LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZ! Glavni urednik Niko Tičar Leto XI. Ljubljana, 22. maja 1961 Odgovorni urednik Stane Čehovin Štev. 9 V vašem pohodu je častno sodelovati V torek, 16. maja je bil pred Narodnim domom miting, na katerem je potfpredsednik Zvezne Ijudske skupščine Franc Leskošek-Luka predal zastavo partizanskemu odredu strojnikov, ki je odšel na sedemdnevni marš po parti-zanskih poteh Bele Krajine in Kozare. Partizanski odred nosi ime narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta. Mitinga so se mimo večjega števila študentov in mladine udeležili tudi generalni sekretar univerze Lojze Piškur, predsednik univerzitetnega sveia Jože Pernuš, član IK CK ZKS Boris Ziherl, sekretar Glavnega odbora SZDL Stane Markič, pred-sednik 0L0 Boris Mikoš in drugi. Tovariš Luka je po krajšem govoru predal zastavo partizdnskemu odredu strojtvkov. Za predano zastavo se je v imenu odreda zahvalil Opara Mirko. Zaradi pomembnosti, objavljamo v celoti govor tovariša Luke in zchvslo člana otlreda Franca Rozmana-Staneta. Tovarišice in tovariši! Letos praznčjemo v osvobo-jeni in socialistični domovini pod vodstvom Zveze komuni-stov Jugoslavije in ustvaritelja lepe naše domovine tovariša Tita 20-letnico tistega, za slo-venski narod tako slavnega in pomembnega dne, ko se je slo-venski narod skoraj golorok uprl največjemu sovražniku vsega človeštva — Hitlerjevim in Mussolinijevim fašističnim hordam. Mi smo lahko ponosni na ta veliki zgodovinski in za slovenski narod odločilni dan, ker je tega dne slovenski na-rod stopil enotno v borbo z ramo ob rami z drugimi jugo-slovanskimi narodi, priprav-Ijen žrtvovati vse, tudi svoje življenje, da bi ohranil svojo svobodo. Zato je prav, da pohvalim zamisel študentov strojne fa-kultete v Ljubljani, ki želijo obiskati najbolj pomembne kraje narodno-osvobodilne voj-n* v Beli krajini in da ob 20-letnici, ko proslavljamo vstajo narodov Jugoslavije, gredo skozi kraje, v katerih so se vršili veliki in težki boji za našo svobodo in da na kraju svojega pohoda na Kozari bratsko stisnejo roko bosan-skim partizanom in da jih po-zdravijo v imenu slovenskih partizanov. Lepo in potrebno je, da naša mlada generacija spoštuje naše svetle tradicije in želi, da osebno spozna kra-je, v katerih so se njihovi so-vrstniki pred 20 leti borili. Hvalevredna je tudi vaša od-ločitev, da imenujete vašo bri-gado po komandantu Glavnega štaba, narodnem heroju Fran-cu Rozmanu-Stanetu. Dovolite mi, da vam podam kratko Stanetovo .biografijo. Rojen je bil 27. marca 1912 v Sp. Pirničah; izueil se je bil za pekovskega pomočnika. Zelo mlad je stopil v delavsko or-ganizacijo in preko nje dobil zvezo z naprednitn delavskim gibanjem in s Komunistično partijo. Udejstvoval se je v raznih delavskih akcijah in v borbah za boljše življenje. Ko je Italija napadla Etio-pijo, se je mladi Stane odlo-feil, da gre v Etiopijo in da se bori proti italijanskim faši-stom. Napravil je enostavno načrt, da se javi kot prosto-voljec v italijansko vojsko in se na fronti preda Etiopijcem. Ta načrt pa mu ni uspel. Ita-lijani ga niso spre.jeli, Ko so fašisti v Španiji začeli državljansko vojno, se je Stane takoj odzval pozivu Komuni-stične partije in šel branit fipansko republiko pred faši-stičnimi hordami generala Franka. Udeleževal se je vseh borb nepretrgoma vse do po-raza vojske španske republike kot borec in komandir. Na predlog vojnih instruktorjev je bil na bojiščih pred Madri-dom, v Kastiliji, Aragoni, An-daluziji, Valenciji in Katalo-niji. Stane se je povzpel od navadnega borca do koman-danta bataljona španske repu-blike. Dobil je čin kapetana in je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. V zadnjih urah španske rc-publike je Stane branil od-stopanje vojske in naroda in njihov prehod čez Pireneje v Francijo. Stane je izkusil težke ure lakote in mučenja v koncen-Iracijskih taboriščih v Franci-ji. Tu se je izražala njegova visoka politična zavest v oču-vanju enotnosti španskih bor-cev. Zaradi tega je bil zaprt v ječi v Lijevu, odkoder je v letu 1941 po kapitulaciji Jugo-slavije bil odveden v Nemčijo na prisilno delo. Od tam jc avgusta 1941 z skupino sloven-skih španskih borcev pobegnil in se vrnil v domovino. Takoj po vrnitvi v Jugoslavijo se je priključil narodno-osvobo-dilni vojski in nadaljeval bor-bo proti fašizmu. Postal je komandant Štajerskega bata-ljona, iz katerega je hitro razvil odred in potem drugo grupo odredov. Z velikimi iz-kušnjami, ki si jih je pridobil v borbab v Španiji, je vodil svoje enote skozi velike borbe blizu Litije v decembru 1941, na Pugledu marca 1942, na Jančah maja 1942, na Muljavi junija 1942. Potem je šel Stane z drugo grupo odredov preko Gorenjske in Slajerske, kjer je bil do leta 1943 komandant štajerske operativne cone.- Tam je bil ranjen. Ko je ozdravel, je bil postavljen za koman-danta Glavnega štaba narodno-osvobodilne vojske in partizan-skih odredov Slovenije. Ko je tovariš Tito imenoval čine za oficirje, je tovariš Stane dobil čin generalmajorja. Septembra 1944 je bil povišan v čin generallajtnanta. Z imenom Franca Rozmana-Staneta so povezani mnogi na-pori in uspehi v ustvarjanju, razvoju in zmagah narodno-osvobodilne vojske Slovenije. Zaradi svojih izrecJnih koman-dantskih sposobnostih si je Stane pridobil veliko zaupanje in popularnost borcev in ofi-cirjev v Sloveniji. 7. novembra 1944 je bil pri preizkušnji angleškega mino-meta težko ranjen. Hitra ope-racija ni pomagala, umrl je še istega dne. Še ko je je dajal do zadnjega diha in-štrukcije svojim enotarn. Tako se je boril in izdihnil koman-dant Glavnega štaba narodno-osvobodilne vojske Slovenije narodni heroj Franc Rozman Stane, po katerem ste vi tova-riši imenovali vaš odred in njegove ime ste zapisali na svoji zastavi, ki jo boste no-sili skozi Belo krajino do Ko-zare v B bili usodni za slovenski narad in za našo svobodo. Sovražnik je komaj okupi-ral našo domovino in se še ni dobro razgledal po njej, ko se je tudi Bela krajina priklju-čila borbi ostalim delom SIo-venije in po njihovem zgledu ustanovila Osvobodilno fronto, ki si je zadala za cilj osvobo-ditev slovenskega naroda iz-pod tujčevesra jarma. Bela krajina je postala sre-dišče svobodne Slovenije, iz nje so vodile poti do vseh na-ših enit in kamor so prihajali partizani in politični aktivisti z vseh koncev slovenskega ozemlja. V Beli krajini so bile velike in ogorčene borbe od 1941. leta do osvoboditve. Kdo bi naštel vse te borbe po Beli krajini! Kdo bi naštel vse odločbe in sklepe, ki so se izvršfli v Beli krajini! Tu je bival in delal Centralni komite Komunistič-ne partije Slovenije, Izvršni odbor Osvobodilne fronte, Glavni štab narodnoosvobodil-ne vojske. Tu je izgubil živ-Ijenje ob težki nesreči tovariš Stane. Pri Glavnem štabu so bile zavezniške vojaške misije. Pri Podzemlju je bilo organi--'rnvio v>;>.5ko letališre. karmr Prvi komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, podpredsednik Zvezne Ijudske skupščine, narodni heroj tovariš FRANC LESKOŠEK - LUKA pregleduje partizanski odred študentov strojništva pred odhodom na Kozaro Foto: Jooo Znidaršič Po slavnostni predaji proletarske zastave je odkoraka! partizan-ski odred študentov-strojnikov na pot po Beli krajini in na Kozaro Vaš odred bo potoval od Ljubljane do Kozare v brat-sko Bosno po s krvjo prepo-jeni sveti zemlji, na kateri so naše enote v narodnoosvobo-dilni vojni napadale in uniče-vale najkrutejše sovražnike slovenskega naroda Hitlerjeve in Mussolinijeve fašistične hor-de. Vi se boste ustavili na več mestih v Beli krajini, na me-stih, kjer so se odvijali voja-umiral, ški in politični dogodki, ki so so prihajala zavezniška Ictala. V Crnomlju je delovalo parti-zansko gledališče, partizanska banka itd. Na Kanižarici je bila javna bolnica. Razen tega pa so bile v Beli krajini razne partizanske obrtne in indu-strijske delavnice, ki so oskr-bovale vojsko in civilno pre-bivalstvo z najpotrebnejšimi izdelki in materialom. V Ka-nižarici je obratoval tudi rud-nik rjavega premoga. Ob kapitulaciji Italije g. sep-tembra 1943. je bila Bela kra-jina del ogromnega slovenske-ga osvobojenega ozemlja, ki je segalo od nemške razmejitvene črte pa do Soče in od Ljub-ljanskega barja pa do Kolpe, kjer se je stikalo z osvobo-jenim ozemljem Hrvatske. 21. oktobra 1943 so sicer nemške čete vdrle v Belo krajino, so jo pa morale 11. novembra 1943 spet zapustiti. Od tedaj je bila Bela krajina dejansko svobodna in je zaživela novo življenje svobodnega ljudstva. V Crnomlju je zasedal 19. in 20. februarja 1944 prvi sloven-ski parlament. Prebivalstvo Bele Krajine pa je več kakor poldrugo leto sprejemalo z od-prtim srcem in radodarnimi mkami borce najrazličnejših brigad, z vso Ijubeznijo skrbelo za ranjence in se živahno ude-leževalo političnega življenja ter bilo z dušo in telesom po-vezano z osvobodilnim bojem in zanj žrtvovalo kri svojih sinov in hčera ter sadove svo-je ne preveč rodovitne zem-Ije. Bela krajina je dala tudi devet narodnih herojev. Raz-umljivo je zato, da je okupa-torju in njegovim domačim po-magačem bila Bela krajina tm v peti. Zato je okupator več-krat poskušal prodreti v Belo krajino. Vsi vdori v Belo krajina so postali za okupatorja porazni. Naše enote so v mnogih bitkah uničevale okupatorjevo vojsko, zadajale težke izgube in zaple-nile ogromno vojnega materia-la in orožja, kar so jim prizna-vali v svojih zaupnih poročilih tudi nemški oficirji. Nemška uradna poročila so tudi pri-/navala, da je vsak poizkus zasedbe Bele krajine vnaprej obsojen na neuspeh, ker so »artizani popolni gospodarji ne samo Bele krajine, ampak tudi cbrobnega ozemlja. Tako je nastal med sovražniki obup in demoralizacija, ki je trajala do njihovega popolnega poloma. Tovarišice in tovariši! Sodelovanje o vašem pohodu je častno. Vi boste obnavljali tradicije in navade partizanov. Vi se boste najbolje oddolžili, če boste gojili enotnost, ki je zrasla iz krvi naših najboljših sinov in hčera in to manifesti-rali na vsakem mestu. Zato mi dovolite, da vam iz-ročim proletarsko zastavo, ki jo ponesite s ponosom skozi vse kraje na vaši poti prek Dolenjske, Bele Krajine na Ko-zaro, da bratsko stisnete roke in pozdravite vse partizane in borce iz Bosne. Naj živi bratstvo in enotnost mana Staneta! Najživi bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije! Naj živi tovariš Tito! Tovariš Luka, tovarisice in tovariši! ^r V imenu partizanskega od-reda Franc Rozman-Stane se vam zahvaljujemo za zaupa-nje, ki ste ga nam izkazali z izročitvijo proletarske zastave, s katero bomo šli skozi parti-zanske kraje, ki so v naši bliž-nji preteklosti bili prizorišče junaških bojev za to, kar da-nes imamo. Srečni smo, da sprejemamo zastavo iz tvojih rok tov. Luka, iz rok prvega komandanta partizanskih odre-dov Slovenije in dolgoletnega revolucionarja, ki je vse svoje življenje posvetil temu, da bo nam lepše. Partizanski marš po slavnih krajih iz naše revo-lucije organizirajo vse strojne fakultete v Jugoslaviji pod ge-slom bratstva in edinstva, pod katerim so naši partizani za časa NOB izvrševali tako he-rojska dejanja. Naši borci so se za našo osvoboditev borili v nečloveških * razmerah proti premočnemu sovražniku in so za zmago revolucije žrtvovali vse, pa tudi svoja življenja. Prav v teh bojih se je izka-zala tudi študentovska mladi-na, saj so iz njenih vrst izšli mnogi partizani in voditelji, ki so dokazali, da so vredni si-novi naše domovine. V naši težki preteklosti so bila na univerzi številna žarišča na-prednih idej, iz katerih se je širil duh revolucionarnosti na vso ostalo študentovsko mla-dino. Ideje, za katere so se navduševali naši predniki, so nam vedno pred očmi, zato se mi skupno z našimi učitelji borimo zato, da na univerzi gradimo socialističnega človeka in intelektualca, ki ni samo ozko usmerjen v svojo stroko, ampak zna pravilno ceniti pri-dobitve naše revohicije in ima širok pogled na vsa politična in družbena dogajanja. Ko sprejemamo proletarsko zastavo, smo prepričani, da bomo na naši poti v Iegendar-ne kraje Slovenije in Bosne še bolj spoznali življenje našega ljudstva in se bomo po vr-nitvi še z večjim navdušenjem borili za ustvaritev idej naše revolucije. SKUPŠČINA ZDRUŽENJA GEODETOV Več samoiniciative V prisotnosti polovice članstva. nekaterih profesorjev in asisten-tov je bila 9. maja lttna skup-ščina Zveze študentov na geo-detskem oddelku AGG fakultete. lz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je največ storija študijska komisija, ki je v sodslo-vanju s profesorji in oddelkovo upravo rešila nekaj problemov izpitnih terminov in pogojnih vpisov. Socialno-ekonomska ko-misija je zadovoljivo delala. a športna komisija bi lahko znatno bolje sodelovala z Zvezo študen-tovskih športnih organizacij na niedfakulti3tnih in univerzahiih tekmovanjih . Ideološko-politično delo je v primeri s prejšnjimi leti zelo napredovalo, vendar še ne zaje-ma zadostnega števila študeriov. Morda js vzrok temu maihno šte-vilo komunistov (100 študentov- K članov ZSJ in 11 članov ZK). — Studentjs tega oddelka ne kažejo zanimanja za tovrstno dejavnost Zveze štuclentov. kar so nekateri dokazali tudi na sami skup"' sai so diskutirali le o pogo^v; 'tu-dija, ekskurzijah, skriptih, — mi- lo rečeno — od odbornikov ZS so terjali le sindikalističnih uslug. — Najboljši dokaz za te njlhove zahteve je to, da niso niti poznall sredstev, s katerimi bi lahko do-segli izdajo pripravljenih skript in bi lahko omogočili z lastno iz-najdljivostjo in delom izvedbo strokovnih ekskurzij. Predstavniki profesorjev so po-kazali le malo informiranosti o vprašanjih, ki so zanimala štu-dente. Vsi njihovi odgovori niso zadovoljili štud?ntov, ki so deiav-ni v Zvezi študentov in bolje Kpremliajo delo oddelčne fakul-tetne uprave. Velik napredek pa so geodeti pokazali pri agitaciji za delovne brigade, saj se je letos prijavilo 10 študentov (lani nobeden), kljub temu, da ima večina študentov (I., II., iil. letnika) enomesečne obvezne terenske vaje. (Splošna ugotovitev pa je, da geodeti vse preveč žive v senci večjega oddelka gradbenikov. S svojim delom v preteklosti pa tu-di niso zbudili večjega zanimanja med ostalimi študenti. M6D STUDENT1 — PAftTIZAHI PARTIZANSKA TEHNIKA ,Jesen se je razbohotila z bo- Sistvom čudovitih btrv v goz-ovih Strmca, vrha med Ka-itivskim in Malim sedlom, ko smo se, kdo ve zakaj, pričcli v njegovem severnem pobočju pripravljati na novo vftliko ta-točišče. Tloris je obsegal po dol-žini 6 metrov, po širi 4, »prizi-dek« dva metra v kvadrat pa je podaljšal sprednjo steno kar na osem metrov. Gradnja tega ob-jekta je bila zasnovana po po-sebnem načinu. Nikjer naj bi ne bilo nobenega žeblja, razen v etrehi. Hajnško je predlagal, da bi izdolbli na pokončnih stebrih žlebove, vanje pa naložili desk« st«; ostalo tramovje bi zvezali še s pomočjo le&enih klinov. Pripravili smo izkop, kolikor ga je bilo treba in ves gradbeni material. Les so otesali trije gluhonemi bratje s Sedovškega, rezan les, tako imenovane »štu-ke«, je zopet dala 2vikartova žaga. Vse je zvozil Lenč, toda tokrat ne s svojimi junci, am-pak z bratovimi voli. Vendar je ta gradnja napredovala zelo po-časi, dokler nas nekatere okoli-ščine niso prisilile, da smo se je lotili drugače kot dotlej. Oktober 1944 je šel h kraju, ko so Nemci koncentrirali prav pod pobočje Pohorja v Dravski dolini močne vojaške, policijske in vermanšaftovske sile. Po Pohorju so po vsej dolžini od Dravograda do Maribora po-brali živino. Menili so, da bodo še pred zimo s tem uničili par-tizane. Povsod je dalj kot teden dni mrgolelo zelencev in rjav-cev. Tehnika je tedaj dobropre-stala hudo preizkušnjo. Na cesti štiri sto metrov pod njo in na cesti nad njo v prav tolikšni razdalji so patruljirali nemški vojaki in policisti. Tehnika je v tej sili in stiski sprejela pod streho del mariborskega okrož-nega političnega aktiva in ne-kaj terencev. Po končani nemški blokadi so bili nekateri naši gostje tako neprevidni, da so po terenu hvalili naše zatočišče in kaj kmalu je vsa srenja vedela, kje smo. Čeprav je bila predana narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar nismo tvegali svojih živ-ljenj, strojev in materiala, pa smo s podvojeno naglico hiteli graditi objekt v Strmcu. Tudi tu se nam je nudila priložnost, da smo uporabili poseben arhi-tektonski prijem. Prednja stena je po vsej dolžini slonela ns. tramu, položenem na pol drugi meter visoke štore smrek, ki smo jih podrli prav s tem name-nom v taki višini. Bodočo teh-niko smo v šali zaradi njene ve-likosti in urejenosti imenovali »Graščino«. Tik pred prvim snegom smo naložili vse svoje imetje na tri voze z volovsko vprego in se dobesedno preselili pod vrh pla-nine, četudi sta za konec de-cembra 1944 dve steni ostali še vedno neizgotovljeni. Tako smo Silvestrovo obhajali na zalede-nelem in zasneženem podu. Pred tem se je nekoliko izme-njalo osebje tehnike. Ni trajalo dolgo, ko se je živ-ljenje in delo v novi tehniki uredilo. Da bi pridobili dovolj delovnega prostora, smo vsa le-žišča spravili pod streho. Tja smo zlezli po lestvi skozi odpr-tino v stropu. Na dolgo mizo vzdolž najdaljše stene smo pri oknih namestili rotarko in ci-klostile. Strojepisec je imel naj- lepše mftsto ob zadnjem oknu. Na sredini je stala ie ena miza, tretja z radioaparatem j« bila v kotu pri stranskem oknu, ki je odpiralo pogled na gozd za »prizidkom*. Ta je bil tolika kat kuhinja. Našli smo še dv* dolž-nosti: L«nč je dan in n6č kuril pripravno Zephir peč, ki smo jo pripeljali od Sedovnika, Matevž Pa nas jft moral zabavati. To nalogo je tudi rad in z uspehom opravljal, kadar je le bil čas zato, kajti dela zl«pa ni 2manj-katlo. Pri tem si je izmišljal vse mogoče norčije. Kadarkoli je kdč> zbolel, ga je zdravil s To-maževo žlindro. Sredi najres-nejš«ga dela je nenadoma pričel oponašati zvoke fanfar, ki so naznanjalft: »Achtung! Aehtung! Sondermeldung! Oberkommande der Wermacht gibt bekannt...« Sledil je govor blaznega Hitler-ja, ki se je vedno končal z ob-ljubo: » — und wir werden alles tun, das auch Sieg einmal unser wird«! Drugič je modroval, kaj so sklenili trije veliki — Tru-man, Churchill in Stalin, ki so se sestali kar pri Vajžarju (tam še itnajo eno od redkih pohor-skih dimnic)... In zopet so pro- Ferdo Fischer, doma iz ^lo-venjefa Gradca, je tik pred di-plomo na ljubljanski slavistiki. Kljnb svojim letom, star je 39 let, se je z veseljem lotil di-plomske naloge o partizanski dramatikl, z veseljem toliko bolj, ker se je NOB sam aktivno udeleiil. Ob izbrnhu vojne je bil v 7. gimnaziji, možnosti za na-daljevanje šolanja ni imel. Po kratki zaposlitvi v Dravogradu, kjer ae je nekako izognil valu aretacij, se je vrnil v domači kraj, kjer se je povezal z akti-visti OF, zbiral material za partizane in jim pomagal na vse načine. Avgusta 1943 je odšel v tretjl Pohorski bataljon, kjer je bil kmala določen za štabnega knrirja, aprila 1944 pa je bil poslan na tehnično delo in bil določen za gradnjo okrožnih ci-klotehnik. Bll je med ustanovi-telji radiotehnike SKOVIK, iz katere se je kasneje razvHa večja okroSna tehnika KAJUH. Avgusta 1944 je ustanovil tehni-ko »Kriitof—Stane Ilc«, kjer je delal do aprila 1945. Do konca vojne je bil vodja nabavnega sektorja za odsek tehnike pri Okrajnem komiteju KPS za Sta-jersko. Po osvoboditvi je bil ne-kaj žasa v službi na OLO Slo-venj Gradec, končno se je pre-selil v Ljnbljano, kjer je poleg službe še študiral. Objavljamo odlomek iz njego-govih spominov na delo v parti-zanski tehniki. dirale čete maršala Rokosovske-ga proti Sftgovč6vi bajti in jo zavzftli v naglem in silnem ju-rišu. Pri takem pripovedovanju se je našemil z vso mogočo ša-fo, «6 oblažil z daljnogledi in Orožjem in ni pozabil niti na staro lečo, ki si jo je zataknil na oko. Kdo bi naštel vse smeš-nbsti in vragolije, ki jih je po-čenjal in koliko prisrčne vedre zabave so pripravljale. Mfedtem pa je zima vse bolj kazala zobe. Največ so zaradi visokega snega in mraza pre-trp«li kurirji. Mnogokrat so ure in ur« gazili sneg po celena do pasu in se vračali iz javke smrt-no utrujeni, ogrnjeni v zalede-nela šotorska krila. In nikdar ni nihče čul vzdiha in nejevoljne besede. Dan za dnem in noč za nočjo so se izmenjavali na tej poti redneje kot najtočnejša ura. Tudi poti k mnogim hribov-skim domačijam so nam preki-njale enolično življenje v pla-ninski samoti. Vsekdar smo se prerojeni vračali od najbolj na-ših družin, potem ko smo bili deležni posebne gostoljubnosti in pomoči. Neustrašni ljudje to in onostran Pohorja so nam je obilo izkazovali. Nesreča tudi nam ni prizane-sla. Iz Sercerjeve brigade je po-begnil 16 letni partizan. Koman-dantu je ukradel angleško brzo-strelko z municijo vred. Toda terenska skupina okrajnega od-bora OF Marenberg ga je ujela in toliko, da ga niso ustrelili kot dezerterja. Prikupen kot je bil, si je izprosil življenje in ostal nekaj časa pri njih pod stražo, kasneje pa jih je sprem-ljal na vseh poteh. Skupina je imela večji bunker v 2vancarje-vem gozdu, morda pet sto met-rov zračne črte pod našo »Gra-ščino«. Po mesecu ali kaj se je naveličal tudi teh partizanov in pobegnil k skrivaču Plosovemu Francuhu. Tudi pri njem ni našel obstanka, pa je odšel v Vuzenico in izdal okrajni bun-ker vermanom. Po trdi borbi z Albom na Tevovnikovem v ja-nuarju 1945 vuzeniški okupator-ski posadki ni nič kaj prijalo napasti izdane partizane- Ker so oklevali, je »pobar« hitel izda-jat v Dravograd. Tu se mu ni zgodilo nič bolje, pa so ga podli naklepi gnali še v Ribnico na Pohorju Policija od tod je okrajni bunker v soboto 2. mar-ca 1945 zjutraj napadla in raz-rušila. Vsi partizani so se rešili, razen gospodarskega referenta Franceta Sevčnika iz Sentvida pri Vuzenici, ki je izkrvavel na bukovniških njivah, potem ko ga je ranjenega do smrti pobil vuzeniški Nemec Hajder. Zvečer smo zvedeli glavne podrobnosti iz tega napada. Za-vračali smo misel, da smo izda-ni tudi mi, saj po našem mne-nju nihče niti slutil ni, kje da smo. Zato smo odklanjali mož-nost, da bo sovražnik napadel tudi nas. Nedeljo in ponedeljek smo preživeli kot običajno v delu. V ponedeljek zvečer se je Hajnško nepričakovano naglo vrnil s terena in povedal, da so policisti in vermani odpeljali strica in Ivana ter nekaj kme-tov in njihovih ljudi. V torek smo ob svitu postavili stražo. ki se je nato izmenjavala do tretje ure popoldan. Tretjo izmeno je tega dne, to je 7. marca 1945 prevzel Lenč, z druge se je vrnil Matevž. Slednji ni dobro sedel, ko je planil v tehniko Lenč in šepnil, da se Nemci raz-vrščajo za napad. Umaknili smo se više v gozd, od koder se nas je nekaj še dvakrat vrnilo v tehniko z namenom, da rešimo vrednejšs slroje. To nam je del-no uspelo. Ker je grozila nevar-nost, da navalijo Nemci tudi z vrha in tako sklenejo obroč krog tehnike, smo se umikali po pobočju Strmca v smeri sever— jug. Detonacije granat so sko-raj naznanjale uničevanje par-tizanskega objekta, kateremu so pripisali pomembnost Nemci sa-mi. Graški časopis »Tagespost« je med novicami objavil na-slednje: »Im Dreieck Windischgraz — Unterdrauburg — Saldenhofen vvurde eine grosse Banditen-hauptdruckerei vollig vernich-tet.« Le o mrtvih so lagali:poro-čali so, da nas je padlo devet. Nekaj dni smo preživeli pri Stali pod Kaštivskim sedlom. Od tod smo vsak dan odhajali na vrh Strmca, kjer smo pri-pravljali novo postojanko okrož-ne ciklotehnike »Krištof—Stane Ilc« Slutili smo bližnji konec vojne, zato smo gradili prepro-steje: razpeli smo veliko sejmno šotorsko krilo, ki smo ga dobili iz doline; stene smo napravili Pred spomenikom v Sežanj smo še zadnjič položili veneo in zapeli žalostinko kar iz smrekovih vej. Zato smo kraj nove tehnike med seboj imenovali »Steljni bunker«. Spo-četka smo delali v težavnih okoliščinah. Neprenehoma si je bilo treba greti od mraza pre-mrle roke, da je bilo mogoče napisati sedaj resda redkejše matrice. Nad pisalnlm strojem in ciklostilom smo razgrinjali odejo, da nam papirja ni zmočil sneg. Tisoči novih radiovestni-kov in pregledov dogodkov, ki so ponovno izhajali, so nas hra-brili, da smo vzdržali vsem težavam navkljub. Upornost nam je krepilo začudenje in odobravanje ljudi na terenu, ki niso mogli verjeti, da n&j uap-rec sovražnika ni prisilil k mol-ku. Pijani od veselja ob končni zmagi in srečni, da smo vsi so-delavci preživeli vojne strahot« in napore, smo se vrnili v svo-bodno dolino. Ferdo Fischer PO PARTIZANSKIH POTEH KRASA Ne pozabite na nas, ko boste doštudirali Studentje koprskega okraja smo bili že na tretjem takem pohodu. Predlanskim v Brkinih, lani v Istri, letos pa po sledovih prve partizanske čete na Primorskem, ki se j« borila tod že v avgustu 1941. leta. — Naš namen ni bil samo obuditj spomine na velike dni NOB. Hoteli smo spoznati ljudi, ki so toliko žrtvovalj v prcteklosti, hoteli pa smo se pogovoriti z njimi tudj o njihovih skrbeh in prizadevanjih, o njihovem boju danes. Začeli smo v Senožečah, Do-lenja vas pa nas je prva go-stoljubno siprejela. Položili smo venec pod spominsiko plo-ščo padlim in opravdli prvo skramno komemoracijo. — Po-tem so nas domačini lepo po-gostili. Komaj smo spregovo-rili nekaj besedi, smo se že moraM posloviti. Pred nami je bila še dolga pot. V Graipi pod Velikim Poljem nas je čakalo prvo preseneče-nje. Padli smo v zasedo; v pravo pravcato pairtizansko za-sedo. Grmelo je z vseh straai. Bili smo iznenadenj in v stra-teško nemogoči poziciji, pa nam ni preostalo drugega, kot da smo se domačim partiza-nom vdald. Pa rd biLo nič hu-dega. Odpeljali so nas do vasd. kjer so nas vaščani dočakali s cvetjem in pozdravi. Potem se je vse skuipaj lepo razžlvelo,. kot da bi bilo s tistimi streli pod vasjo vzpostavljeno pravo partizamsko vzdušje. Ob Škapinovi hiši smo se spomnili narodne herojinje Skapin Mihaele-Drine in vseh njenih domačih, ki so vse žrt. vovali za svobodo. Ostali je prazna domača hdža, hiša — grob. Na Vrabčah je bila naša pr-va preskrbovalna baza. Trdnn in vama kot v času borbe, le partizanskega kotla ni bilo. Popoldne nas je rahlo dra_ žil dež, ki je 6isto po nepo- trebnem zalival za nekaj časa kar dovolj namo6ene kraške travnike in vinograde med njimi. Toda mi smo hiteli na-prej. Razguri,, Sela, Stomaž, Bogo ... Bogo — vasica brez zveze s svetom, potisnjena na rob življenja. Pošta jo doseže le vsakih štirinajsi, dni. Sre-čanje z njenimi ljuidmi bo ostalo msd najlepšimi doživet-ji tistih štirih dni- Dočakali so nae že pred vasjo. Pogovorili smo se z njimi izredno prisrč- tetovo maano, ki je v NOB žrt-vovala svoje štiri otroike. Dva imata spomenik ob ograja do-mačega vrta. Prav tam kjer ju je doletela sovražnikova krogla. — Soiznih oči smo Kantetovi mami stiskali roko. Pohod se je nadaljev.nl. Sproti smo še mobilizirali, se-veda kar po partizansko. Po<-sebno pionirji so se nam radi pridruževali. Na c«sti snio po-tem zaplenild kajnion in se od-peljali na Gorjansko. Tudi tam so nas leipo doča-kali. Pionirji so nam pripraviV prisrčen spored pesmii in reci-tacij. Potem sono še zaplesal-. z našimi partizanskimi kuha-ricami dn za slovo spet vsi skupaj zaipeli. — Povsod nam je zmanjkovalo časa za vse tisto, kar bi jim radi in mo- Kjerkoli smo se ustavili, smo navezali prisrčne stike z domačini no. Priredild so nam. pravo ohcet, ki se je končala s pes-mijo. In peli smo še vse tri dni. Ko simoprihajali v vasi: Bratje le k soncu svobode, a ko smo odhajaiLi: Na juriš ... ali pa Hej,, brigade... S pesmijo smo pnkorakali tudi na SiJjak, kjer sino navezali stike z do-mačini na partizanskem mi-tingu. Drugo jutro smo odšli mimo prvega stalnega partizianskega taborišča v Stari rebri do Bra-nice. Prisrčna sre6anja z do-mač'ni so se nadaljevala. Na-Mli so nam dornačega vina in prijaiteljsko razpoloženje se js stopnjevalo. Spet smo prepe-vali. V Kobolih sino obiskali Kan- rali povedati. Povsod je osta-jala na u©tih zadnja beseda: pridite še, ali pa: še pridemo. Skozi Ivanj grad, kjer je vsaka druga hiša dala svoj-s žrtey, in skozi partizansko vas Sveto smo prispeli v Škrbino. Ob spameniku žrtvam faši^tič-nega terorja se je zbraila z na_ mi menda prav vsa vas. Poleg spomenika so v vasi še štiri druige spominske plošče. Ena je na biši, kjer je bil ujet Pinko Tomažič. Njegove bese-de: »Med milijoni ljudi, ki bo-do morali zgubiti svoja življe-nja, born le eden izmed toli-kih«, morda nikjer tako po-menljivo ne izvene kot prav v Škrbini. Dolga vrsta irnen,, vklesanih v kamen, daje tem besedam odzven. Noč nas je doletela v Kom- nu. Prijazna vas — skoraj me-stece — sredi pomladi. Cvetovi kostanjev pa niso ničesar ve-deli povedati o tistem črnem dnevu, ko je bJl Komen eno samo pogorišče. — Danes se lepo razvija; razvija svojo in-dustrijo in skuša dati boljši kos kruha tudi okoliškim kra. škim vasem. Tudi tam smo imeli 7-večer mdtin,g. Začetno hladnost smo prebili z našo sproščenostjo. Zapeli smo to in ono partizan-sko. recitirali tudi kakšno ve-selo in hudomušno an ^e na-zadnje razgibali v veselem ra-j.anju. Odvil se je lep večer. Drugega dne sino najprej obiskali dolino, kjer sta II. in III. četa Južnoprimorskega od-reda pod vodsitvom Stjenke popolnonia unioili motorizira-no nemško-italijansko koiono. Bitka je trajala skoraj ves dan. Iz navzkrižnega ognja s€ sovražnik ni mogel izviti. V Toanaoeviici pa smo nesli cvetja materi heroja- Stjenke. Liuibeznivo nas je spreleia. Spregovorili smo z njo neka-j toplih besed. pa tudi recitirali in zapeld snio ji. Potcm nas je povatotla na borjač in naliii so natn vina. Zaželeli smo ji še mnogio zdravih let. V Gabrovioi, v Kobjeglavi, v Tupeljčah — vsepovsod sc nam prihajali nasproti isti dobri ljudje, isti gostoljubni Kraševoi. Posebno slovesno pa je bila ob našem prihodu na-pravljena Hruševioa. Vsa v cvetju, vsa v zastavah. — Kaj zato, oe nas je podil deži Kaj zato! Med temi ljudmi je v naša srca sijalo sonce, v nas je prekipevala pomlad. — Mar-sikaj sjno zvedeli o partizanski Hruševici. Pa niti ne bi bilo treba veliko besed; čuitili smo jo. Ob odhodu so nam nasiili še jabolk in pomaranč. Menda kar pol vasi pa je šlo 2 nami do spomenika v Stanjelu. Tudi ta dan smo zaključili z mitingom. Pomagiali so nam odlični štanjelski pevci in pio-nirji. Pozno v n<>či smo se x našimi novimi prijatelji na.po-tli k Tiaslužnemu počitku. Zaključili smo našo pot dru-gi dan v Sežani, radostni, pol-ni doživetij, prepolni novih spoznanj. Ena mi>sel pa se je živo zarila v našo zavest. Bile so to ti&te besede. za ka.tere ne vem, kje so jih prvič iz*. rekli, a vem, da so plavale okrog nas ob sl6ves-a iz vsake cd teh kraškib vasi. Besede: Ne pozabite na nas. ko bostd doštudirali! S. F. POHOD PO PARTIZANSKIH POTEH GORIŠKE SPREJEMALI SO S CVETJEM V klubu goriških Studentov so o tem že dolgo razpravljali. Potem so sestavili odbor za pohod in priprave so se začele. Vršili so se razgovorl med krajevnimi odborl ZB in priprav-ljalnim odbarom. Tako Je bilo vse pripravljeno do tistega dne..• Vaičanl PRBDMEJE so se za nai prihod resno pripravili. Kar ob avtobusu so nas obsuli otroci OEnovne žoie. Učiteljica j« pri-praviia čudovit sprej«m z nago-vorom in cvetjem. Prlsreno nas Je pozdravil še predsednik ZB. Od vseh strani prlhajajo ljudje. Ne-kje spredaj se postavi zastavono-ša in sprevod se pomakn«. Ta-koj zavijemo med borovce, pr*d nami se zabieščl spomcnik. V tej Barnoti je tako svečano, da se je vsak zamaknil v misel v našo pre-teklost. K»i predsravniki so po-loJili venec ob spomenik. Potem zadoni v jasno, svobodno nebo pesem. Veter jo nosi v spomin na one, ki so padli za sveto Btvar, ki ji pravimo domovina. Tiho odhaja sprevod od spome-nika. Zvečer se rapolni dvorana pro-gvetnega društva. Prvi del pro-grama je resen. SuSMELJ, pred-Bednik kluba, govori o namenu našega pohoda, HVALICA reciti-ra doživeto in z občutkom. fant-Je pojo partizanske in narodne pesmi. Potem zaigra »domačl« or-ktster: sami Studentje Narod s« razživi ob polkah in valčkih. za Bmeh poskrbita BERlClC in TAV-CAR. Logično nadaljevanje pe-emi je ples, ki s« zavle&e s« po-zno v noč. Nekateri so prevldni ln gredo počivat, kajti nasl«dnjl dan bo poln težav in hoje. Pre-budi nas klslo vreme. Po zajtrku 8€ nam vaščani še enkrat zahva-ljujejo. Obljubimo jim, da se bo-mo drugo leto spet videli. Vza-memo pot pod noge in čas hitro mineva. Hodimo koder so nekoč ho-dili partizanl: po temačnih gra-pah, zdaj spet po gbzdni eesti. Razlika j« samo v tem. da pre-pevamo na vse grlo. Tudi študent-3« znamo vriskati... S pesmijo vkorakamo v znano partizansko vas LOKVE. Sprej-me nas 70-letnl mladenič. Najsta-rejši partizan, kl ga vsi poznajo po imenu ROMBON. Ves živahen je, vlsok in koščen, prava kmeč-ka grča. Poklonimo se pred dve-ma spomenikoma. Pri zadnjem se zadržimo dalj časa... Na tem mestu je padel narodni heroj IV AN TURSIC-IZ.TOK. Rombon govori in mi posluSamo z dvoj-nim občudovanjem. Poslušamo o hrabrdsti padlega junaka in ob-čudujemo starega partizana. Ta-ko prepri6evalno, globoko in z zanosom ne zna govoriti noben itudent. Preprosti kmet, nosilee najvišjih odlikovanj, ki je bil pred vojno Član organizacije TI-GEOR, j« skromno dejal: »Prešel sem bcrbo in zanjo nisem mnogo dal, on tu (Iztok), ta Je dal zato, da nam j« danes lepo, svoje živ-ljenje ...« Potem se moramo posloviti. Se slikamo se skupaj. Za spomin. Srečno! Kdo Je štel kilometre do cilja? Kako kratki so bili. Iin dež se je vsiil ravno takrat, ko smo bili pod streho. Na TRNO-VEM obedujemo in nekateri so utrujeni. Počasi se na jugozaho-du zjasni in ugl«damo morje. Na-Se in tuje morje. Morje od Devi-na do Gradeža. Dolga. valovita vzpetina, to je Doberdob. Malo bclj na desnl se blešči soča. Trudna in počasna. Proti večeru se kolona r^rnakne proti spome-niku, od koder se nudi čudovii razgled. Dan umira in sonce ns zahodu se krvavo rdeči. Spome-nik se dviga 9 metrov v nebo. Ves je razsvetljen, kot morski svetilnik meče luč proti morju in Furlanijl. Spomin in opomin vsem tistim, ki se jim hoče voj-ne. Zvtier navdušimo publiko v dvorani. Staro in mlado ploska in naš orkester kar naprej igrs domače viže. Tudi mi se vživimo v novo okolje in tako s« nam zde »svetovne« popevke prave ne-omnostl. Toda ie nas jutro prebudi. Iz-vijemo se iz odej, ki pretirano dišijo po naftalinu in uro zatem jo že režemo v dolino Vipave. Vi-soko gori v hribu zobamo prve rdeče Češn.ie. Po nekaj urah hoje navzdol pridemo v SEM.PETE.R. Poskusimo, če je res v Vipavski dolini tako vino, kakor se o njem govorl. Molče pritrdimo in . . . »Na zdravje!« Moramo dalje. Ga-zimo po blatnih poteh, vinogra-dih, preko potokov in gričev. Ne-kateri se med akacijami izgube in kli6emo jih z bolj ali manj človeškimi glasovi. Končno se pred nami pokaže Vipava in ie smo spet v vasi. V DORNBERKU pojužinamo in Se 6 kilometrov hoje pa bomo na cilju. Se vedno zmaguje dobra volja. Tudi dekle-ta se odlično driijo. Ko se nek-do ponudi, da jim pelje z av-tom težke torbe, vse odklonijo prijazno povabilo. Točno ob 16. uri pridemo v BRANIK. Tam nas čaka truma ljudi, med njimi naj-višji politični voditelji v kraju in občini. Take časti si nismo nade-jali. Pred vsemi je govoril Ti-ne Remškar, sekretar OK ZKS Nova Gorlca. Govoril Je o razvo-iu na^e dežele in o nas. Zaželel nam je veselo praznovanje 1. ma-ja »... in ko diplomiramo,« je rekel, »si želimo, da se čimprej vžlvite v službeno okolje ter čim-več prispevate k izgradnji in dvigu naše domovine ...« Spet se je ponovila slika iz Predmeje in Trnovega, ko smo zvečer pripravili kulturno-zabav-ni program, ki je spet navdušil, fteprav ni bil isti. Se dolgo v noč so doneli zvoki seksteta. Nihče ni čutil utruie-nosti ob takem poletu. Sicer je bil že pred vrati 1. maj in pro-slaviti ga je treba. Pohod pa bo ostal kot prijeten spomin na va-si in ljudi, ki so nas tako z od-prtimi rokami sprejeli. LETNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NA PRAVNI FAKULTETI Tokrat plodna in iskrena diskusija Na letni konferenci Zveze teti je podal poročilo o delu komunistov na pravni fakul- vseh osnovnih organizacij (3 študentovskih in profesorske) sekretar začasnega skupnega sekretariata asistent tov. Za-bel. Ugotovil je, da delo čla-nov ni bilo takšno, kot bi pričakovali na tej družbeni fa-kulteti. Za vzroke takega sta-nja je predvsem šteti nedisci-pliniranost članstva, slabo pri-pravljene sestanke, ki so vse preveč obravnavali manj važne administrativne zadeve, zane-marjali pa aktualne družbene ">rableme. Za izboljšanje stanja orga-lizacije je dal začasni sekre-ariat naslednje napotke: or-^anizacijsko in politično okre-piti organizacijo, saj je dose-danje individualno študiranje političnih vprašanj na zelo S pohoda študentov goriškega okraja nizki stopnji. V razpravi so diskutanti ob-sodili nedejavnosti komunistov na fakulteti, saj bi akcije obeh političnih organizacij na fa-kulteti znatno bolje uspele, če bi pri njih sodelovali vsi člani Zveze komunistov (na fakulteti je vključenih 127 članov ZK). Študentje-komunisti se tudi vse preveč izogibajo diskusij o aktualnih družbenih proble-mih z ostalimi študenti, ker te-mu niso dorasli, večinoma se preveč zapirajo v svoj krog. Načeli so tudi odnose med profesorji in študenti. Ugoto-vili so, da je odnos večine profesorjev do študentov pra-vilen, vendar so na obeh stra-neh primeri, kjer bi bilo lahko sožitje boljše. Za izboljšanje bi bilo dobro oživiti aktive komunLstov v svetih letnikov. ki bi znatno laže in hitreje reševali probleme s tega kod-ljivega področja. V imenu univerzitetnega ko-miteja je pozdravil konferen-co tov. docent Poljak, pred-vsem pa plodnost in iskrenost diskusije. Kritiziral pa je ne-dejavnost komunistov zunaj osnovne organizacije, kjer za-vzemajo večkrat ncpravilna ali pa zelo medla stališča. Konferenca je uspela, saj je diskusija načela več vprašanj, 0 katerih študentje doslej niso razpravljali. Sestav novega fa-kultetnega komiteja, ki so ga navzoči izvolili. pa obeta, da bo delo po nakazanih smerni-cah v poročilu in diskusiji v bodoče boljše. my ZŠJ in mednarodno študentovsko sodelovanje V letu 1960 je ZŠJ še nadalje razširita in poglobila sodelovanje, tako da danes sodeluje in ima stike z vsemi nacionalnimi študentovskimi organizacijami iz 96 držav, razen s študentovsko organizacijo LR Kitajske, Albanije in Špnnije. Razširitev sodelovanja se v prvi vrsti nanaša na organizacije Indonezije, Indije, ZAR, Konga, Maroka, Iraka, Ceylona, Paname, Kube, Ekvadorja, Kolumbije, Salvadorja, švice h Avstrije. S temi organizacijami je bilo sodelovanje prej omejeno na občasna srečanja na mednarodnih zborovanjih ali pn na neredno korespondenco. Vzrok tega je bil v tem, ker so te študentovske organizocije z dotočeno rezervo pojmovale sodelovanje z ZŠJ. S številniimi študentovskimi organizacijami, zlasti iz La-timske Amerike, Afrike i;n Azi-je se je sodelovanje poglobilo in preraslo le dopisovanje kot edino obliko ustvarjanja sti-kov. To se kaže tudi v bivanju številnih azijskih, afriških in la-tkiskoaineriških študentovskih zastopnikov pri nas. Več kot 5000 študentov iz 52 držav je bilo pri nas na strokovni pra-ksi, na turističnih im znanstve-nih ekskurzijah, mednarodnih Bemitnarjih, kongresih, konfe-rencah itd. Ob istem času je približno 6 tisoč jugoslovan-skih študentov b\lo v več kot 40 državah in tam sodelovalo oa mednarodnih seminarjdh, kultumih festivalih ali pa se strokovno izpopolnjevalo. K fcntenzivnem in bogatem sode-lovanju ZSJ z nacionalnimi Itudentovskiimi organiizacijami v drugih državah so zlasti pri-pomogli splošni uspehi in poli-tSka naše države, ki vzbujajo Banimanije številnih tujih štu-dentov, zlasti pa je tega de-težna konstruktiivna in neod-pisna politika Jugoslavije za ofcraniitev miru. Študentovske unije v števil-aih državah, razen v sociali-ItJčniih, niso n€posredno tako povezane s politi(cniml stran-kanii tako, da je na študentov-sikem področju nemogoče izva-jati »politifco« tabora, da bi »amild Jugoslavijo. Ko so ki-tajsfci š.tudentovski zastopniki oa, poevetovanju IK MSS v TunLsu grobo napadli ZSJ in nasprotovali podpori medna-rodnega delovanja ZŠJ, so ostali njihovi napadi osam-ljeni. Številna zelo različna vpra-šanja, za katere so se zelo za-nimale študentovske organiza-cije po svetu in potreba po skupni akciji za njihovo reši-tev (reforma in demokratiza-cija univerzitetnega pouka, ekonomski problemi, zdrav-stveno varstvo, vprašanje in-teligence v družbi itd.), so ob-jektivno omogočila ustvaritev zelo razvejanega in vsestran-skega sodelovanja. ki prera-šča le uradne stike in izme-njavo voditeljev. Neodvisnost številnih latin-skoameriških študentovskih or-ganizacij, afriških in nekate-rih evropskih od vpliva obeh mednarodnih študentovskih centrov omogoča uveljavljanje pozitivnih teženj v študentov-skem gibanju sploh. Zanimivo je, da je razdvojenost sve-tovnega študentovskega giba-nja umetne narave in da jo je veliko bolj občutiti v vrhovih obeh mednarodnih organizacij kot pa v odnosih med nacio-nalnimi organizacijami. Prav v tem poloeaju pa so se ZŠJ odprle široke možnosti za so-delovanje. Realistična in konstruktiv-na politika ZŠJ za razvijanje univerzailnega študentovskega sodelovaaija — te ne breme- nijo ideološke in politične pristranosti in dejansko teme-lji na enakopravnosti — je pri-pomogla k afirmaciji ZŠJ v svetu. Na drugi evropski kon-ferenci je več delegacij nagla-silo konstruktivnost politike ZSJ na področju mednarodne-ga sodelovanja. številna stali-šča naše delegacije pa so bila sprejeta. Na IX. konferenci MSK je bila sprejeta resolu-cija o miru, ki jo je izdelala ZŠJ in skupno predložila s študentovskimi unijami Alži-riije, Francije, Konga, Kube in Indije. Na isti konferenci so bile prav tako sprejete reso-lucije ZŠJ o razorožitvi, o po-menu dvostranskega sodelova-nja o posvetovanjih študentov-skih voditeljev in resolucija, ki se nanaša na delovanje COSEC. Na VI. kongresu MSS je bila sprejeta res61ucija 6 po-v menu praktičnega sodelovanja za ustvaritev enotnega študen-tovskega gifoanja, ki jo je \z-delala ZSJ. Zastopniki jugoslo-vanskih študentov so bili iz-voljeni v vodstvo mednarod-nega študentovskega gitoanja za ZN, mednarodne federacije študentov medicine itd. ZSJ je bila zaupanaorganizacijaMed-narodnega študentovskega cen-tra za probleme in reforme v zvezi z višjo izobrazbo itd. V Jugoslaviji je bila konfe-renca Mednarodnega združe-nja študentov tehnike, za le-tošnje leto pa je napovedana konferenca Mednarodnega štu-dentovskega gibanja za ZN. K sodelovanju ZŠJ z nacio-nalnimi unijami drugih držav sta zlasti doprinesla medna-rodni seminar »Univerza da-nes« v Dubrovniku in VI. med-narodno srečnnjo v T.jubljani. Udeležba zastopnikov ZŠJ na vseh pomembnih srečanjih, ki so jih organizirale nacionalne študentovske organizacije in sodelovanje. v mednarodnih or-ganizacijah. je omogočilo, da smo se nadrobneje seznanili z razvojem in stališči številnih nacionalnihi in mednarodnih organizacij. Sodelovanje z ZSJ ni bilo z vrsemi organizacijami enako in-tenzivno, zlasti ne z nekaterimi organizacijami Zah. Afrike. nadalje nekaterimi azijskimi, kot n. pr. Filipini, Singapurom. Malajo. Pakistanom in z orga-nizacijami Brazilije, Mehike. Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Niso pa še izkori-ščene vse možnosti za široko sodelovanje, posebr.o s poli-tičnimi študentovskimi organi-zacijami, zlasti s študenti so-cialifctie ^kandimavskih držav, Avstrije, Belgije, Francije, Italije, Zvezne republike Nem-čije in še nekaterimi drugimi. STUDENTJE IZ AZUE IN AFRIKE Razgovori v klubu »Maccabe« v Zurichu Po fcratkem letu svojega obstoja je postal Jdub Maccabe priljublje-no shajališče študentov iz afriškili in azijskih držav in njihovih švi-carskili kolegov. kl so vpisani na ziiriškl univerzi. Tu se vsak ve6er zbirajo mladi ljudje iz vseh delov sveta. Prl vseb. razlikah med nji-mi imajo vendar več skupnih inte-resov: hočejo se spoznati, izvedeti hočejo, kje so vzroki za razliko -v mišljenju in čustvovanju. — V izmenjavi mišljenj med študenti služijo predvsem predavanja, di-skusije in tovariški sestanki, ki se lih udeležuje od 20 do 50 študentov. Takšni sestanki so enkrat ali dva-krat na teden. Razveseljiva je prava klubska atmosfera: študentje se neprisilje-no obnašajo, razpravljajo —... Kdor ne želi sodelovati v razgo-vorih, lahko bere časopis, igra na-mizni tenis. šah. V posebnih pri-likah se v klubu tudi pleše. Klub Maccabe je bil ustanovljen zato, da bi razvijal stike in tova-riške odnose med tujimi študenti in mladimi Svicarji. Gostje iz Azi-je, Afrike in Južne Amerike so se vedno znova pritoževali, kako težko je priti v resničen človeški kontakt s Svicarji. Najbolje je to povedal neki Afričan, ki je o tr€h letih študija v Ziirichu izjavil, da so bila ta leta najsamotnejša v vsem njegovem življenju. Ob razgovoru s študenti sta neki Afričan in neki Indijec pripovedo-vala o težavah, s katerimi sta se srečala sama in tudi mnogo njunih kolegov ob prihodu v Ziirich. »Prvi vtis po prihodu na glavni železniški postaji ali na letališču je vznemirljiv, vendar ugoden. Vse doživljamo kot turisti, tudi rado-vedni pogledi nas ne motijo. Niti Azijec niti Afričan se ne sramuje barve svoje kože.« Skoraj najtežji problem za štu-dente iz afriških in azijskih držav je iskanje stanovanja. To vpraša-nje dela preglavice tudi švicar-skim študentom, čeprav se ti v domačem okolju hitreje znajdejo. Zdl se, da se ljudje, ki sobe od-dajajo. drže nenapisanega pravila: najlaže in najhitreje dobe sobe švicarski študentje, na drugem me-stu te lestvlce so študentke in štu-dentje iz evropskih držav, čisto na koncu pa Afričani in Azijci. Kadar iščejo sobo, niso redki ptimeri, da hočejo oddajald po-Vlšati običajno ceno. Večina vseh afriških in azijskih fttudentov ima velike težave in ve-lika sreča je, da si sploh najdejo primerno pribežališče. Njihove zahteve so v tem pogledu večje od zahtev švinparikih študentov. Do-Iftačini lahko v semestralnih po-Citnicah, ali ob koncu tedna od-idejo domov, inozemskl študentje. pa živijo večkrat po več let nepre-kinjeno v Ziirichu. Zato potrebu-jejo prostor, kamor se lahko umaknejo iz tujega okolja in ki jim v določenem pomenu lahko nadomestuje domovino. Pri iska-nju stanovanja je vsekakor po-trebno, da spremljajo študente člani švlcarskih organizacij. Do-končna rešitev vseh tovrstnih pro-blemov pa bo šele z izgradnjo študen.tovskih domov. Azijski in afriški študentje pri-hajajo često iz dežel, kjer je v ve-ljavl anglosaški univerzitetni si-stem. Zato pričakujejo, da bodo tudi v Svici sprejetl v neko druž-ho študentov. V rekah slušateljev po hodnikih univerze se čutijo iz-gabljcne, sosed v predavalnici je ravnodušen in zapet. Ce začne s fcem razgovor, sledi naivečkrat še epo razočaranje: švicarski štu-dentje imajo po večini le najos-Aftvnejše rnaje o dogodkih izven Evrope in iz njihovih vprašanj ni težko spoznati, da so njihovi na-aorl zastareli. Nekemu Indijcu so ¦BStavili vpraSanje: »Kaj storiš, Itadar na bombayski ulici naletiš na tigra?- To \T>rašanje je prav piačilno. sai je po splošnih sod-Xg$k znanje švicarskih študentov o pUbleTnih mladih držav strašno slabo in popačeno, saj ima svoie korenine v pravljicah za otroke in pustolovskih romanih in filmlh. Se bolj neverjetno pa je za inozemce, da jim oelo o družbeni ureditvi svoje lastne države ne morejo dati švlcarskl študentje točnih podat-kov. Popolna nezainteresiranost za oolitiko spravljajo v zvezo z eno-stransko koncentracijo na študij in na poznejšo kariero. To stre-muštvo, ki ne pušča nobenega ča-sa za ukvarjanje s problemi dru-gih ljudl, se zdi inozemcem izraz egoizma. Sprejemi prl švicarskih družinah, ki jih pripravi študentovska or-ganlzacija, največkrat ne uspejo. Zgodl se, da hoče kdo storiti kaj v pomoč nerazvitim deželam in po-vabi enega ali več predstavnikov te ali one dežele na kosilo. Mladi Afričani in Azijci pa nočejo biti predstavniki, radi pa bi bili po-vabljeni kot ljudje. To pretirano občutl.iivost še najlaže pripišemo nezaupanju do Svice. Afriški in szijski študentje ne vedo ali jim ho6ejo Svicarji zares pomagati kot pravijo. ali pa počno vse to le iz strahu pred komunizmom in sami pri sebi še vedno spremljajo uso-do barvanih narodov z ravnoduš-nostjo in vzvišenostjo kolonialistov. To je vzrok, da tudi študentje, ki sicer komunizem odločno odkla-njajo. skeptično sprejemajo anti-komunistično propagando. Vsa prijaznost ima le ta cilj, da bi jih pridobili za pomoč v borbi proti komunizmu in ta sum postavlja na kocko uspeh še tako dobro or-ganizirane akcije pomoči. Celo v klubu Maccabe, kjer se o vseh problemih svobodno razpravlja, so se ob vprašanjih pojavlle težave. Studentje ne marajo, da sc jih po-učuje na osnovi lastnih nazorov in osebnih razgovorov in se hočejo sami odTočiti. Stran iz nedavne zgodovine južnovietnamskih študentov Pred 11 leti, 9. januarja 1050 so se v Saigonu — takrat po Fran-cozih okupirani prestolnici Juž-nega Vietnama — dogajale stva-ri, ki so se globoko vtisnile v spomin vsem vietnamskim štu-dentom. Nckako takrat je uporniško gi-banje prtoti kolonialistom do-seglo svoj višek in se raz-širilo po oeli deželi. iStudentje so se v tem boju posebno odli-kovali, za kar so se jim Francozi maščevali in zaprli šole. Prisillli so starše študentov, da so prosili odpuščanja, in ti so slovesno obljubili, da ne bodo več dovo-lili svojim otrokom »udejstvova-nja v politi&nih aktivnostih«. Študente je užalilo suvereno obnašanje kolonialistov. Vrnili so se na ulice, okrog 1000 pa jih je odšlo proti vladni palači. Zahte-vali so, da se nemudoma in brez-pogojno odpro šole, da se dovoli uporaba vietnamskega jezika v šolah, da se takoj spusti vse študente iz zaporov. Enako so zahtevali tudi za vse delavce, uradnike in sploh vse, ki so jih aretirali pod pretvezo, da so pod-pii-ali akciio študentov. Francoski visoki komisar Car-pentier je uftazal 500 vojakom iz tujske legije in policajem, naj obkoliio demonstrante in začno s streljanjem. Surovo so napadli tudi 15—letne otroke. Takrat je bU ustreljen študent Tran Van On. a mnogo ljudi je bilo tef.e ranienih. Prebivalstvo Salgona Je bilo za kratek Cas zmedeno, vendar se je kmalu dvignilo grozljivo in silo-vito ogorčenje ob tem novem na-silju kolonialistov in njihovlh plačancev. Združili so se v trdno, obsežno fronto enotnosti. Demon-stracije so prtkazale vso ljubezen do domovrne in ves prezir do kolomialistov in njihovih prlvr-žencev. 12. januarja se je blizu milijon ijudi udeležilo pogreba mladega Tran Van Ona. 9. januar je cd takrat Dan vietnamskih štu-dentov. Mučenja in aretacije Z Zenevskim mirovnim spora-zumom leta 1954 je bil postavljen Južni Vietnam pred nove težave. Združene države, odločene utrdi-ti svoj vpliv na celotnem ozemlju Indokine, so postavile za pred-sednika svojega privrženca Ngo Ding Diema. Neomejen teror in korupcija, zapostavljanje kulture na račun oboroževanja dežele — to je Diem spremenil v ameriško oporišče — skupaj z amerikanlzi-ranjem ekonomije, vse to je pri-pravljalo Južnemu vietnamu po-poln propad. Zavedni profesorji in študentje, ki so hoteli deželo znova združiti, so bil podvrženi mutenju in aretacijam. Na uni-verzah so se morali študentje bo-riti z nežtevilnimi težavami, saj so bila vsa predavanja v angle-ščini, predavali pa so tuji pro-fesorji. Vsako leto so bili ob času izpitov zapisani neizogibnemu neu.spehu. Ni mlnil niti teden, da ne bi časopisi pisali o študentih. ki so narediH samomor. Diem 1ih je pritlsnil ob zld, njihova edina druga pot je bila vojaška služba. ki pa je bila za V€<čino manj prlvlačna od smrtl. Ker Diemovi politiki ni uspelo zlomiti patriotičnega odpora ljud-stva, saj je v resnici le netil mržnjo proti ameriško—diemovim režimu, so priznali mnogi, celo ameriški opazovalci. Diemov po-Ložaj se je stalno slabšal, tako da se je nazadnje lahko uprl le še na člane svoje družine, ki so zasedli vse vodilne upravne in izvršne pozicije. To se je najbolj pokazalo v državnem uradu v lanskem novembru, ko je skušal Phang Quang Dan, armadni ofi-vir in znani ameriški plačanec, s pomočjo upornih padalskih enot vreči Diema z oblasti. Toda ne Diem, niti noben nje-gov naslednik ne bo mogel zlo-miti junaškega odpora vietnam-skega naroda, niti zadušiti bor-benega duha študentov. Ti še na-dalje zahtevajo miroljubno zdru-žitev dežele, konec neomejenih represalij in aretacij, uveljavi-tev vietnamskega jezika na uni-verzi, otvoritev novih šol, zagoto vitev štipendij in zmanjšanje štu-dljsklh strožkov. Peace Corps - mirovni odredi študentov v ZDA Predlog o Peace Corps — spro-žili so ga v senatu, zanj se tudi ogreva predsednik Kennedy — pomeni uresničitev zamisli, ki ima v ZDA že svojo zgodovino. V 30 letih so začeli ustanavljati posebne mladinske enote, ki so se ukvarjale z različnimi obnav- Konec marca se je na povabilo ameriške štadentovske vilne nerazvite države celoten organzacije zbralo na univerzi v Washingtonu 500 zastopnikov načrt sprejele dokaj hladno. več kot 250 koledžev in povedalo svoje mnenje o zelo pomemb- Vseafriška konferenca v Kairu nem in zanimivem načrtu, ki je dobil ime Peace Corps. Načrt je bila tnnenja, da so PC le obsega naslednje: mladi Američani-študentje in drugi katerib sredstvo za ponovno ekonomsfco koli poklicev, ki se zanimajo za različne življenjske probleme nadvlado ZDA v Afriki. po sretu, naj bi za približno 1 leto odšli v eno izmed številnih Odziv med ameriško miadino nerazvitih dežel, kjer bi pomagali domačinom z nasveti in pa §g vedno narašča Geslo špod-seveda tudi delali. Za svoje delo ne bi prejeli nobene plače budnikov akcije je »Odprimo si z izjemo majhne vsote, ki bi jo dvignili šele po vrnitvi v ZDA. okno v svet«. Predsednik ZDA Pogoj je znanje tujega jezika in pa določena strokovna izobraz- Kennedy je za izvedbo načrta ba. Ti študentje, oz. mladi Amerieani naj bi se popolnoma imenoval 33-članski odbor s pod-vključili v ži\'ljenje kraja, kjer bi bivall. Postali naj bi popol- predsednikom Jpnsonom na če-noma enaki z ljudmi in pozabili na iidobje svojega standar'da lu. Šestava člaiistVa je zelp per doma. sfra, med njimi sta n. pr. član vrhovnega sodišča ZDA Douglas in filmski igralec Harry Bela-fonte. Že konec tega leta naj bi odšlo v različne nerazvite dr-žave od 500 do 1000 članov PC. ljalnimi deli, delali so po go-zdovih itd. Uspeh ni izostal, ker je odziv zaradi ekonomske krize prerasel vsa pričakovanja. Ne-kaj podobnega so ustanovili tudi po vojni. Novi načrt sili iz okvi-rov državnih meja in je, kot pravijo, odsev nove bolj aktivne ameriške politike oz. bolj rea-lističnega gledanja na svetovne probleme, zlasti pa na mlade afriške in azijske države, na ne-razvita območja sploh, katerih vloga in pomen neprestano na-raščata. Ta zamisel ni brez svojega političnega pomena, prav zato se je ob tem vnelo nič koliko prepirov. Republikanci in de-mokrati zastopajo nasprotna sta-lišča, ki se znotraj obeh velikih strank še cepijo. Republikanci so mnenja, naj bi bili Peace Corps nekakšna obrambna ak-cija zoper »prodiranje komu-nizma«. Prva naloga članov naj bi bila dobra priprava na poli-tične diskusije. Rekrutiranje članov pa naj bi bilo zastav-ljeno tako, da dostopa ne bi imeli vsi tisti, ki so iz kakršnih koli razlogov neprimerni za to nalogo, oz. člani naj bodo 100-odstotno ameriškega prepriča-nja. Cela akcija pa naj bi bila nekak križarski pohod z name-nom dezinficirati s komunizmom okuženi nerazviti svet, tako vsaj menijo republikanci. V ZDA je dovolj organizacij, ki so takoj pripravljene pod-preti vsak »boj proti nevarnosti z vzhoda« in že dolgo časa ni noben načrt toliko ogrel ameri-ških državljanov kot ta. Demokrati so zmernejši. Na-sprotujejo veaki politični vsebi-ni Peace Corps, čeprav se ta »zmernost» kaže v mnenju, da se mora tisti, kdor hoče učiti demokracijo, ravnati po njej ta-ko, da bi bili Peace Corps pri-merki prave ameriške demokra-cije. Sindikati in prosvetni de-lavci so tudi povedali svoje mnenje, ki se od prejšnjih dveh ne razlikuje mnogo. Zanimivo, vendar pa neprese-netljivo je to, da je bil odziv največji med študentovsko mla-dino. Konferenca v Washingto-nu je obravnavala praktično in politično stran te akcije. Glavno vprašanje se je glasilo: čeprav smo študentje najbolj zaintere-sirani in željni spoznati tuje de-žele, pa nam manjka strokovno-sti, saj bi domačine lahko učili le angleščine. Kennedyjev svak, ki je bil na-vzoč na konferenci, se je zavzel zato, da naj bi Peace Corps ostali izven političnega dogaja-nja v svetu. Konferenca ga je podprla in sprejela več pripo-ročil za delovanje. S stališčem študentovske kon-ference je docela v skladu mne-nje izraženo na sestanku »Col-ledge Leaders« v Princetonu. Njihovi sklepi bodo imeli pre- cejšen vpliv na dokončno for-miranje Peace Corps. Ti so: 1. PC prostovoljce naj se poš-lje samo v tiste dežele, ki bodo to same predlagale. 2. PC ne smejo biti povezani z organi ameriške varnostne službe in 3. proučiti je treba možnosti za vključitev PC, v kateri koli program pomoči, ki jih dajejo nerazvitim deželam ZN. Za člane P. C. bi pred odho-dom v nerazvite države organi-zirali posebne kratke tečaje. Ta mnenja, kakšni naj bi bili Peace Corps, so nedvomno od-sev na to, kako so ideje o PC sprejele azijske in afriške drža-ve. Prizadevanja nekaterih sil v ZDA, da bi PC enostavno vključili v hladno vojno, so med drugim povzročila, da so šte- Zamisel o PC je vsekakoi ena zelo zanimivih. Preveč b bilo, če bi se spuščali v do< končno oceno, vendar pa naj b< tako ali drugače, mnenju da tc akcija le preveč diši po obnav-Ijanju ameriškega prestiža \ nerazvitih državah, se ne mo-remo ubraniti. Akcija sama j( pokazala, da se mladi Američan zanimajo za politično dogajanj« v svetu. Vprašanje pa je, al: bodo med njimi prevladale na-predne težnje in realistični po-gledi na mlade in nerazvite de-žele, ne v smislu očiščevanj« »komunističnega vpliva«, ampal zavestne in nepristranske po-moči. Drago Zajc 45 DRŽAV NA KONFERENCI V ADIS ABEBI UNESCO in razvoj šolstva v Afriki 40 afriških dežel in pet dru-gih držav Evrope je bilo po-vabljenih k . udeležbi na konferenci o možnostih razvo-ja šolstva v Afriki. Koinferen-ca je v Adis Abebi in bo tra-jala od 15. do 25. maja 1961. Namen tega srečanja, kl ga je sklicala organizacija ZN za šolstvo, znanost in kulturo pod pokroviteljstvom UNESCA in ekonomske komisije ZN za Afriko, je pregled potreb aJiri-ških držav in sestava delovnega programa za naslednje leto glede na te potrebe. Razen delegatov že omenje-nih držav bodo na konferenci še predstavniki Združenih na-rodov, posebnih ustanov in dr_ žav, ki nudijo afriškim drža-vam pomoo. Ob svojem 11. zasedanju no vembra in decembra 1960 v Parizu je dala generalna skup-ščina UNESCA prvo mesto po-speševanju šolstva v Afriki na vseh stopnjah, kar predstavlja važen faktor za ekonomski in socialni na,predek držav, ki so šele nekaj časa neodvisne ali pa to v kratkem bodo. Ni si težko predstavljati af-riških potreb s tega področja, če pomislimo na 127 milijonov ljudi (od tega kakih 25 rrrilijo-nov šoloobveznih otrok), od katerih jih 17 milijonov sploh nima pogojev za obiskovanje šol. Od 8 milijonov priviligira-nih otrok pa jih more le ome-jeno število končati osnovno šolo; V isti poikrajind komaj 260.000 otrok cbiBkuge nižjo srednjo šoJo in nekaj več koit 10.000 jih lahko doseže višjo stopnjo, oz. kakšno tehniško šo-Io. V Afriki je verjetno danes najvišja stopnja nepismenosti na svetu — 80 ali 85 odst, kar je dvakrat več nepismenih kot drugod. Na konferenci UNESCO v Adis Abebi glede razvoja šol-stva v Afriki so navzoči mi-nistri za šolstvo afriških dr-žav. Spremljajo jih visokl funkcionarji, ki so jih v njiho-vih državah zadolžili za izde-lavo načrtov za razvoj šolstva. Imeli bodo priložnost pri-sostvovati razpravain o skup-nih problemih in o možnostih za njihovo rešitev. Načrte za nadaljnje delo bodo izdeiali: s pomočjostrokovnjakov, kibodo prišli iz raznih držav. Dnevnii red konference obsega pred-vsern finansiranje šolstva, zbi-ranje in razvrščanje učiteljev, razpravo o učbenikih, o gra-ditvi šol in o izobraževanju odraslih. UNESCO namerava vložiti za razvoj šolstva v Afriki v le-tu 1961-62 vsoto 11,500.000 do-larjev skupaj z zneski, ki jih podeljuje UNESCO iz special-nih fondov in tehnične pomo-či. USPEL KONCERT Akademski pevski zbor »To-ne Tomšič« je v okviru pro-slav, ki jih prireja v počasti-tev dvajsetletnice revolucije šfaidentovsko kulturno umet-niško društvo »Akademik«, priredil 28. aprila uspel kon-cert. Koncert je bil za zbor še toliko pomembnejši, ker je pcmenil tudi obračun dela petaajstih let obstoja, saj je to štiristcti javni nastop, kar je za amaterski pevski zbor iz-redno in zanimivo obeležje. Ce še upoštevamo znatno fluk- tuacijo članov ler različno umetniško usmerjenost zboro-vadij, kar je zboru v minulih pctnajstih letih večkrat pre-drugačilo karakter, je v dose-ženem uspehu toliko večja vrednost. Spored je obsegal ^kladbe Pavla Sivica, Radovana Gob-ca, Rada Simonitija, Blaža Arniča, Vilka Ukmarja, Aloj-za Srebotnjaka in Hristova iz domače, ter troje del Emilia Soje, Carla Orffa in Zoltana Kodalyja iz svetovne glasbene zakladnice. Koneert je rastel iz motta »Domovina je ena*>, preko Kosovelove Starke za vasjo in Minattijevega Sna, vse v skladu s svečanim na-menoni. Zaključek in vrh kon-certa pa je predstavljala pr-vič v JugosJaviji izvajana kan-tata za zbor in orkester ter recitatorja »Kadinjača« Alek-sandra Obrenoviča. Vokalne skladbe, od katerih smo nekatere slišali že na uvodni prireditvi »Akademi. ka« v Unionski dvorani, kjer pa jim je ambient neprimer-ne dvorane odvzel marsikate- Cestitke ob 15-letnici APZ »Tone Tomšič« (s koncerta v Slo-venski filharmoniji) ro poanfo in se je zlasti v me-ditativnih odlomkih ženskih glasov še jasneje občutila ve-larizirana izgovorjava, so v filharmonični dvorani zadone-Ie sproščeno m polno. Pred polno dvorano je vsak tekst skladbe napovedovalec recitL ral in požel spontane aplavze ter tako od pcsmi do pesmi zmanjševal ofočutek neugodja, ki ga je sprva napravljal s svojim nastopanjem. Zb»r je lepo sledil sugestiv-nemu usmerjanju Lojzeta Le-biča, ki je pokazal svaj talent in velike kvalitete; le pri kan-tafa, ki je bila sicer dovršeno izvajana, se ,je rahlo izgubljal. Pa tudi sicer »Ivadinjača« kompozicijsko ni neoporečna in je recitatorju Andreju Ku-rentu zadala izredno težko nalogo, ostati funkcionalen kljub orkestru, zboru ter trgajoeemu ritmu, s katerim je bil mojstrsiko izražen umik m prcpad užiškega delavskega bataljona. Občinstvo je z dolgotrajnim ploskanjem nagrajevalo vsako izvajano točko m znova klica-lo dirigenta, na oder, višek pa je odoforavanje doseglo, ko so predstavniki najvidnejših slo-venskih amaterskih zborov ob kratki svečanosti proslavili jubiJej zbora, Petnajstletaiici obstoja zbora in dvajsetletnici revolucije se je APZ »Tone Tomšič« dostoj-no oddolžil z uspelim koncer-tom. F. D. Gogoljeva »Ženitev« »Kaj je pravzaprav vsaka izmed njegovih povesti?« se je vprašal nekoč Belinski ob Gogoljevem delu. Odgovor je zgostil v en sam, a natančen stavek: »Smešna komedija je, ki se začne z neumnostmi in konča s solzami, in katera se nazadnje imenuje življenje.« — Taka je tudj »Zenitev«, ki je te dni na repertoarju naše Drame. Ob svoji krstni uprizoritvi 1842. leta je zadela ob skoraj histeričen odpor publike. Kako tudi ne bi! Saj je zadela narav-nost v bistvo puhlosti in zasmra-jenosti sodobnega ruskega živ-Ijenja. Gogolj je tedaj že dal slovo romantiki, ki preveva njegcve prve povesti in z obema noganna stopil v realnost. To realnost je znal zgrabiti v njenem bistvu in 30 naslikati v kar se da živih barvah. 2e prej v »Revizorju«, zdaj v »Zenitvi«, do skrajnosti umetniško prefinjeno v »Mrtvih dušah«, osrednjem svojem delu. Z gledališčem se je ukvarjal že od zgodnje mladosti. Hotel je postati gledališki igralec. Po-stal je eden največjih ruskih komediografov, morda celo naj-večji. Njegovi komediji sta od-kritosrčni in pogumni satiri in gledališko polni umetniški stva-ritvi. Gogoljevo delo je postavljeno V obdobje razkrajanja posestni-ško-tlačanskega gospodarstva, ki je vleklo za seboj tudi razkraja-nje človekove osebnosti. Gog -ljeva moč se kaže ravno v sli-kanju ljudi, ujetih v ta proces, v slikanju najbolj karakteristič-nih tipov svojega časa. In kdo so ti tipi? Ostanki plemstva so, potem uradniki, trgovci; po na-vadi strašno omejeni in neumni. Oglejmo si jih v »Zenitvi«! Prav gotovo je Gogolj stresel. največ srda na Podkoljosina, na ta prototip tako značilne ruske oblomovščine. Aktivni dvorni svetnik je. Aktivni! Ves božji dan pa preždi na divanu s čibukom v ustih in z edino mi-slijo, ki je od starosti že plesni-la v njegovih možganih; to je misel, ali se vendarle ne bi ka-zalo oženiti. Pa se mu ne ljubi niti zganiti. Se ko ga prijatelj naravnost prisili v odločitev, se vda le zaradi ljubega miru. A nazadnje v svetem strahu za svojo lagodnost, za svoje lenob-no ugodje, nevesti zbeži. Kar skozi okno! — Stane Potokar je dal temu Pbdkoljosinu odlično podobo. V kretnji in nastopu je ujel njegovo cunjasto mehkost, neodločnost. Se poudariti jo je znal z mimiko. Posebno posre-čeno pa je inloniral govor in ga v mojstrskih intervalih niansi-ral skozi vse dogajanje. Naj takoj tu omenim še njego-vega slugo Stjepana, ki mu je dal podobo Aleksander Valič. Kljub obrobnosti se mi zdi, da je dal z njim eno svojih najboljših krea-cij. Do potankosti je izdrlal to be-težno starčevsko figuro, clomislil je tako rekoč vsak njen koraJsec, vsak gib. Dokazal je tehtnost na-čela o tako imenovani ansambelski igri, ki mora biti lastna vsakemu zrelemu teatru. A pojdimo dalj€! PotUcoljosin je v «-2enitvi« tip za-se. Druge, uradnika Jajčnico, upo-kojenega ča-stnika Anučkina, po-morščaka Zevakina, trsovca Stari-kova se da karakterizirati z istiml besedami. Majhni so ti Ijudje, pri-tlikavi p-o duhu in obzorju, v svo-ji puhlosti pa, z ozirom na nji-hova hotenja. kar se da smešni. Strašno omejeni so ti »ženini«. En sam vozeljče.k se je zgnetel v njihovih možganih, ena sama majhna, v svoji nepomembnosti že kar smešna skrb se je usidrala v njihovo zaves-t. In okrog te skrbi se motovili vse njihovo »življenj-sko poslanstvo«. Debeluharja Jajčnlco, ki bl z že-nitvljo rad le k svojemu premo-ženju kaj dodal, je upoOobil ne-koliko prcrobustno rrance Pre-setnik. Njegovo koiniOno nasprot-je, drobcenega Anučkina, za kate-rega je najvažnejšc, ali zna neve-sta francosko, pa Janez Rohaček. Kar preprlčljiv oficirski p-etelin-ček se mu je posrečil. Popolnoma neizrazit pa je Starikov Jožeta Zu-pana, kar kljub skrajni obrobnosti vtoge poz-amega gVedalca vendar-1« zmotl. Imeniten pa je pomorščak Zeva-kln, ki ga igra Maks Furijan. 2e kostum in maska (za to sta skrbela Jarčeva in CecJč) sta močno posre-čena. Dobro že na zunaj karaktc-rizirata njegovo povaljanost in za-pitost. Furijan pa je dodal mla-havost in nekakšno koncentrično zvrtinčenost pozc, tako da je fi-gura že na zunaj močno efektna Omejenost, rahla trknjenost in pi janska sentimentalnost, kar j< znal Furijan dobro podčrtati, Hk umetniško zaokrožijo. Potem so tu še ženskl liki. Agat-ja Tihonovna, trgovčeva hči. ne-vesta, lahkoverna in naivna sedem-indvajsctletna dcbeluska, ki ji je edina skrb, latko bi si nasla žc-nina, Svčta išče v kartah. Pomaga pa ji Fekla Ivanovna, ženitna po-sredovalka. Prvi je dala dovolj za-nimivo podobo Mila Kačičeva, dru-gl pa Vida Juvanova. Trden lik v igri je še Arina Pantelcjmonovna, Agatjina tota, predstavnica zdra-vega pridobltniškega trgovske^a stanu. z znano rutino jo podaja Elvira Kraljeva. Zdi se, da je poleg nje še edina zdrarva figura v Igri Kočkarjov, Podkoljosinov prijatelj. Bister je in gibčen. Spretno zna opletati z vsemi po vrsti. Dasi tudl on nima kakih velikth idej in sain ne ve, zakaj počne, kar počne, ima vsaj to dobro lastnost, da J« vztrajen in da živi. In pisateljeva simpatija je z njim. - Igra pa Bert Sotlar neniara nekoliko pre\ihravo in premalo ekonomično. A v celoti vendarle dovolj prepričljivo. Režljo je speljad Igor Pretnar brez kakšnih po«ebnih domislic, če izvzamemo one, ki spominjajo na fllmsko postavltev stvari. Cesto je čutiti, kot da bi prtpravil igral-ce za nastop pred filmsko kamero. (Na primer: prizorček tistlh obra-zov iznad španske stene v prvi sliki, se zdi, da kar kliče po film-skem vellkem planu.) Sicer pa je njegova režija dovolj pregledna. Se sceno Vladimirja Bijavca je treba omeniti, ki je bila zlasti v drugi, tretji in četrti sliki estetsko dognana. Morda bi ji bilo v korist nekoliko več malomeščanske na-šarjenosti, a pogrešali je tudi ni-sm«. Posrečena je domisllca s pro-jekcijo čipkastega prtička čcz vse odrsko ozadje. Posredno je doga-janje to dobro karakteriziralo. Celotna postavitev je kar do-vršeno obdelana, Gogoljevi ko-mični kontrasti dovolj izrazito podčrtani. A solze na koncu popolnoma izostanejo. Zakaj? — Omejenost in puhlost Gogolje-vih tipov prav nič več ne pri-zadene. Vse predaleč so nam že, zato se jim samo še smejimo, brez solz. S smehom na ustih odhajamo iz gledališča, ker Go-golj nas še zna spraviti v smeh, a na njegove tipe pozabljamo. Nazadnje pa se nam rodi mi-sel: Ali ni veliko takih in po-dobnih stvari tudi v našem so-dobnem življenju? Da, jih je! Veliko, in še kako smešnih! Le človeka, umetnika ni, ki bi jih znal zgrabiti in si jih upal po-staviti na svetlo. In vendar je smeh zdravje, smeh je svoboda, smeh more biti še kako močno orožje v boju za čistejšo podobo naše sodobnosti in naše orihod-nosti! — Po našem Gogolju vse kliče, po takem Gogolju, ki bo zrastel iz srede našega življenja in nam zapel pesem za današnjo rabo. Čakamo ga. — Kdo ve, «*-e ga bomo pričakali? S. F. Vinko Vodopivec drugič v Solunu Študentovska zbliievanja in medsebojna spoznavanja priha-jajo v zadnjem času vedno bolj do izraza ne samo pri nas, ampak tudi v drugih deželah. Mladi svet hoče širiti svoje ob-zorje z neposrednim kontak-tom. Knjige in publilcacije ne zadoščajo več za spoznavanje drugih narodov, ampak oprav-lajo to nalogo v veliki meri številna mednarodna srečanja, tekmovanja in festivali. kjer se manifestira nov duh zdravega internacionalizma. Pri takih srečanjih se seznanjajo mladi Ijudje, ki prineso vsak iz svoje dežele tisto, kar imajo najbolj-šega in odnašajo s seboj vse, kar so videli in doživeli. Študentovski kulturni teden - FITIKI EVDOMODA - so-lunskih visokošolcev je potekal v takem duhu medsebojnega sodelovanja. Letos so solunski študentje praznovali petletni-co osnovanja pruega študen-tovskega tedna. zato je bil pro-aram še bolj pester in organi- zacija popolnejša. Mlado izra-elsko' državo sta na tem festi-valu zastopala študentovska ko-šarkarska ekipa in folklorna skupina, Jugoslavijo pa že drugič Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«. Pred tremi leti je zbor koncertiral z velikim uspehom v Solunu, kjer je bil deležen velike po-zornosti, burnega spremljanja in odkrite simpatije do naie države in naše pesmi. Enak ugled si je lani pridobila fol-klorna skupina »France Ma-rolt«. Tudi tokrat so naši gr-šfci kolegi in ostalo občinstuo sprejeli našo pesem z velikim navdušeniem in temperament-nitn priznaniem. Ravno zaradi takšnih srečanj se je zanimanje grških študen-tov za našo domovino zelo po-večalo. Pred tremi leti je le malokdo poznal našo ožjo do-movino. zdaj pa smo srečali mnogo Ijudi, ki so z navduše-njem pripovedovali o Ljublja-ni, Studentovskem naselju. Ti-voliju itd. Koliko načrtov za potovanje v Jugoslavijo se pre-de v njihovih glavah! »Da, pri-5li bomo, v počitnicah bomo obiskali Jugoslavijo!« »Tako govore zdaj. Kar lepo se zdi človeku. ko sliši kako sloven-sko besedo, ki si 30 je bil za-pomnil Grk med cbiskom v Sloveniji, in da živahno deba-tira o filmu »Deveti krog«, ki je doživel v Solunu rekordno Uevilo obiskovalcev! Vse to pa skriva v sebi hote-nje mladih Ijudi vsega sveta: v miru ustvarjati svoje jutriš-nje boljše življenje. bogatiti svoje duševno obzorje in obe-nem intenzivno gojit[ svojo lastno nacionalno kulturo. Zbor »Vinko Vodopivec« je tudi to-krat usvešno opravil svojo na-logo. Bil je posrednik naše glasbene kulture in današnje jugoslovanske stvarnosti. J. H. tttfiot/ri Pot v visoko družbo Filmski prvenec angleškega režiserja Jacka Claytoaa je svojča« požel Iep uspeh: kritika ni skoparila s priznanji niti mlademu reži-serju, niti igralski ekipi. Zanimivo je, da se za film .najdlje nlso mogli ogreti prav v Angliji sami. Dogajanje je postevljeno v pavojni čas. Mladi, ambicioznl urad-nik prMe iz podeželskiga gncztia v vcčie mestno središče, kjer pre-niorejo tudi bogataško četrt z raz^o-.uimi vilami in vsem ugodjem, ki si ga domišljija bančnikov in tovamarjev pač mors zamisliti. Vstop v ta krog izvoljencev je že ud vsega začetka namen novega prišk*a. Hčerka bogalega to-varnarja j»» prva in hkrati edina stop-nica od pisarniškega stola čo Ko;jio:. tcega naslanjača. Edina žrtev, ki jo je moral plačati za svoj uspeh. je bila izguba ljubljene ženske. ZgCKlba sama je nekoliko prsveč otipljivo stereotipna in skon-struirana in prinese pravzaprav bore malo novega, zlasti še, če jo presojamo s stališča, na katerega so se postavili ustvarjalci filma. Osrednja ideja — bogataška družba je od ostalega življenja ločen svet, v katerega se povzpneš sanio z moralniml žrtvami in prisiljen si sprejeti m-oralo te družbe - se v filmu nekako razvodeni in po-plitvi do melodram?. Glavna teža filma bi tako ostala na Ijubezenskl zgodbi med glavnim junakom in priletno, razočarano žensko ter v bolj ali manj d-osled.no prika^anem notranjem junakovem razvoju. Lawrencc Harwey je podal lik odločnega in premočrtnega, pa vendar nekje v bistvu računarskega mladeniča vseskozi prepričljivo, čeprav je nekajkrat zdrsel v šablon«. Vsekakor pa je njegova so-igralka Simone Signoret zaigrala v velikem slogu. Vloga utrujene, razočarane ženske, ki je prisiljena živeti ob razvratnem soprogu in se vedno znova zaman trga iz meščanskega blata, je nudila igralkl priliko za ustvarjalno Liredno bogato in umetniško dognano igro. Nedvomno je prav njena igra nemalo pripomogla filmu do uspeha. (ab) Cowboy Amcriški režiser Delmer Davis je že z naslorwtn nakazal, da Je njegov film tendenčen, čeprav natn zlasti ime nosilca glavne vloge (Glenn Ford) obeta samo po vseh priznanih receptih zvarjeno caw-bojko. Ta tendenca je skozi ves film jasna: pokazati življenje cow boyev (sedaj bi res lahko zapisali kai1 - kravarjev:) brez tistega raz-vpitega, fantazijsko rožnatega stekla na holly\vo dvakrat zamudil. Hitela sta. Sonce se je dvignilo -ie vi~ -nko in rosa va drevpsih, ztrehnh, listju in 'ravi se je hitro sušila Po ulici so stopale fenske razku&tranih las Plašče so 8i na hitrico ogmUe preko domačih halj in v ro-kah so nosile steklenice, lonce in vrče za mleko. Henjek je rekel: — Pridi zvečer k nam. Fanfan bo pn. nesel električni gramojon. Tudi Snops bonvo imeli. — Danes zvečer ne morem — je rskel fant. — Danes zvečer nimam časa. — A boš pri Basjkt? — Kaj te briga. — Ah, ti moj liubl bog! — je s&n}avo rekel Henjek. — Kakšna Ijubezniva punca je to. Ah, ti moj Ijubi bog, kako zelo sem jo imel rad! Vedno mi je govorila.- »DiŠtt po mleku kot mlada mucka.* — Lažeš, svinja! — Ko bi le imel to srečo! Saj veš, da se nikoli ne šalim. Pravila mi je, da sem podoben malemu kodrastemu psičku. Nikar se ne iri: onn je že dal} časa kurba kot smo mi bnrabe. Ah, ti moj Ijubi bog, kako zelo gem jo imel rad! Ona pa me je zapustila — M ti mogla praviti tega. — Ni mogla? — Ni mogla. Pa zakaj vprašaš? — Počakaj malo. Vstavila sta se pred neko hišo. Henjek je zavpil: — Malitvovskl, pridi hitrol Prišel je Malinovski. To je bil fant. ppln podjetnosti in privlačnosti. Skoraj nep&trebno je še pristaviti, da je kot vsi fantje nosil frizuro & la Fanfan, ker pa je tyiel od vseh naflepšo, je bil njemu dode-tjhžn ta častni priimek. — Fanfan — je rekel Henjek. — Daj povej mu, kaj ti je pravila Basjka ta- ..., ko je delala norca iz tebe, —• Pozno je — je rekel Fanfan. — Rekli so mi, če še enkrat zamudim, bom imel težave. Človek gre prepozno v posteljo in tako pride do vseh teh reči. Basjka je po-štena punca, Henjek. Ne dovolim, da L>i kdorkoli o njej grdo govoril. Henjek se je razjezil. — Saj ne gre zato — je rekel in težko dihal. Stopali so hitro, on pa je imel rutj-krajše noge. — Kaj jaz hočem, naj o njej grdo govoriš? Saj sem jo jaz gotovo imel bolj rad kot ti, Fanfan. Saj tudi veS, zakaj me je zapustila. Ampak vedno mx je pra-vila take lepe stvari. Fanfan se je počehljal po glavi in re-kel: — Ti si moj mali, medeni medvedek. — Kaj pa o psičku? — Tudi o psičku je bilo nekaj — je rekel Fanfan. — Pravila mi je, da dišim kot psiček. — Obrnil se je k fantu: — Ti, daj pridi zvečer k Henjeku. Sunil bom svaku električni gramofon. — Ne morem — je tiho rekel fant. — Danes zvečer nimam Časa. — Tam gre gospod Cenjek — je rekel Fanjan in poklical: — Gospod Cenjefc, po-čakajte no malo! Gospod Cenjek, ki je stopal pred njimi, se je ustavil. JVa obrazu je imel očitnega mačka, oči vse krvave. — Zdravo — je rekel in se s prstom do-taknil ščitka kape. — Zdravo. — Zdravo. ~ Oh, ti moj boflf — je z zamolklim gla,8om rekel gospod Cenjek. — Kako strašno me peče. Ko bil le mogel kje fcu-piti fcajj piva. — Pozno je. Se tako bomo viseli na tramvafu. V tem času je strašna gneča — je rekel fant. Cospod Cenjek ga )e pogledai z okrva vlienimi očmi in ga sočutno vprašal: — Kaj je s tabo, prijatelj? R.oman v treh poglavjih? — Dajte mi mir — je rekel fant. — Zadnje čase je postal nekam čuden — je rekel gospod Cenjek z mučeniškim izrazom na obrazu; maček ga je strahovito mučil. Rekel je: — MoraS poriniti kakčno fino punco. Takoj bo bolje. — Tako je — }e rehel Fanfan in plju-nil. — Saj ima fino punco — je rekel He-njek. — Poznate njegovo pu&iko, gospod Cenjek? — Kdtero? Jezus Kristus, kako sem ie-jen! — Tisto z vogala. — Basjko? — Tako je. — Se vprašaš! — je rekel gospod Cenjek in njegov namrgodeni obraz se je za tre-nutek razvedril. — Bog naj tl da toliko zdravja, kolikor sem ga jaz na njej izgubil. Saj to je najlepša jmnčka na Marimontu. Gakaj no malo... Kako mi }e govorlla? ... Jezus Kristus, crknil bom od žeje! — Mleko, gospod Cenjek! Najboljše je mleko, če se ga človek naire — je rekel Fanfan. — Pojdi k vsem hudičem — fe hropel gospod Cenjek in se spet nakremžil, kot bi izpll po&irek kisa. — Pa prav mleko. V«e te punce nekaj govorijo. Ko sem bil v va. ših letih, »em pravkar začel jahati punce. Takrat mi je vsaka govorila, da sem njen drugi. Pravljice. Prvi pa je vedno bil nek partizan, ki je bil ubit v gozdu. Le-to kasneje, ko je bilo s partizanščino ko-nec, so govorile, da ta partizan sedi v luk. nji ali pa da so opravili z njim UB-jevci Pravljice. »Ko sem bila mlada, sem spo-znala vojaka, ki je vsak dan gledal smrti v oči, jaz pa sem mu hotela darovatl malce sreče. Slutila sem, da bo padel ..« in tako dalje. Pravljice. Krasne zgodbe. Mnogo ta. kih sem že slišal v življenju. Nekaj časa je vsaka imela svojega poročnlka Bogdana v ilegalnem gibanju AK. Ta ga seveda ni imela, ker je premlada. Ampak pripove-dovala mi je take sladke laži, da sem iokal med jahanjem; pijanec sem in imam meh-ko srce. Pravljice, zgodbice, punčike. — Ne gre za to — ;ICIJO PRIREJANJA STUDEJNTTOVSKIH GLAS-BENTH FESTTVALOV SO LETOS NADALJEVALI PRIREDITELJl JN ORGANIZATORJI — ŠTUDENTJE IZ AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI. OB SODELOVANJU SLUŠATELJEV IZ SARAJEVA, ZAGREBA IN BEOGRADA — UPAJMO, DA SE BO TEM PRIHODN-NJIC PKIDRUZILA TUDI BODOCA AKADEMIJA IZ SKOPLJA -8B JE V DNEH OiD 9. DO 11. MAJA ZVRSTTLO VEC PKIREDITEV; DVA VECEKA KOMORNIH SKLADB, KONCERT SKLADB STUDEN-TOV KOMPOZICLJE, SEMFONlCNI KONCERT IN SESTANEK MLAD-IH MTJZnCOI/OGOV. Festival je otvoril pakrovitelj festivala Josip Vidinar, predsed-niii Slovenske akadtmije znano-sti in umetBOsti. Izrazil je zau-panje do naše glasbene reprocluk-Oije, in ji po uspehib doma in na tujem, dal prednost pred ostali-mi umetniškimi panogami. Temu je taUoj sledil prvi koncertni ve-čer. Izmed Sarajevčanov smo sli-iali Vince Conka tn Višnjo Zeklč V tretji Beethovnovl sonati za če-lo in klavir. ^agrebčani so bili zastopani s bornistora Millvojem Čvoriščecem in pianistko Valeri-jo iMezdjič (Danzi, Sonate con-certante) in ubranim triom; Ves-na Rjterman, Branko Mlakar in Arleta AmbrožjS z izvedbo Loeil-letove Sonate za flavto, oboo in klavir. Izmed Beograjčanov iu ostalib aastopajoCih je zapusiil morda najboljši vtls pianist Niko-la Rackov z izvedbo Šostakovlče-vib preludijev in Tajčevičevih Balkanskib plcsov. SliSall smo še tenorista Blagoja Nikolovskc^a in izdelano izvedbo zadnje Beet-hovnove sonate s pianistko Vero Miletič. Beograjčanom po kvali-teti vsaj enakovredni so blli Ljub-ljanCani. Violinistka Darinka Arlif ie Izvedla Skerjančev Intermezzo romantique, barfistka Stefica 2u-žek je vldno izstopala x lzvcdbo Luppijevega Preludija ln bou-r6eja in Tourirlce Jaz»—band Cellst Alojz Mordej s Skerjanče-vlm Caprlcciom, klarinetist Aloj? Zupan z Widorjevo Introdukriio ln rondojem ob spremljavi Nade Ver!>lf—Oman in vlolinlstka Olga Skalar in pianist Andrej Jarc ?. virtuozno izvedbo Ravelove Tziga-ne, so povsem potrdili kvaiiteto ljubljansklh Studentov. — V tem veliko preobloženem, a uspelem sporedu, smo razen nekaj Izjent iz Ljubljane In Beograda, žal pogreSali sodobnejše stilne ustne-rltve in lmen domafih skladate-Ijev. Tsfeea dnei popoldn« Je bil v Lajevčevi dvorani na Akademljl za slasbo sestanek mladih muzl-kologov. Predpisana tema retera-tov Je b!la »stilna nsmerjenost Stndpntov kontpozicije«, ki pa je Je zaradl ve? all mani ncoprat/if-liivih razloeov omeiila na <5vp deli: izčrpno ?tudilo Marlje Koren o beograjskib miadfh skladateljlh —Studentih (z mag-netofonsktmi prlmerl) in solo§nej§e podan «e-stavek Ivana Klemencfča \t Ljub-IJane. Ista avtorlca Je v Cetrtek prebrala svoj p seminarsko delo »Schumann, Musorgskl, Debussy ln deca« in z njlm llustrirala na-Cln dela na beograjskem muziko-loškem oddelku. — Nemalo kriv-do za to, da ni prlšlo do napo-vedane debat? v iveil t razptsa-no temo, rre prlplsatl nepravllne-mu odnosu premnogih študentor, posebej Se iz odseka za kompoz!-djo. Sreda popoldne je bila na-menjena koncertu skladb štu-dentov kompozicije. Avtorji, ka-terib stilni razpon sega od ro-mantičnih vplivov do sodobnib iskanj, so pokazali dobršno mero znanja in prav tako invencije; kljub mladosti so se nekateri do-kopali že do zrelega izraza, kar nas navdaja z zaupanjem v bo-dočnost. _ Iz Sarajeva je sode-lovala Nada Ludvig s Sonatino za klavir. 7.tuzreh pa ip pfs^Jnl /a- niča Tri samospeve in Uva stav-ka za rog in klavir; koncert je zaključilo izrazno tebtna in od predvajanih del najizrazitejša So-nata za klarinet in klavir Loj-zeta Lebiča. Drugi koncertni večer prav tako ni prinesel v programski izbiri veliko novega. Nivo izvedb je biJ na sorazraerno visokem povpreč-ju, vidna je bila dokajšnja Ize-naCenost nastopajofih. Sara-jevčani — pianistka Jasenka Je-lovič, violinist David Kambi, po-zavnlst Stefan BrCič in pianistka Ranka Cecič, so pokazali solidno tehniCno znanje in z njim v skla-du muzikalni izraz. Izmed Za-grebCanov je takoj ugajal odličnJ baslst Franjo Petrušac; sledili sta še pianistki Ksenija Kos «n Arle-ta Ambro*16. Od BeograjCanov Je nnstopil tenorist Tomlslav Reno. LJubljansko Akademi/o so s po-dobnlm uspebom kc« prvl večer predstavill; pianlstka Ziva Mlha-116, harflstka Lučka Kuret in kvalitetni pihalni kvintet: PogaC-nik, Bregar, Zupan, Rupar in fprtot. Zadnjl večer Je bil na sporedu nimfonii!ni koncert. Ob sodeio-¦ '»nju orkestra Akademije ra glasbo, Ri je bil kot celota ined najboljšitni nastopajočimi, Cetudi jii pokazal svojih vrhunskih zmožnosti, so se predstaviii soli-sti in dirigenti treh mtst. Zagreb-ški dirigent Anton Petrušič z \\ ebrovo uverturo Oberon in spremljavo Marcelovega .Kon-certa za oboo in godalni orkester, ki ga je muzikalno in s prese-netljivo Iepim tonom podal oboisi Drago Golob. Bnograd Je pred-stavil dirigent IJobiša Lazarevif z zanosno Izvedeno uverturo Egmont in sprcmljavo v Beethov-liovem koncertu z violinistom Sto-janom Grbičem. Slovenci smo biH zastopanl s pianistko Tanjo Slrukljevo In dirigentom Borisom Svaro, ki sta dostojno predstavila tretji Beethovnov koncert. — Za-nosno muziciranje. ki se n! ome-jilo samo na crk^stpr, jp !z5a-revalo temperament nf>s«npaioPih in, četudi ne povsrm brezhlbno, vzbujalo pri poslušald!i nap*>te zjvnimanje in bopato doMvMaiil«>. Tako se .1e iztekel leto^nM ljwb-lianski študentovski festivnl. Nn-dil nam je zantmiv vpogled v de-lo štirlh jugoslovanskih glasbonih akademlj. Pokazal Jp zc!o s^lfflTio raven nastonajočfh In prav viso^" dosežke. Nenadomestljlva aila dost, ki je dibala iz vseb priredi tev, je dala tisti specifični peoat ki ga ne premore še tako dobei starejšl ansimbel ali koncertant. Klub temu, da smo lahko za dovoljni z uspehom prirediteljev se ne smemo slepiti z dejstvom da zahteva organizacija takeg,-festivala več skrbnosti In odgo-vornostj večjega števila Ijubljan-skib študentov glasbe. Tudi na^ stalna koncertna publika, poseb-no pa še študentje, kažejo s pre-cejšnjo nezainteresiranostjo in nepozornostjo na napravllen od-nos do takih prireditev (kljub pomankljivemu oglaševanju v dnevnem časopisu). Ce moramo to objektivno prl-znatl, pa tudl ne moremo prekc dejstva, da same vezl, kl se rodi-1o ob takib prlreditvah, veliko po-menijo. Zbllževanje in spoznava-ni«> mladih, tistlh, ki bodo prev-zell odgovorna mesta starejših. utrjuje občutek enotnosti !n povp-zanosti in s tera vzbuja upe zi prihodnost, posebej v medrepub-liSkih odnosih, kjer Je prav nn glasbenem podroCju je Se vse pro-maio sodelovanja. —flf stopnika lgorja Kuljeriča; sli-šall smo praizvedbo njegove po trdnib formalnib vzorib pisane Passacaglie za klavir. V sredstvib še neprečiičeni, a inventivnl in veliko obetajoči BeograjCan Zo-ran Hristlč je predstavil Sonato za klarinet ln varladj« za klavir. Tudi drugi beograjskl predslav-nik Slobodan Atanackovič — »Re-čl u kamenu« za glas in klavir, — nas ni razoSaral. Izmed študentov ljubljanske Akademije smo sli-Sali Sotira Golobovskega Sonati-no za felavfr tn Vjekoslava Grži- »VSILJENA ŽENITEV« V IZVEDBI AKADEMIJE ZA IGRALSKO UMETNOST Molierovo komedijo (v Vid-marjevem prevodu) je pripra-vilo Mladinsko gledališče. S tem nas je letos vnovič zado-voljilo s svojim delom. Vloge o tolmačili člani ZŠJ na Aka-iemi.ij za igralsko umetnost ->od vodstvom predavateljev. Menim. da .ie tako delovanje ZŠJ na Igralski akademiji po-hvalno. že med samlm študi-'em predstavljajo občinstvu obvladanje poklicnih veščin; . sicer je nedvomno spedfičnost i I^ralske akadeinije tako delo-1 vanje, ne morem pa zamolčati J t>rlietnega vtisa. da je njihovo . delo že med študijem koristno! 1 Prednašanje ansambla kot ! celote ie bilo podvrženo stereo- - tipnosti burkaste izrazne pre- ¦ tiraajosti, ki nam je vsekakor ' ohranila doiem klasičnosti de- . la. Prav zato ne bi koristilo • navreči še sodbo o Mollerovem delu. Pač pa bi rekel nekaj be-sed o koreografiji prof. Mlaikar-ia. Brez dvoma postavitev dela na oder vsebuje spedfične re-šitve; kar zadeva odločitev o kraju. času in slogu podajanja ie sicer delno rešeno s tradido nalnimi izkustvi, vedno pa Dredvsem zahteva neke i^anajd-ljivosti. pronidjivosti. Prof. Mlakar je vzvalovi] dobršen de] dogajanja z baletnimi pre-'^odi in prav to se m: zdi po-srečena zamisel pri odpravi scenske statističnosti. dasi ie sama komedija fabulativno razgibana. To pa je ena osnov-ndh nalog tehnične ekipe \n iprralcev, da pripravijo poslu-šalca do zbranega, napetega za-sledovanja živih odraslih oseb, niihove mentalitete. psihičnih odzivov i. p. kaikor bi prav ta-ko bilo škodljivo pretiravati z odrskim okoljem. Preprosta scena z značilnostmi Moliero-ve dobe skupno s kostumi učin-kovito označuje čas in kraj doga.iar.ja ter stanovsko pri-oadnost oseb. Ponovno sem ime] priliko, prepričati se o trajnost; duhov-nih dogajanj mislecev vseh ča-sov in pripadnosti; marsikate-ro Molierovih odrskih oseb bj lahko postavili »clvilizirano opravljeno« v sodobno življe-nje: neznosna dolgoveznost ne-življenjske učenosti in bedasta samozadovoljnost sta in mora-ta biti redno na seznamu krl* tike. Skratka najučinkovitejš.: so bili posveti pravkar zaroče-nega starca s pri.iateljem in fi-lozofoma Pankracem in Marfu-riusom. Samoljuben. aboten. •ahlo stikaški petinpetdesetlet-nik se posvetu.ie s Drijatel.1em. že vnaprej trdno odločen za ooroko. da bi od njega čul ]a-skanja o svoji zaroki. a se mu ta hipokrits.ko zasmehljivo umika; ter z učenjakoma poli-historjem :n agnostikom-piro novcem. Pri obeh teh pa slabo naleti ter konča slednjič v di-leml (ženitev ali ne) pod pret-njo dvoboja z zaročenkinim bratom kot »mladoporočenec«. Za njegovjm hrbv.m si tast za-dovoljno mane roki. Ijubimci že čakajo. fer* na bo kmalu nasadila možu roge. Torej. standarderi Molierov Dri.iem. ironičen in še vedno dovoli piker L V H L. V. JOZE PREŠEREN: Pokopališča Nikoli mi ne bc uspelo zapreti vrat neskončnepa pokopališča v meni. Ponoči prihajajo do njega Ijudje in motijo mrliče. Pokopališča brez spomenikcv, brez cipres in brez roi v kičastih vazah. Crobovi zaraščeni $ travo spomivA, Nikogar ni, ki bi se ob večerih jokal. Nikogar ni. ki bi prižgal luH. Nikogar, ki požel bi travo in i peskom tla posul. Ljudje so razbili ograjo. vsdko noč motijo mirno trohnenje mrličev. Zamišljenost in resnica Oder 57: Peter Božfč, dve enodejanki (»Zasilnl izhod«, »KrižiSče«) Peter Božič ni več novo ime med sloven&kimi literatl, če-prav je število njegovih doslej objavljenih del še majhno, saj obsega dva krajša romana in nekaj novel in |>a obe eno-dejanki, katerih krstna pred-stava je bila 15. maja v K.ri-žankah. Boiifev Uterarni stil Je formal-no ln vaeblnsko kar najbolj »mo-dernističen« in nasičen, za izraz-no sredstvo pa uporablja reali-stično abstrakcijo, kl pa je ne gre enačiti s simbolistlčno pri-vzdignjenostjo podob in misll. — Tvarina Božičevih enodejank Je zasnovana na čistosti Idejnib li-nij, vendar pa Je premalo dogna-na in trdna, tako da vzbuja me-stoma neprijeten obf.utek kon-strukcije in artizma. Obe enode- jankl sta naatali že leta 195« in 1957, kar se tekstu pozna ob pri-merjavi obeb enodejank, od kate-rib je prva (»Zasilni izhod«) brez dvoma še najbolj podobna po-skusu, medtem ko je druga že tebtnejša v izpeljavi In idejno po-btavljcna na trdnejše osnove. Abstrakcija snovnosti služi Bo-žiču za reprodukcijo ajegovega lastnega čustvovanja v odnosib do stvari, oseb, živali (»pes ne-opredeljene barve in neoprede-Ljene obllke«), mišljenja in Cu-stvovatija. Realizacija pogloblje-ne idejnosti v obeb enodejankah pa teži za prikazovanjem resnic-nib Ijudi, v resnični družbi in si-eer na tnalce nenavaden način, kakor so tudi odnosi mcd nasto-pajočimi ljudmi — idejami, hkra-ti z nasilnim reševanjem konflik-tov njihovega obstoja nenavadni. Vzdušje Božičevih enodejank je pogubljajoCa brezizhodnost. v kateri ni žarka upanja, predvsem pa nobene rešitve, Le ne upoSte-vamo uboja, ki pa tudi pomeni samn nadaljevanje zapletov. Ose-be — ideje, ki so nosilci zaple-tov (ne dogajanja!), ro zamišljene kot posploSitev slabSega dela družbe, ki je zaradi nesposobno-sti vživljanja obsojena na neizo-gibni propad zaradi notranje nuj-nosti. Iležija vsekakor zanimivib eno-dejank je bila v rokab Marjana Kovača z Akademije za igialsko umetnost in ni bila prav poseb-no dobro izbrana. Ne gre simo za morebitne idejne spodrsljaje in forsiranja čisto vsebinskega značaja, z-i katere je vpraSan.-e, če so v skladu z napisaniini av-torjevimi koncepcijami, temver tudi v veiiki meri za čisto teh-nične, Igralske in mizanscenske rešitve, za katere lahko rečemo, da niso v redu. Režiser tudi n: znal dovolj spretno izltotisllit prednosti uprizarjanja gledališča v krogu. Tudi delo z igralci je vse preveč šablousko postavljono s poudarkom na povzdigujeni re-citativnosti in togi man-.-kenskl držl ln kretnjah. Vsekakot pa ,ie treba vsem nastopajotim izreCj posebno priznanje za njihov csebni trud. Prav posebno sta iz-stopila Stane Potisk (Cunjar), ki je Imel Izredno naporen in dolg tekst, ki ga je skuSal podajat! na »ugestiven naCln, in pa Rudi Kos-mač (Trgovec). Ustrezna je bila tudi I^enka FerenCakova (Učlte-Ijica), man) Mija JanžekoviC — (Starka). v ffsto ohrobni, a bl-stveno ponv-mbnl vlogi Tujca, Je bil Janko Hofevar Izredno plasti-čen lik. D. Kralgber Slovenski film in publika Slovenski tilm je v petnrsah letib dusegel ^iiduvoijivo umetniško raven, pri tein pa ne sdh- o in ne mcremo pozabiti na vse tiste filme, ki s«) v tem časn n.i .^jali. Ti so tako tlpično in lskreno risali komaj pr*teklo slavnn obr ;jje ljudske vstaje v Sloveniji in enkratni pogum, zrtve ir samop, vuagovanje ljudi na tcm ozemlju. Bližnji nadih kumaj prestanih strahot \e dal našlm fllmotn le poseben čar pristnosti doživet.ja Prav je, da je v letošnjem .lubllejnem letu 20-letnice ijudske vstaje prišlo do retrospektivnega priUa/ovanja slovenskega filma, ki ?? je pripravil ob sodelovanju DruStva slovenskih filmskib de« lavcev, Triglav tilma in Viba fllma ter Skiada za pospeševanje kul* turnib dejavnosti prl SPK LRS Sosvc-t za filmsk« vzgojo pri Svetu zveze Svobot. ir prosvetnih clruštev SJovenije. Prikazani so bili naj-boljši slovenski filmi, lLi so nastali v pptns:.isili'tnpm obdob.iu rojstva In rasti našega filma. , Ta retrospektiva oi morala biti kot dogodek posebno pomembna la vso kulturno javno«t, kflr gotovo tudi zashižl. Vsckakor predstav tja na primer filin »Na svoji zemlji- še enierom pojem v slovenskl filmskl umetnostl ob ponovnem prlka^ovanju v Ljubljani pa Je bil deležen izredno slaliega obiska. DostJ ijolje tudl nl bilo t ostBllmi filmi, ki so biii prert' ajani v dvo>ani P-Iladinskesa kina. Vprašanje je. al se zdi slovenskemu obfinstvu, v prvl vrsti pa mladini in ie posebno taki, ki teh fiknov ni videla, kakor tudi ni neposredno doživljala vojnin struhot, prikazovanje tistih filmov, e katerimi smo si utirali težavno pot k izpopolnitvi filmske umetnosti v iskanju svojstvenega filmskega izraza, tako nepotrebno in odveč, da predstave enostavno ignorirajo. Ali pa je treba Iskati vzroke za tako pičel obisk tudi pri organizatorjtb zararli prrmaihne populariza-cije prireditve. Kakorkoli - Ijubljansko občinstvo je pokazalo tako malo razumevanjr t. lep kulturni dogodek, ki so mu ga pripravili organizatorji retrosptktive slovenskega filma. da ne more veljati nlt) opravičilo resnično premajhne publicitete. Slovenski film si Je res-nieno zasluztl lepSl in hvaležne.iSi spreietn pri publtkt, ta katero . Tn je tvjec znanec, rojak, nasmehne se. Poštcme knjiga, v katero piiem izp&vedi. KoHJcim sem sin in vrtuk in brat. Kolikim prebmn, raaomjen lUt. Valentln Cundrtč: Čaka m uecera Razvit kci dett čakam večera. Lfadje (kaho so veliH) me ne opa»i}o v travi. Senca je čezme natpeta kot struna, pa ne jokam. Pravim grmom: nasmehnite se, Oibljite z rofcami kot lepi zatjubljenci. Samcat čakam noH v mračni zibeli. Mati se ne sklanja nadme. Daleč je kot zvezda in ie dalj. Valentto Cundrič: Romanca o zaroki VeJifca sem. ^ še z lestvo mi ne doseiei oH. Majhna. Ne moreš se skloniti k mojim ustom. S čelom, če se dvignem db mrtva sonca butnem. če roke Sirim, imam vsako dlan v drugem ozvezdfu. Velika sem. Pa dostikrat greš tnimo mene slep. Mala. Le kako me moreš nafti. MAREK HLASKO HIŠA MOJE MAME Ko j» 1. 1953 komaj kaj več kot 20-letni Marek Hlasko stopil v poljsko literaturo, je sprožil vihar odobravanja in razpravlja-nja. V trenutku je stopil v središče pozor-nosti in ostal do danes ena najzanimivejših pojavov poljskega literarnega ustvarjanja. Pred tem je bil besprizornik varšavskih predmestij, potepuh, natakar, šofer tovor-njakia, gradbeni delavecprodajalec časopl-sov itd. Spoznal je svojo Varšavo iz vseh mogočih zomih kotov. Pojavil se je v literaturi eno leto po XIX. Kongresu, kjer je bila rečeno, naj literatura pogumno prikazuje življenjska nasprotja, In pogumna njegova literatura vsekakor je. Pogumna in neposredna, ne-verjetno topla, pa se v naslednjem trenut-ku sprevrže v ostro, neusmiljeno in ironič-no. Pri vsem tem pa je vedno do skrajnosti poštena. Hlaskovi junaki so vsi več|i ali manjši uporniki, pimtarji proti nasprotjem in ne-pravilnostim, ki nastajajo ob preobražanju stare družbe v novo, proti ostankom te stare družbe, proti vsemu nepoštenemu in preračirnljivemu, kar se skriva pod krinko niaprednega. Vztrajno, trmasto in jezno se ženejo za tistim, kar imajo za pravilno. Hlasko si ničesa-r^ne izmišlja: pri vsaki besedi čutimo, da to, kar piše, tudi je. Piše tako, kakršen je sam in kakršni so njegovi Jiuvaki: srdito, vzneseno, ne da bi priza-našal niti sebi niti drugim. Pravi, da ima rad Ijudi, zato jih tudi nnerja. Moja mama je bila stara in grda ženska. Ne bi vam mogel opisati njenega obraza, še poskusiti ne bi mogel. Vem, da njen dbraz ni obdržal na sebi prav nič več tiste prvotne resnice. To se pogosto dogaja Iju-dem, ki so zboleli in usahrdli zaradi življe-nja, pretežkega za njihove skromne sile. Gledal sem, kako moja mama ugaša. To so bvli edini trenutki v mojem življenju, ko sem abčutil svo}o popolno nemoč, takš-no nemoč, kot jo more občutiti človek, ko spozna, da je sicer mogoče iti s časom naprej, da pa ga ni mogoče zaustavitl Vendar pa to ni trajalo dolgo: Jcmal7x sem doumel, d& čJovek, ki skuša zaustaviti čas. ravna prav tako kot oni, ki potaplja roko v hudoumik, občuU podrhtevanje dlani in je prepričan, da je njegova roka — jez. Takraft sem govoril: — Ne delaj si skrbi, mama! Vse se bo uredilo, imela boš svojo lastno hišo. Saj veš, da nikogar na svetu nimam tako rad kot tebe ... Vem, da ni nikoli noben moški imel rad moje mame: njen zakon z mojim oče-tom ni bil ravno najsrečnejši. Očeta se sploh ne spominjam, ampak po pripovedo-vanju vem, da mu je vse življenje v loba-nji gorel ogenj. Vendar pa je to bil hladen ogenj intelektualca, ogenj, ki Ke daje od sebe ničesar razen sijaja. V nekem trenut-ku svojega življenja je moj oče dogorel in ugasnil; njegove misli in srce so posiali podobni prasketajočemu ognjemetu z bo-žičnega drevesca, ki dafe od sebe lepo in močno svetlobo, ko pa dogori, pusti za sabo le Se nekaj pogljenele kemične snovi. Ostanek življenja je prebil tako, da je iskal opravičila za samega sebe. Postal je za. grenjen in nepravičen proti vsem in vsa. komur. Nekoč mi je moja mama rekla: — Ti nisi spočet v veliki 2jubezni. Voro. čila sem se s tvojim očetom zato, ker sva bila prepričana, da bova drug drugemu po-treba. Zapomni si, nikoli ne smeš verjeti v kaj takega! Ljudje, ki mislijo, da bodo po-stali potrebn' drug dnigemu šele s časom, bi se morali raziti in pozabiti na tisto, kar jih je združilo. Takrat me je to zabolelo. Ko sem lzve~ del, da mojih staršev ni združila Ijubezen, brez katere zame sploh ni bilo ničesar, sem začutil bolno praznino. Več mesecev me ni hotela zapustiti misel, da nikomur nisem potreben. Zdelo se mi je, da Ijudje kot sem jaz ne bi smeli živeti. — Zakaj mi to pripovedufeš, mama? — sem rekel takrat. — Sele osemvajst let imam in pripravljen sem ubijati zaradi vsakega listka, ki bi ga kdo utrgal z dre-xjp.sa mojih sanj . . . — Tvoje drevo bo kmalu usahnilo, če ne baš hotel razumeti, da sta na svetn vihar in toča . . . Danes nknam osemnaijst let; bolj kot viharja in toče si želim otrple opoldanske Ušine. V tlstih časih mi je bilo težko Siveti poleg človeka, kl tm bil nvkdar Ijubljen; še teže, ker je bil ta človek moja lastna mama. Še bolj pa mi je grmila življenje njena edina žefSjtt, da bi imela svojo lastno, malo, pisano hišfico v predmestju. — Mamal — sem }i prigovarjal. — ftoj res ne vidiš, kako strašno je zame, da vedno sanfariš samo o lastni hišid in o ničemer večjem? Kako naj te imam rad? Zakaj samo o njej? Saj si dobra ženska in vem, kako zelo znaš Ijubiti; to sam naj-bolje vem! Pa vendar te ne morem razu-meti ... V nekaterih deželah milijoni Ijndi še streh nimafo nad glavo, niti koščka kru-ha, milijoni lačnih in nesrečnih Ijudi. To ni vse . . . Kdo ve, aU ne bodo tisti, ki imajo danes streho nad glavo, jutri ostali brez nje. In kakšne so v primerjavi z vsem tem tvoje sanje? To je zalostno, mama . . . Kaj res ne sprevidiš, da v teh časih ni po~ šteno gojiti takSne sanje? — Vsako sanjarjente je pošteno. 2e sa-ma beseda sanjarjenje je poštena. Nepoštene so lahko misli, želje, prizade-vanja, ampak sanje vedno ostanejo čiste, celo takrat, kadar po njih teptajo Ijudje ... Pomisli: imela bova lastno hišo! Če ti bo kdajkoli hudo, če te bodo Ijudje goljufaii in zasmehovali, se boš vrnil v najino hišo in rekel: To je najin dom«. Svet se t\ bo zazdel drugačen, ko ga boš gledal z okna najine Mše. — Nočem imeti takšne hlše — sem go. vorll in požiral svoj bes — v kateri bi se moral skrivati pred svetom in Ijudrrd. To ni hiša, to je polžja lupina. 1*e pa se rai gnusi io. Ni bilo dokaza, ki ga ne bi bil uporabil. Govoril sem o naporih tistih, ki v temeljih preobražajo življenje in gradijo tiouo, o tisočih novih hiš, prinašal na tucate časo-pisov in zaradi mojega radia so me zaso. vraiili sosedje. Starka, ki jo je od najine sobe delil le zid, mi ni več odzdravlfala. Nefial sem govorki z običajnim človeSkim glasom, tulil sem m uporabljal teatralne kretrtje: vse to je bUa matfa resnica in poskuial sem vse, da bi jo razumela tudi moja mama. Zaman: tista prekleta, pisana hišica v predmestju se je kot čvrst žebelj zabila v drevo sanj moje mame. Začutil sem, da se moje besede odbijajo od nje kot žoge in v mojem srcu se je nabiralo vse več grenkobe. Bil sem kdaj pa kdaj nepravičen in grob do svoje mame. Potem sem seveda storil vse, da bi to popravil in tako je bilo najino življenje podobno čolnu, ki pluje po nemirnih vodah. Oba bi morala poprijeti za vesla. Kdaj pa kdaj sem zašel v predmestje in se več ur skupaj Matil po krivih pcšče-nih uličicah, kjer so čepele preklete htžtce. Oledal sem jih s sovraštvvm, s sovraštvom sem tuhtal, da mi ta hišica nekako zastira pogled na ogromni svet. Pa je vseeno nisem mogel porušiti. Gnusile so se mi sončr^ce in zeleno obarvani plotovi, vrttčki in kure, ki so stopicale+po njih, veseli in umazani otroci in mačke, ki so se valjale na soncu. Preziral sem Ijudi, ki so živeli v pisanih hišicah ob robu našega mesia. Ko bi mogel odločati, bi prepovedal graditi take hišice. Takrat sem razmišljal o stra. hotni moči, ki se skriva v človeških na-vadah. Prepovedal bi graditi takšne htiftce, ker se mi je zdelo, da se tisti, ki v njih živijo^ odrekajo mnogim vedftrm im bolj vzviSenim stvarem, pa se tega nttt ne za. vedajo. »O, mama — sem mislM — najbri je laže doseči nesmrtnost, kot pa se sporazu-meti z drugim človekom.« Kadar sem taval po predmestju (in tja me fe večkrat zaneslo, ker sem po naravi potepuh), me je jezil c«io zrak, ki je pri-tekal z vlažtvih po%' onkraj reke. Čista jutra in mehki, zamegljeni sončni zahodi so budili v meni prezir, kot bi ogledoval kičasto sliko. Neko nedeljo sem opazil nekaksnega dedka, kaho v gatah sedi na pragu hiše. Mežikal je na soncu, držal na kolenih harmoniko in s prsti leno pre~ biral po tipkah. »Ogle) si no« sem ši refeel in drhtel od besa, »ta anahronizem*. Sto-pil sem k njemu; Ijubeznivo sem mu rekel, da je naše mesto velemesto, on pa, kot njegov prebivalec... in tako dalj.e. Dedek me je sanjavo pogledal in poklical svojt tri sinove, Joi so bili videU zek> )wna&hi, 2 mano pa so ravnali brutalito. Ko sem se po vseh šftirih umikal z bafiS^a, je dedek odprl eno oko in rskA: — Močne Ijudi je dvmoferacifa Mpria v luknjo... PribUžno dva tedna nisem odiel v pre nteem ti slab sin, to sama pru znavaš, celo takrat, kadar molčiš... Vem. Pa vendar, čeprav sem tvoj otrok, me n« more ganiti tvoja žalost, ker nimaš Uutne hišice v predmestju, ko pa vidim veselje drugih, ki se selijo v velike, skupne hi&e. Nehq.j že, mama ... Mama mi je umrla. Ni umrla zato, ker $e niso izpolnile njene želje, ampak zato, ker je bila stara, bolna ženska. Njene po-silednie besede niso izružale ia\osU3 ker ni dobila male, lastne hišice, temveč so me blag&slavljale. Jaz sem ostal. 2ivim in ie vedno me veselifo veUike, sveUe hi&e. Vem, da so prav tako prepolne želj in muk, prai> go~ tovo mnogo težjih in bolj upravičenih od tistih moje mame. Ampak včasih mi je težko: takrat, ka-dar stopam numo teh velikih, svetlih hiš, pa tudi, kadar ponoči tavam po zavitih peščenih ulicah predmestja, kajti po na-ram sem p&tepuh. Pobotal sem se že s tittim dedkom in včasih rrU pripoveduje o vseh na/SsifajneiHh barabdh, kar jih je kdaj stopalo po teh uličicah. Pri tem so nfegove oči prepolne sanj. Ja, tezko mA je, kadar gledam v *az-svetljena ali temna okna katerekoli hii*. Najteie pa m\ je, kadar zvečer pohajam ob obali Visle in vidim v vodi odsev luči uUc, hiš in zvezd. Tdkrdt se namreč spomnmu, kako jt moja mama želela, da bi njena mala, pim $ana hiSica tfala ob obcdi reke. 1954 „ V. PARTIZAMSKI POHOD »OB ŽICI OKUPIRANE UUBUANE« POHOD TOVARIŠTVA Zbrali stno se pred univerzo, da krenemo na partizanski po-hod »Ob žici okuplrane Ljub-ljane«. Pet študentov naše fa-kultete, ki jo bomo zostopali v tisočglavi množici ostalih tek-movalcev na tej veliki politično-športni manifestacijj. Le navidez se poznamo s hod-nikov in predavalnic fakultete. Nekateri smo prišli le kot rezer-ve, da izpopolnimo vrzeli. Naša itnena se ne ujemajo z onimi na prijavi, toda kaj... študentje smo, take stvari so nam v krvi. Nihče nima posebnih športnih uspehov za seboj, ali pa so ti že tako daleč, da je od njih ostal le spomin. Nismo se zbrali zato, da bi do-segli visoko tekmovalno prizna-nj«, saj nismo kos bolje pri-pravljenim tekmovalcem. Tu smo zato, da izpopolnimo vrste udeležencev pohoda — naših delovnih ljudi in mladine od vsepovsod. Naše mesto je ob njih — vedno in povsod — tadi na pohodu »Ob žici«. Na startn je gneča tolikšna, da na široki cesti ni prostora za vse. Kfcjbb temu, da vtaki 2 minuti odide na progo več des-ekip, se množica s tekmovalci ne redfci. Novi in novi tekmo-valci silijo proti startni črti, vsakdo bi rad čimprej v boj s časom in kilometri. Končno se tudi mi vsujemo na progo. Ob nas korakajo tabor-niki iz Srbije, pripadniki naše armade in drogi. Nekateri pa so se v teku že precej odmaknili dalje po progi. Sprva hodimo, nihče noče pričeti s tekom, saj še lastnih sil ne more pravllno oceniti, kaj šele tnoči ostalih. Proga vodi mimo Litostroja, skozi Zgornjo Šiško in naprej na travnike za Rožnikom. Ob cestah stoje ljudje in vzpodbn-jajo tekmovalce. Precej ekip nas je že prehitelo. Ljudje ob cesti, druge ekipe, ki si močno prizadevajo — vse to nas požene v tek. Vsakdo v sebi na tihem obžaluje, da se ni vsaj malo pripravil na to pre-izkušnjo vzdržljivosti. Ti prvi koraki so rodili precej dobrih sklepov, da večkrat obiščemo treninge, katere je za študente pripravila univerza v Tivoliju. Ko prehitevamo tokrat mi ostale tekmovalce, nam daje to le še več poleta, da pospešimo korake. Po naših ocenah smo že prešli polovico proge. Na vzpetinah pri opekarnah »a Brdu se uri, kilotnetrom in utrujenostj pridruži še nov so-vražnik — sonce. Ta edina vzpe-tina je terjala precej naporov. Več desct ekip je tti izgubilo Studentovski slrelski šompionot svojo prednost pred ostalimi. Medicinske sestre ob poti ima-j6 vse ve<5 obiskovalcev, toda le redkim še lahko pomagajo — kava in HmOne so pošle. Najmlajši, ki so se kdove kako vrinili med nastopajoče, so že precej izčrpani, toda ne odne-hajo. Složno se drže za roke in hitijo dalje. Vsi pa žal niso taki. Na travi ob progj sede in čakajo zaostale člane svoje ekipe. Ti niso to-variši! Ne razumejo, da en sam na tem pohftdu — ki je ponazo-ritev naporov borcev za našo boljšo bodočnost — ne pomeni nič. Vsi za enega, cden za vse! To geslo, ki je vodilo naše par-tizane, velja še danes. Spet tečemo po mestnih uli-cah. Grajski stolp — in cilj, ki je pod njim — sta že blizu. Toda proga zavije še v Trnovo. Ti zadnji kilometrj so najtežji. Ponos in zagrizenost nas silita, da ne popustimo. Naš tek res ni več dosti hitrejši od hoje, vendar še prehitevamo ekipe, ki so ob pričetku precenile svoje moči in jim zdaj pohajajo sile. Tudi mi smo že precej na koncu. Ne mislimo na noge, na metre, ki jih še tnoramo pre-teči, na ceste, ki nas še Iočijo od cilja. Gledamo ljudi ob cesti, na oknih. Opazujoč potne, utra-jene obraze tekmovalcev se sprašujejo. čemu se toliko ljndi prizadeva 8im hitreje premagati progo. Mi vemo zakaj.' Bili smo še premladi in smo zamudili ve-liko preizkušnjo naših ljudi v narodnoosvobodilni borbi. Na tej in podobnih preizkušnjah požrtvovalnosti in tovarištva hočemo ugotovitj našo vrednost. Naša prizadevanja in napori, zavest, da smo dali vse sile za čimboljši uspeh naše ekipe — to je ocena naše vrednosti. In ne samo to, one druge nam daje vsakodnevno življenje. Na cilju smo! Sprva kar ver-ieti ne moremo, da je konec. Dosegli smo razmeroma dober čas, znatno boljši od tistega, ki smo ga pričakovali. Zado-voljni smo, celo smehljamo se, kljub temu, da nam je duša na jeziku. Poslavljamo se: drugo leto se bolje pripravimo in na svidenje na VI. partizanskem pohodu »Ob žici oknpirane LJa-bljane!« my Ljubljančani presenetili Od 12.—14. maja je bil na strelišču »Kamnik« v Skopju VIII. študentovski strelski šam-pionat. Udeležile so se ga ekipe univerz iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, ^pvega ^SadeU, Skopja in Ljubljarife, ""'„** ¦ : Od ljubljanske ekipe nismo pričakovali posebnih uspehov, saj so se naši tekmovalci za pr-venstvo pripravljali kaj malo — 5 dni, oziroma le 1 trening in dvoje izbirnih tekmovanj. Za izdatnejše priprave nismo ime-H niti časa niti orožja. (Omeni-mo naj, da so se ekipe Beogra-da, Zagreba, Skopja in Saraje-va pripravljale mesec dni!) Že-leli smo le, da naši tekmovalci ne koniijo na zadnjih mestih. Sestavljene ekipe smo imeli le za malokalibrsko puško — tro-stav in olimpijski match. Z vo-jaško puško in pištolami pred odhodom sploh nismo trenirali. Ostale ekipe so imele v svojih vrstah močne nasprotnike — kandidate za državno reprezen-tanco: Zivanoviča, Savica, Fili-pova in druge. MK olimpijski match Ze prva disciplina MK-olim-pijski match — je pokazala, da so Ljublja.nčand tudi v tej naj-močnejši konkurenci, kar jih je bilo doslej na tovrstnih tekmo-vanjih — enakovredni svojim nasprotnikom. Doseženi rezul-tati so jugoslovanske vrednosti, saj je kar 18 strelcev streljalo bolje od lanskoletnega državna-ga prvaka. Tudi naši so prese-netili, posebno Tomaž Pleterski, ki je prvič streljal v tako močni konkurenci in dosegel odličnih 517 krogov. Naša ekipa se je uvrstila na tretje mesto. Ekipno: 1. Beograd 2128, 2. Skopje 2108, 3. Ljubljana 2057, 4. Zagreb 2053, 5. Sarajevo 2043, 6. Novi Sad 1996 krogov. Posamezno: 1. Savič (Bgd) 541 — nov štud. in državni rekord. 2. Popovič (Sk) 540, 3. Boškovič (Sk) 538, 11. Jeglič 521, 12. Ple-terski 517, 20. Cernic 511, 21. So-lar (vsj Lj) 508 krogov. MK pišlcla Za to disciplino nismo imeli prijavljene ekipe, niti izkušenj, saj z izjemo Jegliča ni še nihče nastopil v tej disciplini. Kljub temu smo dosegli kar. zadovo-ljive rezultate. Ekipno: 1. Zagreb 1845, 2. Be-ograd 1762, 3. Skopje 1657, 4. Ljnbljana ,1250,, 5, iNoišrj. S»d M5 krogov. Posamezno: 1. Gašparevic 480, 2. Domladovec (oba Zgb) 460, 3. Raonič (Bgd) 433, 10. Jeglič 433, 15. Cernic 290, 16 Cengič 276, 18. Pleterski 251 krogov itd. MK trostav Streljanje z MK v trostavu je prineslo vrsto odličnih rezulta-^ov. Rezultat vSkopjancev 2000 krogov je nov državni rekord. Ljubljanska ekipa je vsled na-pake organizatorjev pri prija-vah ekip zasedla 4. mesto, kaj-ti Zagrebčanom so upoštevali rezultate rezervnega tekmoval-ca, ki je dosegel boljšo uvrsti-tev. Ekipno: 1. Skopje 2000, 2. Be-ograd 1938, 3. Zagreb 1425, 4. Ljubljana 1820, 5. Novi Sad 1765, 6. Sarajevo 1759 krogov. Posamezno: 1. Filipov 504 — nov štud. rekord, 2. Boučev (oba Sk) 503, 3. Seratlič (Bgd) 503, 7. Jeglič 484, 23. Solar 447, 24. Štruklec 446, 26. Cernic 443 kro-gov itd. Vojaška pištoki Tekmovanje v tej disciplini so se udeležili le posamezniki. Naš odlični strelec Jeglič ni imel enakovrednega nasprotnika. Do-segel je nov študentovski rekord: 426 krogov, drugi je bil Geor-gijev (Sk) 395 in tretji Fistonič (Zgb) s 380 krogi. Titova meta Zadnji dan tekmovanja so bi-Je na vrsti najbolj zanimive di-scipline. Vojaška puška je pri nas daleč najbolj priljubljena disciplina in zmagovalec v tej je po nepisanih pravilih junak celega tekmovanja. »Titova me-ta« je pritegnila največ zani-manja, saj so se v posamezni konkurenci pomerili državni rc-prezentanti Zivanovič, Savič in Filipov. V sencj teh favoritov, brez velike reklame je streljal tudi Marko Jeglič, študent stroj- ništva iz Ljubljane. Mirno je streljal in se krog za krogom približeval najboljšim. Le stež-ka smo pričakovali razglasitev rezultatov. Končno! Zmagal je Jeglič Marko \z Ljubljane. Do-segel je tudi nov študentovski rekord. Ta odlični Student stroj-ne fakultete in vzoren športnik je sedaj največji up našega strelstva. Ostal je skromen in vesel. Takšne šampione želimo v študentovskih vrstah. Ura, da-rilo Strelske zveze Jugoslavije, je prišla v prave roke. Tudi ostali naši tekmovalci so dobro streljali. Ekipno: 1. Beograd 1978, 2. Za-greb 1868, 3. Skopje 1845, 4. Ljubljana 1813, 5. Sarajevo 1744, 6. Novi Sad 1616 krogov. Posamezno: 1. Jeglič 504, 2. Zivanovič (Bgd) 503, 3. Savič (Bgd) 496, 15. Cernic 461, 17. So-lar 452, 19. Struklec 441, 24. Sla-be 396 krogov itd. Hitro streljanje Ta, zadnja disciplina je bila prava atrakcija. Nismo priča-kovali nikakršnega uspeha, saj sta le Jeglič in Černic nekajkrat prej streljala na ta način. Zače-tek je bil za nas zadovoljiv. Po prvi seriji je vodil Jeglič. V drugi skupini je streljal naš predstavnik Šolar. Zelo dobro, vprečno za vsak strel. Zmagal le 6 sekund je potreboval po-je z rezultatom 10/66. Ekipno: 1. Skopje 38/194, 2. Ljubljana 36/209, 3. Sarajevo 34/226, 4. Zagreb 34/203, 5. Beo-grad 31/171. Posamezno: 1. Solar 10/66, 2. JegliS 10/55, 3. Bončev (Sk) 10/51, 16. Cernic 8/47, 20. Struklec 8/41. Šampionat je za nami. Zado-voljni smo z uspehom, katere-mu se res nismo nadejali: 3 pr-va mesta v taki konkurenci. V naSih vrstah je tudi najboljši posameznik prvensUa Jeglič (2 prvj in 1 drugo mesto). Organizacija ni bila slaba ra-zen nekaterih spodrsljajev teh-nične narave. TJpajmo, da bo-mo drugo leto kot organizatorji naslednjega prvenstva dosegli še večje uspehe na strelišču in tudi kot organizatorji te velike strelske prireditve. roič Pred pričetkom Po izrednem uspehu, ki so ga dosegli jugoslovanski ko-šarkarji na XII. evropskem prvenstvu, bodo pričeli s tek-movanjem zvezne košarkarske lige. Konkurenca v tem tek-movanju bo v letošnjem letu izretLno močna. Vsa moštva, razen Dinama iz Pančeva in Radničkega iz Beograda, so namreč zelo izenačena. Drugi novinec v zvezni ligi, Lokomo-tiva iz Zagreba, pa bo povsem resno posegel v borbo za eno od najboljših mest. Naloga štu-dentov ljubljanske Oilympiije bo v letošnji sezoni izrednr) težka. Olympija je edini slovenski predstavnik v tem tekmova-nju. To bo vsekakor negatlvno vplivalo na letožnji plasma Olympije, saj so košarkarji Ljubljane na svajem igrišču zma.govali proti neposrednim tekmecem Olympije. V okviru samih priprav na tekmovanje v zvezni iijgi pa so imeli ljub-ljanski študentje tudi mnogo težav. Znano je, da so Daneu, Kan-dus in Lokar vse od meseca januarja sodelovali na pri-pravah reprezentance in se ta-ko v trening svojega m.>štva dejansko sploh niso mogli vključiti. Prav tako je tudi tro-ner inž. Kristančič sodelova] kot trener reprezentancs na evropskem prvenstvu v Beo_ gradu. V moštvu so tudi štirje diplomanti, jeseni pa bo pred-vidoma pet igralcev moralo na služenje kadrovskega roka. Ce dodaino temu še dejstvo, da mora Olympija v primeru s svojimi tekmeci iz Beograda tjakaj potovati kar petkrat, naloga res ne bo lahka. Tako se bodo morali boriti pred-vsem, da si obdržijo priborjeni primat ene najboljših jugoslo- vanskih ekip, ker bi o&vojitev prvega mesta bila več kot sre-ča za nastalo situacijo. Na tu-jem igrišču bo težka in odlo-čilna vsaka tekma, doma pf» bosta najhujša nasprotnlka Beograd in Lokomotiva. Pri vsein tem ne gre zane-mariti vzgoje mladih kadrov, kar je najvažnejše, pa je Olvrru pija že dokazala. Vendar pa zahteva vzgoja košaricarja dol-go dobo. Vse to in še pomanj-kanje opreme, urejenega igri-šča in podbno so iznesli člaivi uprave košarkarskega kluba Olympije na skupnem sestanu ku s predstavniki tiska. da bi tako &eznanili javnost s svojo cdgovorno nalogo. Prihodnjo soboto, 27. maja pa bcmo pozdravili košarkarje Olympije na igrišču v Ljub-ljani na tekmi z Zelezničarjeni iz Karlovca. M. Varoga I. jugoslovanska ekonomijada Ob proslavi 20-!etnice vstaje so y Zagrebu dne 8., 9. in 10. maja bila športna tekmovanja študentov ekanomskih fakul-tet. Tekmovanje je organiziral športni odbor zagrebške fakul-tete. Udeležili so se ga štu- SAM0 ŠTIRI EKIPE Na razpis Zveze študentovskih športnih organizacij za medfa-kultetno prvenstvo v košarki so se kljub prvotnemu navdušenju prijavile le štirj ekipe. Na pr-venstvu, ki se še odvija, nasto-pajo: medicinci, štndentje FAGVB, arhitekti in gradbe-niki. Prvima dvema tekmama je že sledila pritožba ekipe medicin-ske fakultete, ker sta za na-sprotno ekipo igral dva študen-ta, ki nastopata v moštvih slo-vensko-hrvatske in I. slovenske lige. Njihov protest je bil — v skladu z določili tekmovalne ko-misije pri ZŠŠO, s katerimi so se strinjali tudi vsi zastopniki ekip — upoštevan in je tekma FAGVB : medicina verificirana z rezultatom 0:20 v korist štu-dentov medicine. Igri na terenu pa sta dali na-slednj« rezultate: FAGVB : ME-DICINA 72:60 (33:26) FAGVB: Bajc 11, Bogataj 9, Rojs 10, Urbanija 20, Rozraan 5, Zajec 17 točk. Medicina: Zgomba 8, Zupan, Blaganje 8, Možgan 27, Krainer 17 tožk. GRADBENIKI : ARHITEKTI 64:23 (22:10) Gradbeniki: Sajna 6, Orel 18, Banovec 6, Majdič 26, Gostič 2, Rojina 2, Černe 4. Sodil je zadovoljivo Varoga Miro. sp dentje — ekonomisti iz Zagre-ba, Ljubljane, Sarajeva, Niša, Skopja in Beograda. Tekmo-vali so v naslednjih discipli-nah: nogometu, rokometu, od_ bojki, košarki, namiznem te-nisu in šahu. Udeležili sta se rokometai ekipi študentk iz Niša in Zagreba. Kljub temu da je bilo tek-movanje organizirano pod ge-slom, da zmaga ni edini cilj, temveč predvsem poglabljanje stikov med študenti jugoslo-vanskih ekonomskih faikultet, so bile borbe siino cgoi'čene in so včasih močno presegale me-je športne borbe. Tekmovali so v dveh grupah po coup-si-stemu. Že sa,mo grupiranje ekip z nosilcema Zagrebom in Sarajevom je nakazalo, da sta favorita srečanja Zagreb in Sarajevo. Sam po.tek tekmo-vanja je pokazal, da so vse premalo upoštevali moč ljub-ljanske ekipe. Kljub temu, da je po odpovedi udeležbe štu-dentov iz Subotice prišla sa-rajevska fakulteta v finale pri odbojki in rokometu skoraj brez težav, ji njen namen do-seči prvo mesto, za katerega so se borili z vsemi sredstvi, špoa^tnimi in nešportnimi, ni uspel. Na koncu so se uvrstili na tretje me&to za Zagrebom in Ljubljano. Ljubljanska ekipa je v tek-movanju pokazala vso resnost in požrtvovalnost in je s svo-jim športnim vedenjem daleč prednjačila pred ostalimi fa-kultetarrn. Organizacija tekmovanja je imela precej napak. Res je, da je to bilo prvo tekmovanje take vrste, vendar bi se dalo kljub temu samo športno tek-movanje bolje izvesti. Problem prenočišč in prehrana je bil zadovoljivo rešen. Slabo je bilo le to, da je bila med igrišči, prenočišči in menzo precejšnja oddaljenost, kar je seveda še posebej vplivalo na čas in iz-datke študentov drugih fakul-tet. Poitek tefcmovanja je mo-til dež, kar je vneslo zmedo v urnik tekrnovanj. Organiza-tor je predpostavljal, da so vsj tekmovalci že seznanjeni z Zagrebom, in zato ni zagotovi] ekipam spremljevalcev. Med študenti ostalih fakultet žal ni bilo večjega stika. Organizator je sicer ob koncu priredil sre-čanje z dekanom zagrebške Eikonomske fakultete, kjer pa so se spoznali samo s funkcio-narji. Ob razglasitvi rezulta-tov banket nikakor ni uspel, ker so bile posamezne ekipe že v pripravah na odhod. PiČla fi- nančna sredstva jim niso omo_ gočala podaljšanja bivanja za še en dan, poleg tega r>e je vsem mudilo domov zaradi iz-pknih rokov. Na se&tanku vodij ekio je bila zaupano ljubljanski Eko-nomski fakulteti organizacija ekonomiade, ki pa naj bi se vršila v mesecu aprilu 1962. [eta. Poleg tega pa je bil spro-žen predlog o organiziranju pohoda ekonomistov na Igman prihodnje leto. Naši študentje so dosegK na-slednja mesta: v odbojki, roko-metu in nogometu tretje me-sto, v narniznem tenisu m k<>. šarki prvo in v šahu pe+.o me-sto. Uvrstitev po točkah pa je tale: 1. Zagreb 71, 2. Ljubljana 60, 3. Sarajevo 58, 4. Beograd 41, 5. Niš 25, 6. Skopje 13 točk. Pd Težko je pisati poslovilne besede. Brez pomena bi bilo opisovati, kakšna sta bila in kaj vse sta dosegla v tako kratkem življenju. Kdor ju je poznal, ve, da je bil Bojan nagajiv in veder dobroduš-než, Domen tih in miren. Oba pa sta kot sveža planinska ve-trova — povsod si ju srečal. Zdaj ju ni več. Nihče ju ne bo mogeJ nadomestiti. Nastala je vrzel, velika in boleča, ki nas bo vedno spominjala, da so gore ponovno zahtevale dvoje življenj, dvoje neprecen-Ijivo dragocenih življenj. Vzple so ju gore, ki osta-jajo neme in brezbrižne v naši bolečini. Njim sta posve- tila svoje mlado življenje, vse svoje sile, vso svojo ljubezen. Ijubila sta jih odkritosrčno, kot znajo ljubiti samo otroci požrtvovalno in nesebično. Gore so vcčne. Večno se naru bodo smejale s svojim omam-nim smehljajem. Večno nas bo pritegovala skrivnostna, tiha in nevsiljiva lepota skalovja In življenja? Zivijenja so sa-mo enkratna. Samo enkrat jib živimo. Enkrat jih čutimo otipljemo in spoznamo, da je vredno živeti. Goram sta posvetila svojci zadnjo misel. Zato ne bomo nikoli zvedeli koliko upov, hre penenj in želja polagamo ? njima v ta prerana grobova. FLORJANOV FORUM Oni dan smo v uredništvo dobili vabilo na letno skupščino Zveze itudentov ene od Ijubljansklh fakul-tet. Zavohal sem zanimivo stvar in se prostovoljno ja-vil. za kar scm žel splošno odobravanje. študentje so bili že zbrani, res da ne vsi, toda na-polnili 80 pravilno izbrano — se pravi manjlo — pre-davalnico, tako da so zadovoljili zunanjemu videzu. To-krat so sc ce'o profesor)i zgledovali po Hudentih in prav tako niso prišli v kompletni sestavi. (Sosed, štu-dent dotične fakultete mi je zaupal. da žal niti onega — katerega podpi? je nameraval prav tu, na skupščini dobiti — ni tukaj, niti na predavanjih.) Odbomiki so begali sem in tja. nekateri so skrbeli za ugoden počutek gostov, ostali pa so bili sredi pri-prav, da b» skupščina čimbolj nemoteno potekala. Stali so za vrati in z izštevanko določevali onega, ki bo pred-lagal kandidrte za nov odbor. (Določeni je dobil listek, čitljivo napisan, da ne bi navzoči ugotovili, da je stvar montirana. ko bi se mučil z razvozljavanjem tuje pi-save.) Stvar se je pričela. Delovni piedsednik se je pokazal iznajdljivega in )e vse organe skupščine izvolil na mah, saj je rekel: enkmt za trikrat, kdor je za... naj dvigne roko. SeveJc so vsi dvignili roke. Oni — posebnež — humorist. ki se je hranil za vzdržanje je nemilo *-zvi-sel«. kci predsedujoči njegove rubrike sploh ni omenil. Vrstitt so se pričela poročila. Bila so precej subjek-tivno obarvana. Po besedah nekaterih referentov sem mislil, da sem prilel v nebesa Zveze študntov, tako pridm so bili člani. Spet drug referent si je posul glavo s pepelom in miln zaplakal, kako so da vsi kolegi za~ pustili in je moral vse delo v svoji komisiji sam opra-viti. (V specialnem intervietou za Tribuno je razložil svoj sistem dela: poročila je plsal na pisalni stro), predsednika komisije je podpisal z desno roko, tajnika pa z levo. iig pa je pritisnil z glavo, saj je imel dovolj trdo, kat dokazuje že to. da je do konca vztrajal na položaju.) Potem se je pričela diskusija, organizirana mislim, ona s predsednikom. fcf daje in jemlje besedo, zapisni-karjem itd.. kajti demokratična je bila &e itak ves 6as. V diskusiji so potem člani in razni stari odbomiki, pa žal tud profesorji opraviU še tisto delo, ki ga v toku svojega mandata niso utegnili. tako da je bila debata kar obilna Potem so prišle na vrsto volitve. Določeni predla~ gatelj ye odlično opravil svoj dramski poseg. Volitve so bile tajne. z listki. Videti je bilo, da nikomur ni do tega, da pokaže v javnosti one humoriste. ki dajejo svoje glasove najbolj glavnim »štoserjem-« fakultete, ki pa ao še vseeno temna sila, s katero mora novi odbor računati. Drži, da sem opazil med študenti nekij bra-datih, toda da ti niso pravi četniki oziroma drugačni nasprotniki našega sistema. so izdajale že brade. ki so bile mlajlega datuma. Koga so se torej bali, da niso bile volitv iavne? čudil sem se močno. toda v&eeno je zmagalo na vo-litvah zdravc jedro in so bili izvoljeni vsi predvidenL Sosed n\\ je Se zaupal, da so to povsem dobri fantje, z ostalimi Stvdenti igrajo celo šah in po ekskurzijah zavijejo celc v gostilno na liter ali dva. Ja, pa vseeno, preveČ se ukvarjajo s politiko. Sprašujem naprej, kako, ? kakšno poUtiko? Tzkazalo se je, da s sodalno, saj so dosegli pri profesorjih nekaj olajšav prav za one »glav-ne štoserje*. Potem je bil konec in je prišla glavna točka pred-vsem za one, ki so bili tokrat prvič na sestanku Zveze študentov, odkar so bili na lanskA skupščini izvoljeni v odbor. Takoj iem ugotcvil zakaj. Vši stari in novi od~ borniki (tudi zastopniki študentovskega glasila — se-veda po uradni dolžnosti) na po-slovilni obisk. Potem sem zavil. oziroma zavijal domov — o skup-ščini, ki )e Hla pa Pod lipco — in kako dobra je bila! — pa kdaj drugič. Spokojma tlSlna me obdaja. Le-žtm v postelji, čakam spanca. Vem, da ga še dolgo ne bo, kajti misli mi pohajkujejo tako budno, kot bi bll zanje vlsok dan. Od časa do časa se oglase po dolgem hodniku hitri koraki, vra-ta se odpro in zapro, beseda dve in spet vse tiho. Morda bi izluščil iz po&ameznih šumov tle&k kart — ponekod poje tarok ne glede na uro - morda bi izluSčil celo šelest listov zapiskov ali knjige. S časom bl postalo dolgočasno, kajtl vse to se ponavlja iz noLi v noč, mogoče se po kakem tednu le smeri spre-mene. Sploh pa ta mlr kaj malo spominja na razgibano študentov-sko življenje. Jutri bom navsezgodaj iz vse-mogočih virov prevzel podatke o početju naše velike družine. Prav-zaprav o naši bolj maJo, zato pa so toliko bolj zanimive sosednje družlne študentk. Morda spet kak rešilni avto, tudi splav ni izključen - ducati novih kombinacij parov In kdo ve kaj še! Prebavljam namreč nocojšnji večer. Poizkušam poiskati neko Črto, ki bi bila določena z živ-ljenjskimi pravili, po katerih naj bi se ravnalo naše početje. Čim bolj se poglabljam, tem bolj sem prepričan, da je stra-hovito vijugasta. Cisto mogoče bi pa bilo, da 30 sam krivim z ne bil v čast družbi, poleg tega bj pa ga še vsak razumell Mo-goče bi si pa lahko pomagali celo s kakšno primerno dolgo kratico, ki naj bi zajela vse do-sedanje, že obstoječe delne na-zive, kot so: Izlet v neznano, Jutranji literarni večeri itd. To-da v tem bodo prav gotovo ve-deli povedati dosti več ostali člani našega kluba. Začelo se je jeseni, kot maiv sikaj. Toda prvi sestanki so bili res v pravem potnenu besede sestanki. Kaj vse se je takrat sklenilo, ne bi vedel povedati, ker sem prisostvoval zgolj iz vljudnosti in zaradf številke. Si-cer je pa tedanje delo lepo ob-delal naš zapisnikar, oziroma ona, pač pa je težava v tem, da se le malokdo spozna na tiste čačke. Pa ne zaradi grde pisave — saj nismo osnovnošolci, pa tudi z medicino se ne bavi za-pisnikarica. Za take uradne za-deve uporabljamo namreč čisto svojevrsten jezik — esperanto! Vendar to ni nikak strogo ura-den jezik, kajti kvantaški in po- pijaia najbolj sprosti človeka. Pozneje so se nam zazdeli dru-štveni prostori primernejši in smo se samo še poslavljali v kavarnah. Nekdo je preskrbel gramofon. Plošče pa so bile raz-novrstne. Ob poslušanju klasič-nih mojstrov smo laiki iz vljud-nosti zaprli usta, poznavalcem pa so se odpirala. Jazz narodna glasba, koračnice, popevke itd. so ustvarjali najrazličnejša vzdušja. Vzdušju primerno smo izbirali tudi prigrizke jn pijačo. Snažilki smo se vedno znali od~ dolžiti z ostanki in toplimi po-svetili. Ležeč ob ugašajočih Naš študentovski klub neradostnim poznavanjem živ-ljenjskih pravil. Bil sem na sestanku našega študentovskega kluba. Vendar bi bilo jemati besedo »sestanek« dobesedno kar malo nevarno. Ljudje si običajno pod to be-sedo predstavljajo piešastega možica, ki seje med dremajoče poslušalce prazne, visokodoneče fraze, leno dviganje rok vestne-ga zapisnikarja in še kaj! Pravkar hitim v beležko pisa-ti z velikimi črkami besede SESTANEK, ki naj bi me pri naslednjem »sestanku« spomni-la, da naj zbrano družbo opozo-rim, da je treba poiskati pri-mernejši izraz za naša sestaja-nja. To pač ne bo velika težava tako raznovrstni, visokoizobra-ženi družbi, kot je naša, zlasti še ob izdatni pomoči vseh mogočih slovarjev, kajti dandanes se člo-vek veliko laže odloči za lepo zvenečo tujko, kot pa za neudo-ben prevod, ki bi prav gotovo dobni izrazi zveije v njem iz-redno sočno! SevŽda smo tonje-govo lastnost kaj kmalu opazili in tako ga zdaj kot uradni je-zik celo zanemarjamo. Tem prvim sestankom se res ni obetala bodočnost. Clani so kopneli huje kot spomlaianski sneg. Mogoče predstavlja konec sestankov, ko sta bila prisotna le oba najnujnejša člana — pred-sednik in zapisnikar. Ce se ne motim, sta se takrat obojestran-sko razrešila dolžnosti. Nenadoma po je posegel vmes najvažnejši prirodni zakon — želja po združevanju! Ze pri dveh bitjih ta zakon kruto zah-teva svoj delež, zlasti če sta raz-ličnih spolov, tu pa nas je bila skoraj dvajsetorica, da 0 vseh mogočih spolih ne govorim! Za začetek je bila najvažnejša popolna sprostitev udov, da bi lahko zaživelo željeno razgibano življenje. Zato smo se sprva raje sestajali po kavarnah, saj ognjiščih na planinah ali izletih smo se radi potikali po prostra-nih poljih literature in se bratili z ljudmi, bližnjimi po mišljenju, oddaljenimi na tisoče kilomet-rov, z živečimi in umrlimi. Pro-učevali smo njihova življenjska pravila ih se prestavljali v nji-hovo okolje. Težko je govoriti o teh veče-rih. Prav vsak od njih kriči po lastnem romanu in vsak član bi predpostavljal svojevrsten lik junaka. Njihova združena govo-rica bi nas prikazala kot vedre, tenkočutne ljudi, zavzete za živ-ljenje naše družine. Vsak delček tega mozaika,prerezan v globi-no, pa bi zap^l 0 veselih tre-nutkih študentovskega življenja in zajokala ob marsikateri kri-vici. Na žalost sem zdaj, ko sem se že skoraj čisto streznil, postal nenadoma hudo zaspan! Lahko noč! MR Tovarna dušika Ruše proizvaja in dobavlja: KARBID - za avtogeno varjenje. razsvetljavo in acetilensko kemijo APNENI DUŠIK IN NITROFOSKAL-RUŠE za gnojenje FEROKROM SURAFINE - za jeklarsko industrijo ELEKTROKORUND - za bruse in brušenje KISIK IN ACETILEN-DISSOUSPLIN - za rezanje in varjenje kovin TALJENI MAGNEZIT - za elektroizolacijo Brzojavni naslov: AZOT MARIBOR - Telefon: 80-108 Teleprinter: 03312 - Žel.postaja: RUŠE, industrijski or FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO UNIVERZE V LJUBLJANI čestita vsem clanom in študentom za Dan mladosti Gradbeno podfetje DNIVERZAl Ljnbljana, Ambrožev trg 1 čestita študentom ob 20-letnici revolucije CE PAZITE NA SVE2OST HRANE, POTEM VEDNO SVE2O, ZELO OKUSNO ZDRAVO IN VISOKO-KALORICNO VITAMINIZIRANO »ZVEZDA« MARGARINO kadar kupujete margarino, pazite, da bo to nasa doma-Ca zvezda margarina, ki je garancija sve2ine in kako-vosti, proizvaja jo TOVARNA OLJfl ZAGREB Splošni projektivni biro Ljnbljana. Kidrieeva 1 čestita vsem l?ub/janskim študentom ob Dnevu mladosti ŽELEZARNA RAVNE Naši znani izdelki: Brzorezno orodje Pnevmatsko orodje w Kolesni stavki Vzmeti m ter pomembna novost: III. STROKOVNI KONGRES ŠTUDENTOV MEDICINE IN STOMATOLOGIJE JUGOSLAVIJE IZREDEN USPEH V Ljubljani je bil od 27. do 29. aprila III. strokovni kongres študentov medicine in stomatologije, ki se ga je udeležilo 259 študentov iz medicinskih in stomatoloških fakultet iz Beograda, Ljubljane, Reke, Sarajeva, Skopja in Zagreba % 110 strokovnimi deli. Na kongresu so z deli sodelovali tudj trije šludentje iz Poljske. 2e vrsto let je bilo čutiti, da Rianjka študentom medicine in •tomatologije vzpodbuda za njihovo strokovno delo. Prvi poizkus, da bi to delo poživili in ga popularizirali med štu-denti, je bil I. festival pred štirimi leti v Beogradu. Uspeh tega festivala je bil tako velik, da so sklenili, da bodo nas!ed-nje leto organizirali I. stro kovni kongres za študemte me-dicine iz vseh jugoslovanskih fakultet. Stevilo študentov se Je že na II. strokovnem kon-gresu v Zagrebu zvečalo, a v Ljuibljani je doseglo številko, ki kaže, da bo treba organiza-Cijo kongresa v bodoče spre-meniti. Po otvoritvi III. strokovnega kongresa v Festivalni dvorani fe je delo kongresa odvijalo po komisijah. Avtnrji del so refe-rirali o svojem delu. Sfcrokov-na žirija, sestavljena iz profe-»orjev in študentov iz razhčnih faku'tet je ocenjevala dela. Od ljubljanrikih študentov medi-cine in stomatologije so dobili liagrade: I. na-^rada: Bora *Lovšin,- Pcskus izola-Cije in identifikacije Arbor virusa pri 4 smrlnih prjmerih mcningoencefalitisa v Sloveniji 1960. I. — II. nagrada: Alerka Šumer, Tomaž Až-tnan: Važnejše farmaliolcilke karakteristike nekaterih novih preparatov fenotiazina. II. nagrada: Cirii Godec: Vpliv peroralne »plikacije petroleja n». jetra pri miškah. Matej Lipovšek: Cifnpatoge-ni efekt adenovirusa tipa VII na kuliuro tkiva humanih am-nijskih celic. Boris Tancer, Zarko Topalo. vič: Vpliv K, Ca, Mg ionov ..a letalno dozo digitoksina pri mos-skih prašičkih. III. nagrada: Janez Kramar. Vaskulariza-cija ductusa choledochusa. Mara Gavrilovič, Alenka Kikl: Frakture maxillae. Vzporedno s strokovnim de-lom kongre&a je bila tudi kon-ferenca predstavnikov združe-nja študentov medicine in sto- matologije iz vseh fakultet Razpravljali so o reforrni štu-dija na posameznih fakultetah iz o bodoči organizaciji stro-kovnih kongresov. Sklenili so, da bo naslednji sfrokovni kon-gres 1962 v Sarajsvu. Na se&tanku redakcij štu-dentovskih medicinskih časo-pisov so razpravljali o pabudi, naj bi študentje vsake medi-cinske fakultete rnieli svoj strokovni in organizacijski ča-sopis. Precejšnje število stro-kovnih del na. vsaki fakulteti je jamstvo, da bi imel tak ča-sopis dovolj gradiva in tudi dovolj čitalcev. Hkrati pa bi bil tak časopis velikega pome- na za delovanje Združenja me-dicincev, oziroma Fakultetne-ga odbora. Ceprav je bil to strokovni kongres študentov medicine in stomatologije, je vendar veliko pomenil za celotno študentov-sko organizacijo. 240 študentov iz drugih republik m celo iz tujine je vsekako-r za Ljubljano precej. Zato je toliko bolj ne_ razumljivo, da Univerzitetni odibor kljub povabilu ni poslal svojega pred&tavnika niti na otvoritev kongresa, kaj šele na konferenco predstavnikov Združenj medicincev rn sto-matologov iz 7 fakultet. Lokar Jože Tudi na elektro izredni študij Fakulieta za elektrotehniko je letos prvič dovolila tudi iz-redni študdj. Prijavljencev je bilo d^volj, največ jih je s srednješolsko 'zobrazbo, nekaj pa jih je bilo tudi brez ustrez-ne izotorazbe za vpis na uni-verzo dn so zato morali opravi-ti sprejemni izpit. Največ pri-javljencev je iz ljubljan^kih in gorenjskih elektrotehniškiih podjetij. Izredni študentje fakultete za elektro delajo v dveh štu-dijsikih skupinah, ena je v Kranju, druga pa v Ljubljani. V prvo skupino je vključonih 25 študentov, v drugo pa pre-ko 100. Oglasili smo se pni prof. Hodjarju na Institutu za elektrcniko, da bi nam kaj več povedal o izrednem študiiu na njihovi fakulteti. Iz tega razgovora povzema-mo: Fakulteta za elektrotehmiko nudi izrednim študentom vso pomoč in razumevanje. Stu-dentje iz Ljubljane imajo pre. davanja v popoldanskem času v predavalnicah na fakulteti. Predavajo redni profesorii, problem pa je samo v tem, da so ]e-ti mnogokrat preobreme-njeni in se zato izrednim štu-dentom ne morejo dovalj po_ svetiti. Študij teče po istih programih kot za redne stu-dente, le da mnogoikrat pri-manjkuje časa za vaje. Ven-dar bo v kratkem urejeno tudi to. Program je izdelan takoi# da bo študent v dveh letih komča'1 en letnik študija. Tako bo najbrž prišla v poštev samo prva stopnj?.. Podjetje plačujo za svoje študente mesečni pri-spevek, nekatzri, ki se ne bi radi pogodbeno vezali na pod-jetja, pa plaoujejo ta pvispe-vek sami. V proetorih Iskrine indu-strijske šole dma predavanje trikrat tedensko 25 izrednih študentov. Po večini so ia do-mače tovarne (21), nekaj pa jih je iz gorenjskih elektrarn a].i elektropodjetij. Zdaj posluša. jo 9 ur tedensko predavanja iz matematike. Casa za vaje pri-manjkuje tudi tu. Predavanja cstalih predmetov bodo poslu-šali po serijsikem programu. Tako bodo za zdaj posiuša:i samo en predmet, predmeti pa si bodo sledili po nekem vrstnem redu. Tudi tu raču_ najo samo na prvo stopnjo ki naj bi trajala štiri leta. Pod-jetja sx> prevzela vse finančne obveznosfci. Peter Tamnik, izredni štu-det elektrotehnike iz Krania, je končal srednjo šolo že pred 6 leti, zato mora začeti skoraj čisto iznova. »Kaj Vas je napotilo k tem, da ste se vpisali na univerzo?« »Imam veselje do študija, pa tudi delam na takem de. iovnem mestu kjer je potreb-na višja kvalifikacija. Ko se mi je ponudila prilika, sem jo takoj izkoristil. Na raizumeva- nje sem naletel tudi pri »Iskri«, kjer sean zaposlen.« Podobno bi verjetno odgo_ vorili vsi, ki jim kranjska Iskra omoigcča študij na uni-verzi. Inter- fakultetna konferenca študentov strojništva V dneh od lfl. do 25. aprila jc bila v Zagrebu interfakultetna konferenca študentov strojništva. Konferenca je dala smernice za bodoče delo in za tesnejšo pove-zavo med strojnimi fakultetaml na področju cele Jugoslavije. Na konferenci je prišlo do vprašanja, ali je upravičen ob-stoj tedna strojništva, glede na veliko število konferenc in drugih oblik delovanja in spoznavanja med fakultetami. Sklenili so, da bo imel v prihodnje teden stroj-ništva značaj spoznavanja in po-vezave študentov strojnikov Iz vseh .republik na kulturni In športni osnovi, politična in ideo-Icška vprašanja pa bodo reševall na konferencah. Prireditelj tedna strojništva za prihodnje leto bo br-ograjska fakulteta. Zveza študentov strojništva iz-daja svoje glasilo Zbornik stro kovnih del. Lani je glasilo izda-la beograjska fakulteta za stroj-ništvo, letos pa zagrebška, prt-hodnje leto pa je na vrsti ljub-ljanska. Glavni problem pri izda-janju zbornika so finančna sred-stva zaradi majhne naklade. OBISK NA VIŠJI ŠOLI ZA SGCIALNE DELAVCE V socialnih službah so se že pred časom uveljavljali pravni-lsi, medicinci in suloh Ijudje poklicev, ki so se ukvarjali s so-cialnimi vprašanji pri gospodar-skih in upravnih ustanovah. Te posle pa vse češče prevzemajo diplomirani socialni delavci, ki so vsekakor primernejši za re-ševanje teh vprašnnj. Tb je nov poklic v sodobni družbi (ki ga v tujini v glavnem ne poznajo) prav tako pa je mlada tudi Viš-ja šola za socialne delavce. Za mnenje o delovanju šole smo vprašali direktorja tovari-šico Jančarjevo in predsednico šolskega sveta tovarišico Sveti-novo. — Kako ste zadovoljni s svojo šolsko stavbo iri novimi prost^-ri? — Prostore v tej stavbi si deli-mo z nekaj šolami. Pripada nam eno krilo s tremi predavalnica-mi. Prav letos smo razvejili študij za gospodarske in uprav-ne službe, tako da imamo dva prva letnika in en drugi. Torej nam že zdaj primanjkuje preda-valnic, kar se bo prihodnje leto še stopnjevalo. Sicer smo zelo zadovoljni, da smo se iz provi-zorijev v Črtomirjevi ulici pre-selili v sedanje, bolj primerne prostore. — Kakšen je starostni sestav vaših slušateljev? — Starostni razpon sega od 18 do 40 let. Prav v prvem seme-stru je čutiti rahlo nezaupanje, ko se grupirajo »mladi« in »sta-ri«. Sčasoma jih je skupno delo zbližalo. — Kako so organizirani vaši slušatelji? — Predvsem v Zvezi študen-tov, ki deluje vse od ustanovit-ve šole od 1955 leta. Zelo aktiv-na je tudi Zveza komunistov. — Vaši slušatelji prihajajo predvsem iz prakse. Ali je upra-va šole pomagala pri študiju in kako si ti študentje S(ami pri tem pomagajo? — Tisti slušatelji, ki so bili v delovnem razmerju, poznajo di-sciplino dela in so po večini poročeni in vezani na podjetje, ki jih štipendira, zato so tudi zelo prizadevni pri študiju. Z onimi, ki prihajajo naravnost iz gimnazije, je pač tako kot na vseh višjih šolah in fakultetah. Kar se tiče pomoči pri študiju, uprava formaliao ne pomaga, daje pa pobudo v posameznih primerih. — Kakšen je režim študija na šoli? Predavanja so obvezna. Trajajo samo tri semestre, v če-trtem pa je praksa, tako da bi vsako izgubljeno predavanje oviralo slušatelja pri študiju. — Kakšen naj bi torej bil pro-fil strokovnjaka — absolventa vaše šole? — Kot sem omenila je ves če-trti semester namenjen praksi NOV POKLIC slušateljev v ustanovah. Praksa je podobna poznejši zaposhtvi absolventa. Prav tako je med drugim in tretjim semestrom enomesečna obvezna praksa. Naša šola je potemtakem višja strokovna šola, ki usposablja študenta neposredno za praktič-na dela. Sicer pa je naša stro-ka nova in vsaki absolvent mo-ra takoj v začetku poprijeti brez odlašanja. ( — Kakšni so odnosi med slu-šatelji in profesorji? — Reden obisk predavanj vzpodbudno deluje na predava-telje, ker so tudi slušatelji samj dokaj prizadevni. Skrip^ imamo precej, saj še iz drugih šol pri-hajajo po nje. Predavatelji so pretežno honorani in nimajo dovolj časa, da bi se po preda-vanjih še posebej ukvarjali s študenti. Menim pa, da so od-nosi med študenti in profesorji zelo tovariški. — Kakšna je povezava z osta-limi podobnimi šolami v Jugo-slaviji? — Pred kratkim je bila orga-nizirana medrepubliška konfe-renca vseh petih višjih šol za socialne delavce iz Jugoslavije. Na konferenci so se dogovorili o sodelovanju in delu v prihod-nje. — Kako socialno stanje štu-dentov vpliva na njihove študij-ske uspehe? — Sola sama skuša vplivati na štipendiranje za izboljšanje življenjskih pogojev. Vsako leto tudi dodeli sklad za socialno varstvo enkratno pomoč za so-cialno šibke. Morda je pri uas to drugače kot na ostalih fa- kultetah, ker študentje večino-ma prihajajo neposredno iz proizvodnje in imajo visoke štipendije. Imeli smo tudi za-metek internata: v provizorijih Črtomirove ulice je bilo nekaj sob na razpolago študentom. Ko smo se preselili, je v internatu dobilo stanovanje okoli 30 slu-šateljev. Lucijan Vuga Dekan elektrotehniške fakultete dr. ing. Mirjan Gruden govori na redni letni skupščinj PRVA KONFERENCA ZKS NA ELEKTRO FAKULTETI 12. maja 1961 je bila v ve-liki predavalnici Elektro fakul-tete v Ljubljani na Tržaški ce-sti prva skupna letna konfe-renca osnovnih organizacij Zveze koanunistov profesorjev in študentov. V izčrpnem referatu je do-sedanji sekretar Mitja Trpin in diskusiji, ki je bila izredno živahna, govoriLi šeo delovanju iniciativnega fakultstnega ko-miteja ZK, ideološko-politične, študijske in kadrovske koemi-sije. Konferenca je bila zelo ds-lovna in je nakazala vrsto pro-blemov, ki zadevajo tako štu_ S sprejema pri dekanu ob dnevu medicincev podal pregled dela orgamiza-cije v preteklem letu, ocenil slabosti in pozitivne strani de-lovanja m reševanja tekočHh nalog in problemov ter nakazal smernice za bodoče delo. Razen tega so v koreferatih dij in dejavnosti fakultete kot tudi povezanosti organizacijs Zveze komunistov na fakulteti in Zveze študentov. Mnogo &O diskutirali o disciplini in osta-lih oblikah povezanosti in o študijskih načrtih in progra- mih, fci so s'iln-o zahtevni zlasti v nižjih letnikih. Oboji zabte-vajo precejšnjih sprememb, kljub temu, da študentje v no-vih pogojih dobro študirajo. Ostro so postavili vprašanje starejših letnikov in absolveh-tov, ki študirajo že vrsto let brez vidnih uspehov in slabih izgledov, da bi v bližnji pri-h-odnosti lahko končali študij. Vprašanje teh nedelavnih in neodgovornih študentov je iz-redno pereč problem, ki se v'.e-če iz leta v leto ln je konfe-renca v ta namen soglasno sprejela sklep, da se ustanovi komisija, ki bo skrbela za kon-trolo učnega uspeha teh čla-nov in predlagala ter izvrše-vala kazni. Precej težav je ime^.a ka-drovska kornisija s kadri, ko-ordiniranjem učnega osebja in vseskozl premajhno poveza-nostjo študentovskih partijskih organizacij s profesorsko osnov-no organizacijo. Konferenco je pozdravil tudi član UK ZKS ing. Hodžar Slavko. Konferenca je izvoliia 15-članski fakultetni komite, ki bo v prihodnjsm obdobju naprej vodil delo Zveze komu_ nistov na Elektro fakulteti. SKUPŠČINA ZDRUŽENJA GOZDARJEV Inverzija in reforma V preteklem delovnem le.tu Je odbor kar uspešno dela], če-prav se je že močno poznal obstoj fakultetnega odbora, ki je prevzel marsikatero kon^-petenco. Najak'tivnejša ,je bila bomisija za svcibodno katedro. Organizirala je več predavan.i, kli so skupno s predavan.U aigronomsikeiga octdelka prišla na redni urnik predavanj. Mnogo je scveda pripomogla fakultetna uiprava. V diskusiji Bo obravnavali predvsem štu-dijska vprašanja v zvezi z re-fOirmo študiija na fakulteti. Treba bo nekoliko popraviti pogoje za vpis v drugi letnik, ki so pretežki za povprečnega itudenta. Problem pomanjka- nja skript je v glavnem ed~ pravljen,, saj manjkanjo le še skripta za dva predmeta. V de-bato je posegel tudi dekan fa-kultete, ki je razložil pomen refarmiranega študija na goz-darskem oddelku. V preteklem letu so namreč nekateri meni-li, da je na gozdarskem oddel-ku inverzija nepo^trebna in ne-izvedljiva. Seveda so ta stali-šča že ovržena, saj se prvo le_ to novega študija že uspešno zaključje, praksa pa po vrsti podatkov sodeč potrebuje veli-ko število g^zdarskih strokov-njaikov. Torej ni razloga,, da bi se inverzni študij ne izvedel tu>dr na gozdarskem oddelku. I. M. IRIBLNA IZHA «» KO NASLEUNIK STUUENTSKtUA LISTA, KI JE IZHAJAL OD 20. iVlARl.*. 1949. PRVA STEVILKA rHIBUNfc JE IZSLA h DECEMBBA 1951. TBIBUNA IZHAJA SEDAJ STIEINAJSTDNEVNO - UKEJA PA JO UREDNISKI ODBOR: FRANCE GRIVEC, PETER JAM-BREK, MARJAN KOPFCKY, SIMON SIMONITI. TEHNICNO UREJA DRAGO SBNICA. ZA JEZIK SKRBl PETER SARDOC. - UREDNISTVO IN UPRAVA TRIBUNE JE NA POLJANSKl CESTI 6, TEL, 30123, TEKOCl RACUN K0O-7O/3-SBV ROKOPISOV IVE VRATAMO. LETNA NAROC-NINA oE '-00 DIN - TISKA CP DELO.