ITHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OK 'AMERICA, amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gitloi Z« V*ri (■ taarod — k« pravico in resnic« — od boja za katere je bil odgovo-n bivši diktator Pangalos, je Mati prižgala petrolejsko pečico, vnel se je petrolej v kani, držečo v rokah. — Hude opekline zadobila mati in njena dveletna hčerka. Farrell, Pa. (Izv.) — Težka nesreča je zadela slovensko družino Frank Cimpermana, živečo na 1298 Stambaugh Ave. Mrs. Ana Cimperman, stara 24 let, je prižgala petrolejsko pečico, njena dve leti stara hčerka Mildred je stala poleg nje. Plamen, ki je prišel od pečice, je pa povzročil, da se je vnel petrolej v kani, katero je mati držala v rokah. Na mah sta bili m.ati in otrok v plamenu, kajti goreča tekočina se je razlila po njunih oblekah. Nemeneč se za sebe, je mati hotela oteti le otroka, njen trud je bil zaman; zgledali ste kakor goreči živi baklji. Mati ni vedla kaj storiti, pograbila je otroka in bežala na dvorišče, konečno pa v skedenj ,kjer jo je našel sosed Matthes ,ki je slišal vpitje. O-bleka od obeh je popolnoma zgorela. "Rešite mojega otroka !" To so bile prve besede, ki jih je mati izpregovorila ko je stopil v skedenj sosed. Matthews hiti v hišo, kuhinja je bila vsa v plamenu. Naglo skoči k vodnjaku in natoči v škaf vode in začne gasiti, pogasil je toliko, da si je priboril pot v poleg stoječo spalno sobo, kjer je ležal šestmesečni otrok, za katerega ?'e bila mati v skrbeh. Otrok je bil nepoškodovan, ležal je v otročjem vozičku. Takoj nato se sosed povrne v skedenj-in z odejami odene nesrečno mater jin Mildred. Med tem so že prišli gasilci, ki so ogenj pogasili. Mater in Mildred so takoj odpeljali v Buhl bolnišnico, kjer imajo le malo upanja, da bi ozdraveli. Soprog, Frank Cimperman, delavec v tovarni za cinaste pločevine, je bil pri delu ko se je zgodila nesreča. Poleg Mil BRENNAN NA BOLNIŠKI POSTELJI. NOVI NAČRT VARENJA. Iz bolnišnice, kjer leži bolan, je Brennan govoril po radio. Govor so poslušali demokrati, zbrani na Beverly Hills, kjer s« imeli piknik. Chicago, 111— "Ljudstvo Ze-dinjenih držav se ne bo pokorilo postavi, katero se forsira le s strupom in puško." Tako je govoril George E. Brennan, kateri je bil nomini-ran za senatorja, v St. Joseph bolnišnici, kjer se zdravi. Govoril je na radio. Poslušali so ga v nedeljo popoldan demokrati zbrani v Beverly Hills Forest Preserve na letnem "Jef-fersonian" pikniku. Brennan je v svojem govoru pristašem med drugim tudi rekel, naj vztrajajo pri svoji zahtevi za modifikacijo Volstea-dovega zakona. Dasi je bilo slabo vreme, vendar se je vzlic temu zbrala velika množica in formalno odprla jesensko kampanjo. Veliki "amplifiers," to so slušala, so bila nastavljena na večih mestih, kjer se je vršil piknik, da so vjfi lahko slišali govor. Tamkaj je bil tudi, in sicer kol; predsednik, župan Dever. Govorilo je več govornikov, med temi tudi okrajni predsednik A. J. Cermak. Koncem govora je rekel Brennan: "Glas za mene pomeni glas za modifikacijo Volsteado-vega zakona. Glas proti meni je pa glas proti modifikaciji." SMRT ROMATT0YARNI i Cleveland, Ohio. — Žalostne smrti v tovarni je umrl v četrtek, 9. septembra ob 2. uri popoldne, rojak John Marolt, živeč na 977 Addison Rd., star 50 let. Zaposlen je bil v Fisher Slika nam pokazuje zadnjo novost v železnostavbinski industriji, ki obstoji iz električne priprave za varenje. Povzroča sicer veliko ropota, a služi dobro svojemu namenu. To novost so napravili v East Pittsburgh delavnici Westinghouse Electric & Manufacturing kompa-nije. sicilijanci so se hoteli vtihotapiti v zedi- njene drŽave. Halifax, N. S. — 200 Sicili-jancev je sedlo na limanice brezvestnim agentom, katerim so plačali do 10,000 lir vsak, da jih bodo vtihotapili v Zdr. dr. Kanadski stražniki so pa ne-kano preprečili in jih zajeli. IZKRCANJE ANGLEŠKIH GET Y HANKOW. Iz Jugoslavije POLEG KRIZ V JUGOSLAVIJI JE TUDI KRIZA V VINARSTVU. — TUDI ZA NIZKO CENO SE VINO TEŽKO PRODA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Vinska kriza v Jugoslaviji. V Jugoslaviji imajo vse polno kriz. Lastniki vinogradov tudi pravijo, da so v stiski, kajti vina ne morejo prodati zlahka, dasi ga nekateri ponujajo po 5 dinarjev liter. V takih razmerah vinogradnik ne more uspevati, priti mora na boben. Neko Angleška križarka Hawkins poročilo se glasi, da je vedno pristala v Hankow, kjer so več konzumentov za brezalko-se izkrcali mornarji, da varu- j holne sadne, oziroma grozdne jejo interese angleških dr-'soke, ki pa jih je težko dobiti, žavljanov. —o— Šanghaj, Kitajsko. — Proti-angleško gibanje v dolini ob nadprodukcija zavretih, to je Yangtze reki se širi. Angleška i alkoholnih vin, na drugi strani dasiravno ponujajo 100 do 200 odstotkov več kakor trgovci z navadnimi vini. Na eni strani KRIŽEM SVETA. — Oslo, Norveško. — Dve leti se že na Norveškem "pokorijo" prohibicijski postavi. Poročajo,'da je več pijancev sedaj kakor jih je bilo preje. Postava se krši, zločini množijo. Drugi mesec bodo zopet glasovali, naj se prohibicijska postava prekliče. — Newark, N. J. — V tukaj-šni mestni bolnišnici so umrle tri osebe, ker so pile strupeno žganje; pet nadaljnjih je pa ,bolnih, za katere tudi ni upanja, da bi ozdravele. — Sadovi prohibicije! — Carigrad, Turčija. — Turška vlada je zaprosila za članstvo pri ligi; ne bo pa preje pristopila, dokler se ji ne da tudi sedež v liginem svetu. — Sedalia, Mo. — Deputy šerif Cecil Jenkins iz Boonville je ustrelil do smrti W. Palmer-ja in Elbert Bardwella, ki sta na sumu, da sta bila v zvezi z bančnimi roparji, ki so 28. ju- vlada je uvidela, da je nevarnost za njene državljane resna, zato je poslala v Hankow kri-žarko Hawkins. Mornarji so se takoj izkrcali in podvzeli potrebne korake za varstvo angleških interesov. Sovražno gibanje je nastalo, ko so agitatorji porabili priliko za hujskanje napram Angležom, ko so slednji bili v boju s kantonskimi četami v bližini Wanhsien. Tudi proti Japoncem se je začelo sovražno gibanje, vendar ne v tako veliki meri, kakor napram Angležem. Tudi Japonci pošiljajo bojne ladje na mesto, kjer so pri rokah za vse slučaje. Kakor se sliši, Japonska le opazuje konflikt med Angleži in Kitajci, ne bo pa vmes posegla, ker si želi, da bi ta boj oslabel angleško trgovino v okolici Yangtze, kakor se je to zgodilo v okolici Kantona. silno povpraševanje po brezal koholnem grozdnem soku, kateremu ni mogoče ugoditi. Treba se pa bo temu privaditi, kajti pokret treznosti tudi v Jugoslaviji stalno raste in se posebno med preprostim ljudstvom vedno hitreje širi prepričanje, da narod propada v pijančevanju. -o- Nesreča z motociklom. V četrtek, 19. avgusta popoldne se je vračal z motociklom iz Kranja na Jezersko Peter Virnik, sin posestnika in lesnega trgovca Josipa Virnika. Na državni cesti na Jezerskem re-novirajo most. Začasni most zakriva poleg stoječa ograja, na podrtem mostu pa ni bilo nobene svarilne luči, kar je bilo Vir-niku v veliko nesrečo. Ustavil se je namreč spotoma na žagi družini. Body tovarni, in sicer pri raz-dred, so še trije mali otroci v kladanju blaga iz železniškega voza. Nesreča je pa hotela, da je prijel za podaljšano električno žico, pri tem pa je dobil sunek od elektrike. Padel je mr- Poročevalec. SESTRA KRALJA BREZ SREDSTEV. London, Anglija. — Sestra angleškega kralja, vojvodinja Fife, je zašla v denarne stiske in je bila primorana prodati zbirko slik Romneya, ki so, kakor pravi poročilo, neprecenljive vrednosti. Prodala je tudi več kosov pohištva, od katerega se ni rada ločila. tev po tleh. Pokojni je bival v ^poročil vdovo Mrs. Amando Ameriki 25 let. Doma je bil iz Spivey, ki je dosegla lepo sta- zavladal v deželi mir. Ta mir je pa le na videz. Poročilo pravi, kjer imajo častniki svoje prste v politiki, tam sedijo na smodniku. Turčija se najbolj zanima za grške notranje razmere. Med obema državama so še številna vprašanja, ki še č.akajo re-,šitve. ' na Spodnjem Jezerskem in se London, Anglija. — Trije a- zakasnil toliko, da je vozil proti omenjenemu mostu, ko se je meriški topovni čolni so zajeti v Sawtow pristanišču na južnem Kitajskem, ker so kanton-ske čete položile mine in s tem plovbo onemogočile. -o- DELAVSKI AGENT OBDOL-ZEN UMORA. Chicago, 111. — Ray Tagney, "business agent," je bil spoznan kot morilec kontraktorja Morris Markowitza. Prijet je i bil v stanovanju neke ženske, lna oropali banko v Pleasant . , , . . , . , , -r< ljali po teh-hs cenah: 500 Din --1 MS 1,000 " _P »8« W00 " 14615 ; 5,000 * I «.00 10.000 " -1143.00 100 lir _____ 200 Ur — 500 lir __ 1000 lir___ 4.05 _$ 7.75 .$18.50 -$35.75 Pd veSSb CVQt*h poseben popust Po&tnina Js v <*k cenah is vraču- Tri osebe utonile. Hrvatovi iz Ižakovic v Prek-murju so hoteli prepeljati na drugo stran Mure vejevje. V avtomobila (čolnu jih je peljal brodar. Med cev. Perzijska vlada jim gre v' za trenotek vzela vid vozniku (vožnjo se je veslo zlomilo in ta-vsakem oziru na roko. I busa. ko je bil čoln prepuščen na mi- Zaradl tjustiatottld cefl J« nemo soi« vnaprej cwT'jtMmti so c«n« dam, ko omar sprejmemo. Nakazila u bnrriuMo pb poitl kV pa brsolavnp. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma In poliljke naslovite hJ! ZAKRAJSEK % CESARK 455 W. 42nd ST- NEW YORK, M. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izbaja V9ak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nasknr uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta Naročnina: ..$5.00 2.50 Za Chicago, Kanado in ljvropo: Za celo leto _________________6.00 Za pol leta _________________________________ 3.00 The first and the oldest Slo« venian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, liion-day, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription!: ror one year-------------- ■"or half a year- ...$5.00 ... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____________ 6.00 For half a year — __3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo a« vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. Kampanja Zap. Slov. Zveze. Glavni odborniki Zapadne Slovanske Zveze, kakor tudi lokalni uradniki krajevnih društev vodijo to leto živahno kampanjo za povečanje svoje ugledne organizacije v članstvu. Uspeh te kampanje je v proporciji precej ugoden, če pomislimo na delokrog in njegov obseg te organizacije. Mesec september je važni mesec te živahne in menda v resnici največje kampanje v zgodovini te ugledne in vrle slovenske podporne organizacije. Zakaj je mesec september tako važen? Zato, ker je v tem mesecu organizacija razpisala prosto vstopnino vsem, ki se pridružijo pod njeno zastavo tekom meseca septembra. Pristopnine v razne organizacije so visoke. Teh se marsikdo boji. Naši ljudje so povečini navadni delavci, ki si svoj kruh le težko služijo pri težkem delu. Zato je umevno, da se velikih izdatkov vsak boji, ker se jih mora radi razmer, v katerih živi. Zato je za take velika važnost, kadar se mu nudi priti v organizacijo ceneje kot navadno. In taka prilika se nudi prav te dni slovenskim delavcem po Ameriki pri ugledni Zapadni Slovanski Zvezi, ki posluje v Denverju, Colorado. Zapadna Slov .l^ka Zveza je sicer mala v primeru z večjimi podpornimi organizacijami. A v proporciji je ravno tako dobra in morda še boljša kot druge. Solventna je. In vsaka organizacija, ki je solventna,- je dobra, ker je na dobri finančni podlagi, to je taki, kakoršno zahteva državna in zvezna postava od podpornih organizacij. Z.S.Z. je taka in zato je vredna vsega priporočila. Tekom meseca septembra je pri Zapadni Slovanski Zvezi prost pristop. Lepa prilika je to za vsakega. Finančna korist za one, ki bodo te dni pristopili pod njeno okrilje. Za ustanovitev novega društva je treba le osem članov (ic). Kjer še nimate podružnice Z.S.Z., jo te dni lahko ustanovite. Pišite takoj na Mr. Anton Jeršina, 4825 Washington St., Denver, Colo., naj vam pošlje potrebne listine in društvo ustanovite. Ustanovite ga ta mesec, v katerem je prosta pristopnina. Rojaki, vaša korist je, če pristopite ta mesec pod njeno okrilje. Zapadni Slovanski Zvezi pa čestitamo na lepem finančnem, kakor tudi članskem uspehu, ki ga je dosegla tekom zadnjih časov. Le tako naprej, s pogumno agitacijo za večjo in močnejšo Zapadno Slovansko Zvezo! marske ustave. Pokret za združitev ne pomenja velike nevarnosti le za vzhodne države v Evropi, ampak tudi za Francijo. Francija in Nemčija nista krvaveli štiri leta zato, da bi končno trpeli še večjo Nemčijo, kot je bila ,pred vojno. Tudi Anglija je spoznala, kje tiči nevarnost, ker bi se z združitvijo Avstrije z Nemčijo zaprla dunavska kotlina in bi tako nastala barijera proti vzhodni Evropi. Isto velja tudi za Češkoslovaško, Poljsko in Rumunijo, ki se morajo le bati povečanja Nemčije. Zato so tudi odločno nastopile proti združitveni misli, ker bi bile sicer ločene od Francije. Zlasti mora biti vznemirjena z oborožitvijo Češkoslovaška. Ni dvoma, da si tudi Italija ne želi skupne meje z Nemčijo,.ker je znano, da ta država ni prijetna soseda. Švica bi takisto le nerada videla, ako bi se Nemčija raztegnila do Predarlskega. Po mnenju Helseya ni dovolj jamstva v tem, da se odpravi člen 61. weimarske ustave, ki je mogel prodreti 1. 1919. vsled sklepa veleposlaniške konference. Interesirane države naj pazijo, da bodo mogle v danem trenutku preprečiti misel združitve Nemčije in Avstrije. Iz delavskih krogov. do vrgel, pa bi še iz vode molila roko in kazala, da se striže SLOVENSKA OBRT NARAŠČA V CHICAGI. Chicago, III. trava. I, kaj se če, so pač neka-Te dni je otvoril naš rojak teri ljudje hudo trmasti in ima-Mr. Andrej Glavač skupaj z 'jo lio za čast, če so trmasti in so nam Slovencem dobro znanim še ponosni in "štole" na to. Pa Frank Palaczem krasni pogreb- naj bodo! Jaz pa le to pravim, ni zavod v hiši rojaka Mr. Leo pustite vsakemu nekolko vese-Mladiča na 22. cesti, med Lin- lja. Saj pravijo, da je še mogo-coln in Robey Streetom. Zavod čen cesar Nero imel to veselje, je popolnoma moderno oprem- jda je rad muhe lovil po svoji ljen in ima tudi predpisano palači, pa je bil ponosen na to "Chapel." Mr. Glavača Slovencem treba še-le priporočati. Vsi ga poznamo in vemo, da je vreden vse naše podpore. Njegova po- in je vsaki Večer dal razglasiti ni ,po mestu Rimu, koliko muh je ubil. Ja, pa* je rekla Jernačeva Mica, da je bila v petek povablje- strežba je bila dosedaj vsikdar na od g. župnika na "suprajz točna in njegove cene vsikdar parti," da se je prav lepo "na-zmerne. Tudi je mož, ki je vsi- Ipucala" in svoje "babane" lase kdar pripravljen pomagati vsa- 'si je lepo navila, da bi bila za kemu, komur le more. Za na- | parti lepši. Pa je prišla na par-predek naše naselbine je že ve- ,ty, pa ni bilo nič pripravljeno liko storil. Zato ga bodo vsi ro- za parti, samo gospod župnik jaki gotovo v prihodnje še bolj so kazali neke lepe skledice in klicali v potrebi, kakor do se- šalice in škatljice, katere baje daj. — Njegov partner, Mr. Fr. Palacz, ni naši naselbini tujec. Vsi ga poznamo in vsi ga imamo radi. Kadarkoli se je šlo za napredek in korist naselbine, je moramo dobiti vsi in da bo potem suprajz parti, ko bomo bazar končali. Je pa dejala Jernačeva Mica, da takega bazarja kot bo letos pri nas, ga pa tudi bil vsikdar mož na mestu. Zato iše ni bilo ne v Chicagi, ne na ce- Velike Nemčije se vsi bojijo. Te dni se evropejski tisk intenzivno bavi z nemško politiko, ki stremi za tem, da bi se Avstrija priklopila k Nemčiji. Vsakovrstni komentarji prihajajo na dan, ki razpravljajo o tem vprašanju. Pariški "Journal" prinaša članek izpod peresa novinarja Helseya, ki je prepotoval zadnje mesece balkanske države, potem pa Nemčijo in Avstrijo, v katerem se bavi s priključitve-nim vprašanjem. Helsey najprej ugotavlja, da ne sede veliki zagovorniki združitve na Dunaju, ampak v Berlinu, odkoder vodijo vso propagando. Ne samo v Avstriji, ampak tudi v drugih državah skušajo vplivati na javno mnenje in nameravajo celo v francoski javnosti propagirati misel združitve Nemčije in Avstrije. Sicer pa ta misel ni nova. Že knez Lichnowski se je leta 1898. domenil z merodajnimi činitelji, da bo propagiral idejo združitve. Kasneje, ko je bil v Nemčiji na krmilu knez Btilow, se jim ni tako mudilo, ker niso hoteli z združitvijo oja-čiti katoličanstva v Nemčiji. List se bavi potem z vlogo, ki jo je igrala Avstrija proti koncu vojne in pravi, da je zopet povzela misel združitve nemška republika in jo tudi svečano dokumentirala v členu 61. wei- ga bomo rojaki gotovo radi klicali o priliki smrti. Vse pogrebe, katere je do sedaj vodil, jih je vodil na splošno zadovolj-nost in vsak je bil zadovoljen z njim. Sedaj je prišel v naselbino med nas, sedaj ga ima v svoji sredi in zato bomo ob prilikah smrti klicali samo njega. Poročevalec. -o- CIBROV J02EL DA V "CAJ-iTENGE" JERNACOVO MICO. Chicago, III. Pa je "djala" Jernačeva Mi-(ca un dan, ko sem jo srečal tam ,na vogal Lincoln in 22. Streeta, jda je Chicaga fest, da se kar najbolj se postavi, kadar se je res treba postaviti. Vengava ,Urša je pa še celo trdila, da je Chicaga še "ta nargurši" izmed vseh. Seveda sta nekoliko predeč povedali, ker je kdo drugi tudi še "nargurši." Seveda Jernačeva Mica, pa saj veste, kakšna je. Ta svoje bo trdila in trdila, pa če bi jo kdo tudi v vo- lem svetu. Pa ji je Vengava Urša povedala, da to ne bo bazar, da bo to "Indoor karneval," da bo to nekaj takega, kar še nikdar ni bilo. Septembra 25., v soboto večer, in 26., v nedeljo, je dejala Jernačeva Mica, da mora priti v našo šolsko dvorano vsakdo, kdor ima le količ-kanj revmatizma, tako da se bo dobro imel in se toliko smejal, da bo takoj ves revmatizem izgubil. Kdor ne verjame, naj pa pride poskusit. Pa še kakšna reč bo! Tam gor na "Roof gar-denu," na strehi naše šole, bo Mr. Inč imel velikanski cirkus, ki se mu "bingo" pravi. Kdor bo hotel tja gori iti, se bo moral dvakrat prepasati, da ne bo od smeha počil in pa veliko vrečo mora seboj prinesti, da bo nesel domov bingo dobitke. Pa kaj bo še vse na strehi, vsega še povedati ni smela. Pol je pa Vengava Urša rekla, da bo to vse nekaj posebnega, da Chieaga kaj takega še ni videla. Pa je Rudarska stavka v Angliji. Po poročilih iz Anglije se rudarska stavka nadaljuje. Ope-rajtoyji vztrajajo v svoji trdovratni protidelavski politiki ne meneč se za usodo premogarjev in njihovih obubožanih družin. Nobenega znamenja še ni, da bi se stavka v kratkem končala. Vlada, ki je pri generalni stavki imela tako glasno besedo, je sedaj popolnoma utihnila in moralno podpira celo premo-garske magnate. Rudarji so prepuščeni nemili usodi. Še več, operatorji so zdaj začeli voditi tuintam posamezna lokalna pogajanja med lokalnimi stavkar-ji, kjer jim obljubujejo vse mogoče stvari, samo da bi na ta način zrušili delavsko solidarnost in enotno fronto angleških rudarjev. Seveda, da se angleški rudarji le malo menijo za ,te ponudbe. Poročila pravijo, da se jih je nekje le nekaj ma-.lega odzvalo tem pozivom, a v .splošnem stojijo rudarji trdno V enotni fronti in so pripravljeni če potreba na največje žrtve v boju za svoje pravice. Richmondalski premogarji zmagali. V Richmondale blizu Forest |City, Pa., so te dni odšli na ■ stavko tamošnji premogarji, po [številu nekaj nad 200. Vzrok stavke je bil spor med unijskimi rudarji in premogovniško družbo, ki je imela baje zaposlenih tudi nekaj neunijskih delavcev in poleg tega so imeli premogarji proti družbi pritožbe, da niso dobivali rednih kar, t. j. vozov, na katere nalagajo na jamah premog. Stavka je trajala le 4 dni in ko so dospeli zastopniki organiziranih premogarjev, so po kratkem sestanku prišli do sporazuma z zastopniki družbe, katera je obljubila, da bo odslej imela zaposlene le unijske premogarje, kakor tudi glede jamskih kar so prišli do sporazuma. Zadnji teden so se že vsi vrnili na delo in med premogarji in družbi vlada mir in sporazum. * * »H Stavka gledaliških godbenikov končana. Kakor znano, so na Labor Day odšli na stavko v Chicagi vsi gledališki godbeniki. Ker so s tem takoj dobila vsa gledališča mrtvo in pusto lice, so že po treh dneh prišli do sporazuma. Posamezniki in družbe, ki la-stujejo gledališča, so uniji mu-zikantov ugodili in jim dali $4.50 poviška tedensko. Pogodbo so podpirali za tri leta. Mu-zikanti bodo prejemali sedaj $87 tedensko. * * * Letno zborovanje illinoiških organiziranih delavcev. Zadnji pondeljek, 13. sept., so se zbrali v Streator, 111., zastopniki za letno konvencijo organiziranega delavstva države Illinois pripadajoči pod okrilje Ameriške delavske federacije. Konvencija ima za rešiti več zelo važnih.vprašanj, kakor se poroča. Pričakuje se tudi viharnih debat in razprav radi nekaterih delavskih voditeljev. * * * Sporazum med delavci pouličnih in naduličnih železnic in družbo dosežen. * Kakor znano, je pred nedol-gim skoro grozila stavka na pouličnih in naduličnih železnicah v Chicagi. Sporne točke, radi katerih je nastal nesporazum, so bile nato predložene arbitra-cijski komisiji, ki je sedaj iste uravnala. Govorilo se je, da so zahtevali delavci 5c povišanja na uro, a družbe pa so baje od svoje strani nameravale znižati plače delavcem za 5c na uro. Te trditve so sedaj dementira-ne in pravijo, da teh zahtev niso predložili niti delavci ne družbe. Dobili pa so delavci za-varovalninslce ugodnosti za slučaj smrti in bolezni, katerih dosedaj v tej meri niso bili deležni. Tako n. pr. sedanji dogovor daje delavcem zavarovalnino $1000, katere premijo plača družba. Delavec, oz. dediči so upravičeni do smrtnine ne preje, kakor po dobi treh mesecev, ko nastopi službo. Enako je določena bolniška podpora za delavce po $20 na teden, ki }e plačljiva po dobi sedmih dni bolezni in traja 26 tednov. Do te bolniške podpore so delavci opravičeni šele po enem letu službe. l?ogodba je veljavna za dobo en|ga leta, nakar se mora zopet ponoviti. Seveda se govori, da delavci samo s temi pridobitvami niso zadovoljni. Pričakuje se radi tega baje ostrih razprav na prihodnjih organizacijskih sejah pouličnih in naduličnih delavcev. MM rekla, da so birtova mama tam od Zeksarbirta z Dunajske ceste že na poti, d-a bodo prišli za to slavnost v kuhinjo in bodo o-skrbeli kuhinjo in pripravili klobase in klobasice in jeterca in ledvice in še "vampe." In bir-tov oče od Zelene race so že tudi na poti, da bodo skrbeli^za žejna grla prav po predpisih naše slavne prohibicije. In pa seveda našo dobro Šon-tatovo mamo, to pa tako poznate in veste, da v celi Ameriki ne zna nobena kuharica tako nebeško dobre kave skuhati, kakor oni. In so že kupili nove piskre, da ga bodo dpvolj na-kuhali. Tako sem torej vse to izvedel in mi je Jernačeva Mica povedala in Vengava Urša pa potrdila, zato pa vem, 'da bo vse to res in se že naprej veselim, da bomo imeli tak "good time" pri nas. Chicažani, vi se pa le vsi pripravite in pridite. Vaš Cibrov Jo žel. -o- Poročnik Havard je tekom enega leta prebil 935 ur v zraku. Preletel je nad 75,000 milj ali 120 tisoč kilometrov. Dobro je povedal. Farmar je prišel v New York in se je peljal s poulično karo. Ker je bilo tesno in je on sedel, nekatere ženske pa so stale, ga je sprevodnik pozval, naj napravi mesto neki gospej, kar je farmar radevolje storil. Gospa pa je zavrnila prijaznost: "Na ta topli sedež se pa res ne vse-dem!" Farmar pa ji je odgovoril: "Kaj mislite, da bom zavoljo vas še mrzle obkladke seboj nosil!" * * * Malenkosti delajo neprilike. Tako sta se razgovarjala dva prijatelja. In eden je podal dokaz: "Res je tako! Ko sem sinoči šel vinjen domov, sem svo- • jo hišo hitro našel, a luknjice za ključ nisem mogel najti, da mi je moral policaj pomagati!" * * m Pa le morejo biti ljudje na luni. Prvi potepuh: "Čuješ ti, pravijo, da so res ljudje na luni, pa še bolj nas poznajo kot mi nje!" — Drugi potepuh: "Najbrže bo res. Kajti kadar v mesečini grem kam krast, se mi vedno zdi, da me nekdo opazuje!" * * * Škof prihajajo! V nekem kraju je učitelj kaznoval porednega dečka s tem, da ga je postavil pred šolo klečat! Pa je prišla mimo neka ženska in ga je vprašala, kaj tu kleči. Fantek se je pa odrezal: "Škof prihajajo, pa bodo dali blagoslov!" In ženska je hitro pokleknila k dečku. Vsakega, ki je šel mimo, sta ustavila, da je pokleknil zraven in kmalu je klečalo že pol vasi in čakalo na škofa. Ko je bilo konec šole, je prišel učitelj po fantka. Kako se je začudil, ko je videl, koliko ljudi kleči pred šolo. Ko je TZVffttl, i?-* itajgre, ni upal po' vedati, da jih" je fantek potegnil, pa je rekel: "Ravnokar je prišla pošta, da ne pridejo skozi naš gospod škof!" In je tako rešil fantka pred množico, a sam mu jih je naštel dvajset in pet. ♦ * Dober razloček. Silno vesten in natančen jud pride k rabin-cu (judovskemu duhovniku) in ga vpraša: "Ali smem na sveti sobotni dan ubiti bolho?" — Po kratkem premišljevanju odgovori rabinec: "Da, smeš!" —-Potem vpraša jud nadalje: "Ali je pa dovoljeno tak dan ubiti' tudi uš, ne da bi se kaj pregrešil zoper svetost sobote?" — "To pa ni dovoljeno; s tem bi se pregrešil!" — Jud debelo gleda, a rabinec mu stvar pojasni takole: "Bolho smeš ubiti zato, ker ti bolha lahko na sveti sobotni dan proč skoči; uš pa ne, ker ta tako ostane pri tebi..." -o- — Največji vojak v službi Strica Sama je Henry Koen-ders, star 35 let, iz Milwaukee, Wis. Meri 6 čevljev in 7 palcev. « Prof. Fr. Pengov: SLON "MATI GUJ" UPORNIK. Humoreska. (Dalje.) Gospodar pokima in gonjač izgine v goščavi. Mati Guj pa jo mahne mirno v gozd, k navajenemu delu. Hibun je ravnal ž njim kolikor mogoče prijazno in pozorno, pa vendar se je zdeio, kakor da se čuti orjak zapuščenega in nesrečnega. Hibun mu je znašal najboljše rastlinsko gomoJ. -i slaščico in ga je šče-getal pod brado; mali Hibunov otročiček se je po končanem delu ž njim igral in uganjal norčije, Hibunova žena pa se mu je sladkala z besedami: "Moj ljubček! Luč vsega sveta!" in podobnimi indijskimi pretiravanji. Pa tudi to ni genilo Mati Guja, ki je bil zakrknjen star fant, kakor Decsa, njegov gospodar, in ni imel prav nobenega smisla za rodbinske nežnosti. Mati Guj je koprnel samo po tem, da bi dobil ijpet luči svojega sveta — žganja in svojega rakije pijanega gospodarja, njegove divje udarce, pa tudi njegovo divjo ljubezen! Pri tem je pa vendar opravljal svoje delo popolnoma dobro, tako da so se vsi čudili. Mej tem se je pa potikal Deesa po širnem svetu in med neprestanim popivanjem in zapravljanjem po veselicah popolnoma pozabil, da je že potekel čas cfopusta. Prišlo je jutro enajstega dne, a na plantaži ni bilo po Deesi ne duha ne sluha. Kakor zadnjih deset dni, tako so odvezali Mati Guja tudi ta dan, da gre nadaljevat svoje delo in trpljenje. A ti, ki so mu odločevali danes usodo, so se zmotili. Z desetim dnem je minul zanj čas odločen za delo: Mati Guj je pričel "stavkati!" Pometal je s sebe vrvi, kakor bi hotel reči: "Kaj me to briga!" ozrl se je z višine na Hihuna, stresel ramena in odšel mirno iz gozda, na izprehod, kakor človek, ki ima drugje dovolj opraviti. "Hej! hej! prosim. Ti tam, nazaj!" je jel kričati Hibun. "Ali mi greš precej sem, gorato motovilo in me dvigneš na svoj hrbet! Za Boga te prosim, vrni se, nebeška zarja planin, krasota Indije, vrni se ali pa ti odsekam vse nohtove tvojih debelih prstov!" Mati Guj se vljudno zagrohoče, a ne uboga. Hibun dirja za njim, kar ga neso noge in vrže nanj močan konopec, da bi ga vjel. Toda Mati Guj razpne grozeče oba uhlja in ker je Hibun Vedel, da to ne pomenja nič dobrega, ga izkuša pregovoriti prijateljsko: "No, tovariš, ne uganjaj vendar neumnosti! In poberi se mi urno na delo, lenuh!" "Hrrrumpf!" je odgovoril Mati Guj in to je bilo vse! — To in pa grozeče napeta uhlja! — Nato si je Mati ^uj mirno ulomil z drevesa vejo kot ogromen zobotrebec za zobe in pohajkoval po trati, smejoč se drugim slonom, ki so se trudili s štori v potu svojega obraza! Hibun teče, ves iz sebe od jeze, k plan-tažniku, da mu naznani, kaj se godi in ta prihiti takoj z močnim korobačem, da obrne uporniku glavo zopet na pravo plat. — Mati Guj pa je izkazal dobremu gospodarju hipoma čast s tem, da ga 'je "spremil" hitro iz gozda ven in mu šel tesno za petami, neprestano mu pevajoč slovo s svojim -"vhrrrump l" dokler ni dosegel gospodar brez sape svoje vendar pol milje daleč. Potem se je vstopil pred hišo in pazil, da bi nihče ne ušel iz nje, zraven pa zadovoljno renčal v brado, kakor imajo pač sloni navado. "Le čakaj, pošast!" ga je zmerjal posestnik: "Dobiš jih po danki, kakršnih še noben slon ni občutil!" Takoj ukaže svojim ljudem, da naj izpuste na Mati Guja dva največja privajena slona "Kala Naga" in "Nazima," ki so ju uporabljali za krotenje in kaznovanje upornih debelokožcev in je gledal skozi okno, kako bijeta orjaška ha-bana (štorkleža) našega revolucionarnega Guja s seženj dolgimi verigami. Kala Nag in Nazim zagrabita s trobcem vsak svojo verigo in prišedši pred hišo po- izkušata, da bi dobila Mati Guja v sredo med se. Toda Mati Guj, ki še vseh 39 let svojega življenja ni bil nikdar bičan in tudi ni občutil v sebi nobene želje po takih izkušnjah, je pozdravil Kala Naga s tem, da je besno zamahnil s svojimi groznimi okli. ki sta bili sposobni, da ž njima na mah razpara nasprotniku trebuh.! In stari, brezzobi Kala Nag, ki je bil že davno izgubil svoji okli, je uvidel, da je najbolje, ako se takoj pomakne v ozadje, pri tem pa se je delal, kot bi bil vzel težko verigo seboj samo za parado! — Drugi slon, Nazim, si Pa v teh okoliščinah ni upal niti v bližino; takoj se je vrnil nazaj v svojo ograjo, očivid-no ni bil razpoložen zato, da bi na vse zgodaj delil Mati Guju batine. Tako je ostal Mati Guj zmagovalec na celi črti in vesel je šetal nazaj proti gozdu, dobro se zavedajoč, da z odvezanim slonom, k'i ne mara delati, ne opravi cel polk plantažnikov prav ničesar. (Dalje prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC" Zapadna Slovanska WWMW»»Wf»»»»»»»WWI Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. 'J'olo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. I Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building;, Pueblo, Cola NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 7s-t St., Cleveland, Ohio. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO; "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške J nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Bom in šola. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- , gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- ' štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa i Pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ) IZ URADA GL. TAJNIKA ZAPADNE SLOV. ZVEZE. Cenjeno članstvo:—Kev se naš vi'hovni zdravnik dr. J. F. Sne-dec ni še povrnil s počitnic, v'am naznanjam, da bodo čeki, kakor tudi mesečna poročila se ^alo zakasnela, kajti vse proš-^e so zadržane v njegovem Uradu. Vam naznanjam, da kakor hitro bom dobil/omenjene Prošnje od vrhovnega zdravnika, bom nemudoma naredil čeke vsem prizadetim članom ter Vse drugo sem že pisal v prejšnjih številkah. Toda če še kakemu članu (ici) ali kakemu rojaku ni kaj na jasnem, sem vam vsem na razpolago vsaki čas, da vam dam vse potrebne informacije. Upam, da sedanja kampanja se bo obnesla z največjim uspehom, kajti ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi vsi Slovenci in Hrvati ne spadali v ZSZ., v or- tete razposlal na določena me- ganizacijo, ki je nepristranska, sta brez nadaljnih ovir. v organizacijo, ki vam daje rav- Ker je naš vrhovni zdravnik bil v preteklosti vedno točen, Sem prepričan, da ne bo nihče Godrnjal, ker bo ček malo po-2fieje prišel kakor po navadi. Nadalje vas še enkrat opornicam, d&, velika kampanja je jk Vedno odprta. Najboljša pri-'°žnoat sa pridobiti nove člane v !>aša društva, kakor tudi ustavljati nova društva, se nam ^di V tekočem mesecu, kajti no toliko ali pa še več podpor za nižje asesmente, kakor plačujete pri drugih organizacijah. In poleg vsega tega pa lahko poveste vsakemu novopristo-pilemu članu, da smo solventni ter da stojimo na močni finančni podlagi. Zato sem prepričan, da bomo šli vsi na delo ter pridobili vsak najmanj po enega novega člana v tekočem mesecu, ali pa vsaj v tekoči kampa- to je bilo ubijanje človeka v človeku. Človek ni nema živina, da bi ubogal brez besede in bi se pokoraval brez razuma in brez misli. »Človeka je Bog obdaril z razumom, da lahko misli in razmišlja o vsem. In vidite, vse to nasilje ni moglo uničiti človekovega ponosa, ni moglo preprečiti, da bi narod ne izpregledal in videl, da ni njegova dolžnost samo, da uboga, ampak tudi, da o vsem razmišlja. Vstopnina je olajšana novo- nji, koja se zaključi z dnem 31. Mstoplim članom v tekočem decembra t. 1. Mesecu in nagrada prijavitelju Vse bratsko pozdravljam ter Novega člana je še vedno po $2 ostajam Vaš za najuspešnejšo Vsakega kandidata, ki hoče kampanjo, Pristopiti v ZSZ. Anthony Jeršin, gl. tajnik. -o-- DOPIS. URADA DR. SLOVAN ST. 3 Z.S.Z. Pueblo, Colo. Na seji dne 22. avgusta je bi-sklenjeno, de bo društvena yeselica dne 11. septembra, ker ^ pa tisti večer bil cerkveni P'knik, je pa veselični odbor 'sto prestavil na soboto večer, septembra, ob 8. uri zvečer. Shustarjeva orkestra bo igra-v sv. Jožefa dvorani, vstopna bo 50c za moške, 10c pa ženske, to pa zato, ker se ?°jo dale nagrade: prva, druga tretja, in sicer tistim, ki bojo Srečni. Vse člane dr. Slovan se s tem Potom vabi, da se udeleže te Plesne veselice, ker dr. Slovan dolgo ni nič plesa imelo. Na °j veselici lahko pokažemo, da Sm° živi in s tem lahko dobimo n(;kaj novih članov, posebno ta ^esec, ker vstopnina v društvo Je prosta. Toraj bratje in sestre na svi- ^nje v soboto večer, dne 18. ^Ptembra v sv. Jožefa dvorani. Za naše malčke je zopet prišla resna doba. Po veselem in brezskrbnem življenju med počitnicami j#ih vidimo zdaj dan na dan stopati zamišljenih glav, z bremenom knjig pod roko, proti hramu učenosti. Starši, zlasti tisti, ki imajo po več o-trok v hiši, so večinoma veseli, da se je zopet začelo šolsko leto. Otroke namreč, na katere so morali sami paziti tekom počitnic, zdaj oddajo drugemu pazniku, na katerega se popolnoma zanesejo — šoli. In tako jim je čez dan ena skrb z glave. Prav je, da se starši veselijo, ko odpravljajo svoje otroke v šolo, a ni prav, ako se veselijo le iz gori omenjenega vzroka. Glavni povod njih veselju bi morala biti zavest, da se jim je zopet približala tovarišica, ki jim bo pomagala vzgajati njih otroke. Da, šola je v prvi vrsti pozvana, da iz deteta z odgojo napravi človeka. Otrok ne hodi v šolo samo zato, da se nauči či-tati, pisati in računati, ne, čita-ti, pisati in računati se uči zato, da ga ta nauk napravi za člo-veka-poštenjaka, človeka na svojem mestu, koristnega človeški družbi. Glavna skrb šole je, da ne vzgaja otroka samo za danes ali jutri, ampak da vzgaja v njem človeka, ki bo šele nastal iz njega. A otrok je mali človek in ne obstoja zato posebno poštenje za otroke in posebno za odrastle. Današnja šola se precej razlikuje od šol pred nekoliko desetletji. Vem, da si marsikdo izmed vas, starišev, misli: "Ej, drugačni so bili nekdaj časi, ko smo za vsako najjnanjšo po-greško dobili batine. Šolske sobe brez šopa brezovk si sploh misliti nismo mogli. Kak strah in poslušnost je tedaj vladala v šoli. Ko je otrok srečal učitelja, mu je strahu skoraj kri zamrz-! nje stremljenju. Dom in šola nila po žilah. Tedaj se je dela- morata iti složno in sporazum-lo! A nova današnja.šola? Kak- no drug z drugim, drugače ne šna šola je to, brez palice in bo uspeha pri vzgoji. Kar otro-brez strahu?" ka šola nauči, tega naj starši ne Dragi prijatelji, premislimo skušajo v njem pobiti, malo te stare čase. V stari dobi, V neki šoli je učitelj več-pred kakimi sto leti, ni bilo niti krat pripovedoval učencem o volitev, niti politike med naro- škodljivosti pijančevanja in o Deček ni vedel, naj-li verjame očetu ali meni — domu ali šoli. ! Iz tega vzgleda izprevidite, kako daleč dovede nesoglasje med domom in šolo. Je ravno tako, kakor bi dva gospodarja orala eno in isto njivo ob istem času in bi eden vsejal nanjo pšenico, a drugi koruzo. Na tej njjvi bi ne obrodila niti pšenica, niti koruza. Tako tudi iz o-troka ne bo nikoli pravega človeka, ako bo šola sejala vanj druge nauke, a dom zopet druge. Šola in dom morata iti roka v roki drug z drugim. Starši bi morali večkrat povprašati v šo-Na ta način se je povsem pre- li o stanju svojega otroka, ka-obrazilo ljudsko mišljenje. Do- ko se uči in kako uspeva. Bodi-čim so nekdaj kralji in cesarji te prepričani, da bo učitelja to samolastno in po svoji volji vladali in je narod, izvzemši nekoliko velikašev, ostal brezpraven in moral samo slepo slušati ter se pokoravati, se morajo danes kralji nasprotno pokoravati zakonom, katere je postavil narod po svojih izvoljenih poslancih. Dočim je nekdaj zadostovalo, da je znal človek ubogati, se danes zahteva, da zna vsak posameznik zdravo in pošteno misliti in se brez sile, brez nasilja'in brez batin pokoravati temu, kar je sam uredil in sam odločil. Današnji otroci so jutrišnji ljudje. Zato je šola poklicana, da odgaja danes otroke v takem duhu, da se bodo znali jutri kot ljudje iz proste volje in po svojem razumu pokoravati predpisom in zakonom, in ne, da bi ubogali samo pest in palico. Zato se današnja šola čim manj poslužuje pali- le veselilo. Kadar pride otrok iz šole, ga je treba vprašati, kaj je v šoli delal, o čem je govoril u-čitelj, kaj so čitali, kaj računali itd.? Tako bo dom nadaljeval in izpopolnjeval delo šole. Ko bo otrok videl, da se starši zanimajo za to, kaj se v šoli godi, bo dobil več veselja do šole, raje in marljivejše se bo učil, a naukov, pridobljenih v šoli, ne bo pozabil, ker si jih bo s pripovedovanjem in ponavljanjem doma bolj temeljito vtisnil v spomin. Na ta način ne bomo v življenju srečavali ljudi, ki po preteku par let, odkar so zapustili šolske klopi, ne znajo niti svojega imena več podpisati, kaj šele, da bi bili zmožni, sestaviti kako pismo. Taki ljudje so v sramoto samim sebi in v sramoto celemu narodu in to večinoma po krivdi staršev, ki se Lesni delavci slabo plačani. Zastopniki organiziranih lesnih delavcev, ki delajo po raznih žagah, gozdovih itd., poročajo, da je na tem polju še nad 80 odst. delavcev, ki ne spadajo v unijo. Organizacije se trudijo in so si nadele kot glavno nalogo organizirati te delavce v unijo. Lesni delavci so po raznih kempah in žagah naravnost sramotno izkoriščani. Nekateri ne zaslužijo več kot po $2.50 do $3.50 na dan. Delajo pa po 10 in 12 ur prav težko vsak dan. Poleti delajo v silni vročini, po zimi pa v veliki zimi, kjer si jih mnogo vsako leto pokvari NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom v Waukeganu, 111. in po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal- naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Amerikanskega Slovenca in Ave Maria. Rojakom ga priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katol. tisk. Uprava "Am. Slovenca." zdravje za vedno. Vendar delavci so v takem položaju, da si ne morejo pomagati. Lastniki žag pa to vedo in jih nesramno izkoriščajo. Edino organizacija bi jim mogla pomagati v nekaterih krajih. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. 1 GRS2ME ¥ CHI6AGI i ROOMING HOUSE 10 sob, pohištvo, garaža, elektrika, pogodba do oktobra 1927, ali pa rentati po $67.50, dohodki $158.00. 1621 W. Van Buren St. 43-t do t LES. HIŠA 7 sob, za veliko družino. $4000 na odplačila. 4228 Carrol Ave. BUNGALOW 5 SOB, furnace heat, blizu "L", zaprti porč, klet, omcta-no in vse moderno. 1830 S. 51st. St., Cicero, 111._____ 42-s do i BUNGALOW 5 SOB, vse improvements. Ph. Palisade 8438 ali na 3117 Kilpatrick.____' _ 41-s do s LES. HIŠA proda radi bolezni za nizko ceno. 3518 S. Mozart St _ 2 STAN. HIŠA, parna toplota, mo-dierno, 6 in 7 sob, garaža. 6325 Peoria St. 53-sr do sr 2 NADSTR. HIŠA po 6 sob, 7939 Si Saugauion, nizka cena. 59-s,t,sr REAL'ESTATE NIZKA CENA Les, hiša 8 sob vel., lota 60x125, lep vrt, $6500. Klet vel. Naraganset Ave. blizu Grand Ave. Takoj $3500. cein stremljenje gre za tem, da 'niso brigali, da bi pri vzgoji sobi se jo sploh odpravilo, ako je delovali s šolo. le kako mogoče. Da pa je šoli mogoče doseči svoj cilj in v otroku vzgojiti človeka, je potrebno, da v tem oziru tudi dom izvrši svojo dolžnost. Otrok je v šoli le nekoliko ur vsak dan; ostali, večji del dneva prebije doma. Zastonj pa bo ves trud šole, ako je tudi dom ne bo podpiral v dom. Bila je samo ena vlada, vlada močnejšega, vlada sile, vlada pesti in palice. Narod ni ga predmeta neki deček, sin pi- njega strašnih posledicah. Nekega dne je pri razlaganju iste brata Andrej Kravanja, za koga pak sobrati društva neznaju. Sobrat John Kravanja je stu-pil u naše novo osnovano društvo u marcu mesecu tekuče le-o, bio dobar i dican član, ko-jega sožaljevaju sobrati člani i sestre članice od društva "Gorski Junaki" št. 30. Naše novo osnovano društvo zahvaljuje se sobratom društva št. 14., koji su prišli na pogreb našemu sobratu, kao i sobratom od NSPJ. iz West Hiawatha, Utah, koji su prisustvovali pogrebu našeg Člana i sobrata John Kravanje i priložili venac na grob pokojnega. Društvo "Gorski Junaki" su zastupali pak pokojnome sobratu i članu u ime njegove rodbine, brata, sestra, očeta i majke koga ni jednega ni bilo da si doprate svojeg najmilijeg u grob u ovoj nam zemlji u ko-joj se hranimo. Zanajviše zahvaljujemo sobratu Frank Zeli i gospod j i Žele, koji prisustovali u pogreb, smel misliti s svojo glavo, za to so se brigali drugi. Narod je moral samo ubogati; da se nauči ubogati — so ga pretepali. Pretepal je gospodar svoje kmete, pretepali so na sodniji, pretepali pri vojakih in pretepali tudi v šoli. In res so te batine vzgojile poslušne ljudi. Tako poslušne, da so slepo ubogali in šli prelivat svojo kri ši-rom tujih dežel. Ubogali so celo tedaj, ko se jim je zapove-dalo, da dvignejo roko na svojega brata. Zdaj pa sodite sami in povejte, je-li to bila vzgoja? Ne, janca, nepremično gledal vanj in učitelj je opazil, kako dečkove oči vedno bolj solzne postajajo. Naenkrat ga premaga, si pokrije obraz z rokami in začne glasno plakati. Učitelj presenečen prekine svoje predavanje, pristopi k dečku in ga vpraša, zakaj joka? Deček mu odgovori: "l&oj oče je rekel, da gospod učitelj laže ko pravi, da vino in žganje zastrupljata ljudi." Morete si misliti, kako je ta brihtni deček trpel, kajti meni je verjel, a na drugi strani ga je oče napeljeval, naj mi ne verjame, češ, da sem lažnik. Avstrijska granata na dvorišču našega dvora v Belgradu. Nedavno je prišel na mestno komando neki Nemec in izjavil, da je na dvorišču našega dvora zakopana avstrijska 42 cm granata. Z izkopavanjem se je pričelo, ko je kraljevska dvojica odšla na Bled. V globini 3 metrov je v resnici ležala 42 cm granata. Izkopahi sta bili tudi dve okostji. Granato so nato prepeljali na Rakovico, kjer so jo razstrelili. -o- NOVA ZID. HIŠA 2 nadstr., parna toplota. Hrastov les tla, jako lično. $15,000, takoj $3500. I i NOVA ZID. 2 stanov. 2954 Fletcher St. p tirna toplota, hrastov les. — $14,500, kar je v resnici nizka cena. 9 STAN. parna toplota, 6 po 5 sob, 3 po 8 sob. Potomac Ave. $40,000. i Read ADS. Slovenec!" in "Amerikanski I i ii Prihodnjo soboto, 18. septembra, pride 2 kari kalifornijskega grozdja na Paulina. St in Blue Island Ave. Ena kara "Zinfandel" in ena kara "Muškate!." Rojakom priporočam, da pridejo v soboto na lice mesta, kjer bodo stale kare, da grozdje ogledajo in kupijo. t V naklonjenost se priporočamo vsem našim starim jj? in novim odjemalcem i 1 LESENA HIŠA v dobrem stanju 6 m sob. elektrika, kopalna suba in plin u ter lepa klet. 1830 W. 23rd St. Phone Canal 6272. S-sr do s PRVIČ DANES V SREDO VEČER Predprodaja vstopnic Cene: Mats. 50c do $1.00 Zvečer, 50c do $2.00 Dvakrat driev. — Vsi prostori rezervirani. WARNER BROS. predstavlja VITAPHONE Igra JOHN BARRYMORE v "DON JUAN" Najbolj romantična povest v literaturi. Mc VICKERS GLEDALIŠČE Ravnatelja Balaban & Katz wwwwwamamum LOVRENC LOTRIC, 1937 Trumbull Avenue, Chicago, 111. Phone: Rockwell 8426 i i 12 STAN, in 2 trgovini, novo poslopje. $60,000. ROTH BROS. 4006 West Division St. Odprto zvečer in ob nedeljah. 62-s,t,sr BUNGALOW 5 SOB, zid. $8900. takoj $2500, porč za spat, cirk. topi. Soba v podstrešju klet ometana, cesta tlakovana, garaža za 2 kari, fina vodovodna napeljava. 4414 N Marmora Ave. Kildare 7327. 65-s do s BUNGALOW 5 SOB, garaža za * kari. 3 bloke do C. M. & St. P. in cestne železnice, blizu šola, cerkev. 2040 New-laud Ave., Columbus 10579. _66-S.t.SE BUNGALOW, 6 vel. sob, centr. kurjava, podstrešje z 1 sobo, krasna jed. soba, garaža za 2 kari, alley tlakovana. Lastnik potrebuje denar. 5323 N. St. Louis Ave. 67-s,t,sr 4 STAN. HIŠA $200.00 dohodkov mesečno. Cena $181506, 3124 Kulto-i Blvd._ 68-s.t.sr NOVA HIŠA, 5629 N. Maplewood Ave. 1 in pol nadstr. 2 stan. po 4 in 6 sob, garaža za 2 kari, rent $60.00 in $80.00 mesečno. Cena $15,000. 7fl-s,t,sr .j- ----, wu/j^i ci uvuioui, ic, piii3unt,uvau u ateri želite tikete prodajati, kao sobratu i prijatelju i polo-s1-e lahko dobite pri tajniku. žili venac na grob pokojnega Z bratskim pozdravom, Jos. Pritekel, tajnik, 3S! Brati i sestre društvo "Gorski Junaki" št. 30 sažaljuje za svo-322 W. Northern Ave. brata, kojega smo pokopali -o--22. augusta 1926 u Price, Utah. SMRTNA KOSA. Hiawatha, Utah. Krači i sestrama Zapadne SI. eze dajemo znati tužno vest vsmrti našeg sobrata John Kra-.^ia, vodom iz vasi Buca, op- Žv Sažaljujemo u ime društva Gorski Junaki št. 30, Mike V. Gerbich, tajnik. -o- Srebrno poroko sta praznovala na Brezjah z le- ne FHča, Primorsko, rojen 15. 'po slovesnostjo v krogu svojih j^arca 1885; poginuo u King sorodnikov in znancev g. Jožef Tjtn5 2> West Hiawatha, iKaru in njegova soproga Ma-J-ah, 19. augusta 1926 u jedan rija. Poslijepodne. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'V °stavlja ovdje u Americi ENT NAPREDKA i)iiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini,iiiniiirnr,iiiinniin 3 = 3 s a H = ■ n = E 3 = = 111 n i § i i i = I = m.in:imnmimmii)m)maimnMn!m)iu.iuinmnLiiminmiiuMnnmiminmimimiM Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." — A vse ostane le pri samih besedah. Trgovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer. Ako hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu. Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cesie smerne, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite- nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. Amerikanski Slovenec je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgov- — =r S Q 2 | I 5 0 I i ill 1 11 ci poslužite se ga! napredka! Oglašajte v njem! Oglaševanje je patent KJE SE NAHAJA Mr. Ivan Lozej, doma iz Vrh-polje pri Vipavi, sedaj Venezia Giulia, Italija. Naprošam vsakega, ki zanj ve, posebno čč. gg. duhovnike, ki imajo največ stika z našimi roj,aki, da mi sporoče njegov sedanji naslov na upravništvo tega lista. t,sr NIZKA CENA ZA HtSO 6 SOB. Hrastova tla, blizu šole in cerkve. R. I. in cestne želez, na lahka oclpl. 1350 W. 98th St. Ph. Beverly K 4667. 71-s, t, at PRODA ZA NIZKO CENO hišo zidano iz opeke, 3 nadstropja in sedem stanovanj. V hiši je lokal, pripraven za vsako obrt. Klet je velika. Prodani radi slabega zdravja. — John Hlad, 1831 So. Throop St., Chicago, 111. — Phone Canal 4806. t,sr,č ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA. je ime zanimivi povesti, ki jo je spisal v francoskem jeziku Erckmann-Chatrian, poslovenil A. B. — Velezani-miva vsebina, ki obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod Napoleona, v Rusijo, odločilno bitko pri Lipskem in končni poraz Francozov. Povest bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so bili vojaki sami in tudi dru gi, ki jih tako čtivo zanima. V kratkem jo začnemo objavljati v "Amer, Stovencu." Prijatelje lista prosimo* naj na to zgodovinsko zanimivo povest opozorijo svoje prijatelje in znance, da se na list naroče in da bodo povest čitali od začetka. BUNGALOW ZLD. 5 sob, porč za spat v steklu. Centr. kurj., lota 37;/j.< 125, proda radi bolezni. 6430 N. Ma-plewood Ave. 72'-o,t,tr BUNGALOW 6 SOB, lota na vogalu, 3.V125, vse moderno, na novo 'dvko-rirano, elektrika* furnace lit. porč v steklu, podstrešje, $11,000 — takoj $6000. $4500 na prvo vknjižbo, $500 na drugo, L. Guido, 7800 St. Lawrence Ave. Ph. Vinceness 0756. 73-s,t,sr BUNGALOW ZID. moderno, parna topi. garaža za 2 kari, blizu kare.— 4812 Concord pl.__74-s do s BUNGALOW 6 SOB, garaža, 30 čevljev lota, ally in cesta tlakovana blizu 60. in Wasfftenaw. Laatnik odpotuje 7. mesta. $9300, takoj $3000i ostalo obroke. F. P. Basko, 29 S. La Salle St. Rand. 4781. 79-t,sr,č FARME NA PRODAJ 165 AKR. La Forte okraj farma. Geo. Alhvaler, Kinsburg, In d. 37-s do S 80 AKR. ZEMLJE, 50 akr. pod plju-Koni, tudi 40 akr. od katerih je 10 obdelane. 2403 Central Ave., N. E; Minneapolis, Minn. 76-t,sr,č DELO IN SLUŽBE EXPERIENCED OPERATORS" Ztfi ženske navadne obleke in predpasnike. 1621 Milwaukee Ave. 58-sr do sr POHIŠTVO različno proda po nizki ceni Winkler, 4508 Hazel Ave. 63-s UGODNA PRILIKA. GREASING POSTAJA, auto laundry blizu mesta, dolga pogodba. 70Q Washington Blvd. Monroe 3884. 32-s do s PAINT STORE na prodaj ali zamenja za hišo. 4357 Armitage Ave. 75-t do< t GENTS FURNISHING STORE do-bro vpeljano na W. 261 h St. med slovenskim in poljskim narodom,— 3439 W. 26th St. Jindrick Bros. 69-s,t,sr, "AMERIKANSKI SLOVENEC "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. Clll!iil!i!lll!l!|l!llll!llll!!!l!ll01lllM "Verjamem. Lisec bo gospodar na Vrhano-vini in na Brdaj-jevini, na mojem in na tvojem domu; zakaj Janez je popolnoma v Vrbano-vih rokah. Tako se menjajo gospodarji." — Z vrta so prišli na polje. Otroka sta jela poditi vrane, ki so glasno kričeč sedale in vzdi-govale se pred njimi. "Oh, dolg čas je; pojdimo domov!" izpre-govorila je žena. * "Lej gozdiček!" dejal je Tone. "Pod onimi košatimi hrasti sva počivala prvo leto o poldanski vročini." Bridek smeh mu je zaigral krog ,ust. "Veliko sva se trudila; a lepo je bilo takrat vendar. Ampak kdo si je mislil! Zdaj bomo pa čez zimo gori v bajti, in na pomlad se mi morebiti posreči kaj pripravnega. Če ne —" "Bodeva pa delala drugim," dodala je žena; "saj sva vajena. Bog nama lehko pomaga povsod'." "Kakor bi se mi trgalo srce v prsih, tako mi je, ko se moram ločiti od tega polja," . mrmral je Tone, gledal tja po bregu in pobral tu kamen iz njive, da ga vrže na pot, tam popravil ograjo, ki se je bila razdrla. "Nesrečna pogodba, ki sva jo sklenila pri Lisci!" dejala je žena in pobesila oči. "Zakaj sem se udala takrat jaz !" "Ali ti je žal?" "Ni mi žal zame, ampak zate mi je žal, ki sem ti želela sreče in prinesla nesrečo." "Ne govori tako, Jerica," ugovarjal je Tone in stisnil jo za roko. "Jaz pravim: če mi vzame Lisec vse drugo, tebe še imam', hvala Bogu!" "In Tončka imava in Jerico," pristavila je ona; "zatorej si nikar ne teživa srca!" Tiho so šli domov. Kdor jih je srečal, pozdravil jih je prijazno ali preklel gredoč Lisca. "Ljudje naju imajo radi," menila je žena. "Če se le ne bodo čez par dni lizali Liscu in Vrbanu!" Večer je bil dolg in žalosten .Kmalu za otrokoma sta šla oba k počitku; a gospodar ni mogel spati, ker je premišljeval, k^ako bi uredil svoje reči. Zjutraj zgodaj se je napotila Jerica proti Litiji in molila za srečen uspeh težkega pota. Tone je spravljal živino v Kovačev hlev. Kovačevi so mu pomagali, hudovali se na Vr-bana in Lisca in svetovali mu. Malosrčen jih je poslušal Tone; zakaj vedel je, kako malo ima prihranka in kako težko se dobi na posodo. Opoldne je prišla žena trudna domov. "Kaj ne? Nič," vprašal je mož maloupen. "Nič! Vse zastonj!" dejala je ona in pripovedovala, kako je dobila v Litiji Vrbana z Liscem in Lenko, kako je prosila strijca in kako je ta že prijenj.aval. A nesreča je prinesla zopet Matevža dol. Lisec je takoj hudobno opomnil, da je prišel meni na pomoč, češ, ker oklic še ni izdal. Jaz sem ugovarjala, da še vedela nisem za Matevža, in Matevž je potrdil in rekel, da gre na božjo pot. A strijc se ni zmenil zame več; kar na Matevža je vpil-zakaj da hodi za njim. "Kdo hodi za Vami!" dejal je Matevž. "Jaz hodim za nevesto Vašo, za Lenko, da se ji prikupim in priporočim, ko bo vdova." Takrat pa se je začel tak vrišč, da se ni slišala nobena beseda več. Pozvonilo je, preden sem mogla samo jedno besedo še izpregovoriti s strijcem. — Koliko hudega nam je že storil ta nesrečni Matevž! Ti Lisci vse tako zavijejo, kakor da bi ga mi šuntali." "Naj bo, kakor hoče," dejal je Tone. "To bodeva tudi še prebila." Popoldne je prišla Liščeva gospa z zidarji. "Najprej se bo hiša od zunaj popravila in pobelila," dejala je oblastno, "da ne bo kakor podrtija. Slišiš, Jerica? Do jutri pospravite iz gorenjih prostorov vso ropotijo, ker drevi pridejo slikarji, ki bodo vse prenovili. V tak brlog ne bo hodila nevesta." — Toneta je grabila jeza, da bi se ustavil, češ, da nima danes in jutri še nihče ukazovati tod; a pomislil je, kako bi bilo smešno za par trenotij vleči se, in prikimal je, da bode storil. Omamila ga je bila bridkost, da ni več čutil svoje nezgode. A koliko srečnejši je bil kljubu vsi revi Tone od brata Janeza, ki je baš tisto popoldne popival in bahal v Kovačevi krčmi! XIII. Vrnitev Jerneja je bila Janeza Brdarja zopet nekoliko pomirila. Zdelo se mu je iz-nova, da je bil beg nepotreben. Lehko bi bil rešil konja in voz, lehko sklenil še kako kupčijo in častno se vrnil domov, da ni bil tako strahopeten. Zapazil pa bi bil Brdar, ako ne bi bil tako zatopljen v svoje misli, kako spravlja Pre-laznik pred nevihto pod streho svoje snopje, kolikrat se izgubi v bližnji hosti, kako prihajajo skrivaj in oprezno sumnivi ljudje, in koliko pota ima Matevž. Začelo se je gibanje po Dobravi. Zanikarni in zadolženi kmetovalci so se poprijemali kupčije. Ta je vpre-gel par volov in šel skupljevat pšenico ali maslo, drugi je vrgel vrečo čez ramo in napotil se po ježice, podjetnejši in pogumnejši so se peljali na Hrovaško in Ogersko po konje. Začeli so plačevati dolgove in dobro živeti. Dobrodušni Br Ewing avenue ▼ zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinji potrebuje? . i .;.. a!J.JISfiSHl Vsem se priporoča v poset! bunka. Zdrava pamet pa je napredna, ki da na špiritizem ravno toliko kakor rta ustvarjenje .Gosh, smo mi napredni pametni in so primitivni neumni !! Kdor se ima za kralja, pa ni, pride v norišnico. Glede špiritizma je napredna pamet najmanj za sto procentov pred primitivno, glede požiranja pa mora toliko požreti, da je vsako nadalnje požiranje nemogoče. Mi smo mi, oni so pa. . . Najstarejši trgovec * žele?nino " v Chicagi je A. M. Kapsa 2000 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO Phone: Canal 1614. Trgovina vsakovrstne ieleznine, električne potrebščine, pli-nove cevi, avto potrebščine, železni material za vsakovrstne stavbe. — 1S00 RAZNIH PREDMETOV V JJrfa/f53^ ZALOGIl WHJU 1 S j. i Blago dovažamo na dom. — Začnite tr- govati z nami in ostali boste naš stalni odjemalec. Naše cene so najnižje v mestu! Slovenskim šolam in vsem, ki imajo opraviti s poučevanjem, kakor tudi slovenskim starišem, priporočamo : 1 \ > SLOVENSKI ABECEDNIK, CENA 45c, SLOVENSKO - ANGLEŠKI KATEKIZEM, CENA 45c. Obe knjigi je sestavil Very Rev. P. Kazimir Zakrajšek, OFM. s posebnim ozirom na slovenske ameriške šole, kjer sta te dve knjigi že splošno v rabi. . Kot šolski molitvenik priporočamo: ^ MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE istega autorja. To je edini slovenski molitvenik, ki podaja najpotrebnejše molitve tudi v angleščini, kar pomaga otrokom, da se lažje priuče slovenskih molitvic. Pomaga pa tudi odraslim, da se nauče pravilno angleških molitev in tako lažje razumejo otroke in jim pri učenju pomagajo. Za ta molitvenik podajamo za dobo dveh mesecev posebne znižane cene: ppV ■ Močno platno, zlata obreza................$0.75 Fino usnje, zlata obreza...................... 1.00 Vatirano usnje ,zlata obreza.............. 1.25 Bela kost, zlata obreza........................ 1.25 Pri večjih naročilih še posebej znaten popust. Naročila pošljite na knjigarno \ AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. «*217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. GOSPODI NJE VJOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. DR. T F. KONOPA IN X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, III Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Našli so — dlako. Amerikanski Slovenec je v št. 135. z dne 13. julija v uvodnem članku omenil tiste, ki pri listu delajo in izrekel zahvalo in priznanje. Prosveta je to pograbila in naznanja čitateljem novo novico, da "vse visi samo na osebah." Tako-le oznanja to veselo vest: There you are! Boljšega priznanja ni treba. Ves trušč in hrušč opravlja par oseb. Ljudstvu ne zaupajo, ker ga nimajo! Ne trdnega, prepričanega. Navdušenje ne prihaja iz ljudstva, iz svežih in razumnih moči. Ves krik in vik dela i nekaj oseb, ki imajo interese, da to delajo. Te osebe so jezuitsko namazani Trunk, ki zna dobro skrivati karte v rokav, biz-niški talent in boss Kazimir, ki je glava cele križarijade, in bezniško nadarjeni Černe; tem pomaga še elevelandski Oman. Grdina in par drugih jesenskih potegnjencev so pa tiste "lajič-ne moči," ki drže vlečko in nosijo kadilnice zadaj. Človek bi po takih ugotovi-lih sodil, da mora okoli Prosve-te vse navdušenje prihajati iz ljudstva, da imajo tam same sveže in razumne moči, in da tam ni prav nobenih posameznikov, vse delo se vrši naravnost iz ljudstva samega, ki kar prekipeva samega razuma. Morda so rdeči gospodje narod v tem' smislu prepričali. Ako so, bo malo razuma, kajti vsakdo, kateremu so razmere količkaj znane, ve, da velja "vse visi samo na osebah" v dvojni meri pri Prosveti. Raz-.lika je samo ta, da pri Ameri-kanskem Slovencu stopijo skoroda popolnoma v ozadje, pri Prosveti je pa tak drenj od samega navdušenja, da so korita veliko premajhna in prav vsak trenutek zasedena. Stvar me spominja na pezdir in bruno. * * * Značilno. V Moskvi je umrl Feliks Džerdžinski, predsednik vrhovnega sveta narodne ekonomije in organizator zloglasne "čeke." Pogreb je bil seve sijajan in pokopali so ga poleg Lenina. Veliko pove in pojasni dejstvo, da je bil Džerdžinski rojen Poljak. Kdor nekaj razume o psihologiji, najde v tem razlog za gotove pojave. Navidezni uspehi ničesar ne morejo sami na sebi opravičiti. * * * i Radovedni Miha. Miha Mihatov iz Terre Haute, Ind., je radoveden glede preroka Elija, in sili z vprašanjem. Z odgovorom bi ne bil pod nobenim pogojem zadovoljen, ker mu ni za odgovor. Vse pa pride na vrsto. Ako on ne bo "pofik-sal" nekoliko svojih nazorov in dosti držalo. To je dež. Za škofa je sijalo solnce. Vse na svetu se pa spreminja. Za naprednjake je iz starega kraja zasijalo solnce v neki vesti o Dr. Izidorju Cankarju, škofa pa čaka deževno vreme. Žarkometar pravi: "To je slaba novica za škofa Bonaventuro in njegove prijatelje v Ameriki." Ako je za naprednjake "dobra" novica, Bog jim jo požegnaj, škof in njegovi prijatelji bodo pa tudi to "slabo" novico preboleli, dasi jo obžalujejo, če je resnična. * * * Kako, da sami ne poskusijo? Vestnik misli v "Mislih:" "Katoličani se ljutijo na mehiško vlado, ker je zaplenila bogati mehiški cerkvi vsa premoženja, pred vsem pa vsa ogromna veleposestva." Dalje komentira: "To je skrajno nesmiselno. Ali je vera odvisna od zemskih zakladov cerkve ali od verskega prepričanja ljudstva?" Kako je z ogromnimi velepo-sestvi, ne vem, mogoče pa, da ima Vestnik prav, ako je kmet posestnik in ne najemnik. To je vprašanje, ki bi se lahko sporazumno z oblastmi rešilo. Pa za to ne gre. Vestnik sam pravif da naj se vzamejo cerkvi "vsa premoženja," to je baje smiselno. Versko prepričanje je res umska moč, a samole cerkev naj bi zamogla vzdržavati to umsko moč brez potrebnih ma-terielnih sredstev? Ali ni umska moč in neko prepričanje tudi to, kar širi Vestnik? Čemu se pehate za materielna sredstva, časopise, dvorane, društva, sklade, kolekte. podpore ... za vzdrževanje in propagiranje te svoje umske moči? Prepričanje vaših privržencev vendar ni odvisno od premoženja? Poskusite sami, kar najdete nesmiselno pri drugih! Lenarili . . . Sovjetska vlada je baje na tem, da zbere skupaj berače in prostitutke križem države in jih nastani v ogromnih ruskih samostanih. To so ruske zadeve. V "Mislih" zopet misli Vestnik : ". . . tisoče in tisoče menihov, kateri so v njih lenarili in držali ljudstvo v srednjeveški temi." Brez srednjega veka ni ništa niti v Rusiji, še manj pri Vestniku. Tudi glede menihov je zadeva Rusov samih. Malo čudni ptiči so morali ti ruski mnihi pa le biti, ker "lenarili" so, a vendar držali ljudstvo v temi ,kar ni mala stvar, saj Vestnik težko drži- svoje ljudi v — luči. Morda je pa Vestnik poseben ptič? Ista očitanja so se vedno pojavljala in se še javljajo tudi naproti katoliškim mnihom. Vprašajte Zvonka Novaka in poglejte malo v njegovo "Inkvizicijo." Vsaj glede "lenarenja" srednjeveških katoliških mni-hov pa zgodovina priča, da bi težko kak Vestnik mogel izhajati v Milwaukee, ko bi "leni" mnihi ne bili v onih časih pridno — delali. Kdor je sit, zabavlja čez kruh. Read ADS. in Slovenec!" 'Amerikanski