen imajo ti drzni poloti v vesoljstvo. Prav gotovo Sovjeti ne žrtvujejo zaman velikanskih vsot, katere zahteva znanost, da more resnično napredovati v hudi tekmi z ZDA, ki prav tako gotovo ne sme preveč zaostati na tem področju za svojim svetovnim tekmecem.
Ameriški voditelji so kaj kmalu dali svoja pojasnila k temu velikemu uspehu Sovjetov. Zunanji minister je izjavil, da tokratni sovjetski uspeh ne bo imel prav nobenih posledic na vojaškem polju. Vendar pa je značilna izjava predsednika Hru-ščeva, ki je rekel ob neki priliki, da so sedaj postali sovjetski vtsemirski sateliti neomejeni gospodarji vesoljstva in morejo doseči vsak kotiček na zemlji; ti sateliti bodo mnogo pripomogli k ohranitvi svetovnega miru, vendar pa bi v slučaju potrebe mogli namesto ljudi nositi tudi atomske bombe.
AMERIKANCI PRIZNAVAJO
Predsednik Kennedy je poslal svoje čestitke Sovjetom. Prav isto so storili tudi nešteti državniki sveta. Talko so priznali Amerilkanci in z njimi ves zapadni svet, da so Sovjeti brezdvomno precej daleč pred ZDA na polju »osvajanja vsemirja«. Sam Kennedy je 'to jasno priznal, pri tem pa tudi povedal, da bodo morali Amerikanci še več žrtvovati, da bodo (kmalu Sovjete dohiteli in tako ohranili »ravnotežje v vesoljstvu«.
Znano je, da imajo tudi ZDA pripravljen podoben načrt, namreč postaviti v tir dva astronavta, ki bi se potem srečala, v vsemirju, kar bi predstavljalo odskočno bazo za druge, večje polete. Njih načrt »Apollo« za osvojitev Lune pa verjetno ne bo mogel več doživeti večjih sprememb, ker si šele za leto 1965 obetajo gigantsko raketo »Saturn«, s katero bodo bolj učinkovito nastopili v odkrivanju vesoljstva.
PIRAMIDE - SPUTNIKI
Do 'tulkaj vse prav in lepo. Saj svet napreduje, tehnika prodira v neznane tajne vesolja in taka raziskovanja so zahtevala vedno velike vsote denarja in nadčloveške žrtve za ljudi. Že stari Egipčani so gradili mogočne piramide, kar Ije morda predstavljalo za (takratno »tehniko« nekaj: podobnega kot danes rakete in sateliti. Vsi pa vemo, da so piramide gradili sužnji, ki so z nečloveškimi napori dvigali ta kup kamenja in ga oblikovali v velikansko geometrij-sko (telo. Čeprav danes sputnikov in raket ne gradijo in spuščajo v vsemirje več sužnji, lahko rečemo, da so tudi te pridobitve sad žrtev in odjpovedi, ki jih mora prenašati rusko ljudistvo, zaradi višjega ukaza in za »izgradnjo socializma«.
Jaisno je, da imajo tudi Amerikanci podobne probleme, a bistvena razlika je med njimi in Sovjeti. ZDA si te izdatke za polete v vsemirje pri svojem visokem življenjskem standardu mnogo laže privoščijo in tudi javnost lahko podrobno kontrolira vse tovrstne izdatke, medtem ko morajo Rusi to tekmo — hočeš, nočeš — samo pasivno sprejeti, ne glede na zmogljivost v življenjski ravni. Saj prav najnovejša poročila pravijo, da so morali v Sovjetski zvezi povišati cene prehrambenih izdelkov za 30%, da bi na ta način bili kos poljedelski krizi, ki že nekaj časa grozi omajati »socialistično izgradnjo«.
CERKEV ODOBRAVA
Tudi Cerlkev se zaveda velikega pomena uspehov tehnike in znanosti na polju odkrivanja vsemirja. Papež Janez XXIII. je predzadnjo nedeljo množicam na trgu sv. Petra v Rimu govoril, da naj molijo k Bogu za kozmonavte in za pravo usmeritev teh novih iznajdb. Takole je dejal:
»Angel Gospodov posvečuje" za vsa stoletja povezavo neba z zemljo, božjega s človeškim. V tem času z veseljem pridružujemo namenom naše molitve mladih vesoljskih pilotov. Ti namreč na odločilen način preizkušajo človeške razumske, moralne in fizične sposobnosti, kar nadaljuje ono raz-
iskovanje stvarstva, kakor je zapisano »Množita se in napolnita vso zemljo«. Kako 'bi radi, da bi vsi ti poleti pomenili hvalo Bogu, ki je stvarnik in najvišji zakonodajalec!«
S tem je Cerlkev zopet zavzela svoje jasno stališče in pokalzala, da odobrava Vse napore, ki jih človeštvo stavi v uresničenje svojih teženj; saj tudi v miroljubnem raziskovanju vesoljstva človek ne izvaja drugega kot božje načrte.
OKROG BERLINA
Okrog Berlina nastajajo novi problemi, ki grozijo hudo vznemiriti dosedanje znosno sožitje na tem odseku hladne vojne. Te dni je namreč prišlo ob berlinskem zidu do novih incidentov, ki so zbudili mnogo pozornosti, pa tudi mnogo zgražanja. Množijo se namreč poboji ubežnikov iz »rdečega raja« in število teh nesrečnikov se je izadnje dni povišalo že na več desetin. Zlasti poboj nekega mladeniča je razburil Berlinčane in prišlo je do hudih demonstracij ter cdk> do pravih sovražnosti, ki morejo imeti težje posledice tudi v mednarodnih odnosih.
Vobče se zdi, da stopa berlinsko vprašanje ponovno v ostrejši obliki v ospredje. Verjetno so dogodki, ki se odigravajo ob berlinskem zidu, le uvod v novo ofenzivo ob tem »trnju v peti« obeh političnih blokov. Vse namrdč kaže, da nameravajo Sovjeti le končno rešiti zadevo okrog Berlina in na nek način potisniti zapadne zaveznike iz. te »kapitalistične oaze« sredi socialističnega imperija. Razgovori med Amerikanci in Sovjeti še sicer niso povsem prekinjeni, a uspehov še ni bilo mogoče zaznamovati. Splošno pa je mnenje, da bo do večjih odločitev prišlo na 18. zasedanju generalne skupščine OZN, ko bodo Sovjeti verjetno predložili vprašanje Berlina na dnevni red. To iscer zapadnim zaveznikom ne gre v račun, zato bodo skušali preprečiti, da bi na tem zasedanju prišlo do razpravljanj o Berlinu vobče.
HRUŠČEV ZOPET PREDLAGA
Predsednik Hruščev Ije že predložil kar celo vrsto predlogov, kako si on zamišlja rešitev berlinskega vprašanja. Tudi minulo soboto je govoril o Berlinu in je predložil zopet nov načrt, po katerem bi naj v izpraznjeni Berlin poslali le začasno čete Združenih narodov. Med dosedanjimi predlogi je zelo poznan oni, po katerem bi naj bile v zahodnem Berlinu »simbolične čete« nekdanjih štirih zaveznikov, kar so ZDA seveda odklonile, ker bi to pomenilo dejansko prepustitev Berlina Sovjetom. Na-daljna varianta predlogov o Berlinu je bila, da bi zapadni del Berlina bil pod vojaško zasedbo čet manjših držav — članic NATO in varšavskega pakta (torej brez ZDA). V svojem zadnjem govoru pa je Hruščev izrecno poudaril, da v Berlinu ne sme biti nobenega vojaka iz NATO, čete OZN pa bi smele priti v Berlin šele po podpisu
mirovne pogodbe. Tako tudi te izjave kažejo, da stojimo pred zaostritvijo dogajanj okoli Berlina.
ZAPADNA GVINEJA DOBI SVOBODO
Indonezija in Nizozemska sta končno le rešili spor, ki je grozil zanetiti vojni požarna Daljnem Vzhodu. Večkrat je že prišlo v zadnjem letu do vojaških akcij, a po posredovanju tajnika OZN in zapadnih zaveznikov, zlasti ZDA, se je posrečilo vsalki-kralt preprečiti, da ni prišlo do pravih sovražnosti. Tudi Nizolzemska je končno le uvidela, da ne bo mogla te kolonialne posesti obdržati in da je bolje, če mirnim potom »reši« to vprašanje.
Po dolgoletnih (sporih in pogajanjih je bil prejšnji četrtek na sedežu OZN podpisan sporazum med Nizozemsko m Indonezijo; določeno je v tem sporazumu, da bo letos 1. oktobra Nizozemska predala u-. pravo nad Zahodno Gvinejo Organizaciji Združenih narodov. Zadnji dan leta bodo sneli nizozemsko zastavo nad oSporavanim področjem Gvineje, na Novega deta dan pa bo zavihrala indonezijska zastava. Končno bo Indonezija prevzela ozemlje v svojo u-pravo meseca maja, a v deželi še ostanejo čete OZN do leta 1969, ko bodo lahko prebivalci v plebiscitnem glasovanju sami odločili o svoji usodi.
Za uspešno rešitev te krize na Daljnem Vzhodu ima največ zaslug generalni tajnik OZN U Tant, a tudi ZDA so pri tem odločilno pripomogle. Vsekakor je bila to težka oporacija, kajti iz miroljubnih, splošno človečanskih in diplomatskih razlogov so morale ZDA ponovno »pustiti na cedilu« enega svojih zaveznikov iz NATO, kar prav gotovo ne bo ostalo brez kvarnih posledic.
... in pri nas v Avstriji
BOMBE NA DUNAJU
Na Dunaju stoji na trgu Schwarzenberg velik spomenik, postavljen po drugi svetovni vojni v čast ruškim vojakom. Dunajčane spominja ta spomenik na deset let zasedbe po sovjetskih četah in marsikoga ta spomenik močno bode v oči. V soboto je nek policaj odkril na tem spomeniku peklenski strdj, ki bi naj »ta madež« Dunaja razstrelil. Ura v stroju je delovala in do eksplozije bi gotovo tudi prišlo, a pravo-časno so bombo še odstranili. To nevarno delo je opravil major ing. Massak. Do razstrelitve bi naj prišlo ob 3 popoldne in bomlba je vsebovala 5 kg razstreliva. Ugotovili so, da je bomba litalijanSkega izvora in je po materialu lin izdelavi iste vrste, kakor je bila bomba, s katero je bil poškodovan Andrej Hoferjev spomenik v Ino-mostu. Zraven so našli tudi letak z napisi »Svoboda Berlinu!«
Policijske oblasti so izvedle natančno preiskavo in cdlo sam notranji minister Jo-sef Afritsch je prekinil svoj dopust in se vrnil na Dunaj, da osebno vodi preiskave, kar pomeni, da pripisujejo temu dogodku večji pomen.
KMETJE NA SOLNOGRASKEM
PROTESTIRAJO
Vsem, ki Stavkajo, je ustreženo, le 'kmetje bi se naj zadovoljili z obljubami. Toda
KONGO - na poti k federativni ureditvi
Generalni tajnik ZN U Tamt je že spomladi lahko izračunal, da bodo njegovi ZN prišli v pozni jeseni v novo finančno krizo, ako do takrat ne uredi na katerikoli način politične in gospodarske krize v Kongu. Hotdl jo je seveda urediti tako, kot gre v prid političnim računom raznih afriških politikov, ki so vsi načelno proti ideji federacije in za centralizem v svojih lastnih državah. Le tako se lahko držijo na Oblasti, seveda morajo centralizmu dodati še diktaturo.
Ker je U Tanit vedel, da v Kongu ne more uvesti centralistične uprave brez zmage nad čombejem, ki vodi upor Katange proti vsakemu centralizmu, je šel pred par meseci v Evrdpo agitirat za misel, da bo treba na Čomlbeija pritisniti s silo, da se ukloni kongoški centralni Vladi. Ameriške diplomate je namreč deloma že pridobil za ta načrt, kajti vsi ti se pod vplivom Steven-sona zelo radi uklonijo željam sedanjih vodilnih afriških politikov.
U Tant je v Evropi naletel na odpor. Naprosil je državno tajništvo v Washing-tomi, naj mu pošlje pomoč. Tajništvo je poslalo v evropske prestolice kar dva vodilna diplomata, pa tudi ta dva nista opravila ničesar. Anglija in Belgija sta se odločno
uprli vsaki vojaški akciji proti Katangi, pozneje nista hoteli tudi nič slišati o gospodarskem pritisku na Gonih e j a. Njunemu stališču so se vsaj deloma priključile tudi ostale evropske države.
U Tanit in ameriški diplomati so se torej vrnili praznih rok iz Evrope, sila pa je postajala za Združene narode zmeraj večja. Tam so namreč izračunali, da bodo do konca januarja potrošili tudi ves denar iz posojila v znesku 200,000.000 dolarjev, torej še prej, preden bo posojilo efektuirano. Kaj pa potem? U Tamtu ni preostajalo drugo, kolt ulpoštevati evropski načrt; kon-goška vlada naj vendarle začne organizirati javno upravo, ki je sedaj skoraj ni več in naj pride do prave federalne ustave. Ker mu je nerodno, da bi priznal svojo zavoženo politiko, je porinil v ospredje kongo-šlkega ministrskega predsednika Abdulo, ki dejansko pomeni zmeraj manj. Saj ga ne uboga niti njegov parlament, kjer nima stalne niti navadne večine. Zadnjič so pristaši čombeja, (komunisti in sopotniki skoraj preglasovali Abdulove pristaše v parlamentu.
Abdula predlaga sedaj, naj mu tuji strokovnjaki iz držav, ki imajo federativne u-stave, In ki poznajo afriške razmere, sestavijo načrt za novo federativno ustavo. Pri
SLOVENCI
doma in po sintu
Dar Slovencev sv. očetu
Ob priliki 10-lctnice okrožnice „Exsul Familia” se je zbralo v Rimu okrog 150 Slovencev, ki so prišli tja kot zastopniki slovenskih izseljenskih skupin, raztresenih po vsem svetu. Ob tej priliki so slovenski izseljenci podarili svetemu očetu krasen kelih s pateno kot simbol trpljenja in vdanosti slovenskega naroda Bogu in sveti Cerkvi.
Prof. Bednarik - 60-ietnik
Med požrtvovalnimi kulturnimi delavci na Primorskem je zelo poznan tudi profesor Rado Bednarik. Njegovo sodelovanje pri katoliških organizacijah je Ihilo najbolj plodovito v času pred nastopom fašizma, ko je s pokojnimi Bratuži budil primorske Slovence k vztrajnosti z pisano in govorjeno besedo. Kakor drugi je tudi on moral okušati preganjanje fašistov, ki so ga internirali in večkrat zaprli.
Po zadnji vojni pa poučuje na slovenskih sred. njih šolah, poleg tega pa še vedno mnogo piše in se vsestransko trudi, da hi svojemu ljudstvu še mogel biti v pomoč.
Slovenska zobozdravnica v ZDA
Slovenci v ZDA so dobili svojo prvo zobozdrav. nico. Jc to ga. dr. Sonja K. Toplak, rojena Gla-vina. Po rojstvu je Mariborčanka. V tem mestu je tudi preživela dekliška leta. Leta 1950 jc maturirala na Trgovski akademiji, in nato dobila zaposlitev na Kumunalni banki v Mariboru. Dve leti kasneje se je poročila s Frančkom Toplakom. Na njegovo pobudo sc je vpisala na drž. gimnazijo v Mariboru in napravilo tam leta 1954 veliko maturo. Potem sta skupno študirala na Dunaju. Leta 1957 sta oba odšla v ZDA in sc naselila v ClJ landu.
tudi kmečke potrpežljivosti je konec. Traktorskim pohodom na Koroškem in Štajerskem je zato sledil zadnijo nedeljo p>o-hod kmetov s traktorji na Solnograškcm, kjer se je nad 100 itraktorjev Mižalo Solit ogradit; spremljalo jih je več tisoč kmetov in kmetic in grozilo je, da bddo popolnoma ustavili promet v tem letoviščarskem mestu, (kjer je prav sedaj višek sezone, ko se vršijo znamenite solmograške slavnostne igre.
Da bi preprečili ohromitev prometa, je policija še pravočasno zadržala demon-stranlte v stranskih in dohodnih ulicah. Kmetje so v sprevodu nosili napise, kjer so zahtevali svoje pravice. Videti je pa iM*-. tudi napise, ki so ositro obsojali razimtW''' vanje državnega imetja'za razkošje Solno-grada ob sezoni. Kmetije so tudi na zborovanju sklenili, da bodo začeli stavkati z nakupom poljedelskih strojev, dokler ne bo njihovim zahtevam ugodeno (povišanje cene mleku in kmetskim pridelkom vobče). Protestnega pohoda so se udeležile tudi kmečke delegacije iz ostalih zveznih dežel in so podale solidarne izjave v boju za pravice kmetov.
tem je tudi že povedal, da naj bi centralna vlada imela le malo pristojnosti: narodno obrambo, carine, denar, promet, imigracijo in zunanje zadeve.
Če so vise te novice resnične, potem se je Abdula vrnil na Sklepe, ki so jih pred dolgimi meseci napravili kongoški politiki v Tananarivi na Madagaskarju. Ti sklepi so bili čisto realni im so upoštevali odnose političnih šil v Kongu, niso pa bili všeč tistim afriškim politikom, Iki sc. sončijo na oblasti samo radi centralizma in diktatur v lastnih državah. Ameriško zunanje tajništvo je potegnilo z njimi, tla si ohrani njihove simpatije, na stališče ralzmih evropskih diplomatov, ki pdznaijo Afriko bolje pego katerikoli drug kontinent, se niso ozirali.
Vrnitev na ideje, ki so našle simpatije v Tananarivi, pomeni dejansko poraz ameriške politike do Konga. Ako bi se bilo državno tajništvo takrat postavilo za sklepe v ■‘Tananarivi, bi Kongo verjetno že takrat dobil federativno ustavo in bi mu bila prihranjena državljanska vojna, ameriškemu davkoplačevalcu pa — precej denarja.
Ker sta novi načrtna federativno ustavo pozdravila Adulla in Čombe, to se pravi ZN, Washinigton, London in Bruselj, smemo upati, da se bo politična kriza v Kongu vendarle znašla na pravi poti. Da bi j' ata tej poti le kje me spodletelo!
lina 44 hektarjev zemlje; 90 Švicarskih stražnikov; 500 upravnih uradnikov, več častitljivih kanonikov, cerkovnikov v cerkvi svetega Petra, urednikov različnih časopisov, govornikov v radiu; dobro založno lekarno in trgovino brez konkurenč-ttih cen; zdravniško oskrbo in zelo obiskalo pošto; potem pa je bolj nemiren oddc-tak: garaže, delavnice, tiskarna, elektrarna, prevozništvo, radio, vlak.
Brez težalv moremo obiskati to malo državico, katere najvidnejša točka je vedno Otogočna kupola 'bazilike svetega Petra.
Vstopimo skozi vrata svete Ane; to so t>ria izmed treh vrat, ki združujejo mesto Barn z Vatikanom, švicadskii stražniki s svo-jitni svetlomodrimi, rumenimi in rdečimi °olekami, povzetimi po nadangelu Mihae-^u> s svojimi helebardami varujejo vhode.
£dina oborožena vojslka, ki jo ima papeška država, je 90 švicarskih stražnikov, ki vedno pokleknejo, kadar se papež pe-Je mimo njiih.
Teh 44 hektarjev zemlje, na kateri je Papeški prestol, ima svojo neodvisnost in
samostojnost. Javno in državno življenje je tu zelo popolno organizirano.
Tako se sprehajamo po ozemlju izredno moderne, napredne države. Vatikan ima svoj prometni red, svojo zastavo, svoj denar, svoje poštne znamke in koleke, svoje zastopnike, ki se imenujejo nunciji, svoj radio, svoj diplomatski pravilnik in svoje običaje.
Naj višj i načelnik te delavne skupnosti je papež, ki se ipcča vsak dan eno uro z zadevami, ki iso v zvezi z vladanjem in vodstvom Vatikana. Z njim sodelujejo visoki cerkveni dostojanstveniki, ki imajo zelo odgovorne naloge v življenju vesoljne Cerkve. Mnogo izmed teh živi v Vatikanu, drugi pa v svojih 'škofijalh, nadškofijah, oziroma pri svojih cerkvah.
Pod kupolo svetega Petra in onstran Berninijevega strdbrišča opravlja svoje vsakdanje delo zelo številno prebivalstvo, ki je odvisno od vsakdanjih opravil vse skupnosti. Tu se razvija trgovina, deluje mala industrija, posluje uradništvo. Vse to sestavlja takozvani »mali vatikanski svet«.
Točno ob pol devetih označi pri uri ob vhodu svoj prihod 500 upravnih uradnikov. Skoraj vsi so redovniki. Delajo od ponedeljka do sobote od pol devetih do pol dveh. Popoldne in ob nedeljah ne delajo. Vsako leto imajo en anesec počitnic. Ko spolnijo 65 Idt, se morejo upokojiti. Imajo torej plačo oz. -pokojnino, ki jo dobivajo vsak mesec. Tri četrtine od njih je duhovnikov iz različnih vorških obredov.
Te osebe v najrazličnejših redovnih oblekah so ra3k'rqpljene po različnih uradih mogočnih ustanov Svete stolice. Najvažnejše med njimi so svete kongregacije, Apostolska signatura, Pisarna za papeška pisma, knjižnica, arhiv, Državno tajništvo itd.
Lekarna in trgovina
Pod urafdi, ki rešujejo vprašanja o verskih resnicah, o morali in nraveh, srečamo prijaznega, častitljivega kanonika svetega Petra, ki gre proti lekarni, ali pa sina šent-petrskega cerkovnika, ki prihaja s kupole,-katero je dolžan pospraviti ali pomesti, da bi se igral s prijatelji.
Vstopimo v vatikansko lekarno, ki je najbolj bogato založena v Rimu. V njej najdemo zdravila, ki jih v najboljših lekarnah v mestu zastonj iščemo. Rodovni bratje svetega Jalneza od Boga strežejo ljudem ... Kakšnim ljudem? Med njimi je švicarski stražnik v svoji svetlomodri o-bleki, nosilec papeškega prestola v svoji pestrobarvni uniformi, urednik »Osserva-tore Romano« ali govornik v vatikanskem radiu.
Kakor lekarna posluje tudi trgovina, ki prodaja živila vseh vrst. V tej trgovini morejo vatikanski prebivalci dobiti vse, kar -potrebujejo, ne da bi jim bilo treba hoditi v mesto Rim. Trgovina je zgrajena po enotnem načrtu in ima posebne pododdelke za pekarno, mlekarno, drogerijo, zelenjavo, ribe, slaščičarno itd.
Cene teh trgovin ne poznajo konkurence, ker ni činiteljev, ki bi dvigali cene najpotrebnejšim rečem. Zato je samo po sebi umevno, da se vatikanska policija prizadeva, da v papeško državo ne morejo priti ljudje, ki bi kupovali v njej živila za nižjo ceno ko v mestu.
Skoraj vso trgovino vodijo moški. Le ena izjema je: Gospa Marcela, žena vratarja palače svetega oficija, prodaja pet dni v tednu zelenjavo in sočivje, ob petkih pa ribe.
Ne smemo zlamolČati, da tudi mleko uživajo v Vatikanu. Vsako jutro pripelje siv kamion iz Torre in pretra svoje belo in zelo okusno tekočino. (Pod nadzorstvom stražnikov posode z mlekom izlože in jih razdele med prebivalce, tudi med duhovnike, ki žive sami. Vsak dobi na dan pol litra mleka.
Pošta in klinika
Glavna, Osrednja pošta je ena najbolj mirnih, kar jih je. Večkrat ni videti niti enega uradnika. Treba je pozvoniti, da kdo pride. Ni pa tako na podružnici pošte in brzojava. Tu se zbira velika množica romarjev, ki žele oddati brzojav, dopisnico ali spominsko razglednico domačim v oddaljenih krajih, ali pa pohlepnim zbirateljem novih znamk.
V	tej mali državi je tudi zelo popolno organiziran urad za zdravniško pomoč. Zdravnikov je veliko. Njim na čelu je o-sebni zdravnik svetega očeta, ki nosi naslov primarij (prvi zdravnik). Pod njegovim vodstvom opravljajo svojo rikižbo pripravniki (praktikanti). Ta skupina zdravnikov in pripravnikov ima veliko potrebnega dela zlašti tedaj, kadar so v Vatikanu velike Slovesnosti in pride mnogo ljudi. Ti nadzorujejo tudi zdravje vatikanskih stražnikov in varuhov ter zdravniško preiščejo vse tiste, ki hočejo stopiti v to službo.
»Osservatore Romano«, garaža, avtomobili
Najbolj nemirni del mesta na Vatikanskem griču pa je brez dvoma tisti, kjer deluje tilskamna »Osservatore Romano«, kij er so delavnice in garaža za avtomobile. Tam je tudi obddnica za delavce in tehnike, mizarska delavnica, električna centrala in stanovanje za papeško policijo.
V	papeški garaži se zbirajo avtomobili
(Nadaljevanje na 5. strani)
Dr. Fr. Kovačič:
Slomšek pri Mariji na Blejskem otoku
Leta 1837 dne 28. avgusta je Slomšek kot spiritua! v Celovcu nastopil svoje tretje veliko potovanje, ki ga je sam opisal in se je ohranilo v rokopisu. Pot ga je peljala iz Celovca proti Beljaku, potem pa čez Koren na Kranjlsko. Prva postojanka na kranjski strani, kjer je prenočil, je bila Kranjska gora. Župnik ga je z vso ljubeznijo sprejel in pogostil. 2. septembra ga je spremil do Jesenic; tu je krenil Slom-
šek na stransko pot proti Gorjam. Tudi 'tu ga je dekan Strel ljubeznivo sprejel. Slomšek hvali krasoto gorjanske okolice, pa tudi pobožnost ljudstva. Bilo je v soboto popoldne; od vseh bližnjih cerkva, zlasti z Blejskega otoka, se je slišalo slovesno zvonjenje, ki je naznanjalo Gospodov dan. Ljudje so hiteli v župno cerkev, da bi 'že na predvečer opravili sv. spoved. Ko je prišel v cerkev, so bile že spovednice oblegane. (On sam ni mogel pomagati pri spovedovanju, ker v tuji škofiji ni imel spovedne pravice.) Drugi dan je bila sicer navadna nedelja, vendar sta oba dušna papirja imela v spovednici opraviti prav do poznega opravila. Služba božja je bila prav vzpodbudna, samo petje ni bilo prvovrstno. Skoraj vsi verniki so imeli v rokah molitvenike, znak, da so znali čitati, kar je 'takrat na deželi bila redkost. Po kosilu sta se z dekanom odpeljala na Bled, da bi si ogledala to »krono kranjske dežele«. Stopila sta v neki precej trhli čoln, in ker ni bilo pri rokah veslača, je dekan sam veslal. Srečno sta dospela na prelepi otok s krasno Marijino cerkvijo. Do cerkve je vodilo od južne strani 99 kamnitih stopnic. V sredini otoka, na nekoliko vzvišenem prostoru Jtoji Marijina cerkev, postavljena v novejšem slogu; ni baš velika, pa precej bogata.
Pripoveduje se, da so na tem otoku poganski Slovenci častili svOjo boginjo Živo.
Ko sta se srečno prepeljala z otoka, sta si ogledala blejski grad, ki je bil v starih časih močna utrdba proti poganskim Slovencem. Pozneje je jx>stal last briksenskih škofov, katerim so ga v jožefinskih časih vzeli in združili z Loko.
Novejši čas so se bavili z mislijo, vrniti graščino briksenškl škofiji, a škof je stavil prevelike zahteve: zahteval je, da se mu povrnejo vsi izpadli dohodki od tistega časa, ko je bila graščina odvzeta škofiji.
Nato opisuje krasen razgled z blejskega gradu. Proti zapadli dviga Triglav svojo sivo glavo kakor oče med drugimi gorami. Proti severu stoje v precejšnja daljavi Karavanke in ob njih vznožju vse polno lepih cerkvic. Proti vzhodu se razteza ravnina tja proti štajerski, posuta z vasmi, gradovi in cerkvami,, od jugozapadine strani obliva grajsko Skalovje v omotični globočini ljubko jezero in dalje gorovje, ki se vleče tja doli do (takratne) turške meje, po sredi pa bistra Sava, ki priteka iz svoje zibeli, Bohinja. Pravkar so odmevali z otoka krasni zvonovi, pomagali so jim zvonovi župne cerkve na Bledu. Na nasprotnem bregu jozera se je videl velik čom, poln črnodblečonih ljudi, Billi so pogrebci, ki so preko jezera peljali mrliča k zadnjemu počitku. Bil je edini sin priletnega očeta; nekoliko vinjen se je vozil tik ob jezeru, pa je padel v vodo in utonil. Z dostojanstvenim mirom se pomika po jezeru čoln z mrličem, za njim pa dolga, bela proga kaže pot, ki jo je prevozil čoln. Končno ladja obstoji, bela proga za njo izgine, mladeniča spustijo v grob. To je podoba človeškega življenja. Nekaj časa še gre za človekom spomin kakor bela proga za ladjo, kmalu pa vse izgine. Zvonovi so umolknili, sonce je zašlo za gore. V teh resnih mislih je Slomšek zapustil Bled in šel z dekanom nazaj v Gorje. Imel je namen, drugi dan ob lepem vremenu peš iti v Bohinj do izvira Savice. Toda drugi dan je bilo megleno jutro, težki oblaki so ležali nad vrhovi in po sedmi uri je začelo deževati. Namesto v Bohinj je krenil proti Ljubljani. Dekan ga je v svoji kočiji dal zapeljati do Podsave; potem pa je šel peš naprej, kljub temu, da je močno deževalo. Do Kranja je bil že zelo premočen, pa je vendar nadaljeval svojo pot, hoteč še isti večer priti v Ljubljano. Toda v št. Vidu je nastala kakor vran črna noč, od juga je prihajala nova nevihta s strašnim grmenjem in bliskanjem. Ni mogel niti za korak naprej, zunaj pa je treskalo in bliskajo, kakor da bi se bližal sodnji dan. Drugo jutro pa je bilo najikrasnejše vreme ter je v jutranjih urah dospel v Ljubljano. Ob mestni meji je stala policijska straža. Za vsak slučaj se je preskrbel s potnim listom, toda, pravi Slomšek šaljivo, straža ga je smatrala za lahko robo in ga je pustila v mesto.
Obisk v Vatikanski državi
Zgodba iz življenja zabredle mladine:
Oropano materino srce je sina spreobrnilo
Saj na hotel iti tja, zvabila ga je velika množica ljudstva. Povsod, kjer se množica navdušuje za nekaj izrednega, posameznik ne pazi tako na reči, ki jih ima pri sebi. Izurjen in izkušen tat ima lahko igro.
Vrinil se je med množico, ki je na poti v kapelo molila in prepevala. Prišel je tesno k milostni podobi Brezmadežne. Ravno, ko se mu je nudila prilika, da bi vzel neki stari ženlski ročno torbico, so se ljudje prerili do svetišča in tedaj mu je žena dlz-giinila. Razjarjen je obstal, kot bi bil privezan in prisiljen, se je zagledal v sllilko Brezmadežne. Pa se ni zazrl vsled milobe vzvišene Gospe z blestečo krono, temveč zaradi nakita, s katerim je bila dolga leta ogrnjena prečista Devica.
Drugo jutro po tej pobožnosti se je razvedelo, da je bila Slavno znana milostna slika oropana. Zmanjkal je dragocen nakit in, ko je policija začela poizvedovati, je bil tat že daleč za hribi.
Pa ni bil tako nespameten, da bi spečal ukradeni nakit. Kot pravijo, trava mora večkrat prerasti, preden začne tat kupčevati z ukradenim blagom in v zgodnjih letih se je po ječah marsikaj naučil. V njegovih slabih žepih itak nihče ni pričakoval dragocenosti.
Zvečer tistega dne po tatvini je našel prenočišče pri neki vdovi, katero je nalagal, da je brezdomec. Žena mu je celo odkazala sobo svojega sina, ki je padel v vojni. Vse to ga ni nič ganilo. Udobno se je pretegnil in začel ogledovati sobo. Skoro je zatrepetal. Nad (posteljo, kjer naj bi prespal nOč, je visela slika — bil je posnetek svetišča, ki ga je bil Okradel. Slika je zrla vanj, nihče je ni zakrival. Le star rožni venec z lesenimi jagodami je viseli okoli nje in Madona mu je prožila svoje srce.
Kaj naj naredi? Da bi se vrnil, bi bilo sumljivo. Ostati mora. Otresel se je razburjenja, potem pa se je spet vznemiril. Kaj mu je vendar?! Mrtva slikal Ha! Luč je ugas"! in hitro se je razpravil. ROke so se mu tresle in ko se je sklonil, je nekaj padlo iz žepa — zlato srce, zaobljubljen dar nespametne pobožnosti. Pri padcu se je srce odprlo, dve polovici sta se Odprli. Hitro ga je pobral, a kako je bil presenečen! Srce ni bilo zlato kot je sklepal takrat, ko
ga je ukradel, temveč narejeno iz precej težke, mešane kovine, le zunanja stran je bila pozlačena. Hotel ga je zapreti, pa se je zasvetilo nekaj in obrnil ga je proli luči ter črkoval:
»Brezmadežno 'Srce Marijino, Febi posveča mati srce svojega sina, ki je zašel na stranpOta. Ne pozalbi ga v svoji nebeški milobi. V letu žalosti 1936.«
Tat je sedel na posteljno stranico. Marija ga je gledala. 1936 — čudno naključje! Tisto leto so ga prvič zalotili pri tatvini in ga zapili v naj,večjo žalOst njegove matere-vdove. In pozneje je zginil zdoma vsled sramote in (kljubovalnosti in se pogrezal vedno globlje. Njegova mati je umrla med vojno. — To srce pa, kdo ve, kdo ga je poklonil? Na svetu je toliko skrite žalosti. — Zaprl je srce, ugasnil luč in legel v posteljo.
Na žalost pa je tudi v temi videl sliko svetišča, ki ga je oropal. Srce mu je bilo kot kladivo. Kar neprestano mu je zvenelo v ušesih: '»(Kaj pa, če bi bila to tvoja mati! ...« Mraz ga je Stresal. Ali je Zbolel? Ne, tu ga ne smejo najiti z rolpom v žepni Skočil je s (postelje in stekel k Oknu. Bilo je precej visdko, a tu ni mogel ostati. Tudi v plezanju je bil izurjen. Že je bil z eno nogo Skozi okno im je iskal opore, vtem je spodaj zalajal pels. Hitro se je potegnil nazaj v sobo.
Ko je Sel drugo jutro ves bolan od pre-čute noči iz hiše, se mu je korak naenkrat zastavil. Tesno ob steni je bila izkopana globoka jama. Delavci so položili 'težak električni kalbel in okoli njega postavili napise: »'Pozor! Življenjsko nevarno!«
Omotica ga je Obšla. Pogledal je proti oknu. Kdo ga je Obvaroval pred gotovo smrtjo? Bilo mu je, kot bi ga gledal nekdo z žalostnimi materinimi očmi in mu kazal svoje srce.
#
Policijski komisar ondotnega mesta se je začudil, ko je že navsezgodaj nekdo prosil za vstop in se prostovoljno priglasil kot skrunilec milostne podobe. Ko je položil pred uradnika ukradeno srce, je jokal...
L.	V. — »Ave Maria«
Važno za koroške izseljence
Zveza slovenskih izseljencev je vsem izseljeniškim družinam razposlala formularje, s katerimi lahko zaprosijo za izplačilo odškodnine iz posebnega sklada, ki ga u-pravlja tako imenovana Sammelstelle B, Wien, II., Taborstrasse 2-6.
Vse izseljence opozarjamo, da morajo biti tozadevne prošnje najkasneje do 13. s c p t e m b r a že pri imenovanem uradu na Dunaju, ker le-ta pozneje dospelih prošenj ne bo več upošteval.
Če kateri izmed izseljencev iz kakršnega koli vzroka formularjev še ni prejel, jih lahko dobi pri Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu, Gasometergasse 10, katera ima na razpolago tudi podrobna navodila za izpolnjevanje formularjev.
Zveza slovenskih izseljencev.
VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčofvsu bo praznovalo 50. obletnico svoje-obstoja v nedeljo, dne 16. septembra 1962 pri Miklavžu v Bilčovsu.
Soddlujeljo: Pevski zbor jubilejnega društva. — Združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze. — Godba na pihala iz Slovenije.
Po slovesnosti ljudska veselica — prosta zalbava s plesom. Začetek ob 14. uri. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Vabimo vse prijatdlije slovenske prosvete iz Gur, Rdža, Podjune in Zrle!
LOČE
(Blagoslovitev novih zvonov)
Zvonovi, zvonite, k molitvi, delu in počitku nais kličite...! Še nekaj dni in že bomo liahlko rekli: »Iz stolpa sem mi zvon doni... «, kajti v nedeljo, 26. avgusta, bo blagoslovitev novih zvonov, kot nam je to napovedali domaiči č g. župnik preteklo nedeljo.
Ob 8. uri zjutraj bo slavnostni sprevod od šole do cerkve, db 9. uri slovesna sv. maša, ob 10. uri pa blagoslovitev zvonov. Im tako nas bodo odslej, tudi novi zvonovi valbili, spominjali k molitvi in božji službi ter nas spremljali na zadnji zemeljski poti k večnemu počitku.
Naša cerkev je bila posvečena sv. Urhu dne 24. 8. 1762. Zidal jo je župnik Janez Leutschacher (roj. 22. 12. 1718 v Kotmari vesi). Študiral je na Soinogralškem, kapla-noval pa v Rdžeku (1746— 1752). Dne 18. 10. 1752 je postal prvi župnik v Ločah. Cerkev je začel graditi takoj po svojem prihodu v Loče (1752 — 1762). Bil je tudi botanik in gedlog ter je tako služil denar za cerkev. Pa tudi farani so mnogo žrtvovali; bili so radodarni in so tudi svoje dušne pastirje vednO spoštovali.
V nedeljo, 26. 8., torej vsi Od blizu in daleč k nam v Loče — »nmav čriez izaro pa še nmav čriez gma jnico«, da bomo tako zlbrani v velikem številu in z našimi številnimi letoviščarji skupno obhajali to lepo slovesnost, hkrati pa doživljali domačo idilo, dragi naš dom, kjer je tekla .zibelka številnim pesniško navdahnjenim domačinom, od katerih zadnja, sedaj že pokojna Mojca Martič, rOj. Trunk iž Po-gorjan, nam je še iz pregnanstva poklonila par kitic, glalsečih se:
Daldč tam prelepa je dežela, kjer moja mamica je pesmi pela, ničila vedno me lepo Boga ljubiti, dom in tudi njo.
Zares lep dom smo tam imeli, prebivali smo v hiši beli, kjer pesmi je ojdimeval glas in blagoslov je spremljal nas.
A ndki dan povelje j c prišlo, da moramo pustiti zemljo to.
In nanjo tujec je prišel, si vso pravico sam je vzel.
Bila sem kot zločinka izgnana, od krutih Stražnikov zavarovana.
A greh mbj bil je pač le ta, da mati mi Slovelnka je bilit.
Postala nam je domovina mrzla, trda ta tujina, ki nima čuta ne srca za bdi trpina našega.
aaame
sasaai
s
ta
n ms mTJomkem
Kulturna manifestacija v Rožu:
.Miklova Zala” v Št. Jakobu v Rožu
Čudoviti misterij »Miklove Zale« in njegova privlačnost ostajata slej ko prej nedotaknjena. Ljubezen do domačije, in naj si je to dom, ljubezen do moža ali materine besede, še korenini v našem ljudstvu in to dands, v čaisu tdhnilzacije, motorjev in traktorjev. Hvala Bogu! Ta kulturna vrednota ima svoje mesto takoj za vernostjo in je dolbro merilo narodne bitnosti.
Nad 1200 ljudi je minulo nedeljo napolnilo župnijsko dvorišče v rožanskem Št. Jakobu. Polno se je trlo avtomobilov na vaškem asfaltu in župnijskem vrtu. Z vseh strani je brnelo, prihajali so gledalci z Zilje in z Gur, iz Podjune in seve iz vseh ro-žanSkih vasi. Bil je ta dan nekak narodni praznik ali kakor pravijo z moderno besedo: ljudski festival.
Še k posameznim prizorom
Dejanja samega ne bi ponavljal, ker je pač vsakemu rojaku znano. Posvetovanje kmetov je bilo naravno, sivi Serajnik je — kot to zahteva Vloga — imel s svojo preudarno, glasno besedo in umerjeno kretnjo dogajanje v rokah, kmetje so mu dobro sekundirali. K sceneriji bi bili želeli le še več gozda in gradišča, ker bi še bolj do-poillnila zunanje okolje. Scemično uspel je prizor ZaLine zaroke v Serajnikovi lopi. Morda bi naj bil zaključni, dramatični Al-mirin samogovor, ki nakaže ves sledeči zaplet dejanja, še bolj samostojen, onim pod Lipo neviden in neslišen. Turški tabor je bil razmeroma zelo razgiban, živahen — bolj, kot smo bili to doslej vajeni, vojaška beseda je bila dokaj rezka, kretnja odre-
Letoviščarji so strmeli ob pogledu na ta nenavadni množični shod. Pa je tudi zares bilo pročelje prireditvenega prostora nekaj edinstvenega. Z rožami okrašeni farov-ški arkadi j, pred njlim prostrani oder, dvorišče naokrog zaokroženo, tako za oko kot uho posrečene dimenzije. Kulisje je dopolnila spretna roka slikarja Jerine, prav moderno razsvetljavo je nadziral preč. g. Dušan Česen, režijo pa je imel — kdo pač drugi: naš dični prosvetar v duhovniški obleki preč. g. Vinko Zaletel. Še nebo se je milostno ozrlo na našo prireditev. Noč je bila hladna, malce sanjava in ob razih odd je prisijal celo srebrni mesec številnim gledalcem za na pot domov.
Splošno k prireditvi
Igre, podane v domačem narečju, imajo 'svoj poseben čar, posebno če podajajo hkrati koš domačega dogajanja. Ljudje se radevolje predajajo dogajanju na odru in ga sprejemajo kot kos domačega življenja, pri čemer sebe Vključijo kot pasivni del sodelujočih. To je Častitljivi, pravi smisel dramatike, kot so jo poznali že stari Grki, bi so svoje največje drame, katerim se divi ves kulturni svet, doživljali sredi proste narave v oni celoti talko igralci kot gledalci. To je pokazalo tudi prvo dejanje nedeljske prireditve, ko zaprisega Serajnikov Mirko zbranim rožanSIkim kmetom kot njihov vodja svojo zivdstolbo in ko se možje skupno odkrijejo db večernem zvonu in zbrano molijo avemarijo. Seve doprinese k tajni te rožanske noči še farm zvon, ki še bolj poudari skrivnostno povezanost igralcev in gledalcev. SerajnikoVi molitvi se je nehote pridružila vsa tisdčera mndžioa in mu zbrano odgovarjala. Umetnik bi bil navdušen nad vprav edinstvenim dokazom, da je vsaka prava umetnost samo kos resničnega življenja.
Drugi sličen (prizor je bila rožanska »dh-cet« na odru. Da bi bil režiser ohcetno petje ali ženitovanjski ples razširil, bi se odru takoj priključili stoteri iz občinstva. Seve je bil tudi spretni besednik, ki je svoje hudomušne domislite kar stresal iz rokava, da je celo dvorišče bučalo od smeha, in še vozamost dejanja in dsltalega gOvora ter petja, k č etn Ur so prispevali prav vsi sodelujoči igralci. Spet krasen dokaz, da je občinstvo ob danih pred|pogojih vdljno z dušo slediti dogajanju na odru. In slednje je bistvo umetnostnega ustvarjanja.
■
ra
ra
B
El
H
B
H
H
ra
Glavni igralci „Mildove Zale”, Almira, Zala, Mirko, Scrajnikova mati, in stari Serajnik.
zana. Zalih harem je scenično težaven in je bil dosti pogdjem, dekletova molitev in sledeči dialog kot višek dejanja in pričetek razpleta Igre zadeta. Zalineniu povratku so dajali berači z Davorinom na čelu posrečen okvir. Kostumi so učinek dejanj in dobro scenerijo lepo dopolnjevali.
In še k igralcem
Prvo nagrado bi dal stari Serajnici, katere bi se ne dalo bolje igrati. Sicer ni čuda, naša Urša jo Igra sedaj že petintrideset let, kar je gotovo neobičajen jubilej. Kot druga dva naj pohvalimo Serajnika, ki je istotalko nedosegljiv, in Zalo, ki je bila podana s celim srcem. Mirko je ugajal splošno po besedi in postavi. Stari Is-kender je pravi poveljnik, prav dobra (tudi njegovi Oprodi Baharijbeg in Hasan. Igralci-n^vinci pa zaslužijo našo posebno pohvalo: to so Tresoglav, Almira, kot že omenjeno, turški častniki im vsi ostali. Igralski »tim« (Angleži pišejo to neprevedljivo besedo »team«) je dobro vigran in bo z lahkoto odpravil morebitne male hibe in pomanjkljivosti. Vsem igralcem izrekamo iskreno zahvalo in povalo! V »Zali« jih ne dosega noben drug oder.
Baje se hočejo v doglednem času šent-jakobčani postaviti celo na celovškem odru. Ta kulturni dogodek pa bo pravi narodni praznik vseh koroških Slovencev, ker bo naša Zala prvič stopila na oder našega deželnega glavnega mesta. Šentjakdbčanom in njihovemu prosvetnemu društvu pa bo ta prireditev po svoječasmem nastopu na ljubljanskem odru drugi vrhunec njihovega k ul tu rnega udejstvovan j a.
-o.
TEČAJ ZA KONZERVIRANJE v Št. Rupertu in v Št. Jakobu
Kaj bomo kuhale pozimi?
Velika skrb. Olajšajte si jo lahko. Kar nam sedaj preostaja — bi nam bilo zelo dobrodošlo pozimi. Zato prirejata gospodinjski šoli — v št. Rupertu in Št. Jakobu zopet tečaj za konzerviranje v dneh od 11. do 13. septembra.
Tečaj je obenem posrečeno dopolnilo vsem absolventkam. Dnevna oskrba je 15.— šilingov.
Vodstva šol
Ertl
H
ra
B
-§
I
m
a
H
m
a
L8
KS
ta
a
ra
s
■
H
ra
a
n
B
H
B
B
n
a
a
a
a
H
OTVORITEV FARNE DVORANE v Šl. liju na Dravi
Dne 26. avgusta 1962, ob 14,30 bodo g. dekan msgr. dr. Janko Hornbock blagoslovili novo farno dvorano šentiljske fare. Ob tej priložnosti in oh istem času bodo odrski nastopi mladine Št. Ilj. Nastopil bo tudi pevski zbor s koncertom pod vodstvom Pavlcja Kern jaka. Med koncertom bodo šaljivi in veseli prizori šentiljske mladine. Vsi prijatelji petja in veselja iskreno vabljeni!
Mladina Št. Ilj
BaBBHBBEBBBBESBaSBBBBS!BaBIQBaaaB
VOGRCE (Žalostne in vesele)
Ogenj se rad priplazi v Vdgrče in še celo pred 'sv. Florijanom nima veliko spoštovanja. Morda zato, da bi vsaj pred peklenskim ognjem imeli več strahu in se ga skušali rešiti, če že pred zemeljskim ognjem nismo nikoli vami.
Na večer pred sv. Lovrencem je ogenj izbruhnil pri kmetu Nachbarju., pd. Komanu. Bil je le|p, vroč dan in pri Komanu so ves dan Opravljali na Skedenj seno in žito. Ko so bili zvečer zbrani pri mavžni, je naenkrat zajel hlev in Skedenj tako silovit ogenj, da so komaj šc rešili 'živino, prav vse drugo pa je postalo žrtev ognja, tudi vsi stroji. Sreča je vsaj ta, da prav tedaj ni bilo vetra in so obvarovali hišo ter ni bilo nevarnosti za sosede. Kako pa je požar nastal, ni še ugotovljeno. Le eno je gotovo, da ni nastal tako kot danes maVsikje, ko ga zaneti človeška roka.
Prav isti dan je prišla nesreča tudi Jk drugemu Komanu v (Repljah. V bolnici^ umrl sin Franc Tomič, ki se je ponesrečil pri kopanju. Skočil je v vodo, pa priletel na kamen, si Vlomil hrbtenico in bil talko ranjen, da je kmalu podlegel v cvetu mladosti, star 23 let. Imel bi lahko doma posestvo, pa je odšel raje v službo k železnici. Hotel je imeti lažje življenje, toda človeški načrti se dostikrat ne uresničijo ali ponesrečijo. Komanovi družini izrekamo ob tej mnogo hujši nesreči kot je ogenj, naše sožalje.
Dolgo, ddllgo smo čakali, pa smo le v nedeljo dočakali. Da sta namreč v farni cerkvi postala žrdov Hanzej in Gojarjeva Neži mdž in žena. Priči Sta bili Hirmov Maks in jpa Hribernik. Hanzej si je med čakanjem napravil novo hišo, vrt okoli in vse tako lepo in skrbno pripravil, da je ženko pripeljali v tako lep ddm, da ga nova gospodinja, ki je tudi nadvse pridna im poskočna, mora biti vesela. Veseli smo trS ve družine, Bog pa jima daj mnogo blagoslova v novem Skupnem življenju!
ŠKOFIČE (Popravila v cerkvi)
Naše glavno mesto ima opravičeno svoje ime. Čeravno smo precej oddaljeni, je ilint-ver zacvilil. Se sicer ne zavedamo, da bi bili mu stopili na rep. Pa tudi nimamo slabe vesti. Od leta 1957 se resno trudimo, po-praviitii kds za kosom na naši cerkvi in župnišču. Toda, ker nismo volje iz cerkve napraviti muzej, ipa smo bili ošteti. Krasna Ireskdslika na južni strani cerkve je dobila oznalčko '»velik posnetek« (Abziehbild). Toda zver pod Mihaelom je bolj pod naizor-sltvom kdt lintver. »Duri, klopi, slikanje, vse presvetlo.« »'Klopi dobre za kinodvorano.« Tujci iz 'raznih delov sveta pa so drugega minehja. Cerkev im vse v cerkvi smo morali napraviti svetle, ker so umetna okna temna. Pribiti moramo, da so ti gospodje k popravam starodavne cerkve v Piniji vesi prtispevali samo eno šestinko, za^ htevali pa so popravila za nad 30.000 šilingov. V dobro moramo pisati finančni zbornici, da je poravnala vse druge stroške.
(Nadaljevanje na 8. strani)
-g
Šoferski kotiček
Demontiranje pnevmatike
iDemointiranje in ponovno montiranje pnevmatike ni le fizično delo, ampak zahteva tudi nekaj prijemov in previdnosti. Kaj vam koristi pravkar montirana pnevmatika, ki smo jo poškodovali med montiranjem?
Pnevmatiko lahko demontiramo le, če stiameno kolo. Nato Snamemo plašč s platišča ali odpremo pnevmatiko samo po enem robu ter izvlečemo zračnico. Načinov, kako to storimo, je več, ker je tudi več različnih vrst koles, nekaj skupnih prijemov pa velja za vse.
Ravnajmo se po naslednjih navodilih:
—	če zračnica še ni čisto prazna, izpustimo iz nje zrak. 'Ventil odvijemo in izvlečemo. Stran z ventilom naj bo obrnjena navzgor;
—	s petami čevljev ali s koleni pritisnemo rob plašča, da odstopi od roba platišča;
—	na mestu nasproti ventilu potisnemo med platišče in rob plašča enega ali dva montirna vzvoda in z njima dvignemo rob plašča;
—	nato ostali del plašča izvlečemo z roko. če ne gre, tedaj dvignemo poleg izvlečenega dela še enkrat ali dvakrat rolb plašča z montimimi vzvodi, s čimer je že polovica plašča tostran roba. Naprej delo ni težko;
—	sedaj' potisnemo ventil iz luknje v platišču in z roko previdno izvlečemo zračnico. če menjamo samo zračnico, je dovolj, da snamemo plašč le z enega roba platišča;
—	kadar hočemo plašč ločiti od kolesa, ■jf^rnemo kolo in še na zadnji strani priiti-'~iomo s petami na 'rob, zataknemo z
že snete strani montirni vzvod, pritisnemo in če ne gre drugače, s kladivom potolčemo po plašču ter ga tako snamemo s kolesa.
Montiranje pnevmatike
Plašč montiramo najprej na en rob platišča in nato še na drugega. Delo lahko poteka takole;
— Plašč najprej znotraj temeljito očistimo vse umazanije ter iztresemo iz njega prah in droben pesek, ki pride vanj kdo ve kako (prah deluje kot brusilni papir in je glavni povzročitelj lukenj v zračnici);
—	platno znotraj plašča posipamo s smukcem, ki zmanjša trenje platna in zračnice. Dobro je, da plašč prej pretipamo z roko in ugotovimo, kakšno je kordno platno;
—	rdb plašča namažemo z rastlinskim cm (ne z mineralnim);
kolo položimo na trdo podlago z zunanjo stranjo na vrhu. Nanj položimo plašč ter z nogo ali koleni pritisnemo plašč na kolo, kolikor moremo. Nato z montir-nirn vzvodom natikamo rob plašča del za delom. Plašč zasukamo tako, da je rdeča pika na plašču nasproti odprtine za ventil na kolesu;
—	ko je spodnja stran nameščena, vložimo v plašč zračnico, tako da ventil natančno sede v luknjo v kolesu. Zračnica ne sme vleči ventila ne desno ne levo;
—	ko menimo, da smo zračnico pravilno namestili in ventil dobro sedi v luknji v kolesu, potisnemo plašč čez rob platišča, najprej nad ventilom, nato pa s peto ali kolenom desno in levo od ventila, dokler gre, zadnjih 10 ali 20 cm pa potisnemo plašč čez rob z močnim sunkom s peto, če pa to ne gre, pa iz monitirnim vzvodom;
—	končno napihnemo pnevmatiko; najprej le toliko, da se malo napne in še enkrat pregledamo, kako sedi ventil m kako sedijo robovi plašča za robovi platišča. Potem dokončno napihnemo pnevmatiko.
Menjavanje pnevmatik 'Če pnevmatike Se tako negujemo in jih varujemo pred okvarami, se vendar na posameznih kolesih različno obrabijo. Vedno se pnevmatike na gnanih kolesili hitreje in tročneje obrabijo kot na ostalih dveh kolesih. Zato pa tovarne zelo priporočajo Menjanje pnevmatik po tako imenovanem ^križnem pravilu«.
Z menjanjem dosežemo enakomerno obrabo plaščev. V menjanje po »križnem pravilu« je Vključena tudi rezervna pnev-tnatika.
Pnevmatiko menjamo seveda obenem s kolesom. (Da ne bi kdo premontiral plašča! Popolnoma nepotrebno delo!) Menjamo na 3000 pa do 5000 km, kolt pač želimo. - Polovimo: Najboljši plašči in najlroljše zračnice spadajo včdno na prva kolesa!
Surova prehrana in rak
Danska zdravnica dr. Kirstine Nolfi popisuje v brošuri »Metne Erfahrungen mit Robkost« tudi naslednje:
»Vzrok, zakaj sem Škot zdravnica prišla na idejo popolne surove prehrane, je bil ta, ker sem zbolela na raku na desni strani prsi. Napačna prehrana in 12-letno tru-dapolno delo po raznih 'bolnicah sta povzročila zaprtje in želodčni katar. Enkrat hi bila skoro 'umrla na izkrvavitvi iz želodčnega tvora.
To me je napotilo, da sem sc začela ogibati mesnih jedi, mnogo pozneje sem prehajala tudi bolj na surovo prehrano. Stolica se je izboljšala, počutila sem se 'bolje, pa vendar ni bilo še vse v redu.
Ko sem 14 let živela ob pol ali tri četrt surove hrane in le malo navadne (kuhane) rastlinske hrane, sem se pozimi 1940-41 počutila zelo utrujeno in slabotno, toda kake gotove bolezni nisem mogla ugotoviti. Pomladi pa sem slučajno opazila prav majhno oteklino na <lesni strani prsi, pa se nisem dalje brigala za to spremembo. Strah pa me je prevzel, ko sem čez pet tednov opazila, da je oteklina že tako velika kot kurje jajce. In to stori le rak. Operacije ali obsevanja nisem hotela. Pač pa sem se odločila za popolno surovo hrano. Po dobrih dveh mesecih se je pokazalo izboljšanje. Oteklina se je manjšala, moči so se vrnile, dobro sern se okrepila in se počutila tako dobro kot že več let ne.
Prej sem se še posvetovala z dr. Hind-hede-jem. Bila sva o tem edina, da imam raka. Kako poskusno mikroskopijo mi je resno odsvetoval, ker s tem 'bi se rak le razširil po vsem telesu.
Ko sem skozi eno leto živela ob 100-od-stotnii surovi prehrani in se počutila kot zdravo, sem se potem na nujen nasvet dr. Hindhedeja vrnila na pol vegetarično, na 60—70-odst. surovo prehrano, pa ni bilo dobro. Po 3—4 mesecih sem čutila bodeče bolečine v prsih pod oteklino. Zopet sem se vrnila k 100-odstotni surovi prehrani in bolečine so hitro izginile, rak pa je prenehal ra'sti. Surova hrana ga je ukrotila«
Zdravnica Nolfi navaja 'tudi več zgledov oseb, ki so pri njej iškale pomoči zavoljo raka.
1)	Prišla je k njej 38-letma Šved kija z oteklino na prsih v velikosti oreha. S svojim zdravnikom se je bolnica že dogovorila, da se bo po 10 dneh dala operirati. Teh 10 dni se je mudila v sanatoriju o-
menjene zdravnice in uživala surovo hrano in en strok česna. Ko se je vrnila k svojemu zdravniku, je bila njena oteklina 'komaj še talko velika kot riževo zrno; torej bolnica ni bila operirana. Uživala je še nadalje surovo hrano ob najboljšem počutju.
2)	49-Letna Norvežanka je prišla k naši zdravnici skoro 400 km daleč, iz Bergena, z rakovo oteklino na prsih. Zdravnica ji je svetovala, naj ostane pri njej nekoliko dni, da se bo videlo, kaj zmore surova hrana. Strah pa jo je gnal naprej, da je poiskala drugega zdravnika, ki se je nahajal v bližini. Ta ji je rekel: »Morate se vrniti v Bergen in se dati operirati.« — Bolnica ga je vprašala dalje, kaj misli, če bi ji mogla surova hrana pomagati; on pa je odgovoril, da stavi glavo, da tu ne more surova hrana nič opraviti. Bolnica je tedaj sklenila, da ostane kljub temu še 14 dni pri zdravnici Nolfi. Čez 6 dni je bila oteklina že znatno manjša, komaj za bučkino glavico. Naslednji dan je šla k prejšnjemu zdravniku. Ta jo je sprejel z besedami; »Kaj, še niste odpotovali?« — Prosila ga je, naj si še enkrat ogleda njeno oteklino, preden ise vrne domov. Zdravnik pa je bil presenečen in začuden, saj je zastavil svojo glavo, da je surova hrana brezpomembna, zdaj pa otekline sploh ni več mogel najti.
3)	Sveti in j a, 67 let stara, je imela za oreh veliko oteklino na prsih. Ostala je pri Nolfi 4 tedne. V tem času se je njena oteklina zmanjšala do grahove velikosti. Tri tedne pozneje je pisala zdravnici, da je oteklina izginila. — Zdravnica je imela še več drugih primerov, v katerih je bil rak že ugotovljen, pa So si bolniki po uživanju surove hrane opomogli in postali zopet delazmožni. Taki slučaji so bili na primer: rak na spodnjem životu, v debelem črevesu, v želodcu, na pljučih. F. K.
*
Opomba. Dr. med. Kirstine Nolfi je po zdravniškem izpitu delovala skozi 12 let v raznih bolnicah v Kopenhagenu na Danskem. Od 1919 do 1945 je živela kot praktična zdravnica v Kopenhagenu; 1926 je postala specialistka za otroške bolezni. Od 1945 dalje je delovala kot zdravnica na Humlegarden-Raakost-Kursted (sanatorij s surovo prehrano) v Humlobaek na Danskem. Svojo poglavitno nalogo je smatrala v širjenju poznanja o surovi prehrani kot zaščitnem in zdravilnem sredstvu. Umrla je 29. 4. 1957 v 76. letu svoje starosti.
Nekaj o „Commonwealthu"
V listih in radiu večkrat naletimo na angleško besedo '»Commonwealth«, in sicer v zvezi z izrazom »Britanski Common-wealth«, ki ga navadno prevajajo v »Britansko skupnost narodov«. Ker marsikdo ne ve njegovega pravega pomena, zato ne bo odveč, če o 'tem spregovorimo nekoliko natančneje.
Izraz '»(Britanski Commonwcalth« pomeni tisto rahlo politično telo, ki ga sestavlja Velika Britanija in mnoge njene bivše kolonije, ki so se že osamosvojile v neodvisne države, kakor so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, Indija, Pakistan, Cejlon, (Malaja, Ghana, Singapur in Zahodnoindijska federacija. Pod široko streho »Commonvvealth« je vsega skupaj četrtina kopne zemlje, četrtina vseh ljudi in tretjina vse trgovine na svetu.
Če bi to besedo prevedli površno, bi jo razstavili v dve, in sicer v »common«, kar pomeni »skupno«, in »wealth«, to je »bogastvo«, in bi torej rekli »skupno bogastvo«. V resnici mnogi mislijo, tla ima pojem »Comnionwealth« nekaj opraviti s skupnim uživanjem bogastva, toda ta razlaga je zmotna.
Izraz »commonvvealth« se je uveljavil v dolbi renesanse kot enakovredna angleška beseda za stari rimski pojem »res publica«, to je javna ali splošna blaginja, občestve-na stvar. Zaradi tega so v Angliji tedaj, ko je sredi 17. stoletja po usmrtitvi kralja Jakoba I. zavladal Oliver Cromrvvell, rekli državi oziroma Cromvvellovi diktaturi, ki ni bila kraljevina, »commomvvealth«, kar je pomenilo javno občestvo, državo.
Ker ima beseda i»oomimonwealth« na sebi nekaj, kar diši po vladi 'ljudstva, po samoupravi, se je prikupila tudi nekdanjim angleškim kolonijam v Severni Ameriki. Zato se nekatere države ameriške federacije še dandanes uradno imenujejo »commonvvealth«, na primer »Commonvvealth of Pensylvania« in »Cammonvvealth of Massachusetts«.
V sami Angliji pa se je izraz »Commonvvealth« zopet pojavil šele sredi prejšnjega stoletja, ko so angleški državniki tu in tam ta izraz rabili namesto besede »imperij« in to kot nekaj (bolj, milega, (kakor je bila resnica. Kaj pa beseda dejansko pomeni, je bilo prvič uradno definirano šele leta 1926, ko se je nekaj bivših britanskih kolonij že postavilo na lastne noge. Tedaj so rekli, da je »Commonvvealth« skupno ime za »samostojna občestva znotraj Britanskega imperija, ki jih veže skupna zvestoba kroni«.
Dandanes pomeni beseda »commonvvealth« ponekod »državo«, za člane »Britanskega Commonvvealtha« pa pomeni ista beseda njihovo svojevrstno politično zvezo.
SE NEKAJ O JAJCIH
Zmrzla jajca položimo za nekaj časa v slano vodo. Ko jih odtajamo, jih moramo takoji uporabiti, ker se ne drže dolgo. Jajca, ki zatohlo diše, razbijemo na krožnik in jih damo za nekaj ur na zrak, nakar bodo spet okusna.
Jajca v shrambi se ne pokvarijo, če jih od časa do časa obrneš. Pokvarjena, gnila jajca ne kaže zavreči. Zmešana z vodo so izvrstno gnojilo za lončnice, zlasti za geranije. Jajca, ki so bila vložena v apnu, je treba pred kuhanjem na vrhu prebosti z iglo, da med kuhanjem ne popokajo.
Dober nasvet
Na svilenih oblekah moramo barvne madeže posebno pazljivo odpravljati. Pripravimo mešanico enakih delov etra in terpentina, namažimo madež, nato potresemo z belo glino ter prelikamo med pivnikom. — 'Za pralno blago vzamemo vročo milnico ali raztopino sode. — Barvne madeže na poliranem pohištvu pa zmehčamo s terpentinom, zbrišemo in zgladimo. To velja tudi za steklo.
Kako napravimo jogurt?
Jogurt je izvrstno sredstvo, ki pospešuje prebavo in čisti prebavila. To je kislo mleko, ki ga napravimo s posebnim kvasom, bacilom, z jogurtovo kulturo; je zelo priporočljivo osvežilo in krepilo zlasti pri okrevanju po hudih boleznih.
Jogurt lahko doma naredimo iz mleka in kisle smetane: mleko mora biti prvovrstno in dobro precejeno, da ne ostane v njem prav nič smetane. Kuhaj ga 60 do 70 minut, nato ga pusti, da se ohladi na 26 do 27° C. Na vsak liter mleka vzemi žlico kisle smetane, ki se je 'komaj začela kisati. (Primešaj jo počasi ohlajenemu mleku ter dobro zavij skledo z mlekom v prt kakor testo za krofe, da ne pride zrak do njega; tako ga pusti dve uri v miru. Nato ga odkrij, a pazi, da sklede ne premakneš. Takšno mleko imej potem v zaprtem prostoru pokrito, da ostane površina lepo gladka.
Če hočeš imeti jogurt v manjših posodah, ga že prej nalij v kozarce, jih postavi v prazen škaf, izreži okrogle kose lepenke, poikrij s takimi kosi vse kozarce in vse skupaj še s primerno odejo ali velikim prtom, kjer mora ostati dve uri na toplem.
Če boš delala jogurt vsak dan, ga pusti nekoliko za drugi dan in ga uporabljaj namesto smetane ali jogurtove kulture, d oda vsake 4—5 dni moraš jogurt napraviti na novo, kakor smo navedli.
V kuharstvu jogurt dobro nadomešča kislo smetano, je pa tudi dobro sredstvo za rdečo polt obraza, rdeče roke in podobno; obraz ali roike namažemo zvečer z jogurtom, zjutraj pa umijemo s toplo vodo brez mila ter oplaknemo z mrzlo vodo.
ČISTOČA V JEDILNI SHRAMBI
Jedilna shramba lahko postane prizorišče pravcate revolucije, če imaš poleg živil shranjen petrolej, bencin, razna čistilna sredstva, milo, sodo, pralni prašek in podobno. Zanje je prostor v veži, predsobi ali v prostoru pred straniščem. Na to se 'boš spomnila, ko se ti bo v naglici zgodilo
—	saj gospodinjam se vedno mudi — tla boš steklenico zamenjala in solato zabelila z bencinom namesto' s kisom, solila pa s sodo, namesto s soljo.
Jedilna shramba ali klet, kjer imamo mleko in živila, se hitro navzame plesni in bakterij, zato jo moramo večkrat razkužiti; najbolje je pokaditi s formalinom, seveda pa moramo živila poprej odstraniti. Tla umivajmo z apnico in lugom.
Posode, v katerih je bilo mleko, je treba temeljito umivati z zelo vročo vodo in iz-plaknjevati z vročo raztopino sode. Police, mize in hladilnik (ledenico) umivamo z 2 odst. raztppino sode ali 3 odst. raztopino mazastega mila.
KAKO ODPRAVIMO...
Barvne madeže odpravimo z mešanico 4 delov špirita, 3 delov salmiaka in 3 delov terpentina. Vsak madež s tem navlažimo, čez kakih 10 minut zdrgnemo in speremo.
—	Madeže anilinskih barv čistimo z mešanico enakih delov špirita in salmiaka ali vročega glicerina, nato pa previdno zmočimo še z vodikovim superoksidom ter speremo z razredčenim salmiakom.
Obisk v Vatikanski državi
(Nadaljevanje)
različnih vršit, stalri in moderni; nekateri so svetovnega slovesa. Na teta kraju stoji nešteto vozov vseh znamk in narodnosti in so laštoma 'poslanikov, obiskovalcev itd. Delavnica za popravila vedno vzorno deluje.
Zelo malo 'ljudi ve, da je v Vatikanu tuidi železniška proga. Ako pa to vedo, mislijo, da se nikoli nc ral>i. Pa ni talko. Vsakih petnajst dni pride po tej progi tovorni vlak in se ustavi na postaji Sveti Peter. Pripelje blago, oziroma darove, ki jih pošilja krščanski svet papežu, pa tudi vse tiste stvari, ki jih potrebuje vatikansko mesto.
Vatikanski radio
Vatikanska radiooddajna postaja deluje vsak dan več ur in oddaja v raznih je-zikib. Ta postaja je ena izmed najboljših na svetu. Vedno ima veliko zvestih poslušalcev.
Slišati, moremo zbore in najrazličnejše koncerte. Tudi umetniški in znanstveni prenosi so večkrat na dnevnem redu. Prednost teh oddaj in prenosov je v tem, da jih morejo slišati na vseh delih sveta: od ekvatorja in do obeh tečajev.
Priredil Gregor Mali
mladino in prosncič
Sovražniki družine
Socialna šola:
Gospodarstvo in vera
Splošno mnenje je, da gospodarstvo nima e vero in moralo nič šk up n ega. Cilj gospodarstva je le denar in premoženje. Čim vdč ga je, ibollj ga je trdba iskati im mmožiiti. Uporabljati ise smejo vsa sredstva za dosego tega cilja. Delaj torej, kar se ti ljubi, dvigaj cene, pritrguj delavcem plače, laži im prikrivaj po vsdh ifiinamlčnih uradih resnični dohoddk, glavno je, da se dviga zlati kupček, glavno je, da moreš nekega dne reči: Sedaj pa uživaj, duša moja, jej in pij in bodi dobre volje, (ker iti ničesar več ne manljika!
Liberalizem — socializem
Zla posledica takšnega (krivičnega ravnanja se splošno imenuje gospodarski liberalizem; malsltal je iz zgrešenega načela, da v gospodarstvu ne velja noben zakon, nobena morala.
Nasproti temu gospodarskemu liberalizmu se dviga in postavlja socializem ali po-družalbljenje proizvajalnih sredstev in vse zaselbne lastnine. Odpraviti je treba egoizem posameznikov, odpraviti vsako izkoriščanje 'človeka po 'človeku. Radi tega socialističnega cilja se mora človek odpovedati osebni svobodi in še drugim osnovnim in naravnim pravicam. Odpovedati se je treba skratka vsemu, kar ni pogodu tistim, ki namesto posameznika vodijo splošno gospodarstvo in upravljajo družbeno premoženje. To je popolnoma nasprotna skrajnost gospodarskega liberalizma in individualizma. Praktični rezultat takšnega nasilnega socializma je, da osebne žrtve niso nikoli poplačane, da je še več revežev in večje pomanjkanje kakor je ‘bilo pred so-ciaLjsIfcičmam (podruižabljanjem. Res pa je, da množice v tem primeru (laže prenašajo svojo revščino lin sicer zato, ker vidijo, ela so vsi enaki reveži, vsi splošno v istem bednem poloižajiu in ne vidijo nobene rešitve za dogledno izboljšanje. Lastniki in voditelji podružablljenega premoženja in dela so namreč obenem državni oblastniki, katerim se ni molgoče uspešno upirati. To se danes dogaja v deželah pod komunističnimi režimi.
Krščansko socialno gibanje
Gospodarski liberalizem in diktatorski socializem sta popolnoma (zgrešena načina splošnega gospodarstva, ker ne upoštevata božjega in moralnega zakona. Zdrava pamet pa pravi, da je vsako človekovo udejstvovanje, tudi gospodarstvo, podvrženo božjim polstavam in moralnim zakonom.
Bog je ustvaril svet in njegove dobrine za vse ljudi. Vsem naj po izrecni volji božji služijo! Gotovo je, da dobrine niso povsod enako raizdeljene, niti niso vsi ljudje enako sposobni za delo. Obstajajo velike razlike, ki so naravne, ker Bog ni dal vsem ljudem enakih talentov, miti vsega bogastva enemu kraju ali eni deželi. Kakor moraš dati beraču kols kruha, prav tako velja načelo, da mora (sposobnejši tovarnar pomagati bližnjemu, ki ima manj Sposobnosti in manj premoženja. Ta pomoč ni odvisna od
M.	van der Mceresch:	7
(D&Lo sem dobiL^
(„Ril>iči” — iz življenja katoliške delavske mladine)
Uvidel sem, da sem že preveč rekel. Čas je bilo umolkniti. Moj odpor jih je jezil. Mislil sem si, da me bodo ljudje poslušali in me podprli, da bo moj ugovor sprožil še*druge. Pa se nihče miti zganil ni. Poslušali so me res, morebiti so mi v srcu tudi pritrjevali, ampak molčali so. Prav za prav so se vsi bali. Vnovič sem sprevidel, da je masa .strahopetna in da se na njo nikoli ne moreš zanašati.
»Torej,« je spregovoril Beck, ki je vodil tudi te ljudi, »to zdaj ponesemo tovarnarju.«
»Poslušaj,« sem še enkrat prekinil, »z vami pojdem.«
»Čemu?«
»Svojo strokovno organizacijo zastopat.«
Rad bi bili namreč zraven, da bi nas ti ljudje potem ne mogli farbati. Saj sem poznal te gobezdače, te lažnivce. Hotel sem preprečiti, da nas ne bi nalagali. Ampak Beck je uganil mojo namero:
»Ne potrebujemo te. Ti že povemo. Le tukaj ostani kakor drugi.«
Moral sem se umakniti ter izginiti med množico, ko so kolovodje šli v pisarno.
Vse je zrlo vame in le o meni govorilo. Menili so se:
»Kaj bo žosist zdaj storil?«
Prvi je brez dvoma greh, tisti greh, ki je družino ranil že v njenem pričetku, takrat, ko sita Adam in Eva še živela v raju in uživala sonce sreče brez najmanjše sence, harmonijo čustev brez nevarnosti nesoglasja, sladkost združenja brez nereda v čustvih in strasteh. Greh je bil tista zagozda, ki je povzročil razkol med zakoncema. Evi je bilo rečeno: »Pod moževo Oblastjo boš!«; in Adamu: »V potu svojega obraza boš jede! svoji kruh!« Razdejanje, iki je z grehom prišlo v družino, je bilo tako strašno, da je moral Bog njen obstoj, enotnost in svetost zavarovati kar s štirimi zapovedmi: četrto, peto, šesto in deveto.
Drugi sovražnik družine so tisti zakonodajalci, ki so uvedli umetno razlikovanje med zakonom kot zakramentom in med zakonsko pogodbo, ki jo je (treba podpisati pred civilnim uradnikom in se zato imenuje civilni zakon. In od (tega zakona je kaj kratka pot do raizporoke. In prav to hočejo moderni irušiloi družine. Ni jim mar usoda otrok, ki ostanejo brez varstva in v breme skupnosti. Oni hočejo le užitek, svobodo v 'ljubezni, sproščanje nagonov. Svojo razbrzdanost skušajo zakriti in skriti v zakonodajo, ki dovoljuje to, kar je Bog v šesti zapovedi jasno povedal; Ne prešuštvuj, pa bodisi skrivaj ali pa oprt na zakon, ki je delo brezznačajnih in brezvest-riih ljudi.
Tretji sovražnik družine pa je nekontrolirani gon po užitkih. Nedelja, ki naj bi tudi družini prinesla Gospodov mir, je po-
proste volje, to je krščanska dolžnost! Vsi ljudje imajo namreč pravico do dostojnega življenja in nikakor ne samo nekateri!
Ta prava krščanska načela se sicer upirajo našemu egoizmu in pohlepu, toda ne moremo mimo njih, ker po krščanskem nauku nalaga vsako premoženje lastniku tudi resne in določene socialne dolžnosti, tako do bližnjega kakor do skupnosti. Koristno in potrebno je, da se lij udje organizirajo za skupne cilje, tudi državna oblast more poseči v gospodarsko življenje, da se tako delo, delovna sila in produktivnost dvigne in pomnoži. Toda organizacije in državna oblast se morajo pri tem držati vodno pravih mej. Nikoli ne morejo segati na področje, kjer lahko posamezniki ali njihove svobodne ustanove zadovoljivo rešujejo naloge in dolžnosti-
Katoličani odklanjamo socializem in komunizem tudi pri reševanju vprašanj v gospodarstvu. Gospodarski liberalizem je pahnil v revščino delavca, v drugo skrajnost sta zašla socializem in komunizem, ker de-
Čutil sem se že osamelega. Odmikali so se od mene. Pač iz strahu. Nevaren sem postajal. Delal sem se, kakor bi nič ne qpazil. Brezbrižno sem stopil tja doli h kurilnici, kjer so kurjači precej vznemirjeni polnili kotle ter skrbeli za pritisk. Globoko spodaj v črnih kleteh so pečem odpirali rdeča žrela in naglo zmetali nekaj lopat premoga. Nato so se prikazali gori pri kletnih luknjah, vtikali skozi nje svoje sajaste glave z belimi zobmi, vdihavajoč sveži zrak in hkrati poslušajoč zadnje novice. Nisem ostal dolgo tukaj. Delegacija se je vrnila. DUbosc je splezal na sod za olje. Beck očividno ni hotel prehitro uporabiti svojega vpliva.
»Tovariši,« je kričal Dubosc, »tovarnar odklanja. To pomeni stavko! Obrat bomo zasedli!«
Tik mene je tolpa začela peti .internacionalo’. Začeli se je nekak obhod. Dvignjenih pesti so korakali v dvorane. Na stopnice gori pred pisarno ije stopil gospod Grou-an in knjigovodja je imel v roki velik, bel pajpir. šla sta k tovarniškim vratom in ga tam prilepila. Ljudje so tekli tja. Lepak je razglašal: »Od prihodnjega ponedeljka je obrat zaprt dm delavstvo odpuščeno.« To je bil odgovor na stavko. To presenečenje je napravilo silno razburjenje. Tisti hip je nastopil Beck, slovesno strgal še sveži lepak ter zaklical:
»Tovarnarji smo mi! Mi bomo tovarno naprej vodili! Poslej bodo morali gospodje stati za stroji, tam kjer smo doslej mi stali!«
stala dan zabave, veseljačenja, grešnega veselja. Včasih so se naši predniki nedelje veselili. Zjutraj so bili pri maši, popoldne so šli še enkrat v cerkev, nato pa so prebili dan v prijetni medsebojni povezanosti. Danes pa se mnogi nedelje boje, ker ne vedo, kaj početi z njo. »Kako dolgočasen je ta dan!« vzklikajo drug za drugim in si skušajo to dolgočasje odpraviti z obiskom ki-nopredstav, s tem da gredo v bare, na športna igrišča, na konjske dirke, na plese in podobne zabave. Tako izgubi družina naj lepšo priložnost, da bi se notranje utrdila, povezala z vezmi ljubezni m pripravila za nadaljnjo borbo življenja.
Četrti sovražnik družine je hudič, ki seje prepir med zakonca in ju sčasoma popolnoma razdvoji. Največ trpijo zaradi tega otroci, ki morajo gledati An prenašati sovraštvo, namesto da bi bili deležni toplote ljubezni.
Peti sovražnik družine so časopisi in revije, ki prinašajo jv bišo željo po ugodju, ki samo greh poveličujejo, za vse ipa, kar jje versko, najdejo le posmeh ali pa duhovno z molkom dhidejo.
I n bi lahko še in še naštevali in odkrivali sovražnike družine. Pa že omenjeni so tako silni, da se ne smemo čuditi, če je krščanskih družin vedno manj. In se zdi, da je tako tudi med Slovenci...
Zato pozor! Sovražnik že ne oblega več trdnjave, temveč jo že razdira od znotraj. Vsaj mi mu pri tem rušilnem delu ne pomagajmo!
lata iste An podobne napake v še večji meri ter prinašata predvsem delavcu še hujše gorje. Nikar ne pozabimo, da so navidezni uspehi komunizma v zadnjem desetletju sad velikega 'trpljenja, žrtev in stradanja milijonov delavcev v prejšnjih desetletjih ali pa so v nekaterih diktatorskih državah posledica izdatne finančne pomoči resnično demokratičnega sveta.
Rešitev gospodarskih vprašanj za danes im jutri je le v Upoštevanju krščanskih načel. To sicer ni lahko, zlasti v prvih poskusili, toda zdrava pamet pove, da druge rešitve ni in ne more biti. Tudi ne smemo izključiti 'božjega blagoslova v gospodarskem prizadevanju. Nasprotno: za božji blagoslov je treba vedno prositi in tudi v največjem tehničnem napredku stalno in ponižno v Boga zaupati. Tako gospodarska aktivnost ne bo več kamen spotike, vzrok nevoščljivosti in sovraštva, lakomnosti in sebičnosti, ampak bo sredstvo bratskega sode! ovarij a, povezanosti An splošnega blagostanja.
Nato je odšel v kurilnico, kamor so ga klicali; kajti že so ga Imeli za šefa. Ravno je hotel ukazati, naj ogenj pogase, ko so se pisarniška vrata v prvem nadstropju vnovič odprla. Prišel Ije gospod Vassort’, stopil doli po stopnicah An spregovoril:
»Rad bi, ko bi delavoi Az bamvarnice in valjarnice dokončali kose, ki so še v delu. Mokri so in se hitro pokvarijo. Sklicujem se na vašo poklicno odgovornost, da preprečite to nepotrebno škodo. Ali 'boste kose dokončali?«
Nekaj glasov je zakričalo:
»Ne!«
»Ne!«
Okleval sem. Bal sem se. Nato pa sem zaklical:
»Bomo!«
Vsi so onemeli. Splezal sem na kup premoga, izrabil splošno tišino ter naglo povedal:
»Tovariši, le nobene sabotaže! C. G. T. tega ne želi. Dobro vem! Če hočete, da bodo naše zahteve zmagale, moramo tovarnarjem pokazati, da znamo delavci biti dostojni. Valjavci, za menoj! Moramo dokončati!«
še dobro, da sem delal z valjavci. Moja •tovariši so me poznali. Pa tudi drugi so šli za menoj. Eden izmed vodij je sam vdel, naj poženo parni 'stroj. Tako so stroji tekli še pol nre, da smo dovršili še tiste kose. Nato so kolesa obstala.
Tako je obrat vsaj častno umrl.
Poslej sem počel kakor drugi: pohajal
c?£ fUmskega sveta
»Grešnica« v Moskvi
Tako se imenuje film, katerega so izdelali v Sovjetski zvezi in ga vrtijo že nad ono leto. Sovjetska filmska ocena je ta film označila v napol uradnem sovjetskem • dnevniku »Isvestja« kot film, ki prikazuje »problem sodobnosti«.
Film prikazuje usodo 'kmečke delavke na kclhoznem posestvu. Dekle je bilo versko vzgojeno in je živelo pri Starših v strogo verskem okolju. Ko pa je dobila svojega fanta, s katerim se ljubkuje, pa spozna »neumnost verskih predsodkov«. K temu spoznanju ji pomaga njen izvoljenec in končno se ji posreči, da je v sobi zatrla vse sledi verske vzgoje in se sprostila verske zaostalosti. Šelle sedaj je mogla svobodno zaživeti, »sproščena očitkov vesti« in je končno postala vzgledna učenka v socialistični stvarnosti.
Filmski festivali
Filmski festivali postajajo aiekaj vsakodnevnega. Doslej so bili najbolj znani filmski festivali v Cannesu na Francoskem in v Benetkah; manj znani pa so bili festivali v Berlinu, San Sebastianu, Moskvi, Lokar-nu An 'Karlovih Varyh. Postaja pa že navada, da vsaka država prireja svoj filmski festival, na katerega vabi predstavnike filmske industrije tudi iz drugih držav. Primerjali bi lahko filmske festivale raznim vrstam velesejmov na 'trgovskem področju. Sicer pa tudi po vsebini in namenu postajajo filmski festivali vedno bolj trgovska zadeva. Vedno bolj namreč zgubljajo kulturno-umetniško poslanstvo, kakršnega bi naj imele takšne mednarodne filmske prireditve v svoji prvotni zamisli, in bajajo bolj ali manj na propagandno-k klamno področje.
Pred .kratkim je bil mednarodni filmski festival v Taormini; organizirali so ga Italijani. Za najboljši inozemski film tega leta je prejel nagrado '»zlati David« Stanič)' Kramers za film »Obsodba v Niim-bergu.«
Tudi v Locarnu v Švici so delili odlikovanja ma tamošnjem filmskem festivalu. Prvo nagrado je prejel režiser Francois Reichenbach za iigrainl film »Un Coeur Gros«. Med dokumentarnimi filmi pa je dosegel prvo mesto italijanski film »Ljudje preko Tibere«.
Meseca oktobra pa bo podoben mednarodni filmski festival v Mannheimu pod geslom '»Človek (sodobnosti«. Do sedaj je prijavljenih že okrog 120 filmov iz 14 držav.
©
ZA RAZVEDRILO
Čarodejka. — Na 'Novo leto se je stari M uhelj podal k čarodejki, da izve svojo novo usodo. — »Gospod Muhelj, karte kažejo, da se hoste v kratkem oženili!« — »Tako? In kako se bo pisala moja žena?« — »Gospa Muheilj.«
som iz dvorane v dvorano. Vsi so se sprehajali po tovarni. Ogledovali so si tkalnico, stiskalnico, vse, česar še niso videli. Prvikrat si je delavec Jahko dobro ogledal svojo 'tovarno in od blizu spoznal, o čemer je doslej le slišali pripovedovati. Vsakih deset minut je trobenta sklicevala ljudi na dvorišče. Ta ali oni govornik je zlezel na kakšen sod, nekaj spregovorili, sporočil zadnje novice ter ljudem velel, naj potrpe ter organizirajo kakšne družabne igre. Vsakokrat je nato nastala kratka zmeda, potem pa smo se spet razkropili.
Vsi so seveda upali, da bo do šestih zvečer že urejeno. .Delegacija’, kakor se je imenovala skupina kolovodij, je namreč odšla na urad delodajalske zveze. Ampak ob šestili se je delegacija vrnila. Niri sprejeli je niso. Delodajalci so zahtevali, da mora delavstvo brezpogojno 'izprazniti tovarno.
Zdaj je Beck nenadoma organiziral ves obrat, moštvo in razne ustanove. Tudi nameščenci so šli na dvorišče. On je zasedel njihove pisarne, zlasti pa telefon. Od tod nas je vodil. Poslej smo ga samo še od daleč videli. Neprestano so prihajali k njemu sli od socialistične strokovne zveze An kdove od kod še. On pa je svoje sle pošiljal z odgovori. Bil je pravcati glavni stan. Delavci pa so sc medtem potikali po tovarni, se pogovarjali in se začeli dolgočasiti. Ženske so bile močno v skrbeh. Mislile so na otroke in na dom.
(Dalje prihodnjič)
P*l*S*A*N*0	* B*R*A*N*J*E
JANKO KERSNIK:
MAČKOVA OČETA
(Nadaljevanje in konec)
In zopet je minilo nekoliko let, da nisem bil dalj časa doma. Okoli božiča nekoč se mi je nudila prilika, prebiti tam nekoliko dni, in to priliko šem porabil; a na starega Mačka nisem mislil in tudi nihče domalčih mi ga ni vzel v misel. Zvečer pred mojim odhodom pa pride starikava babnica iz vasi k meni s prošnjo, naj vendar obiščem Mačkovega očeta, ki baje ne bo več okreval. Šel sem takoj z njo, a kako sem se čudil, ko me je vedla mimo njegovega doma do drugega soseda.
■»Ni li več pri sinu?« sem vprašal ženo, ki je bila prišla pome.
»Oh, že dolgo ne! Kregali im tepli so se in tožili! Potem je pa stari šel iz hiše!«
Našel sem starega v tesni sobici pri sosedovih, ležečega v borni postelji. Uvidel sem takoj, da gre h koncu z njim.
Stisnil mi je roko in s slabim glasom dejal: »Ej, gospod, tobaka ne morem več, tobaka! Pa tule ležim; še doma ne smem, ne morem umreti! In umrl pa bom — kmalu
—	jesti tudi ne morem, le pil bi malo vina, dobrega, pa nimam denarja!«
'»Poslal vam bom vina.«
»Ej, gospod, hvala! Saj tudi ne vem, če ga bom mogel piti. Pa tudi ne prosim zanj
—	saj vas nisem nikoli drugega prosil kakor malo tobalka — ej, prosil pa nisem,
(Č^osil, če sem tudi stradal!«
'»Česa pa želite, oče?«
»Precej, vam povem. Slab sem, pa težko govorim! Pa vedite, gospod, pri sinu imam še zaostali živež in poboijšek za pol leta — dvajset goldinarjev imam tam — pa tabu-liran sem za ta živež — dajte mi teh dvajset goldinarjev in terjajte jih pri sinu, pri Juriju! Saj ne bo mogel plačati, terjajte ga in tožite in s posestva ga spravite tega — prokletega sina!«
Starcu so se iskrile oči in sklonil se je v postelji na pol kvišku. Pretreslo me je to divje sovraštvo, ki je donelo iz njegovih
besed.
»Kaj hočete s temi dvajsetimi goldinarji?« sem vprašal po kratkem molku.
»Vseeno! Za pogreb, za maše, ah pa temule, ki me zdaj redi, vseeno — le mladi jih ne sme imeti. Saj si ne more pomagati
—	berač bo, berač naj bo, če ga spravimo igrajte!«
'hplOdpustite mu,« sem dejal polglasno, skoraj boječe tej divji, nebrzdani strasti nasproti, ki se mi je tu javila.
»Nikdar — nikdar!« je sopihal starec. »Saj sem zmeraj dejal, da mu ne dam kajže, pa pregovorili so me in sedaj je tako! Pa čakajte — oh, vi boste še učakali! Če drugi ne — sin njegov ga bo vrgel iz bajte tta cesto, kakor on mene! Oj, zakaj mu nisem stopil na vrat, ko se je rodil!« Onemogel je pal nazaj.
»Pa tistih dvajset goldinarjev? Mi jih boste li dali?« je vprašal čez nekoliko časa s slabim glasom.
»Saj jih ne potrebujete, oče! Izročite to terjatev sosedu, ki vas sedaj redi! — za odškodovanje, ali kakor hočete!«
»Bom!«
Poklicali smo še potrebni priči in stari Maček je napravil oporoko ter imenoval soseda Matevža dedičem svojega imetja — one vsote dvajsetih goldinarjev.
»In precej jih mora plačati, precej; če ne — naj ga toži m rubi; — slišiš Matev-žek — le zarubi ga precej!« —	1
Ko sem odrinil drugi dan od doma, je že zvonilo gori pri Sv. Miklavžu staremu Mačku; umrl je, ne da bi bil odpustil sinu.
Minilo je za tem dokaj let, da me ni bilo domov, in tudi onega strastnega starca m sinu njegovega se nisem spominjal; saj o zadnjem nisem nikdar ničesar čul. Ko me je pa usoda čez nekaj let stalno umestila v domačem kraju, so se mi tu vzbujali s starimi znanci vred zopet mladostni spomini.
Tudi Mačkovega očeta — sedanjega namreč — sem videl. Bil je takšen kot njegov rajni. Postajal je na tratimi pred kajžo, navadno bosopet In vedno raztrgan, in če sem prišel mimo, me je prosil tobaka in govoril o vremenu, časih je bil pa tudi siten, namreč kadar se je žganja napil; in to je bila slabost, ki je rajni oče ni poznal.
Nekoč sem ga bil povprašal: »Kaj pa je s tistim dolgom, ki so ga oče pustili Ma-tevžku?«
»Ej, gospod, plačati sem ga moral! Pa sem drugod zato dolg naredil! Ej, gospod, oče so bili poredni, ej, poredni!«
Nabiram, nabiram, pa ne naberem. Ne naberem v treh dneh toliko, kakor če le enikrat za pol ure .stopim med tista tri dekleta. Učiteljeva so, Jasna, Krasna in Iskra, 'tri slovanska imena. To samo bi še ne bilo v čast mojemu zanimanju, da se tistih treh deklet ne drži nekaj — kako bi izrazil, kar ni ne v očeh, ne v laseh, ne v kretnjah, kar pa vzplamti, in se utrne, žlahtno gorkoto razlivajoč po vsem telesu, brž ko si tri besede iizjpregovoril z njimi.
Na travniku so in biljejo žogo. Tujih otrok ni zraven. Sonce jim prožema lahke obleke, od golih rak se odbija kakor od .trdega kamna. Vzklik ajd, kot da duše streljajo pod nebo, trava ne more zakriti divne gneče za žogo in zopet žogo ...
»Jasna!«
Odzove se točno kot jek.
»Skoči sem!«
Že mi je pri kolenu in razpaljemh lic strmi vame.
»Povest mi iboš povedala, pa ne žalostne.«
»Kaj pa vi, ali boste večno gospodarili? Sina oženite, če ne vam bo prestar!«
»Tega pa ne — gospod! Sedaj imam še sok, četudi brez zabele, — in včasih malo žganja; — potem pa nič — nič!«
Lansko leto pa so ga bili vendar pregovorili, da je oženil sina in mu izročil borni imetek — sebi in ženi pa izgovoril živež pri mladih.
»Ej, gospod, navsezadnje mora biti,« je dejal, kakor bi se zaradi svoje nedoslednosti hotel izgovarjati; »in fant je priden, saj bo lepo ravnal z mano.« — »Pa kaj,« je pristavil čez nekoliko časa, »dolgo tako ne bom — star sem, star, in dobro se mi ni nikoli godilo na svetu.«
Tako je govoril lani.
A ni dolgo tega, ko je prisopihal k meni ves opraskan po obrazu in s cestnim blatom ometan.
»Pomagajte mi, gospod, če ne me bo ubil ta vrag« — je kričal.
»Kdo?«
»Sin, ej, kaj sin — vrag je to, prokleti! Takega me je naredil, — tepel in po cesti valjal!«
Starec je škripal z zobmi ter trkal s pestjo ob prsi. Izkušal sem ga pomiriti, a zaman. Naposled sem postal nejevoljen.
»Kako je bilo pa z vašim očetom?« sem vzkliknil.
»Z mojim?« je dejal mož počasi; »ej, oče so (bili pa poredni!«
Povesil je glavo in odšel, ne da bi izpre-govoril 'besedico več.
Domov se ni vrnil, ampak k sosedu je šel, k mlademu Matevžku, in tam hiral v jezi in sovraštvu do svojega sina. Tožil ga je, a sodbe ni učakal.
Danes mu zvoni gori pri podružnici Sv. Miklavža in jutri ga bodo zagrebli v rjavo prst tam blizu njegovega starega.
»Ej, vesele ne vem, bogme, da ne. Vsaka žalostna je vesela, če jo pogledaš od pravega konca.«
»'Poskusiva!«
»Poskusiva. — Tam za tistim krajem, kjer žabe regljajo,« tako se zaične vsaka Jasnina povest, »je živel kralj, 'ki je imel sina. Sin se je odpravljal v svet in kralj min je rekel: Pdjdi, kamor hočeš, le na en kraj ne smeš. Tisti kralji pa je tamintam. Če stopiš nanj, gorje ti in boš vedel. Če pa ne stopiš in greš mimo, bova živela zdrava In vesela do moje in tvdje starosti. Sin je šel in prišel na tisti kraj. Kaj misliš, ali je stopil nanj?«
»Mislim, da ne.«
»Nič, stopil je in je jekniilo iz zemlje, zavpilo in zajokalo. Tam je ležala pokopana njegova majka, žena očetu njegovemu, ki jo je Oče kruto in skrivoma u-monil.«
»Pa kako naj gledam to povest, da bo vesela?«
»Glej jo, kakor hočeš.«
In že je kita v zraku in dvoje bosih nog bije ob hrbet.
Oblak presehči travnik, a žarek se mu ukrade med prste in posije sestri Krasni naravnost na čelo. Krasna se vzpne in odbije žogo s pdlnlimi prsi.
»Krasna!«
»Holj učenjak, ali tuhtaš kaj modrega?« »Nič ne tuhtam, povesti čakam.«
Kakor žarek se mi ulije čez cesto.
»Ali novejšo?«
»Najnovdjtšo.«
»Čakaj, da se oddahnem. Tako. — Ko so sovražniki rušili zidove zelo starega mesta, so našli globoko v zemlji zakopane tri reči treh naj lepših mestnih deklet Prva je zakojpala vanjo svoje lase, da bi jih ne onečastil sovražnik, če bi morala služit v tuje kraje. Druga je zagrebla vanjo svoje srce, da bi ga ne prebodla puščica, če bi morala v robstvo v sovražnikov ostrog. In tretja, kaj praviš, kaj je zagrebla tretja?«
»? —• «
»Tretja je zgnetla v zemljo listek, na katerem je bilo zapisano: Tukaj sem vzela košček zemlje, na kateri sem stala, ko sem bila še svoboldna in pondsna im mi ni nihče smel blizu razen Boga samega.«
Zazrla mi je bistro v oči in vzletela. Nogi sta se ji prdžili kakor dvoje vzmeti, trava je v velikih kolobarjih pljuskala okoli nje.
Zdaj si dobim še Iskri). Iskra je najmanjša, najltišja, iz oči se ji kar zapored utrinjajo celi šopi zvezd.
»Iskra!«
Veter mi puhne v obraz vonj zrelih visokih tralv, za njim mi plane Iskra naravnost v naročje.
»Ali se je kaj zgodilo?« je vprašala.
»NliČ se ni zgodilo. Ali imaš kaj zame?« »Povest hočeš?«
»Povest hočem.«
»Pa bodi, ker si ti in je še nihče ne ve. A vedi, da se d bo takoj poznalo, če jo izdaš. — NekOč je živel škof, ki je imel čudovito lepe oči. Nekoč je živel vojščak, ki je imel grozno trdo srce. Nekoč je živela devojka, ki j e imela maj milejši glas daleč naokoli, škof je umrl, na njegovem grObu leži jezero. Vojščak je umri, na njegovem grobu rase gaber. DevOjlka je umrla — kaj pa je tam?«
»Tiče prepevajo dan in nOč.«
»Tam je tak molk, da se zijOče vsak, kdor pride tija.«
»Kako se mi bo poznalo, Če jo izdam?« »V oči te bo sram, če boš govoril o škofu, srce ti bo zastalo, če boš govoril o vojščaku, glas se ti bo odtrgal, če boš govoril o de-vojki.«
Držal sem jo čez pas, v naročje pritisnjeno. Zdajci se je vzpela nazaj, vrgla glavo s kitami vznak in zavrisnila v nebo. »Julhu, bbflilčala je.«
Ozri sem se resnično: žoga je planila iz travnika v 'nebo in — trenutek seve — obvisela pod oblaki kakor črn ptič.
Stanko Majcen:
— ISKRE
N.	V. GOGOLJ:	7
rpl(U('
Kmalu je Akakjevi srečeval same bolj-izvoščke z baržuniastimi čepicami malinove barve, z lakiranimi sanmi, pogrnjenimi z medvedjimi kožuhi, in po cesti so drvele kočije z okrašenimi kozli, da so ko-iesa veselo škripala po snegu. Akakiju Akakjeviču, Iki že več let zvečer m hodil z doma, se je vse to zdelo novo. Radovedno se je ustavil pred razsvetljeno izložbo VeIike trgovine in ogledoval sliko, na ka-teri je bila lepa ženska, ki je snemala če-| V(-'ljčke in pri tem pokazala svojo lepo nož-^0> za njenim hrbtom pa je bil moški, ki |	1° je gledal skozi odprte duri; njegov obraz
s° krasili zalisci in lqpa kozja bradica. "Hakij Akalkjeviič je zmajal z glavo in se za$mohljal; nato je spešil dalje. Zakaj neki je bil nasmehnil? Morebiti zato, ker je ml naletel na neznan predmet, ki ga je pa sPoznal po nekem nagonu, ki je svojski Vsakemu moškemu — ali pa mu je šinila po Slavi misel: »Vražji Francozi! Kaj si vsega ne izmislijo! ...« Morebiti pa niti tega ni ttiislil — saj se človek ne more vživeti v
tujo dušo, da bi vedel vse, kar se zbuja v njej.
Končno je Akakij Akakjevič obstal pred domom, v katerem je stanoval pomočnik načelnika oddelka. Le-ta je živel gosposko: stopnišče je 'razsvetljevala umetno kovana svetilka, stanovanje pa je bilo v drugem nadstropju. Ko je Akakij Akakjevič vstopil v predsobo, je zagledal na tleh celo vrsto galoš. Med njimi sredi sobe je stal samovar, ki je šumel in spuščal v klobčičih paro. Na stenah so viseli plašči z ovratniki iz bobrovega krzna ali baržuna. Za steno ,se je slišalo šumno govorjenje, ki je naenkrat postalo jasno in zvonko, ko se je odprla dver in se je prikazal sluga v livre-ji s podstavkom, na katerem 'so bili izpraznjeni kozarci, vrčki s smetano in košara prepečenca. 'Očividlno so se bili uradniki zbrali že davno in so izpili že prvo čašo čaja. Akakij Akakijevič je sam obesil svoj plašč in stopil v sobo; videl je sveče, uradnike, pipe in igralne mize, vse naenkrat; z vseh strani in kotov so zamolklo bili na njegovo Uho razgovori im premikanje stolov. V zadregi je obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj bi počel. Toda že so ga zapazili, ga vzklikajoč sprejeli in se gnetli v predsobo, da si vnovič ogledajo plašč. Akakij Akakjevič je bil zopet v zadregi, toda kot odkritosrčen človek si ni mogel kaj, da se
ne bi veselil, ko so vsi zopet začeli hvaliti plašč. Nato so, to se razume, zapustili plašč in njega ter se vrnili k mizam igrat vist. Ves ta šum in množica sta Akakij a Akakjeviča zmešala. Ni se počutil domačega in ni vedel, kam M se dejal. Končno je sedel k igralcem, gledal v karte, pogledal temu in onemu v lice in čez nekaj čaša začel od dolgčasa zehati — tem bolj, ker je bil že davno napočil čas, ko je bil navajen leči spat. Hotel se je od gospodarja posloviti, pa mu niso pustili ter ga nagovarjali, naj ostane, ker mora na vsak način na čast novemu plašču izpiti kozarec šampanjca. Potem so sluge pogrnili mizo in prinesli večerjo: italijansko solato, mrzlo teletino, paštete, torte in šampanjca. Aka-kija Akakjeviča so prisilili, da je izpil dva kozarca šampanjca. To je moža pogrelo, da se je tudi njemu zdelo vse veseleje, navzlic temu pa ni pozabil, da je že dvanajsta ura — skrajni čas, da se vrne domov. Da bi ga gostitelj 'zopet ne zadržal, je smuknil iz sobe neopaženo, poiskal v predsobi plašč, ki ga je na svojo žalost našel ležečega na tleh, ga otresel in očistil najmanjšega prahu, ga ogrnil in jo ubral po stolpnicah na ulico.
III.
Ulica je bila še 'svetla. Nekaj malih pivnic, kjer se zbira služinčad pa drugo ob-
činstvo, je bilo še odprtih, druge, ki so bile že zaprte, pa so puščale skozi celo režo v vratih dolg pramen svetlobe, kar je pričalo, da tudi njih še nli zapustila vesela družba — po vsej priliki moška in Ženska služinčad, ki še ni končala svojih razgovorov in debat, medtem ko se je gospoda doma začudeno iln nejevoljno spraševala, kje tiči danes sluga ali sobarica. Akakij Akakjevič je koračil proti domu vesele volje in jo je ceilč ubral, sam ne vedoč zakaj, za neko damo, ki je kakor blisk švignila mimo mljega in se bistro gibala kakor riba. Akakij Akakjevič pa je kmalu obstal in šel počasi naprej, čudeč se, zakaj je prej tako dirjal. Kmalu so se razprostirale pred njim puste ulice, ki tudi podnevi niso vesele, iponoči pa zbujajo v srcu tesnobo. Svetilk je bilo vddno manj; očivklno so štedili olje; potelm so prišli majhni drveni domovi in plotovi; nikjer žive duše. Bleščal se je samo sneg na tleh, od katerega so se nizki, zaspani domovi z zaprtimi oknicami temno in žalostno odražali, Akakij Akakjevič se je naenkrat znašel na neskončni ploščadi s komaj vidnimi domovi na koncu, kakor da se nahaja v pustinji.
Daleč se je bleščala luč 'stražnice, da se je zdelo, kakor da stoji nekje na kraju sveta.
(Dalje prihodnjič)
__ Pri nas na
ŠKOFIČE
(Nadaljevanje s 4. strani)
Držati smo se pa morali naročil in navodil od ene in druge strani.
Naše geslo je: 'Pdčalsi, pa gotovo. Vsako leto nekaj. Za nalbavo zvonov je skrbel odbor. Župnik je samo sodeloval, kor so v njegovi prisilni odsotnosti svojlčas vrgli i/. stolpa tudi spominski zvon 1914—1918 z napisi v treh jezikih. Toda kar nato smo morali te kakor tudi orgle elektrificirali. Kdo pa (bi naj zvonil ali pa meh tlačil? Istočasno smo vzidali električno napeljavo v cerkvi in župnišču. Nabavili smo 20m/170 kokosnaga tekača. A spet je potrebna vpila po sesavou praihu. Star božji grob simo nado-mestilli z novim. Mislim, da ni treba povedati, 'kdo je bil mojster. Oltarji in na glavnem tabernakelj, prižnica, Obhajilna miza, stene in strop, izvzemši slike na stropu vse je prenovljeno. Zadnja popravila sta izvršila pred 30 leti MarlkOvilč/Andervvald. Spovednica se nam je dosedaj posrečila šele napol. Vmes pa so obdelovali krampi in lopate dlimnlik iin črno kuhinjo v župnišču. Priključno so se lotili še zakristije: stropa in poda. To je bilo joj, gnilobe in trohnobe.
Pa ostanimo kar v zakristiji. Dali smo obnoviti stari, naročili nov pluviale. Dobili smo podarjeno novo zlato garnituro in kupili 4 garniture mašne Obleke. Albo, ve-lum, kadilnico, prižiga In ik, lavalbo. Neka zasebnica je darovala krasno ogrinjalo za dilborij (in amtipemidij Ob tabernaklju. Severno steno cerkve, ki Idži v terenu in moči,
Koroškem
smo navrtali in sedaj čakamo, ali bo kaj pomagalo. Južna stran je dobra, toda streha je imela že čisto ražjedene strežnice, ravno talko nad glavn.im oltarjem. Tu se nam je iizpdlnila l()-letna želja, da smo jo mogli pokriti z eremitom. Hvaležni bi bili finančni Zbornici, če bi bila prevzela vse te stroške. Pa nam je natovorila dolg, pod katerim še vzdihujemo.
Ta dolg pa nas ni ostrašil. Nismo se usedli k počitku. Dali smo napraviti 25 novih cerkvenih klOpi in dvojne nove vhodne duri, ki delajo Vso čast mojstru. Lesene, razjedane stopnice na kor smo nadomestili z novimi. Ker so nam nerodneži skoraj zanetili cerkev, smo jim sedaj to preprečili z gibljivimi durmi in ključem. Naslednje leto smo se lotili še starodavnih oken v zakristiji, na koru in v stolpu; ravnotaiko tudi oken in duri v župnišču. Popravilo stranišč pa bo ostala vsem, ki so sodelovali, v dobrem sipomlnu. 'Letos smo še uredili strelovode na obeh cerkvah. Zvezdo sta delavca tako zraven »posrebrila«. Po dolgem se je 88 letnemu Rulpertu Kopeiniku v Ro-želku posrečilo opraviti v tek cerkveno uro. Hvala mu še tem potom. Preostaja še kritje stolpa, katerega zaenlkrait kontrolirajo žolne. Stopnice na sejmišče upamo še letols narediti.
Finančna zbornica, kajne, da delamo! Odpusti nam naš dolg. En letni teden že nabiramo. Nikoli nismo premočno segli v žepe vernikov in venldar smo toliko spravili vkup. Kar poprej desetletja niso zmogli, smo v enem tedenskem letu. In zopet se pripravUljam na pot.
Predor pod Mont Blancom je prebit
V torek, 14. avg., so podrli še zadnje skalovje, ki je ločilo italijanske od francoski rudarjev. — Predor je dolg 11.600 metrov.
Končno je tuldi pod Mont Blancom dokončano glavno delo za vzpostavitev prometa skozi predor, Iki bo vezal Italijo s Francijo. Slovesnost pod Mont Blancom je pOtdkaia v zaprtem krogu sodelavcev, ki so pripomogli, da je uresničena velika zamisel. Francoski inženirji so se namreč uprli, da bi slovesnost proslavili z veliko pom-poznosljo, ker bi izgubili mnogo časa, da bi lahko zavarovali vse povabljence. Poleg tega pa bi se morali pbsilužiti zapletenih tehničnih 'naprav, da bi lahko zagotovili varnost gledalčev.
Zaraidi tiega so se skupno z italijanskimi kolegi dogdvoriM, da na slovesnost ne bodo povabili časnikarjev in predstavnikov oblasta. Italijanska družba je celo proslavila zaključno dolbo najtežjih del že 3. avgusta, ko so italijanski rudarji izvrtali 5.800 metrov dolg predor, to je polovico celotne dolžine. Ob tej prlillolžndsti so francoski' časopisi ugodno komentirali hitrost, s katero so itialijanlskli delavci prvi dosegi: kvoto 5.800 metrov. Pri tem pa ate smemo pozabiti, da so Italijani v zadnjih 1700 metrih zmanjšali širino rova od 75 na 52 metrov, medtem (ko so Francozi do stične točke o-hranili prvotno širino, to je 75 metrov.
Kakor je znano so 1 talijaniški delavci pričeli z deli nekaj mašeče v pred francoskimi. Toda kaj kmalu so na področju Chamo-nixa naleteli na velike težave. Morali so se boriiti proti podzemeljskim potokom, kasneje so delo ovirali usedi peščene zemlje, nato pa je ogrodje podrl plaz, ki je napravil mnogo škode in zahteval tudi človeške žrtve. Francoze pa je za nekaj časa ustavila stavka delavcev, morali so se boriti proti časnikarteiki gonji, ki je zahtevala parlamentarno komisijo, ki bi proučila, zakaj so se v predoru dogajale nesreče.
Kot vidimo torej, je bilo treba premostiti številne težave in to s pomočjo najrazličnejših priipomdčkov.
Poleg tega pa so se gradbeni inženirji še do pred kratkim bali, da sc oba predora ne bosta točno srečala. Računi so sicer kazali, da se dela madaljujejo v točno predvideni smeri, vendar pa je ostajala še vedno možnost, da so se matematiki zmotili. Vendar pa je sedaj vsak pomislek oldveč. Tehniki so z zadovOljstvdm lahko sprejeli na znanje, da je bila smer točno izračunana, saj predstavlja razlika med Obema predoroma komaj 12 centimetrov.
Zadnje skalovje, ki je ločilo italijansko stran od francoske, so predrli v jutranjih urah 14. 'avgusta. Zaključna dela smo lahko
gledali tudi po televiziji, kajti italijanski radiotelevizijski družbi se je posrečilo prepričati ravnatelje del, da so dovolili pristop televizijskemu operaterju.
Če smo bili v tem trenutku prikrajšani za slovdsnost pa zagotavljajo italijanski in francoski tehniki, da nam bodo postregli z vso pompoznostjo čez nekaj mesecev, ko bo preko predora privozil iz 'italijanske strani na francosko prvi avtomobil.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 2G. avg.: 7,30—8,00 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glaslx> pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 27. avg.: 14,15-15,00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Vrači ritmi. — 18,00—18,15 O mraku ... - TOREK, 28. avg.: 14,15-14,45 Poročila, objave. — Karel Pahor: Istrijamka. — SREDA, 29. avg.: 14,15—15,00 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi... — ČETRTEK, 30. avg.: 14,15—14,45 Poročila, objave. — Zbori pojol - PETEK, 31. avg.: 14,15-15,00 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — SOBOTA, 1. sept.: 9,00—10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
—	NEDELJA, 2. sept.: 7,30—8,00 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
MESTNO GLEDALIŠČE V DOMU GLASBE
Petek, 24. avgusta: COSI FAN TUTTE - Sobota, 25. avgusta: IM WEISSEN ROSSL. — Nedelja, 26. avgusta: IM WEISSEN ROSSL. - Torek, 28. avg.: COSI FAN TUTTE (zadnjič). - Sreda, 29. avg.: HOCHZEITSNACHT IM PARADIES. - Četrtek, 30. avg.: IM WEISSEN ROSSL (zadnjič). -Petek, 31. avg.: HOCHZEITSNACHT IM PARADIES (zadnjič).
Za vse predstave velja prosta prodaja kart. — Začetek predstav ob 20.00 uri.
KOMORNO GLEDALIŠČE
(Začetek gledališke sezone 1962/63)
Sobota, L sept.: SCHONES WOCHENENDE. -Nedelja, 2. septembra:	SCHONES WOCHEN-
ENDE. - Začetek ob 19.30 uri.
Presneti pust. — Neža: j>Veš, Mojca, da se bom v letošnjem pustu poročila?« — Mojca: »Kako? Pa si dejala, da moških ne maraš.« — »Že res, a včeraj me je zasnubil Rremplov Janez.«
Le ena želja se mu je izpolnila. — Na Silvestrovo so se v neki družbi razgovarjah, katere 'želje so se komu v življenju izpolnile. Pa se Oglasi plešast gospod: »Meni se je izpolnila ena sama ždja«. — »Katera, povejte?« — »Kot učenca me je učitelj vedno vlekel za lase in zato sem si zaželel plešo. In danes jo res imam.«
Nemec iz Miinstra se uči slovensko
Pred nekaj meseci je pisal Mohorjevi družbi neki Nemec iz Westlfalije, iz mesta Miinstra, iin jo zaprosil za »Album Koroške«, za '»Slovensko jezikovno vadnico« in za »Slovenlslko čitanko za višje šole«. Med drugilm piše:
»Končno Vas bo goitolvo zanimalo, zakaj bi ®e rad naučil sllovemislki, toga jezika, ki tu v zapahni Nemčiji ni poznan. Rad bi preživel dailjše poČi|tniice med ljudmi ob Karnijskih Alpah in Karavankah, ki so tako zanimivi. Saj se srečavajo na tem prostoru kar štirje jeziki: nemški, slovenski, furlanski in kalijanis|k't. Drug razlog je ta, da v osnovi dobro obvladam skoraj vse romanske jezike, tsloVandkih jezikov pa ne razumom. K učenju .slovenščine me vleče njeno blagoslasje (blagozvočje), v čemer ima nekaj' islionioga s češčino, medtem ko ruščina, hrvaščina im bolgarščina zvenijo trše, poljščina ipa ima zame preveč sičnikov. — Vrh tega še prav dobro slišim od zgodnjega večera nalprej in /j Otiraj ljubljansko radijsko postajo. Tako lahko poslušam živo govorico.«
'Svoje pismo je zaključil po slovensko: »'Z lepimi pozdravi! — H. R.«
KRATKE VESTI
Churchill se počuti dobro. Konec junija je padel iin si zlomil kost v nogi, ko je bil ua francoski Rivieri na počitnicah. Takoj so ga pripeljali s posebnim letalom v Anglijo in operirali. Za Angleže je bil to dogodek, ki je po važnosti presegal .vse druge. Vse se zanima samo za to, kako mu gre. Operacija je dobro potekla. Nad vse so se razveselili, ko so zvedeli, da je Churchill že pri »normalni« hrani, to je: cigari, likerju in šampanjcu. To ga bo gotovo pozdravilo, o tem je prepričan vsak Anglež.
Dve železniški nesreči sta se konec preteklega meseca pripetili v Švici. Na železniški progi Foggia — Guevaro je trčila motorna lokomotiva v motorni Vlak, v katerem je bilo okoli sto potnikov. Dva strojnika sta zgubila življenje. Med potniki je bilo 17 ranjenih. — Zaradi železniške nesreče, ki se je dogodila v kantonu Vaud, je bilo ranjenih 12 deklet. Tovorni vlak, je trčil v vlak, na katerem je potovala skupina belgijskih turistov. Posebni vlak se ni ustavil na nekem križišču, čeprav je bil tu viden znak.
Po štiridesetih letih se je v Nemčiji uresničil načrt, povezati državo od severa do juga z moderno avtocesto. Severnojužno evropsko cestno zvezo so začeli graditi že pred vojno. Dela so bila prekinjena v vojnih letih. Pred nekaj tedni pa so dokončali še zadnji del te mogočne in važne proge, ki teče od Hamburga Skozi Frankfurt do Basela ob švicarski moji. Cesta Hafraba je dolga 820 km. Ko jo bodo podaljšali še do Liibecka, bo znašala njena dolžina nad tisoč kilometrov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
je izdala nadvse pomembno delo:
RIMSKI MIŠA L
Slovenski prevod prave mašne knjige, iz katere bere mašni k na oltarju. — Dobite ga lahko v vseh vezavah. — Z rdečo obrezo, v platno (umetno usnje) vezan 105. šil., ipa do zlate obreze v najfinejšem usnju. - PRIPOROČAMO GA!
Blago za poletne obleke, posteljno perelo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L. Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
Pusch-, Sissy-, Ponny- in Mobvlctte-mopcde od šil. 2.995,— naprej, moška in ženska kolesa (najnovejši modeli) od šil. 962.— naprej, šivalne stroje znamk Rast & Gasser in Gritzner naročite najugodneje v zalogi poljedelskih in gospodarskih strojev, koles, radioaparatov, glasbenih instrumentov
Johan lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon »1237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
filmska d-oena
Bistrica v Rožu. — Sobota: 25. 8.: Fracas.se, der Creclie Kavalier (III). — Pustolovski film. Obubožan francoski baron se bori za neko igralko in si jo končno pribori, a spozna, da je njegova polsestra.
—	Nedelja, 26. 8.: Der Mann im Schatten (IVa). — Kriminalni film o nekem skrivnostnem umoru. — Sreda, 29. 8.: Panik im Diisonflugzeug nach New York (IV). — Dramatičen film. — Neverjetna zgod. ba o nekem umobolncm mož,u, ki hoče iz maščevalnosti uničiti letalo s potniki.
Borovlje. — Sobota, 25. 8.: David und Goliath (IV). — Film, predelan po svetopisemskih zgodbah.
—	Nedelja, 26. 8.: Brennendes Indicu (Der goklene ' Throm ven Kalapur) (III). — Divje dogodivščine
beguncev, ki morajo prestati mnogo nevarnosti. — Torek, 28. 8.: Nicht sejriessen, Liobling — kiissett (IV). — Neverjeten kriminalni film. — četrtek, 30. 8.: Don Letzten beissen die Hunde (IV). — Film iz korejske vojne.
Dobrla ves. — Sobota, 25. 8.: Stefanie in Rio (IVb). — Štefka se pelje s svojim ženinom v Ameriko in tam spozna življenje in lahkomiselnost svojega bodočega moža. Za odrasle z resnim premislekom! — Sreda: 29. 8.: Wie Icicht kann das ins Alji j gehen (IVa). — Pustolovski film.
Miklavčevo. — 26. 8.: Schoidungsgrund Liebc (IVb). — Večkrat ločena dama ,.zapelje” svojega zagovornika v zakon. — četrtek, 30. 8.: Wie leicht ikann das ins Auge gehn (IVa). — Pustolovski film.
Pliberk. — Sobota, 25. 8.: — und du mein Schatz bleibst hier (III). — Veseloigra. — Tarok, 28. 8.: Das Madchen vom Sce (V). — študent zapelje kmečko deklo. Moralni zadržki, film odsvetujemo!
—	Četrtek, 30. 8.: \Vie leicht kann das ins Auge gehn (IVa). — Pustolovški film.
Sinča ves. — Petek in sobota, 24. in 25. 8.: Fraiuen und W61fe (IV). — Barvni film o lovcih na volkove. — Nedelja, 26. 8.: Hollenfahrt (IV). — Ne' odločni kapitan je kriv katastrofe pri potopu neke ladje. — Ponedeljek in torek, 27. in 28. 8.: Am Maitenpfahl dor Sic,ux (IVa). — Brutalni film z divjega zapada. — Sreda in četrtek, 29. in 30. 8.. Vorrat in Fort Bravo (IV). — Indijanski vpadi in domovinska vojna.
______________________________________
MULE OGLAS
Slovenec iz Cankove blizu Radgone, rojen v Nemčiji 1940, sedaj na švedskem, se želim spoznati s kakim slovenskim, tudi z nemškim dekletom, na si ustvariva družino na Švedskem. K. F. Uutarp "" Box 85, Svverige.
Strokovna trgovina za umetne cvetlite, mirte in damske klobuke
KLAGENFURT. filter Platz 34
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODR0N
VEIUACH Lederergasse 12
Tujskcprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
Radšoaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
ffludiolmiu
KERN
Klagt nf irt, Burggatse
Ugodna plačila na obroke
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80 — šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Šimencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.