251. ftevllhn. v UoMjoni, v tttk, Z. novenrimi 1909. XLII. leto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnlštvu prejeman: :eio leto.......K 24— celo leto.......K 2*— pol leta četrt leta na mesec 12 — 6 — 2- pol leta........11 — četrt leta........ 550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj * frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii aedelje ia praznike. j Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. —^—— Na pismena nsročiia brez Istodobne vposlatve naročnine ae ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. »Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ccI,° teto.......K 25— - cdo leto....... K 28 — pol leta........ 13*— četrt leta........ 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec.......\ 2*30 ' celo leto....... K 30 — Vprašanjem glede inseratov na i se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. Krl5Q u ministrstvu. Češka ministra v Bienerthovem kabinetu sta v soboto podala demisiju in kakor se poloficijozno poroča, jo ho krona sprejela. Bienerthovo ministrstvo je s m samo sebi podpisalo smrtno ob-Mulbo, kajti kriza v ministrstva je porodila razmere, iz katerih se ta iHl 1; no moro veo resiti. Prav v času, ko so je načelnik jskega kluba prav uspešno trudil, hi mod nasprotujočima si veliki-parlamentainima skupinama, 'I nemško - poljsko zvezo in med Si vansko Enoto dosegel nekako anje in vsaj omogočil redno de-vanje državnega zboru, prav v tem •m s u so je Bin^rthovi vladi zdelo po-t robno, storiti češkemu narodu in lnh vsem Slovanom nečuveno kri-vieo. Deželni zbori nižjeavstrijski, coni. strijski, solnograški in pred-arlski m) lotos sklenili zakone, dolo-»joče nemščino za edini deželni je-; v t ob kronoviiiali. V prvi vrsti je ;ln to naperjeno proti Čehom na avstrijskem, katerih je samo na i)nnaju več kot pol milijona in ki se n pko zavzemajo, da si pribore >tavno zajamčeno ravnopravnost. Vlada in Nemci so dobro vedeli, Čehi takega ropa na njih ustavnih ravieah ne bodo mirno dopustili, tomu se je ministrski predsed-baron Bienerth z nemškimi rankami dogovoril, da predloži te kotie že v prihodnjih dneh kroni v t rjenje. i emu se jo Nemcem in vladi ta-mudilo s temi zakoni, kaj je vzrok, obstrukcije. S i»i 1 či dosežena stroga nemška na v ministrskem svetu in ob-i bi vlada bila |>rimorana seči po in ž njim uveljaviti svojo nove o. za katero bi nemške stranke norade glasovale! \" sobotni seji ministrskega sve-ministrski predsednik baron • rtli dal na i*azpravo omenjene in večina je sklonila, da se lože kroni v potrjenje. Posledica jo bila, da sta češka ministra dr. in dr. Žačok, ki sta gotovo oba jako zmerna politika, takoj podala ostavko. Razglasilo se je takoj, da bo demisija sprejeta, da stopi na mesto dr. Brafa najstarejši sekeijski šel' po-Ijodelskega ministrstva, torej uradnik, mesto češkega ministra - rojaka pa da so sploh no popolni. Se pred to sejo ministrskega sveta je vlada tudi parlament poslala domov. S tom, da se je reklo »prihodnja seja se pismeno naznani«, je bilo zasedanje poslansko zborniee pravzaprav odgođeno. Vlada se jo parlamenta iznebila, ker ne ve, kako kon-sekvenee bo imelo njeno postopanje, kak odgovor bodo dali Čehi na sank-eijoniranje rečenih zakonov. Nasprotje med vlado in ž njo zvezanimi nemškimi strankami na eni strani ter Slovansko Enoto na drugi strani se je vsled tega postopanja vlade in nemških strank silno poostrilo. Pokazalo se je, da so Bienerth in nemški člani njegovega ministrstva zlasti Čehom do skrajnosti sovražni, v taki meri sovražni, da so samo smešna naznanila, glasom katerih hoče vlada sedaj, ko je Čehe s kolom udarila po glavi, začeti ž njimi spravna pogajanja. Sedaj je vprašanje, če bodo Čehi začeli proti vladi obstrukeijo. I parno, da ne. S tem se baronu Biener-thu, zaupniku nadvojvode Franca Ferdinanda samo utrdi stališče in prestolonaslednikov sistem »vladati se mora klerikalnonemško« ojači. V sedanjih razmerah se da to vlado premagati samo na parlamentarnih tleli, samo s skrajno brezobzirno opozicijo. Saj vlada nima srčnejse željo, kot otresti se parlamenta in vladati s pomočjo ^ 14. absolutistično, klerikalno in nemško. In tudi nemške parlamentarne stranke nimajo druge želje, ker vedo, da bo bujno evetela njih pšenica, ako ne bo parlamenta in bo vada lahko delala, kar se ji bo zljubilo. tiM se nwv. Nekaj, bi rekli, nerazumljivega *e jo dogodilo letošnjo pomlad v najbližji bližini napredne Ljubljano-. — Spodnja Šiška, ki je bila vodno nosi-toijioa napredna* misli prod \ in me nanjo vežejo najlepši spomini zlasti iz svojih mlajših let, bil som navzoč na mnogobrojnih vaših narodnih veselicah, a da bi se razgovarjal z vami o samem političnem delu, pa do danes nisem še imel priliko. Našli smo se sicer tudi že pri skupnem resnem delu, bilo je to tedaj, ko sem posredoval, da vam je državna železnica pošteno plačala svet, na katerem se zgrade železniške delavnice; danes pa govorim k vam kot načelnik narodno-napredne stranke zlasti zato, da vas resno pozovem k vztrajnemu, doslednemu delu v strankinem smislu. V deželi sta danes dve stranki, ki se ostro bojujeta druga proti drugi; tretja gleda ta boj le bolj od strani. Stranki, ki se borita za premoč v deželi, sta klerikalna stranka in pa narodno-napredna stranka. Klerikalci so z raznimi mahinacijami dobili večino v deželnem zboru kranjskem. In to svoje stališče klerikalci izkoriščajo s tako brezobzirnostjo, kakoršne ne pozna zgodovina parlamentarnih bojev. Moderno politično življenje ne pozna takega brezprimernega cinizma, s kakoršnim naši klerikalci, pijani svoje moči, pijani svojih zmag, pridobljenih edino le po sodelovanju duhovščine, ki jim je največ pripomogla k temu, ki stavlja svojo oblast v boga in hudiča, izkoriščajo svojo nadvlado v svoje samopašne politične namene! Ne bom vam govoril o deželnem zboru, o tem bo poročal moj tovariš in prijatelj dr. Tavčar, ki je sam stal sredi teh bojev, pozvati vas hočem le, in tu se zlasti obračam na navzoče dame, da vsi skupaj složno sodelujemo v političnem boju proti klerikalizmu! (Odobravanje!) Saj tudi drugje delujejo ženske v političnih bojih. Poglejte le na Angleško in v Ameriko, kjer dvigajo lepe uspehe, in zato jih poživljam tudi tu, da skupno stopijo v vrsto z nami,se z nami vred bore proti klerikalizmu! (Odobravanje!) Klerikalna premoč je še povsod rodila edino le zlo! Najbolj propadajo tiste države, v katerih imajo klerikalci, kjer ima duhovščina, državno gospodarstvo v svojih rokah. Najbolj pa napredujejo tiste države — in to v gospodarskem in polit, oziru, ker duhovščina nima moči, da bi ljudstvo vkle-pala v spone klerikalizma. In res žalostno bi bilo, ako bi se tudi nad slovenske dežele vlegel črni oblak klerikalizma, ki ne bi dopuščal, da bi prodiralo skozenj solnee prosvete in svobode. (Živahno pritrjevanje!) Komur je torej mar bodočnost naših dežela, naj se upira tej nakani z vse- mi svojimi močmi in deluje nato, da se stre nadvlada klerikalizma. Če pogledamo, kake so naše šanse, lahko rečemo, da čas ni daleč, ako vsak stori svojo dolžnost, ko se klerikalna stranka ne bo več mogla ponašati, da more delati z davkoplačevalci kakor jej drago. In to tembolj, ker smo že tesno organizirani po celi deželi in se pripravljamo na to, da se na velikem shodu v Ljubljani združimo vsi napredni elemnti na Slovenskem. Zato vas poživljam vso: vsak deluj po svoji moči, vsak stori svojo dolžnost! Vselej, ko se snideto s svojimi prijatelji in znanci, ki še morebiti omahujejo, delujte na to, da postanejo naši zvesti pristaši. Delajte tako. kakor so delali v prvih časih krščanstva, ko je drug drugega navduševal in utrjeval v svojem prepričanju, delajte kakor smo dejali takrat, ko smo se borili proti nemčurstvu in je drug drugega bodril k skupnemu narodnemu delu! Tudi sedaj hodi vsakega izmed vas najvišja dolžnost, da drug drugega bodrite in navdušujete ter krepko in odločno sodelujete v vrstah narodno-napredne stranke! Storite tako.kliče vas napredna, k\\f-Q vas narodna stvar! Narodno-napredna stranka nj nikdar zatajila narodnega programa. Vedno je smatrala narodni program za tisto točko, ki je tudi v socialnem pogledu največje važnosti. Če se povdarja z druge strani, da dandanes ne gre toliko za rešitev narodnih kakor socialnih vprašanj, tedaj jaz trdim, da je od pravične rešitve narodnega vprašanja odvisen velik del socialnega, vpiašanja. Če se borimo za našo narodnost, se borimo zato, da priborimo tistim, ki govore naš jezik, boljšo bodočnost, da jim pripomoremo do boljših služeb, do večjega blagostanja! (Živahno odobravanje!) Narodna stranka na naprednih načelih je gotovo najpopolnejša organizacija, ki moro odgovarjati tudi v socialnem^ oziru! Preidem pa naj na drugo polje. Ljubljančani in Šišenčani smo sosedje, in treba je, da živimo v prijateljstvu med seboj. Kot župan ljubljanskega mesta sem šel vedno na roko šišenski upravi, kar mi lahko potrdi bivši župan Maurer, tudi njegov naslednik, ravno tako pa tudi navzoči župan Zgornje Šiške, brat starosta Zakotnik. Prepričan sem, da bo prišlo enkrat do tega, da se nmmi Trjt. to »o vezi, ki vežejo Slo-s Trstom; krvne in kupčijske vezi, upravne-, politične in soei-• . in kolikor bolj so razvija trgo-iii obrt, toliko bolj se množe in ujejo te zveze*. Vendar imajo renči, izvzemši seveda Trzačane, orim te vrste sploh niso namenje-vobče kaj meglene pojme o tem iikem in bog.dem mestu. Kaj pa ve* adni Slovenec o Trstu? Če ga prašaš, se najprej spomni, da tam uči morje adrijansko, ki je bilo nek-ij slovansko, potem ti pa pove, da i v Trstu mnogo Italijanov, ki jih \-> Slovenci kmalu pohrustali, da Trstu veliko denarja, dr. Rybar, •I Balkan, Narodna delavska or-nizacija in če je politično verziran, »stavi še s ponosom, da Slovenci v rstu tako napredujejo, da spravijo Italijane že v ožje volitve. Trsta samega, njegovega prehitiva in njegovega življenja na-' i j i i Slovenec skoro nič ne pozna. '*-!o marši kak Slovenec, ki v Trstu ivi, pozna to mesto le površno, zla-i če ne zua italijanskega jezika in nima ožjih stikov z italijanskim prebivalstvom. Trst je danes konglomerat naj-različuejših plemen in narodnosti. Slovenci zavzemajo med njimi pač po svojem številu velevažno mesto in so postali mogočen faktor v političnem iti soeijalnopolit ičnem življenju, toda v kupčijskem, v družabnem in v kulturnem oziru Slovenci v primeri z Italijani še ne štejejo dosti. To je pač naravno, saj niti šol nimajo. Utrjujejo se pač in lepo napredujejo na vseh poljih, a poteklo bo še mnogo časa, p"edno se bodo tako razvili, da bodo i nudi v vseh plasteh prebivalstva močno zastopstvo in da bodo mogli postati gospodovalni element v Trstu. Gospodarji v Trstu so danes Italijani. Močni so še tako, da dajejo Trstu in skoro vsemu življenju v tem mestu italijanski značaj, močni tako, da domimrajo nad vsemi drugimi narodnostmi in da se jim tudi ni bati propada, dokler jih ne premaga število drugorodnih prebivalcev v zvezi z razvojem gospodarskih razmer. Gospodarski razvoj in naraščanje neitalijanskega prebivalstva, to sla največji nevarnosti za Italijane v Trstu. Čim bodo neitalijanski elementi po številu vsaj enaki Italijanom in dobili v gospodarskem oziru premoč, bo sedanjemu absolutnemu italijanskemu gospodstvu v Trstu konec, tudi če bo mesto še nekaj časa izgledalo, kakor bi bilo italijansko iti bo še prevladovala italijanska kultura. Zgodovina nožna mnogo slučajev, da je v kakem mestu mlajši narod izpodrinil starejši narod v gospodstvu, ne z ognjem in mečem, marveč mirnim potom, a vsi taki procesi so se izvršili jako počasi. Tudi v Trstu ne bo drugače. Italijani v Trstu niso čisto pleme. Pomešana in že močno } K>k var jena kri se pretaka po njihovih žilah. V Trstu so se namreč vedno naseljevali kolonisti različnih narodnosti, zlasti Kranjci. V prejšnjih časih so se potapljali v italijanstvu. Proces raznarodovanja, ki se je svoje dni vršil gladko in brez težav, pač še ni ustavljen in na tisoče Slovencev se tudi še dandanes pogubi v italijanstvu, vender tako ne gre več, kakor nekdaj. V naši dobi se brani skoro vsaka v Trstu živeča narodnost asi-miliranja z Italijani, najbolj se branijo Slovenci in Nemci,dočim se Srbi in Grki najhitreje poitalijančijo. Ni še kdo ve koliko let tega, kar je bil predstojnik srbske pravoslavne cerkvene občine eden voditeljev italijanske iredente in dandanašnji predsednik skoz in skoz italijanske trgovske zborniee tržaške je po rojstvu, po veri Grk, ki pa se je popolnoma ndal iredenti. Takih drastičnih slučajev bi se dalo navesti še mnogo. To poitalijančevanje zlasti Slovanov je bilo za Italijane jako koristno. Ne le ker je to množilo njih število in povečevalo njih rodovitnost, marveč tudi zaradi tega, ker je njih pokvarjeni krvi dovajalo novih svežih sokov, kar jih je pomlaja-lo, ne da bi dosti premenilo njih individualnosti. Italijanski narod ima sploh jako razvit smisel za realne stvari. Vobče so Italijani pred vsem praktični ljudje, ki znajo trezno računati. To vidimo tudi v Trstu. Poglavitna skrb tržaških Italijanov je, ohraniti si gospodstvo v Trstu in delati za množenje italijanskega elementa, ker sodijo, da ni predaleč trenotek, ko bodo združeni z Italijo. Temu stremljenju podrejajo vse druge skrbi in iz tega stremljenja se da tudi spoznati nenavadni značaj njihove domače politike. Marsikdo se je že čudil, da so Italijani v narodnostnem oziru osredotočili vse svoje moči na boj zoper Slovence, dočim mirno gledajo, kako se Nemci množe in kako bogate. A z italijanskega stališča je to razumljivo. Nemštvo danes v Trstu še ni nevarno italijanstvu, vsaj daleč ne tako, kakor slovenstvo; pri sedanji množitvi nemštva je še za mnogo let izključeno, da bi Nemci postali nevarni italijanskemu gospodstvu, tudi če bi to sploh poskusiti hoteli, kar pa je zopet izključeno. Nemci hodijo, izvzemši nekaj eksal-tiranih nacijonalcev uradniškega stanu, roko v roki z Italijani. To delajo toliko laglje, ker jim vzdržuje država vse potrebne šole, in jim je torej ohranitev naraščaja zagotovljena. Kako bi bilo, če bi nemštvo postalo kdaj tako številno in m.očno, da bi smelo upati na premagan je italijanstva, to je vprašanje bodočnosti, ki pač ne pride v poštev, kadar je govor o sedanjosti. S Slovenci je vse drugače. Ti se množe, ti imajo tržaško ozadje v rokah, ti napredujejo od zdola j gor. ti imajo za sabo mase, ki jih Nemci nimajo. Pri vseh narodu i h in socijalnih evolucijah igra odločilno ulogo število. Sto revnih slovenskih delavcev šteje le več kot pet nemških bogatašev. In ker se slovenstvo v Trstu množi tudi vsled priseljevanja, ki je vse ^številnejše kot nemško, zato se ga Italijani najbolj boje, zato osre-dotočajo vse svoje moči na boj proti Slovencem. Že danes nimajo več italijanski nacijonalci ulice v rokah; to je simptom, ki ga Italijani ne podcenjujejo, proti kateremu pa nimajo nobenega izdatnega sredstva« (Dalje prihodnjič.) Slika idruii * Ljubljano. »Morebiti ne želite tega niti vi Ši-šenčanje niti žele IJubljančanje; toda tok časa vali se naprej, in kakor se je zgodilo na Dunaju, v Pragi in tudi po drugih mestih, zgodilo se bo tudi v Ljubljani, da se bližnje občine, ki se zaradi bližine Ljubljane tako hitro razvijajo, priklopijo mestu Ljubljani. Po mojem mnenju bo pri tem prva na vrsti Šiška, ki ima itak že mestni značaj, in bodo zlasti po dograditvi delavnice državnih železnic nastale take razmere, da bo državna oblast sama zahtevala združitev. Slovenski Šišenčani bodete torej prvi poklicani, da pomnožite in povečate število slovenskih prebivalcev Ljubljane. Že zato je treba, da smo prijatelji in da prijatelji ostanemo! Zato tudi že redaj ne smemo nikdar puščati iz vida vaših koristi in jaz jih tudi res kot župan ljubljanski iz vida puščal nisem. Tako sem svoj čas opozoril c. kr. deželno vlado, da sestavi za Šiško regulacijski načrt. Storil sem to na svojo pest, a gotovo v vašo korist. Vlada je to storila ter tak načrt predložila občini, in priznati mi morate, da se po tem načrtu veliko lepše zida v Šiški, kakor pa se je zidalo prej, ko je vsak zidal, kjer in kakor je sam hotel. Z velikim veseljem sem tudi pozdravil misel, da se da Šiški voda iz mestnega vodovoda. Deloval sem nato, da je priznal občinski svet ljubljanski sosednjej Šiški čim največje olajšave in res gre občinskemu svetu ljubljanskemu največja zasluga, da imate v Šiški dobro pitno vodo. Upam, da bodo sčasoma tudi oni med vami, ki so morda stvari nasprotovali, spoznali, da niso imeli prav, in vedeli zahvalo mestni občini ljubljanski. Zelo važna, posebno za Šiško, pa je zadeva, ki se mi jo je posrečilo dognati do zaželjenega konca. Dolgo časa, celih 12 let sem se trudil, da pridobim Ljubljani železniške delavnice. Stalo me je to vprašanje neizmernega dela in končno se mi je posrečilo lanskega leta. da dovedem stvar do rilja. Mestna občina ljubljanska je ponudila za zgradbo delavnic brezplačno svoj svet v izmeri sedmih oralov. Pokazalo pa se je, da ta svet ni bil popolnoma prikladen, in ravnateljstvo državnih železnic je izreklo, željo, da se nakupi svet za zgradbo delavnice v Šiški. Xekaj časa sem premišljeval o tem, kajti bile so mi pred vsem na srcu koristi ljubi j. mesta, potem sem si pa dejal: če se Šiški godi dobro, se bo dobro godilo tudi sosedni beli Ljubljani. (Odobravanje.) Zato sem premagal vse pomisleke in pritrdil predlogu, da se nakupi svet v Šiški. In tako ste vi dobro prodali svoje njive, delavnice se zgrade v Šiški in Šiška se pomnoži gotovo takoj po njih dogradnji za par ti>nč prebivalcev. Kot župan ljubljanski, torej ne nastopam kot strogi lokalni patriot, temveč želim dobro tudi sosedni občini, kar hočem tudi v bodoče. Vsled tega upam, da ostanemo tudi v prihodnje dobri prijatelji in dobri sosedje, da se bo tudi v prihodnje gojila vzajemnost v narodnem in političnem oziru med prebivalci šišenske občine in ljubljanskega mesta! Pričakovali ste morda tudi, da bodem govoril o delovanju državnega zbora! (Pritrjevanje.) O delovanju državnega zbora je težko govoriti, ker državni zbor sploh ne deluje, temveč se je zopet vnovič — sedaj sam —-odgodil. Veliko je stvari, katerih izvršitev težko pričakuje prebivalstvo cele Avstrije, zlasti pa, da državni zbor kaj stori v olajšavo bede; vsled velike draginje, ki se najbolj čuti ondi, kjer večino prebivalstva tvorijo obrtniki in delavci. Ali državni voz ne gre naprej, kar je, in to posebno naglašam, prav zelo tudi krivda naših klerikalcev, ki so v prejšnjem kurialnem državnem zboru pomagali ugotovitev takega reda, ki je nad vse krivičen. Namesto da bi se bili mandati pravično razdelili med narode, so bili Slovani zelo prikrajšani, ker so dobili veliko premalo mandatov, dočini so jih dobili Nemci veliko preveč. Zato sedaj državni voz ne more naprej. Če bi se bili mandati razdelili pravilno,, bi imeli Slovani naravno večino in bi si že znali priboriti svojo veljavo napram manjšini. Tako pa so razmere, ko so si jednaki na eni strani Nemci, na drugi pa Slovani v resnici slabe. Konstelacija v državnem zboru je taka, da je pri odločitvi važnih vprašanj velikokrat odločilna stranka socijalnih demokratov. Ta stranka v državnem zboru še ni stopila iz svoje rezerve. Odkrito priznam, da mi delovanje te stranke, kar tiče mojo osebo, ugaja. Stranka skuša prodreti s takimi predlogi, ki bi bili res v korist širšim slojem. Ne .igaja mi pa, da ta stranka še vedno ni prišla do spoznanja, da ni mogoče cediti nobenega važnega vprašanja, ako ae prej ne reši nje- Češki socijalni demokrati "so sicer že tako daleč in stoje v narodnih vprašanjih zvesto ob strani meščanskim in kmetskim zastopnikom. Ostali socijalni demokrati pa se še niso mogli povspeti tako visoka Naj bi v tem oziru posnemali svoje češke tovariše ter spoznali, da pot, po kateri hodijo ni prava, da se bore proti svojim lastnim4 socijalnim načelom, ako nastopajo proti nacijonaliimn. To velja zlasti pri nas. Naši socijalni demokratje se še vedno ponašajo s svojim internacijonalizmom. Meni se zdi internacijonalizem naravnost smešen. Zlasti sedaj, ko vidimo, kako vstajajo po svetu nacionalne države, ko se tako mogočno razširjajo ravno na podlagi nacijonalizma, se mi zdi — oprostite besedo — internacijonalizem velikanska prisni oda rija! Kakor sem že rekel, je ostalo delovanje državnega zbora neplodno. Po mojem prepričanju mora priti prej ali slej do tega, da odstopi sedanja nam sovražna vlada in naredi prostor drugi. Kaka bo ta, ne morem reči. Gotovo pa je, da je to veliko odvisno od izvendržavne konstelacije. Ce bodo novo vlado sestavljali še vedno pod vtisom pomoči, ki jo je naša država lani navidezno dobila od Nemčije, ne bo nič boljša od današnje Bienerthove. Eno pa je treba pribiti: dolgo pač ne more biti, da bodo prišli tudi najširši krogi do prepričanja, da se proti Slovanom vladati ne da! Tistikrat bodo prišli do vlade Slovani, ki imajo večino v državi, in tedaj bodo Slovani igrali na prve gosli. To želim iz vsega, srca tudi jaz; k temu sem bil in bom vedno pripravljen pomagati! Zborovale: so že med govorom večkrat prekinili govornika z živahnim odobravanjem, na koncu govora pa ploskanje in živio-klici govorniku kar niso hoteli ponehati, (Konec prihodnjič.) Shod narodno - napredne stranke v Kranju dne 30. oktobra 1909. Soboto 30. oktobra 1909 je ob napovedani uri došlo narodno - napredno občinstvo Kranja napolnilo prostore Maverjeve gostilne ter z napeto pozornostjo sledilo izvajanjem gg. deželnih poslancev Cirila Pirca in dr. Fran Novaka. Shodu je predsedoval g. dr. Valentin Štempihar, ki je po pozdravu navzočih, posebno rz Ljubljane došlega dr. Novaka, omenjal potrebo duhu časa primerne organizacije na vseh poljih ter podal besedo domačemu poslancu g. Cirilu Pircu. Le-ta je v daljšem govoru z jedrnatimi besedami v živahnih slikah temeljito in nadrobno pojasnil delovanje zadnjega deželnozborskega zasedanja, navedel vse kričeče hibe klerikalnega zakonodajstva ter posebej omenjal lovski zakon, zakon o občinskem redu in o občinskem volilnem redu ter finančne načrte klerikalne večine. Te klerikalne pristave ne morejo biti sanke ijon i rane. Navzoči so burno protestirali proti prozornemu strankarskemu nastopanju klerikalne večine ter ugovarjali, da bi smeli kdaj ti zakonski načrti v resnici postati zakoni — ako ima vi da sploh kaj čuta pravičnost] v sebi. Silno ogorčenje je še posebej izzvalo po-slančevo poročilo o neverjeinih na-silstvih in sakonoiomstvih patrona deželnozborske klerikalne večine plemenitega Franceta Šukljeta. Vsestransko zanimivo poročilo govoruikovo vseskozi stvarna kritika, je bilo z velikim odobravanjem ter ovacijami za govornika sprejeto. Zatem dobi besedo dr. Fran Novak iz Ljubljane, ki je burno akla-miran, poročal o sedanjem stanju stranke v deželi ter o principih, na katere se naj naslanja organizacija narodno - napredne stranke. Mladino je treba pritegniti k delu in jo zain-teresovati za organizacijo narod no-naprerine stranke; nove čile moči polne idealnega navdušenja so nam vsepovsodi na razpolago — le poiskati jih moramo. Z mesti naj se prične in vodi akcijo na deželo, kjer je potreba zbrati in navdušiti naše pristaše. Gospodarska organizacija in osamosvojitev, zadružništvo sploh bo oja-čilo naše vrste. Treba je le pričeti tudi v Kranjski okolici, kakor se je pri_ čelo drugod, sčasoma se bodo ljudje že otresli duhovniške nadvlade, katero že itak težko prenašajo. Demokratičen duh se mora zanesti v naše vrste, pri čemur je neobhodno potreben stalen stik z ljudstvom, z najširšimi sloji in ne samo stik z veljaki. Poglobitev zavesti, da smo narodno-naprednega mišljenja mora vzbuditi v nas čut te dolžnosti, da skušamo strankinim idejam priboriti v ljudstvu moč in veljavo. V Kranju naj se takoj danes izvoli pripravljalni odbor, ki naj osnuje v najkrajšem času politično društvo za Kranj in oko- • lico. ' Besede govornikove, ki je ob fonetičnem aplavzu končal, so padle na rodovitna tla. Burno pritrjevanje je sledilo njegovim izvajanjem. Na predlog g. Polaka je bila sprejeta ob soglasnem pritrjevanju tale resolucija: Danes zbrani napredni volilci soglašajo popolno z nastopom svojega poslanca g. Cirila Pirca in z nastopom vseh narodno - naprednih poslancev v deželnem zboru in protestirajo zoper siloviti nastop deželnega glavarja Franceta pl. Šukljeta. V smislu izvajanj dr. Fran Novaka se je na predlog g. Ivana Lam-preta takoj soglasno volil pripravljalni odbor za nameravano organizacijo, in sicer so bili izvoljeni sledeči gospodje Ivan Lampret, Ciril Pire, dr. Valentin Štempihar, dr. Josip Kušar in Vilko Rus, vsi v Kranju. Shod je oficijelno zaključil z zahvalo poročevalcema predsednik dr. Štempihar. Celotne priobčilo zanimivih govorov obeh poročevalcev nam je obljubljeno. Uspehi shodovi za prihodujost so sedaj odvisni od dobre volje in nekolike požrtvovalnosti naših pristašev v Kranju! Upamo, da kmalu zabeležimo prve korake te organizacije. _ Politični položaj« Demisija čeških ministrov. Dunaj, 1. novembra. Cesar je včeraj sprejel min. predsednika bar. Bienertha. v daljši avdijenci. Min. predsednik je predložil cesarju demisijo čeških ministrov. Cesar je demisijo dr. Brata in dr. Žačka sprejel. Jutri izideta v dunajskem uradnem listu tozadevni lastnoročni pismi cesarjevi, v katerih se odstopivšima ministroma podeljuje obenem čast tajnih svetnikov. Praga, 1. novembra. »Den« piše, da pride na dr. Žačkovo mesto uradnik češke narodnosti kot minister krajan. Imenujeta se Zenker, sen. predsednik upravnega sodišča in dvorni svetnik v notranjem ministrstvu dr. Paroubek. Cehi. P r a g a , 1. novembra. Češki poslanci so imeli včeraj posvetovanje, katerega so se udeležili vsi poslanski klubi. Posvetovanja so veljala seveda političnemu položaju. Tukajšnji politični krogi upajo še vedno, da krona ne bo podelila sankcije znanim jezikovnim zakonom, nakar bi seveda baron Bienerth moral de-misijonirati. Vendar je to upanje jako majhno. Ogrska kriza. Košutova izjava. Budimpešta, 31. okt. Košut objavlja v časopisu »Pesti Naplo« članek v katerem izjavlja, da ni nobenega konkretnega načrta za razrešitev krize; vsa tozadevna časniška poročila so same gole kombinacije. Parlament. Budimpešta, 30? okt. Včerajšnji pogovor med Justhom in Košutom je veljal v prvi vrsti sklicanju parlamenta. Justh je povdarjal, da se mora parlament sklicati v taki dobi, da mu bo mogoče rešiti vse tiste naloge, ki so potrebne, da se zabrani ex lex stanje. Sklicati hoče zato zbornico za prihodnji četrtek. Košut bi bil rad pregovoril Justha, naj parlamenta še ne skliče, vendar se mu to ni posrečilo. V klubovem lokalu stranke neodvisnosti je izjavil danes Justh, da stranka ne sme pod nobenim pogojem votirati proračuna in rekrutne predloge, dokler ni zagotovljena ustanovitev samostojne banke. Vstaja na Grškem. Atene, 1. novembra. Vojaška vstaja je potlačena. Mornarski arze-nal v Salamini je zopet v rokah vlade. Vodja vstaje Tvpaldos je zbežal. V mestu je popolen mir. Včeraj dopoldne je bil ministrski svet, na katerega sta bila povabljena tudi glavni državni pravdnik areopaga in glavni državni pravdnik apelacij-skega sodišča. Oba sta bila mnenja, da se upornike kot politične zločince postavi pred porotno sodišče. Min. svet se je pridružil mnenju drž. pravdnikov. Včerajšnja konferenca delegatov vojaške zveze je sklenila delati na to, da se vpelje za armado in mornarico prisega na ustavo in da se pomiloste zapeljani častniki. Dnevne vesti. -t- »Ženinom in nevestam« ali škandal vseh škandalov. ljubljanski škof je zopet enkrat zagrešil dejanje, ki se ne da drugače imenovati, kakor javen škandal najhujše vrste. Ta škof, ki hoče biti od sv. Duha izvoljen in razsvetljen voditelj in čuvar morale, ta škof je sedaj dokazal, da nima nobenega pojma o spodobnosti. Škof je spisal in izdal knjižico »Ženinom In nevestam«, v kateri na dolgo in na široko razpravlja o spolnem občevanju v zakonskem življenju in natančno razlaga, kaj se sme v zakonu zgoditi hi kaj se ne sme itd. Ce je Uo v teh stvareh potreben poduka, ie ¥6» kje ga dobi* Priroda je to stvar sama uredila in človek že instinktivno ve, kako in kaj je prav, a če so neveste in ženini v kakih dvomih, so starši in e ven t u valno dušni pastirji tu, da jim to ustmeno povedo. Tudi bi nič ne rekli, če bi kak zdravnik izdal s primerno resnobo in obzirnostjo spisano delo o tem, kaj je v zakonu zdravo in kaj škodljivo. Knjige v varstvo zdravja so vedno koristne. Toda, kar je škof spisal, to ni knjiga v varstvo zdravja, to ni drugega nič, kakor s tercijalskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis, navadna svinjarija. Knjižica je spisana tako, kakor bi bila potekla izpod peresa kake stare babice; pisana je breztaktno in brezstidno, tako da mora razžaliti čut spodobnosti vsakega človeka. Kaj tako osoljene-ga, opopranega, papriciranega in s španskimi muhami prepletenega še ni bilo natisnjeno v slovenskem jeziku. Če bi bila škofa pri izdaji te knjižice vodila skrb za ljudsko zdravje, bi je sploh ne bil sam spisal, marveč bi bil stvar poveril kakemu zdravniku, ki bi bil tako knjižico spisal stvarno in strogo poduč-r«o ter s primerno obzirnostjo in škof naj bi bil preskrbel, da bi bili tako knjižico ljudje dobili recimo pri izpraševanju, torej tik pred poroko. Tako pa se mora vsakdo vprašati, kaj pa ve škof o zakonskem življenju, kje in kako pa si je pridobil škof tako znanje o zakonskem občevanju, da govori o njem kakor kak specialist, ki je v mesenosti osivel? Škof je samec in sodimo, da mesenih grehov nima ravno mnogo na svoji vesti — kako se torej sploh upa razpravljati o zakonskih stvareh. Kaj je torej škofa napotilo, da je izdal tako knjižico, ki je vzbudila v Ljubljani nepopisno ogorčenje, ki je razburila in razgnevila celo najpobožnejše ljudi, ki so sicer smatrali škofa za neko višje bitje. Samo dvoje je mogoče: ali je škof mislil, da bo s tako knjižico zaslužil par tisočakov, torej iz pohujšanja ljudstva napravil dobiček ali pa je škof duševno tako opešal, da ni več zmožen presoditi, kaj sme in česa ne sme, kaj je dopustno in kaj je pohujšljivo. Škof je s to nesramno knjižico pokazal, da ne pozna dolžnosti, ki mu jih nalaga njegovo dostojanstvo, dokazal je, da je breztakten in neomikan ali pa umo-bolen človek. Na Slovenskem še ni bilo takega škandala, takega velikanskega pohujšanja, kakor ga je storil škof Jeglič, ki pravi, da je postavljen in razsvetljen od sv. Duha. + Škofova knjižica o zakonski mesenosti. Na zahtevanje kanonikov je škof svojo knjižico sam konfisci-ral, to se pravi, umaknil jo je iz knji-gotrštva. S tem je sam priznal, da je njegova knjižica nesramna in ne-nravna. Vihar nevolje, ki je v vseh krogih nastal proti škofu in ki je tako velik, da že najhujše tercijalke pošiljajo škofa v blaznico, je pač kanonike prestrašil. Saj morajo čutiti, da katoliške cerkve in vere še ni nihče tako kompromitiral, kakor škof. Škof je torej svojo knjižico umaknil in bo lahko ž njo vso zimo peči kuril. Toda kar je storil, se ne da več narediti nestorjeno. Vsi razumni in razsodni ljudje v deželi morajo izvedeti, kake stvari piše ljubljanski škof! -f- V Katoliški knjigarni so imeli včeraj sicer vrata zaprta, izložbena okna pa odprta. V izložbi je bilo vse rdeče — škofove knjižice o zakonski mesenosti. Ljudje so se tru-moma zbirali okrog izložbe in trkali ter razbijali po vratih, misleč, da se jim bo odprlo. Vse je hotelo imeti knjižico, vsakdo se je hotel prepričati, če se je res zgodil nezaslišani škandal, da je škof spisal sramotno knjižico. -f- Klerikalci v strahu. Agilnost narodno - napredne stranke je spravila klerikalce v strah. Shod Se vrši za shodom, kar po več shodov je na en dan, po celi deželi se vrše in povsod je opažati veselo, krepko, zdravo gibanje zoper klerikalno strahovlado. Na shodih se pojasnjuje ljudstvu klerikalna politika in klerikalno gospodarstvo. Kaj so klerikalci ljudem vse obetali — zdaj pa gospodarijo tako, da bodo spravili deželo na rob propada in jo zakopali v take denarne stiske, da bo groza. Dokler so bili klerikalci v manjšini, so se bahali, kaj da znajo, sedaj, ko so na krmilu, pa so pokazali, da ničesar ne znajo. Največje nesposobnosti je pokazal dr. Lampe. Seveda je klerikalcem strašno hudo, da jim napredna stranka nič ne prizanaša in da brezobzirno razkrinkava zanikrno klerikalno gospodarstvo z deželnim denarjem. Saj pa je tudi strašno za klerikalce, da izvedo ljudje zdaj resnico, tisti ljudje, ki so jih klerikalci znali tako spretno držati v zmoti in nevednosti. Dr. Lampe se je zaradi napredne agitacije tako razhudil, da je spisal »dušeslovno studijo« o svojem kolegu y deželnem odboru. Ta studija je res izboren pripomoček spoznanje malega jezovita, ki si na ime Lampe, v ostalem pa obseg* same čenče in prav nič drugega. Lampe ve, da ga bo njegov koleg iz deželnega odbora na enem prihod njih shodov pošteno pokrtačil in za. to pa je iz previdnosti pobegnil, to se pravi, šel »študirat«. + Dr. Gosti je imenovan deti nitivnim ordinarijem v deželni blaz. niči. -f- Zdravnik v prisilni delavni« je postal dr. Pogačnik. — Slovensko deželno gledališč Danes, v torek se igra drugič izbor na francoska burka »Gdč. Josette moja žena« in sicer za nepar-abr nente. Ta zelo zabavna in pikantn burka je dosegla pri svoji premijer izreden uspeh ter se je občinstvo pr njej izvrstno zabavalo. Ker pa se j vršila premijera za par-abonente, mora vršiti današnja repriza za n par-abonente. Ta sprememba je neh ogibna, ker je moral g. Fiala zarad glasovne utrujenosti za danes dolr čeno operno predstavo odpovedat: G. Fiala je pel doslej pri vseh T opernih in operetnih predstavah ve like in naporne partije ter je zatr nujno potreba, da ima vsaj par d odpočitka. Opozarjamo torej, da 5 vrši danes predstava izborne burk, za nepar-abonente. — V četrtek s poje zadnjič v sezoni pri znižani opernih cenah velika \Vagnerjev opera »Lohegrin«. — V soboto sc igra prvič dramska noviteta A. p Šubrta »Žetev«. — V nedeljo popol dne se igra veseloigra »Ljubezen bdi«, zvečer pa je slavnostna pred stava na čast hrvatskega pevske« društva »Kola« ter se poje na izrei no željo bratov Hrvatov Puccinijev? opera »Madame Butterflv«. — Pri hodnja dramska noviteta je KraaU Nealova burka »Olimpijske igre( operetna noviteta bode Evslerjev »Umetniška kri«, opera pa študir Offenbachove »Hoffmannove pripc vedke«. — Slovensko gledališče. Repri« za muzikalične drame »Nižina« v so boto zvečer je napravila na občic stvo nalik premijeri zelo ugode utis. Omenimo ulogi Pedra in Mar te, njen ljubavni duet, Pedrovo rc manco o ubitem volku z veliko dra matično silo v petju in igri, dalj brutalnega Sebastiana, ki ga pred naša g. Vulakovh? s trdo voljo i brezobzirnostjo, ki se dvigne do vi ška v plesni pesmi. Nuri je ostal kakor prvič iskrena v petju in vset nastopu. Hvalevredno se reprezenti rajo obe gdč. Peršlovi in gdč. Th lerjeva v ulogah vsiljivih klepetulj Prehoda od predigre k prvemu deja nju ni več tako motilo neznosno raz bijanje za odrom, a opažalo se je vedno. Orkester je bil topot nekol ko slabši. Obisk povoljen. — V nedt ljo popoldne pa sta šla obligatu »Mlinar in njegova hči« čez oder Oprema in igra je nalikovala or prejšnjih let, zato se ne spuščam podrobnosti. Glavni ulogi sta imel g. Verovšek in gospa Borštnikovi Graje vreden je bil smeh neke ost bice na odru, in improvizirani »vi ci« oštirjevi so bili prav neumestni Gledališče je bilo razen par lož raz prodano. Baš žilavo je življenj »Mlinarja in njegove hčere«, saj j' bomo slišali v prihodnje celo v opt ri. — Zvečer so predstavljali šesti' opereto »Dolarske princeze«. — Otvoritev umetniške razsta ve. Jutri ob pol 12. se otvori v pavi ljonu R. Jakopiča razstava hrvatski ga umetniškega društva »Medulie Posebna vabila k otvoritvi se nk razposlala in prijateljem vpodahja joče umetnosti toplo priporočamo, d6 pridejo k otvoritvi te razstave, ki j za kulturno središče Slovencev pra vi dogodek, ker so tukaj razstavi svoja dela umetniki, ki niso vzbujal s svojimi deli splošne pozornosti sa mo po slovanskem jugu, nego tudi i velikih kulturnih centrih. Tudi me Slovenci so znana imena: Vlah Bukovac, E. Vidovi č, Me š t r o v i č, ki so tudi na to razstavi poslali več svojih krasnih umotvo rov, in sicer Bukovac nekoliko por tretov, dva nuda in dr., Vidovie ve svojih slik iz morskega obrežja, ki tero on s takim razumevanjem slik kipar Meštrovič je razstavi nekoliko kipov, ki so večinoma že bi li razstavjeni v Parizu. 2e radi um' tvorov teh treh umetnikov bi mor smatrati vsak kulturni Slovenec notranjo potrebo, ogledati si razsta vo, posebno pa, ko je tukaj še cA vrsta drugih umetnikov, ki so rava' tako že z velikim vspehom razstav Ijali v tujini. To je kipar Dešković svojimi lepimi kipi raznih živali, sebno konj in psov, nadarjeni kip Rosamdič s krasno modelirani glavami, od katerih je ena izklesan iz naravnega kamna in potem zope slikarji: Tišov, Krizman, Menegh lo, Dinčič (lepa kompozicija »Gol* ta«, en portret, ena studija in dr Bački (Dantejev »Pekel«), Marink vić (Lucifer, nekoliko dobrih port tov), Katunovič, krajinar, slikar šiča je priredil kolektivno razstav svojih slik. — Razstava dela x * celoti, kakor tuđi v posameznostih izreden vtis in Slovenci smo goep. S. Jakopiču lahko hvaležni, da je povabil društvo »Medulić«, da priredi v njegovem paviljonu razstavo umotvorov svojih članov. Upamo, da bo slovensko občinstvo tndi znalo ceniti vrednost takih razstav in da pokaže s Številnim obiskom razstavo društva Medulić« smisla za umetnost. — Jutri, povodom otvoritve, znaša vstopnina 2 K, pozneje 1 K, a za dijake in člane delavskih organizacij 40 vinarjev. — Skupilo za 21 zvezkov ravnokar izšle slovenske pornograt'ične knjižice v znesku 21 kron so vrgli rodoljubi v neki narodni gostilni v nabiralnik družbe sv. Cirila in Mc-te.da. — Za duštvo »Domovina« je da- roval o priliki svojega imenovanja i oficijala g. Joško Mešek, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske« 10 kron, kateri znesek izročimo društvc-•iuu blagajniku. —Umrl je včeraj v visoki starosti g. Pran Jančar, zasebnik in : trgovec. Rajnki je bil dober im->onjnk stare korenine in je rad podpiral reveže, zlasti dijake. Svoj čas nel jc obširno trgovino in je posili blago tudi v inozemstvo. N. v — Avtomobil v deželni slu/hi. dni odbor priporoča, da bi dežela nakupila dva avtomobila, ki bi se ibila pri deželnih komisijah. S tem se veliko stroškov prihranilo in 'liko dela pospešilo. - i Vrele France - Illvrien. Red-predavanja za drugi kurz se vr-.,' > sredo ločno od (5. do 7. zve-■er. I*, t. člani se *e enkrat opozarja-da se dobiva novi učni tekst v \"a rodni knjigarni«, kjer naj si ga - kdo omisli sam. Ljubljanski akademiki bodo - kakor lani — tudi letos, v :: dvorani »Narodnega doma« svo-sne večere. Prvi plesni večer v četrtek 4. t. m. Ker so se lanski večeri tako lepo obnesli in so »«»vo ostali vsem udeležnikom v m spominu, je upati, da bo udeležba obilnu, [lirska Akademija« Matice •ke se bo vršila dne 5. in 7. no-^ veliki dvorani »Mestnega . in sicer bo v petek, dne o. nora ob 8. /večer javno predavata Xapoleonovi Iliriji (180*) d > • predava dr. Fr. llešič; due 7. a, v nedeljo ob pol 12. dopol-s-večana Akademija o Gajevom em pokretu (govori dr. Fr. Ile-potjeni sodeluje slavno »Kolo« Zagreba). Svoji k svojim. Piš*j,> nam: župne cerkve pri sv. Jako-a imeli smo v nedeljo 31. p. m. veko slavuost. Vi šilo se je umešče-umika g. Ivana Barle-. Nimamo sicer k slavnosti kot ta->ar poročati, kar nas boli je le . da je svirala pri slavnosti godba polka. Vprašamo le, zakaj , o slovansko podjetje v orke-Slovenske Filharmonije«? Morio, da gospodje odborniki žrtvu-svoj nragi čas in da za njeno vanje prav pridno menice pod-i.M'jo.' Dolžnost vseh Slovencev, korporacij in narodnih dru-podpirati sfevensko godbo, * v iiiijc*t n i^kt■■ni oziru popolnejša . Ce ]in ima morda fr. orgpa-■ii-.' sv. Jakoba mržnjo do Slov. ' ■ naj pomisli, da bi mo- vzlic temu najeti orkester (harmonije, saj je rei za nas 1 !jen in ne mi za njega. Nika-ne moremo dopustiti, da bi kak nisi skušal naša čustva žaliti. ■■■ nam je, da ob enakih prilikah že ravno > Slov. Filharmoni-prosla — ostane edino le pri .rljak. Ničesar ne bi pogrešali. Tn-i o novemu gospodu župniku v ved-i:i ravnanje ter prosimo, da ene v izogibo tena potrebne ko-ke. H vsi i m u^ bodem o! — Uzani farani! K ranju so v nedeljo, dne lil. položili k vernemu počitku lovensko ženo Heleno Kokalj, tnikovo vdovo. O njeni priljuh-je pričal pogreb, ki so se ga žili v -!<>ji kranjskega prebi-tva. Pokojnica je bila mati odri a šega somišljenika jrosp. iojzija K okalja, odvetnika v ibljani. Kakor njega, vzgojila je vse svoje otroke v strogo narodni duhu. Trajen spomin vrli slo-ci ženi, cenjeni rodbini pn iskreno sožalje. izžrebani porotniki okrožnega 'i\ % /,'uvcni mestu za porotno sedanje, ki se prične dne 29. no-bra :. L, so ti - le: Kresa! Frane, stnik v Kalu: Knez Franc, trgo-Št. Rnpertn; Colarič Jakob, n!i-- v Kostanjevici; Turnherr 'do, i »stnik parne žage v (lori-I pendal Anton, posestnik in iluičar v Biškivasi; Petric Jan., Luik v Tuševem dolu; Kerin ttee, posestnik pri Sv. Križu pri nji vici; Novosele Franc, po-nik *4 St, Jerneju; Guštin Franc, tnik v Metliki; Kužnik Anton, sestnik in gostilničar v Trebnjem; Jaki it se h Prane, trgovec v Nemški loki; Kristan Franc, trgovec v Št. Rupretu; Strniša Fran, posestnik v Vrbovcib; Oražem Jakob, posestnik in ključavničar v Ribnici; Ru-par Ivan, trgovec pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Grebene Franc, gostilničar in klep. v Škof ljevici; Sircalj Jože, trgovec v Mokronogu; Grebene Franc, posestnik v Velikih Laščah; Peri >ar Anton, posestnik v Koritu; Globoenik Ivan, grajščak na Dobravi; Repovž Jože, posestnik v Kobe-nju; Košiček Alojzij, posestnik v Žužemberku; Merhar Jože, trgovec v Dolenjivasi; Kastelie Anton, trgovec na Mirni; Runproth Frane, posestnik in usnjar v Krškem; Zavodnik Anton, trgovec v Višnji gori; Eisen-zopf Alojzij, gostilničar in mesar v Starem logu; Baehmavcr Jože, kovač v Kočevju; Rus Ivan, trgovec |b župan v Brezah, Pucelj Ivan, posestnik v Vel, Laščah; Becele Anton, posestnik v Gor. Vrhu; Bon Vinko, trgovec na Kaki; Malnerič Martin, trgove« v Črnomlju; Špringer Fin ne, pekovski mojster v Trebnjem; Fre-Hh Jože, posestnik in gosjdni *čo- v St. Rupretu; IVhani Jožo. posestnik in gostilničar v Žužemberku. Nadomestni porotniki so- Seicfl Franc, trgovec v Novem luesur Košak Igu., gostilničar in posestnik v Novem mestu; Dular Alojzij, posestnik v Ve!. Škrjaneali: Žgur Avgust, ka-varnar v Novem mestn; Mirtič I^;m, posestnik in krojač v Novem mestu; Košiček Frane, posestnik v Novem mestu; Zdravje Mihael, posestnik in gostilničar v Prečni; Kastelie Ivan, posestnik in gostilničar v Žabji vasi; Ogoreutz Jože, trgovec! in župan v Novem mestu. Kmetijsko izobraževalno društvo v Sovodnjii. Ustanovni občni I zbor tega društva bo dne 7. novem-j bra ob 3. popoldne v prostorih gostilne na Opalli. Strelski in kegijaaki klub Hrastnik - Dol ima svoj občni zbor dne t. m. pri gosji. Ferd Košu. C. kr. državna gimnazija — to-j rišče vsenemštva. Na c. kr. državni gimnaziji v Trstu tvorijo Slovenci in Italijani gotovo dve dobri tretini dijakov. Kljub lemu se uganja. na tej c. kr. gimnaziji najhujša vseneinška propaganda. V V. razredu so sjvoro sami Slovenci in Italijani, le dva Nemca gelata zgago. Znani vsenčrnski hujskač prof. Stark, razrednik V. razreda. je naročil enemu teh Nemcev, naj napravi za šolo stenski koledar. Takoj prihodnjega dne se je pojavil na steni lično izdelan koledar —obrobljen z v se nemški in i barvami. Slovenci in Italijani so proti takemu neenvenemu izzivanju skupno protestirali, a ker ni nič pomagalo, so koledar raztrgali. Razrednik Stark je dal nabiti drugega, popolnoma enakega. Tudi ta je bil raztrgan. To je pa globok«) razburilo Markovo vsenemško srce. Razkoračil se je in v sveti jezi zavpit na dijake: »Mir scheint, hier wollcn einige Politik trojben: wir siud liier mi einem d-u-tsehen Gvmnasmm!« I u sedaj pride še najlepše. J>a bi se maščeval, določil je i7-i Slovence, ki so se mu zdeli najbolj sumljivi, ter jim poti kaznijo »karcerja« ukazal, da morajo koledar na novo napraviti — zopet v nemških barvah. Dijaki so se grožnje ustrašili in so proti svoji volji izvršili profesorjev ukaz. — ('o l»i ne živeli v Avstriji, bi misli, da je to nemogoče, ker pa žvimo v Avstriji, se nam tako prosaško postopanje ne zdi baš posebno čudno! Saj se gode še bolj čudne stvari! Naši e. kr. avstrijski usužbenei si pač že domnevajo, da je Avstrija samo še pr lo ženske že leta 18G9 dobile volilno pravico, v Coloradi, in Idaho. V Kansasu ženske lahko volijo v vseh vprašanji!] glede šole. kakor tntii v mestnih zadevah. V drŽavah Montani in lo\vi ženske lahko volijo, kadar hoče mesto n.njo-1i kako posojilo. A" osemnajstih državah ženske lahko volijo v vseh šolskih vprašanjih. V Angliji volijo Ženske lahko vre, samo državnih poslancev ne. Toda s tem niso zadovoljne in posebno zadnje čase si pri-Badev&je, da bi dobile tudi to prn-▼ieo, čemur se pa amrleški dižavniki dobro ustavljajo. V Avstraliji in Novi Zelandiji pa imajo ženske pri volit vidi iste pravice, kakor moški. Opravičene so do vseh volitev. V Ca-nadi in Kanski koloniji pa ženske volijo le o šolskih in mestnih vprašanjih. * Dobra reklama. Posle, kakor-šne marsikdo ne napravi niti na delniški borzi, je nedavno napravil župnik dr. Simpson v New Vorkn, ki jc inače tudi misijonar za takozvane malikovalce, koje namerava z pomočjo v Mew Vorku nabranega denarja »preobračati«. Simpson je namreč v svrno nabiranja denarja priredil veliko zborovanje. Pred vsem je govoril daljši govor o »mali-kovalciha o kitajskih in pri tr >i> jr skoraj v vsakem stavku povdarjel, da se za tako delo potrebuje »nogo denarja. Ko je tako poslušalce preparirali, je poslušalce pozval, naj darujejo po svoji možnosti nekoliko denarja za imenovano yproohrnc.au jec Pozval jih je tudi, naj mu iz? oče vso gotovino, kar jo imajo pri sebi. Poslušalci to to draire volje storili in tako so napisali denarnih nakaznic za skupen znesek 4U.G00 dolarjev. Najmanjši znesek, katerega je imenovani duhoven na- bral od ene oaebe, je bilo pol dolarja, dočim jc bil najvišji 7200 dol. Neka ženska je pri tem postala versko blazna in je pričela v dvorani prepevati svete pesmi in končno plesati irski narodni ples. * Kaj se godi v Cnieagi. Vsakih petnajst minut umrje človek. Vsakih dvajset minut se narodi nov človek. Vsakih sedemdeset minut sc pripeti umor. Vsakih 18 ur sc izvrši en samomor. Vsake štiri minute se pripeti kaka nesreča, ki potrebuje zdravniške pomoči. Vsakih pet ur se pripeti velika nesreča. Vsake pol ure se kje stepejo. Vsake tri ure oropajo kako stanovanje. Vsakih šest ur napadejo lopovi ljudi na cesti. Vsakih šest sekund sc sgodi kaj, kjer mora policija posredovati. Tatvina se izvrši vsakih šest minut. Vsakih sedem minut enega zapro. Vsako uro kje v mestu gori. Vsak četrt ure zapro kako osebo radi pijanosti. Vsakih dvajset minut se kdo oženi. Koroner ima opraviti vsake tri ure. Vsako poldrugo uro se dokončava novo poslopje. Vsako minuto pride en potnik z vlakom v Chieago. Vsako sekundo se vozi 00 Uudij po uličnih in nadulič-nih železnicah. 17,000 veder vode steče vsako minuto po mestnem vodovodu, ki je dolg 1900 milj. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sod iščem. Tepež vsled ljubosumnosti. Na j vrtu Roiuiiiirhausove gostilne v k Sp. Šiški je videl Anton Bolte, ključavničaflTki pomočnik, svojega dekleta v družbi nek%:a mu neznancima fanta. Seveda da je to Bolteta peklo, zato je šel v dražbi svojega prijatelja za parčkom po Laterma-novem drevoredu. J>oJte ustavi svojega partnerja v osebi Franceta Vog-larja za to na odgovor in ga je prijel za suknjo. Tedaj je pa Voglar začel suvati z nožem proti Boltetu ter ga jc poškodoval na levem palcu in levi podlekti. Obsojen je bil na dva meseca ječ<* in na plačo 50 K za prizadete bolečine. Nepoboljšljiv pretepal. Jožef Tatnik, 241etni bajtarjev sin na 7A-rovskem vrhu, je celem okraju razupit pretepač. V Filipičevi gostilni na Ledinci je iz gole hudobije raztrgal fantu Francetu Jerebu peresa in trak raz klobuk. Zaradi tega se je vnel med njima prepir, tekom katerega je Tratnik Jereba dvakrat udaril s polenom po levi roki, nato pa je še udaril Filipa Gantarja, ki ju je hotel pomiriti. Zvečer dne 29. avgusta t. 1. jc iskal obdolženec zopet pretep. Oborožil se je z nabitim revolverjem in čakal pri Oblakovi hiši s polenom v roki. Mimo ido-čega Matija Jereba jc udaril s polenom po rami, na kar so ta, ter Janez in Lorenc Kavčič stekli za njim. Med begom se je pa Tratnik obrnil ter streljal iz daljave kakih 5 korakov na preganjalce, ne da bi k sreči koga zadel. Obdolženec se je zagovarjal, da je to storil iz strahu in v silobranu. Kakšen pretepač da je Tratnik, se naibolje razvidi iz tega, da je po dokončani preiskavi zaradi tu navedenih dejanj dne 10. t.-ni. v Blažičevi gostilni v Dobročevem se skregal 5 Pavlom Jerebom, in kor ga je ta udaril z golo pestjo, potegnil jo Tratnik nož in ga s tako silo sunil v prsa Jerebu, da mu jc prerezal obleko in je ost noža prodrla v prsno duplino. Tudi v tem slučaju se osumljenec zagovarja s sil obranom. Sedel bo 8 mesecev v težki ječi. Kes se ni izplačalo. V Kolizej-skem poslopju ima mesar Cirman iz Št. Vida svojo mesnico. Do BD tleka-gramov mesa ni daeu podvrženo. Tudi Marija Likar, delavčeva žena iz Ljubljane, je kupila tam meso. Nekaj ga jc nesla v rokah, večji kos je pa imela spravljenega v žepu. To pa je opazil mitniški paznik Jožef Var-šek, ki je Marijo Likar ustavil in jo pozval, da naj pokaže še skrito meso. Ker ona tega ni hotela storiti, prijel jo je za roko, da bi jo odpeljal na mitnico. Tenm se je obdolženka uprla in vlekla paznika nekaj korakov naprej po cesti, hoteč se mu iztrgati. V tem pa je prišel delavec Anton Likar, ki je hotel obdolženko iztrgati. Ker se mu pa to ni posrečilo, jc sunil Varška z roko y prsa. Šole pazniku Pečanu se jc poareeHo svojega tovariša rešiti iz mučnega položaja. Marija Likar je vrgla pazniku meso pod noge češ: »Tukaj ga imaš iii ga požri«. — Anton Likar ga je zmerjal z »rauberjem«. — Anton Likar je bil kaznovan na 1 mesec, Marija Likar pa na 14 dni obadva v težko ječo. Ccz mejo jo je potegnil. France Novak, 211etni delavec je bil v službi lepakarja Franceta Parkeljna. Prejemal je od strank plačila za svojega gospodarja. Od pevskega društva »Slavec« je prejel 3 K 20 v, od Ane Ilegali 6 K. od deželnega odbora 41 kron 40 v. Vse te zneske jc zase pri-držnl — vzel jc tudi svojemu irospo-darju 30 K vredno obleko in odpotoval na Bavarsko, kjer so ga v Mona-kovem prijelj. Pokoril se bo zato pol leta v težki jeci. Telefonska m brzom poročila. Baron Bicnerth. Dunaj, 2. novembra. Baron Bie* nerth je danes ob l/4 na 11. sprejo? dr. Brata in dr. Žačka ter jima nja* znan i 1, da jc cesar njiju demisijo sprejel. Obenem jima jc naznanil, da ju cesar sprejme v četrtek v posebni avdijenei. Dunaj, 2. novembra. V nemških poslanikih krogih sodijo, da je vzpri-čo nastalega političnega položaja padec barona Bienertha neizogiben. Cesar si bo namreč sam stavil vprašanje, kaj je za državo bolje, da živi parlament ali da živi Bienerth. Na to vprašanje si bo tudi vladar moral odgovoriti, da je v interesu države, če žrtvuje Bienertha. Domislici esšliift ministrov« Dcna! 2. novembra. Jutrišnja uradna „\Viener Zeitung* priobči jutri cesarsko svojeročno pismo, s katerrun sc imenujeta ministra dr. Bral in dr. Žaček za tajna svetnika. Obenem se jih obvešča, da je cesar sprejel njihovo demisijo. Splošno začudenje vzbuja dejstvo, da dr. Braf hi bil postavljen v disponibliteto, kar še je do danes zgodil O SC VS8 kenui odstopiv-šemu ministru, ki jc bil aktiven uradnik. TrtirtrtajilTir na DBnajc Bunaj, 2. novembra. V koncertni dvorani Salvatorjeve kleti so se pripetile ob navzočnosti več sto ljudi in večjega števila vojaštva velike proti-avstrijske demonstracije. Godba jc igrala proslulo pesem „Die Wacht am RheinM. Občinstvo jo je pelo stoje in ploskalo kot divje. Navzoči prostovoljci so peli to pesem slavnostno. Držali so z d e s n o roko za orožje, kakor to store dijaki, če nastopajo v viksn. Demon tracija je zavzela take dimenzije .-; i kapelnik ni znal drugače po: kot da je za „Wacht am Rhein" niral cesarsko pesem. Zdajci je izbi u h-nila. še veliko pomembneja dei stracija. Ob navzočnosti voj; in v družbi z drugim občinstvom so peli burši* .Deutschland, Deutschland Qber alles . . . iT.d. in s:; : ; cesarske pesmL Policijskega na zorstva pri koncertu ni bilo. Čoski naročji svoi c^zvli *r Počakam* Pragfif 2. novembra. Češki narodni svet je poslal kabinetni brzojavko, v kateri ga prosi naj ne sankcionira protičeških zakonskih logov. Nadalje je poslal tudi pred niku Poljskega kluba dr. Glombiosl. n ; brzojavko, v kateri in u izreka obžalovanje radi sramotnega postopanja poljskih poslancev in ministrov v zadevi protičeških in vobče pr :-slovanskih zakonskih načrtov. Proti Bieaertkovl vScđl, Fra^af 2. novembra- Tu so politiki izdali parolo: z baronom Bic-nerthom sc ne bomo niti direktno, n ili indirektno več podajali. Naiđeai stari srbski rol^r; " : Sarajevo 2. novembra. V knjižnici rodbine Jošilovič so našli /namenite starosrbske rokopise. Med temi rokopisi se nahaja zakonik srb a carja Dušana in psalter z molitvami. Na rokopisih je letnica 1222. Bosanska vlada se pogaja z Jošiloviči glede 1-kupa teh dragocenih rokopisov. Srbski rodoljubi skušajo to preprečiti, da hi to narodno svetinjo ohranili v narod-nih rokah. Dr- Kramar proti MOskook Pr&i$a^2. novembra. Dr. Kramar je imel v Železnem Brodu shod, na katerem je v najostrejših izrazih obsojal nelojalno postopanje poljskih poslancev in ministrov v zadevi sankcije protislovenskih zakonskih načrtov. Naglašal je, da se Slovanom bližajo hudi časi. Ako bo »Slovanska Enota" edina, ne bo trpelo šktfdc Slovanstvo, pač pa bo Bienerth prisiljen, da bo moral odstopiti. Novi bolgarski dlcrar. Sofija, 2. novembra. V kratkem izda bolgarska vlada nov srebrni in zlat denar. Na eni strani novcev bo vtisnena krona in državni grb, obkoljen z žitnim vencem, na drugi strani pa reliefna slika kraljeva z napisom: „Ferdinand, car na Blgaritjeu. Modra knjiga o teslgars.ki neodvisnosti. SoSija, 2. novembra. Minister zunanjih del Paprikov je sklenil izdati s proglasitvijo Bolgarske za neodvisno kraljevino modro knjigo, v kateri bodo objavljeni vsi važni uradni dokumenti, nanašajoči se na to vprašanje. Shod vseh čeških posS&scev. Praga9 2. novembra. Jutri bode imeli v staromestni občinski zbornici shod vsi poslanci iz čeških dežela, d? protestirajo zoper sankcijo protislovan skih zakonskih načrtov. Cesar Menelik na smrtni pcsisljL Pariz, 2. novembra. „Matm" javlja, da je abesinski cesar Menelik tako nevarno obolel, da je vsak trenutek pričakovati katastrofe* smodi mm\ mm a jjSjgMesjl Izvid g. prof dr. E. Knauerja, profesorja porodničnega in ginekološkega oddelka na vseučilišču v Gradca. Gosp. J. Serravallo v Trata. Rade volje Vam potrdim, da me te učinek Vašega preparata, Serravai-lovega kina vina z šeiezom. zadovoljit Gradec, 4. oktobra 1905. E Knauer. H£!2orolG§ično porotno. Vl5?tia nad mor! cm 3G32. Srednji inčnl tlak 739 0 mm. oktobra || Čas opazovanja Stanje barometra v mm • O ' k rt o • - i Vetrovi E ^ t- 2 ! Nebo 30. 2 pop 9. zv 7339 7347 14 1 -si. jvzhod 104 i brezvetr. pol. oblač. del. jasno 31. 7. zj. 7355 7 7 isr vzhod dež » 2. pop.! 9. zv. j 736 2 738 l 1 104 si jvzhod 10 0 brezvetr. ■ • 1. 7. zj. 7388 95! m Srednja predvčerajšnja temperatura 101°, norm. 76° in včerajšnja 941, norm H Padavina v 24 urah 4 7 mm in 2S9 mm. Mtisislli ta zahvala. Potrtim trčeni naznanjam v tvojem imenu In v imena tvoje tam In otrok, tvojih tetter Marijanice Podrekar in Ane Omersa, tvojega polbrata Ivana Kokalja in tvoje polsestre Frančiške Slibar In v Imenu vseh nečakov vtem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena mati in stara mati elena Kokalj pssssinil s is vdava v Braniti po dolgi in mučni bolezni dne 30. oktobra 1909 po 12. uri opoldne, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 72. letu svojo starosti mirno v gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se je vršil dne 31. oktobra 1909 ob "/« na 5. uro popoldne iz Kise žalosti na pokopališče v Kranju. Sočačno bodi vsem onim, ki so nepozabljeno pokojnico tolažili in negovali v njeni težki bolezni, jo spremili k večnemu počitku in na katerikoli način izrazili svoje sožalje, tem potom izrečena ■ajtrf—jas ssavsls. Prosi se tihega sožaljal V Ljubljani, dne 2. novembra 1909. Dr. Alojzij Bokal], odvetnik v Ljubljani. Mesto vsakega posebnega obvestila. Dva I I BDi sprejme takoj Aaton BrecoSj, Žafcjak štev. 1. priprosto in marljivo, dobi takoj I Sll&ŽdO v trgovini z mešanim blagom j na deželi. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4055 H$3 liti lil Ste"' l lepim senčnatim vpŽCZH S6 Ođda tako] v najem. 4059 Več pove uprav. »Slov. Naroda«. Kot trgovski učenec se takoj s?r®|£28 krepak 14—16 let star v trgovino mešanega blaga pri 4052 JL Žigonu v Škojji loki. Dobro upeljan v zelo prometnem kraju ob Boh. železnici se proda pod ugodnimi pogoji z inventarjem vred ali brez njega. 4057 Pismena vprašanja pod „hotel" na upravn. »Slov. Naroda«. Za odvetniško pisarno v Celju zq iščejo lir. iipl in strojepisec. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 4056 St. 333 4062 S. Ke:!na ljudska kopelj bo za-snaženja strojev in dragih poprav od 2. do vštetega 16. no- vambra zaprta. Mestni magistrat ljubljanski dne 30. oktobra 1909. Vončina 1 r. Zupanov namestnik. njigovodja ob enem korespondenl, izurjen, za* nesljiv, slovenščine in nemščine v govoru jin pi>avi zmožen, se v neki tukajšnji trgovski pisarni takoj sprejme. Istotam se sprejme tudi praktikanti absolvent trg. Šole. 5061 Tozadevne ponudbe in poboji na? se blagovole poslati pod B« 100M na upravn. »Slov. Ndroda«. oo K* Peg Ateilje „Uiktor" fotosroflflil OKU oral = Jeethovenove ulice štev. 7. = # # # S m 11 Speletič & Remžgar Rimska cesta št. 16 v Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo solidn?! 1296 Cene primerne! Slovenska tvrdka čevljev domačega in tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v fjublani se slavnemu občinstvu priporoča. 347 po meri naročena dela se najsoKdneje izvrlnjejo .*. .*. .*. v lastni delavnici .'. .*. .*. Modni salon F. JUST- MASCHKE Ljubljana, Židovska ulica štev. 3-, Ljubljana 2621 priporoča po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše dunajske in pariške Voiika laUrt modele B*n1. tli L 1.1 za dame in deklice. Žalni klobiki vedoo u razpolaga. Popravna la naročila točno in 101 MOTORJ 1449 Fr. Stupica v Ljubljani, Marije Terezije t laznanllo. Pozor! ■P Usols. M alav. oMimtvu vljudno naznaniti, da sem svojo Slaialćarno It dosedaaJHi prostorov ■si^Hata alte« slav. 1 preselil na Franc Jožefovo cesto štev. 1 (trsvaa Bsktro sUdlograla Ideal). Zattvalltrjem te cenjenemu občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje ter prosim obenem, da mi Je ohrani tudi še nadalje. Skrbel bodem vedno za sveže in okusno pecivo ter vsakovrstne druge stvari, in te priporočam za obilen obisk z vsem spoštovanjem Bogoslav Kalas slssezosr, LJubljana, Franc Jozelova cesta tt. 1. i 4053 IP St 1965. Natečaj. 405* Razpisuje se natečaj za mesto občinskega zdravnika za občino laika z letno plačo 2500 K. Zahteva se usposobljenje za vse zdravilstvo, avstrijsko državljanstvo in znanje hrvaškega jezika. — Zdravnik bc imel SVoJe lekarne. — Pogoji so na upogled pri podpisanem načelništvu Pravilno opremljene prošnje se sprejemajo do 30. novembra t. L Občinsko glavarstvo Baška dne 29. oktobra 1909. Za načelnika: J. Dnjmović 1. r. Jfrasne damske klobuke kakor tudi 3a de/ciice in otrofe najnovejše mode, v največji izbiri, po zelo ugodnih cenah priporoča Jtfodni salon P. JY(agdić Ljubljana, nasproti glavne pošte. 8550 C, kr. avstrijske jjff državne železnice. Izvleček iz voznega reda. -Ve>njssnt*nse osom n» e»i**«»i»**an i9oe.| aoaod Is HnUIsns Qvt, isL) 7-©S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jul žel., Gorico, dri. tel.. Trst, c kr. drl žel., Beljak (čez Podroičico), Celovec zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Radolfovo, Strašo-Toplice, Kočevje. •M eOsoMne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podroičico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. 11**0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jul tel., Gorico, drl žel.. Trst. c kr. drl ieL, Beljak, (čes Podroičico), Celovec. ISS popoldne. Osebni »lak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S*ae popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jul sel., Gorico, orl ieL, Trst, c. kr. drl ieL, Beljak, (čes Podroiico), Celovec ••23 ivooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podroičico), Celovec Prago, Draidane, Berlin. 7-40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straža-Toplice Kočevje fO po no 61. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jul žel.. Gorico, drž. žel.. Trst, c tr. drl žel.. Beljak, juž. žel., (čez Podroičico) Prago, Draidane Berlin. Is Llmsltaao (državne železnico) > ; 7*as zjutraj 1 Osebni vlak v Kamnik, a OS po poklao: Osebni vlak v Kamnik. -/O zvedo r: Osebni vlak v Kamnik. C. kr. državno-železniško Prihod v Liablfano dnine železnice 7'I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. S*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic Rndolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlin* Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel. čez Podroščico in Trbiž, Gorice, dež, žel Jesenic, Tržiča. 2-09 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja. Straže-Toplie, Rudolfovega, Grosuplja. 4>*I6 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Po dro žico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. dri Žel., Jesenic Tržiča. e«49 zveder: Osebni vlak iz Berlina, Draž' dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ičico), Jesenic 8*4-2 xveder: Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro ičico), Trsta, c. kr. drl žel., Gorice, drl žel., Jesenic, Tržiča. S*07 zveder: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. il-Oa ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celcvcz Beljakr (čez Podroščico), Trsta, c kr. dri fct. Gorice, drž. žel., Jesenic SfetfcoS 9 Liablfano (dritvne železnica) 0**f k|s#trali Osebni vlak iz Kamnika, ir. . ;>«>tdno: Osebni vlak iz Kamnik? j. >r: Osebni vlak iz Kamnika. •tsa in odhoda so navedeni v srednji »vropej-akein času. •'Jsfvo v Trsfn. P. n. 4051 Svojim čislanim odjemalcem vljudno naznanja/n, da sera oddal 8 L nevmsTfMa tt L sve|e zaloge in sastopstve mlinskih prela vedev tvriU Lavrracič i Melj v Ijii Emnnska cesta št. 2, katera bode isto v nepremenjeni obliki dalje vodila. Zahvaljujoč te za mojemu dosedanjemu zastopniku gosp Jakoba Sestati* ▼ Ljubljani izkazano zaupanje, najvljudneje prosim, da je ohranijo v neskrajstni meri mojima^novima zastopnikoma in se priporočam z odličnim spoštovanjem p. m m a u s u mm m-mt naaaaaatoa BBSannno^Bnni 3233 34 Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda k VOdOVOClI Konrad fachnik, fiubljana kanalizacije, topallike uprave Icrttamm tlicc Utr. 4. Brzojavi: ItfluUk-£jttbljaiu. Projekti in izvršitev (tehn. «v*a 3u«enja oo poveritvi gradbe zastonj Sprejme se takoj manufakturist vojaščine prost, vešč tudi pisarniških poslov. Italijanščine zmožni imajo prednost. — Ponudbe na naslov tvrdke ^*64 FRANC S@OTI SIN, LJubljana. prodaja najnovejše p®Z0r! . m tesnob, d;»ne, dsčKa in dslUlce no . \.ir- •. * f.i edin*) honfekcilshi tr^ r n Pfc* Šfc«fija St, 19. 3536 I j n *» it 11PIB 5 5 J: =*. * 11111 ■ pilili 0 ^3 <2 fiiki snake višine! RazkcŠno eksistenco nudi kapitalnokrepki, dobro priporočeni, agilni tvrdki aH osebi prevzetje izdelovanja in edine prodaje na debelo relativno lahko razpečljivega in precejšen konsum dosegajočega specialnega predmeta iz stroke živil (pijače). Ni treba niti strojnih naprav niti strokovnega znanja, ker je izdelovanje zelo preprosto in se poleg tega še brezplačno pošlje tehnična moč za ureditev in organizacijo. Resne ponudbe pod „F.2s! ristkcSrei, coli^s £xistenz 79.667" rta anonćno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj 1 1. 4032 Stectenpfenl lilijno-mlečno milo Jfajboljse milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! 954 Vinske sode lz hrastovega lesa, zdrate, močne ed 56 do 65 litrov, „ 100 „ 200 „ 593 „ 200 „ 220 „ „ 600 „ 800 „ nadalje £ komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vrsticami v obsegu hI 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Eosner & drug i Ljubljani, poleg Kcslerjevc ainnnt. naznanja al. p. n. občinstvu, da se 356 nahaja njegova wrtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Izdelovale šopkov, vencev L ti Okusno delo In smerne ceno. Velika zaloga suhih vencev. :: Zunanja naročila tedne, s Varstvena znamka: Sidro. I.lnti nadomestilo za Paln-Ezpeller s sidr priznano izborao, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po 80 h, K 1 40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu te^a splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. i Dr. MttHjen Ukana pri zlatarn lem v Pragi. Eliina t. 5 nova. -ii=i i-ir Razglas. Vslcd prošnje dedičev po dne 23. septembra 1909 v Ljubljani umrlerr gospodu dr Ivanu MIlanu Hribarju se vrši prostovoljna sodna dražba v zapuščino spadajočih premičnin, posamezno kakor: zlatlSiZlO i*S srebrziine obleke in perila, pisalnih strojev (3), leposlovnih in juršdlonih knjip in raznih ntuzikalij, hišne oprave in lovskega orožja 3. in 4. novembra 1909 in event. naslednje dni vsak dan od 9. dc 12. dop. in od 3. do 5. pop. v hiši št. 2 v Sodnijski ulici. Inventurni zapisnik je na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju ir pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 36 med uradnimi urami. 0428 b z 1*31*3 v'Ok c. kr. netar kot sodni komisar. vseh sestavov postavlja Češki špecilalni zavotls strofa^ fvoraloa i Jan Sf Praga-Kralj. Vinohratly, Fričo^a ulice št. §92 PllQPhtinQt# stavbe železnih rastlinjakov r U3CU11U51. in njih opremljenje s teplo vodo, €tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2, 4 sli S sobami. Železne konstrukcije streh, mostov itd. • S a. ■*>.-. m> as .? i v MM Odda se takoj v najem restavracija „P&sslicamska pltralca" na Sv. Petra cesti Št. 47 pod ugodnimi pogoji. Koncesija je na hiši*, prostori so vsi opremljeni. 4003 IS ^.SS* i 1 %s blizo Zvezde V i|ufelf£&lv se iz proste roke ceri9 proda pod ugod-uimi pogoji. V pritlčju bi^e je sSffi* aovanje in prostor za sa&lo ož»r» Natančneje se poizve pri g. Fp, Čudnu, urarju in trgovcu v Ljubljani. 847 w 3974 niso najcenejši, ampak kurjava z isti mi pride najcenejša. 6000 kalorij, samo 4°/0 pepela, nerazpadljivi, kurjenje kakor z navadnim premogom, brez vsakih komplikacij. 1000 komadov za K 16 priporoča samozaložnik «L Pai*- lin, Ljubljana« Nova uliica 3. Kurite peći le s Češkimi briketi! VsaE* 3820 četrtek in vsako nedeljo vso noč odprta Irana kavama .li Najvljudneje se priporočata ■ Viktor in Marija Izlakar. 7 r, Ljubljanska kreditna banka m Lj Dslnaška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva lllica Štev« 2> Rezervni fond SDO.COO kron. Podružnica t Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trsfe, M Nudi promese na komunalne srečke a kron 16-— k žrebanja 2. novembra, glavni dobitek kron 30S.0C0. Sprejema zglaslla na novo emisijo 41 nih zastavnih pisem bolgarske narodne banke po originabiili p slojih za J^F" kurs K S9-50 za som. 100 frankov v zlata do 30. oktobra L L — Za te zastavne liste Jamči razen bolgarske narodne banke tudi Bolgarska kraljevina. * j CAR Vsem cenj. odjemalcem tem potom vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem opustil zastopstvo valjčnega mlina gosp. Vinko Majdlča v Branja tat gosp. P. Majdiča v Jaršah in da bodem nadalje prodajal vse mlevske izdelke najboljše kakovosti iz svojega lastnega valjčnega mlina v Domžalah ki sem ga popolnoma preuredil in opremil z najmodernejšimi stroji. Zahvaljujem se cenj. odjemalcem za njihovo dosedanje zaupanje in naklonjenost ter upam, da mi je ohranijo še nadalje. * * Postrežba točna, cene zelo ugodne. dliče: Vegova nUca 6 (v Koiarjevl talil Telefon inter. štev. 129. 4050 LJubljana, Uesovo ulico itev. 6 72 HC Ako ttcete dober, zanesljiv vir za vporabne predmete in predmete za darila, zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilustriran glavni katalog s 3000 slikama C kr. dTorni zalatatelj Jam Konrad, Most, *t 462 (Ćesko). 3585 O435 I » h mu SlMDI z 1 ali 3 sobami, na željo tudi kopalno sobo so odda n februarjev ali že i« Januarjev termin v Prisojni ulici 3. Solnčna lega blizu južnega kolodvora in nove vojašnice. Več nn Poljanski cesti 101. Elegantno stanovanje obstoječe iz 4 ali 5 sob, kopalnice, poselske sobe, kuhinje in vsemi priti-klinami, opravljeno z vsem modernim | komfortom, se da s 1. februarjem v najem. Jftcuff ogromne zaloge prodajam je sedaj pod tovarniško ceno: obleke, površnike, pelerine in zimske suknje sa gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluje sa dame in deklice. — Velika izbira kosuhovinastih ali s koiuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kojuhe ya gospode; jopice, boe, mufe in garniture ja dame in deklice. O. Jjernatovič, j^ngleško skladišče oblek /Ljubljana, JVfestni trg. štev. 5 " ■-----v t električno in plinovo frazsvetljavo, pripravna tudi za pisarno, se da takoj v najem. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4038 In modno 3219 blaso zq obleke priporoča firma tvornico zo sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci Iranko. Ljubljana, Stari trg št 19 3953 priporoča najboljše in najokusnejše šunke, pripravljene po praškem načina, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase, DSP* hrenovke in safalade "ajefi vsak dan 2krat sveže. Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami (ako mogoče blizu Mestnega trga) za 2 stari osebi brez otrok SO UČO ZO februar 1910. 3987 Ponudbe je poslati na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Februar 1910". Kavarna ,11 LJubljano, Kolodvorske ulice 22 : jo vsak dan : vso noč odprta tor so toplo priporoča slavnemu občinstvu« 2008 izprašani optik Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2 asj? Pottne poiUJatve od 5 kg naprel po povzetja. Za izborao blago, točno postrežbo, solidne cene, jamči in se priporoča zgornja tvrdka. Med. dr. Josip si usoja naznainti si. občinstvu, da zopet ordinuje m m sicer 404; dop. od polu 11. do polu ! in pop. od 4. do 5. LiiiliR Miklošičeva cesta lin 11 odna Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani združena s igarna Prešernova ulica štev. 7 ii \ mm, \ pisalnimi. Mi in šolskimi pohu priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, ■ ■ • komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . . UF" najboljše kakovosti In po najnižjih cenah. Tyj Pisalne in risalne črnilniki in uteži potrebščine i n m m Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od naj priprost ejših do najfinejših vsake velikosti Mape ca shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo: s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za HaSttS in SO gospodo, za na- Šolski zvezki ^„0^^»^ vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. sTm«iW^sWsHJl Trgovci dobe poseben popust za slike, razglednice in poezije peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust. jfarodna knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje - - - - - - vseh sistemov po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vixitnicey oznanila, lakture, itd itd. Izdajatelj in odgovorni urednik Ras to PustoilemieL Lastnina in tlak »Narodne tiskarno«. 4A 07 43 5452 X6-