Poštnina plačana v pifML Leto LXXm., št. 249 Ljubljana, sreda 30. oktobra I940 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje tn praznike. — Inseratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din X večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25*—. Frdrr^inj M M vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg- št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Preti razširitvi uojne na Balkanu Po ameriških vesteh namerava Nemčija posredovati v italijansko grškem sporu, da prepreči razširlenje vojne na Balkan« česar ne želijo n e v Berlina in ne v Rimu NEW YORK, 30. okt s. (Ass, Press). Ameriška poročila iz Berlina Javljajo, da namerava Nemčija posredovati v sporu med Italijo in Grčijo, ker ne želi, da bi se vojna na Balkanu razširila. Iz pisanja narodno socialističnega tiska je razvidno, da je bil Grčiji izročen samo ultimatum in italijansko pojasnilo o vzrokih ultimatuma. Na podlagi tega pojasnila je vzela Italija v zaščito albanske interese napram grškim in angleškim ciljem. Zanimivo je, da niso objavljene vesti o vojnih operacijah. Niti uradni krogi jih ne prinašajo, nego izjavljajo, da so si vesti o vojnih operacijah nasprotujoče. V Berlinu so z največjimi simpatijami sprejeli govor bolgarskega kralja Borisa, glede katerega pravijo, da se odkrito izraža za politiko osi. Prav tako je bil simpatično sprejet demanti agencije Avale o mobilizaciji v Jugoslaviji in o izrednem sestanku vlade po vodom grško italijanskega spora. V Berlinu tudi verujejo, da so vesti iz Turčije avtentične, kolikor se nanašajo na trditev, da stopi turško grška zveza v veljavo samo v primeru, če bo ena od obeh držav napadena od države izven Balkana. Po mišljenju Berlina Italija ni balkanska sila. V berlinskih uradnih krogih rudi poudarjajo, da je zadržanje Moskve povsem korektno in da so neresnične vesti o diplomatskih korakih v Berlinu in Rimu. Iz vsega tega se lahko sklepa, da želi Nemčija izolirati italijansko grški spor in pustiti, da ga obe državi uredita sami med seboj. V zvezi s tem so značilna nekatera dejstva, ki jih uradni krogi tudi podcrtavaj o in sicer: Italija ima še vedno svojega poslanika v Atenah. Berlin dvomi, da bi se bila Grčija obrnila na London za pomoč v onem smislu, kakor je bilo to objavljeno v javnosti. V tem pogledu so na svetovno javnost zelo učinkovala izmenjana pisma med grškim in angleškim kraljem Zanimivo pa je tudi, da je v Berlinu še grški poslanik, v Atenah pa nemški. Prav tako Nemci v Grčiji še niso prejeli nobenega naloga, naj zapuste Grčijo a v Berlinu demantirajo vesti o aretacijah Nemcev v Grčiji. Iz vseh teh dejstev in komentarjev sledi, da se Nemčija popolnoma strinja z Italijo in, da podpira njena prizadevanja v Grčiji. Obe državi bosta skušali še z drugimi sredstvi doseči svoje cilje, da se na ta način izogneta razširjenju vojne na Balkan, kar v tem trenutku gotovo ne želita. London, 30. okt. i. (Reurtcr). Po informacijah »Daily Expressa« iz Helsinkov teko v Kremi ju še zmerom posaiania med nemškim Doslanikom v on Schulenbureom ter zastopniki sovjetskega zunanjega ministrstva dede politike na Balkanu. Po informacijah tega lista si nemški poslanik v prvi vrsti prizadeva doseči, da bi sovjetska unija v novo nastalem sooru ohranila blagohotno nevtralnost Nemciia bi bila pripravljena pristati na to. da bi pri končni delitvi interesnih p'xiročii na Balkanu ter na Bližniem vzhodu dobila Rusija kontrolo nad Dardanelami. ter da bi razen tega lahko zasedla eotove predele Turčije. Perzije in Afganistana. Italijanske obtožbe Rim, 20. okt. AA. (Štefani). Zadnje dogodke v Grčiji italijanski tisk živahno komentira in o njih sklepa takole: 2e poprej je bilo ugotovljeno, da je Grčija v zadnjih mesecih zbirala ogromne količine pogonskih sredstev, da bi jih tajno dobavila angleškemu vojnemu brodovju. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so angleške ladje često plule pod grško zastavo in je s tem bilo kršeno mednarodno pravo. Prav tako je bilo tudi pojasnjeno, da so grške ribiške ladje, jadrnice in grška letala bile popolnoma v službi Anglije In da so zlasti obveščale Anglijo o gibanju italijanskih letal ln ladij. Italijanski tisk poudarja dalje, da je bila italijanska vlada dclgo in neverjetno potrpežljiva, ker je vse tri mesece postopala samo na diplomatski način in zahtevala običajna pojasnila za to, da bi protestirala in da bi grško vlado usmerila k temu, da bi spoštovala nevtralnost. Toda kljub vsemu temu je grška vlada bila v stalnem stiku z angleško vlado In jo poslušala. Ko je italijanski poslanik grški vladi izročil noto italijanske vlade, so Atene tudi ob tej priliki hotele pokazati neki odpor, pri tem pa so padle v angleško zanko. Zato je popolnoma naravno, da se je Grčija zaradi vsega tega zapletla v vojno, za katero bo nosila vso odgovornost tako pred lastno državo, kakor tudi pred vsem svetovnim javnim mnenjem. Izjava grškega poslanika v Rimu RIM, 30. okt. p. (Un. Pr.). Oddelki ka-rabinerjev so včeraj zavzeli svoja mesta pred zgradbo grškega poslaništva v Rimu, kar se tolmači za posledico sporazuma o izmenjavi grških in italijanskih diplomatskih zastopstev v Atenah in Rimu. Grški poslanik v Rimu Nikolaj Politis je dal včeraj poročevalcu agencije United Press naslednjo izjavo: Izoliran sem od svoje države docela. Ne mislim pa. da bom imel težave, ko bom poskusil poskrbeti za nekaj sto Grkov, ki so še zmerom v Italiji. Glede na to, da živi v Grčiji mnogo več Italijanov, kakor je Grkov v Italiji, mislim, da bo zlahka mogoče urediti njihov položaj. Doslej nisem poskušal sestati se z ministrom C lanom ali s kakim drugim zastopnikom italijanskega zunanjega ministrstva. Reči moram, da doslej osebje poslaništva ni bilo nadlego-vano. Poslednjič sem imel zvezo z Atenami v soboto zvečer. Tedaj sem prejel nova pooblastila za ureditev nekih diplomatskih vprašanj. Politis je zaključil svojo izjavo z ugotovitvijo, da so bili razgovori v zyezi z italijanskim ultimatumom v Atenah in sta jih imela neposredno tamkajšnji italijanski poslanik Grazzi in erški zunanji minister. Blp^matska aktivnost v Moskvi Grški poslanik pri Višinskem in Crippsu — Posvetovanje tudi med nemškim in italijanskim veleposlanikom — Rusija in Turčija ostaneta nevtralni? Moskva, 30. okt. s. (Reuter). Včeraj je bila tu opažena velika diplomatska aktivnost. Angleškega veleposlanika Crippsa sta posetila skupno grški tn turški poslanik. Konferirala sta tudi nemški in italijanski veleposlanik Ameriški veleposlanik Stein-hardt se je sestal z več člani diplomatskega zbora. Moskva, 30 okt. s. (Reuter). Grški poslanik pri ruski vladi Diamantopulos je včeraj posetil podkomisarja za zunanje zadeve Višinskega. Pred tem je imel grški poslanik razgovor z angleškim veleposlanikom Crippsom. Tokio, 30. okt. s. (CBS). Po tukajšnjih informacijah nameravata tako Rusija, kakor tudi Turci ia ohraniti nevtralnost v sedanjem Italijansko grškem korifliktu. Ankara, 30. okt. s. (Reuter). Angleški veleposlanik Knatchbull-Hughessen je imel včeraj dva razgovora s turškim zunanjim mimstror Saradzoglom. Turška vlada še vedno ni uradno objavila svojega stališča, glede Italijansko grškega konflikta, prevladuje pa prepričanje, da bo ohranja Turčija položaj nevojujoče se stranke Edfna ooerodba. ki veže Turčijo z Grčijo, je pogodba balkanskega pakta, ki pa določa turško vojaško pomoč samo za primer vstopa Bolgarije v vojno. Carigrad, 30. okt. AA. (DNB). Turška vlada na svoji seji v ponedeljek v Ankari ni sprejela končnega stališča o spopadu med Italijo in Grčijo. Prva pristojna izjava je izšla včeraj v uvodnem članku uradnega Usta >Ulus«. Izjava prepričuje Grčijo o vseh simpatijah, v ostalem pa poudarja naslednja načela turške politike: Ostati izven vojne in braniti izključno samo lastne meje in varovati lastno neodvisnost do tedaj, dokler Turčija ne bo napadena. New York, 30. okt. s. (CBS). Iz Berlina je prispelo poročilo ameriških novinarjev, da v nekaterih nemških krogih ne izključujejo možnosti, da bi bil tudi Turčiji stavljen ultimat, če bi zavzela glede dogodkov v Grčiji dvomljivo stališče. Ruska garancija za obrambo Dardanel? Ankara, 30. okt. s. (CBS). Z merodajnih turških mest se je Izvedelo, da je Rusija, ponudila Turčiji trdno garancijo za obrambo Dardanel proti vsakemu napadu. Pripravljenost ruske vojske Moskva. 30. okt. s. (Reuter). Organ ruske vojske »Krasnaja zvezdac pravi, da morebitni sovražni napad na Rusijo ruske vojske ne bi presenetil. Mednarodni politični barometer že dolgo kaže neugodno vreme. Zato mora biti ruska vojska vedno pripravljena, da se postavi z vso silo po robu kateremukoli sovražniku. Bolgarsko zagotovilo 6W9ji Ankara, 30. oki. s (Reuter). Bolgarska vlada je dala grški vladi zagotovilo, da namerava ostati nevtralna v sedanjem konfliktu. Italija ne želi japonske vojaške pomoči Tokio, 30. okt. s. (CBS). V zvezi z izbruhom vojne med Italijo in Grčijo je imela japonska vlada sejo, da sklepa, če bi na podlagi berlinske pogodbe morala stopiti v vojno ob strani Italije. Pozneje se je izvedelo, da je podal zunanji minister Ma-cuoka poročilo, da Italija sama takega koraka s strani Japonske ne želi. Sklenjeno je bilo, da Japonska Italiji v vojni z Grčijo ne bo nudila vojaške pomoči, pač pa vsako politično pomoč. Amerika še čaka Washington, 30. okt. s. (CBS). Zunanje ministrstvo še ni objavilo proklamacije glede razširjenja veljavnosti ameriškega nevtralnostnega zakona na Grčijo. Tudi zapora grških kreditov v Ameriki še ni bila odrejena. Predsednik Roosevelt se je o tem predmetu včeraj dvakrat posvetoval z zunanjim ministrom Hullom. Pozneje je bilo sporočeno, da ameriška vlada še ni dobila iz Grčije dovolj avtentičnih informacij, ki bi dovoljevale, da bi že sedaj sprejela sklepe glede razširjenja nevtralno s tnega zakona na Grčijo. Manifestacije za Grčijo Kairo, 30. okt. s. (Reuter). V Aleksan-driji je prišlo do manifestacij za Grčijo. Manifestacij po ulicah so se udeležili tudi avstralski in novozelandski vojaki. Tudi na Cipru so bile prirejene manifestacije za Grčijo. Prekinjena poštna zveza Bern, 30. okt. AA. (Štefani). Izdano je bilo uradno poročilo, ki pravi, da so poštno zveze med Švico in Grčijo prekinjene. Nemško vojaštvo v Rumuniji London, 30. okt. s. Reuter javlja iz Sofije, da je po tamkajšnjih informacijah prispelo v Rumunijo te dni zopet 6000 nemških vojakov ter 2000 konj. Protiletalska zaščita Sofije Sofija, 30 okt. AA Listi prinašajo najnovejši odlok štaba sofiiske eamiziie o ukrepih, ki jih ie treba pod vzeti za protiletalsko zaščito Sofiie. Po tem odloku se moraio najpozneie do 15 novembra t i vsi sofijski meščani oskrbeti s črnim pa piriem. platnom in okenskimi zastor" kakor tudi s Dotrebnimd zastori za vrnta da ponoči skozi nje ne bi bilo vide* i nobene-svetlobe. Vsi hišni posestniki moraio odstraniti s podstrešia svojih hiš v^e lahke vnetljive predmete ter urediti kleti kot zavetišča. Odlok dalie daie navodila kako ie treba postooati v primeru ko se da znamenie za pripravlienost pred lotalskim bombardiranjem. Meseca novembra bodo v Sofiji primerne vale v protiletalski obrambi. Drugi in tretji dan vojne Grško vojno poročilo ATENE, 30. okt. s. (Ass. Press). Generalni štab grške vojske je objavil snoči naslednje uradno poročilo: V noči od 28. pa 29. oktobra so bile v teku lokalne borbene akcije v reduci-ranem obsegu. 28. oktobra je sovražnik v Epiru ponovno napadel z močnimi edinicami ter težkim in lahkim topništvom. Grški oddelki so izvedli pokrete po poprej določenih načrtih. V zapadni Makedoniji je položaj nespremenjen. Sovražna letalska aktivnost je bila zelo majhna. Ameriška poročila o bojih NEW YORK. 30. okt. s. (Ass Press). Po informacijah, ki so prispele snoči iz Rima, so italijanske čete na nekem mestu prodrle za približno 20 km na grško ozemlje in sicer že do včeraj zjutraj. V teku dneva se je prodiranje nadaljevalo. Prodor je bil izveden v bližini Prespanskega jezera in sicer s pomočjo motociklističnib oddelkov in motoriziranih strojniških odredov. Po drugih poročilih so baje v nekem drugem sektorju Grki prodrli nekoliko na albansko ozemlje. Grki so baje odbili tudi italijanski napad na neko vas, pri Čemer je bilo baje Svobodo je treba braniti Predsednik Roosevelt: Samo narod, ki je pripravljen svobodo braniti, jo lahko ohrani Za pospešenje ameriške pomoči Angliji WASHINGTON, 30. okt. S. (CBS). S posebno svečanostjo se je pričelo včeraj popoldne v Washingtonu žrebanje, Ia bo določilo katerih 400.000 ameriških rezervistov bo v prvi skupini pokhcanih na enoletne obvezne vojaške vaje v smislu zakona o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti. Predsednik Roosevelt je'imel ob tej priliki kratek govor, v katerem je poudaril, da morajo Zedinjene države pripraviti vse svoje industrijske in človeške sile za obrambo. Zgodovina je pokazala, je dejal Roosevelt, da lahko samo tisti narod ohrani svobodo, kl je pripravljen svobodo braniti. Pri žrebanju je prvo številko potegnil vojni minister Stimson. Do jutra je bilo izžrebanih ?e 696 rekrutov. Med izžrebanimi je tudi znani filmski igralec James Stuart NEW TORK, 30. okt. s. (CBS). Predsednik Roosevelt se je o polnoči (davi ob 6. srednjeevropskega časa) odpeljal v Boston, kjer bo imel davi važen govor v volilni kampanji za predsedniške volitve. Roosevelt se vrne v Washington jutri zeodaj zjutraj. Med svojo odsotnostjo bo Roosevelt v stalni telefonski zvezi z Belo hišo in zunanjim ministrom v Washingtonu. 8 : s za Roosevelta WASHINGTON, 30. okt. 8. (Reuter). Stave o izidu ameriških predsedniških volitev stoje sedaj v Zedinjenih državah 8:5 za Roosevelta Smatrajo, da je Kennedv-jev nastop za Roosevelta ojačil Roosevel-tovo stališče. Nasprotno pa dobiva tudi Willkie nove pristaše. Poleg delavskega voditelja Johna Lewisa se je izrazil za Willkiea tudi boksarski svetovni prvak Joe Luis, ki je odšel celo na posebno propagandno turnejo. Njegovemu stališču pripisujejo precejšen pomen, ker ima Louis med ameriškimi črnci kot črnec izreden ugled. Mehiška oporišča za skupno obrambo MEXIKO C ITT, 30. okt. s. (Ass. Press). Mehiški predsednik Cardenas je sporočil snoči. da bo Mehika ob svojih obalah ustanovila vrsto mornariških in letalskih oporišč. Ta oporišča bodo na razpolago za skupno obrambo vseh ameriških držav proti vsakemu napadu na Ameriko. WASHINGTON, 30. okt. s. (Ass. Press). Angleška komisija za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah ie imela vče- ubitih 20 italijanskih vojakov, ranjenih pa 60. Angleška poročila ATENE, 30. okt. s. (Reuter). Današnia grška poročila javljajo, da Grki vse svoje postojanke r.a albanski meji še drže. Grške če e so izpostavi jene hudim bombnim napadom italijanskega letalstva. Grške čete ob Prespanskem jezeru BEOGRAD. 30. okt p. »Politika« objavlja poročilo iz Dragoša na grško jugo-slovenski meji. da se tam povsem iasno čuje topniško streljanje v smeri od K<>r-če. Ljudje so vso noč prisluškovali grmenju topov. Po nepotrjenih vesteh so pričeli Orki koncentrirati svoje čete ob obali Prespan-ile pa so netočne in so jih tudi >.e službeno demantirali. Sn-ofiad ita KrSu VEH' YORK. 30 nkt s (CBS). Kllub angleškim demnnt;jcm priha^aj^ prek'"1 Budimpešte poročila da je na otoku Krfu prišlo do boiev med italijanskimi in angleškimi četami Prispele so tudi vesti \7 Aten ia so bile ang'eSke vojne ladje opažene v bližini grških obal Krali Juri? vrhovni poveljnik ATENE. 30. okt s. (Reuter) r;r*ki kralj Jurij je prev/el vrhovno poveljstvo nad vso grško kopno vojsko, vojno mornarico in letalstvo Cteneral Papagns ostane vrhovni poveljnik kopne vojske. Mednarodna prostovoljska brigada ATENE, 30. okt. s (Reuter) T^ka^nji angleški in ameriški državljan? m prreli formirati mednarodno prostovoljsko brigado, ki naj bi se branila ob strani grške vojske. VVASHINGTON. 30. okt. s (Reuterl. Pri včerajšnji konferenci ? zastopniki engleske komisije za nakup vojnega materiala, so bili navzoči tudi ameriški finančni minister Morgenthau, vojni minister St;mp-son. mornariški minister Knox in šef ameriškega generalnega štaba general Mar-shall. Ameriški bombniki za norveške letalce LONDON, 30. okt. s. (Reuter) Norveška vlada je naroČila v Zedinjenih drž.avah 36 raj važno 2 urno konferenco z najvišjimi | bombnikov, ki bodo porabljeni za vežba-zastopniki ameriške vojske. nje norveških letalcev v Kanadi. Veleposlanik Kenne^v podal ostavko Snoči je imel dosedanji ameriški veleposlanik v Londonu govor, v katerem je o črtal odnose med Zedinje- nimi državami in Anglijo VVashington. 30. okt. s. (Ass. Press). Ameriški veleposlanik pri an-ieški vladi Kennedv je imel snoči govor po radiu, ki je vzbudil veliko pozornost. Keru.edv je predvsem sporočil, da podpira Roosevelto-vo kandidaturo pri predsedniških volitvah. Ta napoved je tem važnejša, ker so se širile govorice, da obstoje med Roosevel-I tom in Kennedv jem važna nasprotja. Kennedv je sporočil, da se z Rooseveltom sklada v dveh glavnih vprašanjih: da morajo Zedinjene države za vsako ceno ostati izven vojne ter da morajo še nadalje pomagati Angliji. Kennedv je dejal v svojem govoru med drugim, da je trdno prepričan, da se Zedinjene države ne bodo zapletle v sedanjo vojno, bodo pa kljub temu od posledic vojne resno prizadete. Kennedv je poudaril, da morajo Zedinjene države storiti vse, da ostanejo izven vojne. Dejal je, da je to stališče zastopal vedno, odkar je prevzel mesto poslanika v Londonu Kennedv je izjavil dalje, da bi bilo tudi iz angleškega stališča škodljivo, če bi se Zedinj-ne države zapletle v vojno. Potem bi nar.-.reč Amerika ne mogla nuditi več teliko vojnega materiala Angliji, ker bi ga rabil n za svo-]o lastno vojsko in vojno mornarico. Bila bi v primeru vstopa v vejno predvsem obvezana, da brani zapadno no'->Mo. Dalje je izjavil Kennedv. da bi bila lahko Anglija svoj čas pieprečila vojno, če bi se bila pravočasno hitreje oboroževala. Prav tako, je dejal, pa lahko Zedinjene države sedaj prupiečijo razširjenje vojne na Ameriko s tem, da se čim bolj obore.« žujejo. Kennedv je podal priznanje angleški vojni mornarici in letalstvu. Obenem je izrazil prepričanje, da je popolnoma neverjetno, da bi mogel Churchill kdajkoli pristati na izročitev angleške vojne mornarice Nemčiji. Anglija, je dejal Kennedv, zaenkrat niti ne rabi mnogo vojakov, saj niti še vseh svojih lastnih vojakov ni poklicala pod orožje. Nemška invazija Anglije je bila zadržana. Kennedv je izjavil dalje, da je bilo stališče Charmberlaina pogosto napačno tolmačeno. Chamberlain je samo zastopal mnenje večine Angležev, da bi bilo treba rešiti mir. Pozneje pa je spremenil tudi on svoje stališče, ko je uvidel, da bi vsak mir pomenil samo premirje ter bi vodil do novih zapletljajev. Kennedv je z vsem poudarkom tudi izjavil, da ne obstoji nobena tajna pogodba med Zedinjenimi državami in Anglijo. Odločno je zanikal, da bi bil dal Roosevelt brez vednosti kongresa angleški vladi ka-j kršnokoli zagotovilo, da bodo Zedinjene države vstopile v vojno. Roosevelt sam, je dejal Kennedv. je to zanikal. In jaz kot ameriški veleposlanik v Londonu bi za take Nadaljevanje na II. str* Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, meda, 90. oirtobra 14*40. Stev. 2^9 tajne obljube gotovo moral vedeti. Tako vam lahko s popolno iskrenostjo dam zagotovilo, da nobene take obveznosti ne obstoje. Zedinjene države, je nadaljeval Konnedv so po veliki večini svojega prebivalstva za to. da ostanejo izven vojne, da pa pri tem nudijo Angliji vsako pomoč, razen vstopa v vojno. Amerika mora biti močna in odločna Pri svojem stališču, da ne gre v vojno, lahko Se vedno ostane zagovornica demokracije in nasprotnica totalitarnih režimov. Po svojem govoru Je Kennedv oflcielno sporočil, da Je podal ostavko na mesto ameriškega veleposlanika v Londona. Nemški mirovni pogoji dogovorjeni med Hitlerjem in Lavalom po poročilu angleške agencije London, 30. okt. s. Agencija Reuter je objavila včeraj na podlagi poročil iz Stock-hoima in Curina informacije o verjetnih pogojih miru, ki ga nameravata skleniti Nemčija in Francija. Na podlagi razgovorov med kancelarjem Hitlerjem in podpredsednikom francoske vlade Lavalom so bili dogovorjeni po Reuterjevih informacijah naslednji pogoji: Francija odstopi Nemčiji in Italiji mornariška in letalska oporišča na svojem ozemlju. Nemčija in Italija prevzameta kontrolo nad francoskim vojnim brodov-jem. Francija prepusti Nemčiji Alzacijo in Loreno, poleg tega pa se tako zvano svobodno cono, ki bi segala na francoskem ozemlju od Švice do Severnega morja in stari nemško-francoski meji. Italija dobi Tunis in del Alžira, poleg tega pa ozemlje ob Rivieri v Alpes Mari tines. Japonska dobi Indokino. Španija dobi del francoskega Maroka. Ostale francoske kolonije naj bi prišle do konca vojne pod skupno italijansko-nemžko-francosko kontrolo. Reuterjeva Informacija pravi, da je Nemčija pripravila Italijo na omiljen je teritorialnih zahtev napram Franciji. Dalje javlja Reuter, da sporazum, ki bi ga sedaj podpisala Francija, še ne bi pomenil dokončnega miru. temveč samo začasno stanje do konca vojne z Anglijo. Francija bi med tem dobila pravico, da preseli svojo vlado v Pariz in območje ne- zasedenega francoskega ozemlja bi bilo razširjeno. Reuter pravi, da so bile vse te informacije iz Dublina in Washlngtona sicer včeraj demantirane, pa najbrž samo iz taktičnih razlogov, ker francosko nemški sporazum zaenkrat še ni podpisan in ker se Francija boji ameriške reakcije za primer odsto;,itve francoskega brodovja, Iz Rooseveltove poslanice maršalu Peta inu London. 30. okt. i. (Tass). List »Sundav Dispeatch« objavlja poročilo lz New Torka ki vsebuje Rooseveltovo poslanico maršalu Petainu. Po pisanju tega lista je Roosevelt v svoji poslanici opozoril Petaina, da Zedinjene države Franciji ne bodo nudile nl-kake pomoči, če bo sodelovala z Nemčijo Prav tako je Roosevelt izrazil upanje, da Francija ne bo pričela vojne proti Angliji Ln da ne bo nudila Nemčiji vojaške pomoči. Roosevelt je tudi zahteval podrobne informacije o ciljih in namenih Francije. VCashington, 30. okt. i. (Reuter). Iz dobro obveščenih krogo\- v Washingtonu se izve da so Zedinjene države zahtevale od Francije uradno pojasnilo o vsaki spremembi, ki bi nastala v francoski mornarici ali v francoskih kolonijah. Državni urad je vprašanja, nanašajoča se na mornarico, naslovil tudi pred premirjem in po premirju. Hkrati je Roosevelt obvestil Petaina. da ne pristane na nobeno zahtevo, ki bi Francijo lahko zapletla v volno proti Veliki Britaniji ali. ki bi skalila francosko ameriške odnošaje. Noč za nožfo se vrstijo letalski napadi na Anglijo in Nemčijo London. 30. okt. s. fReuter). Letal-ko in notranie ministrstvo javliata v svojem dana>niem jutranjem kornunikeiu: Sovražni letalski napadi na Angino so se nreteklo noč pričeli kmalu do nastopa mraka, ko so sovražna letala z bombami in strojniškim ogniem napadla nekatere predele vzhodne in sevemovzhodne Anglije. Pozneje so se nanadi kon-entr rali na razne dele države, zlasti na na iužno-vzhodno Angliio predvsem na London Proti iutru ro nanadi popustili, ter so« prenehali že nekai časa ored nastorx>m zo^e. Naknadno je ugotovlieno. da ie bilo včerai nad An^liio sestrelienih s'cupno 27 sovražnih letal. 7 angleških Lovskih letal ie bilo izgubljenih vendar p'grešiio sedai samo Še dva Dilota ker se ie eden izmed preie posrešanih pilotov javil v noči od ponedelika na torek so b*'!a po dosedaniih ugotovitvah sestreljena tri nemška letala. London, 30 okt. s. (Reuter). Sovražna letalska aktivnost nad AneMio ie bila preteklo noč koncentrirana v slavnem na dve mesti v srednii An^Mji. Vrženih 1e bilo mnogo eksplozivnih in zažigalr>ih bomb. Povzročena ie bila škoda na z^ebnih in trgovskljj zgradbah. Število človeških žrtev ie zelo malhno. Zopet ie bil ponoči napaden tudi Liver-pool. V nekai trgovinah so bili do vzročen! požari, vendar nobeden večjega obcesa. Vsi so bili že čez pol ure pcgaJeni. Neka eksplozivna bomba ie povzročila štiri človeške žrtve lažie^a značaja. Napad na Len d >n ie imel preteklo noč maniši obseg. Pričel se ie napad že zeodal zvečer, bil ne ie preje končan nego običajno. London, 30. okt. s. (Reuter). V včerajšnjih letalskih bitkah ie pomožna šk tska letalska eskadrilia sestrelila nad Kentom 8 nemških letal in sicer v višini 10.000 m. London, 30. okt. s. fReuter). Letalsko ministrstvo ie davi obiavilo naslednii komunike: Kliub slabemu vremenu «0 preteklo noč angleški bombniki napadli več ciljev v Nemčiji, med njimi nekaj na ozemlju Berlina. Vojna v AL'Iki Kairo, 30. okt. s. (Reuter). Južnovzhod-no Sidi Baranija je prišlo do bojev med angleškimi in italijanskimi četami. Oddelek angleškega topništva se je na 8 km približal italijanskemu vojaškemu taborišču, v katerem je bilo okoli 300 motornih vozil. S pomočjo letal je nato topništvo iznenada napadlo italijansko postojanko ter oddalo okoli 200 topovskih strelov. Italijanske čete niso odgovarjale z osmjem Kitajski vojni uspehi Cunpking. 30. okt. s. (Ass Pressj. Po kitaiskih informacijah se iaponska vojska v južnok:taiski provinci Kvansci Še vedno umika. Kitajci so našli Nanning v razvalinah, ker ie Iaponska vojska mesto pred umikom zažgala Zavzetje Nannlnca smatrajo v kitajskih krogih kot prvi večji vojaški uspeh v dosedaniem poteku triletne vojne z Japonsko. Kitajci so zooet zavzeli tudi mesto Lingčau ob meji francoske In-d oki ne. Japonske čete so se umaknile nreko meje v francosko Ind kim. V Cungkingu so kitajski uspehi vzbudili ve-iko navdušenje. Novi japonski poslanik v Washingtonu Tokio, 30. okt. s. (CBS). Za novega japonskega veleposlanika pri ameriški vladi je imenovan admiral Seizo Kobojaši. Greta Garfeo — ameriška državljanka New York, 30. okt. s. (CBS). Greta Gar-bo je zaprosila za ameriško državljanstvo. Strahovito neurje v Kotoru Silen vikar je odnašal strehe in lomil drevje — Motnje v prometu Ljubljana, 30. oktobra Iz Kotora poročajo, da je divjalo včeraj nad vso Boko in Primorjem strahovito neurje. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takegđ orkanskega vetra, ki je divjal ves dan in dvigal v zalivu ogromne valove kakor na odprtem morju. Malone ves dan je tudi H1o kakor iz škafa, vmes pa grmelo. Pomorski promet je bil zaradi neurja močno oviran. Ne samo. de niso mogli prispeti potniški pamiki v Kotor, temveč tudi v ralivu samem ni bil m^goč reden promet na lokalnih progah Parnika »Morava« in »Sitnica« sp'oh nista odpeljala iz Herceg Novega, temveč iz Zelenike in Kumbora proti Kotoru Ptirnik »Morava* se ni ustavil v nobenem pristanišču med potjo in ko bi se moral opokine zopet odpeljati na redni progi v Herceg Novi, je bMo neurje tako strahovito, ds sploh ni mogel iz kotor-akega pristanišča. Okrog pofldne s« je morje dvignilo relo visoko in v predmestju Suranj je morska voda zalila obalo in več hiš. Morje je vrglo na suho već čolnov S'len vihar je potrgal mnogo brzojavnih in telefonskih žic ter električni vod v vasi Skaljarih. Razen tega je lomil drevje in odna*al strehe Pt*ebno na Muru. naselju nasproti Kotora, je napravil na hišah veliko škodo. Odnašai je strehe in jih razmetavaj! daleč naokrog. Večkrat se ta naaelbrns iz Kotora sploh ni videla zakadi ogromnih valov, ki jih je dvigal vihar Ves promet je moral na Muru nekaj časa počivati, ker vodi cesta tik ©r- obali. Vhod v Kotor je tli nekaj časa tudi poplavljen. V Tivtu je bilo malone vse pristanišče pod vodo. Stari pomorščaki prav »jo. da takega neurja se ne pomnijo. Dijaki iz okolice Kotora, ki hodijo v kotorske srednje Sode. niso mogli priti v mesto Pouk v pon.<-rski akademiji in gimnaziji je moral odpasti. Neurje tudi nad Glino V nedeljo proti večeru je prihrumelo nad Glino silno neurje. Vlila se je ploha, med katero je močno grmelo. Kmetje v okolici se boje poplave, ki bi jim povzročila veliko Škodo, ker pšenice še niso posejali niti pospravili koruze s polja. Že tri dni sneži Iz Zagreba poročajo, da na Sljemenu že tretji dan sneži in da je zapadlo že nad 15 cm suhega snega ki bo malone že dober za smučanje. Zaradi snega je postalo precej hladno. Včeraj popoldne so med dežjem tudi v Zagrebu obletavale snežinke. Sava pri Zagrebu še vedno narašča. Do včeraj zjutraj je narasla na 202 cm nad normalo in še vedno je naraščala. Če ne bo prenehale deževati odnosno snežiti, utegnejo nastati poplave Kolpa prestopila bregove Od nedelje zjutraj Kolpa polagoma poplavlja njive in travnike na obeh bregovih Pri Petrinji je dosegla včeraj že 5.30 m nad normalo in razlila se je daleč naokrog po poljih. Kolpa še vedno narašča, in vedno večja je nevarnost • poplave. Od Karlovca do Siska so močno narasli vsi pritoki Kolpe. Silno neurje v črni gori Po vsej č?roi gori, zlasti pri Kotoru in Podgorici, že tri dni močno dežuje. Morava s evojinri pritoki Temno Ribnico m Sirnico je prestopila bregove m poplavila mnogo rodovitnega polja. Mnogi kmetje so rooiaJi zbežati fe hii Voda je zalila turi' cerkev v vasi Punlu in v vasi Bjekx Nalivi v vrbaski banovini Po vsej vrbaski banovini že tri dni močno dežuje. Vse reke in potoki so silno narasli. Posebno močno je narasla reka Vrbas, jpa rudi L'na Sans in Sava pri Bosanski Gradiški. Po planinskih krajih Bosanske Krajine je v nedeljo in ponedeljek sne- žilo in temperatura je padla pod ničlo. Delo na polju je seveda zaostalo in kmetje ne morejo pospraviti koruze. V Hrvatskem Zagorju 40 cm snega V Hrvatskem Zagorju m Medjimurju že od nedelje moćno dežuje, deloma tudi sneži. Včeraj zjutraj je v Varaždinu na mokra tla znova na letava 1 gost sneg, pomešan z dežjem. Na Ivanšici in Ravni gori je zapadlo nad 20 cm snega m postalo je zelo hladno. Iz gorskih krajev Hrvatskega Zagorja pa poročajo, da je zapadlo ponekod do 40 cm snega. Drava in Mura z vsemi pritoki sta močno narasli. Ljudje na zatožni klopi Mladoletnikov gangstrskl načrt, Id se na srečo ni uresničil Ljubljana. 30 oktobra Trije mladoletniki so se včerai zagovarjali pred sodniki malega kazenskega senata, ki mu ie bfi predsednik « o s. g Raj- ko Lederhas. Vsi rme *o bi obsojeni. Priznali so vse tatvine in vlome, zaradi katerih jih je obtožil državn* rož^lec Razprava je odkrila, da hodi naši* mladina na deželi po nevarnih poteh. Obtoženci so iz nekega obmejnega sreza Bih sc vajenci pri poštenih obrtnikih in tudi sinovi poštenih staršev so. a kljub tenu' Sv, zašli na kriva pota. Taka je podoba da tudi m'a-dina na deželi preživlja hudo moralno krizo. Dora^ča v nenavadnih časih in v nenormalnih razmerah. V takem okolju kaj 'ahko izgubi not-anje ravnotežje in kaj rada otopi za glas svoje ^esti m svoje pameti, pa 9e ji zahoče pustolovščin po zgledih svojega bližnjega in š«ršega okolja. Kako daleč lahko zabrede mlad fant. ki se mu enačaj šele oblikuje in je ka hitro pod kvarnim vpbvorn časa kaže poročno orožnikov, ki so javdi da je eden izmed fantov priprav'jal pravcati gangstrski napad na avtomobiliste in motocikhsie Nekega svojega tovariša je nagovarjal, naj mu po-maga pri napadu na a\ romobihsTt ali motocikl iste ki vozijo po cest po ostrem ovinku blizu kraja kjeT je fant doma V načrtu je fant imel, da bi s hlodi zabarikadirali cesto na ovinku, tak • da bi sc vozač zaletel v hlode in b fant izkoristil nesrečo, tako da bi napadel ponesrečence in jih oropal. Na srečo h»nt n- načrta uresničil, ker je megc\ tovariš odklonil sodelovanje pri napadu. Z LOPATO PO GLAVI Posestnikov sin Leopold Iglic iz Črnega vrha je bil obsojen na 10 mestce\ zapora, ker je zadal Francu Tre bcu težko telesno poškodbo z udarci z lopato. Trobec je bil z bratom pri Antonu Koširju v Črnem vrhu. Okoli 10. ure zvečer je stopil iz hiše in se napotil k bližnjemu studencu, pred veznimi vrati pa ga je že čakal obtoženec in ga n-apadel z lopato. Udaril ga je trikrat po glavi tako močno, da se je zlomil ročaj lopate Poškodba je bila nevarna za Igličevo življenje, pretresli so se mu možgani in kljub zdravljenju čuti posledice. Že večkrat kaznovani Franc Pire iz Tu-njic j« priznaj pred sodniki vse svoje šte- vilne tatvine. Okradel je posestnika Janeza Sedušaka v Kožicah, posestnico Marijo Jamškcvo iz Tunjske Mlake. Filipa Šimenca in Antona Burkeljca \ Kamniku Jerneja Jereba v MUki in Jožeta Steleta v Kurji vas1 pri Kosišah Sadušaku in Jamškovi je odnesel sadje, jestvir.e in razno orodje ostalim pa smrekove hlode Senat je Pircu prisodil 14 mesecev strogega zapora. BRATA JE OKRADEL Anton Šefic je bil obtožen, da je okradel svojega brata Vlomil je v bratovo stanovanje in odnesel obleko in druge predmete v vrednosti okoli 2500 din Sefic je priznal tatvino, vendar je skušal dokazati da ni vlomil v bmto\o stanovanje Zanikal je tudi tatvino cigaretne doze katero je ^mel brat v žepu obleke, ki mu je izginila Brat je bil zaslišan kot priča in jc zahteval odškodnine, če* da ne more trpeti ško-ie, čeprav je prizadet b st Glede predkazn- je Scfic priznal, da je bil nekajkrat kaznovan toda njegove izpovedi se niso uiemale $ podatki v aktih Predsednik je znrad' tera pogleanes zadnjikrat: Pustolovščina, ljubezen in čustvenost, vse je združeno v velikem francoskem filmu VIHAR M A Tfr DARY7tfYIWf v vlo?an: Ench von Stroheim, Annie Ducaux, An dre Luguet in drugi. ™ rH£ti£jVl"l KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri! (TEMPETE SUR PARIŠ j_____ L ^^innanBHHHBHnDBKZBHHHHBBHBM ISST&S želela sem si otroka... I Hopkins v prekrasnem iilmu — KINO MATICA, tel. 22-41, ob 16.. 19., 21. uri 1 DNEVNE VESTI — Za zboljšanje zdravstvenih razmer v naši državi. Posvetovanje načelnikov sanitetnih oddelkov banskih uprav in ravnateljev Higienskih zavodov v Budvi je bilo včeraj končano. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se med drugim zahteva. nj.j se prizna pomožnemu zdravstvenemu osebju terenska doklada, kadar opravlja težavno službo, zlasti med epidemijami. Usposobi naj se mnogo strokovnih moči za zatiranje nalezljivih bolezni. Zdravniki zdravstvenih ustanov naj se izmenjajo. Z medsebojnim obveščanjem naj se povzdigne sanitetna služba. Poviša naj se proračunska postavka za sanitetne izdatke ter poenostavi računsko administrativno delo. Udeleženci posvetovanja so se sporazumeli glede ustanovitve Nabavljalnih zadrug uslužbencev higienskih ustanov. Dalje se v resoluciji zahteva, naj se ustanove kuhinje za šolsko deco pri vseh higienskih ustanovah in da naj se proračuni vseh zdravstvenih ustanov sestavljajo sporazumno z oddelki banskih uprav in naj se nabave vrše po možnosti skupno za vse banovine. — Divizionar Dragoslav Stefanovič odhaja. Za vršilca dolžnosti komandanta savske divizijske oblasti in komandanta mesta Zagreba je imenovan generalštabni brigadni general Avgust Maric. Dosedanji pomočnik komandanta savske divizijske oblasti divizijski general Marko Mihajlo-vč je imenovan za komandanta vojne akademije v Beogradu, pomočnik komandanta 4. armijske oblasti v Zagrebu divizijski general Gjorgje Arangjelovič je izpolnil službena leta in je upokojen. Na njegovo mesto pride dosedanji komandant dravske divizijske oblasti divizijski general Drago-slav Stefanovič. — Na&a zunanja trgovina a-ktivna. Vrednost našega izvoza je zna&ala v prvih devetih mesecih tekočega leta 5241 milijonov in je bila za 1584 milijonov ali 43° o večja nego v prvih devetih mesecih lanskega leta. Po količini povečanje ni veliko, ker se je vrednost izvoza povečala zaradi višjih cen. V prvih 9 mesecih je znašal naš izvoz 2.70 milijona ton, ali pa 2.48 milijonov ton, tako da se je povečal po količini samo za 91 ». Uvoz je znašal v prvLh 9 mesecih 4394 milijonov din aH pa 3631 milijonov, a predlanskim 3825 milijonov. V primeri z lanskim letom se je povečal za 763,000.000 ali za 21fl.'a. Naša zunanja trgovina je bila v prvih 9 mesecih letošnjega leta aktivna za 847,000.000, lani samo za 26,000.000, d očim je bila lansko leto naša zunanja trgovina pasivna za 295.4 milijona. — V®s promet s Solunom preko Gjev-gj>Hje ustavljen. Zaradi vojne med Italijo in Grčijo je bil ustanovljen ves promet s Solunom preko Gjevgjelije. Zadnji vlak iz Jugoslavije v Grčijo je odpeljal snoči ob 23.30. Z njim so se odpeljali člani grške delegacije železniških uslužbencev, ki je ime^a svoj sedež v Gjevgjellji. — Trgovska pogajanja s 6v1co. Včeraj je prispela v Beograd švicarska delegacija na trgovinska pogajanja. Našo delegacijo to vodil pomočnik zunanjega ministrstva Milivoj Pilja, švicarsko deiegncijo pa vodi pooblaščenec švicarske vlade dr. Er-bar. — Novi zakon o banKah. Poročali smo že, da se pripravlja novi zakon o bankah. V veljavo bo stopil baje 1. januarja 1911. in obsegal bo vsa vprašanja, ki spadalo v to panogo gospodarstva in ki še niso bila povsem urejena, ker nismo imeli modernega zakona o bankah. — Naš letošnji pridelek sladKorJa_ Po strokovni cenitvi nam bo vrgla letošnja kampanja okrog 100.000 vagonov sladkorne pese, iz katere bomo pridelali 15.000 vagonov sladkorja. Po kakovosti je letošnja sladkorna pesa dobra, po količini pa pridelek nekoliko zaostaja za lanskim. — Blago iz rvemčlje ne bo dražje. V zadnjem letu se je precej podražilo tudi blago, ki ga uvažamo iz Nemčije, nekateri predmeti celo do 200 odstotkov. Razumljivo je, da Je podražitev začela ovirati uvoz in da je bila prodaja zelo otežena, ker so trgovci morali neprestano spreminjati kalkulacije. Zdaj naši gospodarski listi poročajo, da bodo storjeni ukrepi proti nadaljnjemu podraževanju blaga, ki ga uvažamo iz Nemčije, in napovedujejo, da bodo prizadevanja, naj bi ostale cene nemškega blaga nespremenjene, uspešna. Nemške pristojne ustanove bodo skrbele, da se nemško blago pri nas ne bo več pod raže-valo kakor doslej. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine«, štev. 87 z dne 30. t. m. objavlja pravilnik o rudarskih šolah, dopolnitev pravilnika o bombažnem skladu, spremembe in dopolnitve pravilnika o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja. denarnih zavodih ln zadružnih organizacijah kakor tudi v delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje, odločbo o oprostitvi turističnega propagandnega materiala iz Danske od uvozne carine in razne objave iz »Službenih novin«. — Zagrebški hotel »MUinov« v drugih rokah. Dubrovačka plovidba je nedavno kupila znani zagrebški hotel >Milinovc in ga bo vodila v svoji režiji. Kavarna v pritličju bo temeljito preurejena. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa rahle padavine, dež in sneg. Včeraj Je deževalo in snežilo v Ljubljani in Mariboru, po drugih krajih pa je samo deževalo. Posebno veliko padavin so imeli v Splitu in Kum-boru. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 21. na Rabu 20, v Dubrovniku 19, v Splitu 18, na Visu 15, v Beogradu in Sarajevu 8. v Ljubljani 2.4. v Zagrebu X v Mariboru 0.0. Davi je kazal barome- s ter v Ljubljani 7554. temperatura je znašala 1.0. v Mariboru —1.0. — Smrt pod tovornim avtomobilom. V ponedeljek se je pripetila pri Zagrebu težka nesreča. Na poti v šolo je prišla pod tovorni avto učenka 2. razreda Nevenka Kovačić. Avto ji je stri lobanjo in prsni koš. Odpeljali so jo v bolnico, pa je na operacijski mizi iz-ihnila. — Nenadna **mrt zagrebškega inienjer- ja. V Zagrebu so našh včeraj mrtvega gozdarskega inženjerja Riharda Novo sada. Pokojni je bil star 40 let. Smrt je nastopila zaradi zastrupljenja z veronalom. NI pa de ni znano ali si je sam končal življenje ali pa gre za nesrečo. — Železniški uradnik skočil v Savo. V Savo pri Zagrebu je skočil 351etni železniški uradnik Jakob Rupe. Baje je šel v smrt zaradi bolezni, ki ga je že dolgo mučila in ki ji je zaman iskal leka. — Ponesrečenci, v ljubljansko bolnico so zopet pripeljali nekaj žrtev nesreč. Ivan Petkovšek, 53letni posestnik z Ižanske ceste, je včeraj padel z voza in se precej pobil po telesu. Amalijo Dornik, 401etno posestnikovo ženo iz Repnika pri Zagorju je včeraj brcnil konj v levo nogo tako močno, da se je morala zateči na zdravljenje v bolnico. Ljudmilo Stebe, trgovsko vajenko, doma iz Trzina, je včeraj doletela nesreča na glavnem kolodvoru, kjer jo je sunil vlak. Ranjena je na glavi in nogi. — Tatvine in vlomi. Strahotna oorocT.a dajo liudem misliti. — Sicer se .ie prad kratkim trdilo, da se skrivajo vlomilci na deželi, ker ima ljubljanska policija prebivalstvo v strogi evidenci, in se v mesto ne upajo. — Kako ne na deželi? Ali ni tudi tam obveznost prijavljanja in odjavljanja tujcev pri občinah? Pravilno bi moralo biti. in bi naše marljivo orožništvo kmalu postalo pozorno na sumljive osebe. Torei tudi za podeželie nai velja ta odredba, in če se bo strogo izvajala, kakor v Ljubljani, boste kmalu iztaknili sumljive delomrzneže. ki jih je treba kr3tko-malo poloviti in poslati na prisilno delo. Iz LftsbSitane —ij Kakor da se je začela prava zima. Včerai in ponoči ie snežilo kakor o novem leta. Ponoči je zapadlo več sne ca kakor v nedeljo in napravil je tudi več škode. V mestu ie zavladalo že Dravo zimsko razpoloženje, zlasti še. ker so sneg pustili na cestah in hodnikih, da ga ljudie prede-lavajo v najfinejšo brozgo. Posebno slabe poti so na na periferiji in ceste so tu in tam celo poplavljene. —lj Op°TOiii0 rezervnim oficirjem. Zveza bojevnikov priredi 1. novembra žalno svečanost za padlimi in umrlimi vojaki na sicer dogovorno z vsemi ostalimi vojaškimi organizacijami. Uprava pododbora vabi vse v Ljubljani bivajoče rezervne oficirje, da se svečanosti udeleže v čim večjem Številu. Tiskarna Merkur v Ljubljani je izdala v svoji založbi prečiščeno izdajo >Zakona o ustrojstvu vejske in mornarice«. Knjiga vsebuje vse spremembe in dopolnitve in je torej v vsakem ozira popolna. Tj redil jo je major Slavko A. Farkaž, ki je že znan po svojih delih iz vojaške stroke. Člani udruženja rezervnih oficirjev morejo dobiti knjigo po znižanih cenah, če se naročijo na njo v pisarni pododbora ob poslovnih urah. Nakup se priporoča. V pisarni pododbora so za člane na razpolago še formularji za sestavo prošenj za napredovanje v čin rezervnega majorja po določilih Cl. 381. zakona o ustrojstvu vojske ln mornarice- Interesenti jih morejo dobiti med poslovnimi urami —lj Travmavjski promet o Vseh svetih. V dnevih od vključno 31. t. m. do vključno 3. novembra bo tekel tramvajski promet sledeče: v četrtek dne 31. t. m. bodo vozili tramvaji proge S ves H«n od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno. Isti dan popoldne bo obratovalna proga 4 od Viča do Sv. Križa in obratno. V petek 1. novembra bodo vozili ves dan vSl tramvaji iz vseh prog k Sv. Križu, in sicer: proga 1 od fit. Vida preko glavnega kolodvora k Sv. Križu in obratno; proga 2 od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora v Sv. Križu, t j. krožno v eno smer; proga 3 od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno; proga 4 od Viča preko glavnega kolodvora k Sv. Križu in obratno; proga 5 od Sv. Križa preko Poljan k Sv. Križu, t. j. krožno v drugo smer. Od Most do Hrvatskega trga bo nihalni promet s prestopanjem na Hrvatskem trgu. V soboto 2. ln nedeljo 3. novembra bodo vozili tramvaji proge S ves dan od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno, popoldne pa bo obratovala tudi proga 4 od Viča do Sv. Križa ln obratno. Postajališča Vilharjeva cesta v smeri Sv. Križ, Savska cesta v obe smeri, Žale in Linhartova cesta v petek dne 1. novembra poopldne odpadejo lz prometno tehničnih ozirov. Potniki se naprošajo, da se pri povratku od Sv. Križa poslužujejo direktnih prog. Potniki se opozarjajo, da je vstopanje v tramvajske vozove dovoljeno samo zadaj, izstopanje pa samo spredaj. Vožnja na stopnicah je prepovedana. Nadalje se potniki naprošajo, naj pripravijo drobiž, da bo sprevodnikom v velikem navalu delo vsaj nekoliko olajšano. Pripominjamo, da bodo te dni za Vse svete tudi letos tramvajski vozovi opremljeni na zunanji strani spredaj in za-tej z obešalniki za vence, na kar opozarjamo potujoče občinstvo, da ne bodo jemaM vencev s seboj v polne vozove. —lj Petek ni brezmesni dan. Ker je v petek 1. novembra praznik, ne bo brezmesnega dne, temveč bo namesto tega v torek 5. novembra. V zvezi s tem je banska uprava v Ljubljani dovolila, da mesarji v četrtek popoldne lahko prodajajo sveže meso. — Za področje Ljubijana-okoliea je pa okrajno naoeLstvo odredilo, da bo brezmesni dan namestu v petek v ponedeljek 4. novembra. —lj Opozarjamo na nocojšnji klavirski koncert v mali Filharmonični dvorani Znameniti nemški pianist Edvard Weiss, ima kot izvajajoči umetnik naš tu dira .a naravnost ogromen klavirski reoortoar in tudi najlepše kritike iz vseh mest kjer ie nastopal na koncertnem odru. Tako pravijo kritiki, da ie niegova izvedba Bachovih skladb razodetie za vsakega liubitelia nesmrtnega mojstra Drugi hvalilo njegovo virtuozno tehniko, ki obvlada naitežje pasaže z nepoimliivo eleganco Njegov ton pa je vselej tooel in globoko občuten. Spored nocojšnjega večera ie veiik. sai obsega dela Bacha, Beethovna. Chopina in Liszta. štirih največjih mojstrov klavirske literature. Zato opozariamo na nocojšnji koncert v mali Filhannočnični dvorani. Začetek ob 20. uri Vstopnice v knjigami Glasbene Matice. —lj Beograjska Filharmonija pod vodstvom Lovra M a t a č i č a, stalnega dirigenta beograjske Filharmonije in direktorja Opere v Beogradu, bo prvič gostovala v Ljubljani v torek 5. novembra ob 20. v veliki dvorani kina Union. Orkester šteje 84 članov. Ker je to prvo gostovanje beograjske Filharmonije pri nas, opozarjamo na ta izredni dogodek, za katerega vlada veliko zanimanje. Na sporedu 90 dela mojstrov Arniča. Hrističa, Liszta in Beethovna. —lj Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo 2. novembra, na dan praznika vernih duš, ob 10. dopoldne služba božja za pokojne. Popoldne ob 15. istega dne bo zalivanje grobov na pokopališču. —lj Poea»tltev spomina. »Zveza bojevnikov« vsako 1-to skrbi, da se 1. novembra širom naše domovine dostojno opravijo žalne svečanosti na pokopališčih, pri spomenikih in spominskih ploščah v počastitev spomina padlih in umrlih bojnih tovarišev. Tudi letos prireja »Zveza bojevnikov« žalne svečanosti v spomin tovarišev in to v zvezi z drugimi sorodnimi organizacijami. V Ljubljani se bo ta spominska svečanost vršila pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu dne 1. novembra 1940 ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil sam knezoškof ljubljanski g. dr. Gre g" ari j Rozman, ki bo tudi edini imel govor v spomin pokojnih tovarišev. Prisostvovala bo tudi vojaška godba in vojna častna četa. Zveza bojevnikov poziva vse svoje tovariše, prijatelje in svojce njih pokojnih, da se žalne svečar osti prav zanesljivo udeleže. V spomin in molitev za pokojnimi tovariši pa bo 2. novembra 1.1. ob 9. dopoldne v frančiškanski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval predsednik »Zveze bojevnikov« Mirko Ratej. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik ln urar FR. P. ZAJEC, torej ne već na Starem trgu. — Samo kval**etiia optika. 3. L —lj Film »žena kakor ti« je odlično delo genijalnega ruskega mojstra Vladimirja Turžanskega, ki obravnava na slikovit in obenem pretresljiv način problem velike in brezmejne ljubezni. To je film, ki v vsakem pogledu odgovarja vsem mogočim mentalitetam ter prinaša globoko in ganljivo srčno vedrino. Film posega v najplemenitejša človeška čustva, takoj nato pa ras izzove v prelestno razigrano veselost. Prav zaradi tej a bo ostal ta film vsakemu gledalcu v ti vem in globokem spominu, ker sod^lu^ no nehote v dobri in zli usodi glavr \ sebnosti tega filma. Glavno žensko vlogo predstavlja Brigita Hornev, umeMlr:. r. ^zadržanih Igralskih sposobnosti, prirodna, nevsiljiva pa obenem ljubka. Njen partna je Joachim Gottschalk, privlačen ljubimec, ki ostane celo mož tudi takrat, kadar je najbolj zaljubljen. Kino Sloga predvaja ta film samo nekaj dni. (—) —lj Dar mestnim revežem. Profesorski zbor mestne žen. real. gimnazije v Ljubljani je daroval za mestne reveže 180 din v počastitev spomina ook. g. Viktoria Za-larja!" tajnika filozofske iakultete Gg Potočnik K. in M. s Sv. Petra c. 3 ds sta darovala v isti namen din 100 v nočasti- tev sromina Dok ce. Mire Maraževe. roi Bucikove Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleie zahvaljuje —lj zametno črnino, ocvrte pK**. gostilna Lovšin. 443—n —I j J. N. A. D. Jugoslavija! Drevi ob 20.15 bo v društveni posvetovalnici nadaljevanje IV. izredne skupščine, nato članski sestanek. Udeležba za vse Članstvo obvezna! — Tajnik I. —lj Za vsesvetako akcijo je poveljstvo državne policijske c*raže v Ljubli?ni nabralo med policijskim: stražniki 402 din in za ta znesek kunilo mestnih vencev in sveč. da bodo noliciiski stražniki na praznik umrlih z njimi okrasili grobove svojih ratnih tovarišev. Vrhovni socialni svet se policiiskim stražnikom za njihovo dobrodelno in pietetno delo najlepše zahvaljuje in iih stavlia za vzgled vsem Ljubljančanom. —lj Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije. Kongresni trg. Danes v sredo, ne bo Dredavnnia zaradi koncerta. Iz Krškega — Ustanovni občni zbor kreditne zadruge. V soboto zvečer je bil v gostilni Gre-gorič v Krškem sestanek vseh državnih in samoupravnih uradnikov ter upokojencev. Udeležil se ga Je tudi predsednik Saveza nabavljalnih zadrug državnih in samoupravnih uradnikov g. Miloš štibler iz Beograda. TJdeltZba je bila bolj skromna, kar gre predvsem na račun slabega vremena in pa znanega ruskega filma »Volga«, ki so ga ta večer predvajali. Po pozdravnem govoru predsednika pripravljalnega odbora g. Franca škode je povzel besedo g. Štibler. ki je orisal pomen in potrebo te zadruge za uradništvo. Sledila je daljša debata, nakar se je sestanek takoj pretvoril v ustanovni občni zbor. Po uvodnih formalnostih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik upravnega odbora dr. Ivan šketa. podpredsednik Franc Škoda, tajnik Ivo Hrovat. namestniki: Vinko Per-per, Vlado česnik in Ludovik Falkner, v nadzorni odbor pa: predsednik Ciril Golo-uh, Rajko Danko in Anton Knez ter namestnika Peter Kravos in Pavel Herbst. Novi odbor je takoj prevzel posle ter bo skušal v kratkem urediti vse tekoče zadeve, tako da bo kreditna zadruga za srez Krško ter občine Videm. Rajhenburg in Senovo začela poslovati še pred novim letom. Priporočamo vsem državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem, da se prijavijo k tej tako važni zadrugi, saj bo le njim samim v korist. Novo ustanovljenemu društvu pa želimo, da bi se čim lepše razvijalo. — Nemški ildje v naši soseščini. Na graščini g. Trenza so se v drugi polovici tega mesca naselili nemški in avstrijski židje, katerih je okrog sto in za katere skrbi odbor iz Zagreba. Njihov prihod v bližino Krškega se je takoj pokazal tudi na živilskem trgu, saj so cene takoj prav občutno poskočile. — Sprememba pri davčni upravi. Te dni je zapustil davčno upravo in tudi Krško g. Stanko Golouh, ki je podal ostavko na svojo službo, ter od še" v Senovo. Tako smo zgubili zopet zavednega naprednjaka in Sokola, pa tudi prijetnega družabnika. Na novem službenem mestu mu želimo veliko uspeha z željo, da bi tudi tam bil tako priljubljen, kakor je bil med nami. Na njegovo mesto pri davčni upravi je bil imenovan g. Franc Hrašovec iz šent Jurija ob ščavnici. Upamo, da bo zadovoljno živel v našem mirnem mestecu, v službi pa mu želimo mnogo uspeha. — Odbor proti pobijanju draginje bi lahko imenovali pri nas odbor za pobijanje draginje, saj nič ne ukrene. Cene, označene na maksimalnih cenikih so navadno naivišje dnevne cene, včasih pa tudi višje, kakor se v resnici katera koli stvar prodaja. Nujno potrebno je. da se ti gospodje malo bolj resno lotijo svoje naloge ter za-jeze val draginje, ki dan za dnem narašča. Ljudstvom s strahom pričakuje zimo, kajti letina je bila zelo slaba, tako da Se za seme ne bo, kakšne so uradniške plače, pa tako sami veste. — F* i sneg tudi pri nas. Kar siutiU smo v nedeljo zvečer, da se nam bliža, sneg. Veter, ki je pihal vzdolž Save, nam je nosil ledeno mrzli *. Ze v večernih urah so se pojavile prve snežinke, zjutraj pa je bila vsa okolica Ze pod belo odejo. Medtem ko je v dolini čez dan sneg izginil, je na vihovih obležal. Zvečer pa je začelo spet snežiti in tudi v torek je snežilo ves dan. Iz Litije — Ob smrti uglednega Litifana. V Gradcu pri Litije je umrl v starost- 82 let gostilničar in posestrik g. Ivin Lap. Bil je znan tudi v lovskih krogih in je veljala njegova gostilna za lovsko shajališče. Tam so imeli ?e tudi svoje lovske zabave. Na zadnji pori je uglednega LitiUna spremila velika množica pogrebcev. Ob odprtem grobu so se poslovili od vrlega Nimroda lovci in pevci. 1'glodni družini nase sožaljc, vrlemu možu pa bodi ohranjen blag spomin. Iz škoSfe Loke — Prvi sneg je prinesel velike nadloge. Ža od nedelje zvečer je skoraj neprestano sne?ilo v škofjeloški okolici. V dolini je zapadlo snega že za dober decimeter, na hribih pa tu in tam celo pol metra. Dostop s hribov je zelo otežkočen, zlasti še, ker se zaradi težkega srneća trgajo zemeljski plazovi. Kmetje prihajajo s hribov v dolino z zamudo več ur. —- Sneg je napravil veliko škodo v sadovnjakih. Ni le polomil vej. temveč je tu in tam celo podrl drevesa. Precej škode je bilo tudi na brzojavnih in električnih napeljavah. — Za nov mo»t Čev. Soro. Te dni me je sestala komisija ln proučila teren za nov most čez Soro ob banovinski cesti n. reda med Skofjo Loko in Medvodami. Stari most ne prenese večje obteiltve. le do 70O kg, ln je tudi že doslužil. Upanje je, da pride do sporazuma med prispevnimi faktorji ter da se bodo dela kmalu lotili. ŠAH — Splošni turnir LftKa se bo pričel drevi ob 20. v igralnici kavarne »Zvezde«. Vabimo vse interesente-člane, posebej pa še nečlane, da pristopijo v vrsto organiziranih šah is tov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda, 30. oktobra: zaprto (Gostovanje v Celju: Revizor) Četrtek. Zl. oktobra: Tekma. Red Četrtek Petek, 1. novembra: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Sobota, 2 novembra: Kovarstvo in ljubezen. Red A Nedelja, 3. novembra: ob 15. uri: Skrivalnice. Izven. Znižane ceno od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 4. novembra: zapito * OPERA Sreda, 30. oktobra: Grof Luksemburški. Red sreda Četrtek, 31. oktobra: Evgenij Onjegin. Izven. Gostovanje tenorista Antona Der-mote, člana dunajske Državne opere Petek, 1. novembra: Fidelio. Izven Sobota, 2. novembra: Jenufa. Red B. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Go-stiča * čajkovskega »Evg*nij Onjegin« je najlepša opera slavnega ruskega skladatelja, prava visoka pesem najsubtilm jših čustvenih nastrojenj in melodiozne, barvite glasbe. Posamezna mesta spadajo nedvomno med najredkejše bisere svetovne operne literature. Naša uprizoritev jutri v Četrtek bo zanimiva še teiabolj, ker bo nastopil v partiji Lenskega tenorist Anton Der-mota, član dunajske Državne opere. Posamezne glavne partije bodo peli: Heyba-lova, Boris Popov, fcpanova. Poli če va, Ko-gejeva, Lupša, B. Sancin. Režija Je Debev-čeva. Dirigent: N. štritof. Predstava bo izven abonmaja. Sorzna poročila Curlh, 30. oktobra. Beograd 10.—. Pariz 9.95, London 17.10, New York 421.—, Milan 21.75, Madrid 40.—, Berlin 172.62. Stocknolm 102.70. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1,—■ davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — popustov za male oglase ne priznamo. KLIŠEJE ;f; eno'-,-. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8— din TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška uL 10, vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 » » ■ k « k o ■ m m *"j '** » »"* * • ■■■■■■■•••«■• • • ■ - - Poslužite se malih oglasov v ;>Slove Narodu« ki so • oajceoejii! mm Seseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din NEMŠČINA začetniški, nadaljevalni In kon-verzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/1. 2484 FORD tovorni, 8 cUindrskl, tri in pol tonski, v prav dobrem stanju, zaradi nakupa večjega prodam. Ponudbe na tvrdko »Jugokre- ment, Ivan Kos, Novo mesto. 2485 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 — din KUHARICO veščo in okretno, v starosti 30 do 40 let, sprejmem v boljšo restavracijo. V pošte v pridejo le samostojne ^Odtilniake kuharice. ve^Če kuhe v boljših restavracijah. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Kraus — gost., Rački, Delnice. 2475 DOBRO DAMSKO FRIZERKO sprejmem. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Nastop 15. novembra. Ivan Hofinger, brivec, Velenje. 2480 VZGOJITELJICO Šolsko izobraženo, s perfektnim znanjem nemžkega in francoskega jezika za 121etnega gimnazijca iščem. Ponudbe D. La-ziću, Beograd, post. predal 249 2471 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8-— din SREBRO DRAGE KAMNE fn vsakovrstno ZlatO kupuje po na j višjih cenah Jos. EĐERLE LJUBLJANA — Tvrseva 2 (palaca hotela >Slon«> ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri _ P E S K E R Sv. Petra cesta 1«* 50 PAR ENTLANJE _ ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bmc. — Velika zaloga perja po 7.— din. *Julijana«, Gospoavetaka e. 12 In Frančiškanska uL 3. 4. L. HI ZA POSTELJE lobite najceneje v KomenclTcga ulid 34. — Zaloga posteljnih tiftnlh vložkov. 2435 •J »7* Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din BMW 500 cera ugodno prodam ali zamenjam za 200 ccm. — Naslov: Slavko Grilj, Krašnja pri Lukovici. 2474 KUPUJEM LN PRODAJAM •abljene čevlje ln moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. K L a v 2 E R vo*nJakova 4. 2437 mmmmmmmmmm: napodna TIskarn I UUB13ANA k £ KNAFUEVA 1 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE , i, [M llilhliltMJ.iilthi.iii.ill. 99999 Pšenična moka bi bila lahko cenejša prt nespremenjeni ceni pšenice za tretjino — Predlog o žal ni prodrl pšenice* ki pa Ljubljana, 30. oktobra Že nekaj časa govorimo o spi asm podražitvi življenjskin potrebščin in najbrž so nekateri postali prav zaradi tega otopeli, da se ne zavedajo več pomembnosti izredne podražitve neobhodno potrebnih živil. Ljudi sicer prizadene vsaka podražitev, vendar so prizadeti DajboJj, ker se pri največjem samozatajevaiijU ne morejo prilagoditi draginjL Med najpotrebnejša živila moramo prištevati moko in kruh; v sili se ljudje odpovedo nžu, sladkorju, celo olju in včasih tudi masti, ne morejo se pa odpovedati moki m ne kruhu. Cim revnejši so ljudje, tem težje pogrešajo moko in tem bolj trpe, ko morajo varčevati celo pri skorjici kruha. Ali naj še dopovedujemo naši javnosti, kakor težke posledice ima podražitev moke in kruha prav za Slovenijo, ki mora večino moke uvažati iz drugih pokrajin? Ali je res še potrebno opozarjati vse odgovorne in poklicane, da bi se morali pri vodstvu tako zvane žitne politike ozirati predvsem na interese pasivnih pokrajin? Vemo sicer da so nekateri žigosali vsakogar, ki ni zagovarjal izredne podražitve pšenice kot največjega sovražnika kmetov. Tudi v Sloveniji je bilo dovolj zagovornikov podražitve pšenice in prištevali so se med prijatelje našega kmeta, ki mora tudi kupovati drago banaško moko. Opravičevali so podražitev pšenice, češ, če se bo podražila pšenica čim bolj, se bodo sorazmerno podražili tudi drugi kmetijski pridelki, kar bo koristilo vsem kmetom, torej tudi našemu. Zdaj, ko je pšenica vsekakor dovolj draga, da so lahko zadovoljni celo gospodje »pridelovalci« v Vojvodini in Banatu, bi ne škodovalo, če bi se kdo pozanimal, kaj pravi naš kmet k izredni podražitvi pšenične moke. Toda zdaj bi imela prizadevanja za pocenitev pšenice najmanj upanja na uspeh. Nekateri so sicer ponovno načeli vprašanje pocenitve pšenice ter so dokazovali, da je približno za 50 din predraga pri stotu, vendar je malo verjetno, da bi si kdo upal ponovno drezati v to zadevo ter se postaviti uspešno po robu tistim, ki se lahko ponašajo, da je cena 300 din za stot pšenice njihov uspeh. Vprašanje je tudi, kakšen uspeh bi imelo nadaljnje manevriranje s cenami pšenice, saj je že dovolj slabih izkušenj z maksimiranjem cen koruze in pšenice. Stoijene so bile neodpustljlve napake, ko so začeli spreminjati maksimirane cene; bogati pridelovalci, pa tudi spekulanti, niso več dostavljali blaga na trg, ko so lahko upali, da bodo dosegli še višje maksimirane cene spričo popustljivosti pristojnih činiteljev. Vendar bi na pristojnih mestih lahko popravili nekatere napake, ki so se izkazale vprav usodne spričo tako drage pšenične moke. Fina pšenična moka je zdaj tako draga, da je poraba znatno manjša ter jo spravijo trgovci težko v denar, pa tudi mlinska industrija je začela iskati razne načine, kako bi spravljala v promet ta-ko drago moko. Nekateri veliki mlini so naravnost diktirali svojim odjemalcem, da morajo kupiti določene količine fine, pe-civne moke če žele dobiti krušno moko. Tu in tam Imajo posebne težave s prodajo pecivne moke trgovci detajlisti, ker moke ne morejo prodati, a razmere so taksne, da jo kupovati vseeno morr.jo. Nekateri jo skušajo prodati skoraj brez zaslužka, toda blago je kljub temu še predrago, da bi kupci dovolj posegali po njem. Tako je prišlo do paradoksa, da je pecivne moke kljub zelo omejeni produkciji preveč. Da je pecivna moka tako draga, bi Se ne bilo najhuje, toda zaradi nesrečnega načina mletja je znatno dražja tudi krušna moka. Večina ljudi pri nas ne ve. da je moka tako draga ne le zaradi zelo drage pšenice, temveč tudi zaradi neprimerno določenega načina mletja. Ko so na konferenci določali način mletja pšenice, se niso ozirali na interese pasivnih pokrajin tako, kakor bi se morali. Tudi ob tej priliki so uveljavili svojo voljo zastopniki žitorodnih pokrajin, kjer je dobro razvita mlinska industrija. Razumljivo je, da tudi mlinska industrija zna braniti svoje interese. Naprosili smo strokovnjaka, naj bi nam sestavil kalkulacijo o stroških sedanjega načina mletja, da bi se pokazalo, ali res ni mogoč« ooceniti moke. Navaiamo naslednje številke, ki jih naj vsak pazljivo prečita. Mlini kupujejo 10 tonski vagon pšenice po 30.000 din; marža (trg. zaslužek) znaša > 1.300 > nakupna cena 10.000 kg pšenice torej znaša 31.300 din. Iz vagona pšenice pa nameljejo; 10% pecivne moke po 723 = 7230 din; 70 > 353 =25060 » 20% otrobov > 180 = 3600 > Mlin torej proda mlevskih izdelkov za...... 35 890 din; za vagon pšenice je plačaj 31.300 > zaslužek torej znaša pri vag. 4.950 din Pri neposrednem nakupu pšenice od pridelovalca odpade tr- gočev zaslužek......i 300 din, tako da se poveča zasl. mlina na 5 890 din pri vagonu, kar je po sodbi strokovnjakov preveč. Ce bi hoteli doseči nižjo ceno moke, bi morali izbrati drugi način mletja. Eden izmed boljših po predlogu iz vrst naših gospodarskih krogov — možnih je več kombinacij — bi bil naslednji: 30% pecivne moke po 500 = 15.000 din; 48% krušne moke po 300 = 14.400 > 22% otrobov po 180 = 3.960 > Skupaj 33.360 din. Zaslužek mlinov bi bil primeren, moka bi se pa znatno pocenila. Pecivna mok; bi bila se celo nekoliko finejša in bi jt vendar lahko prodajali po 6 din kg. Zda je pecivna moka po 8 do 9 din kg, to K pravi, da je za 22—339i- dražja, ali za ceK tretjino. Pocenila bi se pa tudi krušno moka. tako da bi bila lahko v nadrobn: prodaji po 4 din kg. S preprostim ukrepom, določitvijo primernejšega načina mletja, bi torej lahko dosegli znatno pocenitev moke in kruha, najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Naš primer nam zgovorno kaže, kako različni so lahko vzroki draginje in da se skrivajo pogosto tam, kjer jih ljudje ne iščejo. To je pa tudi eden izmed mnogih dokazov, kako nujno potrebno bi bilo. da bi na pristojnih mestih vselej zaslišali praktike in strokovnjake, pa tudi zastopnike vseh pokrajin, zlasti ko gre za rešitev tako važnega vprašanja, po čem bo naš vsakdanji kruh, preden izdajo tako usodne ukrepe. Kakšne podmornice ima Nemčija V svetovni vojni je imela samo manjše, zdaj pa ima tudi 500 in 700 tonske V začetku svetovne vojne je imela Nemci jti podmornice po 140 do 2500 ton. Največje podmornice so imele po 62 mož posadke, od teh 6 častnikov najmanjše pa samo 13 mož in enega častnika. Cevi za izstrelitev torpedov je bilo do 6 po velikosti podmornice — najmanjše so imele po 2, največje pa po 6 cevi. Nekatere podmornice so imele poleg tega še napravo za metanje min. Med vojno so dobile vse podmornice topove kalibra do 15 cm. Malone lTletni presledek, ki je nastal v gradnji podmornic do leta 1935, ni ostal . neizrabljen za pripravo nove oborožitve, j Pri tem so se upoštevale vse izkušnje svetovne vojne m v?e nove tehnične pridobitve. Najprej so jeli izdelovati podmornice po 250 ton. Tokih podmornic je imela Nemčija v začetku sedanje vojne 24, več jih je bilo pa še v gradnji. Te podmornice imajo po 23 mož posadke. Vse to so podmornice z enim pokrovom, v katerem je vse orožje, stroini oddelek m druge naprave v enem samem cilmdrskem telesu. Povečani vodni pritisk služi tudi na vožnji po gladini za po£on Te male podmornice imajo posebno dobre lastnosti glede potapljanja in tudi manevnra se pod vodo zelo lahko z njimi Čepra\ so majhne, imajo velik akcijski radius in dobro prenašajo morje. Obnesle so se dobro tudi na dolgih vožnjah po Atlantskem oceanu tnaiaiočih več tednov. Njihova hitrost pa je manjša od one večjih podmornic od kateiih ie imela N emčija do sedanje vojne dve vrsti po 500 in 700 toru Ti večji čoln so zgrajeni kot podmornice z dvema pokn voma Zunanjemu ni treba kljubovat' vodnemu pritisku. Med zunanjim in notnanj m pokrovom so rezervoarji. S pomočjo zunanjega pokrova se lahko da tem podmornicam hitrost, ugodna oblika in zato so znatno hitrejše od malih podmornic, posebno če vozijo po morski gladini Ker so rezervoarji izven telesa, na katerege vpbva vodni pritisk, se dobi v podmornic prostor za oborožitev, stroje, pogonske snovi, posadko itd. 250tonske pudp-iornic«- imaio po 3 torpedne cevi v sprednjem delu in strojnico za obstreljevanje letal. 500tonske podmornice imajo po 4 torpedne cevi v sprednjem delu in eno v zadnjem 700!d-nebja« v New Yorku. v tej čudežni p^a-či naj bi tekli zdravilni vrelci vseh znanih zdravilišč na svetu, obenem na i bi v nji proizvajali podnebja vseh pasov zemeljske oble. Načrt bo eno največjih čudes sveta. Utrujenemu meščanu, ki bo h^tel preživeti neka i prijetnih ur na Floridi, v Wiesbadnu. ali Karlovih varih. bo treba samo stopiti k blagajni in reči: Prosim, eno uro italijanskega podnebja, ali eno uro gorskega sol n ca z zrakom Floride. Ce se bo pa hotel ohladiti no enoumem ležanju na oripekaicčem solncu. bo lahko krenii na Aljasko ali na vdihaval mrzli zrak Kamčatke. Čeprav se sliši to kakor šala ali fantazija, vendar ie to čudo vsai na papirju tu. Palača podnebia bo nudila večno hiteče— , mu in nervoznemu prebivalstvu velemesta I možnost, nadihati se svežega, zdravega zraka, in prebiti nekai ur v podnebju, ki njegovemu organizmu naiboli priia in ki mu je sicer težko ali pa sploh nedostopno V enem delu palače se bodo lahko i sprehajali ljudje na hladni, jasni oba:i Švedske, v drugem se bodo pa solnčili na vroči obab: Kalifornije, Ce iim bo prijal suh zrak, se bodo lahko zatekli v oddelek Arizone. Za en dolar si bo lahko človek privoščil gorsko solnce in vdihaval grški zrak. ali pa se bo solne i 1 na morski obali odnosno v tem ali onem slovečem zdravilišču. »Palača podnebja« nai tx bila zgrajena v obliki velike okrogle razstavne dvorane. Stroški bi znašali okrog 6.000.000 dolarjev. Organizira se že konzorcii ameriških finančnikov, ki bd omogočil zgraditev po- dobnih palač do vseh veLfldh ameriških mestih. Na veliki deski nad vhodom v pa-ačo bo napisano kakšna podnebia in kak-•na sloveča zdravilišča so gestom na raz-;x>lago v palači Močne luči bodo izžare-• ale tako umetno solnčno svetlobo, da bo ogovarjala zaželenemu oednebju. Z ul-rravijoličastimi žarki si bodo lahko gostje ori voščili tudi zdravi e in obsevanje z rbntgen žarki. Stroji in naprave bodo pa nameščeni tako. da jih ljudje ne bodo videli. Torred tudi v tem pogledu bo posforb- jeno za ugodnost gostov. Inicijat. rii tA obetajo od palače podnebja velik uspeh, :lasti zdai ko Američani ne morejo posedati slovečih evropskih zdravilišč. Hoda zima v Rusiji Moskovski radio je sporočil, da je pritisnila v vzhodni Sibiriji huda zima. V Ja-kutsku imajo že 20 mraza, de hujši mraz je pritisnil v mestu siganakl severovzhodno od Jakutska. Tam so imeli te 37 C pod ničlo. Reka Lena je nad Jakutakom ±e zamrznila. Nasprotno pa poročajo s Krima, da je nastopilo po deževnem hladnem vremenu izredno lepo. toplo vreme. Na Krimu imajo 22 c nad ničlo. Tucii v Rusiji imajo letos zelo muhasto vreme. Zrcalo slavnega zve* zd oslov ca Herschla W. Herschel, slavni zvezd oslovev mora vskega porekla, ie prišel k astronomiji kot mater tako. da se je jel ukvarjati z brušenjem preciznih zrcal za opazovanje nebesnih teles. Kmalu se je povzpel do slovečega astronoma in pridobil si je mnogo zaslug za izredno važna odkritja, ki so ga uvrstila med najslavnejše zvezdo-slovce sveta. V zadnji številki revije »Kraljestvo zvezd« je priobčen zanimiv članek o Herschlovi spretnosti v brušenju zrcal. V svojem življenju ie Herschel izbrusil 200 zrcal žariščne dolžine 210 cm. 150 zrcal dolžine 300 cm. in 80 zrcal dolžine 600 cm. Razen tega ie izdelal še mnogo zrcal manjšega obsega Njegovo veliko zrcalo »Front vievv« je imelo premer 122 cm m žariščno dolžino 10 m. tehtalo ie pa 960 kg Postavljeno je bilo leta 1789 in še istega dne je odkril Herschel z njim šestega Saturn ovega spremljevalca Neprestano je izpopolnjeval svoje metode v brušenju. Njegove bogate izkušnje ie prevzel po njem njegov sin Johann. ki se ie tudi odlikoval v brušeniu zrcal. Kako se ie otepal očetovske dedščine in s koliko spretnostjo ie delal je razvidno iz pisma, ki ga ie pisal 5. julija 1839 Aragu: Držeč se strogo načel ki mi jih je zapustil oče. se mi ie posrečilo s pomočjo njegovih aparatov v enem dnevu brez tuje pomoči in s popolnim uspehom izbrusiti tri zrcala Nevvtonovega tipa s premerom 0.48. To je še zdaj ko je brušenje zrcal znatno izpopolnjeno z modernimi strojnimi napravami vsega spoštovanja vredno in skorai neverjetno delo. Iz Celja To in ono Kaj je na svetu najlepše? — se ie glasila anketa nekega ameriškega lista Med odgovori je bil tudi naslednji: Najlepše na svetu so oči moje matere. Ce se smeje žena vašim dovtipom. sta dve možnosti: bodisi da so dovtipi dobri, ali pa je dobra vaša žena. Zene menjajte včasi svojo frizuro Mož bo mislil, da ima drugo ženo. Moderna ameriška družina ima dva avtomobila. r*a samo enega otroka. Statistika ie tudi že dokazala, da žive vdove delj kakor njihovi možje. Ce ETovori žena o čem. govori bodisi o možu. ali z možem ali oa v moža Prvi Američan ie bil baie že na jubilejni razstavi v Pragi 1891. torej ni bil bar izumiien šele v 20. stoletju, kakor mislijo ljudje. Naš sinko je zelo prebrisan. Oni dan je vprašal: mama ali bi ne mogel zajtrko-vati kar zvečer, da bi mi ne bilo treba zjutrai tako zgoda i vstajati? Mož joče. da bo tako kmalu umrl. žena joče. da se je tako zgodaj rodila. Z injekcijo na morskega psa Zoolog dr. Kingslev Noble iz ameriškega prirodoslovnega muzeja je odkril s svojim sotrudnikom O. Tolstim nov način lova na morske pse in druge velike ribe. ne da bi jih bilo treba ubiti ali raniti. 2e pred leti, ko je dr. Noble lovil morske pse s harpuno, mu je šinila v glavo misel, da bi morda morski pes reagiral na razna mamila enako kakor druge živali. Začel je delati poskuse s šestnajstimi različnimi sredstvi, ki so pa vsa po vrsti odpovedala. Naposled je na nasvet nekega Indijca zmešal morfij z nekim starim indijanskim mamilom in uspeh je bil doležen. Nemirni in dozdevno neprestano bedeči morski pes se je v petdesetih sekundah pogreznil v globoko umetno spanje in ostal je tako nepremičen tri ure. Z dr. Tolstim je sestavil Noble harpuno z dolgo, ostro iglo. ki se zapiči globoko v telo morske pošasti. Po uspešnih prvih poskusih sta raziskovalca nadaljevala svoje delo in preizkusila nov način lova na velikih morskih psih. Posrečilo se jima je omamiti tri in spraviti jih na ladjo, opremljeno v ta namen s posebno velikim bazenom. Potem sta jih pa varno in udobno prepeljala v živaLski vrt na floridski obali. —<: Gogoljevo Satirično komedijo »Revizorja« bo uprizorila ljubljanska drama drevi ob 19.30 v celjskem gledališču. Predstava je za abonma. V sredo 6. novembra pa bo gostovalo v Celju mariborsko Narodno gledališče in uprizorilo slovito dramo Maksima Gorkega »Na dnu« Tuli ta predstava je za abonma. —c Mladinske strelske tekme celjske sokolske župe se bodo pričele v nedeljo 3. novembra ob 20. na strelišču v Pečov-. niku pri Celju, —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razla-govi ulici. c Sokolsko društvo Celje - matica je preložilo tečai za ritmične plese in narodna kola na nedeljo. Prihodnja vaia bo v nedeljo 3. novembra ob 20. v telovadnici v mestni narodni šoli —c Namesto v petek bo ta teden brezmesni dan v soboto. Ker bo v petek 1 novembra praznik Vseh svetih, ie brezmesni dan ta teden preložen od petka na soboto. c Celjska cinkarna ie zaradi naraščajoče draginje odobrila svojemu delavstvu 18odstotno doklado na nedavno orizn nih 40 odstotkov od temeljnih mezd. Tudi dobava premoga delavstvu je povečana in sicer za oženjene na 10 ton. za samce na 5 ton in za upokojence od 2.5 prav tako na 5 ton Uvidevnost vodstva celjske cinkarne, ki ie orvo povišalo delavske mor.de v svojem obratu, je vredna vse^n primanja. —c V celjski bolnici je umrl v torek 21-letni delavec Ivan Bohorč iz Presladola pri Blanci. —c Zaradi tihotapstva s saharinom je celjska policija aretirala 231etno de'avko Matildo C. in 41 letno delavko Amaliio Z. s Sp. Hudinje pri Celju. V njunem stanovanju so našli mnogo vtihotapi i enena saharina. Obe sta bili v zvezah z nekaterimi tihotapci saharina na Hrvatskem Snharin so zaplenili aretiranki oa so izročili finančnemu oblastvu —c Tri nesreče. V Cretu pri Celju si je 261etna tkalka Ana Kandušarjeva v nedeljo doma pri padcu zlomila levo nogo v gležnju V St. Lovrencu ori St Pavlu pri Preboldu ie koni na njivi stani 1 66letni zasebnici Mariji Randlovi na levo n^go in jo zlomil v gležnju V soboto ie Dndel 32- letni delavec Franc Kaiba iz Lok pri Trbovljah z odra in si nnlomil desno ro'red gostilno Jožefe Vidmarieve v Kapelah ori Brežicah z nožem zabodla Antonn Tram-puša z nožem šestkrat v prsi in brb^t ter mu prizadejala smrtnonevnrne noškodbe. nato oa poškodovala Andreja Tramouša z nožem in palico po glavi in ostn'e'n telesu. Oba sta se zagovarjala s sil obranom. Sodišče pa se ni monlo prepričati o silo-branu in ie obsodilo Smrekaria na 1 leto in 2 meseca. Planinca Da na 1 leto strogega zapora.— Okrožno sodišče je obsdilo 231etnega. v Rudnik pri Ljubljani Dristoi-nega Albina Jevšjaka delavca bre stalnega bivališča, zaradi številnih tatvin izvršenih letos v mesecu avgustu na Lavi pri Celju, na Ojstrici pri Dravogradu v Ka-sazah pri Petrovčah. v Bukovem Slaku pri Celiu in St. Jungertu ori Cel i u, in zaradi poskusa tatvine v Gotovijah pri Žalen rta 1 leto in 8 mesecev strogega z'nora in na 3 leta Prisilnega dela po prestani kazni. —c Sneg, ki je začel naletavat; snet v Tx>nedeljek zvečer, ie do tTka zvečer oo-kril CHie in okolico z 10 cm debelo odelo, na hribih pa ie znova zapadlo okrog 20 cm snega. Milo pokuša V Milwaukee je slavil Tom Hunt oni dan čuden jubilej. Mož je 20 let uslužben v tovarni, kjer pokuša milo. Vsak dan pokusi več sto vrst mila. Koščke mila položi na jezik, da se mu raztope in tako določi kakovost mila. Prijeten njegov poklic gotovo ni. Edmnnd O' Hara: 18 profesorja Morbidusa Roman — Moja teta je bila bolna, — se je skušal opraviči tL — Oh, u bo žica, — se je norčeval Sam, — menda si jo takoj vzel s seboj in jo lečil tu v kakšni prepovedani beznici z žganjem? — Kako to? Kako mislitee to? Tovvnsend ni mogel razumeti, kakšna znamenja mu daje Marion, ko naglo spušča in dviga veke. — No, kdaj si pa prispel v Buffalo? — Takole okrog dveh zjutraj, — se je zlagal Townsend in na dekličinem obrazu je takoj opazil, da ie ustrelil kozla. Očka Sam se je zmagoslavno nasmehnil. _ Potem takem si pa menda prispel z letalom, fant? _ Z letalom? — je ponovil Tovvnsend v zadregi. Trajalo ie precej časa. preden se mu je posvetilo v glavi da Sam svojega vprašanja nikakor ni mislil rešno. Prav tako bi bil lahko vprašal: Potem takem te j? izkrcala tu topovska krogla. — Kako to, zakaj? — je vprašal Townsend olajšano. — Zadnji vlak iz Elmire, kjer živi tvoja dozdevna teta Rozalija, prispe v Buffalo ob 12.27, — je dejal Sam mirno in si obrisal usta, potem ko je bil popil kavo. Da, da, fant moj. Pregovor pravi, da ima laž kratke noge. Zdaj bo pa dovolj kramljanja, Kenntl-bury. Na pot morava. — Da, da, skrajni čas je že, le pojdiva, — je vzkliknil Townsend veselo. Hvala bogu, mučno zasliševanje je bilo končano. — Na svidenje,grof ! — je dejala Marion razočarano. Res, bil je celo pozabil posloviti se od nje. Tako je bil pozabljiv. Naglo se je obrnil na pragu in iztegnil roko. — Na svidenje, Marion! — je zaklical prijazno, potem je pa odhitel, da bi dohitel očeta Sama. V tovarni je takoj začutil, da je utrujen. Čeprav je v letalu nekaj ur počival, je njegovo telo čutilo prečuto noč. Samo zavest, da živi v neprestani nevarnosti, ker je imel v žepu dragoceni fotoaparat, samo ta zavest ga je držala pokonci. Pod nobenim pogojem in nikakor ni smel biti sumljiv, če bo pa slabo in malomarno delal, se bo seveda zdel sumljiv. Na časom eru se je pojavila rdeča luč. Odmor. Stisnil je zobe in delal. Avtomatično je Townsend še enkrat ponovil svoje kretnje. Njegovi živci so se napeli in srce mu je jelo močneje utripati. Zdaj se je moralo zgoditi. Lenih korakov je stopal skozi tovarniške prostore. Z rokami je mahal desno in levo in nihče bi ne bil mogel opaziti v njegovi stisnjeni levici majčkenega fotoaparata. Zdaj je stopil v dvorano. Tam so kakor vedno bu-čali stroji in se vrtela kolesa. Tovvnsend je pritisnil na gumb. Enkrat, dvakrat, dva posnetka sta bila narejena. Toda glavnemu stroju bi se bil moral približati kako od druge strani. To je bil najzanimivejši del vse naprave. Toda kako naj to stori? Nikakor ni mogel priti tja z druge strani, ne da bi se zdelo to sumljivo. Moral je kreniti naprej. Toda glej, prav tam, kamor je hotel priti, je stal njegov inženir. Bliskovito je šinila Tovvnsendu v glavo nova misel. Ali jo bo mogel uresničiti? Za razmišljanje ni bilo več časa. Moral je kreniti naprej ali pa... In že je stopal proti inženirju. — Gospod Michaud! — je zaklical glasno in v glasu se mu je poznalo razburjenje. — Gospod Michaud — ena, dve, prvi posnetek je bil narejen, — poslušajte me ... — Kaj se je zgodilo: — se je zarezal možic in se m»*ačno ozrl na Tovvnsenda, Potem se je pa zopet ozrl na bližnji stroj. — Smešna stvar, zelo smešna, — je začel detektiv hitro, čeprav ta čas sploh ni vedel, kaj naj bi bilo smešno. Med tem je še enkrat fotografiral stroj, — zares smešno! — Osel! — je kriknil Michaud srdito. — Kaj je smešno, gromska strela? Zidaj bi bil dal celo kraljestvo za komično idejo. Kaj mu res nič ne bo prišlo na misel? Ah, vendar... in čisto resno je odgovoril: — Pri izplačilu v soboto zvečer ste mi dali en dolar preveč. Michaud ga je debelo pogledal, potem pa se je na ves glas zakrohotal. Kakor da se mu je to res zdelo smešno. — Tepec! — je dejal odločno. — Zapij svoj dolar in molči. Zdaj se pa po beri od tod! Pri teh besedah mu je Michaud obrnil hrbet in odšel. Nekaj časa je stal Tovvnsend in sam ni vedel, kaj naj počne. Že je hotel kreniti naprej, ko je opazil, da se je inženir ustavil na drugi strani skrivnostnega stroja. Nudila se mu je torej krasna prilika, da fotografira stroj tudi od te strani. Odločno je krenil naprej in se ponovno približal inženirju. To pot ga je Michaud opazil, preden mu je utegnil Townsend kaj reči. — Gromska strela! — je zarohnel, — kaj pa še hočeš, ti dromedar? — Jaz, jaz, — je za jecljal Townsend. — Jaz sem pošten človek. Tega dolarja ne morem sprejeti. To bi bila sleparija ... V tem času je napravil še dva posnetka. — Idijot! — je zakričal Michaud nanj, kakor da njegova zakladnica izrazov za duševno manjvrednost ni bila posebno velika. — Če je tako, pa vrni denar, če hočeš, pa vrni denar, toda mene pusti pri miru. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani stev. 249 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 30. oktobra 1940. Stran 3 Seja mariborskega mestnega sveta Zvišanje novega proračunskega predloga mestnega socialnega skrbstva — Druge tekoče zadeve Maribor. 30 oktobra S noči ie biLa v mestni posvetovalnici 8. redna seja mestnega sveta mariborske mestne občine. Na dnevnem redu so bila polet? poročila predsednika mestne občine tudi poročila odsekov in tekoče za d ?ve Mestnih podjetij. Zelo važno točko dnevneea reda snoč-nje seie mestnega sveta mariborske mestne občine predstavila predvsem proračunski predlog mestnega socialnega skrbstva za leto 1941/42 Novi proračun ie po predlogu mestnega socialno političnega oddelka višji od dosedanjega za 1,172 403.50 din tako da se predvideva v celoti predlog mestnega socialnega skrbstva za din 5,755 053.50 Ta povišek gre predvsem na račun 50°'o povisania prispevka za zaposlitev brezposelnih, to le v znesku din 425.000. nadalje na račun 50°povišanja stroškov za nrehrano rx> posameznih mestnih socialnih ustanovah končno za zviša- nje podpor mestnim ubožcem in drugim prosilcem, sai ie draginja v zadnjih mesecih tako narasla, da ie obseg dosedanjih rednih ter izrednih podpor absolutno nezadosten Ce si ogledamo posamezne postavke novega proračunskega predloga mestnega socialnega skrbstva, vidimo, da gre na i več ii znesek za starostno skrbstvo v iznosu 2.283.857 50 din drugi naivečil zresek je za delavsko skrbstvo in sicer 1.484.300 din na dal i e za mladinsko skrbstvo 1.274.896 din. za razne skrbstvene zadeve pa ie predviden znesek 720.000 din Postavka starostnega skrbstva ie bila zvišana za 493 767.50 din postavka delavskega rfcrbstva za 425 000 din. postavka mladinskega skrbstva na za 253 863 din. Mestni svet ni sklepal o bistvenih sprememba n k temu proračunskemu predlogu Razen tega ie razpravljal o pravilniku o poslovanju okrajnih predstojnikov mariborske mestne občine, odobril nakupe ne-N^terih mestnih narcel ustregel nekaterim prošnjam glede podelitve dovolila za obrt Nadalje so bile ugodno rešene prošnje 13 orosdlcev za zvišan ie redne ubožne podpore. 8 mestnih ubožcev pa ie bilo sprejetih v mestno oskrbnišnico. Javni seji je sledila tajna seja, na kateri so sklepali predvsem o nekaterih osebnih zadevah. Več prosilcev ie bilo sprejetih v članstvo mariborske mestne občine. Vdovi po mestnem sanitetnem svetniku dr. A. \Vankmiillerju gospe Fridi Wankmullerjevi se prizna rodbinska pokojnina v smislu službene pragmatike. V mestni službi je napredovala mestna uradnica Štefka Tumoeieva. Veliko zanimanje je bilo za oddajo razpisanih zdravniških mest. o čemer poročamo na drugem mestu. Snočnia seia ie bila zadnja pred proračunsko seio. na kateri bo mestni svet sklepal o novem mestnem proračunu za 1941 '42. Prosvetno delo sokolske mladine na Teznem Prijeten večer, posvečen zamejnim Slovencem Tezno, 29. oktobra Letos je posvetila naša sokoLsIta mladina J svoj prvi večer bratom za mejami. V 30-boto zvečer nas je presenetila z bogatim sporedom, ki je dokazal živo voljo in in vztrajnost sokolske mladine, ki dobro uporablja svoj kratko odmerjeni prosti čas. V kratkih in jedrnatih besedah predsednika je bila izražena velika ljubezen do dela, nakazana pot, ki jo bo hodila in hodi mladina, da spozna narod in mu koristi. Odkrite besede so našle topel odziv prisotnih v prepričanju, da taki mladini lahko zaupamo in da je na pravi poti. Bogat spored je obsegal dva dela: Prvi del: 1) Uvodna beseda, 2) O kamenitom možu. 31 Zemljepisni oris Koroške, 4) Soči 5) Pravljica o nastanku Vrbskega jezera. 8) Miklova Zala, 7) Gor čez izaro, 8> Pesem Istre. 9) Zgodovina Koroške. Sledil je drugi del: 1) Mutec Osojski, 2) mi, 4) Povodni mož in 5) Mi vstajamo. Zlasti so bile učinkovite recitacije Soči, Gor čez izaro (najlepša). Za Karavankami in Mi vstajamo. Aškerčev Mutec Osojski je bil podan izredno toplo in prisrčno. Vse točke dobro izbranega in sestavljenega sporeda so bile podane v takim občutkom in prisrčnostjo, katero le lahko izrazi mladina. Z veliko notranjo zadovoljnostjo smo čestitali tej naši mladini, ki v tem razor ane ni času išče in najde pota, po katerih naj vedno hodi in nas nikdar ne bo razočarala. Dokazala nam je, da hoče vzgajati samo sebe in vzgajati druge za one cilje, ki nam morajo biti najsvetlejši opomin vedno in povsod, da si priborimo in ohranimo ugled med velikimi narodi, da ne pozabimo bratov za mejami in ne onih, katerim ni dala kruha domovina. Tezenski sokolski mladini naj bo ta lep večer v ponos in zadoščenje in upamo, da Miklova Zala (povest), 3) Za Karavanka- I ni bil zadnji. Zdravo! To, kar počenja? ni več človeško že 60 krat kaznovani razgrajač — Obešen pes Maribor. 30. oktobra j prilika, da se pred izbruhi njegove bolez- To pot ima Sv. Lenart v Slov. goricah svojo senzacijo. To se pravi. Sv. Lenart sam ie nima več. ker ie že orenasičen s senzacijami, katerih glavni in »slavni« junak le Adolf Dimnik, bivši pek. ki bi bil lahko ugleden doma in po celi okolici. Skoda, da so danes razmere Še vedno take. ni reši njegova družina in mislimo, da tudi ves Sv. Lenart. Ze višina kazni kar naj-resneie opominja, da po dosedanji poti ne more že iz važnih javnih interesov tudi ne sme iti še naprej. Ko se je pri tem zadnjem napadu nekie javno izbruhal z izrazi, ki jih tudi sicer da moramo biti zelo skopi z bogastvom j ne bi mogli poročati, se ie vendar podal gradiva o življenjepisu gospoda Adolfa domov, kjer je še bolj oiunačen nadalje- Dimnika. Tako se omejimo le na suh:> ugotovitev, da je Dimnik obremenjen z 29 sod. kaznimi, a s še več tudi policijskimi; število obojnih smo zaradi lepš>ea slačili na okroglo število 60. To je rekord, ki — imponira, čeprav na bridko žalostno stran. Mogoče bi mu zadnii njegov nastop v kakšni obliki prizanesli in to že radi tega, ker ga v polnem obsegu niti ne moremo izkoristiti. Toda g. Dimnik je to oot zagrešil tudi nekaj, kar že ni več Človeško, marveč žn-alsko. ali pa še nižje (Če je sploh še kaj nižjega v tem božjem stvarstvu). In to ie bilo kar bomo takoi videli, njegovo brezprimemo trpinčenje živali, V kolikor ie že zdaj zre'o za javnost, lahko povemo, da si ie g. Dimnik zopet privoščil dobre kapljice tako preko mere, da se je vrnivši se domov (stanuje na Ptujski cesti) v svojem podivjanju spozabil do skrajnih mei in si s tem dokončno sam odločil svojo usodo. Ce ga namreč na merodajnih mestih še smatrajo za svoja dejanja odgovornega, potem ?e bo mož moral zagovarjati v Beograd 1. v najugodnejšem primeru or^d našim drž val in šele proti jutru končal svoje nadaljnje izbruhe. Višek svoje podivjanosti pa je spustil nad Psa Koširjevih, ki stanujejo v tisti hiši. pes je bil na hodniku priklenjen ozir. pripet. In ta pes mu je bil tako na potu. da ga ie pripetega kakor je bil. skozi okno vrgel na dvorišče. Ce bi ga bil vrgel res na dvorišče, bi bilo morda bolje za psa. Tako oa ie uboga žival obvisela med dvoriščem in oknom, iz katerega obupnega položaja so žival komaj rešili. Človek, ki nima srca do živali, oziroma do njih ipUenJa. pa ne zasluži nobenih obzirov več. S trpinčenjem živali pa to noč še ni bilo konca Dimnikovih izbruhov. Odšel je na podstrešje, kjer ima svoie stanovanje. Tu ie pognal svojo sestro ven in se zaklenil. Pa še zdai ni legel k oečitku, marveč je odprl okno in tam skozi nadaljeval svoie izbruho do ranega iu*ri. Na posebno surov način si j*» pri term privoščil tudi stanovalce nasproti tej hiši se nahaja joče ga župnišča. Za enkrat to poročila tudi mi zakliu^u-jemo z uradno opombo: »Delovanje Dim- tožileern. V nasprotnem slučaju oa le zdaj ! nika ni več človeško, marveč živalsko«,.. Mariborske in okoliške novice — Ker je *kril zarubljene predmete, se je moral zagovarjati | red malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 691etni posestnik Valentin Žitnik iz Budine. Obtožnica mu je očitala, da je skril razne predmete, kakor voeovc živino itd. v skupni vrednosti oke" 10.000 din, ki so bili meseca julija 1935 odrubljeni, pa jih ob priliki javne dr izbe nikjer ni bilo. Zadeva se je vlekla ve*- let in se je včeraj dopoldne končala z obsodbo obtoženega Valentina Žitnika, ki je bil obsojen na 2 meoeca in 10 dni strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. — Ne pričaj po krivem! Mali kazenski senat je včeraj dopoldne obsodil 561etnega Konrada Murseca lz Sv. Bolfenka na 3 mesece strogega zapora ter na dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je letos dne 25. aprila ob priliki neke razprave pred sreskim sodiščem v Ptuju po krivem pričaL — Nočno lekami&ko *iu£bo imata tekoči teden Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. ter Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25—85. — Dijaški kuhinji v Mariboru je nakazal Sernec Janko, predsednik okr. sodišča v p. mesto venca na grob blagopokojne učiteljice Sernec Ane 300 din. Iskrena hvala! _ preda to jtilgtvo m«**ne policije v Maribora poziva one lastnike motornih vozil ki so jih dali v tem letu predelati na pogon z domačimi pogonskimi sredstvi (oglje, metan itd.), da pri istem v sobi št. 4 do 2. 11. t. 1. prijavijo kakšno pogonsko sredstvo sedaj in od kdaj uporabljajo, na katerem vozilu (tudi registrsko številko vozila), ali in kakšno karto za nabavo bencinske mešanice posedujejo ter ali jim je potrebna bencinska mešanica za inicial-no vžiganje predelanega vozila. — Poučno predavanje v Ljudski univerzi. O današnjem Egiptu je govoril v ponedeljek v mariborski Ljudski univerzi vse-učiliški docent dr. Valter Bohinec. Predavanje je bilo. kakor je bilo pri velikem zanimanju, ki vlada danes za to deželo pričakovati, dobro obiskano Predavatelj je znal v kratkem času, ki mu je bil odmerjen, povedati o Egiptu vse. kar je potrebno da ve tudi površen bralec časopisov, da bi mu poetalo svetovno dogajanje vsaj za silo razumljivo. Govoril je o narodnostnih skupinah, ki bivajo v Egiptu, o egiptovskem gospodarstvu, ki je tako zelo odvisno od vsakoletnih poplav Nila ter končno o politiki te dežele ter posebno podčrtal pomcii angleškega gospodarstva za melioracijo egiptovskega poljedelstva in orfaai tudi glavne težave egipt. vsko-an-gleškega sodelovanja. Predavanje so pojasnjevale številne skioptične slike. — Avtobusne vožnje Maribor—M. Sobota, Na progi Maribor—M. Sobota bo začel obratovati mariborski mestni avtobus poleg dosedanje dnevne vožnje tudi zjutraj iz Maribora ob 6.15 s prihodom v M. Soboto ob 8.45 in z odhodom iz M. Sobote ob 11.15 ter s prihodom v Maribor ob 1345 vsak delavnik, počensi al. 11. 1940. Vožnje ob nedeljah in praznikih se vrše, kakor dosedaj. S tem bo ustreženo splošni želji prebivalrtva Slovenskih goric in Prekmur- ja* — Maistrovi borci se zberejo v počastitev spomina generala Maistra v petek 1-novembra ob pol 11. dopoldne na njegovem grobu. Udeležba obvezna- — Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj v Mariboru, ki ga priredi mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TO I, se otvori jutri dne 30. oktobra 1940 v trgovski akademiji na Zrinjekem trgu ob 8. uri zvečer. Event. nove prijave se še sprejemajo, — Jugo^loven^kim članom bivšega društva *SeJbsthilfe der Lehrerschaft Steier-marks in Rottenmann«. Prejeli smo s prošnjo za objavo; V raznih krajih Slovenije živi še več članov tega posmrt ninske-ga sklada. Ker krožijo o njem vznemirljive vesti, sem se v imenu jugoslovenskih članov tega »klada informiral in interveniral na pristojnem mestu v Grazu. Prejel sem sledeča pojasnila in zagotovila, m. dr.: Glede na plačilne težko če so izključili samo tiste ju gosi oven ske člane, ki brez vsakega obveetila ozir. opravičila že delj časa niso plačali poam rtn ins k i h prispevkov. Kdor je pa samo 2 leti na dolgu tisti lahko zopet postane član posmrtJiin-skega sklada bivSe »Selbcthilfe«, če poravna zapadle prispevke teh 2 let. Posmrt-nine se redno nakazujejo potom banke na našo narodno banko v Beogradu, i. s. v dinarjih. Tako se je n. pr. po tov. Gradiš- niku Antonu — ^ td-iji smrtni slučaj — brez odtegljaja EB 500 RM izplačalo 8.725 din. Natančnejša r ; ~^tla o tem predmetu lahko dam prizadetim n. pr. na občnem zboru Ban. društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovine, ki bo v Ljubljani dne 3. novembra 1*U0. — Purkhart Josip. Maribor, Tomanova 3. — Prodaja vencev, cvetic in igrllču^tega vejevja. Mestno poglavarstvo Maribor opozarja osebe, ki nameravajo prodaja u na praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke na določbo § 23. obrtnega zakona in na razpis kraljevske banske upiave dravske banovine z dne 23. 10. 1934 No, m 5931-2. V smislu § 23. obrtnega zakona so upravičeni prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo zadevno obrtno pooblastilo. Prav tako imajo pravico prodajati vzgojno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po S 1 t 1 obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno (v toplih lehah, s posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati tudi preproste vence in šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelali. Končno se opozarjajo osebe, ki želijo prodajati na trgu veje, ki sdužijo za vence in dekoracije ter so na lomi jene na raznih večinoma eksotičnih iglavcih kakor na gladkem boru, duglaziji, mecesnu, jelkah in smrekah, da se morajo izkazati z izvornim potrdilom pristojne občine. V izvornem potrdilu mora biti navedena množina vej in vrsta drevja, odkoder so veje dobljene. Kdor ne bo imel izvornega potrdila, se mu prodaja ne bo dovolila. Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo po tržnem redu odnosno po obrtnem zakonu. —Zdravniška deznrna služba. Zdravniško službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo dne 27. 10. 1940 g. dr. Velker Hugon. Maribor, Koroška cesta št. 10. telefon št. £5—75. — Pomanjkanje *več se čuti letos pred praznikom Vseh svetnikov. Po nekaterih mariborskih trgovinah jih skoraj ni dobiti, pa tudi cene so svečam občutno narasle. — Otvoritveno predavanje v novi preda valni sezoni ima dre vi ob 20. v društvenih prostorih v Frankopanovi ulici 1 tukajšnja >Vzajemncst<£. Predaval bo g. Josip Petejan o korporativne m, dirigiranem in načrtnem gospod a rstvu. — Vprašanje pripojitve občine Košaki k mestni občinU Občinski odborniki bi po našem mnenju morali reči, da je mogoče razpravljati o pripojitvi okoliških občin v celoti nikakor pa ne samo o pripojitvi ene in to izrazito kmečke občine. Vprašanje pripojitve okoliških občin k avtonomnim mestnim občinam je bilo v vsej Sloveniji rešeno z dekreti, samo glede mariborskih okoliških občin ie odločite-,- izostala. Zakaj, vemo mi in vsa javnost prav dobro. Ako se sedaj načenja to vprašanje, potem ga je treba reševati tako, da bodo prišle k mestu občir , ki imajo strnjeno zazidavo z mestom in sedanji razvoj dopušča domnevo, da se bo mesto Se nadalje širilo na njih področje. Oi teh občin bi mesto tudi neki J pridobilo, ne pa. da se priključijo kmetske občine, za katere bi imelo mesto samo nove izdatke, ako bi jim hotelo dati količkaj mestni značaj. Prevzem okoliških občin kakor so Studenci in Pobrežje, bi vsaj trenutno ne obremenil mestne občine, ker so se uprave teh občin skrbno izogibale najemanja vsakršnih posojil in so vsa leta gospodarile v okviru svojih skromnih rednih dohodkov, iz katerih so krile tudi vse investicije, ki seveda niso bile velike. (Del. polit.) — Sejmske novice. Na mariborski živinski sejem 29. oktobra so prignali okoliški kmetje 383 repov, in sicer 2 !:onia, 30 bikov, 56 volov. 291 krav in 4 teleta. Prodanih je bilo 230 komadov. Cer?° so bile sledeče: debeli voli 8 do 9 din, p »1-debeli 6.75 do 8. plemenski voli 7.50 do 9.50. biki za klanje 6.50 do 8, klav - K**a-ve debele 6.50 do 7.50, plemenske . .ove 7 do 8, krave klobasarice 5 do 6, krave molznice 6.50 do 8, breje krave 6 do 7.50, mlada živina 7 do 8.50. teleta 9 do 11 din. Mesne cene: volovsko meso prve vrste 16 do 18, volovsko meso druge vrste 13 do 15. meso bikov, krav in telic 13 do 18. telečje meso prve vrste 16 do 18, telečje meso druge vrste 14 do 16, svinjsko meso sveže 21 do 22 din. I — Zaprli *H> cerkev pri Sv. Ani v StO-vensKih goricah. Poročali smo o zverinskem poboju in krveprelitju pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Pri tem so nekateri napadalci vdrli celo v cerkev, da se maščujejo nad nekim domačinom. Zaradi spopada v cerkvi je župna cerkev sedaj zaprta. Na novo jo bodo blagoslovili, nato pa spet odprli. — Odpri roke, odpri srce. žensko društvo v Mariboru bo tudi letos na praznik Vseh svetnikov izvedlo štetje obiskovalcev pobreških grobov, članice bodo pobirale pred vhodi pobreških pokopališč blagohotne prispevke v prid revni deci. Ne rxiklanjajmo daril in prispevkov. — Ker je brez dovoljenja ribaril v Dravi, in sicer z mrežami, kar je posebno prepovedano, je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča včeraj dopoldne obsodil 3."',tnega Martlnn Zavca iz Zabukovcev na 10 dni zapora, pogojno za dobo 2 let. — Tatovi koles ne mirujejo. V Mariboru se v zadnjem času spet množijo tatvine koles. Včeraj so prišle ob kolo kar tri osebe, in sicer je trgovskemu vajencu Milanu Perku iz Frama izginilo izpred neke trgovine na Glavnem trgu 1000 di-i vredno kolo znamke »Mundus« z c\ iu. štev. 2—125570, delavcu Antonu Letu-ri-u iz Slovenje vasi je izpred neke gostilne na Tržaški cesti zmanjkalo kolo znamke »Ideal« z evid. št, 2—166985, mestnemu delavcu Francu Feršu pa je izginilo izpred Zdravstvenega doma kolo znamke »Olimpija« z evid. št. 2—140787. — S knretino se je založil za prazniKe neznan tat, ki je ponoči vdrl v kurnik v Mejni ulici 29. Ukradel je tri najlepše kokoši, železniški uradnik Franc Purgaj je oškodovan za okoli 200 din. — Karambol. Na Alek: ndrovi cesti pred kavarno »Jadran* je neki kmečki voz zavozil v tovorni avto. Pri karambolu se je zlomilo oje na vozu ter razbilo šipe na tovornem avtomobilu. K sreči ni bilo človeških žrtev. — Orožnika kot rešitelja življenja. Med Rušami in Selnico se preko Drave nahaja Volmajerjev brod za prevažanje ljudi, vozov- itd. Na tem brodu se je v soboto proti skoro končal z izgubo mladega življenja, da se nista na brodu slučajno nahajala dva orožnika iz Selnice, podnarednik Jagodic Vinko in kaplar Difg^iš Svctozar. Z večernim vlakom se je namreč do Ruš pripeljal tapetniški vajenec Pungerl Rudolf iz Maribora, a doma je iz Janževe gore pri Selnici. Do broda se je pripeljal s kolegom in hoteč še pravočasno priti na brod, je mislil, da bo najbolje, če se kar s kolesom privozi tudi na brod. Pri tem pa zaradi teme ni opazil, da se je brod že prej odmaknil od brega. Zapeljal se je namesto na brod — v Dravo, trdo držeč se kolesa, šlo je za trenotke o.i ločitve med smrtjo in življenjem. Tega kritičnega položaja polno zavesten, je podnarednik Jagodic s tveganjem svojega življenja s pomočjo tovariša izvršil srečno rešitev že potapljajoče-ga se vajenca. Pri tem plemenitem činu je treba še upoštevati zelo neugodno vreme in visoko naraslo Dravo. — Usoden padec s streh«. V Kušerniku je popravil SSletni Leander OČkerl streho. Po nesrečnem naključju pa strmoglavil v globino in obležal z zlomljeno levico ter hudimi notranjimi poškodbami. Zdravi se v mariborski bolnici. — S stolom po glavi vinjenega gosta je udaril neki pobreški gostilničar. Gost. neki 171etni posestniški sin Rudolf Lesnik s Pobrežja je obležal s poškodbami na glavi in so ga morali odneijati v bolnico. — Od dela pobegla kazneuca. V soboto zvečer sta od prostega dela na Meljskem dvoru pobegnila dva kaznenca in sicer Kocjan Vinko iz Ciglenc. obsojen zaradi tatvine na dve leti in Kranjc Ignac iz Sp. Korene, obsojen istotako zaradi tatvine na tri in pol leta. Kocjan bi bil prestal kazen 27. maja 1941., Kranjc pa šele 1. maja 1943. Kocjan je star 35 let. velike postave, močan, kostanjevih las. rjavih oči. ima pristrižene brke, je na desni roki (podlakt-nici) tetoviran z dvema rožama in rokama; Kranjc je 41 let star, tud! velike, krepke postave, sivih oči, kostarjevih Ins. brez brk :n brez posebnih znakov. Kocjan ima več sorodnikov: brata v Svečini, od treh sester je ena doma ima razmerja z n^ko žensko v Studencih in ž njo tudi nezakonskega otroka. Kranjc ima polbrata. Potočnika Konrada, slikarja na Pobran in tudi on ima nezakonskega otroka z neko žensko v Sp Koreni. — Ker je zdaj za take »tičes zelo neugoden čas. je gotovo, da se bosta kmalu ujela če se med tem žo — nista. Sreda, 30. oktobra ob 20.: »Konec poti«. Nastop Skrbmškove dramske sole. Četrtek, 31. oktobra ob 20.: Nenavaden človek. Red C. Petek, 1. novembra ob 20.: Cvrano de Bergerac. Sobota, 2. novembra ob 20.: Na dnu. Red Vsi *Seti v marlbt»rsKem gledališču. X > predvečer v četrtek 31- oktobra se ponovi Senečićevv- izborno uspela tragikomedija »Nenavaden človek«, na praznik (v petek) : 3čer pa vnovič Rostnndovo monumentalno zgodovinsko delo »Cyrano de Bergerac.:, ki je bilo pri vseh dosedanjih predstavah zelo simpatično ."prejeto. Na Vernih duš ^-ečer (v soboto) bo prva po- Gorkega novitev Maksima Gorkega znamenite noči odigral razburljiv dogodek, ki bi se I dramske slik. *Na dnu«. Težka pot d« zasneženih prlfateljčkev Kako so ptice slutile, da dobimo prvi sneg Maribor. 29 oktobra V nedelio dopoldne sem malo -porevi-diral« svoi tičji stan revir na Kalvariji. Žvižgal, klical in vabil sem z vsemi znanimi glasovi, toda nič se ni zganilo; »nobene žive duše«. Aha. že vem! To ie znamenje, da se ie moja krilata družina poskrila v varna zavetja, ker sluti, da uri de nekai hudeea. in tako slabo vreme, da ie bolje kje na varnem počakati boljših časov. Za vsak slučai sem jih za par dni založil s tem, kar sem pač dobil od dobrih ljudi, pred vsem iz kavarne »Central <. kjer se nahaja že leta in leta glavna zaloga mojih krmil za Kal vari io. za staro mestno pokopališče in za vmesne postaie. Izkazalo se i e. da so živalce tudi to pot pravilno slutile in zadele. Zvečer od 19. do 20. je nad Mar.bor priletela velika Jata divjih gosi, ki je z glasnimi klici nekaj časa krožila nad mestom, potem pa se oddaljila tla proti jugu. — Znanilci snega* In res. takoi za njimi je začel naletavati sneg. Še danes sneži ves dan. Čeprav premočen, me je gnalo na Kalvarijo pogledat kako je z mojo krilato družino. V^e je zginilo, kar sem iim dal. toda o njih samih zopet ne duha ne sluha. Sele v parku mi nekateri naiboli lač;.. prilete takorelioč že nasproti. Liudie božji! Mislite na to ubogo žival! Pridem ;e dni s točno izdelanim apelom, kako kliub revščini lahko nemasamo ula-dujočirn krilatcem. j Sicer mlai obeta ugodno vremensko j spremembo, toda potreba živalic ostane — nespremenjena. -re. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Naj- nnjši zrt ^>eK *s din TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška ul. 10. vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 Po* I u žit* se malih oglasov v »Stov brodil« tri «0 o a ) c e n e 1 i i ! ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P- R E S F E K Sv. Petra cesta "4 60 PAK EMLA.NJL ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, grumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din »Julijana*. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. Wi ZA POSTELJE "~ iebite najceneje v Kom nskega ulici 34. — Zaloga posteljniii žičnih vložkov. 2485 FORD tovorni, 8 cilindrski, tri in pol tonski, v prav dobrem stanju, zaradi nakupa večjega prodam. Ponuuoe na tvrdAo »Jugokre-men«, Ivan Kos, Novo mesto. 2435 mm Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din ~~ NEMŠČINA začetniški. nadaljevalni in kon-verzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/1. 2484 Beseda 50 par Davek posebej NaimdDjš' znesek a.— din BMVV 500 ceni ugodno prodam ali zamenjam za 200 cem. — Naslov: Slavko Grilj, Krašnja pri Lukovici. 2474 KUPUJEM LN PRODAJAM •abljene čevlje in meške obleke, •nbljeno perilo In stare cunje K L A V 2 E R Vosnjakova 4. 243'« Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KUHARICO veščo in okretno, v starosti 30 do 40 let, sprejmem v bc'jšo restavracijo. V poštev priuejo le samostojne gostilniške kuharice, veSče kuhe v boljših restavracijah. Nastop takoj ali *po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Kraus — gost., Rački, Delnice. 2475 DOBRO DAMSKO FP1ZERKO sprejmem. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Naatop 15. novembra. Ivan Hofinger, brivec, Velenje. 2480 VZO-: J1TELJICO šolsko izobraženo, s perfektnim znanjem nemškega in francoskega jezika za 121etnega gimnazijca iščem. Ponudbe D. La-ziču, Beograd, pošt. predal 249 2471 Beseda 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO DRAGE KATINE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih penali Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela >Slon<) Narodna iŠKARNA LJUBLJANA KNAFUEVA 5 tZVRŠVJk VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE iiiiiiii.iiiiWM^ pri nespremenjeni ceni pšenice za tretjino — Predlog o mletja pšenice ki pa žal ni prodrl Ljubljana, 30. oktobra Že nekaj časa govorimo o splošni podražitvi življenjskih potrebščin in najbrž so nekateri postaii prav zaradi tega otopeli, da se ne zavedajo več pomembnosti izredne podražitve neobhodno potrebnih živil. Ljudi sicer prizadene vsaka podražitev, vendar so prizadeti najbolj, ktr se pri največjem samozataje van j u ne morejo prilagoditi draginji. Med najpotrebnejša živila moramo prištevati moko in kruh: v sili se ljudje odpovedo rižu, sladkorju, celo olju in včasih tudi masti, ne morejo se pa odpovedati moki in ne kruhu Cun revnejši so ljudje, tem težje pogrešajo moko in tem bolj trpe, ko morajo varčevati celo pri skorjici kruha. Ali naj še dopovedujemo naši javnosti, kakor težke posledice ima podražitev moke in kruha prav za Slovenijo, ki mora večino moke uvažati iz drugih pokrajin ? Ali je res še potrebno opozarjati"vse odgovorne in poklicane, da bi se morali pri vodstvu tako zvane žitne politike ozirati predvsem na interese pasivnih pokrajin? Vemo sicer da so nekateri žigosali vsakogar, ki ni zagovarjal izredne podražitve pšenice kot največjega sovražnika kmetov. Tudi v Sloveniji je bilo dovolj zagovornikov podražitve pšenice in prištevali so se med prijatelje našega kmeta, ki mora tudi kupovati drago banaško moko. Opravičevali so podražitev pšenice, češ, če se bo podražila pšenica čim bolj, se bodo sorazmerno podražili tudi drugi kmetijski pridelki, kar bo koristilo vsem kmetom, torej tudi našemu. Zdaj. ko je pšenica vsekakor dovolj draga, da so lahko zadovoljni celo gospodje ^pridelovalci* v Vojvodini in Banatu, bi ne škodovalo, če bi so kdo pozanimal, kaj pravi naš kmet k izredni podražitvi pšenične moke. Toda zdaj bi imela prizadevanja za pocenitev pšenice najmanj upanja na uspeh. Nekateri so sicer ponovno načeli vprašanje pocenitve pšenice ter so dokazovali, da je približno za 50 din predraga pri stotu, vendar je malo verjetno, da bi si kdo upal ponovno drezati v to zadevo ter se postaviti uspešno po robu tistim, ki se lahko ponašajo, da je cena 300 din za stot pšenice njihov uspeh. Vprašanje je tudi, kakšen uspeh bi imelo nadaljnje manevriranje s cenami pšenice, saj je že dovolj slabih izkušenj z maksimiranjem cen koruze in pšenice. Storjene so bile neodpustljlve napake, ko so začeli spreminjati maksimirane cene: bogati pridi-lovalci. pa tudi spekulanti, niso več dostavljali blaga na tre:, ko co lahko upali, da bodo dosegli še višje maksimirane rone .spričo popustljivosti pristojnih Činiteljev. Vendar bi na pristojnih mestih lahko popravili nekatere napake, ki so se Izkazale vprav usodne spričo tako drage pšenične moke. Fina pšenična moka je zdaj tako draga, da je poraba znatno manjša ter jo spravijo trgovci težko v denar, pa tudi mlinska industrija je začela iskati razne načine, kako bi spravljala v promet tako drago moko. Nekateri veliki milni so naravnost diktirali svojim odjemalcem, da morajo kupiti določene količine fine, pecivne moke če žele dobiti krušno moko. Tu in tam imajo posebne težave s prodajo pecivne moke trgovci detajlistl, ker moke ne morejo prodati, a razmere so taksne, da jo kupovati vseeno morajo. Nekateri jo skušajo prodati skoraj brez zaslužka, toda blago je kljub temu še predrago, da bi kupci dovolj posegali po njem. Tako je prišlo do paradoksa, da je pecivne moke kljub zelo omejeni produkciji preveč. Oa je pecivna moka tako draga, bi še ne bilo najhuje, toda zaradi nesrečnega načina mletja je znatno diažja tudi krušna moka. Večina ljudi pri nas ne ve, da je moka tako draga ne le zaradi zelo drage pšenice, temveč tudi zaradi neprimerno določenega načina mletja. Ko so na konferenci določali način mletja pšenice, se niso ozirali na interese pasivnih pokrajin tako, kakor bi se morali. Tudi ob tej priliki so uveljavili svojo voljo zastopniki žitorodnih pokrajin, kjer je dobro razvita mlinska industrija. Razumljivo je. da tudi mlinska industrija zna braniti svoie interese. Naprosili smo strokovnjaka, naj bi nam sestavil kalkulacijo o stroških sedanjega načina mletja, da bi se pokazalo, ali res ni mogoče poceniti moke. Navniamo naslednje številke, ki jih naj vsak pazljivo prečita. Mlini kupujejo 10 tonski vagon pšenice po 30.000 din; marža (trg. zaslužek) znaša > 1.300 > nakupna cena 10.000 kg pšenice torej znaša 31.300 din. Iz vagona pšenice pa nameljejo: 10% pecivne moke po 723 = 7230 din: 70 » 353 =25060 > 20 % otrobov > 180 = 3600 > Mlin torej proda mlevskih izdelkov za...... 35 890 din; za vagon pšenice je plačal 31.300 > zaslužek torej znaša pri vag. 4.950 din Pri neposrednem nakupu pšenice od pridelovalca odpade tr- gočev zaslužek......i 300 din, tako da se poveča zasl. mlina na 5 890 din pri vagonu, kar je po sodbi strokovnjakov preveč. Ce bi hoteli doseči nižjo ceno moke, bi morali izbrati drugi način mletja. Eden izmed boljših po predlogu iz vrst naših gospodarskih krogov — možnih je več kombinacij — bi bil naslednji: 30^ pecivne moke r 500 = 15.000 din; 48^ krušne moke po 300 = 14.400 > 22% otrobov po ISO = 3.960 > Skupaj 33.360 din. Zaslužek mlinov bi bil primeren, moka bi se pa znatno pocenila. Pecivna mok. bi bila še celo nekoliko finejša in bi jc vendar lahko prodajah po 6 din kg. Zda je pecivna moka po 8 do 9 din kg. to st pravi, da je za 22—33 r> dražja, ali za cek tretjino. Pocenila bi se pa tudi krušna moka. tako da bi bila lahko v nadrobn: prodaji po 4 din kg. S preprostim ukrepom, določitvijo primernejšega načina mletja, bi torej lahko dosegli znatno pocenitev moke in kruha, najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Naš primer nam zgovorno kaže, kako različni so lahko vzroki draginje in da se skrivajo pogosto tam. kjer jih ljudje ne iščejo. To je pa tudi eden izmed mnogih dokazov, kako nujno potrebno bi bilo, da bi na pristojnih mestih vselej zaslišali praktike in strokovnjake, pa tudi zastopnike vseh pokrajin, zlasti ko gre za rešitev tako važnega vprašanja, po čem bo naš vsakdanji kruh. preden izdajo tako usodne ukrepe. Kakšne podmornice ima Nemčija V svetovni vojni je imela samo manjše, zdaj pa ima tuđi 500 in 700 tonske \ začetku svetovne vojne je imela NTem-ćija ; odmornice po 140 do 25(X) ton. Največje podmornice »o imele po 62 mož posadke, od teh 6 častnikov najmanjše pa samo 13 mož in enega častnika. Cevi za izstrelitev torpedov je bilo do 6 po velikosti podmornice — najmanji so imele po 2, največje pa po 6 cevi Nekatere podmornice so imele poleg tega še napravo za metanje min. Med vojno so dobile vse podmornice topove kalibra do 15 cm. Malone 17letni presledek, ki je nastal v gradnji podmornic do leta 1935, ni ostal neizrabljen za pripravo nove oborožitve. Pri tem so se upoštevale vse izkušnje svetovne vojne m vs-e nove tehnične pridobitve. Najprej so jeli izdelovati podmornice po 250 ton. Takih podmornic je imela Nemčija v začetku sedanje vojne 24. več jih je bilo pa Še v gradnji. Te podmornice imajo po 23 mož posadke. Vse to so podmornice t enim pokrovom, v katerem je vse orožje, stroini oddelek in druge naprave v enem samem cilindrskem telesu. Povečani vodni priti.sk služi tudi na vožnji po gladini za pogon. Te male podmornice imajo posebno dobre lastnosti glede potapljanja in tudi manevura se pod vodo zelo Lahko z njimi. Čeprav so majhne, imajo velik akcijski radius in dobro prenašajo morje. Obnesle so se dobro tudi na dolgih vožnjah po Atlantskem oceanu, tnuiajočih več tednov. Njihova hitrost pa ie manjša od one večjih podmornic od katetih je imela Nemčija do sedanje vojne dve vrsti po 500 in ^00 ton. Ti večji čolnr so zgrajeni ko* podmornice z dvema pokrovoma Zunanjemu ni treba k I ju bova t; vodnemu pritisku. Med zunanjim in notranj m pokrovom so rezervoarji. S pomrsio zunanjega pokrova se lahko da tem podmornicam hitrost, ugodna oblika in zato so znatno hitrejše od malih podmornic, posebno če vo-znjo po morski gladini Iver so rezervoarji izven telesa, na katerega vpliva vodni pritisk, se dobi v podmornic prostor za oborožitev, stroje, pogonske snovi, posadko itd. 250tonske p^vdmomic^ imajo po 3 torpedne cevi v sprednjem delu in strojnico za obstreljevanje letal. 500tonske podmornice imajo po 4 torpedne ctvj v sprednjem deflu in eno v zadnjem 700tcnake pa štiri torpedne cevi spredaj in dve zadaj. OKe vrsti podmornic sta oboroženi s topovi po 8.8 cm, razen tega inrw pa vsaka še eno strojnico. „Palača podnebja" v New Yorku Kraj, kjer bodo osredotočena vsa podnebja sveta in vsa sloveča zdravilišča Skupina ameriških zdravnikov in tehnikov se ukvarja z načrtom »Palače pod-nebja« v Ne\v Yorku. V tej čudežni pa'a-či nai bi tekli zdravilni vrelci vseh znanih zdravilišč na svetu, obenem nai bi v nji proizvajali podnebja vseh pasov zemeljske oble. Načrt bo eno največjih čudes sveta. Utrujenemu meščanu, ki bo h tel preživeti neka i prijetnih ur na Floridi, v Wiesbadnu. ali Karlovih varih. bo treba samo stopiti k blagajni in reči: Prosim, eno uro italijanskega podnebja, ali eno uro gorskega sol n ca z zrakom Flaride. Ce se bo pa hotel ohladiti po enoumem le-žaniu na pripekaicčem solncu. bo lahko krenil na Aljasko ali pa vdihaval mrzli zrak Kamčatke. Čeprav se sliši to kakor šala ali fantazija vendar ie to čudo vsai na papirju tu. Palača podnebja bo nudila večno hiteče- . mu in nervoznemu prebivalstvu velemesta ( možnost, nadihati se svežega, zdravega zraka, in prebiti neka i ur v oodnebiu. ki njegovemu organizmu naiboli pri i a in ki mu ie sicer težko ali pa sploh nedostopno V enem delu palače se bodo lahko izpre-hajali ljudie na hladni, jasni oba.i Švedske, v drugem se bodo pa solnčili na vroči obali Kalifornije. Ce iim bo prijal suh zrak. se bodo lahko zatekli v oddelek Arizone. Za en dolar si bo lahko človek privoščil gorsko solnce in vdihaval g rski zrak. ali pa se bo solnčil na morski obali odnosno v tem ali onem slovečem zdravilišču, »Palača podnebja* nai bi bila zgraiena v obliki velike okrogle razstavne dvorane. Stroški bi znašali okrog 6.000 000 dolarjev. Organizira se že konzorcij ame išidh finančnikov', ki bi omogočil zgraditev po- dobnih pakii- tx> vse>h velikih ameriških mestih. Na veliki deski nad vhodom v pa-ačo bo napisano kakšna nodnebia in Kakšna sloveča zdravilišča so gvst m na rai->olago v palači. Močne luči bodo izžarevale tako umetno solnčno svetlobe, da bo .ogovarjala zaželenemu podnebju. Z ul-ravijoličastimi žarki si bodo lahko gostje >rivoščili tudi zdravje in obsevanje z *ontgen žarki. Stroji in naprave bodo pa nameščeni tako. da jih ljudie ne bodo videli. Torej tudi v tem pogledu bo poskrb-jeno za ugodnost gostov. Inicijat rji fd »beta j o od palače podnebja velik uspeh, 'lasti zdaj ko Američani ne morejo posedati slovečih evropskih zdravilišč. Zrcalo slavnega zve* zdoslov ca Herschla W. Herschel. slavni zvezd oslovev mo-ravskeaa Dorekla, ie prišel k astronomi i i kot mater tako. da se je jel ukvarjati z brušenjem preciznih zrcal za opazovanje nebesnih teles. Kmalu se je povzpel do slovečeea astronoma in ori dobil si je mnogo zaslug za izredno važna odkritja, ki so ga uvrstila med najslavnejše zvezdo-slovce sveta. V zadnji številki revije »Kraljestvo zvezd* ie priobčen zanimiv članek o Herschlovi spretnosti v brušenju zrcal, V svojem življenju ie Herschel izbrusil 200 zrcal žariščne dolžine 210 cm. 150 zrcal dolžine 300 cm. in 80 zrcal dolžne 600 cm. Razen tega ie izdelal še mnogo zrcal manjšega obsega Njegovo veliko zrcalo »Front vievv« je imelo premer 122 cm in žariščno dolžino 10 m. tehtalo je pa 960 kg. Postavljeno je bilo leta 1789 in še istega dne je odkril Herschel z niim šestega Sa-tumovega spremljevalca Neprestano le izpopolnjeval svoje metode v brušenju Njegove bogate izkušnje ie prevzel po njem njegov sin Johann. ki se ie tudi odlikoval v brušenju zrcal Kako se ie otepal očetovske dedščine in s koliko spretnostjo ie delal je razvidno iz pisma, ki ga je pisal 5. iulija 1839 Aragu: Držeč se strogo načel ki mi jih je zapustil oče. se mi ie posrečilo s pomočjo njegovih aparatov v enem dnevu brez tuje pomoči in s popolnim uspehom izbrusiti tri zrcala Ne\vtonovega tipa s premerom 0.48. To ie še zdaj ko je brušenje zrcal znatno izpopolnjeno z modernimi strojnimi napravami vsega spoštovanja vredno in skoraj neverjetno delo. To in ono Kaj je na svetu najlepše? — se ie glasila anketa nekega ameriškega lista Med odgovori ie bil tudi naslednji: NaileDše na svetu so oči moie matere. Ce se smeje žena vašim dovtioom, sta dve možnosti: bodisi da so dovtij^i dobri, ali na je dobra vaša žena. Zene menjajte včasi svoio frizuro Mož bo mislil, da ima drugo ženo. Moderna ameriška družina ima dva avtomobila, oa samo enega otroka. Statistika ie tudi že dokazala, da žive vdove deli kakor njihovi možje Ce govori žena o čem. govori bodisi o možu, ali z možem ali pa v moža Prvi Američan ie bil baie že na Jubilejni razstavi v Pragi 1891. torej m bil bar izumljen šele v 20. stoletju, kakor mislijo ljudje. Naš sinko je zelo prebrisan. Oni dan je vprašal: mama ali bi ne mogel za j trk o- vati kar zvečer, da bi mi ne bilo treba zjutraj tako zgodaj vstajati? Mož ioče. da bo tako kmalu umrl. ;:ena joče. da se ie tako zgodaj rodila. Z injekcijo na morskega psa Zoolog dr. Kingslev Noble iz ameriškega prirodoslovnega muzeja je odkril s svojim sotrudnikom O. Tolstim nov način lova na morske pse in druge velike ribe. ne da bi jih bilo treba ubiti ali raniti. 2e pred leti, ko je dr. Noble lovil morske pse s harpuno, mu je šinila v glavo misel, da bi morda morski pes reagiral na razna mamila enako kakor druge živali. Začel je delati poskuse s šestnajstimi različnimi sredstvi, ki so pa vsa po vrsti odpovedala. Naposled je na nasvet nekega Indijca zmešal morfij z nekim starim indijanskim mamilom in uspeh je bil doležen. Nemirni in dozdevno neprestano bedeči morski pes se je v petdesetih sekundah pogreznil v globoko umetno spanje in ostal je tako nepremičen tri ure. Z dr. Tolstim je sestavil Noble harpuno z dolgo, ostro iglo. ki se zapiči globoko v telo morske pošasti. Po uspešnih prvih poskusih sta raziskovalca nadaljevala svojo delo in preizkusila nov način lova na velikih morskih psih. Posrečilo se jima je omamiti tri in spraviti jih na ladjo, opremljeno v ta namen s posebno velikim bazenom. Potem sta jih pa varno in udobno prepeljala v živalski vrt na floridski obali. Huda zima v _____ Moskovski radio je sporočil, da je pritisnila V vzhodni Sibiriji huda. zima. V Jar kutsku imajo že 20 mraza, fte hujši mraa je pritisnil v mestu Siganski severovzhodno od JaJcutska, Tam so imeli že 37 C pod ničlo. Reka Lena je nad Jakutskom 2e ra-mrznila. Nasprotno pa poročajo s Krima, da je nastopilo po deževnem hladnem vremenu izredno lepo, toplo vreme. Na Krimu imajo 22 c nad ničlo. Tuca v Riuaji imajo letos zelo muhasto vreme. Iz Celja —c Gogoljevo satirično komedijo »Revizorja« bo uprizorila ljubljanska drama drevi ob 19.30 v celjskem gledališču. Predstava ie za abonma. V sredo 6. novembra pa bo gostovalo v Celju mariborsko Narodno gledališče in uprizorilo slovito dramo Maksima Gorkega »Na dnu*. Tuii ta predstava ie za abonma. —c Mladinske strelske tekme celjske sokolske župe se bodo pričele v nedeljo 3. novembra ob 20. na strelišču v Pečov-niku pri Celju. —c Uradni dan Zbornice za TO I za Celje in okolico bo v torek 5. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlago vi ulici. —c Sokolsko društvo Celje - matica le preložilo tečaj za ritmične plese in narodna kola na nedeljo. Prihodnia vaia bo v nedeljo 3. novembra ob 20. v telovadnici v mestni narodni šoli —c Namesto v petek bo ta teden brezmesni dan v soboto. Ker bo v petek 1. novembra praznik Vseh svetih, ie brezmesni dan ta teden preložen od petka na soboto. —c Celjska cinkarna ie zaradi nara ča-joče draginje odobrila svoiemu delavstvu lSodstotno doklado na nedavno nrizmnih 40 odstotkov od temeljnih mezd. Tudi dobava premoga delavstvu je povečam« in sicer za oženjene na 10 ton. za samce na 5 ton in za upokojence od 2.5 prav tako na 5 ton Uvidevnost vodstva celjske cinkarne, ki ie prvo povišalo delavske mezde v svojem obratu, je vredna vsega ori ni-nja. —c V celjski bolnici je umrl v torek 21-letni delavec Ivan Bohorč iz Preslad^la pri Blanci. —c Zaradi tihotapstva s saharinom ie celjska policija aretirala Z31etno delavko Matildo C. in 411etno delavko Amalho Z. s Sp. Hudinie r>ri Celju. V njunem stanovanju so na.^li mnogo vtihotapi i enega saharina. Obe sta bili v zvezah z nekaterimi tihotapci saharina na Hrvatskem Saharin so zaplenili aretiranki pa so izročili finančnemu oblastvu —c Tri nesreče. V Cretu pri Celju si ie 26letna tkalka Ana Kandusarieva v nedeljo doma pri padcu zlomila levo noso v gležnju V Št. Lovrencu ori Št. Pavlu pri Preboldu ie koni na njivi stopi! 66lotni zasebnici Mariii Randlovi na levo nogo n io zlomil v gležnju. V soboto ie padel 32- letni delavec Franc Kajba iz Lok pn Trbovljah z odra in si nalomil desno roko. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Iz sodne dvorane Pred tričlanskim .senatom okrožnega sodišča v Cel i u sta se zagovarjala v torek 18letni delavec Ladislav Planine in 201etni kovaški pomočnik Anton Smrekar. oba iz Velikem Obreza pri Dobovi. zaradi težke telesne poSkođbe Obtožena sta bila. da sta 17 avgusta pred gostilno Jožefe Vidmarievo v Kaoolah r>:-i Brežicah z nožem zabodla Anton g Tram-puša z nožem šestkrat v prsi in hrb^t ter mu prizadejala smrtnonevnrne noškoibe. nato pa poškodovala Andreja Tramnuša z nožem in palico po glavi in osta'em telesu. Oba sta se zagovarjala s sil obran'»m. Sodišče pa se ni mogTo prepričati o silo-branu in ie obhodilo Smrekar:a na 1 leto in 2 meseca. Planinca Da na 1 leto strogega zapora.— Okrožno sodišče le obs di'o 231etnega. v Rudnik Dri Ljubljani nristoi-nega Albina Jevšjaka delavca brc stalnega bivališča, zaradi številnih tatvin Izvršenih letos v mesecu avgustu na Lavi Dri Celju, na Ojstrici pri Dravogradu v Ka-sazah pri Petrovčah. v Bukovem žlnku pri Celju in Št. Jungertu pri Celju, in zaradi poskusa tatvine v Goboviiah pri Žalcu na 1 leto in 3 mesecev strogega z nora in na 3 leta Prisilnega dela po pr?stani kazni. —c Snecr, ki ie začel naleta vat: spet v rvTrnedeliek zvečer, ie do t?rka zvečer pokril C^lie in okolico z 10 cm debelo odeto, na hribih pa ie znova zapadlo okrog 20 cm •mega. Milo pokuša V Milvvaukee je slavil Tom Hunt oni dan Čuden jubilej. Mož je 20 let uslužben v tovarni, kjer pokuša milo. Vsak dan pokusi več sto vrst mila. Koščke mila položi na jezik, da se mu raztope in tako določi kakovost mila. Prijeten njegov poklic gotovo ni. ■ " ■ Fdmund O* Hara: Tajna 18 profesorja Roman — Moja teta je bila bolna, — se je skušal opravičiti — Oh, ubožica, — se je norčeval Sam, — menda si jo takoj vzel s seboj in jo lečil tu v kakšni prepovedani beznici z žganjem? — Kako to? Kako mislitee to? Tovvnsend ni mogel razumeti, kakšna znamenja mu daje Marion, ko naglo spušča in dviga veke. — No, kdaj si pa prispel v Buffalo? — Takole okrog dveh zjutraj, — se je zlagal Townsend in na dekličinem obrazu je takoj opazil, da je ustrelil kozla. Očka Sam se je zmagoslavno nasmehnil. _ Potem takem si pa menda prispel z letalom, fant? _ Z letalom? — je ponovil Townsend v zadregi. Traialo je precej časa. preden se mu je posvetilo v glavi, ia Sam svojega vprašanja nikakor ni mislil resno Prav tako bi bil lahko vprašal: Potem takem te je izkrcala tu topovska krogla. — Kako to, zakaj? — je vprašal Townsend olajšano. — Zadnji vlak iz Elmire, kjer živi tvoja dozdevna teta Rozalija, prispe v Buffalo ob 12.27, — je dejal Sam mirno in si obrisal usta, potem ko je bil popil kavo. Da, da, fant moj. Pregovor pravi, da ima laž kratke noge. Zdaj bo pa dovolj kramljanja, Kenntl-bury. Na pot morava. — Da, da, skrajni čas je že, le pojdiva, — je vzkliknil Townsend veselo. Hvala bogu, mučno zasliševanje je bilo končano. — Na svidenje.grof ! — je dejala Marion razočarano. Res, bil je celo pozabil posloviti se od nje. Tako je bil pozabljiv. Naglo se je obrnil na pragu in iztegnil roko. — Na svidenje, Marion! — je zaklical prijazno, potem je pa odhitel, da bi dohitel očeta Sama. V tovarni je takoj začutil, da je utrujen. Čeprav je v letalu nekaj ur počival, je njegovo telo čutilo prečuto noč. Samo zavest, da živi v neprestani nevarnosti, ker je imel v žepu dragoceni fotoaparat, samo ta zavest ga je držala pokonci. Pod nobenim pogojem in nikakor ni smel biti sumljiv. Če bo pa slabo in malomarno delal, se bo seveda zdel sumljiv. Na časomem se je pojavila rdeča luč. Odmor. Stisnil je zobe in delal. Avtomatično je Townsend še enkrat ponovil svoje kretnje. Njegovi živci so se napeli in srce mu je jelo močneje utripati. Zdaj se je moralo zgoditi. Lenih korakov je stopal skozi tovarniške prostore. Z rokami je mahal desno in levo in nihče bi ne bil mogel opaziti v njegovi stisnjeni levici majčkenega fotoaparata. Zdaj je stopil v dvorano. Tam so kakor vedno bu-čali stroji in se vrtela kolesa. Townsend je pritisnil na gumb. Enkrat, dvakrat, dva posnetka sta bila narejena. Toda glavnemu stroju bi se bil moral približati kako od druge strani. To je bil najzanimivejši del vse naprave. Toda kako naj to stori? Nikakor ni mogel priti tja z druge strani, ne da bi se zdelo to sumljivo. Moral je kreniti naprej. Toda glej, prav tam, kamor je hotel priti, je stal njegov inženir. Bliskovito je šinila Townsendu v glavo nova misel. Ali jo bo mogel uresničiti? Za razn-išljanje ni bilo več časa. Moral je kreniti naprej ali pa ... In že je stopal proti inženirju. — Gospod Michaud! — je zaklical glasno in v glasu se mu je poznalo razburjenje. — Gospod Michaud — ena, dve, prvi posnetek je bil narejen, — poslušajte me... — Kaj se je zgodilo: — se je zarezal možic in se mračno ozrl na Townsenda. Potem se je pa zopet ozrl na bližnji stroj. — Smešna stvar, zelo smešna, — je začel detektiv hitro, čeprav ta čas sploh ni vedel, kaj naj bi bilo smešno. Med tem je še enkrat fotografiral stroj, — zares smešno! — Osel! — je kliknil Michaud srdito. — Kaj je smešno, gromska strela? Zdaj bi bil dal celo kraljestvo za komično idejo. Kaj mu res nič ne bo prišlo na misel? Ah, vendar... in čisto resno je odgovoril: — Pri izplačilu v soboto zvečer ste mi dali en dolar preveč. Michaud ga je debelo pogledal, potem pa se je na ves glas zakrohotal. Kakor da se mu je to res zdelo smešno. — Tepec! — je dejal odločno. — Zapij svoj dolar in molči. Zdaj se pa poberi od tod! Pri teh besedah mu je Michaud obrnil hrbet in odšel. Nekaj časa je stal Townsend in sam ni vedel, kaj naj počne. Ze je hotel kreniti naprej, ko je opazil, da se je inženir ustavil na drugi strani skrivnostnega stroja. Nudila se mu je torej krasna prilika, da fotografira stroj tudi od te strani. Odločno je krenil naprej in se ponovno približal inženirju. To pot ga je Michaud opazil, preden mu je utegnil Townsend kaj reči. — Gromska strela! — je zarohnel, — kaj pa še hočeš, ti dromedar? — Jaz, jaz, — je zajecljal Townsend. — Jaz sem pošten človek. Tega dolarja ne morem sprejeti. To bi bila sleparija ... V tem času je napravil še dva posnetka. — Idi jot! — je zakričal Michaud nanj, kakor da njegova zakladnica izrazov za duševno manjvrednost ni bila posebno velika. — Če je tako, pa vrni denar, če hočeš, pa vrni denar, toda mene pusti pri miru. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi