VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šitingov mesečna naročnina 25 šitingov 5 ceioietna naročnina 250 šitingov P. b. b. t-ETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 15. MAREC 1985 ŠTEV. 11 (2217) ZBOROVANJE NAŠE ŽENSKE ORGANiZACiJEZSŽ: V Zenske vedno aktivne v boju za pravico -Spominjamo se pomembnih obletnic, ki so odraz borbenosti žena, ki so v zgodovini pogumno, vsem zaprekam navkljub vodiie borbo za Pravice — za pravice svojega naroda proti zatiranju, za boljšo bodočnost sebe, svojih in vsega človeška." Tako je poudarila v svojem 9ovoru predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher na občnem zboru, ki ga je naša žen- ska organizacija tudi letos priredila v počastitev mednarodnega ženskega praznika - 8. marca. Niz letošnjih obletnic pomembnih tudi in še posebej za slovenske kcrcške žene, sega od 75. obletnice praznovanja mednarodnega dneva žena preko 40. obletnice zmage nad fašizmom do 30. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Mednarodni dan naprednih žensk je bil v vsej zgodovini tudi borbeni dan, toda kljub določenim uspehom dokončni cilj tega boja še vedno ni dosežen. K zmagi nad fašizmom smo aktivno prispevali tudi koroški Slovenci ter je Milena Groblacher opozorila zlasti na velike žrtve, ki smo jih doprinesli v tem boju. Poudarila je, da bo ostal živ in nepozaben spomin na ženske, ki so darovale življenje za nov svet miru, svobode in demokracije. Ob obletnici državne pogodbe pa moramo opozoriti, da mnoga njena določila še vedno niso izpolnjena — nasprotno smo prav zdaj izpostavljeni novim napadom na naše šolstvo. Pri tem je predsednica ZS2 ostro obsodila sramotne dogodke okoli takoime-novane „zadeve Reder-Frischen-schlager-Haider" ter opozorila na značilno dejstvo, da so prav v tistih krogih, ki poveličujejo nacistične zločine, tudi najhujši sovražniki koroških Slovencev. SPREMEMBA V SOVJETSKEM VODSTVU: v Cernenka nasiedii Gorbačov V sredo se je Sovjetska zveza v navzočnosti številnih visokih predstavnikov iz vsega sveta poslovila od svojega naj višjega voditelja, gene-ajnega sekretarja partije in pred-T-dnika prezidija vrhovnega sovjeta r^onstantina Cernenka, ki je v po-edeljek. umri po daljši bolezni. 2e ..3 dan njegove smrti pa j,e bil izvo-f^n tudi njegov naslednik: novi ge-^ralni sekretar sovjetske partije je Postal 54-ltetni Mihaiil Gorbačov, tako je Sovjetska zveza v dobrih letih dobila že četrtega partij-^oga voditelja: po smrti Leonida nežnjeva leta 1982 je bil za 15 me-cev na čelu partije in države Jurij hdropov in po njegovi smrti za 13 csecev Konstantin Csrnenko, ki ga je sedaj nasledil Mihail Gorbačov. Njegov prihod na vrh sovjetske partije brez dvoma pomeni prelomnico v dolgoletni tradiciji, saj v primerjavi z njegovimi predhodniki predstavlja zastopnika „mlade generacije". Rgvno v tej zvezi je v mednarodni javnosti tudi živahno ugibanje, ali bo prihod mlajšega človeka na vodilni položaj privedel do večjih sprememb v sovjetski politiki, in to tako navznoter kakor še posebej navzven. In pri tem opozarjajo na dejstvo, da je bil Černenko tisti, ki je obnovil dialog z Ameriko — in prav na dan njegovega pogreba se je v Ženevi začel nov krog ameriško-sovjetskih razorožitvenih pogovorov. Med aktualnimi nalogami naše ženske organizacije je ponovno izvoljena predsednica Milena Groblacher posebej naglasila skrb za šolsko in predšolsko vzgojo otrok, kjer pa morajo tudi občina, dežela in država izpolniti svoje obveznosti, ki izhajajo iz avstrijske zakonodaje in iz mednarodnih dokumentov. Svoje zborovanje, ki so se ga udeležile tudi predstavnice ženskih organizacij Koroške in Slovenije, so ženske zaključile z družabnim delom, kjer jim je bilo postreženo z naravnost umetniško oblikovanim bifejem. Za njihov praznik pa so jim s pesmico čestitali tudi najmlajši, ki obiskujejo dvojezični otroški vrtec v Mladinskem domu SšD v Celovcu. (Več o občnem zboru ZSŽ na 4. strani.) OB PET! OBLETNtC! SMRT! Karia Prušnika-Gašperja Te dni mineva peto leto od smrti našega nepozabnega prvoborca in zaslužnega narodnopolitičnega delavca Karla Prušnika-Gašperja. Njega smo se še posebej spomnili v torek zvečer v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, kjer je Zveza koroških partizanov v okviru posebne spominske svečanosti odkrila doprsni kip Gašperja, delo znanega slovenskega kiparja Stojana Batiča. Prireditvi, ki so Se je udeležili poleg Gašperjevih svojcev številni častni gostje, nekdanji Gašperjevi soborci, sodelavci in prijatelji, je prispeval kulturni okvir Koroški partizanski pevski zbor pod vodstvom prof. Branka Čepina. O Gašperju pa je namesto Pavla Zaucerja-Matjaža (ki je bil zadržan zaradi bolezni) spregovorila znana koroška borka Olga Kastelic-Marjetka, ki ga je prikazala kot človeka, kot partizana in kot borca za mir in sožitje med narodi. Naj bi bil Gašperjev kip v mladinskem domu simbol in obveza, da bo mladi rod nadaljeval delo in boj Gašperja in njegovih soborcev - s tem bomo tudi najbolje izpričevali zvestobo in hvaležnost našim zaslužnim rojakom. Samostojne občinske tiste nimajo nič skupnega s KEL O tiskovni konferenci, ki so jo priredili predsednik NSKS Matevž Grilc, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip Warasch in predsednik KEL Karel Smolle, Kleine Zeitung poroča pod velikim naslovom „KEL v 22 občinah". Ne vemo, kako pride ta list do take trditve; vemo pa in moramp to jasno ter nedvoumno povedati, da take trditve niso resnične ter pomenijo neodgovorno zavajanje javnosti in še posebej beganje slovenskih volilcev neposredno pred občinskimi volitvami. Resnica je namreč, da v 22 občinah Slovenci kandidirajo na samostojnih listah, ki pa s KEL nimajo nič skupnega. To je bilo povedano tudi na nedavni seji obeh odborov ZSO. ki so se je udeležili številni krajevni zaupniki in slovenski kandidati; predstavili so svoje občinske liste, pri tem pa poudarili, da je KEL nekaj čisto drugega. Sedanje „povezo-vanje" pojmov torej predstavlja oženje tiste široke platforme, na kateri sc Slovenci borijo za enakopravno uveljavljanje v družbenem dogajanju posameznih občin. V takšnem potvarjanju dejstev številni ljudje vidijo poskuse posiljevanja in odrekanja politične zrelosti našemu človeku ter jih upravičeno obsojajo z vso odločnostjo, toliko bolj, ker gotovo ne koristijo uspešnemu nastopu pri volitvah. PREBERiTE na strani 2 Pogovori z upornicami — fiimsko pričevanje o ženskah v boju proti fašizmu 2 ..Energetska vojna " se vteče v nedogted 2 Koroški kuiturni dnevi v Ljubijani 2 Goidonijev lažnivec" na Radišah ^ Vigredni koncert SPD .Gorjanci" v Kotmari vasi 5 Črna gora se zahvatjuje 2 Pogovor s prvim kandidatom EL Piiberk Progias ZSO za občinske voiitve v korist ceiotne naše narodne skupnosti Zd prejpfd/tttto n/! jttžpfp; /Torol^cp; ;p $ tem tptj; zd s/ovept^o Pdrot/po t^pppott to Trcz ^uomd pottT?-pfgd poptfPd oMfpt&e vo/;'tw. 7*o predvsem zdrd^t te- gd, /d/j^o /jtt<7jf prc^o oMfps^tT? oborov ie Pdjjm/j pcpotrc^po so^f/djejo pr; rcicvdpjd Wd^^dpj;7; pro-^/cptov fd^o Mdro^pf ^Kppotf; ^ot cc/otpegd prcTpfd/ttfd. V tfw .spm/d Z$0 f tvojcp; vo/;7pcp; pro-g/d$K pottdf/jd v ospredje t&Hppe fptcrMC cc/otpc s/o-wps^r pdro^pc t^dppotf; (p twgd (/fPM&rdhcpegd fd-j?ord ter poz:vd 5/ovepcc, c/d pr; oM;'pt^;7? vo/ttrd/; podprejo /;7te * Pd ^dtertT? ^dP^;^;rd)o Pdrotfpo zdve^p; &oro%; 5/owp0^0000OD000000000000000<^0C>0000< Nase kulturno delo TOMAŽ OGRIS OOOOO^O^O^OOOO^OOOO^-COOO^OOC-C-^O^OOOO^OOOOOOC^^OO^OOOOCO^C«^ in da je neprenehno in povsod soočen s kut-turo ati tudi nekutturo današnjega časa. Tu stovensko govoreči in stovensko čuteči čtovek tudi najmočneje in najbotj boteče občuti zapostavtjenost napram pripadniku večinskega naroda. Nemški jezik in nemška kuttura se mu neprenehno korak za korakom domata vsiljujeta; za stovensko pa se mora sam potruditi in morda četo žrtvovati. Stovenske kutturne prireditve, razstave in zborovanja se odvijajo vedno v istih, mogti bi že reči zaprtih prostorih. Tako tudi ni čudno, da na prireditvah po večini srečujemo ene in iste tjudi. Drugi pa se ati ne čutijo nagovorjene, ati pa se iz bojazni ati bogve kakšnih načetnih statišč ne morejo odtočiti, da bi jih obiskati. Tako je postata stovenska kuttura na Koroškem eksktuzivna. Le v izjemnih primerih se posreči, da jo moremo Prav v teh krajih tahko opazimo zanimiv pojav: medtem ko so se poprej čtani društev, pevskih zborov, igratskih skupin in drugi samo pri vajah dobivali v posebnem prostoru in so se po vaji in tudi s prireditvami podati med tjudi v gostilne, na vas, v zasebne hiše, se sedaj shajajo te še v tastnih društvenih prostorih, kjer imajo določeno udobje in tahko spijejo kozarec vina. V gostilni pa ztepa ne čujemo več stovenske pesmi, ki je nekoč tam izzvata odobravanje ati pa tudi osorno zavrnitev. Eno in drugo pa je med tjudmi izzvato pogovor, razpravo, morda tudi prepir. Izkazalo se je, da je tepo zapeta stovenska pesem tahko že pomemben potitični akt. Danes pa ti čtani naših društev govorijo, razpravtjajo in se prepirajo te še med seboj. To je nezdrava izolacija, ati morda četo že kutturnigeto. KAKO PRITI S KULTURO DO LJUDI? Kako priti s kutturo do tjudi? Ob gojitvi krajevne tradicije, kot je to petje ob novem tetu, velikonočna baktjada, Fiorjanovo petje, tekma koscev, štehvanje in podobno, pa tudi ob nekaterih športno-zabavnih prireditvah, kot so to razni pohodi, tek na smučeh, san-karske in smučarske tekme, kotesarski izteti, kot se to ponekod že dogaja. Prav pa bi bito, da bi ljudje izvedeti da to ni vse, kar stovenska kuttura na Koroškem tahko nudi. Tudi tisto, kar prikazujemo letoviščarjem, je pravzaprav to boren izsek, včasih tudi žeto popačen prikaz iz naše kutturne zaktadnice. Odpreti bo treba nove možnosti za posredovanje kulture kratko mato s tem, da gremo za tjudmi. Na Brnci je na primer čudovito uspet poskus kutturne prireditve v tovarni. Stovenski oddelek cetovškega radia prireja svoje mesečne hit-parade v javnih tokatih in diskotekah. Če bi podobne akcije ponoviti v drugih krajih, tovarnah in obratih, bi prene-katerega dobromistečega čtoveka prvič spraviti v stik s stovensko kutturo in ga s tem morda te pripraviti vsaj do razmišljanja. Ljudje pa se zbirajo tudi na postajah, čakalnicah, mestnih trgih, na športnih prireditvah, na sejmiščih in še kje. Sodobna tehnika vendar brez večjih težav dopušča, da se tudi na teh, in ne te v dvoranah z vzvišenim odrom in tepo razporejenimi oštevitčenimi sedeži, poda zborovski, vokatni ati instrumentalni koncert. Prepričan sem, da bi od nekaj sto obiskovatcev tekme Slovenskega attetskega ktuba po zadnjem žvižgu dobršen det ostat na igrišču in pristuhnit izvajanjem kakega zbora, ansambta ati kake druge skupine. fNddgijevunje prihodnjič,) Občni zbor Zveze slovenskih žena v znamenju mednarodnega dneva žena Zveza slovenskih žena je tudi ietos 8. marca — na dan mednarodnega praznika žena, imeia svoj vsakoietni občni zbor. V Miadinskem domu v Ceiovcu se je zbraio okrog stopetdeset žensk iz vseh krajev dvojezičnega ozemija. Med njimi so biie prvič javno zastopane tudi sodeiavke mešanih podjetij na Koroškem, kot so tovarna ceiuioze Obir, )PH, Top-sport itd. Med častnimi gosti so biie zastopnice ženskih organizacij oz. institucij, ki se bavijo z ženskimi vprašanji. Tako so biie navzoče tudi tov. konzut SFRJ v Ceiovcu Marija Škorjak, zastopnice avstrijskih ženskih organizacij — Zveze sociaiističnih žena (Bund soziaiistischer Frauen) in zastopnica Zveze demokratičnih žena (Bund demokratischer Frauen). 8. marca 1911 so ženske praznovale prvi mednarodni dan žena. Tedanja njihova gesla so bila: mir, svoboda, pravica. Letos ob koncu mednarodnega ieta združenih narodov, ki je bilo posvečeno ženskemu vprašanju, je bilo na občnem zboru ZSŽ ugotov-ijeno, da skupna borba žena, žensk in deklet vsega sveta slej ko prej velja miru, zboljšanju življenjskih pogojev in enakopravnosti ženske v naši družbi. Vsekakor so to cilji, ki združujejo ženske preko držav in kontinentov. V časih gospodarske krize obču- tijo ženske najbolj tisti mrzli veter, ki jih poriva iz javnega življenja, z delovnega mesta, nazaj v hišo k štedilniku v vlogo „pridne in skrbne matere". Krogi, ki jim je enakopravnost in enakovrednost žensk na poti, postajajo vedno večji in glasnejši. Vsekakor lahko trdimo, da se je izobrazbeni nivo in s tem poklicna kvalifikacija žensk v zadnjih letih znatno dvignila. Kljub temu ni prišlo do zbliževanja spolnospecifič-nih razlik med moškimi in ženskimi plačami. Čeprav se o ženski problematiki vse več razpravlja in se ženske same svoje vloge, ki jo morajo opravljati v družbi, vedno bolj zavedajo, se ta problematika na južnem Koroškem poriva iz javnega dogajanja, politične stranke je ne omenjajo, za njih očitno ne obstoja. Potrebno bo še mnogo moči in vztrajnosti v delu za mir in enakopravnost, saj ženske, ki svojih družbenih pravic ne branijo ali si nočejo priboriti novih, zgubijo vedno več. Pri vsem tem bo novi odbor ZSŽ (predsednica Milena Groblacher, podpredsednica Lojzka Boštjančič in Bredica Sadolšek, tajnica Milka Kokot, namestnica Marija Jurič in blagajničarka Mira Prušnik) imel tu obsežno in važno nalogo predvsem na Koroškem, kajti ZSŽ je tista organizacija, ki združuje vse ženske neglede na njihovo svetovnonazorsko opredeljenost in politično pripadnost. Daje naj ženskam spodbudo, da se bodo slovenske ženske na Koroškem v vse večji meri uveljavljale in nastopale v javnosti. Vnaša pa naj svojo politično orientacijo tudi v druge družbene ustanove koroških Slovencev. $ Dan po občnem zboru, v soboto 9. marca 1985 pa je bilo že tradicionalno srečanje žensk v občini Železna Kapla, tokrat pri Kovaču na Obirskem. Tudi tu se je zbralo nad sto žensk iz Železne Kaple in okoliških grap. Ob pestrem sporedu — zapeli so moški pevski zbor SPD „Zarja" pod vodstvom Joška VVrulicha, Obirski moški zbor pod vodstvom Valentina Polanška, ki je tudi pripravil recital o ženskem vprašanju v preteklosti in v današnjem času, Milena Novak pa je zaigrala na citre, za konec pa je nastopil še tamburaški orkester SPD „Zarja" — je bilo veliko zabave in veselja, pa tudi resnih pogovorov. Krajevni odbor ZSŽ Železna Kapla je namreč pričel s podpisno akcijo za dvojezični otroški vrtec v Železni Kapli, kajti o tem vprašanju se že dolgo razpravlja, rezultatov pa še ni bilo. Mag. Gabi Sitter 13. Globaški kulturni teden od 20. do 31. marca 1985 Spored: H Sreda, 20. 3. 1985 ob 20. uri pri Šoštarju — Predavanje: „Vzgoja včeraj in danes". Predavatelj: šol. psiholog dr. Herbert Koschat. H Petek, 22. 3. 1985 ob 20. uri v gostilni Juena v Čepicah. Predavanje: ..Homeopatija — naravna metoda zdravljenja in alternativa v terapiji" Predavatelj: dr. Emil Smolnig. B Sobota, 23. 3. 1985 ob 15. uri v župnišču. Lutkovna predstava Karla Novaka: „Mezinček". Igra lutkovna skupina Šmihel. B Nedelja, 24. 3. 1985 ob 15. uri pri Šoštarju. Molierova komedija „Šola za žene". Nastopajo igralci domačega društva. Režija: Peter Sticker. E Ponedeljek, 25. 3. 1985 ob 20. uri pri Rižnarju v Podjuni — Globasnica. Predavanje: ,,Podobe iz slovenske arhitekture na Koroškem". Predavatelja: Majda in Peter Fister. E petek, 29. 3. 1985 ob 20. uri v gostilni Steki. Predavanje: „Sv. Ciril in Metod — vez edinosti med vzhodom in zahodom". Predavatelj: prof. dr. Stanko Janežič. E Nedelja, 31. 3. 1985 ob 20. uri v ljudski šoli v Globasnici: Koncert Akademskega mešanega pevskega zbora „Boris Kraigher" iz Maribora. Prireditelja: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Štebnu Občinske volitve v Piiberku Slovenci, ki smo združeni v pli-berški Enotni listi (EL), ne moremo in tudi nikoli ne bomo pozabili, kako so nas stranke napadale na najbolj grd in žaljiv način. dVP se je bahavo postavila na stališče, da z EL noče imeti nobenih stikov in odklanja vsak razgovor z njo. SPd nam zlonamerno podtikava, da smo ekstremisti, da vnašamo nemir v deželo, da hodimo po nasvete čez mejo ter nam daje še druge lekcije. FPO pa se hvali, da ji je uspelo napraviti referendum o šolskem vprašanju, s katerim nam hoče odvzeti še te borne šolske pravice. „Sveta trojica" si je edina in tako naj se zgodi „božja volja". Slovenci in vsi demokrati sosednjega naroda, ki smo združeni v EL Pliberk smo bili pokakani in polulani od vseh strani DRUŠTVO GLASBENA ŠOLA sporoča, da bo pisarna v Mikschallee 4 v Celovcu odprta ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 8. do 12. in od 12.30 do 16.30 ure. ter mnenja, da nas noben pes ne bo povohal več. In glej čudo! Tisti, ki so nas prej obrekovali, blatili, nam podtikavali neresnice in grozili, da se z nami ne bodo razgovarjali, so spoznali, da so za volitve le potrebni glasovi, če hočejo zmagati. Naenkrat smo postali zanimivi. Tudi nikomur ni žal ..ekstremističnih" glasov in takih, ki se jih je grobo odklanjalo. Vsak dan so sedaj ti naši „dobri pri- jatelji" na poti od hiše do hiše, trkajo na vrata in prosijo, da bi jih podprh-Sram bi moralo biti vsakega takega hinavca iti na lov za glasove k našim ljudem. Če so že tako samozavestni in oblastni, zakaj se naenkrat tako bojijo za svoje stolčke. Hodijo po terenu in zastrahujejo naše ljudi '** kandidate, nekateri pa celo grozijo z „malim" Hitlerjem. In k vsemu temo se je oglasil še K.HD, češ da naj volimo samo tiste kandidate, ki podpirajo že znane zahteve (geto šole..;) KHD, med drugim tudi njegov najnovejši poziv na letakih: „Deutsch-karntner, denkt daran! Die Zukunft des Grenzlandes hangt sehr wesent-lich von der Erziehung unserer Kinder zu bewu(šten Karntnern und Usterreichern ab." Vsekakor se ne bomo ustrašili vseh teh naših „prija* teljev", ki nam želijo „vse dobro . temveč bomo še bolj samozavestno šli v volilni boj. Noben glas ne bo' mo oddali tistim, ki nas prezirajo in nas hočejo uničiti. Pokažimo v voliln' celici s svojim glasom, da še živimo in da se ne bomo pustili voditi za nos od ljudi, ki niso za sporazumevanje, enakopravnost in mir med sosed* in narodi. Glasujmo vsi za EL Pl*' berk, da bomo še bolj močni. Dajmo s svojim glasom naš odločni ne takso' politiki raznarodovanja. Vsak občan, ki ima pošteno vest in srce, naj ne nasede tistim, ki razbijajo našo enotnost in skušajo z raznimi priporočili prit) na oblast — danes kot jagnjiči, jutf' pa kot volčiči. PR!RED!TVE Slovensko prosvetno društvo Zarja in Slovenski športni klub Obir prirejata IZLET V PLANICO NA SVETOV NO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH vnedetjol7.3.1985 Odhod z avtobusom ob 7.15 uri izpred črpalke v Železni Kapli (tako lahko vsak še pred izletom opravi volitve.) Prijave sprejema Franc Štern (Esso) RAZSTAVA SVETEGA PISMA v počastitev Dalmatinovega prevoda nove zaveze v slovenščino E v nedeljo 17. 3. 1985. Otvoritev po maši v župnišču v Vogrčah. Prireditelj : Katoliška prosveta. E od nedelje 24. do petka 29. 3. 1985 v farni dvorani v Šentilju. Otvoritev v nedeljo po maši. Prireditelj: Katoliška prosveta. Slovenska prosvetna zveza vabi na ogled dramske predstave ..DVA BREGOVA v ponedeljek 25. 3. 1985 ob 19.30 uri v dvorani Mladinskega doma SŠD v Celovcu. Gostuje igralska skupina SPD ,,Zarja" iz 2elezne Kaple. Režija: Poldtej Zunder SLOVENJIPLAJBERK ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE v soboto 16. 3. 1985 ob 18.30 uri v gostilni „Folta" v Slovenjem Plaj-berku. Govoril bo zdravnik dr. Tomo Hribernik. Prireditelja: SPD ..Vrtača" v Slovenjem Plajberku in Zveza slovenskih žena v Celovcu. ŠENTPRIMOZ/ZVABEK SV. MASA V BIZANTINSKO-SLOVANSKEM OBREDU E v nedeljo 24. 3. 1985 ob 15. uri v farni cerkvi v Šentprimožu E v nedeljo 24. 3. 1985 ob 19. uri v farni cerkvi v Zvaheku. Maševal bo prof. dr. Stanko Janežič iz Maribora, liturgične pesmi pa bo pel zbor bogoslovcev in duhovnikov iz Maribora. To bogoslužje naj bo prispevek k boljšemu poznanju naših vzhodnih bratov. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd iščeta PAR ZA KDROSKG OHCET, ki bo 29. junija 1985 v Dravogradu. Par naj ne bi bil starejši od 30 let. Prijave v pisarni SPZ. Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v Pliberku vabi na komedijo Carla Goldonija LAŽNIVEC v soboto 23. 3. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku.. Gostujejo igralci SPD „Radiše". ŠMIHEL ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE ..Homeopatija - način zdravljenja, ki skuša videti bolnega človeka v njegoi celoti", v sredo, 20. 3. 1985 ob 19.30 uri v farni dvorani. Predavateljica: dr. Ro-semarie Tscherteu, Galicija. REBRCA ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN od 23. do 24. marca 1985. Prijave: najkasneje do 21. 3. 1985 na Katoliško otroško mladino, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec. Tel. 0 42 22 - 51 11 66. CELOVEC Razstava JUGOSLAVA VLAHOVIČA grafika in karikaturista odprta do 8. aprila 1985 v poslovnem času Mohorjeve knjigarne. Prost vstop. ŠENTPRIMOZ VEČER SLOVENSKE LITERATURE v soboto 23. 3. 1985 ob 19.30 uri v Kulturnem domu. Spored: Miha Vrbinc bo predstavil slovensko koroško literaturo — Polde Bibič - gledališki igralec iz Ljubljane - pa bo recitiral iz del naših pesnikov in pisateljev. Glasbeni okvir: mladi domači instrumentalisti. Prireditelj: SPD .Danica" v Šentvidu v Podjuni. TINJE Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Katoliški dom prosvete v Tinjah in Slovenska študijska knjižnica v Celovcu NADALJEVANJE KNJIŽNIČARSKEGA SEMINARJA v petek 22. 3. 1985 ob 19. uri v Domu prosvete v Tinjah. Kratek pregled slovenske koroške literature. Referent: Miha Vrbinc. Predstavitev izbora koroške slovenske literature po gledališkem igral-cu-recitatorju Poldetu Bibiču iz Ljubljane. SELE OBČNI ZBOR Društva proti požarnim škodam v nedeljo 24. 3. 1985 po prvi maši v farnem domu. Slovenska prosvetna zveza sporoča, da bo SLOVENSKI OKTET gostovaL v nedelja 31. 3- 1985 ob 14.30 uri v farni cerkvi v Šmihelu in zvečer ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem. Katoliška mladina vabi v letu mladih na ROMANJE V RIM in srečanje s papežem Janezom Pav-iom. Med potjo ogied Asisija. V času od 20. marca do 4. aprila 1985-Oena: okoli 2100 šilingov. Prijavit^ se takoj! Prijava velja ko vplačaš 500 šilingov. Prijave sprejema: Katoliška mladina, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec, tel. 0 42 22/51 10 55. DUNAJSKI KROŽEK 22. 3. 1985 ob 19. uri v gostilni Wei* dinger, Dunaj IV, Danhauserg. 3 DIE WIENER TSCHECHEN — VON GESTERN UND HEUTE Predava: Karl Matal, Vizeprasident des Minderheitstrates der tschecbi-schen und slowakischen Volksgrupp^ in Wien. V ponedeijek 18. marca je v Borovljah na Glavnem trgu tradicionalni Jožefov sejem Menjava denarja Stanje v četrtek 14. marca 1985 Za 100 dinarjev dobite 8 00 $"-Za 100 dinarjev ptačate 10.00$"- Za 100 Hr dobite 1.085 $"- Za 100 iir plačate 1.165$"- Za 100 mark dobite 693.50 $"- Za 100 mark plačate 709.80 $"- Srečanje moških pevskih zborov iz Roža Nova oblika koncertne prireditve Slovenska prosvetna zveza je preteklo soboto vabila na srečanje ^moških pevskih zborov v kulturnem