PRIDRUŽEVANJE PODJETIJ K ZADRUGAM
V začetiku lelošnjega leta so bila mlinika jn druga podj«tja prid:ruiena iuiieujskira za.d.rusam> o ^emer smo i.e govorjJi v V. šte-vjlki (10. m;'ija lVi6j »lNaše skup-aosti.« Urcufba o spremtmbah M tkjpalinitvah uredibe o usi:inav)ja-nju in prenehanju pod,jeu-j in obratov — ki jc bda objšuv 1 Jtrna po lirugtniu plcnumu Glavnc za-ttružne zvuze H.RJ — je Uitavila to dkcijo. Umfca je od!©cli]d, <]a je prni.ruicvaii,e |xxl)eti| k knie-tij't>im z.jdru^am moiz.no stmo na temeliju posebnnh pred.p'sov. Tikj predpisi   pa šs  niso  kUi  o4>j&vlje-
Dl.
Po obijavi uredfoc o sptremtanbah in dopoinilvah UTudibe o kmeUj-ekilt zadirugah so bili prod organe delavskega upravljanja v potijet-jib ponoviio postavJijene zahtcve o pndružkvi k kmelijsi*im z3dru-g»in asli pos!i>vn«m zvre.am. To-krat so prcdiagateiiji določili pod-jeljeoi Itraike roke « spccjtm oJ-Joirtev, pn čemer so upušievali rescn odpor ki so ga v /atfttku le-ta poka/.ali ob podofomh predlo-gth organi samoupravtjania in k<t!okt>vi.
UrodToa o sptfemembah in do-polnitvah uredfoe o kmetijduh K»d.Pu^aJ>, ki govori o duj*vnosti poslovnih zvez, doiioča pred<?l»vo a.1'1 dodelavo fcmrtjpkifo alj dru-gih pridelkov, ki jiii pridelujejo ali odkupuiejo kmeiijjJke z^Jrut^e. To so razunieii kot pravico, <)a ec vsa p<x);e1jti7 ki uporHjild^io kot snravino kmetijsfee pri,dcl:ke, JaJiho pr«iruži)o poelovnim zve-zam.
Jasno je, da so se pri tcm upo-Jtevala sredstva, ki ;«h realteirajo t^ka podjeip, ptejivscjj ^x>d)ctja m-linske  intiojslrije.   Ker se  m<»ra-
10   si!;'idi   obratov  kmetijskih   za-drug> ki osianejo zadru^1, raadeli-
11   tai^u, ki-Ut>r je bilo doiočeno na občnum   rboru   kmetjjske   z.uijuge s.J poslovne z\nc, se kale ležnja, <ia   bi   aca   več   miinaknh   podjelij ^prauenili v obrale kmctijaiih za-driig.    Ze;cli    so    doie^i kanaTi-zir&nje sreditev, ki 90 bikj reali-zirana  v  iivdustrijsikih pod!j«nj'h in sprcmcnjena   v  obrate   knietsjsikih z&dnue,,   v  kmetijsilvo  a!i   nudejijc pomoči   n.iprei.!iv.u   kmetijsiva   na riičun  indiustrijslviih  obralov.
ln.dustrijska podijrtja, ki upo-rabl)«Jo kot surovino kmetijsue pridalke, morajo biti pripravi;ena, da 0:1 določenem času up:rejniejo in predcl&jc kmctijske pridelke cb največjem tnožnem ukoiiščanju njihovih konstnih seslavnih de-lov. To je najvažntša ru-loga ži-vilske jndustrije na liniji niKlcnja pomoti kniciij.^tvu. Ta poJjctjase irudijo, da bi obdržaJa scdanje unc^gljivocti, .« ntnatera me<i njitni pa so sj zagoloviia sred«va 13. modcTnizacijo tfbnoU»*kega procesa, Kar je prvi pogoj za bcljže iz;kor:ščanje'stirovin. Sred-blva palrcbna z.a vztirievanie in raz.šlritev scdanjih žmogljivosli i"n modernicacijo t<?hni>!o'*(\t'ga pro-ccsa, ki iih daic skupnost, sebo-in povečaia v siklaiiu z našimi cko-nonivkimi mo/.noitmi. Zcnan.jšanje teh sdrestev bi ogrožalo prizade-vanje. da sc sedanjc sianje obdrii in i/-bo!|.?a.  Če   vioso  kmcll'^kiVi  73-
drug pri materialni pomo»!i na-predku kmetijstva prunorj&mo s &t.aji)Cm podjetij, ki bi jih biiolre-ba pridroiiti k kmeiijskun za*iru-gam aji posiovnim zve/aui, vidi^ ' mo, da bi tako pridruževanje ši^od^ljivo ujinkov»lo t,-iio na zadru;;e kafcoir na prid.riižena padj*tia.
Ce gledamo na to za<ievo s po-Jititne tcčke gledišca, je škc«jlji-vost taiie akcije še bodj iirazrta. Praiisa je pokaz^la, da sc je v vsch kolektivih paiavil bolj a>H manj resen odpor, ko je biio po-stavljeno vpraianje priditužitve ktiietijskim za.diru^a«fl- D<vs«sžena pravka s<timoixJ!oianja v o^novnih vpraš«*njih dela, poslovanja in ra7.Je!itve dohcidikov v okviru. druibenih norm je postala prido-bilev, ki s« ji deiovni kolekiivinc žeiijo odrec!i.
Do&edaii'a organicacija inJin-siiih podjetij ie vsci%a.kor cdtn iz-mtnJ osnovnih vzTiJtlvov 'akega od-nosa do teh podjctij. Mlini so dcs'ej poelcval-i kol sa.roostojna podjelja ta promet Jn predelavo' žwa> kol u-sluinostni mlini in kot obrati irgovskih podjerii za pro-mtt z žitom. S prenoscm odkupa kmeiif-akiih pridclkov in žita na zad.ruge se je postavHo vp,raia-nje pridružkve starrh trgov&kih podjctij 2 žilom h kmetijskim zad.rugam. Ko so bile le združi-tve že oip'ravl.jcne, se )e pojavila ležnja, da bi se tudi ni'ini, ki so poslovali kot cbrati lcti podictij, pridnjžili h knietiifiitim zadru^am, ka.r ni bilo tetžavno plcde na 10, da je osnovna dejavnost pod.;ttij bila irgoV-na. Kasneje so to akci-jo prenesOi tudi na tisre mJinf, ki fO rej>wtrirani kot industrijska pocUetja.
Dolo&tev ipdustrijsJ<ega statusa mliniAiim podjetijem aii prtzna.nje pravice do nakupa in projajr su-rovin in pridelkov mlinsknnij podjetju je kaJiOr kaie, za dosego ;i:avilne  rc^ilev.  S  tem  bj se  ize-
ičili pogoji pos-lovaaja mlinskih }xxl)ctij s pogaji paslovanja dru-gih industrijskih podietij, kar po-mejii, Ja bi naiuip in prodaja su-rovin v mHnski industriji bila del njenega poslovanja kot Jndustrij-ske gospodartke or^anizacije.
O&novni smišel p.>i1viga za re-orsan?.acijo zadružniStva je usiva-ritev "socialist. gospodar. močnih či-nktlljev, k; Eo spouobni orgajiii-.i-rati kmetijskega pridclova.jca in mu nuditi org.-,nizacijAo in eiko-nomsko pooioč zaradj napred1<a kmetijstra ali povKanja donosov. To pomeni, da bi vsa Siredstva, ki bi nasUl.i s poslovanjeni z.a-d,niii»e, služiila t7_kl.jai<?no z° po«rc-be kmelijstva, kar je popcvlnoma raaumlpvo. Zamlsel p>riidrutževa-nia podjctij ^ zadrrugam je nc-dvcmno zasnavana na prcdpo-stavikaii, da bi realiv.irana sredsrva podjdij morali upoirabiti kot do-datna sredstva kmetijstvu.
Pri tem sc pozaibija, da je r-ia-a-di napredfks kmetijistva poud.irje-n^ rudi potreba po rtionstrukci-p žH-ifeke indiustrije, da bi billa sposobna sprejeti in predelati kmciti.isike pridc^tc. To pomeni. da }e trefea hkrili 2 napoiri za dvig kmetijstva rekonst.ruirati in moder-nrzirati tudi živil- Indiistrijo, aJi da je treba hkrati za:LOtoviti srcd^tva iako za kmetistvo kaikor za zivii-sko Hn.tki««.T>jo. Na \ei fcvii so ufcropd skupiKisti, ki te jc odrtii*
dobiSiu  in  dala  druLe    o!a,j«avc miinshi in drugi živiB?foi  ind-ustJ-i-
Postavlja sc tedai i)T>ra?an,je, zakaj so bile dane živilii indu-strifi o.laj?ave, čc bodo sadaij s pri-oVužitvijo teh podjetij h kmetji-skkn zailrugam ta sredstva, ki so jim bila s teanj ola.i'šavP«ni prtif»i>-Jčena, odihaiaik ˇ kmetijstvo. Ce nai ta sredstva — ustvarjeiia v živilski indastHji ostanejo njaj za uporaiblijanii«, zakAJ bl tedaj pri-druževali ta podjctja h kmetipjki»n za<lriteain fe poslovniim ivaam. M. Rakič