gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Izubijani v sredo 26. februarja 1868. Gospodarske stvari. Gospodarstvo prvi steber vsacega napredka. Ako želiš napredek Evrope videti, pogledi na njena Gospodarstvo pa ima mnogo znamenitih nasledkov v narodnem življenji. Dobro gospodarstvo požlahn nje šege in navade kore nj uje krive domišlije in predsodkein priznava delà in čudil se bodeš modrosti dubá človeškeg spodarj dno sroi ucia , au vuun uuui čemur se nekdaj ljudém človeška; kar se Je ijalo ni, to stvarja zdaj roka ažej ekdaj copernija imenovala, a natore (prirode), tega čuda gospodarstvo je nadalje temelj državah. ožjeg 3 dl Off i oga) se ti dandanes bukve, da ni drugo kakor samo delovanj natornih moči. Misliš modrimi ? da je Evropa že na vrhuncu sè svojimi ga za gos Naro vsaki obrtniji in trg dobro gospodari, raste tudi razmerno ljudstvo, a ćjer je delavnih rok, cvetè obrtnija, s tem raste in se množi blagostanje. Od kod lan, kakor od marljivega gospo-darja? ođkod volna, ako ne od ovce, a ovca spet od uiuuiiiiii iZiiidjdbami, w j^, «« uiiu« umj^g več? Motis se! Dokler je svéta in véka kaj to je da nima daljega ; redka tudi gospodarja ? napredka! Duh človeški, ohrabren, bode sè svojimi (du Národ lovst d teligencij omika) tudi je nadalje následek materijalnoga zmirom deli koršnih zaprék dalj m dalj gal pozná niti on ne pozná nika časa niti prostora blagostanja. Siromak si ne more kupiti dražih bukev, m kako more svojega sinka v šolo poslati, da bi Ko se nekteri kot živina trudij 9 delaj in napre na leto plačal 200 gold., ako še toliko ne zmore 2 dujejo 9 mislij si drug 7 ki držé križema roke 79 zakaj se toliko brigaš in trudiš 9 saj ne bodeš vekomaj bi přeživil sebe in svojo družino? Pri siromašnem na- ne more ni govora biti o cvetočem slovstvu, o cve- živel?" Al verujte mi, da taka nemarnost ne veljá več dandanes jega 7 kdor tako govori, sluga je in sužnik tu rodu točem Časnikarstvu našnjega napredka teh najmočnejših podlagah da vsak napredka in njegovih izdelkov Znana je resnica, da napredek Al tudi v državno-političnem življenji kažejo č 7 7 naj si bodi posamesen človek ali narod 7 i da na- duj e (nazaj gré), kdor ne napreduj se razni nasledki národnega blagostanj narod zahtevati, da ima v politiki kaj velj slug Kako more » c***, u» t ťvuMiki X1.CVJ v^ijctvtš, ako je tujih novčarjev (bogatašev)? Ali more tak narod dereč potegne Napredek je bujna, silna roka Prav tako, kakor imeti polit k telj dvisnih ljudi 7 svojih vodi vse 9 kar jej je na poti, v svoj vrtmec brezvestnih novčarjev? ako je na milost in nemilost predan rokam More 7 tako delà napřed da se ž njim poigrá in potem potopí narod imeti polit prav z vsem, kar se mu zoperstavlj ških karaktêrov (značajev), ako ga v hiši lakota in golota tare? Casi Aristida so prestali, a nikdar se Kakor pa začnemo z abced 9 kadar se brati ne vrnejo več! Pri siromašnem narodu je k ucimo 7 tako se vsak stvom. Gospodarstv napredka in blagost předek začne z gospod vi temelj vsací ijo (nasprotovanje) jlož g vse VOO, kar je OUVliiMOUV, V . „^ za kruhom". Prav živi dokaz tega so uradniki siromašno, je podkuplj z denarjem zadušiti 77 7 trebuhom ki reaKainuiagosianja. ^c* uuum . xx«v « » i «v, uiuujuai, ^ Gospodarstvo je neobhodna potreba — conditio sine brez premoženja so prisiljeni služiti; oni morajo mno qua non — našega življenja, in nenasiteni želodec ta opernik naših žuljev in trudov — priganja nas skor gokrat sè solznim očesom in pobitim srcem biti orodj vsaki vladi, če tudi danes tako, jutri drugače zapoveduj< celi dan, da gospodarimo. Treba je tedaj se ukvar- Petelini so na strehi, ki jih suče vsak veter jati z gospodarstvom iz dveh glavnih vzrokov prvič 7 Kakor s posameznimi ljudmi, tako je sè celimi da m drugič, v.« J;: (premožnost), a s tem tudi neko neodvisnost v življenji da si zagotovimo blagostanj drža vam o itd.. ej te majhno Dansko 7 7 Holan- s čem drugim imponiraj o te državice nego Belgij svojem. Da se divj narod z gospodarstvom ne briga več dijo sè svojim bogastvom, svojo omiko? Po vsem je tedaj jasno kot beli dan, da le ta veljá, 7 ni fraka čudo, in ci- kakor toliko, kolikor mu želodec zapoveduj ker tak narod nima nikakoršnih potreb lindra (škricev in visoke štule) ne poznává, o plesih in koncertih nič ne vé — čemu mu tedaj novcev (denar- kdor ima kaj premoženj premoženju pa danes Pelj pa m poduk, ker iz poduka sledi omika, iz omike gospodarstvo. Po „Nov. Pozor jev) ? Denar ima le tedaj vrednost, ako služi kot sred stvo za kak namen. Al drugače je pri nas* ! Mi čedalje imamo vec potreb, pravih ali nepravih, kterim drugače zadostiti ne moremo nego s trudom in delom svojih rok — kajti čudesa so prestala in mana ne pada nam več z nebes. Gospodarske skusnje. Dobra ledenica. Šupa iz dilj narejena je ta ledenica, ktera na pro- stem stoji, tedaj tudi na solncu. to šupo so naložili 66 ledů m cez leto dan do palcev od stén ni pisma izdelovati, in njemu na čast gré zdaj bokal za bilo ledů (ker se je za toliko stajal), v vsem drugem bokalom na mizo toliko časa, da ubogi Jernej ne vé. pomiga prostoru (27 kubičnih sežnjev ali kubik-klafter) se je popolnoma ohranil led. da sedí in kako se mu godi. To videvši mešetar, in ko bi trenil Marsikterega gospodarja, čegar okoliščine so take, tudi Jernej ni vedel Ženin ob dlani nloska f da bi si rad napravil ledenico, bode mikalo izvedeti kako je narejena f y 7 kaj> da je se ženitno pismo naredi y če koliko in komu obljubi. jel, ki bo njegove norca říate J° ? Priprosta šupa ima krog in krog štiri lesene odide x^^UAU vw Uiaui j^/iuijuc» , VJ.CV J ^ UUllja V J Cil) tví uu UJ < dolgove popiačal, in mešetar se s pisarjem smeja, vesta, da jima par tolarčkov vrh polnega želodca ne stene, ktere po pol čevlja saksebi stojé in led Dan poroke preteče, in zdaj ubogi Jernej še obdajajo. Notranji prostor med prvo in drugo stěno vidi, komu je v roke přišel. Zétu je moral hčerino doto se nasuje se pepelom, tretjo stěno ostane pražen, prostor med drugo in odšteti, ker so mu posodniki že z ječo žugali ; ker pa prostor med tretjo sam ni imel toliko denarja, moral se je zadolžiti, zakaj in četrto stěno pa se nasuje sè žaganjem. Streha vjet je bil in spolniti je moral, kar je v svoji pijanosťi ledenice ima ravno tako štiri stene in prostor med neumno obljubil. Kakor da bi ga bila sreča preklela razun srednje —je ravno tako napolnjen ; čez zapustila ga je od tistihmal njimi ledenico je navadna lesena streha. jv v«. woiiuui«i, pomagati si ni mugci več, in v štirih letih je bil — od svoje hiše spoden pa mogel Ta šupa stoji samo 2 čevlja globoko v zemlji, tla so z opekami (ceglom) pokrita (flaštrana), in imajo berač. padec, na čegar koncu cev drži (ror), ki Kdo pa ga je na beraško palico spravil? Ljubo v sod ne prepušča zraka, vince in zgrabljivi volkovi: zviti ženin in njegov me ki je z vodo napolnjen in v kterega voda šetar pa pisar ženitnega pisma, ki so bili zmenjeni, Ul£il ▼ OUU J JCWJ. J £A V A JU na železni mreži ležečega ledu kaplja 7 ta naprava Jerneja oslepariti, ženinu pa iz dolgov pomagati, ki pa pa je za to, da vnanji zrak ne more v notranji lede- je z nerodnim gospodarstvom svojim še pred ob svoje nični prostor. Taka preprosta ledenica z dvema prednjima kle- premoženje pnšel, kakor tast njegov x^c wvi^u.^«. « vcwv/uxc* rv«ujxm« Kakor se je Jerneju zgodilo, oo -um maioi- tima (prednjima keldroma) se dá napraviti za kakih kteremu drugemu iz raznih vzrokov, ki pa večidel vsi tako se godí marši 250 gold. izvirajo iz napačne navade Sadjereja kmetova sreča * pravda njegova kmetov mislé ktero da brez „likofa' ) ima t uaioi^, Via, UICÚ »iiauia íu u in drugih sleparjev se nič opraviti ne dá , žalibog ! toliko in brez mešetarjev nesreća. (Konec.) Prihodnje kaj druzeg zvestega bralca 9 drage í> Novice" od vam Zdaj pa še ob kratkem odgovorim na drugo vprašanje, ktero temu sestavku na čelu stojí : od kod namreč to, da se naši kmetje tako radi p r a v d a j o. kam Jezikoslovne stvari. jih pravda mnogokrat pripelje, in kako se takim večidel godi, ki rajši tako imenovanim zgrabljivim volko- v? vom Optimum tulit punctum, qui miscuit utile dulci." zakotnim pisačem — v kremplje zahajajo, kakor Gosp. Cigale mi je dal priliko, da si odženem muho, cixrik nnownib-ATT îolrolî 9 T.oKûlr i a *iq fn m»«Q. Iri mi vo rl A1OT» hvdn r»í nlrnli rr I a \rť> Mofo irk' da bi pravih pravnikov iskali? Lahek je na to vpra- ki mi že dolgo brenči okoli glave. šanje odgovor. Vprašanje je to: Kako se obrazijo samostavniki Nije skoraj pogodbe, ktera se brez vina ne bi (substantiv) na-ec glagolskega pomena opravila in pri kteri ne bi mešetar več veljal, kakor iz glagolske osnove ali iz participa? 7 so izpeljani nič ki si v Da izpeljuje slovenščina glagolne samostavnike iz H participa, ne pa iz debla glagolovega, to nam kažejo tacih priložnostih trebuhe pasejo in kakor pijavke držijo tisti, kteri so trpnega pomena (passiva), kakor: rojenec ubozih kmetov. Naj ima kdo pisma delati kakoršna koli, rejenec, dojenec, cepljenec (novo vino s starim mešano) pameten in umen prevdarek. Naj ima kdo kaj kupiti ali prodati, ne stori se brez mešetarjev > 7 zasledi ga gotovo kak zakoten pisac, da ga prekane, a učenec, kaznjenec, mučenec, potrjenec (der zum Militâr tako na pot pravdarstva zapelje. Al tega so si večidel gestellte) in drugi. kmetje sami krivi; kaj pa iz vsega tega pride ta-le zgodba kaže. naj Za djavne (activa) sezimo malo nazaj Staroslo- Jernačev Jernej je bil přemožen kmet in skrben ic (naš polugl. e toraj venščina je imela za přetekli čas dva participa. na es) 7 tisti s je odpadel v no- ktera je gospodar svoji kmetii. imel je omožiti hčer, imela lepo doto. Nekega dne pride snubač, brhek mla- deneČ, kterega pa Jernej poprej nikoli ni videl, pa tudi Mi kl o š. §. 210, 222. Janež. nič slišal od njega zakaj ? Dopada si mu na prvi pogled, particip minativu, v drugih sklonih pa stopil nazaj, in se spre-minjal pred prejeriranimi samoglasniki v š (po pravilih 206.), to je naš Pri giagolih na na si (rekši rek zato ker je pridno za vino dajal in se s samoglasnik je stopil pred š evfoničen v 201 - reči). 7 pri glag. ^aaaj t - zjclukj y jo iuuu ia o oaiiiu^iwouiiv jvy owv^ii ^/i vu, ^ vnvuiwu ▼ y xv & o# svojim bogastvom bahal. Kar pa še sam sè svojim je- IV. vrste na i (hvaliti) je smel v izostati, in i je imel zikom ne opravi, to mu njegov prijatel pomaga. Hvali na glasnike pred saboj moc prejeriranega vokala • • W , « i T • 1 • tt • w V • / 1 I • V • 1 Iv* I • V • in priporoča ga na vsa usta, in glejte Jernej se vdá. kratkem je dan poroke odločen, samo to se še popra- II. particip na li (hvalil je naš vši (zahvalivši, zahvalši, pozabivši, pozabši). 7 dělal, gorel). Mikl. 111, 112. šujejo, kdo da bode ženitvansko pismo dělal, ker ga v Da izpeljava slovenščina naša vsaj nektere svojih vsej soseski nimajo člověka, ki bi se na take reči umel. samostavnikov iz I. participa, temu pričajo nektere prav Ni tedaj druzega storiti, kakor peljati se v mesto. Že- stare kmetiške besede, izpeljane iz glagolov IV. oblike ninov prijatel, mešetar, jim obljubi, jih k poštenemu in (iti) brez lepoglasnega v, kot: ko sec, lovec učenemu gospodu peljati, ki jim bo vsa pisma za dec Pi Kj£A icjjugiaouc^a \ , rwut . avocv/j i v * c v, j pozabljivec, Grabljevec, Svetec i. dr. jez majhen denar izdelal. Peljejo se res v mesto, pa kam kositi (máhen), kosivec (brez kosec: loviti 7 je njih prva pot? piti j^xlx se mora, predno oc rvci j Aguuij VJC Lit. , JUl oicuo , au - Miawijtr liv-, ^ivvjw. ovanuv , . * možgani se morajo okisati, predno je mogoče kaj misliti, lec , jezdilec, Svetilec). Samo o tem se loči naša slo- po navadi v lituš (krčmo). Kajti 7 7 se kaj zgodi, če ne, ni sreče in lovi vec ~ lovec ; jezditi, jezdivec jezdec ; grabiti grabivec Grabljevec (nihče ne poreče : kosilec . lovi- Kmalu je tudi „učeni gospod u pri njih, ki zná vsaktera venščina od stare, da i v deblu nima vselej močí pre- 67 jeriranega vokala na jo je se ohranil (pozabit jeuraucga v vnaat*, uc* j\/ ov vu pozabljivec), pa tudi drugje ni je čisto gubil 9 9 kjer je Svetec domá, pravijo: Sveščeva Marij kajt da pri tistih, kteri so izpelj iz moramo v participa pisati tam Sveščev Luka imajo zev. — Pa tudi ko bi jih peljevali iz debla, ne bi smeli pisati 1; zev zapirata samo Oe in peljuje pri glagolih IV. vrste iz I. participa, particip smo v (dati daati mora se tudi pri drugih, in zev (hiatus) zapira v ne 9 gubil dajati ■ 5 davati) Prvi v domači govorici iz stavkov do toraj bravec, pisavec, svetovavec, pevec, medlevec 9 če ni zeva, brez v godec 1 £CVžft, U▼ , - Kaj pa? ali bomo II. particip Nak ne; imamo samostavnike, ki so izpelj ani iz njega gli? 9 tega Ma malega, zakaj bi ga še iz samostavnikov pahal razloženem pomenu je pisati tudi „Rodivnik" dilnik). Stari gramatikarji so mu dali ime „Genitivus", ker so učili, da se izpeljujejo iž njega V81 clovek, ki je pogorel, je pogorel primer ko je umri, je mri mrzl člověk drugi skloni; in res govorili so prav, če tudi niso prav mislili, zakaj skloni se obrazijo po deblu, ta pa se pri- ^uici, jc pguiciou, v imami, za&aj skiuui se uuraziju pu ueuiu, i a pa se pr; kogar rado zebe, pravimo mu kaže ravno v genitivu ( svoje dni pogostoma dohajal v lastnih in tudi občin- kamor je HiCo v prezgodnem tèmnem grobu. — Slušajte dalje: menj ena deklica je prišla ko sirota po smrti svojega skih opravkih. Srce se mi je razgrelo o spominu na očeta, bivšega uradnika v nekem oddaljenem mestu rijateljstvo ; toraj sklenem, pohoditi dobrega znanca, našo okolico akor sem mu bil obljubil. y iskaje zavetja pri svoji sorodkinji y v y stari vdovi M., ki mi je bila naj bližnja graj ska soseda. Spre- Naznanivši kočijažu svoj namen kreneva jo v dobri jeta od tete kakor lastna hčerka , se ponižna deklica četrtinki ure v stran od glavne ceste; v treh urah pa hitro vdomači v kraji svojega novega domovja. Mar- je stal voziček moj že pred lepim gradom premožnega ljivo oskrbovaje malo gospodarstvo namesti oslabele te- posestnika. Ni ga bilo domá, pa rekli so mi, da se po- tike svoje je kmalu pozabila svoje sirotšine o neutra vrne do južine. Med tem šetam okoli grada in po lepem deni delavnosti ----— j—----------------------o------r---r— ucui uwavuuoii, ter procvetela zdajci ko krasna rožica in vkusno vredjenem perivoju.^ Grajščina je bila velika; razprostirajoča krog sebe miris sladké nedolžnosti y vse v njej in krog nje lepo in izgleanQ, kakor se nahaja pri umnih in premožnih gospodarjih. Al dozdevalo m se mi je vendar blage domovitosti. Kakor dober hišen prijatel in so-vetnik stare gospé v vseh važniših opravilih sem pogo- y da je v tem krásnem domovji vse 8t0ma obiskoval njen gradić kteri nekako tiho in mrtvo, akoravno sem si predstavlja! po Otuma uuioauïm ujv>u. gicama, n-icii Se mi je, tS.HL BC Jt v njem vdomačila mlada devojka, hipoma tako primilil kar se je živahni naraviin značaju svojega znanca, da bi moralo da nisem ga mogel zgrešiti dne va, da ne bi bil ondi. biti pri njem in okrog njega vse veselo in kratkočasno. Vedite namreč, da doslej nisem bil še nikoli navezal Okoli poldne pridrči po ravnem polji lahki voziček, ki srca na kako ženo. Zdaj pa sem vsak dan živejše čuti! pripelje v graj sko dvoriš če mojega milega prijatelja. Ve- ..................~ skoči selo mu hitim naproti, — «uui vu, o^uauavoi svoj. lNaajai sem se lemvec srecnega pospěna, Ker radosten z voza, ter pozdravlja me srčno z večkrat za- tu(ji 0d strani vrle device nisem ničesa zapazil, kar bi pored ponovljenim „dobro došel!" Al kakošnega sem naj del znanca! — Ni bil to vec oni poprejšnji veseljak, kteremu je vedno sijala iz očí radost ter mu bila vsaka beseda dobrovoljna šala. Ni ne bil več tis ti, krog kterega se je mladi svet naj raj še tudi on, spoznavši me željo, da bi ljubki ta cvet sreče domače přesadil na vrtec ker naše družil, in ki je, přišedši v mesto, iskal le živahne tovaršije. Naj del sem ga sedaj v lice bledega in pre-padlega; otožnost se mu je brala v vsej obnaši, komaj sem ga zopet spoznah yy Za Boga! mu v osuhlo desnico gospod" — rečem mu, segajoč „kako ste se mi spremenili v malo letih! Gotovo ste bolehali? Ali se Vam je morda kaka druga nesreča pripetila? „Nikarte me sedaj izpraševati o tem, srčni prija- bilo utegnilo nasprotovati izpolnjenju iskrenih mojih željá. Deklica sicer ni bila to, kar dandanes svet imenuje „lepotica"; al bila je milega, krotkega in blagega čutja; sirota sicer brez premoženja, pa lepo odrejena v vsem uzor poštene device. Ceravno je bila dovršila že d vaj seto leto , vendar jej dozdaj še nobena strast ni skalila čiste in mirne duše. Gotovo je po bistroumnosti ženskemu spolu prirojeni zapazila tudi ona moje čutje do sebe, vendar mi zastran tega ni kratila svoje udanosti rada se je z menoj pomenkovala in kratkočasila, ter dala Vse to, misiil y mi spoznati, da se razumete najini srci. u sem si y bode prav lahko poravnalo razliko najine sta- rosti, in iz dna srca sem hvalil najvišjo Previdnost y ki U se ustavi on moja vprašanja, in siloma nasmeh- ,vsaj pred južino mi ne kalite redkega veda se zopet enkrat vidiva. Pred vsem pa vi y aJe I selja, meni povejte, kako in kaj je pri vas, kaj pocnejo mi prijatelji, tako dolgo ne viđeni? — a po južini hočem vam pripovedovati o sebi" — dodá s potemnelim licem zopet grajščak, kakor da bi ga trpinčili britki spomini. Med obedom razgovarjala sva se o domačih rečéh, spominjajoča se vseh zgod in nezgod přetekle viharne dobe domaćega našega razvitka. Spomini le-ti razgnali so zopet nekako temne oblake raz čelo grajščakovo; me je v zreli dôbi starosti moje osrečila sè sladkimi , kterih se nisem nikdar vec nadjal. — Tudi stara čuti kazala je v vsi svoji obnaši y da gospá, teta devičina, iz srca želi zavezo moj o z Milico in po takem sreče njene Ravno sem se bil odločil, zaprositi si deklico v zakon, kar nenadjani slučaj prepreci in prekriža mi vse namere moje, ter razruši blago osnovo srećne příhod- nosti moje popoinoma in za vselej. (Dalje prihodnjič.) 69 Iz Hrvaàkesa. Dopisi. Deželni zbor je začasno pre- j ki ima izvršiti véliki „Mase ne povrne iz Pešta. Magjari po prego- jedjó raste apetit", vsaki stal, dokler poslanstvo naše gjarorszag", da „med voru talijanskem dan segajo dalje; svoje lastne vojske (armade) ne bodo več iz rok izpustiii, in še celó svoje „ordne" hočejo imeti! Ni čuda, da vse to že celó dunajski stari „Pressi" preseda in da je jela zdaj cviliti, da^ če se Magjarom preveč dovoli, bode konec Avstriji. obira Zato pa zazadunk" staro dunajsko teto neusmiljeno časnik peštanski, ki piše v duhu Deakove stranke in se celó ponaša s tem, da Magjari „pokopljejo Avstrijo, ktera je svojim narodom spodjedla korenine življenja." Prežalostno je res, da se ni že sprva videlo, kamo peljá magjarizem, in da utegne prepozno biti zdaj, s čemur bi In s kako se bila lani še lahko zaprečila nevarnost! silo se je pri nas delalo na to, da se je stvaril deželni zbor naš tak, kakoršen je sedaj ! Naj omenim na priliko le volitve deželnega poslanca v Sisku. Nasproti rodoljubu in skušenemu deželnemu zastopniku Von čini ondi zmogel neki ranocelnik in brivec, kterega Hrvaška ne pozná — in kako? Vončina je imel 90 glasov samostojnih volilcev 7 nasprotnik njegov 29 glasov uradniških, 5 pandurskih in 63 tacih, ki še pravice niso imeli voliti! Šiščanje so se pritožili zoper to volitev pri deželnem zboru, in kaj je storil zbor? — „ad acta" brez pretresa položil pritožbo. Zeló taka je bila tudi zemaljski sa-Veselo novico smo izve- na druzih mestih — in to je sedaj nas 7} bor" da Bog pomagaj t deli ravnokar, da se namesti latinske kmalu utegne vpeljati staroslovanska liturgija v cerkvi. Pre-uzvišenemu škofu Strossmaj eru je nedavno došel ukaz, naj sestavi odbor izvedencev za izdanje staroslo-vanskih liturgičnih knjig, kakor so še dandanas navadne v Senjski škofii in so bile nekdaj po vsej trojedni kraljevini. Iz Celja. (Po nakljucbi zakasnjeno.) Kakor njene ljube sestrice drugod, tako obhajala je tudi naša čitalnica spomin rojstnega dneva očeta slovenskih pevcev Valentina Vodnika. Vta namen snidla se je lepa množica tukajšnjih in vnanjih domorodkinj in domorod-cev temveč, ker je bila osnovana za ta večer tudi ka-zališčina igra „Zakonska sol." Naj prej je stopil na oder ter v krásnem govoru omenil Vodnikovih zaslug za naše slovstvo. Potem se je pričela igra. Videli smo v čitalničnem kazališči našem že marsikako izvrstno igro Al kdor je videl in slišal ta večer v „Zakonski soli" iskreno domorodkinj o gospó Kapus-ovo, reči mora, da igrala je, kakor je unidan Nemec pri lutomerski be- sedi rekel „gottvoll." Da je g. Jeretin, duša našemu kazališču, se skušenega moj stra popolnoma skazal 7 ni nam treba še le praviti ; saj vsak našinec vé za to kot nalašč stvarjen. da Stari „stric" Skoflek je on pa zopet pokazal, da je vsegdar popolnoma na svojem mestu > naj mu šaljiva zadaća je dolga ali kratka. Po igri je, kakor že ne more drugače biti, mladina neko- liko porajala. Tako obhaj ali smo spomin možá 7 ki deloval za naš mili narod že pred blizo 100 leti in skor bi bili pozabili za nekoliko trenutkov 7 da nam osoda morda še grenkejša kakor je bila o Vodnikovih , in da nam oni stari protivniki tudi danes enako časih ali pa še tužnejšo dobo namenujejo, kakor so jo imeli , ako „Bog dá naši očaki. srieca junačka" ! Al bolje biti mora skoro i tholische Blatter aus Kârnten" Andreji Einšpieler-u. > vredovan po gospodu Ćrnomelj 21. sveč K Imamo jo národno čitalnico z dopisom od 30. prosenca t. 1. in 13. dne t. m deželna vlada je potrdila pravila njene volil odbor. Izvoljeni so gosp odvetnik, za predsednika dr se je uuTVbuxa , ač* j^iguocuuiaa , gOSp. r i ai u v> c via farni administrator, za podpredsednika, gosp. J \ Drag. Breznik France Vrančić 7 7 Grud La vosi 7 c. kr. davkarski asistent, za tajnika P gosp 7 trgovec, za dr. Janez Pestotnik, c. k blagajnika, gospodj Skub in J Kolb okrajni z dra vnik, J 7 posestnika, za od bornike. Novi odbor je odločil precej veselico na 16. dne t. m. sopet v dvorani g. M. Sladoviča. Snidlo se 7 je ta večer v lepo okinčani dvorani, v kteri sta se v zelenji videla grba črnomaljski in metliški, do 400 oseb domačih in vnanjih. Gospod predsednik dr. Breznik prijazno pozdravlja nazoče o imenu narodne čitalnice, . in poveduje veliko slovesnost čitalničino 3. maja t konečno nazdravi Njih Veličanstvo cesarju in narodni čitalnici črnomaljski, kar pričujoči odzdravljaj o z na-vdušenimi živio-klici. Potem so se domače pesmice vr- stile s tombolo 7 m konec „besedi" bil Je Jako nas je razveseli! prihod visokocenjene gospé Kuraltove gospé predsednikove 7 gospodov > gospá in gospodič 7 iz Metlike, Gradaca, Krupe in iz Hrvaškega. Omeniti pa moram še posebno obče znanega in spoštovanega Jožefa Hrela, posestnika iz Jelševnika, kteri 72 let star se je dal za uda naše Kranj ec udeležil današnj čitalnice vpisati, in se je kot beli narodni svoji obleki Ne moremo popisati, kako veseli smo bili vrlega star 7 čeka Logarjeva veliko po domače kramljala s kterim sta tudi gosp. grof Chorinski in gosp Tako smo polo naši čitalnici, iz ktere se na- žili vesel temelj narodni djamo lepih zabav in koristnega poduka. Živila Iz Postojne 20. sveč. Drobna je sicer stvarca a u a i vj iiv ^v» a y \j\jm - jLfiuuua j vj oiv^ui oivmua« ki jo „Novicam" izročujem, vendar mislim, da utegne kakega bralca mikati. Nate tedaj pesmico, s ktero po-nočni naši čuvaji zdaj v trgu ure pojó. Imamo namreč od novega leta stanovitne čuvaje ponoči, kterih po- ni bilo. Tako-le se glasi, kakor jim jo je spisal ado s lav. Morebiti j o porabijo tudi drugotni čuvaji: Ob devetih. Ura je devet odbila, Noč je tèmna nastopila, Ura toraj spomni nas, Da počitka zdaj je čas! Ob desetih. Ura je deset odbila, Naj krčmarjem bi znanila Ni več vinca zdaj tociť, Hišne duri zakleniť ! Ob polnoči. Ura je dvanajst odbila, Ljudem slabim zagrozila: Ne laziť po noc' okrog! Dal v pocitek jo je Bog. Ob em. Ura ena je odbila, Ta pa mene je spomnila : Ob enajstih. Ura je enajst odbila, Naj bi glasno vas učila: Ugasnite vsaki žar! Ogenj hud je gospodar. Da zaspati se ne smem, Ker za varha sem ljudem Ob dveh. Ura dve je zdaj odbila, Mi tovarša pridobila y Že petelin je zapel Svoj pesem tud' vesel. Ob treh. Ura tri je zdaj odbila, Me dolžnosti je resila. jutro je že zdaj, Iz Celovca. Tukajšnji nemški časnik „Carinthia", je še precej dobra letina lani. ^ Al kaj pomaga Kvisko ! Spavat ide vaš čuvaj. Iz Narina v košanski fari 20. sveč. V. — Drage Novice"! da tudi od naših krajev kaj malega izveste, pošljem vam sledeče vrstice. Pri nas, hvala Bogu! bila ker 77 7 kteri obdeljuje zemljopisno, zgodovinsko, lepo- in nato- imamo toliko revežev, ki nimajo zemljišča in nobene roznanstveno polje izhaja vprihodnje po sklepu občnega 1 w 1 * ' 1 " zbora koroške zgodovinske družbe z dostavkom „Ka- druge reči, da bi si potrebni živež pridobili zunaj kar si z rokami revno zaslužijo; pa saj ga ni ne najmanj- 10 šega zaslužka! Sliši se, da bodo neki začeli delati že lit mestnih odbornikov gotov in da čas za leznico od St. Petra na Re kompotem bi si vendar še pritožbe (reklamacije) mestjanom, ki v tem zapis kdo kakošen krajcar zaslužil. zaslužka, Bog se usmili ubogih — ——— , JV V/UlUV/vU ukj. V1UO t. LU. kj tudi to, da naše duše še zmiraj koprnijo po narodnih gistratna pa je v poslednji svoji seji našla e pa i udí! ne bo nobenega niku niso v pravo vrsto postavljeni ali so morebiti celó Naj omenim izpuščeni, je odločen do 28. dne t. m. Skupščina ma- da ž jm _ _ _ n^vwv» ^/V» j V ? OTV/JA OV/j 1 uaoicl y Vidi V Cm A Ui pravicah — kajti še zmiraj dobivamo iz cesarskih pi- ta zapisnik, ki je bil vselej magistratnemu pravoznan- sarnic vse spise in liste v nemškem nerazumljivem stvenemu svetovalcu v sestavo izročen, se je letos iz-nam jeziku. Čakamo in čakamo že dolgo ma! ža- -------— — ' - - w . ~ V» . . V »U» VVVU J JW 4VVV/W ročil kancelistu Hudobivniku in ie na prvi pogled že libog"nič še nismo dočakali! Podoba je, da bomo ča- kazal mnozih pomot; zato je volila odsek iz treh odbornikov in za referenta magistratnega svetovalca Gutt- kali do sodnjega dné. Vendar tiho! saj imamo 19. na papirji in nove ministre na — Dunaji. Iz vipavske doline 23. sveč. mana velikim ve- > da pregledajo zapisnik in poročajo potem magi stratni skupščini. Tudi obrok reklamacij seljem smo ravnokar izvedeli, da je pravica yen- je bil prekratek spoznan in po dalj za še za Tudi na darle zmogla: ministerstvo nauka in bogočastja je čez 28. svečana. po dogovoru s c. k. deželnim predsedništvom in knezo- san čas reklamacij na 14 dni. Se "vemo, čemu je letos dni dni Dunaji je ravno zdaj razpi skofijskim ordinarijatom našim prečastitega našega de- v Ljubljani taka sila? Ker bode izvoljeni magistratni Jurija Grabrijana zopet postavilo za odbor v 3 dneh dovršil svojo nalogo, naj potem nihč kana gosp okrajnega nadzornika ljudskih šol, ktero opra- kdor ima pravico voliti, ne vilstvo se mu je bilo ob tistem času vzelo > ko Je strat, da pogled marja poti na magi v pisnik : ali je notri in na pravem vsled grđih denunciacij učitelj Kapún pod Bachovo vlado mestu, ker pozneje ne veljá nikakoršna pritožba več in % I w i f 7« • • v I 1 y • _ I__1 ___ _ ^ I • 1 • 1 « * 1 • . ob službo v Vipavi přišel po enakem načinu, kakor so volilec pozneje tudi na Hrvaškem pod Rauchom mnogim učiteljem službe jemali. Sedaj se je gosp. dekanu zopet društ m Prihodnj za letos pravice volitve ima za d izročilo šolsko nadzorništvo in to, kakor slišimo, sprav deljo dopoldne ob 11. uri pripomoč obrtnikom in ko del ce m svoj letni zbor v mestni dvorani Vod častnim pismom, v kterem c. kr. deželna vlada in stvo tega društva, ktero se po pravici more ponašati s knezoškofijski ordinarijat z odkritosrčno besedo prizna- te m da je že mnogim obrtnikom in rokodelcem ki so AllUiÙUOriUIlJOai KJl Uiliai ljut XJ vvai^iaww* vmv vwua y vím jv MJL\j AJJUO^llU V VI l/liAa,UJLil XU 1 VuUUClvÇLU y o' vate skušeno lojalnost gospoda dekana, njegovo vec- bili v denarni stiski, brez dolzih potov in za male ob letno žrtovanje na prid šolski in velike zasluge njegove resti pomagalo iz zadrege, vabi svoje ude v ta zbor, o šolskih zadevah. Kakor je možá, kterega je presvitli čegar program obsega vsïed družbinih pravil 7 toček. cesar sam poslavil in to posebno za šolske zasluge njegove bese- » s častnim redom, britko žalilo, da se je njegovim dam o Kapunovi pravdi manj verjélo kakor nesramnim dr. Cost Svét se meša" ! Tako pravi zdaj vsak, *) komur so znani s klep i mestnega odbora od 6. dne t. m o Vaculu \j xxa^uuuvi uiuiij .vijviv ~—— ——----— — wuvy t x zadevi, pa je bral 10 dni potem i v- denuncijacijam in se je vsled tega tudi njemu šolsko test", ki gaje trinajst odbornikov**) poslalo ministru nadzorništvo vzelo, tako ga more zdaj gotovo tolažiti dr. Giskri, v kterem trdijo,, da pismo podžupanovo, s to, da je resnica predrla mègle natolcevanja in da je kterim je dr. Orel c. k. deželni vladi předložil odborovo pravica spet stopila na svoje mesto. In o tem se ra- sporočilo in zborove sklepe, je napačno češ àuje vsak rodoljub po vsej naši vipavski dolini, želeč, ni sklenil tega, da se ima dr. Cos ti zopet izročiti žu-da bi vÍ8okospoštovani gospod še mnogo mnogo let na panovanje. Da je v gori omenjenih sklepih, ki se vpi- rajo na odborovo sporočilo, šlo za to, da se mestu po čelu stal našim šolam ! Iz Podbrezij nad Kranjem 20. sveč. F. Kl. *) — vrne popol dne t. m. je šel mlinar J. Str. od tod z moko v Ce- da se je mestu lovec. Na vrhu Ljubelja ga sreča berač ki ~ ga V «V ^c« iioacmu ttuuiioaiju , tu jo vcuci voa.iv, gajme prosi; mlinar mu dá 2 krajcarja. Al berač ni strast ni še toliko zbegala, da pod popolno avtonomijo nič druzega razumeti, kakor to, da odstop bo- tonom íj P ktero in vsa Je gubila s tem P ročila cesarskemu komisarju, to je vedel vsak se íz-kog gre se ne m bil s tem zadovoljen. Ko na mlinarjev dom pride v hišo in ženi sè težko sapo pripoveduje, kakošna ne- cesarski komisar, župan pa, sreča se je pripetila njenemu možu, rekši, da, ko um straní zavíral , se mu ketina odtrga, da pride pod b lil « «v wvomu oat ftvuiioai, úupau ljc*y ai g a j c a u vj i i a » uni, je na nastopi spet svojo službo. Odbornik Dežman, v zboru voz, ki mu nogo y stare itd.; naročil dne t. m. e d mi Je> da hitro hitro protnik zborovim sklepom, je živo po njega greste; zdaj pri Mehorju leží. Vsa družina se je te nesreće silno prestrašila; žena pa gré v veliki žalosti po gospodarja. Kaki dve uri od doma sreča po- hteva čutil „die Tragweite" odborovega predloga v besedah : „die lie Autonomie" 7 saj poročilo odborovo t vse kar se je mestu vzelo avtonomije, in odločno za- potnike ter jih praša, ali oni kaj vedó od te nesreće? ; 77 se b lj pet post v oje opravilst predstojnik u za to in Začudljivo jej odgovoré, da so bili danes ž njim v Ce- samo za to se je ustavljal odborovim predlogom, lovcu vkupaj, kjer je popolnoma zdrav moko prodajal. ker kot znan „Verfassungstreuer" se vendar ni mogel Gospodinja se vesela pa srdita na berača nazaj vrne. ustavljati sami po vr nit Berač je gospodinjo nalagal, da je dobil jesti in 8etice. Ta grdoba je iz Trohinj domá; povem ga svét pozná to sleparsko beraško mavho. 7 děda bčinske avtonomije?! Ceravno se ne ponašamo s tem, da umemo jezik nemški dobro, smo ; vendar v normalki to učili gewàhlt ni selbstzu wâhlen d 7 p w /j 1J ci/ lu oii/^Mi »au uwxaonv mn r uvi Ô }) U VY d U l Iz Ljubljane, (i« deželnega odbora.) V dveh sejah vendar kdo biti, ki gaje zbor že da „selbst in da mora lil: ta pa je bil 7 je prevdarjal odbor osnovo nove postave za ribštvo, lani dr. Costa. Britka ta sporočilna beseda in ž nj ktero mu je c. kr. deželna vlada izročila v prevdarek, zvezani odborov predlog in sklep zborov razsrdil je tedaj predno pride v obravnavo deželnega zbora. Podlaga o odbornika Dežmana tako, da obé dunajski „Pressi" in osnovi te postave je^ vladi bila osnova ribške postave „Triesterica" so brž tretji dan potem grozovite levite v Salcburgu in na Ceskem, ktero so pretresale vse c. k. okrajne gosposke, ljubljanski magistrat in kranjska kmetijska družba, in sedaj tudi deželni odbor. imenu magistratovem se je te dni oklicalo naznanilo, da je zapisnik volilcev za letošnjo brale pol 77 za dvanajsterici", ki je v zboru glasoval avtonomijo, ktere bistvo je „Wiedereinsetzung *# To nam potrjujejo tuđi pisma iz dežele. Vred. ) Ti protestanti po „Laib. Ztg. a so Deschmann , Malitsch, Prosimo. Vred. dr. Pfefferer, dr. pl. Kaltenegger, dr. Recher, dr. Suppantschitsch, dr. Supán, Stedry, Mahr, dr. Schoppel, Terpin, Sennig in Biirger. des selbstgewàhlten Vorstandes." In kaj je bil následek teh levit ? — Gori omenjeni ,,protest." — Dolžnost je bila podžupanova, da je ta protest „trinajsterice" ministru razjasnil. V njegovih rokah je zdaj razsodba. Naj se zgodi kar koli hoče, večina mestnega zbora bode pod po polno avtonomijo nepremakljivo to razumela, kar je razumela v seji 6. dne t. m. in kar je razumel ves svét, in to je, da dr. Costa nastopi županovanje. Priôakovati je pa tudi, da se vresničijo besede ministrové, ki jih je izustil pri neki priliki rekoč: „es wisse jetzt in Oesterreieh Jedermann, dass ihm sein Recht werde." Dopisún v „Pressi" je sicer Črhnil, naj se razpusti mestni zbor. Mi pa mislimo, da kaj tacega ministerstvo ne bode storilo in da praviloma tudi ne more storiti, zakaj, če bi vlada vselej razpuščala zbore, v kterih se manjšina ne podvrže sklopom večine, kakor mora biti v parlamentarnem življenji, tedaj bi raz-pusčanja ne bilo ne konca ne kraja. Ako postane jutri manjšina, kar je danes večina, utegne ta rogoviliti kakor una in naposled ne bi bilo druzega pomočka, kakor tega, da ne bi bilo — nobenega zbora ali pa — dva, ki delata vsak potsvoje! — Te dni smo v roko dobili najnovejše, jako zanimljivo delo našega slavnega jezikoslovca gosp. dr. Fr. viteza pl. Mikloáiča: „die slavischen monats-namen." V prihodnjem listu kaj več o tem ucenem spisu. — Vse kaže na to, da nocojšna veselica (pustnega tvorka) v maškarah, ki je napravi pevski zbor v či-talnični dvorani, bode zvonec nosila nad vsemi pustnimi zabavami. Čez 500 vstopnic se je oddalo. Iz Dunaja. — 18. dne t. m. je imela gosposka zbornica po zbornih praznikih spet prvo sejo, v kteri se jej je novo ministerstvo predstavilo. V to sejo je prišlo tudi 8 nad voj vod, kterih dosihmal ves čas ni bilo v zbornici. Zbornica je v sledečih sejah brez daljih razgovorov sprejela nekoliko postav, ki so jej došle iz zbornice poslancev. — Zbornici poslancev je ministerstvo unidan predložilo tudi iz redne (nenavadne) stroške za armado letošnjega leta, ktere skupaj znašajo 31 miiijonov 686.000 gold, s tem pristavkom, naj se 22 miiijonov in 180.200 gld. vzame med stroške ne- ogerskih, 9 miiijonov in 505.800 gold, pa ogerskih dežel. — Odsek, ki prevdarja vojaške stroške, nasvetuje mnoge premembe o voj a škem gospodarstvu in posebno to, naj se oskrbništvo mnozih reči dá v roke civilnih uradnij. — Delegacija državnega zbora je zbrisala nekoliko vojaških stroškov, še vec pa jih je izbrisala ogerska delegacija. — Odsek i državnega zbora pa tudi obojnih delegacij pridno delajo. Cas o tem kaj več povedati pa pride še le tedaj, kadar njih nasveti pridejo v občne zbore. — Državni zbor pripravlja postavo, po kteri sme vsak in kjer koli advokat (dohtar za pravde) biti, kdor je izkazal sposobnost za to. Dozdaj je bilo v vsakem mestu le neko število advokatov, več pa ne. — Zanimivalo bo naše bralce, ako jim kaj povemo, kaj seje 17. dne t. m. godilo v seji državne delegacije, v kteri je šio za to, koliko denarja naj se to leto vladi do voli za skrivne stroške in pa za plačo poročnikov, ki jih ima vlada pri vnanjih vladah. Duhovni tirolski poslanec Gr eu ter je vladi in nemškim „liberalcem" v obraz povedal marsiktero resnico. — Za skrivne stroške (to je, za skrivno policijo, za podporo časnikov in pisateljev, ki za vlado pišejo, in Bog vedi, za kaj še vse) zahteva državni kancelar in minister vnanjih oprav pol milijona in 50.000 gold. Poslanec Greuter vpraša, po kterem §- ima delegacija pravico, vès ta denar dovoliti ministerstvu vnanjih zadev, ker bi drugi naši ministri tudi utegnili kaj zahtevati iz skrivnega zaklada. Minister dr. Berger odgovori, da je deželno ministerstvo že toliko samostojno, da si od državne vlade ne bode dalo kratiti svojih pravic, ter določno izpové, da ne bode zahtevalo nikakoršnega skrivnega zaklada. Poslanec Schmerling ne verjame tega, da tudi še kako drugo ministerstvo ne bode potřebovalo skrivnega zaklada, kajti sploh je znano, da brez teh ne more biti skrivna policija, ktere bode morda treba na Dunaji in v Peštu. Mogoče, da se bode plače vala od državne vlade; če je pa temu tako, gotovo ima Greuter prav, ko je rekel, da ta delegacija ne more sklepati o teh stroških. Državni kancelar Beust pravi, da je Bergerjev odgovor razkadil vsak dvom, in da ima državno ministerstvo vnanjih zadev zlasti o sedanjih časih nalogo in dolžnost, s policijo in s časniki odvraćati nevarnost, ktera državi žuga od zunaj. — Na to se je přivolilo zahtevanih 550.000 gold, za skrivne stroške. — Po tem je prišla na vrsto obravnava o stroških za diplomatiške zadeve , to je, plača poročnikov ali poslancev pri tujih vladah. Dr. Reehbauer nasvetuje, naj se razpusti poslanstvo v Spaniji, Portugaliji, S vici in Belgiji, morda tudi v Švediji, Holandiji, Saksoniji in Virtembergu. Baron Beust mu nasprotuje ter dokazuje potrebo poslancev tudi v teh deželah. Dr. Reehbauer-jev je bil zavržen. — Za poslansko službo v Rimu je odsek predlagal za 1868. 1. 37.200 gld. Knez Jablanovski zahteva, naj se sprej mejo ti stroški po ministerskem prevdarku, namreč 54.600 gold. Dr. Gros pa nasproti predlaga, naj se popolnoma opusti poslanstvo v Rimu in njegova opravila naj oskrbuje ali poseben opra vnik ali pa poslanstvo v Fiorenci. Poslanec Skene podpira odsekov predlog, med drugim rekoč to-le: Tudi moja misel je ta, da moramo biti varčni tam, kjer je moč; so pa tudi okoliščine take, ki nam ne dopusté varčnim biti do zadnje meje; nikakor ne smemo pozabiti, da je večina avstrijskih državljanov katoliška ; nikakor ne smemo pozabiti, da bi žalili marsiktero srce, ko bi hoteli opustiti poslanstvo v Rimu. Te misli mene silijo, ne držati se stroge varčnosti. PoSchmerlingu, ki je tudi zagovarjal odsekov predlog, poprime Greuter besedo rekoč: Ce sem jaz v prvi vrsti za to, da se ob-drži strošek za rimsko poslanstvo, kolikoršnega je odměřilo državno ministerstvo, vendar ne mislite, da se za to potegujem iz cerkvenih obzirov. Odkritosrčno vam povém: Sedanji čas je tak, da zastopanja in varstva katoliške cerkve ne pričakujemo več od poslanca, dà! še celó od vlad sploh ne, ampak pričakujemo^ ga — od ljudstva samega (nemir med poslanci). Ce torej glasujem za ministerski predlog, glasujem iz drugih razlogov. Ravno kar smo slišali, da nikjer ni tolikanj ega bleška manj treba, nego v Rimu, kajti ,,sv. oče hodi ko berač po svetu." Tako govoriti o poglavarji katoliške cerkve je vendar malo nedostojno. Pravijo ,,v Rimu sijajnega bleska ni treba" — jaz pa rečem: Naš denarni stan je tak, da bleska ne moremo nikjer trpeti (jako dobro! na levici); kajti zastopnik države, ktera, kakor Avstrija omanuje na kraju pogubivne kride (ne, ne! na levici) — naj se niti v Parizu niti v Londonu ne razkazuje, kakor da bi vsaki Avstrij an bil milij onar! Kar pa veljá od Rima, veljá tu i od Pariza in Londona. Zastopniki avstrij ske države so zastopniki krvavo-revne dežele. — Že prej sem povedal, da za popolno plačo ne glasujem iz cerkvenih ozirov. Naj vam pa še kaj drugega povem. Naši Časi so taki, da bodo cerkvene pravice najbolj zavarovane, ako poročniku v Rimu ne ktero Je se privolite ne vin arja, kajti to sočutje, danji poročnik prinesel sv. očetu, gotovo ni tisto,'kimu 50.000* frankov penzije (?). v teh žalostnih časih ohrani vsemu svetu znani dušni _ star; pravijo, da od cesarja našega dobiva na leto mir srca. naloge Ako poročnik v Rimu sedaj nima druge kakor da s pomočjo politiških pariških Zvavov Nove volitve odbornikov iiaiugu y Aarwwi ua O j^vmuvjv J/VAAWWUAU ^/MWWttAU ^TUT Vf -------------------- ------- bije papežů na vest, rajši vidim, da gré danes iz Rima za kranjsko kupćijsko in obrtnijsko zbornico. namesti juter. In iz tega čisto cerkvenega obzira jaz za-nj vinarja ne dovolim. (Levicniki se zavzeti p ogle duj ej o). Tako jaz umem to stvar, in le zarad enakoprav-nosti s poročniki druzih dežel glasujem za polno plačo (smeh); še enkrat rečem, da ne iz cerkvenih obzirov; kajti ako se — kakor je menda že sklenjeno — beseda papežů slovesno dana, prelomi , zgodi se to lahko tukaj v Beču brez poslanca v Rimu! Saj se potem ta pogodba ne bo raztrgala ravno na grobu sv. aposteljnov Petra in Pavla! (Brala se je pri teh besedah velika osup- njenost liberalcem na obrazu.) — Dva meseca sta pretekla, kar imamo novo ministerstvo, pa še nikjer se ne vidi positivnih dél njihovih. Glavne državne postave so vse samo še na papirji; porotnih sodeb ne bo še kmalu ? kaj misli minister denarstva, ni še duha ne sluha. Razun dolžnostih o okrožnice ministra notranjih oprav uradniških, in pa okrožnice do c. k. deželnega glavarja na Stajarskem in gornji Avstrii, ktera z oštro kaznijo žuga duhovnom, ako so za konkordat preveč vneti, ni dozdaj še nobenega djanja gotovega; to pa, kar je ministerstvo nauka zarad gimnazij na Moravském in neke slovenske ljudske šole na Koroškem ukazalo, tudi ni našlo hvale. Le tiskarnih pravd je čedalje več! Treba, da bi se kmalu djansko pokazali sátí o vi „nove ère" in to taki, s kterim bi narodi avstrij- ski bili zadovoljni. Ali bodo pa s tem zadovoljni } da ministerstvo namerava deželnim zborom predlo- žiti postavo, po kteri za ženitev ni treba nobenega (političnega) dovoljenja ne od soseske ne od gosposk, ni težko odgovoriti. Beraštva (proletarijata) bode še veliko več kakor ga je zdaj, in kako se bo to vjemalo s pravicami (avtonomijo) sosésk, kterih truma beračev ne bo veselila. Le malo časa je, kar je po časnikih potihnil voj skini hrup, zdaj pa se spet na novo oglaša, in vzlasti turške homatije zopet nosijo zvonec in Francoz Naša vlada pa meri na Renske kraje zoper Prusa utegne tudi s prusko v kakošen razpor priti, in to zato, ker so se na Dunaji 500 Hanoverancem dalipopotni listi in se je odstavljeni, pa zdaj v Hitzing blizo Du- naja se preselivši kralj hanoverski pri prazno vanji svoje druge poroke tako ustil, kakor da bi komaj čakal, da se up or napravi zoper Prusijo, ktera je Hanoversko deželo vzela kralju in jo vredila v severno-nemško zvezo. Pastirski list dunaj skega nadškofa in kardi- t in obrtnijskegi na- Odbor zastopnikov kupči předka je v zadnjem listu „X1 ki imajo pravico voliti (in to ima na deželi vsak obrt nasvetoval , naj vsi, nik, ki plača 4 gld. 20 kr. davka), volijo sledeče možé in sicer za trgovski oddelek: gospoda V. C. Župana, trgovca v Ljubljani yy yy v Jožefa Kušarja Andreja Lavrenčiča, trgovca v Postojni Matevža Pir ca, trgovca v Kranji. Za njih namestnika: gospoda Karola Cvajerja, trgovca v Ljubljani yy Vaso Petričiča y y yy yy Za obrtnijski oddelek: gospoda Jožefa B laz nik a, lastnika tiskarnice v Ljubljani, Janeza N. H o r a k a, rokovičarja v Ljublj ani, Franca Malija, usnjarskega fabrikanta v yy yy yy Ljubljani, Jožefa S trčel ba ; svečarja v Ljubljani. Za njih namestnika: gospoda Matevža Šreinerja, pasarja v Ljubljani. Za fuzinski oddelek: gospoda Janeza Tomana, fužinarja v Kamnigorici. Dodal pa je omenjeni odbor poleg druzega še ta-le poduk: „Volilce pa, da je njih volilni list veljaven, opominjamo še posebno sledečega: Vsak volilec naj se posluži pri volitvi glasovnice, ktera je tudi izkaznica. Na to glasovnico naj zapiše imena vseh 12 mož, ktere voli, in potem naj jo z lastno rokop odpiše, ali če pisati zná, podk riža; ce pa glasovnico podkriža, morate ime ne se tudi dve priči podpisati, in tista priča, ki volilca podpise, se mora podpisati s pristavkom, da je „pisavec imena." Vsaka glasovnica se posebej pošlje in sicer zapečatena vsaj do 16. dne prihodnjega meseca sušca c.k. davkarski gosposki svoj ega okraja ali pa volilni komisiji kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljano." Novice" ponavljaj o danes to priporočilo in na srce pokladajo še vsem rodoljubom, da tudi oni trgov- obrtnikom in rokodelcem vsake vrste y> cem, kramarjem, vunumum m i^uu^m no^, ki imajo pravico voliti in so přejeli od c. k. davkarije nala kona in šole. že déla ..Pressi" sive lasé. y ki ne za las ne odstopi od pravíc cerkve do za- izkaznico za volitev, priporočajo marljivo udeležbo podučé, da Galicija. «•WW. --- Rusini bojo državnemu zboru izročili velikánsko adreso, v kteri zahtevajo, naj se 1) Galicija razdeli v poljski in rusinski del z dvema posebnima deželnima zboroma biti, da so da rusinski narod, kterega je več kakor Poljakov, je dostojno zastopan v deželnem odboru, in 3"} pravica doide v uradnijah in šolah ru- volitve, predpisanih oblik pa manj vaj ene se glasovnice napravijo tako, kakor morajo po postavi veljavne in se ob pravem času oddajo davkarski gosposki svojega okraja ali pa kar naravnost v Ljubljano pošljejo kupčijski zbornici. sinskemu jeziku. Iz Rima. Sliši se, da je papež avstrij skemu poslanců grofu Crivelli-u odgovoril, da ga je volja dovoliti pre-naredbo konkordata, kolikor je mogoče. Avstrijska vlada zahteva v svojem pismu od 30. januarja 10 toček. Mehikanski princ Iturbide, kterega je ranjki cesar za svojega sina sprejel, je stopil kot prosták v drago-narski polk papeževe vojske. Lep mládenec je, 20 let Listnica vredništva. Gosp. dopisniku „S hribov vmes Ipave „Novice'4 se ne morejo dalje spusčati v reči, kterih na e poznajo. Vi ste povedali svojo, drugi dopisnik pa tudi in Idrije drobno i svoj o. take malenkosti, pride drugi pot. Tako je pred Gosp. Ob m končana, kterega ne brigajo Belem Gr: Přejeli5 hvala lepat Kursi na Dunaji 25. februarja. 5% metaliki 59 fl. 20 kr. Narodno posojilo 66 fl. 60 kr. Ažijo srebra 114 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 58% kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.