261. Številka. Ljubljana, četrtek 15. novembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD: Izhaja vsak dan, izvaemSi ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po polti preleman aa ivitro-oienke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld aa četrt lota 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., 7.a eetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje d o tole toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano sa četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiriatopno potit-vrste 6 kr., če m oznanilo enkrat tiska, f> kr., če so dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se i«voie n-ankiratL — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frano Kolmanovej hiši i". 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj ae bltgovoujo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 13. novembra. „Pol. Corr." iz Belgrada poroča, da je srbska vlada odbila poziv porte, svoje vojske od meje nazaj potegniti. Skobelev je prišturmane pozicije na zelenej gori obdržal, kljubu večkrat ponavljanim turškim poskušajem zopet pridobiti jih. Cetinje 13. novembra. Črnogorci 60 12. novembra osvojili Bar (Antivari) gospodstvujoči fort Sutorman, ujeli posadko, dva kanona, municije in živeža. Knez dalje prodira. Cetinje 12. novembra. Denes so vzeli Črnogorci še štiri kule iu dve vasi, katoliško vas Zubci in turško Tudjemili. Carigrad 13. novembra. V nedeljo je bil oster artilerijski boj v Šibki-soteski. Turški načelnik artilerije Lehman-paša je padel. Peterburg 12. novembra. Oficijalno. Oddelek Skobelevljeve vojske je 9. t. m. na prvi naskok vzel prednjo višino „zelene gore" pri Plevni in se je tam utrdil. Dvakrat so Turki poskusili Ruse od tam pregnati, a nijso mogli. Bukarešt 12. novembra. Kakor „Agence Kusse" poroča, je porta obrnila se na nemškega poslanika kneza lleussa 8 prošnjo, naj Nemčija posreduje za mir. Poslanik pak je odgovoril, naj se porta Obrne v ruski glavni stan. Bukarešt 11. nov. Zimermanov oddelek v Dobruči je dobil mnogo teških kanonov za oblegovanje. — Neprestano gredo še skozi v Bukarešt po železnici vlaki pomoćnih voj- Pozno. (Stranica iz življenja.) Živel sem z materjo in sestro, staro devo. V ranej mladosti sem se bal žensk iu bcžul od njib, potem sicer nijsem begal, a bil sem proti njun popolnem ravnodušen. Videl sem Bamo vedo pred soboj, živel samo zanjo, vse drugo se mi je predstavljalo v megli in celo nič me nij zanimalo. Celo ljubezen k materi in sestri je bila nekako nepoznana, skoraj le navada. Nikoli mi nij prišlo v glavo, da morete one tudi čutiti, trpeti, in bojim se, da niJBem naredil ničesar za njiju srečo. Skrbel sem jima za živež, a brez vsakega truda od svoje strani in tedaj si tudi tega ne morem Šteti v zaslugo. Plačali ste mi proiesuro, jaz sem vzel denar, pa ko bi mi tudi ne bili plačali, čital bi tako. Edina nesreča, koja bi mogla mene zadeti, je izguba katedre. Samo enkrat V trinajstih letih sem izkusil živo čuvstvo, ka- nih krdel na Dunav. Včeraj je Šel general Obručev iz Armenije tu skozi, da namesto Nepokojšickega prevzame načelništvo generalštaba. Carigrad 11. nov. Denes je prišla Bem depeša poveljnika v Karsu od 28. oktobra. On poroča, da je dobil pismo po ruskem glasniku od generala Loris-Melikova, ki ga je pozval predati tvrdnjavo z dovoljenjem, da sme garnizona svobodno oditi. Iz vseh oficirjev je bil sestavljen vojni svet, ki je sklenil enoglasno vstrajati. Vojska. Pri Plevni Busi nijso čakali, da bi sestradani Turki prodirati poskušali, temuč stisnili so jih še bolj, vzemši jim na jugu Plevne reduto „zeleno goro". Pozicija mora važna biti, ker so Turki večkrat poskušali nazaj dobiti jo. Iz jednega menj jasnega ruskega telegrama so včeraj turkofilni nemški listi uže sodili, da se Skobelev nij vzdržal na osvojenoj zelenej gori. Denašnjl telegram jim to upanje podere. — Sicer pa dopisnik ,,Timesov" iz ruskega taborja izpred Plevne poroča 29. okt., da ima Osman-paša le še za 14 dnij živeža. Torej mu je moral te dni poiti, če je bil „Times44-dopisnik prav podučen in če nema drug anglešk dopisnik v „Daily Newa" prav, ki pravi, da imajo Turki še za 30—40 dnij govejega mesa v Plevni dovolj. Črnogorci so osvojili fort, ki dominira nad primorskim mestom Barom ali Antivari, katero ima luko za trgovino in okolo 5000 prebivalcev, večjidel Srbov. Priplenili so pri tej priliki zopet dva kanona, s katerima bodo svojo artilerijo dopolnili. tero me je bolj pretreslo, kakor sem se za to čutil sposobnega. V poslednjem kurzu sem se sprijaznil s knezom I loza rov i ni. Čudna taka družba, mej sinom bednega učitelja in bogatim aristokratom ; toda jaz sem iskal te družbe. Približala sva se slučajno, in on se je privezal na-me z vsem ognjem mladeniške duše. Jaz nijsem bil nikdar pri njem, on pri meni — vsak dan. Cenil je mojo družbo, kakor se kaže, bolj kot svoje življenje; neprestano je kazal bojaznost, izgubiti jo. „Profesor," govoril mi je (precej prvi čas najinega soznanja mi je dal to ime in tako je ostalo) „če se midva zaljubiva v eno in isto žensko, veš, potlej je najine družbe konec." „Ne," sem odgovoril jaz, „nič podobnega se ne pripeti, vsaj z menoj ne; ljubezen je bolezen neizobraženih ljudij, jaz se pa nadejam, da tako brez mislij nikdar ne bodem." Tako prepričanje sem imel takrat. Sploh, jaz sem se zanimal takrat le za umske predmete, Ilozarov je bil pa ves v življenji, in njegova javljenja so ga delala Oficijozna ruska agentura poroča, da so Turki pri Nemčiji uže za posredovanje miru prosili. Dokler nij turška vojska popolnem vržena, in dokler nijso kristijanski Slovani osvobojeni, gotovo nij misliti o miru. V Šibki, kjer je Sulejman najboljšo svojo vojsko raztolkel, ubili so Rusi glavarja turške artilerije Lehman-pašo. Ime kaže, kakor da bi bil Nemec ta paša, ki se je preselil proroku v naročje. Po povodu zmage pri Aladža-dagu je veliki knez Miha!, glavnokomandujoči kavkazke armade, izdal sledeče dnevno povelje na vojsko: V taboru na višinah Vizinkiojskih 15. oktobra. Vojska delujoče armade! Denes ste privojevali zmago vas vredno! Sovražna vojska je razbita, tisoč ujetih, mnogo kanonov je v naših rokah. Denes ste ruskemu carju novo, slavno uslugo naredili. Jaz se zahvaljujem vsem načelnikom in oficirjem, ki so svojo sveto dolžnost izpolnili. In vam, vojaci, ponos ruskega imena, vam hura! od jednega konca domovine do druzega!" Na Bulgarskem. Rusko „Novoje Vreinja" ima sledeči zanimivi dopis iz Gornjega Studena: Tu nij pripravno živeti, kadar piše se-veroizhodni veter. Ta veter močno preseda konjem na odkritem polji in na dvorih. Da, tudi nam jezdecem in pešcem nij čisto po volji v šatori h, kateri nijso v stanu vzdrža-vati napora silnega vetra. Šatori se zibljejo, skoz luknje in špranje piše veter. Še generalski šatori ne zadržujejo vetra ampak ko-lebajo sem ter tija. V bulgarskih kočah in hramih nij mogoče dobiti pribežišča. Te koče zamišljenega, a na tem polji on v meni nij dobil jeka. Ne glede na to, malo je manjkalo, da me nij molil. Vendar morem reči, da ga nijsem ljubil zarad tega. Očarala me je ta živost čuvstva v njem, katere je meni manjkalo. On je s svojo spretnostjo oživljal mnogo, kar je bilo za me mrtvo, in s tem tako rekoč dopolnjeval moje življenje. Jaz sem ga ljubil, kakor bi mogel ljubiti sina ali mlajšega brata, a moja ljubezen se nikakor nij mogla skazati in zato je večkrat britko tožil nad mojo hladnostjo. Vendar ste bili te dve leti, ko sva se videla vsak dan, srečni leti. Mi smo uže končali kurz; jaz sem ostal pri univerzi, on pa stopi v ministerstvo vuanjih zadev. Polagoma je svetno življenje jelo vleči ga na-su in razjedinjati naju. Ne to, da bi on ne dobil več časa za-me, ne, on je bil pripravljen požrtvovati brez usmiljenja vsako veselico, samo da bi bil z menoj, toda najine ideje so se bolj in bolj ločile. On se zaljubi. Pri lastnej mu naturi bo je 8 strastjo vdal on novemu čuvstvu in na- imajo samo po dva oddelka: Težo in spal- i nico; ta je pomeščeno vse premoženje Bul- i garovo, zAčenjaje s piščeti do mladega bi- ] vola. Veter in mraz prižene vse gospodarjeve 1 otroke v spalnico iz kravjeka. Vsa bosonoga t deca ima višnjevkaste ustnice, lica, roke in i noge. Še svece nij moč prižgati v satorih in : kočicah, ker veter gasi in od vrba pa dež kaplja. Podstrešje bo ne more dobiti nikjer, ker so bulgarske hiše pokrite s slamo in prstjo, ali podgane in kure razrijejo vso streho in dež lije naravnost v izbo. Bedno je: popir in obleka se premoči kar na jednoč. Jaz sem našel jedno samo sredstvo zavarovati se pred dežjem, in to sredstvo so bili angleški listi. Iz njih si napravljana streho in na ta način odpeljujem dež krog sebe v stran. Nad glavo pa razprostrem še dežnik in v takem položaji vam pišem ta dopis. Tako so živi v glavnem stanu, v ostrogu, v lctnej obleki! Dobro, da nas mrzlica ne vznemirja, akopram v vsa-kej hiši po dva ali trije Bulgari leže in bolehajo. Bolehajo za mrzlico in umirajo za notranjimi boleznimi, krvavo drisko in pre-hlajenjem. Ljudje pravijo, da je tem boleznim uzrok od tolike množice ljudstva in konj pokvarjeni zrak. Bulgarke pripovedujejo, da nijso videle nikdar toliko ljudij in konj; ob Času napajanja konj še vode ne morejo dobiti za pranje. Po tukajšnjem običaji pero Bulgarke svojo obleko pri studencih na kamenji in ne doma v koritu. Sedaj ne morejo skoro ntČ prati, ker je noč in dan pri vodnjakih vse polno vojakov in kozakov, kateri napajajo svoje konje iu pripravljajo sebi hrano. V tem se čutijo Bulgarke stiskane; nij vode, nij či* stote in brez teh pogojev tudi nij zdravja. Da, tudi mi moramo imeti obleko oprano; pošiljamo jo v perilo v Svištovo ali Trnovo. S telesa pa blato in drugo nesnažnost kar Češemo, kajti kopati se ne moremo nikjer, živimo pa zmirom v slami in prahu. Ugodneje ee pa živi pri lepem in grdem vremenu v jur-tah (šatorih iz klobučine) in turških stoških Satorih, katere so uplenili prednji oddelki Gur-kove armade v Trnovem, Lovci in Kazanliku. Hvala generalu Gurku, sedaj imajo mnogi pripravna stauovališča. V turških Satorih je gorko in veter se splazi mimo njihove stoške podobe. Tudi prostorni so ti šatori, visoki pA tako, da se v njih prav lehko obesi preljubi glavorezec bašibozuk ali čerkez. Zimovati se pripravljamo za Balkanom v Sofiji ali Adrijanoplju. Jaz tako tem raje ravno, da je bilo to glavna tema njegovih razgovorov, jaz sem bil pa pri tem predmetu popolnem nesposoben slušatolj: jaz ga nijsem razumel in, sram me je priznati, zavidal sem mu, zato je bilo k mojim odgovorom primešano nekoliko žolča, s čimur se je čutil razžaljenega. Njegova ljubezen je kmalu minola, a hladnost mej nama je ostala. Ko mi pa pride enkrat bled in upaden pravit, kako da je neredno preživel noč, protivno mi postane videti ga, in začnem se oddaljevati od njega. Kmalu dobi on službo pri poslanstvu za granico in to je bil uzrok, da nij prišel končni razdor. Tri slovesu se najina čuvstva razbudijo z novo silo in, ločevaje se, sva Be otresla vsuh postranskih nanosov, ohladivših našo družbo. Pisarila sva Bi, in vsakikrat, ko je Hozarov prišel v Petrograd, vodno je bival pri meni. Le čutila sva oba nekak pogoj, ki se ne da izreči. On mi nikdar nij govoril o čuvstvih: mislim, ker si še nijsem naročil zimske obleke 1 in ker je v Traciji po zimi topleje in se lehko i prestane brez kožuhov in pečij. Balkan varuje i T racijo pred severnimi vetrovi, kateri si vedo i dobiti pot skoz Bosarabijo in Dobrudžo v < luna v i sko Bulgarsko. Govori se, da je predloženo i zimovati v Svištovem ali Trnovem. Poznajoc Bulgarsko, pravim, da bi bilo, če bi mi zimo- i vali v Bulgariji, na tej strani Balkana najbotjSe i meste za zimovanje Trnovo. To mesto je ob- | dano z večjimi bulgarskimi vasmi in njegova ; okolica nij opustošena, dočim je svištovska I okolica opustošena in tudi nij večjih vasij < krog Svištove, tedaj bi morali prestajati naši vojaki in konji velike neugodnosti in pomanjkanja. V Svištovu je vse drago in tamošnji i prebivalci hočejo, da bi jim zaščitniki Bulgar- 1 ske vsako reč židovsko plačali. V Trnovem ; se dobi vse v obilnosti, ker je mesto veliko i in baš tako okrožne vasi: Leskovec (1.500 hiš), Samovidenjo (800 h.), Gornja Orehovica (000 h.), Spodnja Orehovica (400 h.), Miha-lica, Murat-bej, Resenj, Polikrapice itd. Vse te vasi so bulgarske in zamore j o prehraniti 300.000 mož številno armado. Ta krajina je središče bulgarskega naseljenja in bulgarske , inteligence na tej strani Balkana. Zelo žalostno je pa, da so šole v osvobojenih krajih Bulgarske še zaprte. Učiteljev nij in tudi denarja ne v občinskih blagajnah. Duhovno načelstvo ne odpira šol b pretvezo, da nij denarjev. Čudno! Kako more biti to, da bi v osvobojenej DulgarBkej ne bilo denarja, a v sužnej Bulgarskej pri Turkih ga je bilo?! Jaz mislim, da namestnik trnovskega metropolita narodne denarne vsote kar hrani, ker denar za vzdrževanje leskovskega duhovnega semenišča se pobira leto naprej. V začetku letošnjega leta in lani pri pravoslavnem prebivalstvu nabrani denar še nij nič potrošen in bi se mogel upotrebljevati za vzdrževanje semenišča v tekočem letu. Kje je ta denar? Kparhijalni svet mora dati račun trnovskemu okrožnemu načelniku in se za tem potruditi odpreti šolo in poiskati novih učiteljev. Poprejšnji učitelji so postali vsi uradniki in pisci, zato, ker znajo ruski. V administraciji 80 se zgodile oni dan nekatere premene. Tako so izvoljeni v Svištovem novi Členi v „sovet", zato, ker se je od starih govorilo, da so turkolili in grabi-telji premoŽenja begočih Turkov. Mnogi svi-štovski potepuhi so sledili za prednjimi vojnimi oddelki in so plenili po turških vaseh. jaz sem bil drug njegovemu umu, a tujec njegovemu srcu. Tako je šlo leto za letom; meni jih je minulo trinajst. Jaz ne morem povedati, ali bi se bilo moglo tako vleči moje bitjo i do groba, ko bi se no bila vsilila okoliščina, ki je vse obrnila; ali taka polna spokojnost, ker . je protinaravna, se ne more dolgo držati: v . vsakem slučaji jaz nijsem iskal premembe, i — naletela jo name nepričakovano, prehva-pila me mahoma, zavrtela me in me . . . zlo-. mila. Zgodilo se je tako. Mati so imeli dalujo soroduico, po družini Makarovo. Slišal sem od domačih praviti o njenej - obupnej osodi, o pijanem, pohajku-jočem možu, kateri je v svojej surovosti tako ' daleč šel, da jo je tepel; Blišal Bern to, a pozabil, kakor vse drugo, kar se nij tikalo vede, s katero sem Be pečal. Zdaj je pa ta ; soroduica ovdovela, zaslužek njenega moža je Kakor so delali SviStovci, tako bo delali tudi mnogi členi raznih svetov v Trnovem. V Svištovem sta sedaj dva sveta: mestni in okrožni, municipalitet je pa izpraznjen. Sodnijski svet še nij sestavljen, kadar bo, bo pa, kakor se vidi, iz imenovanih in ne izvoljenih členov. Razmere mej našimi vojaki in Bulgari ho najboljše. Še ne jedna ženska se nij pritožila nad vojaki. To je znamenito. Kakor hitro je prišel moj denjščik (page) k meni, je precej začel učiti bulgarsko družino Gospodovo molitev „oČe naš", veleval Bulgarom pri mizi odkritim biti in delati križ. Drugi dan jih je učil uže rusko azbuko. Turška vojna sodnija je odkrila novi vir gospodarskih dohodkov. Turške oblastnije pobirajo Yse, konti s k njej o premoženje Bulgarov, jemljo vse zlato, lepotičje, b ras le te in svilnato obleko ženam i u hčeram bogatih kupcev iir prodajajo zidovom in armenskim menjalcem, V dolini Tundži se pripravlja turško prebivalstvo bežati k Adrijanoplju in Sofiji, kamor so uže davno odpravili žene, deco in premoženje. In tako ostane Bulgarom blagoslovljena dolina Roz -Zagorje. V okolico Tete vena, je prišlo okolo 5000 bašibozukov zarad pre-sledovanja bulgarskih hajdukov, ki so se tam prikazali. S—n. Politični razgled. V Ljubljani 14. novembra. Oficijozi naznanjajo, da bode nngoflba z Ogersko gotovo do konca tega leta gotova. — Delegacije bodo 4. decembra skupaj stopile. — Nij pa še gotovo, če se vse tako gladko, izteče. IIt v*tt*ki ban je šel v Pešto. Namen tega pota je menda reševanje vprašanja o krajiškoj železnici. V n tanje «!■**;*▼*. O si-hxk«>f kneževnej proklamaciji na narod hote dunajski viri vedeti, da je uže narejena in da se pritožuje, kako Turčija nij besede držala, ko je srbskim beguncem iz Bosne amnestijo obetala. Begunci so bili po povratku preganjani. Srbija ne more dalje gledati trpljenja Bvojih bratov. JPranaaMki republikanski „vladar" Mac-Mahon, slavni zmaganec pri Sedanu, neče odstopiti, neče udati se večini, kakor je ustavna šega in pravica. Če bode zdanje ministerstvo dalo ostavko, hoče baje on ravno tacega sestaviti iu kljubovati večini. Svojega tovariša generala Canroberta je baje ondan pri sprejemu na ramo potrkal in mu rekel: „Kaj ne, ljubi tovariš, midva hočeva s pomočjo voj- šel v nič, oglašali so se razni tirjavci in ona je prišla iskat kruha v Petrograd. Mati so mi pročitali njeno solzno pismo, kjor je ona naznanjala o svojem prihodu in prosila pomoči s sovetom. Tedaj sem se spomnil o njenem grenkem življenji in čutil, da sem jej dolžen pomoči. Jaz grem z danim mi nadpisom, pozvonim in odpro mi; stopim v sobo. Prej sem si mislil, da zagledam priletno bolehno žensko, in kaj bi jej rekel, da bi jo UBpokojil in podprl. Ko vstopim, me osupne, ko mesto postarane bolehne ženske zagledam pred soboj mlado, cvetočo devo. Vedel sem, da ima Ma-karova hčer, a v to minuto se nijsem spomnil. Pride mati in mi govorimo o reči. Sedim pri njih dolgo, trudeč se obrniti vse svoje zanimanje na to, da govori starka, a nevoljno me je odvračala njena hči. Naenkrat so jej zdi potrebno oditi, da mi nalije še eno čašo čaja, iu pomnim, kako sem bil nevoljen, da ttke red uže povsod po konci vzdržati znati." — To je torej zadnja in prva pravica: sablja ! Tako bo govorili od nekdaj vsi krivičniki. Ko si nekdanji absolutni vladarji nijso mogli s pravico in poštenjem več pomoči, začeli so s tlačenjem in orožjem slepo pokorne vojske in policije. Najnovejši telegram poroča iz francoske zbornice, da je Albert Grevy nasvetoval, po-Btaviti komisijo, ki bode preiskavala zlorabe in nepostavnosti pri volitvah; Broglie je dejal, da vlada nema nič zoper to, sli bode morda menj pristranske sodnike terjala. Nasvet je sprejet. Briiseijski „NordB slngleši* lordu Be-aconsfieldu odgovarja na njegov (včeraj na tem mestu omenjeni) govor pri obedu, in pravi, da ker Beaconsfield naglasa samostalnost porte in vzpostavlja turške reforme na vrh, s tem le Turčijo hrabri, naj se vojuje do skraj nega proti Rusiji za program, ki ga je vsa Evropa zavrgla. Govor Beaconsfielda bode le v to pomogel, da bode orijentalno vojsko podaljšal. Iz Konf/ona pišejo, da bi se parlament angleški imel sniti 13. t. m., da se pa snide najbrž nekaj dnij pozneje. Iz ttitnn se 11. nov. poroča: Papež je denes dajal avdijence, njegovo zdravje jo precej dobro. V italijanskem ministerstvu je železniško vprašanje naredilo malo ministersko krizo. Zanardelli je odstopil. S tem je kabinet De-pretis radikalnejšega elementa osvobojen. Dopisi. Iz l»r«*>.!«• 13. nov. [Izv. dop.j Denes od 1. do 2. ure po poludne pogorelo je v pol ure oddaljenej vasi v Cundrovci na PiŠečkej cesti — kjer so sama lesena in razun enega vsa sč slamo krita poslopja — 9 poslopij in sicer: hiša in vsa gospodarska poslopja Jožefa Rozmana št. O (nij zavarovan), hiša in vsa druga poslopja Antona Vogrinca št. 12 (zavarovan pri graškej družbi), gospodarsko poslopje Janeza Narata št. 13 (nij zavarovan) in gospodarsko poslopje Franca Juvanšeka fit. 7 (zavarovan pri „Slaviji"). Se ve, da je tudi ves pridelek na žitu in klaji izgorel, zraven pa še en bik, ker ravno pri Rozmanu in Vogrincu nij bilo nobenega doma, razun Rozmanovih otrok od 1. do 4. let starih, ki so tudi najbrže zažgali. Škoda iznaša okolo 5000 gold., prav za prav pa veliko več, ker ljudje ne bodo imeli niti živeža in obleke, niti prostorov in klaje za živino. K sreči so prišli v kratkem Brežičani z mestno in graščinsko brizgalnico, da so vsaj sosednje tik ognja stoje ona motila najin razgovor o stvari. Zato sem srkal drugo čašo do konca svojega pohoda. Prišedši domov sem priobčil materi vse podrobnosti o zadevah Makarove in močno so se čudili, da jim nijsem zinil besedice o Sonečki. „Kako, je mar Ana Petrovna tukaj brez hčere?" poprašajo mati. Ko izvedo, da sem videl Sonečko, začnejo popraševati o njej, a potem mahnivši z roko rečejo: „Da, prav vjemam se s toboj; ali si mar sposoben obrniti zanimanje na kako žensko ? Ti, jaz menim, še starko od mlado ne umcš ločiti. Ah, Petja, Petja, poglej le, vedi, na licu se ti uže zbirajo gubo, čas bi bilo, dragi moj, misliti na kako mlado gospodinjo. Večno se enemu ne more tako vleči. To je bil ljubi materini pripev, in ona ga je večkrat ponavljala. Mej tem sem pa obrnil pozornost na Sonečko. Ali je bila ona za-me ženska V Ona je bila sorodnica, skoraj še deklica, no, z eno besedo, ona je bila Sonečka. Stara je šestnajst let; ima temne lase, lice rujavkasto z ječe stane obvarovali škode. Stala je sredi mesta tudi tretja brizgalnica, pa niismo imeli koga vpreči! Čudno — pa resnično, Se bolj pa žalostno!!! Ali, Černičani, ni j ste imeli konjev poslati v bližnje mestice po brizgalnico? De-našnji jok in stok Černskih vaščanov nai vsai enkrat ljudi izpametuie, da si vsak svoje po-. 8lopje zavarovati da, ne pa, da se ljudje nečimurni še norčujejo, ako jih kdo prigovarja h kakemu zavarovalnemu društvu pristopiti, Češ, da je boljše ta denar za premije na kup spravljati. Grajati imam tudi, da so najbližnji sosedje le zijali in roke križem držali, name-sto da bi vsaj vodo nosili; eden iz druge vasi pak, ki je pred tednom sam pogorel, gledal je le od daleč! Kdor nij tega videl, bi skoraj ne mogel verjeti, da je kaj takega mogoče! Dostavljam še, da so bili c. kr. okrajni glavar, prvi mestnega odbora svetovalec, dekan, Žandarmerija in drugi mestjani takoj na mestu nesreče. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj od c. kr. državnega pravdništva konfisciran zavoljo Članka ponatisnenega od nas iz slovenskega v Trstu izhajajočega časnika »Edinost" pod naslovom: »Nečemo dežel". Tedaj, kar je v Trstu dovoljeno pisati in tiskati slovenski, to v Ljubljani nij. Kar z istimi paragrafi in postavami delujoči tržaški državni pravdnik kot dovoljeno izpusti iz svoje cenzure, to ljubljanski konfiscira! Potem naj bi vrag bil slovenski novinar! — (Jutri v petek) 10. t. m. ob 9. uri do poludne bode pri c. kr. deželnej sodniji zanimiva obravnava proti znanemu dr. Erženu iz Litije. Obravnava je javna in vsacemu pristop prost. — (Umrl) je v Cerknici Jože Gerbic, oče znanega opernega pevca zagrebškega. — (V Brežicah) je c. kr. okrajni šolski svet gospodični Katarini Preširen, učiteljskoj kandidatinji v Kranji, podelil službo učiteljice na štirirazrednej šoli. — (Rudolfov a železnica) dobi letos od države 0 milijonov in 254.000 gld. v srebru. — („Deutsche Kehlen.u) Znano je, da so se tako krstili in se hočejo tako imenovati udjo ljubljanskega filharmoničnega društva. Ta nemška ekskluzivnost, zaničevanje našega deželnega slovenskega jezika, ki se rudečico, oči krasne, vidi so, da je dobra deva. Vse to sem zapazil. Kaj pa je tacega! Pusti, naj gledam celo uro na kako podobo, tak mi nij mogoče se zagledati va-njo. Tako sem menil, in ne pomislil, da je to srečanje zame osodepolno, da krasna deva nij podobica in da je zbliženje z mlado devo za mene novost; da je pa ona sorodnica, to jo še tem huje, zbližanje je še hitreje in manj izbežljivo. Z eno besedo, jaz so je nijsem štel za nevarno sebi, a v tem je bilo tudi mojo pogubljenje. Videli smo so neprestano s sorodnicama: mi pri njih, one pri nas. Moj trud z vedami je končan, moti me Makarova, a prav se mi zdi. Zaljubim se v Sonečko in ko bi no bil priča valovom ljubezni svojega prijatelja Ilozarova, ne izpoznal bi morebiti tako skoro stanja svoje duše. - Sonečka, moja Sonečka! ko se spomnim v to minuto, kako si me zasledila pletočega stihe v tvojo čast, mene trinajstletnega profesorja, resnega, pišočega pesni, ko sem bil kaže z izključevanjem vseh slovenskih pesnij, pa društvu ne tekne posebno. Lani je bilo 400 ndov, letos jih je 280, kakor beremo v „Laibacher Ztg." Pa tudi ti nijso vsi „deu-tsche Kehlen" temuč mnogo jih je s slovenskimi imeni in celo s slovenskimi srci ki sami radi ali na pol prisilieni nemšk»tarsko glo-rijo tam poveličujejo s svojim slovenskim grlom in denarjem. — (Slovensko gledališče.) V soboto. 10. t. m., vršila se je druga letošnja predstava dramatičnega društva z igro „Kolikor glav, toliko želja,4* prestavo Rnsenove znane veseloigre „Fromme WUnschott. Gledališče je bilo slabo obiskano, kar smo, ne samo elede kase dramatičnega društva, nego tudi oziroma predstave obžalovali, katera se je vršila prav gladko. Gospodična M. N i g r i-nova (Kristina) ie glavno svojo nalogo dovolj dobro izpeljala; bolje, kakor smo se nadejali. Občinstvo jo je tudi pohvalilo, akopram nij bilo posebno radodarno s pohvalo. Priporočili bi mi gospodični, (katerej v prvej vrsti želimo, da ne posluSa preveč prvega hvalisanja), naj se vzlasti varuje nenaravnega preti-ranja. Bila je vzadnjič parkrat preglasna. O gospodični G. Nigrinovej (Ana Veljak) pak omenimo za denes le, da od nje mnogo pričakujemo, ako se bode držala zlafpga vodila, da so je treba začetnici učiti in le učiti. BiH smo prav zadovoljni ž njo, akopram smo tu in tam malo več razuma želeli. Pa le pogumno naprej; bo uže šlo! Gospod Kocelj (Slamničar) nam je podal malo razkosano podobo svojo naloge, ter je poskušal dokazati, da včasi rutina premaga tudi — slabe j ši spomin. A mi smo drugačih mislij. Sicer pa priznavamo v obče njegov trud. Gospa Odijeva (Slamničarjeva žena) je korektno izpeljala svoj nalog; gospod Schmidt (Divjak) pa je bil včasi malo preveč „teatraličen". Gosp. ŠušteršiČ (Mešalec) seje prav hvalevredno moderiral, česar pri njem še nikdar videli niJBmo. G. Kaj zel j (advokat) je izpolnil vestno svoj mali nalog. Ensemble je bilo prav dobro, prizorišče pa glede uravnave pohištva malo nesrečno urejeno. — (Iz Mokronoga) se 11. novembra piše „S1.": Sinoči krog desete ure se je pri nas zopet čutil močan potres. Bil sem uže zaspal, ko me zibanje in pokanje po sobi vzdrami iz sanj. Ljudje pravijo, da se je celo na prostem guganje zemlje zelo Čutilo. Tudi tako zamišljen, da te nijsem zapazil in skril jih, kako si ti izza mojega pleča jih pročitala in razumela, da te ljubim. Sedel sem jaz, kakor obsojen na smrt, pričakovaje, da me precej obsuješ s posmehi in prezrenjem, a ti si mo okrepčala s svojim sladkim pogledom. Jaz ne pomnim kako, v kakih besedah, jaz se no spominjam, odkodi se je vzela pri meni tolika smolost: jaz sem ti povedal svojo ljubezen. In glej — o minuta, koje ne pozabim nikdar! — ti si obvila moj vrat z roko, ti si naredila, da Bem povzdignil na-te svoje zbegane oči in s svojim poljubom dal ti bvojo dušo, vso, za vselej!...... Plačem, ko pi- šem to, zakaj nijsem umrl tedaj! preživeti take minute, se pravi, preživeti srečo. In glej! no prejde leto našemu soznanju in midva sva mož in žena. Roditelji najini so v veselji, radost mojej materi nema predelov. Jaz sem so čudil, ko sem videl, da so ona more tako radovati: Kak egoist sem bil do tega časa! (Dalje prih.) pred kacimi 14 dnevi je bil enkrat, vendar rahlejši potres. — Vreme smo imeli uže več tednov zaporedoma lepo, po dnevi je solnce prav toplo grelo; brž ko ne se bo pa Martinovo leto z denašnjim dnevom poslovilo, ker oblaki nebo prepregajo in veter brije, liiio bi pa tudi zelo potroba dežja, ker v hribih uže jako vode pomanjkuje, celo v nekaterih vodnjakih je je zmanjkalo. Strni pa se zbog suše ne morejo zarasti. — (iz Gorice) se nam 12. t. m. piše: Te dni so se vršili učiteljski izpiti za meščanske in ljudske šole v Gorici in Trstu. V Gorici je delal jeden za meščanske in jeden za ljudske šole. Oba sta lansko leto bila pala. Letos je jima bila boginja Fortuna mi-lejšH. Kandidat za meščanske šole delajoč dobil je št. 2., za ljudske šole delajoči pa št. 3. V Trstu oglasilo se je baje 17 učiteljev k izpitu. Izid mi še nij znan. — (Iz goriških Brd) se nam piše 10. t. m. V M. župani g. T., ki je 1. 18G8 govoril na taboru v Biljani. Zahteval je na taboru vpeljavo slovenščine v šolah in uradu, bil je vedno vnet Slovenec. A variatio delectat — postal je g. T. odpadnik. On uraduje italijanski! Mož kaže, da nema značaja. — (Gozdni požar.) 3. t. m. je, kakor poroča „Cill. Ztg.u, pri Poljanah, v celjskem okraji, nastal v gozdu, ki je svojina ljubljanskega knezoškofa, ogenj, ki je uničil 10 oralov. Mislijo, da je kdo navlašč užgal. — (Poskusen umor.) Južne železnice stražnik v Ptuju, Ivan Stojka, bil je pred nekimi dnevi zvečer, ko je bil v Bvojej stražnici, od nekoga skozi okno obatreljeu in so ga morali težko ranjenega prenesti v ondotno bolnico. Razne vesti. * (Plevna.) Turki in Bulgari imajo legendo o Plevni, zakaj da se ona imenuje „ nepremagljiva". To ime ima ona uže od časa Bajazeta Velikega (ki se je rodil 1. 1347, umrl pa je 1403. leta). Ko je on pregnal bulgarskega carja in podvrgel Bi deželo, se mu ustavi Plevna. K ljubu silnim naskokom so se me ščanje branili tako energično, da Bajazet nij mogel vzeti mesta. To je sicer le legenda, a ne zgodovinska dokazana istina. Ona nam dalje pripoveduje, da je Plevna držala se 66 let, dasiravno so si Turki vse žile napenjali, da bi jo vzeli. Načelnik vojščakov, ki so bili zaprti v Plevni, je dobil od svojih protivnikov, ki so visoko čislali njegovo hrabrost in stanovitnost, naslov gazi — zmagovalec; in še le pod njegovim naslednikom je padla Plevna v oblast Turkom, ker so se prebivalci podali, siti vednega obleganja. Sedaj bi se ta pravljica kmalu potrdila, da je Plevna — „nepre-magljiva". * (V reškej tovarni za torpede) so naročile torped:v Nemčija 200, Francoska 200, Danska 50, Švedska in Norvegija 50, Rusija 100, Portugalija 200, Angleška 200 — tedaj vkupe 1000 torped, mej katerimi nijso vštete torpede, ki jih je ondi vzela naša država. * (Stara nevesta in mlad ženin.) V toplicah na Češkem je bila G. t. m. poroka, katerej se ima po pravici vsakdo čuditi. Nevesta je bila v CG. letu, ženin v 24. — tedaj celih 42 let razlike in vendar pravijo, da ju je zvezala (ista ljubezen, a da nikakor nij premotilo nevestino premoženje siromašnega ženina, da je stopil v zakon. * (Policijskegakoinisarjanaple-del.) Včeraj teden je bil nekovej prodajalki sadja na Dunaji ukraden cel zaboj jabolk. Vedelo se je, da so bili pri tem v zvezi trije tatovi, nu branjevka nij tega kar nič naznanila sodni ji. Kar za malo dnij pozneje izve, da so dobili tatu nje jabolk ter so ga uže* zaprli. Ženica je hitela takoj na policijo, tam izvedela, da je tat uže shranjen, a povedali so jej tudi, da se je našel uže pravi lastnik jabolk, ki je bil tudi prišel po nje ter jih je uže odnesel. Zdaj so se šele odprle oči komisarju in branjevki, ko sta se do dobrega pomenila, da je najbrž drug tatov se izdal za lastnika ukradene stvari in tako opeharil celo komisarja policije. Ker zahteva okradenka povračila od komisarja, jeli so iskati tatov, ker bi varuh pravice res nerad plačal ukradeno vrednost onih jabolk iz svojega žepa. * (VelikanBk rop.) 2. novembra je strašna novica prešinila mesto Lugo na Italijanskem, kajti ob polu 10. so našli mestnega blagajnika in vodjo narodne banke umorjenega v svojem uradu, a iz blagajne je bilo uropa-nih 40.000 lir, mej njimi 27.000 lir imovine mesta samega. Umorjeni je umrl za 25 ranami ter se je kakor je izpoznati bilo, do zadnjega hipa vrlo branil napadovalcem. * (Zgorela) je sredi pota iz Leitha v Bombaj na morji ladij a „Hampdon", ki je vozila 2000 ton oglja. Pomorščaki so se skušali v čolnih rešiti, a samo 19 jih je prispelo na bližnje sejhelske otoke, o druzih ne vedo ničesar in so najbrž poginili. Ximjcl. 12. novembra t Kvropa: Zwiedinek iz Gradca. Pri Slonu i State iz Mengša. — Freisingor iz Dunaja. — Gaiger iz Zagreba. — Weizman iz Maribora. — Treven iz ldrye. Pri Malici i Ballis iz Loža. — Manspurger iz Trsta. — YV »hI m n tli ia Prage. — Scbmidt iz Dunaja. Pri Zamorci i Till iz Celovca, — Sieinberger iz Trsta. Dunajska borza 14. novembra. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 6(i „ 45 „ Zlata renta........ 78 H 80 „ 1860 dri. posojilo..... 112 „ — „ Akcije narodne banke .... 827 „ — n Kreditne akcije...... 208 n 90 „ London......... 119 , 15 n Napol.......... 9 „ 68 Vt » C. kr. cekini......'. 6 „ 69 „ Srebro......... 106 , 10 „ Državne marke...... 68 „ 95 „ Dober prodajalec na drobno, ki je vojake odsluži, ter nij več prav mlad, Bprejme se v neko prodajalnico na Kranjgl&ciu. On mora pa tudi znati opravljati poštno služIm, ter mora iz te stroko imeti potrebnega izpita. Ponudbe naj se vpošljejo F. Mullerjevemu Annoncen-bureau v LJubljani. (332—3) g Najboljše in najcenejše za gospođe, dečke in otroke! g Mestne, potne in lovske kožuhe i na veliko izbiro prodaje • i M. Neumann, i J v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11. g { Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni, J podloženi.....po 45 gl. i Lovski kožuhi, z belo jag- | njetino...... 16 „ • Menćikovi.....„ 20 „ » Menćikovi iz lodna . . „ 14 „ j Zimsko suknje..... 18 „ I Suknje za doma ... „ 12 „ 1 Suknje za na lov iz lodna „ 8 „ 2 Zimske hlače .... „ 6 „ i Najnovejše in najelcgautuejšc » i v konfekciji za dame. | i WM Vuanje naročbe so izvruujo točno u • » povzetjem, kar komu ne godi, zamenja lehko J J z drugim. (341—1) m Samo z nakazanimi novci ae more naročiti: II- srLopiči slov. narodnih pesnij. Na 22 atraneh velike 8° obsega 22 manj poznanih, četveroglasno upravljenih domačink. Cena 90 kr. Novi gg. naročniki dobo I. in 11. snopič za 1 gld. 60 kr. — Gluha pisma in listnice se prezirajo. Kanal (Primorsko). (334—2) Jo£*ij> o»n<>iC>9 1000 gold se sprejme takoj kot prvi dolg na nekov mulin z žago na vodo pri Cel j i, ki je cenjen na 12.000 gold. Ponudbe sprejema iz prijaznosti administracija BSlov. Naroda". (340—2) VgeM bolnim moč in zdravje brei leta in brei stroškov po izvrstni Revalesciero ii Ban? 80 let lic Je iij boleiai, ki bi Jo ne bila oidra vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni* v želodcu, na iivcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez-l naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepro-bavljonjo, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Ido, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in ble vanje pri nosečih,, otožnost, diabot, trganje, shujsanjo, bledicioo in pro-dajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medioine na vseučilišči v Maribora, idravilnega svetnika Dr. Angelstdfcna, Dr. Shorelanda, Kr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih 0 sob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki Izkaz iz 80.000 iprieevalev. Spričevalo št. 73.670. Bpričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciero Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v ob istih iu mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVarzer, zdravilni Svetovalec in člen mnogo učenih društev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede rašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam; James Shoreland, ranooehuk, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelateina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje Izrekam gledč Revalesoiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v sled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-poinama zdrav. Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo št- 72.618. La Koclio sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere ao me deset let mučile. (Gospa) Armanda ProvoBt, posestnica. Revalesciere je 4 krat tečnojša, nego meso, ter so pri odrašČenih in otrocih prihrani 50 krat veo na 00lil, ko pri zdravilih. V )plena*tih pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 farni 3 gold. 60 ar., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. - Revaletoiere-Bisouiten v puSioah in Revalesciere-Uhooolatee v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gl. .0 hr., 48 tas 4 gl. 50 kr., v prahu »a 120 tas 10 gh -rodajo: Dn Barry & G ocu p. na Daonjl, Ws»U-iuvuita^e št. fc>, kakor v vaoh mestih pri dobrih barjih in sp&oerijskih trgovcih: tudi razpošilja da-azj&ka hiša na vse kraje po poštnih aakato'cih ali povzetjih. V Ljubljani Ed. lizhr, J. Svob oda, lekar pri „zlatom orlu", v Ilekl pri lokarju J. P r o-.1 a uj u, v Celovca pri lekarju Birn oaeherj u, v ipljeta pri lokarju A lj i no viču, v Trotu pri iukurju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Kooca i a J. Hir sohu, v Zadra pri Androviču. (147) t«lj in uradni* JoBip J ur čl 6. Lastaina in tisk BNarodne tiskarneu.