Prirodopisno-natoroznansko polje
Demant.
[emant ali dijamant ima svoje ime od grške besede ,,adamas," ki pomeni 'toliko, kakor ,,uepremagan." Sprva je to ime pomenilo jeklo, še-le pozneje tudi kamen, ki se odlikuje od vseh drugih dragih karuenov zaradi svoje silne trdote. Zaradi te prednosti, in še posebno zaradi redkosti, nerazrnšenosti in osobitne sijajnosti, prvakuje demant raej vsemi drugimi dragirai kameni.
Demant je mej vsemi prirodninarai najtrje telo; njega nobena rudnina ne more obraziti, a on ogrebe vsako. Zato ga le z njegovim lastniin prahom bru-sijo in uglajajo.  Prirodopisci ga zaradi te lastnosti uvrščavajo na zadnjo stopinjo
v trdotnih gredeh. Da-si je demnnt tako trd, vender je krhak, ker se da streti in zdrobiti v prah. Ker ,je v eistem stanji ogljik, rekše tako telo, kakor so saje in oglje, izgori v najvefijem žarn. Lavoisier in Davy sta prva napvavila poskus, da sta demant sežgala v gorišči na polukrogli.
Kadar jc demant čist, brezbojen je in prozoren. Njogove ploskve se bloste in svitajo v najživejših barvah ter odbijajo luč. Ce ga drgnemo, postane elektrieen, vender elektrike no vodi, kar je vzrok, da ga ne morejo samodelski uapraviti. Wohler je iznašel način, da se napvavljajo demaati iz bora, ki ima veliko podobnost z ogljikora. Ti demanti se glede trdote, prozornosti in lomljenja luei lehko prispo-dabljajo pravim, sarao oblika je drugačna. Pravi demanti kristalujejo v osmereih, ki so pa redko razločno razviti. Ploskve so nainreč navadno izbokle. Naravni je garbast (raskav). Še-le izbrušen dobi krasoto, ki jo občudujemo na njom. Ako ga solnee nekoliko časa obseva, sveti se v terai. Tej prikazni pravimo, da fosforescuje.
Kako je demant nastal, ne vemo. Nahaja se vrasel v kameiiji. Ko kamenje razpade, izluščijo se dcnjanti in oblež^ mej peskom v naplavljenern produ.              
Pred 1728. 1. prihajali  so demanti  k naiu samo iz Indije.   Od tedaj pa iz    raznih krajev,  posebno iz Brazilije in Afrike.   Grki so ga dobivali  iz Perzije in         vzhodnje  Indije.  kder so se ukvarjali z izpiranjem demante noseSega proda vže zdavna.   V Aziji ga  mnogo dobivajo v Dekanu,  Bengalu in na otoku ,,Borneo". V najnovejšein času ga daje tudi Avstralija.
Brazilijska vlada je imela dobivaiije demaiitov dolgo v samotrštvu (monopolu). A zdaj jih srae vsakdo iskati proti gotovemu davku. V pokrajini, kjer dobivajo demant, je 150 kvadratnih milj velik, ograjen prostor pod načelnikom z ne-omejeno oblastjo. Kakih 8 do 10 upraviteljev zapoveduje po 200 zamorcera. Za-morci delajo od zore do mraka. Opoludne imajo po dve uri odpoeitka. Izpiranje proda se vrši v posebnih poslopjih. V notranjih prostorih teh poslopij so viseee ploskve razdeljene po deskah v ognjišča, katerih vsako stoji napošev. V vsakera takem prostorčku dela po jeden zamorec (črnec). Osem vktipe jih ima svojega paznika. Kadar kdo kak deraant najde, odda ga takoj pazniku, ki zvečer vse na-brane izroči upravitclju. t'e je zainorcu sreča mila, da najde deraant. ki tehta 17 72 karata, peljejo ga z venci nakitenega k upravitelju. Za deraant dobi novo obleko in prostost. Za 8^—10 karatov težek demant dobi k večjemu uovo obleko, za manjše ne dobi ničesar.
Demant se nahaja malo nc povsod, kjer je zlatonosen pesek. V novejšem času so ga zaslediJi v Avstraliji, v pokrajini BVictoria." V Afriki slovi dežela Orauge in ljudovlada Transvaalska.  Uralno gorovje ni posebne važnosti.
Neolikaa demaat se pozna po podobi, ki je malo ne vedno osmerec, k več-jerau 24 ploskveaik z okroglastimi ploskami in s posebnim sijajem, ki ga v to-likej meri ne najdemo pri nobenej rudnini. Zaradi raskavega površja ni popolnoma prozoren. arnpak rumenkast. Malo demantov je popolnoma čistih, brezbojnih kakor voda. Kristali zaklepajo pogosto razue stvari, kakor železni manganov okis, kre-menčeno prst in glino. Zato so mnogi črnikasti, višnjavkasti, rumenkasti. zelenkasti, rdeekasti, polni lis in peg in neprozorni. Cisti so navadno nianjši in zato nepri-merno dražji. Vredaost iu cena je zelo različna. Zavisna je od časovnih in državnih fl razmer iu redkosti.                                                                     (Konee pvikodnjie.)       ^^H