'PoMinexha 2 P. n. Knjižnica Zgodovinskega društva. Koroška cesta 10. Naročnina Usta : 40 din, četrt let« Štren Jugoslavije: Celo leto 140 din, Inse* ali oznanila se zaračunajo po dogovora; pr£ večkratnem inseriranju primeren popasi Igralništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije ga arusiva. l§fIlP*fe 'i&SšSb. Maribor. 5 »’v* fesem. 5AZA Seodflsen palitiSen list za slavenska ljudstva Poštnina plačana v gotovini, STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo In upravništvo je v Maribor«, . Koroška cesia ši 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113. Maribor, dne S9. februarja 1924. 26. ètev. Neva na vožnja. Zadnji čas se je vrstilo zopet več železniških nesreč ena za drago: V bližini Zagreba v Čulincu je zašel vlak na napačni tir in bila je velika materijalna ško-«la. Skoro ob istem času je pa vlak v Popovači skočil s fca in nastala je še večja materijalna škoda. Blizu Sunje je vlak tudi skočil s tira in poleg velike materijalne škode so bile tudi številne človeške žrtve — težko i» lahko ranjeni rekruti, katere so iz Srbije prevažali v Beograd. Na ljubljanskem kolodvoru je končno tudi ena lokomotiva zadela v drugo in podobno temu slučaju je še par drugih nesreč,, ki sicer niso ravno velike, a bi prav lahko šle tudi v milijone ter zahtevale več človeških žrtev. Letošnje leto se torej začenja s celo vrsto železniških nesreč, v skrbeh se pa moramo vprašati: bogzna kaj še vse pride ker se še prav dobro spominjamo, da so se tudi preteklega leta vršile razne nesreče ena za drugo. Imeli smo že parkrat cele serije železniških nesreč, kakor sedaj, vmes so pa goreli tudi gozdovi, podirali se mostovi, vode stopale iz svojih strug, drli plazovi, rušile se ceste itd. Nezgoda sicer lahko udari vsak kraj in vsako deželo, pri nas pa le moramo reči, da so razne nesreče prava in silno žalostna ilustracija naših razmer in brige ki jo državno uprava posveča javnim noteresom. Javnost čita o raznih železniških nesrečah, se plaši, zgraža in vprašuje: kdo je kriv? Pri železniških nesrečah se že par let navaja kot vzrok trohnelost železniških pragov in ljudje se v ponovnih slučajih začudeno vprašujejo: kako to, da so pragi še vedno trohneli in gnili? Na to se ne dobi odgovora. Ko je beležena ena nesreča, se lahko čaka že na drugo, o izidih preiskave se pa ne sme pričakovati, da bi prišlo kaj točnega v javnost, in da bi se nekaj ukrenilo, kar bi ljudi pomirilo ter uverilo o poštenem delu državne uprave za javne interese. Zanikemost vlade in posebej še prometnega ministra je pri nas že do dobra udomačila pravi Kismet glede nevarne železniške vožnje, človek, če le more, vožnjo opusti, če se pa le mora vkrcati v vagon, pa vedno z resignacijo pomisli, da bi bila to lahko tudi vožnja v smrt. Ko državljane obdaje Kismet nevarne železniške vožnje ter drugih nesreč na vseh koncih in krajih, pa vlada kasira notranja in zunanja posojila za železnico, M je vedno bolj zanemarjena, troši milijarde, nezaslišano zvišujejo cene za nevarno železniško vožnjo ter še drugače na vse mogoče in nemogoče načine podražuje življenje, ki pa pada v maši državi na vedno nižji tečaj vpričo zanikernosti beograjskih oblastnikov za javne za deve in interese. Veliko železniških nesreč radi perdili in gnilih pni gov se je že dogodilo na progi Beograd—Zagreb, ki ni samo najvažnejša proga za našo državo, ampak zelo važna tudi za druge države, ker vozi po njej Orient-•ekspres za Bukarešt, Carigrad in Atene. In tudi na tej važni progi so pragi pereti, drugih zanikernosti je seveda tudi na petege in tako se mora tudi zunanji svet v ogorčenju vprašati: kaj vendar misli beograjska vlada? Da bi v Beogradu ne bili poučeni o stanju železnic, se ne da niti misliti, pravi in edini vzrok zanikernosti je blazna in zagrizena beograjska politika, ki ne pusti, da bi se v Hrvatsko investiral državni denar. Z izgovorom, da je treba pomagati Srbiji, ki je bila upo-stošena med vojno, se sedaj že pet let vlaga ves državni denar v Srbijo in v prvi in glavni vrsti v Beograd, za Hrvatsko in Slovenijo se pa niti toliko- ne da, da bi se glavne proge, ceste in drugo kar je najpotrebnejše, vzdrževalo, kakor treba. Po naših progah je nevarna vožnja in samo to nas tolaži, da je tudi vožnja režima, ki vodi tako blazno in zagrizeno politiko, silno nevarna in da se bo ta režim tako hitro tudi uničil, kakor se je hitro razkrinkal daleč po svetu. Politični položaj. Bolgarsko pismo Nikoli Pašiču. Sofijski «Dnevnik« objavlja pismo A. Živkova naslovljeno na Nikolo Paši-ča. V tem pismu se pravi med drugim: «Kot Bugarin sem ponosen, ker naš sonarodnjak že polnih 25 lei neprestano vodi in upravlja sosednjo bratsko državo. — Istočasno pa občutim bol v srcu, ko vidim, da vodi ta •naš sonarodnjak notranjo kakor zunanjo politiko polno sovraštva in uničevanja bratskega naroda. V Makedoniji odrekate pravico življenja Bolgarom ter je radi tega nad 30.000 Makedoncev emigriralo v Bolgarijo, j V nadomestilo za to pa vi tam tolerirate Turke, Črke, Kucovlahe in Amavte. Makedonci so tako soglasni, da tudi bolgarska država ni v stanju z njimi obračunati, vi pa vedno dolžite bolgarsko vlado za vse, kar me dosežete, pri Makedoncih. Taka politika je že privedla do treh vojn in to vse v vaši dobi. Kom« im -koliko so ko- i risiile te vojne? Našim največjim sovražnikom. Radi j teh vojn imamo neprestane izgube. Vi ste že izgubili c Reko, južno Dalmacijo, Prekmurje in še več bodemo I zgubili v korist Vlahov, Madžarov, Grkov itd. radi sovraštva med nami. Ni sedaj čas mržnje, da brezmiselno in brez cilja preganjate svoje brate ter uničujete svoje sonarodnjake, ampak čas je, da skupno in iskreno ustvarimo silno in močno Jugoslavijo. Ne napenjajte in ne trudite se, da bi malo srbsko pleme na hegemonistič-ni način vladalo nad 20 milijoni južnih Slovanov. Najprej je treba doseči sporazum in potem pustiti, da se stvar mirno razvije potom asimilacije in kulture. Mesto, da delite zemljo Italijanom, dajte rajši svobodo Makedoncem, ki so tudi Jugoslovani. Kritika proračuna. V skupščini je demokratski poslanec dr. Sečerov ugotovil velike nepravilnosti proračuna. Tako na primer proračun izkazuje izdatke za kakih 10 velikih županov več kot bi jih smelo biti po zakonu. Dokazoval je tudi, da je bil budžet sestavljen nepravilno, ker so postäyke za stroške mnogo višje, kakor je bilo to prvotnoMoločeno in kakor bi se smelo dovoliti. Nekateri stroški v državnem proračunu so popolnoma nepojasnjeni. Na osebne stroške odpade 41 odstot. dočim odpade na materijalne izdatke le 59 odstot. To razmerje kaže na nepravilen razpored v budžetu. Plače za uradnike, kakor so predvidene v proračunu, niso i v nikakem razmerju s sočasnimi cenami življenskih potrebščin. Ako-bi bila dana kakšna garancija za pravično postopanje, bi govornik še upal zagovarjati redukcijo uradništva. Toda režim gleda le na to, kdo mu je slep služabnik. Obširno je govornik razpravljal o materijalnih izdatkih. Državne nabave se vedno vrše pod nepovoljnimi pogoji. — Eden glavnih razlogov je odlaganje izplačil, sklenjenih po mirovnih pogodbah. Na ta način se ustvarjajo viseči dolgovi, glede katerih finančni minister v proračunu ni ničesar predvidel. Nasprotno pa finančni minister neprestano povečava davke, pristojbine in takse, ki jih je zadnji čas privedel do absurdnih mej. Proti taki politiki se izjavljajo celo strokovnjaki samega finančnega ministrstva. Pri odkupu orientalke železni«- je 'vlada brez vsakega ozira postopala napram državnim interesom in je hotela ustreči ie gotovim strankam. Po obširni kritiki nesposobne politike vlade je posl. Sečerov zaključil: «Take vlade pošteni ljudje ne morejo podpirati. Zato zahtevamo, naj se postavi pred sodišče.« Skupščina. Proračun je v načelu sprejet in sicer so ga sprejeli radikali in Turki, proti so glasovali Jugoslovanski klub, Muslimanski klub in demokrati, Nemci se pa glasovanja niso udeležili. Sedaj je na vrsti nekaj interpelacij, potem se bo pa začelo razpravljati o proračunih posameznih ministrov. Te razprave bodo trajale najmanj do 15. marca, nakar naj bi nastopile parlamentarne počitnice. Konferenca glede razmejitve z Rumunijo se je vršila v Beogradu med romunskim poslanikom Emandijem ter našimi zastopniki. Udeležil se je tudi zunanji minister dr. Ninčič. Razpravljalo se je o spornih vprašanjih, ki obstoje med našo in rumunsko državo. Gre večinoma za evakuacijo vasi na ozemlju, ki pripada' po sev-reški pogodbi Romuniji, toda obmejna črta, določena v Sevresu, se ne zlaga z občinskim katastrom. — Pri razmejitvi okrog Temešvara Rumuni protipravno zahtevajo nekoliko hektarjev „našega ozemlja radi tega, ker je na tem mestu bil pred nekoliko leti porušen most. Konferenca je par važnejših vprašanj rešila, glede drugih pa se delegati še niso zedinili. Sestati se bodo morali za to še enkrat, da konenoveljavno to vprašanje rešijo. Nemčija in reparacije. V Beogradu se vrše pogajanja med našimi delegati in nemškim odposlancem dr. Kunzejem o dobavi materijala, katerega nam mora Nemčija dobaviti na račun reparacij. Nemčija je dolgo časa vztrajala na tem, da reparacije dobavi samo v oni količini, katero je že naprej plačala; nemška vlada je namreč, prodno je popolnoma ustavila dobavitev reparacij skega blaga, plačala svojim industrijalcem neko svoto že naprej za blago, ki ga je naša država na račun reparacij naročila. Ostanek svote za naročeno blago' pa ' je zahtevala, da plača naša država, ker Nemčiji to ne bi bilo mogoče radi slabega finančnega stanja. Ker je bila ta zahteva proti mirovni pogodbi , naša država, naravno ni na to pristala, ampak je zahtevala, da Nemčija dobavi zahtevani materijal in sama izpla^k industrijalce. Glede obojestranskih zahtev so se dolgo časa vršila pogajanja. Sedaj so pa pritisnili na nemško vlado sami industrijalci, ki zahtevajo od nje izplačilo za dobavljeno blago. Obenem so protestirali proti prepovedi nadaljnib dobav, ker je nemška industrija tako nezaposlena, da jo še samo reparacijske dobave lahko rešijo krize. Verjetno je, da bo Nemčija pristala na zahteve svoje industrije. Trgovska pogajanja z Ogrsko. V najkrajšem času se pričnejo pogajanja med našo državo in Ogrsko, ki bodo določila predpogoje za sklenitev trgovske pogodbe med obema državama“ V Beogradu se mudi naš posla- Imetnik XVI. . i, U JM—I nik v Budimpešti Tiča Popovič, ki vodi predpriprave za pogajanja in bo v kratkem odpotoval z našimi izvedenci v Budimpešto. Po svetu. Razorožitvena konferenca. Konferenca za pomorsko razorožitev, ki je od 14. februarja dalje zborovala v Rimu, je v pondeljek zaključila svoje delo. Namen konference je bilo proučevanje tehniške možnosti, da bi se načela, ki jih je postavila vvashingtonska pogodba, raztegnila tudi na države, ki niso podpisale te pogodbe, katera je imela riamen, da se pomorsko oboroževanje omeji s pomočjo pomorskega premirja in določitvijo maksi malne višine tonaže linijskih ladij in artilerijskega kalibra. Podkomisija, v kateri so se nahajali delegat Nizozemske za države severne Evrope, delegat Brazilije za južnoameriške države, delegat španske za Sredozemsko morje ter delegata Francije in Italije za države, ki so podpisale washingtonsko pogodbo. Poročilo te podkomisije je bilo enoglasno odobreno. Vse to delo pa je bilo le pripravljalno. Omejevalo se je predvsem ie na tehnično stran vprašanja, ker je politična stran pridr-! Žana svetu Društva narodov in plenarni konferenci pooblaščenih delegatov, čiji sestanek pa še ni določen. Pa tudi s tehniške strani se je proučevanje omejevalo le na oni države, ki imajo linijske ladje, in se ni razpravljalo o državah, ki takih ladij za sedaj še nimajo. Komisija se je pred zaključkom seje zahvalila italijanskim oblastem za izkazano gostoljubje. V javnost je o konferenci prav malo prodrlo, ker se časopisju ni dajalo poročil in je bilo le malo poročevalcev pripuščeno samo na nekatere seje. Konferenca ni rodila pričakovanih uspehov. Vpostavitev normalnih odnošajev med Rusijo in Avstrijo. Avstrija je poslala potom svojega zastopnika sovjetski vladi noto, v kateri se izjavlja avstrijska vlada, da je pripravljena, vpostaviti s sovjetsko republiko normalne diplomatske in trgovske odnošaje. Moskovska vlada je sprejela noto na znanje, ter obstoja med obema državama za naprej navadno mednarodnopravno razmerje. Dosedaj obstoječe trgovske delegacije v obeh državah, se bodo spremenile v regularna poslaništva. Avtonomne doklade Slovenije. Kadarkoli so se nameravala zvišati razna bremena (davki, takse, carine itd.), smo slovenski poslanci opozarjali na nejednakost obremenitve posameznih pokrajin, opozarjali pa tudi na to, da je vsako povišanje za Slovenijo neznosno, ker plačujemo ogromne avtonomne doklade (občinske in okrajne) k državnim davkom za vzdrževanje cest, za zdravstvo in pospeševanje raznih gospodarskih panog; mi plačujemo v obliki doklad za razne svrhe, za katere mora v drugih pokrajinah skrbeti država. Statistika, katero je priobčila delegacija ministrstva financ v Ljubljani, nam daje jasno sliko o teh dokladah in je zelo poučna za vsakogar, ki se zanima za javne zadeve. Oglejmo si najvažnejše podatke! 1. Kranjsko. Na Kranjskem se plačujejo kot okrajne doklade doklade za okrajno blagajno, okrajni cestni odbor in za zdravstveno okrožje. Najvišje doklade se plačujejo v okraju Ribnica in sicer 12+355+6=373%, najnižji pa v okraju Kranjska-gora in sicer 18+ 20+6=44%. Občinskih doklad plačujejo izmed 952 občin 3 občine nad 700%, (Ponovavas in Vino 1378%, Polom 900%), 33 občin 500—700%, 565 občin 100—500%, 338 občin do 100%, 13 občin ne plača nobenih doklad. 2. Štajersko, Primorje, Mežiška dolina. Okrajni zastopi na Štajerskem pobirajo okrajne doklade, v Prekmurju se pobirajo 25% cestne in 5% zdravstvene doklade, ki se stekajo v državno blagajno. Najvišje so krajne doklade v okrajih Brežice, Ormož in- Rogatec, ki znašajo 600%, najnižje v okraju Gornja Radgona, ki znašajo 80% in v Mariboru, ki znašajo le 70%. Občinskih doklad plačuje izmed 1215 občin — 6 občin nad 700% (Kočice 1100%, 3 občine v okraju Prevalje 930%, Špičnik 928%, Banula 850%), 24 občin 500 do 700 odstot., 819 občin 100 do 500 odstot, 321 občin do 100 odstot., 45 občin ne plača nobenih doklad, (38 občin ob meji še ni urejeno, ne plačajo pa 2 občini y okraju Ormož, 2 v okraju Konjice, po 1 v okraju Ptuj, Gor. Radgona, Šmarje pri Jelšah). 3. V mestih se plačujejo doklade in sicer na zemljarino, hišno najemnino, obč. pridobnino IV. razr., obč. pridobnino L do III. razreda, na posebno pridobnino od podjetij in na rentnino. Najvišje doklade izkazuje mesto Ptuj in sicer 1500%, najnižje pa Ljubljana in sicer 490%. Mesto Celje pobira 1410%, mesto Maribor pa 540% občinskih doklad. V mestih Maribor, Celje in Ptuj se še pobira jo tudi okrajne doklade 70, 32Ò in 4S0%. 4. Celotna obremenitev (okraji« hi občinske doklade) znaša na Kranjskem v 2 občinah nad 1400%, v 3 občinah nad 1000—1400%, v K8 občinah nad 500—1000%, v 700 občinah nad 100 Ì0Ó—500%, v 88 občinah do 100%. Na štajerskem, Prekmurju in Mežiški dolini v 1. občini (Kočiče) nad l4C0%, v 13 občinah od 1000 do 1400%, v 376 občinah od 500—7000%, v 737 občinah od 100—500%, v 88 običnah đo 100%. V večini občin znaša celotna obremenitev 100 do 500%. VI. Pušenjak. PREVRAT 1918. Prevratne dogodke v Mariboru in tik ob naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju in \ Mežiški dolini bom popisal v posebni knjigi. Pozive za podrobne podatke sem poslal osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem neh o tč vendar koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem ozemlju osvobojevalne akcije ih bi hotel prispevati s kakšnimkoli poročilom iz one dobe, naj mi io naznani, da mu pošljem okrožnico z vprašanji. Prevrat pa je seveda potresel na Slov. Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini tildi mesta in druge podeželske kraje, ki sicer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje, a se je po določnem nastopu našega življa V njih vendar mnogo ižpremenilo nam v dobro. Dasi takim .krajem vsled nedovoljnoga gradiva ne kaže posebej obclodanjati svojega prevratnega dela, bi bilo vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni trud posameznika, ali cele občine. Tudi zadevna poročila po noviiiah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva in še ta zda j že iz spoihinä. V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam tudi to gradivo — seveda ako in koliko ga pravočasno dobim — vplesti V istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društva 'in sploh, vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta: naj pošljejo potrebne podatke na moj naslov v Maribor do 15. aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetje uradov, narodne svete, narodne straže, shode itd. Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svetov. Po vporabi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Poročila naj bodo popolnoma nepristranska in naj jih podpiše več oseb, ako le mogoče take, ki so sodelovale ob prevratu. Dobrodošle mi bodo fotografije, slovenski in nasprotni tisk onega časa, (letaki, lepaki, časopisi), sploh vse, kar je v zvezi z našim osvobojenjem. Imena poročevalcev bom navedel v knjigi med viri. General Maister. Glede davčnih knjižic je stavil poslanec dr. Hohnjec. na finančnega ministra naslednja vprašanja: Davčni obvezane! v Sloveniji in tudi po drugih pokrajinah so že večkrat zahtevali in vztrajno zahtevajo, da se jim da jo davčne knjižice, v katere naj se vnaprej vpiše vrsta davka in tudi potrdilo o vplačanih davčnih svotah. Taka zahteva je upravičena iz razlogov, ker je zavladal po nekaterih krajih velik nered, kar se tiče vplačevanja davkov. Davčnim obvezancem se pošiljajo čeki, na katerih se predpisujejo svote, dostikrat pa ni dostavljena označba, kak davek se iztirjava, koliko se plača davka, kake vrste je in koliko se je že plačalo. Tako davkoplačevalci popolnoma izgubljajo vpogled črez predpisane davčne svote ter so docela izročeni uradnikom na milost in nemilost. Četudi je finančni delegai za Slovenijo na mojo ponovno zahtevo odredil, da morajo davčni uradniki davkoplačevalcem dati na razpolago davčne knjižice ter v njih zabeležiti predpisane in žc vplačane davčne svote, so nekateri uradniki v gotovih slučajih zahteve jjoedinih davčnih obvezanccv to brezobzirno, nekateri celo drzno in odurno odklonili. Zato vprašam ministra financ, ali je voljan odrediti, da se takoj vpeljejo davčne knjižice, v katere se za na prej morajo zapisati davčno odmerjene svote z natančnimi označili davčne vrste, kakor tudi potrdila o vplačanih davčnih svotah. Trgovsko-obrtno zborniški urad na Sušaku. Na podlagi pogajanj, ki so se vršila zadnje dni med gospodarskimi krogi na Sušaku na eni strani in predstavniki irgovsko-obrine zbornice v Senju na drugi strani, se je sklenilo na poslednji konferenci, da se na Spšakit osnuje zbornični urad zagrebške trgovsko-obrtne zbornice. Povodom teh pogajanj je bila poslana ministru za trgovino in industrijo Kojiču brzojavka, v kateri gospodarski krogi Sušaka zahtevajo na podlagi sklenjenega dogovora, da se trgovska zbornica v Senju radi pomanjkanja organizacije združi s trgovsko-obrtniško zbornico v Zagrebu, nakar se * bo ustanovil poseben zbornični urad na Sušaku in v Senju. Za brezposelne v Zagrebu. Vsled velike nezaposel-nosti, ki vlada v Zagrebu, je zagrebško mestnoczastop-stvo na eni zadnjih sej sklenilo,.da se napravijo vsi koraki, da se brezposelnim priskoči na pomoč. V tem srni s lu je olvorjen poseben urad, ki bo vodil evidenco ne- zaposlenih delavcev, tako ročnih kakor tudi duševnih. Dalje bo imel tudi v evidenci vsa privatna podjetja, če se drže predpisov in če so odpustila vse tuje nameščence in jih nadomestila z domačimi. Za svoje nameščence bo zgradila občina stanovanjska poslopja. Mestno pred-stojništvo je sporočilo borzi dela, da stavlja na razpolago dnevno 120 nakaznic, na katere bodo dobivale delavske družine hrano na stroške občine. Po potrebi se bo število teh nakaznic zvišalo. Redukcije in upokojitve časnikov imenujejo v Beogradu «uklanjanje bivših avstrijskih oficira«. «Uklanjanje« pomeni odstranjevanje in to je prava in odkrita beseda za oficirske redukcije, ki res zadenejo samo Slovence in Hrvaté, Srbe pà le tedaj, ce je upokojitev že skrajno potrebna in če ta ali oni že sam zanjo prosi. S tem so postavljeni na laž vsi, ki trdijo, da redukcija nima izrazite protislovenske in protihrvatske tendence. Sedaj se izvajajo redukcije bolj poniklem in ne več v veliki množini naenkrat. Pa tudi počasno clelo je sigurno in v dveh letih gotovo ne ho več nobenega starejšega oficirja Slovenca ali Hrvata v vojski. Poznamo slučaje, da dobijo slovenski oficirji pisma od neznanih srbskih kolegov, ki prosijo zelo uljudno, če gospod tovariš ne bo hotel prepustiti stanovanja, ko so izvedeli iz čisto zanesljive strani, da bo premeščen ali upokojen ter pridejo oni na njegovo mesto. Taka pisma, ki naslovnika zelo presenečijo, se pa tudi uresničijo.. Dve čudni obsodbi. Svoj čas smo pisali na dolgo, kako je orožnik Krušič ustrelil v železniškem vagonu brez vsakega povoda mladega Zlatka Arnold. Preiskava glede tega surovega uboja se je vlekla mesece in mesece in še le te dni je prišlo do razprave v Zagrebu. Državni pravdnih je v svojem govoru povdarjal vse one momente, ki kot beli dan jasno dokazujejo, da je izvršil Krušič zločin javnega nasilja. Preiskava je dokazala, da ni izustil v vagonu nobeden od potnikov klica, ki bi bil žaljiv za kralja in državo in je torej nastopil Krušič z orožjem brez vsakega povoda. Nadalje pa Krušič ne bi smel rabiti strelnega orožja v vagonu niti tedaj ne, ako bi to zahtevala samoobramba. Posebno je še nagla-šal državni pravdnih, da je Krušič rodom iz kraja, kjer nima človeško življenje nobene vrednosti in take surove demente bi se moralo izločiti iz človeške družbe. Državni pravdnik je zahteval za Krušiča smrtno kazen — a slavno sodišče mu je prisodilo radi prekoračenja silobrana 3 mesece ječe. — Na Bledu je zaspal lansko leto pred kraljevim dvorom na straži orožniški kaplar Franc Kosoglav. Ko se je prebudil iz kratkega spanja, je zapazil, da nima na puški bajoneta. Bil je prepričan, da mu je izmaknil bajonet s puške kak predstojnik, ki ga bo naznanil. Iz strahu pred kaznijo je dezertiral v Karlovec, od tamkaj pa v Beograd, kjer je stopil v službo kot natakar. Nečega dne pa ga je srečal slučajno na cesti orožniški narednik, ki ga je spoznal in pustil aretirati. Te dne so Kosoglava sodili v Beogradu in mu prisodili radi dezertacije 9 mesecev ječe. — Žandar Krušič ubije brez najmanjšega povoda mladega bančnega uradnika na divjaški način — javni ob-tožitelj zahteva smrtno kazen — sodišče mu prisodi tri mesece; ubogega zaudarja je prisililo neprostovoljno spanje v dezertacijo in obsodijo ga na 9 mesecev. Ako primerjamo oba opisana slučaja, moramo priznati, da krilati rie samo po Beogradu ampak tudi po Zagrebu prava balkanska justica, ki bo s časoma priromala tudi v Slovenijo. Kake pogodbe sklepa naše zunanje ministrstvo? — Naše zunanje ministrstvo se je med drugim proslavilo tudi s pogodbo, katero je sklenilo z Rumunijo. Po razmejitveni pogodbi z Rumunijo so železniške proge na obmejnem ozemlju razkosane in razsekane. Ena naj važnejših prog, ki veže naš teritorij z rumunskim, je razkosana na petih mestih. Dejstvo bedastega razkosavanja proge je popolnoma onemogočilo obmejnemu, prebivalstvu, da bi izrabljalo progo in so ti ljudje radi obmejnih šikan, potnih listov itd. faktično odrezani od prometa. Par kilometrov mrcvarita na teh rumunsko-jugoslbvanskih železnicah potnika jugoslovanski fina«, car in žandar, po par kilometrih pa zopet rumunska in tako se vrste te balkansko rumunske šikane na celem potovanju, ker skače proga petkrat iz našega na ru-munsko ozemlje in narobe. Sedaj uvidi ministrska gospoda nesmisel sekanja proge, a tedaj pa, ko se je sklepala ta,pogodba, pa niso vprašali za svet nobenega železniškega strokovnjaka, ampak sta celo zadevo obavila sama Pašič ter Ninčič s svojimi direktorji. Plače našega diplomatskega osobja. Nasa država je plačevala dosedaj svoje diplomatsko osobje v evropskih državah z francoskimi franki. Ker pa je frank znatno padel, so diplomatski uradniki v državah z visoko valuto komaj izhajali. Radi tega je sprejel ministrski svet predlog finančnega ministra dr. Stojadinovič da se za naprej plačuje naše diplomatsko osobje v dolarjih. Zveza duševnih delavcev v Sloveniji. Na ustanovnem občnem zboru dne 30. decembra 1923 izvoljeni odbor ZDDSl se je konstituiral na seji dne 18. januarja sledeče: predsednik univ. profesor dr. L. Pitamic, I. podpredsednik drž. pravdnik dr. I. Jančič, II. podpredsednik župnik F. S. Finžgar, blagajnik inž. N ovak, taj-nik dr. M. Picev, odborniki: dr. D. Lončar, ur. I. Maurin, odv. dr. I. Goričan, sod. svet. A. Lajovic, zdrav. dr. I. Pintar, univ. prof. dr. M. Vidmar. Prva naloga, ki si jo je stavila ZDDSl je dati inicijativo, da se ustanovijo slične zveze pri Hrvatih in Srbih predvsem v Zagrebu m Beogradu in da se skupno ž njimi omogoči ustanovitev državne zveze za celo našo kraljevino. Zakaj, šele ta državna zveza more biti včlanjena v internacijonal ni zvezi (Confederation Internationale des Travailleurs Intellectuals), ki ima svoj sedež v Parizu. Da bo mogla ZDDSl izvršiti svojo nalogo je potrebno predvsem, da i združi v sebi vsa društva in vse skupine v Sloveniju čigar člani so duševni delavci. Društva, ki so dosed«| včlanjena v ZDDSl predstavljajo le del onih, ki bo p* svojem značaju vanjo sodala. Naj'bi se ona, ki so še zunaj, zavedala, da metre le močna skupna fronta vseh duševnih delavcev pripomoči do zaželjenega uspeha". — Priglase je nasloviti na Zvezo duševnih delavcev v Sloveniji, Ljubljana, Kongresni trg 7 (pisarna Slov. Matice). Občni zbor Udruženja vojnih invalidov izvršnega odbora v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 2. marca t. !. točno ob S. uri zjutraj v salonu restavracije pri «Levu-na Gosposvetski cesti. Navzoči bodo delegati iz cele Slovenije. Povabljeni so nekateri merodajni činitelji o invalidskih zadevah. Meščanska šola v Žalcu. Pripravljalni odbor m zgradbo meščanske šole, sklical je dne 17. t. m. Žalčams k ponovnemu posvetovanju o zgradbi potrebnih prostorov za meščansko šolo, koja bi se morala sicer ukiniti, ker v sedanjem poslopju osnovne šole ni zadosti učnih sob. Odzvalo se je povoljno število Žalčanov. — Načelnik krajn. šolskega sveta je poročal o položaju iu zahtevi višje šolske oblasti. Gospod župan je orisal dalekosežni pomen te šole za Žalec, kakor za celo Sat. dolino sploh. Povdarjal je, da se moramo vsi, z vso vnemo poprijeti, da zgradimo potrebne prostore in tako ohranimo meščansko šolo našemu trgu. Dasi okoliške občine prav pridno pošiljajo svojo mladino v Žalec, im se zajedajo velike važnosti meščanske šole, vendar kažejo le malo uvidevnosti tam, kjer so gmotne žrtve neizbežno potrebne. Prenapolnjenost celjskih meščanskih šol jim tudi ni neznana, kamor ne bo nihče sprejet od) okoličanov v najbližji bodočnosti. Mala občina si sama ne more naložiti tega bremena potom doklad, koje M preobčutno zadele ziasti manj imovite sloje. Da se oh ra ni Žalcu in okolici ta prva slovenska meščanska-šola i*; predvojne dobe na bivšem Štajerskem, priborjena » največjimi napori in borbami od nam Slovencem skrajno sovražnega nemškega deželnega odbora, so se zborovalci odločili za zbiranje gradbenega sklada v gotovini in materijalu ter poverili to važno zadevo novoizvoljenemu stavbenemu odboru. Sprejela se je soglasno nastopna resolucija: Na sestanku v gostilni Kukec dne 17. februarja 1924 zbrani Žalčani izjavljajo, da bi pomenila ukinitev meščanske šole v Žalcu katastrofe# na kulturnem in gospodarskem polju ne samo trga samega, ampak ludi cele Savinjske doline. V času stare Avstrije z najhujšimi napori priborjena edina slovenska meščanska šola ne sme pod nekakimi pogoji, pasti, osobito, ker naj služi razmahu glavnega vira savinjskega blagostanja — našemu hmeljarstvu. Zaradi tega naprošamo merodajne činitelje, da zastavijo vse svoje moči, da se ta za nas neobhodno potrebni kulturni zavod obdrži in ž njim doseže konečni cilj, imeti duševn» in .praktično izobraženo mladino, bodočnost našo in naših potomcev. Apeliramo na državo, da .tudi ona priskoči temu zavodu na pomoč: kajti čim višja izobrazba, tem več uspeha, tem večja duševna moč Savinjske doline. Mi tukaj zbrani se zavežemo prispevati vsak p© svoji moči k zgradbi in apeliramo na danes navzoče, ds se tej naši akciji pridružijo in z odprtimi rokami podpirajo zgradbo našega prepotrebnega učnega zavoda. Beograjsko «kavalirstvo«. Te dni se je pripeljal iz Beograda v Zagreb na državni kolodvor delegat poštnega ministrstva Danilo Suša. Na kolodvoru ga je čakala njegova ljubica Micika Švalek. Suša je nagovarjal Miciko na potu od kolodvora v mesto, naj bi šla z njim v kino. Micika se je izgovarjali, da ne more, ker nima časa. Gospod delegat je hotel ljubico postrašiti in jo primorati, da mu sledi, potegnil je revolver iz žepa, ga nameril proti dekletu in zavpil: «Marš«! Samokres se je, kakor pravi gospod delegat, radi neprevidnosti sprožil ter zadel ljubico v prsa. Micika se je zgrudila n* tla, občinstvo je poklicalo rešilni oddelek, ki jo je prepeljal v bolnico. Beograjski kavalir je šel na policijo in tamkaj izpovedal, da je ustrelil ljubico nehote iz šale v prsa. A kljub izpovedi so ga pridržali v zaporu, ker bi radi slišali tudi izjavo Micike, če ne bo poprej, ko bi sploh lahko govorila — umrla. Statistika kriminalitete v Beogradu za leto 1923. — Statistika kriminalitete v Beogradu za minulo leto 1923 izgleda takole: popolnoma premišljeno pripravljenih ubojev je bilo 5, poiskusov uboja v 13 slučajih, vlomov 5, detomorov 5, razbojstev 12, ponarejanj denar ja in znamk 3, velikih tatvin 372, manjših 495, posil- j štev 3, teških telesnih poškodb 23, goljufij 31, ostalih in mešanih prestopkov pa 28 slučajev. Beograjski lopov! so po statistiki najbolj udarni tatvini. * Redka starost. V Našicah je umrl 19. t. m. Franj© j Weiss, ki je doživel cela 103 leta. Ves čas svojega življenja je bil zdrav in do zadnjega pri popolni pameti. Dete v dimniku. V Velikem Bečkereku. je policija aretirala osemnajstletno dekle, ki je izvršilo detomor na. uprav strašen način. Ko je porodila nezakonsko dete, ga je odnesla na podstrešje ter ga vrgla v dimnik. — Šele smrad, ki se je iz dimnika širil, je izdal grozen zločin. Srečna Jugoslavija. Menda ni države v Evropi, kjer bi se dalo tako lepo napredovati v državni službi z ponarejenimi spričevali, kakor pri nas. To nam drastično dokazuje slučaj nekega Miliča, ki je v Vojvodini sleparil okrog kot zdravnik, advokat, nato postal državni pravdnik in sedaj živi v Velikem Bečkereku kot finančni svetnik. Študiral je pravo, ker pa šo mu študije bile predolgočasne, si je enostavno ponaredil spričevalo o dokončanih medicinskih študijah ter poslal zdravnik v mestu Žabeij.. Ker pa kot zdravnik ni napravil, posebne kariere, si je ponaredil nova spričevala, ter postal advokat. Pozneje je stopil v državno službo in bil nameščen na sodišču v Novem Sadu. Tu je delal razne goljufije in poneverbe ter izsiljeval od ljudi denar, na potrdila pa je podpisoval svojega šefa sodnika Iliča. Izsiljevanja so prišla na dan, policija je prijela Iliča, kasneje pa se je izkazalo, da je pravi krivec Milič. Bil bi gotovo zaprt in obsojen, da ga ne bi bil rešil državni pravdnik Magaroševič, ki je bii sam zapleten v goljufijo. Pozneje se je ta Milič preselil v Bečkerek, kjer je poslal finančni svetnik. Ker se je poradikalil, mu niso mogli priti do živega z ovadbami in sedaj uživa sadove svojih goljufij. Dva požara v Zemunu. Te dni sp imeli v Zemunu dva velika požara, ki sta povzročila ogromno škodo. — Zgorel je velik zemunski mlin. Ogenj se je pojavil na podstrešju in se je od tamkaj razširil po celem poslopju. Ognjegasci so bili pridno na delu, a požara ni bilo mogoče omejiti, škoda znaša preko 2 milijona dinarjev. V Zemunu je pogorela tudi galanterijska trgovina tvrdke Svelislav Petrovič. Požar je nastal radi nepazljivosti trgovskega pomočnika, ki je vrgel še goreč cigaretni čik med zaveje. Škodo cenijo na 400 tisoč dinarjev. Velikodušen dar. Na iOSli i Kolarič—Gril se je Umetniška akademija mariborskih srednješolcev. Umetniška akademija, Id jo priredi mariborsko srednje šolsko dijaštvo s sodelovanjem dijaškega orkestra v pondeljek zvečer ob 8. uri v Narodnem gledališču, pomeni v delovanju našega dijaštva velik korak naprej. Prvič si upa nase dijaštvo nastopiti pred občinstvom s svojimi lastnimi duševnimi proizvodi, da pokaže sadove svojega izvenšolskega delovanja in zanimanja. — Upamo, da bo tudi naše občinstvo to upoštevalo in se obilno odzvalo našemu povabilu, zlasti, ker je čisti dobiček namenjen Dijaški kuhinji, ki oskrbuje revne dijake z obedi. Prvi del umetniškega večera tvorijo razne koncertne točke, ki jih izvajajo tovariši Klasinc, šijanec in brata Kac, trije tovariši (Kopriva, Krošelj, Ferme) recitirajo svoje originalne pesmi in kol zaključek prvega dela bo izvajal dijaški kvartet najnovejšo kompozicijo mladega komponista Osterca «Kvartet v-A molu«, katero je umetnik nalašč za to izročil dijaškemu orkestru. Drugi del akademije pa tvori uprizoritev originalne tragedije «Nemoč«, delo tovariša Sile, ki bo sam režiral in nastopil v glavni vlogi. Da ne bo nespo-razumljenja, obsojanja ali celo pohujšanja, spregovorim o delu par besedi. Podnaslov delu je «Tragedija mladosti«. — Navadno se misli, da poteka dijaško življenje mirno, brez senzacij, da živi dijak življenje, ki mu ga predpisuje disciplinarni red. Toda ni vedno tako, kakor bi človek sodil. Kljub vsem navedbam zaide dijak često v družbo, ki ga pogubi, zaide v vrtinec, ki ga zgrabi, ne samo za to, ker se vrti, ampak tudi za to, ker so mu ne zna ustavljati, ker nima moči, ker ne pozna življenja, ker ne pozna samega sebe. Kakor z neprozornim, patjčolanoin je zastrlo dijaško življenje, toda za tem zastorom se dogajajo včasih tragedije, ki so često posledica pomanjkanja življenske vzgoje. Z drzno roko (d®sedaj je še malo slovenskih umetnikov obravnavalo dijaško življenje) je tovariš Sila posegel za ta zastor in nam napisal «Tragedijo mladosti« v treh prizorih. Snov je topej vzeta iz dijaškega življenja. Nastopajo trije študenti in njihova gospodinja. Takoj v prvem prizoru spoznamo celo situacijo. Priprosta dijaška soba. Večer. Prvi študent snaži na kovčegu svoje čevlje, drugi se umiva, a tretji, najmlajši sedi ob oknu in gleda nepremično v brezzvezdno noč. Prva dva iahkoživ-ca, ki sta zapila svojo mladost (tudi sedaj se pripravljata, da gresta v gostilno) in zapravila svojo nedolžnost, a tretji sentimentalen, mlad dijak, ki je ravnokar prišel iz nekega zavoda, ki mu je ^ vi jen j e v vsej svoji nagoti nepoznano. Na vse pretege se sedaj trudi mlada gospodinja, da to mlado bitje naveže nase, da se potem lathko ž njim igra, nalik pajku, ki je ujel muho v svoje mreže in se ž njo poigrava za kratek čas, dokler ne poslane njegova žrtev. Gospodinja mu daje nazaj denar od stanarine, ga zagovarja in mu kuha čaj. Toda on pri vsem tem strašno trpi. Kot nedolžen otrok je prišel v k njej na stanovanje. Vedel je samo, da je greh, a poznal ga ni. Ona mu je sedaj pripomogla do tega, da ga je. tudi spoznal. Ob tem spoznanju se mu v trenutku zastidi to življenje, zastidi se mu ona, zastidi se sam sebi. Obljubi sam sebi, da bo močan, cel drugi prizor se bojuje s svojo telesnostjo, moli za zmago, toda vseeno je ona močnejša, ubogi študent se pogrezava vedno globlje v blato, dokler na koncu drugega prizora ne podleže popolnoma, ko objame njo, kot zastopnico nepravega, vabljivega življenja. Blato, v katerega je zabredel, je ostal na njem, v tretjem prizoru ga vidimo, popolnoma obupanega. Spoznal je, da ne more premagati svoje telesnosti in zato sklene v obupu, da si požene kroglo skozi glavo. Ko ga pri tem dobi gospodinja, mu upade pogum, pred njo je brez moči, še igračka še z njo, da jo bo ustrelil, toda ko spozna, da ne more ustreliti ne sebe in ne gospodinje, odloži samokres in se razjoče. Ne more se ubiti in ne živeti. V obupu se uda pijanosti in lahkoživju, hoditi začne pot, ki jo hodita prva dva študenta. — Prava tragedija mladosti, tragedija nedolžnega človeškega bitja. — Apeliramo tudi na naše občinstvo, da se našemu povabilu v obilni meri odzove in pokaže s tem, da ima tudi na predpust, ko vse plese in nori, smisel za moralno in tudi materijei-no podporo dijaštva. Božidar. Predavanje o ognjeniku Vezuvu in mestu Pompeji, ki ga ima danes zvečer ob pol 8. uri v Lekarniški ulici 6 g. monsign. dr. Anion Medved, bo izredno zanimivo j n poučno, zato vabimo še enkrat naše somišljenike, da ne "zamude prilike priti poslušat izvajanja našega priljubljenega predavatelja. nabralo 270 D 25 p za Katoliško omladino v Mariboru, za kar se odbor najprisrčnejše zahvali ter prosi, da se tudi v prihodnje o podobnih, prilikah spominja slavno občinstvo našega društva, ki nujno potrebuje podpor vsled ogromnih stroškov za note in glasbeno orodje. — Društvo prav lepo napreduje po števila ter pridno deluje v vseh odsekih, o čemer se bodete prepričali v nedeljo, ko priredi v Narodnem domu ob pol petih za-■ bavni večer z najrazličnejšim sporedom. Torej vsi prijatelji Katoliške omladine se pravočasno preskrbite vstopnice, ki sc dobijo pri vratarju frančiškanskega samostana ter v nedeljo uri blagajni eno uro pred prireditvijo. Odbor. Konzumarji! Člani I. delavskega konzumnega društva, pridite vsi na skupščino, ki se vrši v nedeljo, dne 2. marca popoldne ob 5. uri v dvorani Lekarniška ulica. Na skupščini bo poročal g. ravnatelj A. Kocmur. Protestno zborovanje. V nedeljo, dne 24. 1. m. se je zbralo na inicijativo Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru, mariborsko delavstvo v Lekarniški ulici G, na protestno zborovanje zoper poslovanje Okrož. urada za zavarovanje delavcev, ki zadnji čas izplačujejo, obolelim ozjr. ponesrečenim delavcem boleznino iz Ljubljane in mora delavstvo na la način čakati na te bore solde po šest dni. Delavstvo je ta režim soglasno obsodilo in enrgično zahtevalo, da se v bodoče boleznina izplačuje članom vsako soboto in to iz blagajne mariborske-poslovalnice okrožnega urada. Soglasno se je sprejela tudi tozadevna resolucija. Shodu je predsedoval tov. Lajh, poročala sta'pa strokovni tajnik Semenič in tov. Poiše. Odbor zdravniškega društva v Mariboru se je na III. rednem občnem zboru dnejtö. februarja konstituiral tako-le: predsednik dr. Franc Jankovič, zdravnik kaznilnice, Maribor, podpredsednik dr. Bergmann Rihard, okrožni zdravnik, Žalec, tajnik dr. Dekleva Dominik, asistent bolnice v Mariboru, blagajnik dr. Marin Vilico, zasebni zdravnik, Maribor, 'knjižničar dr. Černič Mirko, primarij kirurg, Maribor, odborniki: dr. Robič Hugo, primarij dermatolog, Maribor, dr. Tavčar Franc, okrožni zdravnik, Radeče, dr. Ipavic Karel, zasebni zdravnik, Maribor, clr. Drasch Vincenc, železniški zdravnik, Maribor, namestniki: dr. Rajšp Ivan, primarij internist, Celje, dr. Štuhec Bela, okrožni zdravnik, Ptuj, revizorji: dr. Jurečko Ivan, višji okrajni zdravnik, Maribor, dr. Klasinc Anton, okrožni zdravnik, Pragersko. Premeten pek. Dne 13. maja je komisija za. živi jenske potrebščine pri peku Mazarol’iju v Mariboru doznala, da je 85 hlebcev tehtalo manj, kakor je predpisano. Mazzarolli je bil obtožen. Pri razpravi je zavračal krivdo na svojega prvega pomočnika Ravnarja, češ, da je tehtnico obleževal s koščekom testa. Trdil je tudi, da se je njegova žena za to,večkrat jokala. Ker pa je Ravnar kot priča izrekel, da je testo res deva! na tehtnico; toda na povelje gospodarja in da se je pekarica nato jokala, ker se ji je zdel kruh še pretežek in da je on (Ravnar) svojevoljno izstopil iz službe, je sodnik spoznal peka 'krivim, in ga obsodil na 2-4 ur zapora in na 200 dinarjev denarne kazni, oziroma na daljne štiri dni zapora. Hotel Halbvvidl ima na predpustno soboto in torek dne 4. marca t. 1. elitni koncert — do 1. ure zjutraj odprlo. Vsako nedeljo in pratik jutranji in večerni koncert. Opozarjamo ha anonco v listu. Zarja v Pobrežju priredi v nedeljo, dne 2. aprila pustno veselico v gostilni gospe Rojko. Začetek ob 3. uri. Gostje dobrodošli! Pros eta. «Narodno gledališče v Mariboru.« Narod, ki nekaj da na svojo kulturo in njen samosvojstven značaj,, vodi točen račun prav o vseh činiteljih in pojavih, ki tičejo omiko in prosveto. Saj so mnenja, da tvorijo narod pred narodom in medsebojno vpoštevanje predvsem kulturna dela in prizadevanja posjuneznega naroda v vseh oblikah zdanjega pojmovanja kulture. — Gledališča ne značijo najmanjše kulturne postojanke kakšnega naroda; nekateri jih smatrajo celo kakor diplomo za presojanje narodove samosvojstvenosti in mesta med kulturnimi narodi sploh. Zato so visokoobrestno nalo žene vse tiste sile in moči, ki jih posveča narod svojim gledališčem in zdaleka ni prazniherno delo, ki ga opravljajo posamezniki za zgradbo in procvit resničnega narodnega gledališča. — Tačaš imamo Slovenci dvoje narodnih gledališč: dramo in opero v Ljubljani ter drugo v Mariboru. (Gledališče v Celju je nestalno, dasi ga ne podcenjujemo). Vajeni že po tradiciji,, gledamo svoje gledališče predvsem v Ljubljani, dočim tega v. Mariboru še dokaj pozabljamo. Kakor tudi je to čisto razumljivo, moramo vendar računiti z vsem, kar imamo v celoti. Celota, to smo še le: mi Slovenci. — Spričo tolike važnosti narodnega gledališča sploh, posebej pa še tega v Mariboru, ki je obenem slovenska in državna obmejna kulturna postojanka, se je potrudil odbor Prosvetne zveze v Mariboru, da bo posvečala odslej «Straža« kakor Prosvetna zveza sama vso pažnjo in pozornost slovenskemu narodnemu gledališču v Mariboru. Združeni v skupnem slovenskem kolu hočemo. storit ! vse, da bi bilo naše gledališče res «zrcalo in okrajšana kronika stoletja«, kakor pravi Shakespearejev Hamlet o igralcih. Želimo, da ceni naša javnost gledališče s tisto tehtno važnostjo, ki mora biti svojska pravemu narodnemu gledališču. Na drugi strani pa mora biti gledališče res narodno, slovensko. Mi smo individualnost za se, zato hočemo videti na odru svoje ljudi, naše življenje. Odklanjati moramo vsak poizkus, napraviti iz gledališča kaj drugega, ko kar je namen igre, «katere smoter je bii že od nekdaj, je in ostane, da kaže taka» ^ekoč naravi ogledalo, čednosti njene prave znake, grehu resnično podobo, stoletju in čas« njunega bitja obliko.« (Shakespeare, Hamlet), Jošta. Narodno gledališče. Reportoar: Petek, 29. februarja «Öarostrelec« ah. A. Sobota, 1. marca «Mogočni prstan? üb. B. Nedelja, 2. marca ob 17. uri «Janko in Metka« — zadnjič v sezoni. Nedelja, 2. marca ob 20. uri «Pri treh mladenkah« ab. C (kuponi). Pondeljek, 3. marca Dijaška akademija, izv. ab. Torek, 4. marca ob 17. uri « I. u mpa ei j - va ga bun d« — kuponi (zadnjič v sezoni). Ljudski oder v Mariboru. Reden sestanek članstva jo v pondeljek dne 3. marca ob 7. uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici 6. Vsi člani so dolžni priti. Ljudski oder v Mariboru. Zelo važna seja uprave bo v pondeljek dne 3. marca ob 8. uri zvečer'v navadnih prostorih. Vsi člani uprave, točnost! — Predsednik. Ljudski oder v Mariboru. V nedeljo, dne 2. marcu ob pol 8. uri zvečer je v dvorani v Lekarniški ulici G interni družabni večer s pestrim sporedom. Vstop dovoljen samo članom in po njih vpeljanim - gostom. Dr. Vinko Šarabon: Zgodovinske anekdote. (Dalje). Beethoven in Mozart. Slavnega komponista Rossinija (1792—1868) so vprašali v dražbi, koga ima za največjega glasbenika. Nič se ni obotavljal in takoj je rekel: «Beethovena«. Neka dama je rekla: «Mislim, da ste prej enkrat isto rekli o Mozartu.« S poudarkom je Rossini odvrnil: «Gospa, svojega mnenja nisem nikdar spremenil. Beethoven je največj; glasbenik sveta, Mozart je pa glasba sama.« Rossini in Auber. Tudi glasbenika Auberja (1782—1871) že poznamo (Zgod. anekdote, 2. zvezek, str. 176; Posebna stava). Z Rossinijem sta bila velika prijatelja, v Parizu sta bila vedno skupaj. Ko je bil Auber ravnatelj pariškega konservatorija, mu je priporočil Rossini mladega moža za sprejem. Kmalu nato se umetnika srečata. «Za Božjo voljo!« zakliče Auber, «koga ste mi pa priporočili? Saj nima prav nobenega talenta!« Rossini se je izgovarjal: «Ja, če bi bil nadarjen, bi mi ga pa ne bilo treba priporočiti.« Auber na pokopališču. Amaterja imenujemo človeka, ki se peča s kakšno stvarjo samo iz veselja, ker mu tista stvar pač ugaja ali pa je je že tako navajen. Tako je šel Auber za pogrebom velikega umetnika. Ko je odhajal s pokopališča, je rekel prijateljem: «Mislim, da sem bil zadnjič tukaj kot amater.« In res je bil to zadnji njegov prostovoljni obisk na pokopališču. Drugič je prišel že neprostovoljno (ja, nesli so ga in položili so ga v 'grob, 89 let starega. Od obeh strani enak. Komponist Maks Reger (1873—1916) je priredil koncert v Meiningenu na Nemškem. Po koncertu ga je neka princesinja na vso moč hvalila. Rekla je: «Le škoda, da smo mogli med koncertom občudovati Vaš hrbet.« «O, to nič m de, Visokost! Jaz sem namreč tako čudno ustvarjen, da sem od obeh strani enak, od spredaj in od zadaj.« Ime Reger se namreč od zadaj prav tako bere, kakor od spredaj. O Regerju prim. Zgod. anekdote 2. zvezek, str. 71 do 2. Pri tem bi prav posebno opozoril na zadnjih pet vrstic, za zvezdicami. Se mora zelo dobro premisliti, kaj je najmanjša sobica hiše itd., potem šele razumemo izbornost dovtipa. * * * Sicer ne isto, vendar pa nekaj podobnega pripovedujejo o velikem glasbeniku Antonu Brucknerju (1824 do 18%). Ponižen in boječ je potrkal na njegova vrata mlad učenec. Bruckner se je ravno umival in je bil ves slečen. Mladenič je bil v zadregi in jo je hotel hitro popihati: Bruckner mu je pa brž zaklical: «Nikar se tako ne sramujte. Se mora pač vsak kopati. Če Vam tako ne dopa-dem, se bom pa okoli obrnil.« In se je obrni! in umiva! naprej. Uspeh. Uspeh ima listi, ki toliko časa drži, dokler mu dopuščajo moč in — še potem ne izpusti. (Dalje prihodnjič). Izvleček in izkoristite ugodno priliko, kadar greste v C Ije in nakupite si v veletrgovini R STtRMECKI, Celje SUKNA in kamgama za moške, volne za ž> nske obleke platna cefira blaterine in druge manuf k turne robe Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke ter si radi tega ogromno denarja prihranite. Trgovci eBgros cene! Cenik zastonj! izmed številnih prizn&imk pisem, došlih v najnovejšem ča--sii livarni zvonov Inž, J. in H. Bfikl, Maribor. Župni urad gela pri Zagradcu: «Poslani nam -zvon prav dobro vrši svojo službo. Dovolj je ustreženo našemu pričakovanju, jako smo zadovolnji z njim. Da bo imel tako močen glas, niti nismo pričakovali. Zahvaljujemo se Vam najuljudneje, da ste to delo izvršili in sicer za ceno, za katero ste pristali meseca julija 1922, čeprav je pozneje draginja šla kvišku!« Župni urad Bizeljsko: «Krasno pojejo zvonovi, vsa časi Vam in hvala,« Župni tirad Sv. Peter ua Medvedovem selu: «Z zvonovi smo vsi zadovoljni; zvonjenje je harmonično milodoneče, vsi jih radi poslušamo!« Župni urad Slatina, Slavonija: «Poslana nam zvona su vrlo lijepo i dobro izradjena, glas je jasan. S toga mogu mirne duše Vašu ljevaonico svakoj župi preporučati. Sav je narod nad zvonima oduševljen!« Župni urad Petrovarađin: «Nova 4 zvona primili smo u potpunom redu. Narod je vrlo zadovoljan sa izradom novih zvona, ki imajo vrlo lijep vanjski oblik, a slike i natpisi su vrlo precizno in točno izradjeni. No najvišje je obradovao ove župljane vrlo jasan i skladan zvuk, koji se je poput valove vrlo blago -i harmonično ljuljao po zraku i dopirao do duše-i si va ovdašnjih župljana. Osobito a vece, kada su zvona zvonila «Ave Marija«, narod je izišao iz svojih kuča, te je odkrivene glave molio se Bogu i slušao sa uđivljenjem vrlo lijepe, mile i'ugodne glasove novih zvona, koji su se u tiho večernje doba poput mile pjesme razlijegali po ovoj župi i okolici. Stoga Vam budi izrečena najtoplija hvala i od mene i od mojih župljana!« - Ovo možete dati štampati o slovenske novine . . .Ivan Benčevič. 1. r. župnik. Klobuke pepilo čevlje dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate kupite naj-*-ceneje prš Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2, XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX s Za dolge in poste zimske večere kupujte knjig« „Cirilsm kniifnxe" Snssđai izšlo 7 kBiig Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni TiSK&RHA SV. GIR LA V MARIBORU S l/.'x ufif n viničar se takoj sprejme pod ugod- .. . ...... 1 • n imi pogoji. A. Viher, Mari- Zadnji čas je, da kupite knjigo «Babilonska ugankar, j bor. Koroška cesta 53. 384 Dobi se v vseh knjigarnah. Hiša, enonadstropna, z velikim vrtom, hlevom, skladiščem in vsemi udobnostmi na glavni cesti, v neposredni bližini glavnega kolodvora, je na pro-^ daj. Naslov v upravi. .114 3—1 Mala usnjarna (Lederei), pol ure od. Maribora, devet oralov zemljišča, majhen vinograd, sadonosnik, hiša, majhen vinograd, sadonosnik, hiša, spredaj enonadstropna, klet, usnjarna z bazeni, cemetnimi kadmi, vse v dohrem stranju, gospodarsko poslopje s hlevom in prešo, svinjak, se proda ali da / tudi v najem. Se lahko takoj vseli in začne obrato-' vati. Vprašati pri lastniku: Pcrgler, Maribor, Mlinska. ulica 44. 74 0—1 RESTAVRACIJA HALBWIDL — MARIBOR. V sredini mesta ležeča! V soboto, dne 1. marca in torek dne 4. marca t. 1. .JfT E litui koncert 1K . Odprto do 1. ure zjutraj. tkitzevo Bock- in marčno pivo. — Prvovrstna vina! t Srednje cene. -S MEŠČANSKA KUHINJA! Vsako nedeljo in praznik jutranji in večernii koncert pri prosti vstopnini. — — K obilni udeležbi vabita A. Halbwidel in gospa. suhe in namočene, lečo, grah, slive, orehe, najfinejšo banatsko moko, različno špecerijsko blago, garantirano plombirano seme štajerske in lucerne detelje, krmne pese, travno seme vseh vrst cvetiinčno in zeleniadno po najnižjih cenah priporoča X MARIBOR Kdor hoče dobro zobno kremo, naj se prepriča, da je t j le «ITO« ki se povsod dobi. 1 st Dežne ponlave a za vozove in konje, gamaše, na-htbtn ke, potne kovleke «n torbice st geniine jermins s v vseh š rinata i. t. d. priporoča I'M Kravos, Marlbo* Aleksandrova cesta 13 Slomškov trg 6. ssgaaaaeoBsg CUNJE MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM V PRAG! 16.-23 MARCA 1924. Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstnega blaga, ki je razstavljeno v 17 skupinah. Nad 2000 razstavljavcev Izredne potovalne ugodnosti 33 odstot. popusta na čehosiovaških železnicah, veljavno tudi za brzovlake 75 odstot. znižani vizum za potni list Pojasni!« in legitimacije daje Ceftottovaškl kmzuUt Ljubljana, Breg 6. Alo ma Company, d z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 6. ms fr §« t fr fr fr fr fr i Kdor zida ali popravlja hišo, j« « « CZ s* Ö- kupi po najnižji ceni nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, stresne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri IVA.i [ion AŽIJ A, MARIBOR Aleksandrova cesta 42. — Meljska cesta 1. TRGOVINA Z ŽELEZNINO Na- drobno! Na debelo! 3 3 t» a) Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D. b) Za odrasle: Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. češčena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D, Kvišku srca! 15 D. Premišljevanja za celo leto L k K. del, 32 D. Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M. R. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana I. in IL del, 29 in 41 D. Priprava na smrt, 29 D. *'<■ «Š. JSt, Ä4&. ■& & <&■ Jfe L isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni, urednik: Vlado Pušenjak. naše liste. Izdaja konzorcij «Straže.«