Izhajajo 1. io 16. vsaeega meBeea. Cena jim Je za celo Kdor želi kako ozDanilo y „Dolenjske NoTice" n». icto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti <3&ti, plača za dvostopno pctit-vrBto 8 kr u eprejema J. KrájeO v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Kaj storiti z vinogradi, katere je trtna uš že uničevati priiela ali že uniéíla? Marsikateri gospodar se bode naslovu posrne-jal, iSeë i kaj? saj nam vedno pridigujete, da naj jih z ameriškiim trtami z nova nasadimo. — To je že rés, ali predobro vémo, da to tadi z naj-boljëo voljo ne bode šlo tako hitro, kakor bi bilo želeti. Ameriške trte so Že dosti predrage, da bi Bi jih zfLinogel revnejši vinogradnik v koliÈkaj veliki meri omisliti. Vse ravnanje z ameriškimi trtami — posebno cepljenje — je pa Bpojeno skoraj z vrtnarsko natančnostjo, katere se težka bmečka roka le težavno loti in še težje privadi. Res da obupati ni, ,sila kola loini", pravi stari pregovor, in s iasom privadili se bodemo tudi tej novosti, ako Beg hoče. To da prašanje, katero smo za naslov tem vrsticam postavili, je pa vendar le tolike važnosti, da 7ie smemo odlagati odgovora. Vinograd, katerega je trtna oš že deloma ali pa popolnoma ugonobila, se najrajŠe pusti popolnoma T oemar. NiŽ se ne obdeluje; k veŽemu se pase živina po njem, ako splob kaj paěe zraste. Tako se ne ravna le pri nas po Dolenjskem, ampak tako delajo sem ter tje tudi v krajih, v katerih je vinogradarstvo na veliko višji stopinji kakor pri nas, v krajih, kjer je priprosto kmeíko ljudstvo veliko bolj olikano kakor pa naže. Par mesecev je šele tega, da je bil pisatelj teh vrstic T Klostemeuburga pri Dunaja, kjer se je podal v feTdrice, katere so bile pred dobrimi 12 leti, ko jih je poalednjič videl, še z naj lepšimi, najizgledni-Ži^ ini vinogradi obdane. Srce ga je bolelo, ko je V idel rasti na mestih, na katerih so pred najžlaht-H ejše in cajboljSe obdelane trte bujno rastle, sko->■1 ij brez ižjeme le razni niŽ vredni plevel in trnje, ï' raša se, je li tako ravnanje prav, ali se ne da uatoSeni vinograd pred novo zasaditvijo z ame-limi trtami niČ boljše izkoristiti ? Z vso odloč-tjo — ker iz lastne skušnje — zamoremo na Ddgovoriti, da tako ravnanje nikakor ni pravo, oziraje se na opustošene vinograde, kateri se o orjo ter tako v njive spremeni, dado ae tudi to ÎÎ6 jako strmi in skaloviti vinogradi še veliko boljše izkoristiti kakor se to zgodi, ako se t nemar puščajo. Take vinograde kaže zgodaj na spomlad bo^ globoko ko mogoče prekopati ter z nemško deteljo (lucerne) pomešano s turško deteljo (eeparzeto) in senenem drobom obsejati. Setev pa mora biti jako gosta. V prvem letu, res da od take setve ni skoraj nič koristi, ako se pa po zimi, ali še le na spomlad druzega leta s pepelom dobro pognoji (potrosi), doseže se pri količkaj vgodnem poletju jako lepa in dobra tečna košnja, katera trpi potem vež ali manj let, kakoršen je uže svet. Ako bi na Dolenjskem z opustoSenimi vinogradi tako delali, pridelali bi v njih namesto ničesar, dosti in kaj izvrstne krme za živino, katere je sploh dosti premalo. Take setve bi pa tudi obvarovale zemljo pred odplavenjem po dežju, in — pognojile bi jo tako, da bi ameriške trte, katere bi se čez kaka tri ali štiri leta zasadile, več let zaporedoma brez vsega gnoja prav Čvrsto vspevale. Tega ni treba Še le skušati, kajti skušeno je že v Vipavi. Nekdajna tamošna vinarska in sadjarska Sola je prevzela dosti zanemarjenih opustošenih vinogradov. Pognojiti jih ni bilo a čim, popolnoma v nemar se pa tudi niso mogli pustiti ; zasejali so se polagoma s prej imenovano mešanico. Nenavadni novi reči se je res da marsikdo posmehoval, toda v prilično malih letih je posmeh popolnoma potihnil, in posnemanje ga je nadomestilo. Posebno se je to godilo po zimi leta 1880 do 81. Nenavadno ojstra zima je uničila kaj dosti vinogradov v slabih legah, in njih gospodarji so jih zasajali skoraj kar skraja. Ako bi ne bili o koristi prepričam, bi tega gotovo ne bili storili, kajti priprosti človek je zelo povsod jednako trmast. Slišalo se je pa tudi prav pogosto, da 80 kmetje govorili; glejte no, ako bi nas ne bil ta škrie niS druzega navadil kakor slabe vinograde z deteljo zasejati, je že to dosti vredne. Toraj Dolenjci, ne puščajte po trtni uši opustošenih vinogradov več let v nemar, ampak ob-sejajte jih, kakor vam je tukaj nasvetovano, in ne boste se kesali. — c, _ ModrOTanje priprostega kmeta. ^Dol. Novice" dobé včasih dopise iz trdih, žulavih kmetskih rok. V njih je včasih kakoáno dobro jedro, zdrava misel. Dopis je veadar težko porabiti, ker je slabo pisan. DoŠlo nam je ne davao zopet pismo iz kmetske roke. Pisano je slabo, težko razomljivo. AJi truda se nismo vstra-âili in poiskali misli, ki isvirajo od izknienega moža, Û pridno prebita naš list in z ozirom na v njem priobčene nauke tndi avoje nazore razodeva. PosiaŠajte, kaj ta mož govori: „Kmečki stan hira; §el bo, kakor je šel volk iz naših gozdov. Ne preveliki davki, ne majhna veljava žita, ampak slabi in dragi delavci so krivi, da kmet hira. Kar jih je kmeika mati vzredila, nihče neče Tei po njivah delati. Ako nima dote, da bi jo na-se potegnil, pa gre v bližnja in daljna mesta, dela iskat. Misliti ga je groza, nikar da hi postal Še kmečki delavec! Kdor prevzame kmetijo, rad hi nkazoval, ali ni komu, sam se mora dela lotiti, noč in dan mora brskati v prsti íq blatu, ima kožo razpokano, hrbet nvit, lice od solnca obžgano. V šolo je hodil, piaal in bral, zdaj že številke ne pozna. Težave ima pri vožnji ; pomaga mu 4 do 5 letni otrok v dolgem „proštofa", če ima ž« hlače ali ne. To breme sem sam prenaSal, prvič pri svojem očeta, zdaj drugič s svojim sinom. Oh, koliko so koristili 10—11 letni otroci, dokler ni bilo âole. Leta 1878. sem to britko čutil. Tri delavce sem h krati zgubil ; eden je šel v Bosno, eden umrl, enega j« mučila bolezen. Mlatiči smo morali kar z delom prenehati, dokler ni 121etni sin prilel iz lole, da smo ga gonili zdaj k mlatilem, zdaj k živini, zdaj v mlin. Bila je to podoba prave egiptovske sužnosti. Njega kmečki stan ne bo veselil, ne bo kmet postal. Vzeli so ga k vojakom, in težko se bo grunta poprijel, ko dosluži. V mladosti moji je bilo mogoče vso zemljo obdelati, še graščaku so jo kmetje kot njegovi tlačani morali obdelati. In če je kateremu kmetu kmetija zavoljo bolezni stala ali zavoljo druge nesreče, obdelali so mu jo sosedje, žlahta ali prijatelji. Zdaj je vse drugače. Pa zakaj? Zdaj se ljudje omikajo; s 15, leti pa gredó po svetu kruha iskat. Prej je vsak postal delavec kmečki, če se ni za duhovnika izšolal. Nekateri kmetje zdihujejo po nemški šoli: „Oh, nam zmirom kaj nemškega v roko pride. (Seveda, ko gosposke ne pišejo še kar od kraja po slovensko. Vr.) Če človek iz Hrovaškega le na Madžarsko pride, mora nemško znati. Leta IHIO—1812 je bila šola francoska, ko je bil naš vladar Francoz. Zdaj ne spozna šolska mladina, laš vladar nemškega rodu. (Dal je pa vsem narodom pravico, da rabijo svoj jezik. Vr.) Leta 1848. smo prosili, da bi se slovenski otrok le pol leta slovensko učil. Pol leta bi človek otroka že pogrešal. — Povsodi se hoče varčevati, le pri kmetih ne. Če se oblasti kmeta ne usmilijo in za njega ne potegnejo, postane še slabše. Kmet sam je pre-okoren, da bi si znal pomagati ; če bo tudi vprašan, izbral si bo slabše. Kdor od zemljiškega dela odatopi, se ga veČ ne loti. Berač rajše lakote umre, kakor da bi delal. Da pa kmet za drugo ni, to je spoznal že dr. Vošnjak, Kdo je li tega gospoda razsvetlil, da pravi: Kmet in zemlja sta tesno med seboj zvezana. Kjer postave delajo, naj bi kmeta ne prime-Šavali k drugim stanovom Velik kos kruha je vzela smreka. Kako to? Ko je fajmošter njivo blagoslovil, je pel: ^Njiva bi rodila, ko bi le gnojna bila'. Učitelj je odgovoril: „V hosti je gnoj, pa nočejo iti ponj". Ali je bilo toliko listja pred 60 leti po gozdih, kakor da bi sneg na pol čevlja zapadel. Zdaj je ondi le smerek veliko, da eua drugo privzdiguje. Brez drv ljudje ne morejo biti, smreke žgati je potrata; denar pa pride za smreke Se le v 50. letih. (Na tem modrovovanji je sicer nekaj istini-tega ; a večini teh nazorov seveda ne moremo pritrditi, podali smo jih le kot neko posebnost. Pa 8 tem smo pokazali, da sprejmemo radi dopise tudi iz kmečkih rok, če imajo le količkaj jedra v sebi, Vr.), Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Po Dolenjskem bolezen — koze — Se vedno ni prenehala. Zavoljo tega so n. pr. v krškem okraju vsi sejmi prepovedani in skoro vse šole zaprte. Bolezen in siromaščina se širita, a vendar nimamo Dolenjci niti ene bolnišnice. Zaprosimo deželni zbor, da nam ustanovi takov zavod. Na Spodnjem Štajerskem n. pr. je dežela ustanovila bolnišnice v Ptuju, Celji in Brežicah. V tej in Še v drugih zadevah smo Kranjci zaostali za Št a-jerci. Ljubljansko mesto bode vendar dobii^o a voj o hranilnico. Pri bogati kranjski hranilnicu, kjer že od nekdaj le nemëkutaiji gospodarijo, bilBi sta te dni dva služabnika od porotnikov obsojena^, ker ata bila pri zastavnici nekaj tisočakov goljufala- Na Štajerskem je bil v ponemčenih mestviTi Maribor, Ptuj itd. izvoljen državnim poslanccm graški Nemec (ali ponemčeni Slovenec) Kokošinnk. Državni zbor pretresuje državni prorač'^n. Pri tem le kaj počasi napreduje, ker se oglaša jako veliko govornikov. Od strani Slovencev sta prar pohvalno govorila gg. : âr. P o kl u kar in prof, fcluklje. Pri Tolitvah T dunajski mestni zbor ae ogiaâajp razne stranke zoper liberalce in jade. Tndi iCehi, ki na Dunaji žÍTé; ae bodo krepko oglasili. Cehi so povsod zeló Živahni; 2a stojo iSolsko dmžbo naberejo vsako leto valiko novcev. V osrskem državnem zbcm že zdaj niso spravili nove vojaSke postave pod streho ; zavoljo tega Be še zdaj ne ve, kdaj bode letos vojaško nabiranje. Na bližnjem Dvoru, kakor čujemo, se je ustavilo na fužinah delo — ter vsi delavci odpu-Btili. To je nov odaree za ubogo Dolenjsko. Trtna a§ ojeda vinograde, kar ima kmet nima eene — delo zginja. Da, ni íado, da Dolenjci zapuščajo svojo domovino, ker o kamnu res ne morejo živeti. Državni poslanci, terjajte, zahtevajte, država mora tudi nam kaj dati — vsaj železnico, ki bi nam mnogo pomagala, Če tuđi ne odpravila vsega zla. Kaj Je novega po Širokem svetu? NajmikavnejŠi novico smo dobili iz Belega grada. Srbski kralj Milan je odstopil. Naveličal se je bil vlade in podložnikov, a ti njega, zlasti od kar ae je bil ločil od kraljice Natalije. Iztočil je vlado trem regentom (vladalcem), med katerinaz je modri Ristií prvi. Ta je poklical nove ministre iz večine sedajne srbsko skupščine. Begenti bodo vladali, dokler ne bode Milanov sin, trinajstletni Aleksander, za vladarja sposoben. O nemškem kancelarjn Bismarku, ki je Nemčijo združil, govori ae, da bode odstopil. Holandski kraij je za smrt bolan. Rusi teijajo od Torkov vojno odškodnino za L 1878, a ti nimajo, kje bi novce vzeli. Italijanski kralj je moral zopet nove ministre poklicati. Stari so odstopili, ker jim zbornica nt hotela novih davkov privoliti. Pa tudi novi bodo menda kmalu dogospodariU, kajti v tem po ropu zjedinjenim kraljestvu gre vse narobe. Za, Irce, nesrečen narod pod angleško vlado, ntegnejo vendar priti boljši časi ; neka pravda bode namreč srečno izpala za vodje in prijatelje irske, nesrečno pa za njene zatiralce. Flâo se nam: Iz Smihela. — (t J. Novak, učitelj.) Dné 1. marca je umeri v Šmiheln učitelj g. Janez Novak. Rajni je bil rojen leta 1823. v Orehovd v Št. Jernejski fari. Bil je učitelj po veČ krajih na Dolenjskem; na Toplicah, v Črmošnjicah, Bo-ëtanji, PreČini in 14 let v Šmihelu. Povsod si je znal pridobiti ljubezen in spoštovanje. V družbi Je bil rad pošteno vesel in kratkoáisil družbo z veselim petjem. Znal je na pamit dokaj narodnih dolenjskih pesem ; zato so ga prijatelji Šaljivo zvali ,živa pesoiarica". Škoda, da se ni vresniČila misel, katero je P. HugoÓn Sattner, znani skladatelj, sprožil, naj spiše pesmi po narodnih napevih, da se opilijo in potem v tiska ohranijo narodu. Nepričakovana smert vsled pljučnice Je preprečila delo. Pač je bil lansko leto pri njem Ceh, ki je nabiral slovenske narodne pesmi. V teku euega dne sta jih a&piaala nad '^0. Rajni je bil tudi spreten organist in njegovo cerkveno petje je slovelo. Bil je tndi več let ud c. kr. okr, svèta kot zastopnik učiteljev. Sè svojim mirnim in blagim značajem si je bil pridobil ljubezen in spoštovanje vseh. To se je tndi pokazalo na dan pogreba — 3. marca. Če tudi je bila jako slaba pot, zbralo se je dokaj faranov, učiteljev iz okolice, kakor tudi najodličnejše gospode iz mesta, mej njimi tudi preČ. g. proŠt P, Urh in g. vladni svetovalec in okr. glavar Josip Kkel, da skažejo rajnemu zadnjo čait. Za asistenco g. žnpnikn so bili razun domačega kaplana štiri učitelji deške šole. — Ker je bil rajni tudi učitelj v katoliški dražbi rokodelskih pomočnikov, skazaH so mu skupno Eè zastavo zadnjo Čast in zahvalo ter zapeli pred hišo, kakor tudi na pokopališči pod vodstvom učitelja petja č. g. P. Otokarja nagrob-nico za slovo. Bodi rajni priporočen vsem znancem in prijateljem v blag spomini Bog mu daj večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti! iz Kostanjevice. — Poleg trtne uši so našim vinorejcem že več let delali največjo preglavico tatovi po vinskih hramih. Ta golazen je postala sibao predrzna, ker gotova si je bila, da jo nihče ne bo ovadil gosposki iz strahn, da bi se ms potem kaj hujšega ne pripetilo. Ali pregovor pravi: „Nič ni tako skrito, đa bi ne bilo kedaj očito". Tudi tatinska družba, ki je v par letih okrala nad 30 vinskih hramov, je pri la okrajni Eodniji v roke, ktera je do sedaj imela 12 tacih tičev v preiskavi, ki so tatvino tudi obstali; pa gotovo jih je bilo še več v družbi. Sploh se tukaj misli, da poleg te dražbe, ki se je nabirala z malo i;^emo iz svetokrižke občine, ima tudi kostanjeviška občina svoje in tako tudi šentjernejska svoje častne ude (tatove), ki trpé silno žejo in vsled té tako pogosto hrame obiskujejo. Upamo, da se bo c. kr. žandarmeriji posrečilo tudi teh družb gnjezda najti Zdaj zasačeni tatje so sami mladi fantje, največ kmetski sinovi brez posestva ; nekteri so tndi še vojaki. Vsi ti tatje so doma iz tistih srečnih vasi svetokrižke fare, ki jim ni potreba v šolo otrok pošiljat; niti eden izmed njih ni hodil v šolo. Dasi je bilo ljudstvo silno veselo, ko se je zvedel lep lov, ki so ga žandarji imeli, 10 se vendar povsod slišali glasovi: ,Kaj pomaga* ko 3>ođo čez malo časa prišli domov âe večji lopovi, ko 80 sed&j. S tatovi bi ae ne smelo tako milostno ravuat, kakor se sedaj ravna; te misli je takaj Tsak. Ako pomislimo, koliko truda stane Tinorejca, in koliko stroškov ima z vinogradom Leto za letom, naj že kaj pridela ali ne; íb če je srečno spravil vino v 6ođe, potem pa živi dan za dnevom v strahu, da bo prihodnje jutro zvedel , da so mu tatje v hram ulomili in veČ ali in"£j škode napravili, to pa5 ni prijetno. Ni se toraj čuditi, če kmet godrnja zarad premehkega ravnanja s tatovi. Dol. N. so v svoji predzadaji številki prinesle hvale vreden spis pod naslovom „Zdramite se vendar Dolenjci". Res je skrajni čas, da bi se Dolenjci zbudili ter prijeli za edino sedaj znano orožje proti trtni uŠi, to je, da bi se lotili saditi in cepiti američanske trte, katerih ae dobi ravno v Kostanjevici za sajenje pripravljenih nad 100 tisoč. Kdor ne more kupiti mnogo, naj kupi vsaj par sto řeznic. Stotina prav čvrstih, za požiahtneuje sposobnih řeznic velja 60 kr. S par sto reznic si v malo letih lahko pridobi na tisuče novih řeznic, katere naj požlatnuje in z njimi nove vinograde zasaja. Človek bi mislil, da gospodarji kostanjeviške občine, ki imajo državno trtnico Tsak dan pred očmi, se bodo hitro poprijeli dela, ter da bodo prvi zasadili nove vinograde; pa vendar ni tako. Do sedaj se je v tem oziru pri nas še silno malo storUo. Najbolj živo se je novega dela lotil Martin Colarič, posestnik na SlinoTcih, po domače ,Gornik". Dasi se mu lansko cepljenje američanskih trt ni prav niČ posrečilo, (cepil je namreč, ker je bil poprej bolan, prepozno) vendar ni obupal. Priredil je svet za Dov vinograd in cepil bo zopet prav mnogo trt. Tudi naš gospod župan Otmar Sever se ne boji raznih zaprek in nezgod ter svojim občanom izgledno kaže, kaj jim je storiti, če hočejo zopet vinograde imeti. Enako se je dela lotil tudi posestnik v Kostanjevici Franc Koačak. Požlahtnil je že to zimo več stotin trt, ter hoče posknšaU na razQç načine, kako bi svoj vinograd zopet najhitreje zasadil. Ako omenim še gospoda Ivana Kalina, Fran MareŠiča in gospođa Gustav Delcota, ki bo letos prena-ïljal svoje že jako opustošene vinograde, ter gospoda Ivana Globočnika na Dobravi, sem pa z našimi naprednimi vinogradniki pri kraji,*) Kaj je neki krivo, da se Dolenjci tako obotavljajo poprijeti se američanskih trt? Mnogo je tóva lahkomiâljenost in prazno upanje, da bo uš poginila. Še več krivi lažnjivi preroki, ki ljudi strašijo, da se tudi američanske trte ne bodo *) Teiko, da bi gosp. dopitnik m T«e goapodarj« Tedel, »li iiaiii«rKTajo y prihodnje kaj storiti ili ne, toraj naj no bojo aialjaui oni, kteri bodo tudi kaj Itorili, pa niio tu imenOTanl. Vred. uši ustavljale, ter jim lažejo, da so že sami videli take nove vinograde na Štajerskim, ki so se pa že tudi posušili. Največja opovira pa , je strah pred tatovi. Kaj mi pomaga, pravi kmet, če si napravim vinograd z novimi trtami, vsíy mi jih bodo, če bodo dobre, vae pokrali. In ta strah res ni prazen. Tukaj je bila grda navada, da ae je tisti, ki je hotel napraviti nov vinograd, za grubanice priporočil navadno ljudem, ki niso sami nobene trte premogli, ali pa so imeli mali vinograd za slepilo. Za malo denarja je dobil lahko najlepših trt. Taki trgovci so šli po njim znanih vinogradih, kjer so prejâno leto kopali in grubali, pa so kmali napukali trt dovolj, da je bilo kaj za pijačo. Tako mislijo naši kmetje, ae bo godilo tudi v prihodnje. — Našim gospodom poslancem bo treba skrbeti, da se do časa postavi taki tatviai jez, da bodo vinorejci imeli še za naprej zagotovilo, da 8e trte po vinogradih ne bodo tako krale, kakor poprej. Treba bo nekega nadzorstva pri zasajenji novih vinogradov in kupčiji s trtami. Koaečno pa zopet rečem, po vsi Dolenjskej naj se napravijo šolski vrti s trtnicami, da se bode mladina praktično uČila, kako ravnati z novimi trtami. Malopridnost in nevoščljivost nekaterih Šolskih očetov vendar ne sme biti vedna opovira napredku našega kmetijstva. Dostikat se prigodi, da krajni šolski svet sklene, naj se napravi šolski vrt, a njegov naČehiik tega noče, ker je preračuuil na prste, da je lolski vrt obšni v gkodo. Takih šolskih očetov reši nas Bogi Iz Črnomlja 21. febr. — v dopisu z dne 12. febr. t. 1. št. 37 „Slov. Naroda" brali smo z veseljem, da so merodajne Oíiebe spoznale važnost in potrebo dolenjske železnice in da je trgovinski minister sam jako prijazen naŠi železnici in je s tehtnimi besedami povedal, da je opravičena in potrebna in da se bode na njo v prvi vrati oziralo. Živio I Žalibog, da se je potem zopet v bndžetnem odseku v nepriliko odioSilo, da se odda obravnava naSe železnice železniškemu odseku. Čemu ta neraven pot ? Naši poslanci so se temu z vsemi močmi protivili — alt zaman — železnica dolenjska vzročila se je ožjemu železniškemu odseku! Želimo zdaj le, da se ta zadeva T železničnem odseku ne zavleče, temveč še letos reši, da se uže enkrat bodemo t resnici s pravo nam potrebno železnico vozili, ne pa samo na vsaki pustni dan z njo se norčevali in bedarili. Led pada, sueg se tali, pomlad in gorkejši časi se bližajo, samo da bi bolezni nehale in t ne prezgodnem časa toplejše postalo, ko se bo odprlo vsakovrstno delo. Vinska trta ni pozebla, takisto ne sadna drevesa. Bog daj dobre letine in obilo pridelkov! Iz Gučjagore pri Travniku v Bosni. — Sprejmite dupis iz bosanskih hribov od naroSnika priljubljenih „Dol. Novic«. Tukej je znameniti samostan, ki ima štiňraz> redao latinsko ěolo, t kateri se podučujejo bosanski mladeniči, da potem postanejo Frančiškani t Bosni in Albaniji. Redko slovesnost smo imeli na 7. febr. 1889., namreč blagoslovljenje novih orgelj ; katere je kot lep umotvor izvršila slavno znana firma: brata Zupana v Kanmi Gorici na Gorenjskem. Imenovana firma, ki slovi po svojem izbornera dela na daleko, in ki je bila leta 1888 na braselaki razstavi odlikovana s svetinjo in diplomo, je tudi tu pri naa v Bosni v GaSjigori Častno izvršila svojo nalogo in nam postavila za 1000 gld. krasne Oï'gije. (Opis orgelj ne moremo priobčiti, ker nam prostora zmanjkaje. Vred.) Nove orgije je slovesno blagoslovil samostanski predstojnik, a slavnostno mašo je imel vele-iastiti g. dekan iz Dolca pri Travnika ; a pri tej redki slavnosti bili so navzoči mnogi odlični gospodje iz Sarajeva in mnogo ČČ, gg. župnikov iz okolice tukajšnje. Fr. Jacobus Pečjak. DomaČe vesti. (Presvitli cesar) je daroval za šolo v Tribnčah 200 gld. (Premembe pri učiteljstvn.) G. Fr. Lovšin je postal nadučitelj v Vinici, g. K a d u n c učitelj T AdleŠičah, g Fr. Slanec učitelj v Radečah, g. Toman gre iz Kotiča v Moravče, g. pomožni učtelj Doli nar v V. Dolino. Stalno HO postavnem gg. It Justin vPreloki, Gregorač in Parma v Metliki. (VLjabljani) je umeri znani g. Karol r*ežman. Bil je mnogo let deželni poslanec in ilan deželnega odbora — poprej tudi državni poslanec. — Odlikoval se je prav posebno s svojimi vednostmi v naravoslovja. Bil je veliko let jako priden kustos ali varnh deželnega muzeja, za katerega si je nabral veliko zaslog, zlasti z nabiranjem znamenitih starin. V avojej mladosti je bil gdreč narodnjak — Slovenec iz cele daše ; pozneje pak se je sprevrgel v nasprotnika. Bolan je bil dolgo; dal se je lepo z Bogom spraviti. Brzojavna postaja.) Ker je c. kr. kup-^ijsko ministerstvo postavo naredilo, da morajo poštni uradi z brzojavnimi postajami sklenjeni biti, bo od 1, aprila t. 1. počeaSi v Novem mestn brzojavna postaja na poŠti; isto tako na Toplicah. (Občni zbor) poddružnice sr. Cirila in Metoda v Rudolfovem bo 24. t. m. ob 6. uri po-politdne v takajšnem „Narodnem domu". Odbor. {Prihodnji sejm v Mirnipeči) bo v 26. marca. (Važno za gospodarje.) Kranjska c. kr. kmetijska dražba v Ljubljani nam poroča, da oddaja tadi letos deteljno seme, katero je potrjeno od dunajske c. br. pregledne postaje kot prosto predenice (žide). Setev takega sem-rna je edina pomoč proti predenici. Kilogram štajerske (dveletne) detelje velja za drnžbene ude 63 kr., za nende 68 kr. ; kilogram lacerne ali nemške (večne) detelje velja za družbene ude 93 kr., za neude 98 kr. Kdor to deteljo v Ljabljani pri kmetijski dražbi naroči, pošlje na polovico zneska za aro. Ravno tukaj je tudi dobiti semenski krompir najboljših vrst 100 kgr. za ude 2 gld. 60 kr., za neude 3 gld. (Posojilnica) v Krškem je darovala pri svojem občnem zbora „Drnïbi av. Cirila in Metoda" 10 gld., aPedagogiškemu draštvu 5 gld. in nekaj za kosilo oddaljenim dništveaikom ua dan skupščine. (Stanje domaČe živine v Krškem okraju 1. 1888.) Občine tega okraja so naštele lani 3318 kônj, 29 mul, 17 oslov, 19.553 goved, 351 kôz, 1109 ovac in 15.477 svinj. Naštelo se je pa kônj 174 glav veČ, goved 660 veŽ, ovac 261 manj, kôz 191 več in svinj 928 repov več, kakor pred 8. leti. Pocrkalo je lani 342 živiJi. (Delavce) morajo goapoiatji nasnaniti do 1. aprila pri okrajnih poglavarstvih zavoljo njih zavarovanja pri okrajnih balniških blagajnicah, ki se snujejo. Katere delavce? to je težko posneti iz dotičaega nemškega poziva v nemškem uradnem lista, ki izhaja v slovenski Ljubljani za slovensko Kranjsko deželo. Menimo, da naj veČ le delavca po fabrikah in menda delavce pri rokodelskih mojstrih. Bazne vesti. * (Maadaliea umrla.) G-oipa iJršala Ko-ciau, soproga gostilničarja in mestnega svetovalca v Zagreba, umrla je 5. maroa t. 1. po dolgi in rnuiSiii bolezni v 56. letu 870)0 starosti, Zagrebiki časopisi pišejo: Po imeaa Maoáalica bila je za&na po vsem Zagreba in po vsej širni Hrvatski deželi. — Neki že umrli odtiioi hrvatski politik imenoval jo ja uekoč „prvo héi domovine*. N» to ime je bila zelo poiosna. Dokaz, kako je bila pritjubljeua, bil ja krasen in re-likansk pogreb, ktareg« so se najvišji gospodje udeležili. Čemu pa to «Dol. Nov." tako obširno pripovedujejo? Zato, ker je bila pokojna Maadaliea iCranjica, in oelo Dolenjka. — 28. sept. 1833 rodila se je v ZdoL Lakovûicab h. Št. 8. Smibelske župnijo pri Novem mestu, ia bila tam tadi izrejena, ne da bi bila solo_ obiskovala. — Doleajake dekleta, vidite, kako se s pridnostjo io poštenostjo do veljave pride;_poanemajt8 jo. 20. maroa ob polu 7. uri se bo v Šmiheln sv. maia darovala za pokojno. * (Vreme.) Pomlad se nam le pofiasi odpir». Angleâki vremenoslovec prerokuje za to loto mrzlo poletje. _ * (Koliko le telegrafuje?) Na AngleŽ-kem je oddalo lets 1887 nić macj kakor 61 mili-ioBOT pet sto tisoè telegr&moT- * (Oa d r«Tl j e D j e slepca pred 47 leti v NoTem mestu.) V letoikn 1842 časnika „Der Anfinerksime", ki je izbajal t Gradcn, smo brali, kfiko sta takratni okrožoi zdravnik Dr. Jalij pl. Vest ic raDoeelsik Josip Un ter I ngaoer, obav Novem mestD, ozdravita slepca, ki do svojega 44. leta ničesar si videl. V ptvib dneh svojega življenja dobil je mreno oa oČi. Sleprma možu je bilo ime Janez Av-nićek, doma iz Orebka hišna st 26 iz fare gtopiske. Bil je mož srednje velikoBti in zdravega nma. Ali ko je leta 1842 v Novem mestu pri zdravniku J- pl-Tesln pomoči iskal, jo )e tadi u&ael. 20. julija imenovanega leta ob 9 nri se je operacija a pomočjo Cnterlngauerja pričela. Zdravnika sta mn srečno prerezala 3 Íeteríine mrene Potem je moral veČ Časa T tenicej izbi biti, in še le v mraka gledati. Najprvo je zagledal svojega zdravnika, ko mu je odvezo odvzel. Dne 2. avgnstu peljal ga je zdravnik na leleno, tako, da je ravno po 43. letib in po 43, dneh svojega življenja spregledal. Zelenje travnikov zdelo se ma je najprvo rudeče, toda krasno. Počasi je Ěe le začel razločevati glavne barve. Slebcrni dan je već videl. Posebno pa se ni » ogel načuditi stolpom, poslopjem, oknom in posebno pa križem vrii zvonikov. "Visokost dreves nrn je bilo kij posebnega, ker kot slepec, je mislil, da nobena stvar ni višja od njega. Drevored v Novem mesta se mu je zdel kakor gozd, daairavno jo bilo v njem le 60 kostanjev. Ko je zagledal vtijaško stražoj je pokleknil, se odkril in pre-krišial, ker kdj taeega se ni nikoli videl. Domov přišedši, se je začetkoma igral le s kamenčki, ker se mu je jako dopadlo z otroci se igrati. Najbolj 80 ma bili všeč tisti obrazi, kateri bo bili rudeči Njegoša boja je biia, Če ravno je spo-èetkoma noge zelo privzdigoval, še ztnirom taka, ka~ koršno imajo slepci. - To je bil sam omenjeni zdravnik priobčil v navedenem časniku. * (Obrekovanje ali nekaj zmeraj ostane.) Neki župnik je bil na smrinej postelji. V Življenju se mn je godilo kakor mnogim njegovih duhovnih so-bratov. Bil je dolgo vrsto let v enej in istej župniji. Vestno se je trudil za vse dobro — zlasti pa, da bi odpravil nekatere nerodnosti. Pa bilo je zastonj, zamerilo se mn je vse; da, nekateri so ga celo grdo ohrek ovali. Sicer so njegovi sovražniki komaj čakali, da hi „šel", aH vendar, ko so sliĚali, tla g. župnik ne bodo dolgo gledal božjega solnca, jib je jelo nekako peči pri srcu, da so mu delali krivico. Mislili so, da so morajo sprijazniti ž njim, da jim odpusti, predenj mnre. Šli so prosit ga odpuifienja. „Gospod žnpnik, so djali, mi vidimo, da smo Vam delali krivico. Ker smo pa zvedeli, da ste nevarno bolni, smo prišli, da Tas ponižno prosimo: odpustite nam storjeno krivico I Zagotovimo Vas, visckočastiti gospod župnik, da nam je iz srca žal, ker smo Vas Žalili; vse hočemo poravnati. Ali nam bodete odpustili ?" „Jaz sem Vam nže zdavnej odpustil; — Vi hočete vse poravnati, kaj ne?" — „O gotovo, gospod Župnik!" „Dobro, dobro', pravi gospod, „vendar imatn tudi jaz eno prošnjo, jû bodet« H izpolnili?" ,ííe ve da, kar koli želite storimo z vesBljern**, — Če je tako, potem naj vzame eden izmed Vas to-lo pernato blazino, naj gre i njo vrh zvonika, naj jo razveže ter iz nje iztrese ------- /inHnn «n nngiftdatl T>rÍČllÍ0ŽÍ. kajti zdelo se jim je, da g. Župnik ne ve, kaj ^vori, „Smo Vas li prav omeliP" pravijo. Gospod župnik ponovi prošnjo. Slednjiô vzame eden pernico, gre t zvonik ter stori, kar je ukazal g. Župnik, „čudno res", si je mislil, „pa Če je to vse, kar želi, zakaj bi se se storilo?" — „Gospod šEupnik, spolnii sem VaSo Željo" „To je še le moja prva prošnja, odvme g. župnik, druga pa se tiče Vas vseh". Bodite tako dobri in poberite vse perje, spravite ga v blazino ter mi jo denite pod glavo; potem bodem mimo umrl". Kako so debelo gledali ! „Ali gospod župnik, to je popolnoma nemogoče; treba hi bilo zieeti na vse stehe iu drevesa ; razun tega pa je voter perje raznesel na vse strani sveta". — „To ravno je, kar sem Vam hotel pokazati", je odgovoril smehljajo umirajoči župnik. „Vi pravite, vse boôete poravnati — ali to Vam je ravno tako malo mogoče, kakor pobrati perje, koje je raznesel veter. Ako je kedo obrekoval, pač more preklicati ; ali Ëkode popolnoma popraviti — tega nikdar ne more — vselej nekaj ostane — obviait Smešnice. (IZakaj imajo ženske takď hud jezik) Sv. Peter in Jezus nekod po svetu potujoča prideta v krčmo, kjer je jezična gospodinja goste zlobno pikala in obirala. 8v. Peter, kojemu jo tako oholo obnašanje zelo presedalo, takoj sklene jezičnici jozik izpuliti, kar tudi Jezusu razodene. Jezus ga milo posvari radi njegove prenaglosti, ter pocči, da bi bilo to za sitno baburo vendar le prehuda kazen, ter se odpravlja in rine tudi Petra iz krčme. Ko nekaj časa dalje potujeta, postane Peter, češ, pozabil sem v gostilni palico. Vrne se, in ko pride v gostilno, vzame nalaSČ pozabljeno palico, ter ob jednem izdere hudomušni krčmarici jezik. Ob potu za Jezusom grede, potakne izpuljeni jezik pod kamen, ter potem kmalo JezQsa doide. Zadovoljnega obraza pripoveduje, da je vendar le izpulil zli jezik. Jezus ga sedaj ostro pokara, da ne pristuje njemu sodba io maščevanje, ter so verneta, da Jezus storjeno zlodejstvo poravna. Ko prideta do kamena, kjer jo bil jezik, evo ga čudal Bujno hrenovo perje je ondi košato pognalo. ZveliČar odščipne košček peresa, ter ga potem nazaj v gostilno pridši, jezičnici mesto izpuljenega jezika veepi in takoj je kakor poprej zvonila in regljala. Ta pripovedka, če tudi morebiti izmišljena, nam vendar kaže od kod in zakaj je ženski jezik tolikaj zbadljiv iu hrenasto hud. Žitna cena v Novem Mestu II. marca 1889. Domače pšenice mernik 2 gld. — kr., Debelače (komze) 1 gld. 60 kr., SorSice 1 gld. 66 kr., Rži 1 gld. 50 kr., Ječmena 1 gld. 45 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 85 kr., Krompirja 1 gld. Loterijske srečke. Gradec 2. marca 80 14 19 17 28 Trsi 9. 11 86 77 64 44 m Na prodaj ima centov mrve in detelje ^ Anton Majzelj mlajši v Jerneji. Zaliyala. Za milo BoSntjo moj boloznljo in ob smrti caË« nepo vabljiv a sopTOge, oiiroma matere, ta^Èe Id Rt are mature, gpgpe MARIJE MECHORA mj. EXLER, zahvaljujemo ba za mnû^obroiDo sprem^tro in krasoe vence vaem gospodom pevcem bDoI. pev-Rkcga druHva" la lopo gio^ivo petje; vsem naj' toplejo lithvBlo. Novomesto, li, marca 1S89é [59] Rodbina Mechora. Zahvala. Za milo Bodntje t balexni in ob smrti nnSega iskreno ljubljenega o6ota, goupoda Janeza Uovaka^ učitelja v ámihojti, izrekamo preiastiti duhoTSiini in p. n> gospodom arad-nikam, fllar. nĆitsljBtvn, gospodom pevcem kat, druiibe rokodelnkik pomoinikov in slav. meíůanski godbi, «iar. Šmihelskemu in mestnemu obiinstru najtoplejío xahvftlo, âmihel, 9. msrcS 1S89. [58] Žalujoči zaostali. Narodna kujižnica. I. POBRATIMI. Eoman. Spiral dr. J. VoSnjak. Klesantno Toaiii. 1 mv. iSO SokiTa X« pri J, Krajci t KoTfm menti ÎB f IireJnt liHUrní T IJalUaiJ. [iT6—6] Kurs zft priučeuje cepljenju in sadenju ameriâkili trt s privotjeajeai slav. dež. odbora daé 22. febr. t. 1. át. 1097. razpignje podpisano vodstro knrs na prinćenje cepljenju in sadeaja amoriíkih trt. Kura 86 pričao 21. marca ajatraj, in kon6a 23. tnarca popoldan. Poduk je popolnoma brezplačen, le hrano ia Htanovanjo preskrbeti si mora vaak earn. — Kdor ae mieli tega poduka udeležiti, oglasi naj se astmeno ^ pa pUmeno do b?. Jožefa pri podpisaaema vodstva. Vodstvo de&elne hranjslte vinareke^ gadjirxkê in poljedelske Sole na Grmu pň Radol/ovem, [49—2] dné 27. /ehruvnrija 1S89. Oznanilo. Pri farovžu v Semiči napravila se bodo gospodarska poslopja. Kadi tega vršita sc bode licitacija dné 20. marca t. I. v sredo po sv. Jožefu ob 10. uri zjutraj pri podpisanem predsednika stavbeneg^a odbora. Vsa dela z vožnjo in niaterijaloin vred cenjena ao 5005 gld. 71 kr. Kdor hoče licitirati, vložiti mora pred licitacijo vadij 600 gl. v gotovini ali v državnih obligacijah ali v liraniluih knjižicah. Načrte, licitaci}-ake pogoje, proračune ia ceailnik si more vsak ogledati pri podpisanem stavbenem odboru. Stavbeni odbor v Semiči, dné 8. marca 1889. [57] TredseJitik: Anton Aleš, dekan. Mlin na prodaj! Taisti je s opeko krit, ima ono sobo in dva tečaja. Zraven je tudi nekaj posestva za sejo, travnik, 3 johe boste in lešćina. Knuna cena je 7{X) gld. Več pové lastnik J. Pleterski v Pleterjah št, 16. pri 2dolah, postaja Videm pri Kratkem. [soj Jakob Favčič, trgoTcc v Novem mestu, poštno poslopje prodaja izvrstna semena. Tse najaerejle sestave t razni velikosti. [46-2] Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo J J J Stiskalnice in mlini za olive. Vinske in sadne stiskalnice, Grozdni mlini In mlini za sadje, Mlatilntce, snažilnice In vitije ali vlečki, rob-kalice za koruza, sejainice, plugi itd. ^UŠILNICE ZA SADJE IN ZELENJAVO, Rezilnlce za krmo t veliki izbiri in izvrstni iipeljavi ponuja po n^nižjih tovarniSkili cenah Ig. Heller, Dunaj, Praterstrasse 78. /aphniki {nrazjanoila Bazslitevaiijobr«zpIafntInfrknka. F*ro3] Moli roj. Souvan, diplom, babica v Budolfovcm, Wugvicrjfxa kiSa St. Í47. se priporom vsem iaiititlm goepem In ^podlnjam T jirav voiitno in natsníiio pomoû. [4H~St] ođjotomi nrcdnik, izdajatelj in /aíožnifc j. krajflo. ïiTovomosto. — Katisnil J. Krajeo.