A 195f- R. (Zdrav in List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir, Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. Štev. 28-402, Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prispevajte za gradnjo Ljudskega doma v Trstu ! nevi: OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 8 (281) litel.j t-------------------------------------------- TRST - SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1954 CENA 20 UR e v monsti idlo 14 ŽSSU in Trsi «kro: :no kr telja u ski ijulV zadnjem tednu berlinske tar - Bnference je prišlo na dan 1 se iefdi tržaško vprašanje. Iznesel 6 je sovjetski zunanji mimici' Molotov v zvezi z vprašalna sklenitve mirovne po-'dbe z Avstrijo. Ze samo dej-[vo, da je najvišji sovjetski taanji predstavnik postavil kvinteflltevo P° izvajanju določb da ‘za f*r°vne pogodbe z Italijo sre-z ženi najvažnejših svetovnih pro-ina zar ernov, kot so ureditev zadev hijska '^jnega vzhoda, mirovna po-eljah -3dba z Nemčijo, avstrijska :ares -tžavna pogodba, dovolj jasno ; sBRA,i)ričuje, kolikšno važnost pulsa Sovjetska zveza na praske 4ao rešitev vprašanja Svo- 0 uSi)Hv,^ga ozemlja seji prejšnjega petka je lurdns^ "Knjipa i Moaoir, )o željfstriiski pogodbi izjavil: doventi "Sovjetska vlada smatra za Sueti -ptrebno, da Združene države :ra vil ^elika Britanija spoštujeta e. “veze, ki sta jih prevzeli v t tenorfirovni pogodbi z Italijo v ponos tTri1"1 Svobodnega tržaškega o-t panitela. Sovjetska vlada je sma-:Iove. : ala in smatra za nedopustno, értSza I5 . Združene države in Velika zljica Aitanija nista izpolnili svojih ■ 22. obveznosti v tem pogledu in io želji* dejansko spremenili Svo-razgledPdno tržaško ozemlje v anglo-tke O^eriško vojaško oporišče. Ski h'tak^ne§a položaja je poginoma razumljivo, da je Sov-^ska zveza zaskrbljena, da se . ..6 bi isto dogodilo tudi z Av-OSIaVIpijo. Zato ne moremo prezre-50 do j Vprašanja Svobodnega trža-5 in 4#ega ozemlja.» dol. 4^’Na isti seji je v imenu sov-13 na ^ske vlade stavil ostalim zunanjim ministrom pred-20 do 'S6 glede sklenitve državno 47,76;Zgodbe z Avstrijo, med kateri. 40,3rr*i je tudi sledeča točka: 15 na '.‘'Namestnikom zunanjih mi-16.30 strov je treba poveriti, naj i in 4i‘euče tržaško vprašanje v dol. 4lezi s predlogom sovjetske IO na 'ade, da se mesto Trst in rd 23 12nje ozemlje ne smeta upo-i in 41‘bljati kot vojaška baza.» ) na 'S tema jasnima zahtevama Molotov skušal rešiti lemelj-1 vprašanje našega Ozemlja, ' ie vprašanje demilitariza-ie STO, od katerega so odvita vsa ostala vprašanja, poli-tmk zfna’ gospodarska, narodno-prigitPa in druga; kajti prav anglo-t*)- /turiški vojni načrti z našim O. 3 *»ljem, ki naj bi po njiho-ponoW željah služilo kot odsko- vareSzh deska za napad proti ih začC ,du> ovirajo rešitev vseh hgih vprašanj, ki so nam Tr-1 iCahom toliko pri srcu. Cim f' b3'_dosegli to, da Trst ne bi i in 2^ služil atlantskim strategom fb vojno oporišče vzhodno-7: «M/pske fronte, smo lahko predani, da bi bila v kratkem 3.30: «Ipha tudi vsa ostala vpraša-i (Koda, jn sjcer na način, kot to iy 30'6dvideva mirovna pogodba kot si želi večina tržaškega 0: mavhdstva. ^di na nedeljski seji je sov-ki predstavnik ponovno ■ Ceb", fajal na rešitvi tržaškega jeKto'Vašania- Govoreč o avstrij-vsem Pogodbi, je 'Molotov rekel ubi dr®d drugim: _ tudi «Stiri delegacije lahko še da-,S dosežejo sporazum, če bo-Križž ministri upoštevali vpraša-kcijl p ki jih je sprožila Z,SiSR. u: \,VV° °d teh se tiče potrebe, da ^n/.usSf0®0'5'30 treba spoštovati po a maVu *n črki. v tem pogledu zahva smemo pozabiti abnormal-itja. 5a stanja, do katerega je pri-jt v Trstu zaradi kršitve ne-®rih točk mirovne pogodbe Italijo s strani Združenih Tllek(2av in Velike Britanije, ki , j/ n^tvarili na onem Ozemlju __L—<°ie vojaško oporišče... Ker sake odpadla potreba sestanka je ve ‘hiestnikov zunanjih mini-praV 1 °v’ ZSSR predlaga, nai se to morn^ašanje (tržaško - op. ur.) ■ a DZN. Gre za enostavno bi pokazala namen razčisti škega vprašanja poslužujejo zahodne vlade. Prav v četrtek je prinesel titovski «Il Corriere di Trieste» iz Beograda novico, da jugoslovanski predstavnik pri OZN Leo Mateš ni zanikal vesti ameriških agencij, da so med Beogradom, Rimom, Londonom, Washingtonom in Parizom v teku tajni razgovori glede Trsta. Izjavil je, da je Jugoslavija pripravljena nadaljevati svoja prizadevanja za rešitev tega vprašanja. Dva svetova — dve politiki. Na eni strani 'odkritosrčnost socialistične države, na drugi zahrbtnost kapitalističnih držav. Tržačani bomo znali ceniti nesebična prizadevanja Sovjetske zveze, da se v korist miru in prizadetega prebivalstva reši vprašanje STO. STANE BIDOVEC IV. obletnica pakta med SZ in Kitajsko Ob priliki četrte obletnice pakta o prijateljstvu in sodelovanju med S1Z in LR Kitajsko je tov. Mao Tse Tung poslal tov. Malenkovu pozdravno brzojavko, v kateri želi med drugim, da bi se prisrčno zavezništvo in bratsko prijateljstvo še bolj učvrstilo med o-bema velikima državama. ZAKLJUČILA SE JE KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV V BERLINU Dogovor štirih ministrov o konferenci za azijsha vprašanja Kljub pomanjkanju korakov naprej glede nemškega in avstrijskega vprašanja je v Berlinu prišlo do izraza, da se spori lahko odpravijo s pogajanji NE HODITE V TUJINO Trst naj da delo in kruh! Poziv Zveze enotnih sindikatov proti izseljevanju Zanji teden berlinske konfe-1 namestniki 4 zunanjih mini-rence je bil posvečen predvsem ! strov naj v teku treh mesecev vprašanju sklenitve avstrijske izdelajo osnutek avstrijske po- državne pogodbe, poleg tega pa so štirje zunanji ministri obravnavali tudi vse ostale še nedokončane probleme, zmanjšanje mednarodne napetosti, konferenca petih velesil in vprašanje Nemčije. Prejšnji petek je prišla na konferenco tudi avstrijska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Figla. Na predlog sovjetskega ministra Molotova je bilo sklenjeno, da sme avstrijska delegacija prisostvovati vsem sejam, na katerih se ho obravnavalo avstrijsko vprašanje. Kot prvi je govoril 'Molotov, ki je podal zgodovino pagajanj za avstrijsko pogodbo. Predložil je poseben načrt s sledečimi predlogi: 1. PRIPRAVIMO SE NA PROSLAVO 8. MARCA Žene za pravico do dela in boljših življenjskih pogojev bodo velesil, naj u'tSak°biVPjaš-ai;3e-" . , 01 olajšal sklenitev av- irlžje IVg k® Pogodbe, obenem pa v tj zahodne predstavnike, 11 Se čimprej reši tudi trža-m^-VPraŠ;anje- ie Molotov v rrirrov ršlie vam°sti>®u ’ lenetu predlog, naj ponovno udi teuči vprašanje izvedbe mi-U in Vne pogodbe z Italijo, v ko-adnzotor se nana§a na Svobodno “čko ozemlje.» a kms tem je sovjetski minister :ene Tlovno odločno postavil pomete -b0 čimprejšnje izvedbe mi-• im> Zne Pogodbe z Italijo in s ža”J p. ustanovitve Svobodnega , LiddSkega ozemlja. To je napra-]iac x odkrito pred vsem svetom, ‘ I " 5 kpnferenci z zunanjimi mi-ivl 1 n1 zahodnih velesil, katere M^.POstavil pred njihovo odgo-^Ii0st ter zahteval od Letos še proslavlja 8. marec, mednarodni praznik žena, v prepričanju, da je to res slavna etapa velike poti, ki so jo prehodile žene za uveljavitev njihovih pravic, kot državljanke na vseh področjih družbenega življenja. Ta dan se proslavlja v znaku želje po miru, ki preveva vse žene, kajti je v miru je mogoče najti delo, vedrost in blaginjo. Žene ponovno proglašajo svojo pravico, da s svojim doprinosom, s svojim visokim čutom za uravnovešenost, s svojo občutljivostjo aktivno sodelujejo v družbenem življenju. Resnost in navdušenje, s katerim se danes borijo tisoči žena, 'Slovenk in Italijank, v mestu in na podeželju, da bi bila Trstu dana perspektiva miru in blaginje, v vsakodnevni obrambi gospodarskih in socialnih pravic svojih družin, predstavljata odločilen doprinos za rešitev težkih vprašanj, ki mučijo vse žene Preko raznih borb so si žene priborile mesto, ki jim pripada v družbi. Tudi danes se bore ne samo za svojo družino in otroke, temveč tudi zase. Žene zahtevajo boljše pogoje življenja, boljše gospodarske pogoje, zagotovitev dela za svoje može in otroke. Gospodarska kriza, ki teži nad našim mestom in Ozemljem, ustvarja nevdržne pogoje za vse družine, predvsem pa za žene. Zato je potrebno ustvariti pogoje, ki so neogibno potrebni za njihovo emancipacijo, s tem da se da vsem možnost zaposlitve. Slovenske in italijanske žene našega Ozemlja zahtevajo predvsem: miroljubno rešitev tržaškega vprašanja, v skladu s težnjami tuživečega prebivalstva, kot prispevek k mednarodni pomiritvi; naj se vlade sporazumejo za uničenje atomskega orožja in poskrbijo za miroljubno graditev človeku koristnih del; priznanje dostojanstva žene-delavke, ki ji za enako delo pripada prisrčen pozdrav vsem ženam cone B, ki trepečejo v pričakovanju na združitev s cono A. Vsem slovenskim in italijan skim ženam pa poziv, naj se združijo, da se bo ženski glas visoko in odločno dvignil v zahtevi, da se njihove težnje uveljavijo. Naj živi 8. marec in bratska združitev vseh žena sveta! Naj živi mir! Nov rekord v potapljanju V ponedeljek sta časnika francoske mornarice Nicolas Houot in Henri Willm ob obali pri Dakarju dosegla nov svetovni rekord v potapljanju. S potapljačem «iFNR'S» sta se pogreznila 4.050 m pod morsko gladino. Do sedaj je imel svetovni rekord v tem pogledu prof. 'Piccarti, ki je dosegel lani. 3.100 m globine. Houot je te dni izjavil, da namerava izdelati nov potapljač, s katerim bi raziskal morje pri Filipinih, ki je, kot je znano, globoko 10.793 m, to je najglobje morje na svetu. godbe. 2. pogodbi naj se doda sledeči člen: «Avstrija se obvezuje, da ne bo vstopila v nobeno vojaško zvezo ali zavezništvo, ki bi bila naperjena proti državam, ki so se borile proti Nemčiji in ki so osvobodile Avstrijo. Dalje se Avstrija obvezuje, da ne bo dopustila ustvarjanje tujih vojaških baz na svojem ozemlju. 3. ZSSR dovoljuje, da plača z dobavo blaga namesto v dolarjih svoje obveznosti, ki jih dolguje Sovjetski zvezi za prepuščeno bivšo nemško imovino v Austriji. 4. Da se prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji, se umik čet štirih velesil odloži do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. Pač pa bi se vse čete tira aknile z Dunaja in bi bila ukinjena zavezniška komisija. Gete ne bodo okupacijske in se ne bodo vmešavale v notranje avstrijske zadeve niti v javno življenje. 5. Trst in ozemlje naj prenehata biti vojaško oporišče. Zahodni predstavniki so se pokazali odločno nasprotne tem sovjetskim predlogom. Zato so skušali predvsem pustiti v pozabo Molotovov načrt ter so rajši pristali na to, da naj obvelja sovjetski tekst preostalih petih členov mirovne pogodbe. Eden je skušal to prikazati celo kot posebno koncesijo Sovjetski zvezi. Ker so zahodni predstavniki pristali na sovjetski predlog za preostale člene, je Molotov predlagal, naj skupno določijo datum podpisa avstrijske pogodbe, kateri naj se dodasta le še dva člena, in sicer glede prepovedi sklepanja vojaških zvez in obdržanja nekaj čet do podpisa nemške mirovne pogodbe. Ponovno je pojasnil svoj načrt ter predlagal, da se takoj ukine okupacija Avstrije, da se ji takoj vrne vsa bivša nemška imovina, da naj štiri velesile obdrže nekaj vojaških bi bila avstrijska vlada pripra- , zahodne Evrope v roke vljena jih sprejeti, če jo ne bi izsiljevale ZDA. Od ostalih vprašanj je prišlo do zbližanja v vprašanju sklicanja konference petih z u-deležbo Kitajske. To vprašanje so rešili s kompromisom, da indija povabi v Novi Delhi pet velesil, ki bodo potem vabile ostale azijske države. Po dolgem oklevanju sta E- škega militarizma. Glede Nemčije je sovjetski minister predložil v sredo dva predloga, in sicer glede števila in oborožitve policije v obeh Nemčijah ! enotnih sindikatov izraža svoje Tiskovni urad Zveze enotnih sindikatov je v torek izdal sledeče obvestilo: Po preučitvi vesti, da je vlada v Canberri odobrila 2100 vizumov za vselitev v Avstralijo odgovarjajočemu številu delavcev iz Trsta in bližnjih pokrajin in da so se pred nekaj dnevi začele priprave za izbor iz=eljencev, tajništvo Zveze ter za ustanovitev vsenemške-ga odbora, ki naj pospešuje trgovino, kulturne, znanstvene in športne stike med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Tako je berlinska konferen- den in Bidauit pristala na raz- j ca prišla do svojega zaključka, pravljanje o pogodbi za evro- Ministri zapadnih držav bodo sko varnost, o kateri so diskutirali v ponedeljek. Na pomisleke obeh je Molotov pojasnil, da je mogoče sovjetski osnutek izpopolniti in popraviti, da pogodba ni naperjena proti NATO, marveč le proti C ED, to je takozvani «evropski vojski», s katero se izroča usoda že danes zapustili Berlin, sovjetski minister pa šele jutri. Na konferenci ni bilo doseženo mnogo, toda vsekakor je njena bilanca pozitivna, vsaj v toliko, kolikor se tiče sklepa o sklicanju mirovne konference za Azijo, ki bo že aprila o Ženevi. odločno nasprotovanje proti izseljevanju tržaške delovne sile izven dvoma je, da mnogi mladeniči, delavci in družinske zajednice, ki žive v težkih razmerah, brezposelni in brez vsakega izgieda za bodočnost, vidijo v izselitvi pot, ki jo je treba poskusiti, če hočejo priti iz žalostnega tukajšnjega položaja, ki se vse bolj zaostruje. Postopno moralno in socialno ponižanje, deklasacija delovne sile, pretresljiva rana brezposelnosti, čemur vsemu je kriva tragična gospodarska kriza na našem področju, ki se kaže v krizi ladjedelniške indu- strije, v zmanjšanju prometa in trgovine, silijo določene sloje prebivalstva v pustolovščino izselitve, v jalovi utvari, da si bodo mogli ustvariti delovno in udobno življenje, ki ga niso mogli doseči v rodnem kraju. Prav tako je izven dvoma, da težko stanje v Trstu, za katerega nosijo odgovornost okupatorji in njihovi kolaboracionisti, služi namenom, katere bi oni hoteli doseči: pretvoriti našo cono v deželo brez najbolj ših delovnih moči, poznanih v vsem svetu, ter s tem pospešiti proces pretvoritve v "vojaško in vojno bazo, v kateri je odveč industrija, luka pa sluzi le vojnim namenom. Da bi dosegli ta svoj cilj. morajo oslabiti tržaški delavski razred. Sredstvo za dosego tega cilja pa je slepilo, češ da bodo dali delavcem zaposlitev v daljnih deželah, v tem prime, ru v Avstraliji. Izselitev v Avstralijo pa ne daje nobenega jamstva za pogodbeno namestitev. Ce bi od- P0LIT1KA PC JE SPRAVILA ITALIJO V TEŽKO GOSPODARSKO KRIZO aau JE nEDSTML SlU IUD0 IM JMjMgJgMp MU Tri žene in en deček ubiti v Siciliji pri demonstracijah proti povišanju cen vodi Sijajne proslave 30. obletnice izhajanja “Unità” Italijanski komunisti in z njimi vse italijansko delovno ljudstvo so pretekli teden slavili 30. obletnico izida osrednjega italijanskega delavskega glasila «Unità». Glavna proslava zgodovinske obletnice je bila v nedeljo v Milanu, kjer je imel važen političen govor tov. Togliatti. V svojem govoru je tov. Togliatti bežno ori- sal borbeno pot italijanskega oddelkov v edinem namenu, da 1 proletariata v zadnjih tridese- se onemogoči nasilna priključitev Nemčiji. Vsi trije zahodni ministri so odbili te več kot upravičene sovjetske predloge, s katerimi je dano jamstvo za utrditev miru v srednji Evropi. Pod ameriškim pritiskom se je sovjetskim predlogom zoperstavil tudi vodja tih letih. Obenem pa se je dotaknil tudi važnih dogodkov, ki se prav v teh dneh odigravajo v Italiji. Ožigosal je zlasti tiste politične voditelje, ki so izšli poraženi iz zadnjih vo- Prav v času, ko Scelba pripravlja nove avanture za vlado, ki jo je ravnokar sestavil in ki bo te dni deležna preizkusa v obeh rimskih zbornicah, se je v italijanski republiki silno poslabšal gospodarski položaj. Kriza je začela vsepovsod strahovito groziti. Delavski razred ne le, da ne more dalje v obstoječih pogojih, temveč mu groze novi odpusti in še večja beda. Tega se italijanski delavci v polni meri zavedajo. Proti temu se bore z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Dan za dnem se vrše velike stavke po raznih mestih in pokrajinah. Ta- avstrijske delegacije, čeprav na oblast. litev, a se kljub temu s pomo-1 ko so bile veličastne stavke in čjo najrazličnejših akrobacij delavske manifestacije prejšnji poskušajo ponovno preriniti ! četrtek v Milanu in po vsej | Lombardiji, (samo v Milanu je Titova vlada se odpoveduje Koroški Tako je izjavil njen predstavnik na berlinski konferenci Ivekovič Beograjski izdajalci bi hoteli isto napraviti tudi s tržaškimi Slovenci Naš list je že pred dolgim ča- jo; to toliko bolj, ker je ozemlje južne Koroške pravno še vedno sporno in bi imela Jugoslavija še som razkrinkal izdajstvo Titove vlade proti koroškim Slovencem, icaterim se je odpovedala ter jih. prepustila velenemškim raznaro-dovalcem. A ne samo, da se je že pred več kot štirimi leti odpovedalo. Slovenski Koroški, ki naj bi ostala še naprej pod Avstrijo, marveč se ni brigala niti za to da bi jim bile zagotovljene vsaj najosnovnejše narodne pravice. Tako smo pred enim mesecem pisali, da so koroške deželne oblasti, kjer imajo glavno besedo Titovi enako prijatelji, avstrijski socialšovinisti piacilo; razširitev zakona o za- predlagale ukinitev dvojezičnega pouka v 37 od 107 doslej obstoje- ščiti materinstva na naše O-zemlje in njegovo takojšnjo uveljavitev; obrambo družine čih dvojezičnih osnovnih šol ter popolno odpravo slovenskega po- vsem zagotovljenim delom, j uka v vseh koroških srednjih šo-dostojnim stanovanjem, otro- lah Proti tej kanibalski nakani škimi vrtci in skrbstvom za itroke. 'Pod temi gesli se bo letos Proslavljal Mednarodni praz-nik žena. avstrijskih nacionalistov ni Titova vlada smatrala niti za potrebno, da uradno protestira, do česar bi imela vso pravico kot matična država in kot bodoča pod- rej priliki naj gre topel, pisnica mirovne pogodbe z Avstri- vso možnost zahtevati ga zase. Nov dokaz nesramnega izdajstva nad narodnimi koristmi koroških Slovencev je dal te dni uradni predstavnik Titove vlade na berlinski konferenci Mladen Ivekovič. Kot pišejo avstrijski listi, po katerih je povsod tudi titovski all Corriere di Trieste» od četrtka, je dal Ivekovič avstrijskemu zunanjemu ministru Figlu zagotovila, da Jugoslavija smatra zagotovila Ivekoviča v resnici odgovarjajo namenom Beograda, namenom, ki so sicer že znani dunajski vladi, kateri so bili sporočeni, čeprav ne v tako uradni in slovesni obliki». S tem je podan nov nepobiten dokaz, da je Titova vlada nesramno izdala koroške Slovence, kateri so za svojo osvoboditev žrtvovali svoje najboljše sinove tako v letih 1918-1920 kot tudi za časa narodno osvobodilne borbe, ki so se ji pridružili v velikem številu. To je v teku dobrega ma- rne j e iz leta 1937, ki so enake se- seca že drug težek udarec, ki je danjim med Jugoslavijo in Av- j zadel koroške Slovence, obenem strijo, kot dokončne ter se odpo- ' pa drugo hudo razočaranje nad veduje vsem zahtevam ge, e vodstvom matične države, od ko- Koroške. I cler bi smeli upravičeno pritako- «Il Corriere di Trieste» piše, da vati vso podporo v trdi borbi za ta vest ni bila v Beogradu zoni- narodni obstanek. kana. Potem nadaljuje: «Ta vest je bila sprejeta zelo ugodno v Avstriji, kjer so jo nekateri o- Nas, tržaške Slovence, ki imamo s titovci in njihovim poglavarjem v Beogradu že toliko sla- značili kot edini pozitivni uspeh, Ibih skušej, ta izdajalski korak ni ki so ga Avstrijci dosagli v Ber-1 kdovekaj presenetil, čeprav nas linu. V Beogradu poudarjajo, da zato ni nič manj bolestno za- lj . — «n umeval oa njih. (BÌar!,)'c!’ tudi na se misini dalje. Dalje zlobno natolcuje, češ ostali italijanski iredentisti vedno da v izjavi Molotov ni izrecno proti izvedbi mirovne pogodbe, omenil mirovne pogodbe in ker | dočtm so bili komunisti, bodisi v ni naštel vseh v njej navedenih Trstu, bodisi v Italiji ali kjer določb, marveč le demilitarizaci- i koli drugje vedno za njeno tzved- pravljajo, ob najtesnejši povezavi z italijansko vojsko vzhodnoalpsko fronto z izhodiščem v Trstu. Rrav tu tiči pravi vzrok titovske jeze proti ZSSR, ki s svojimi miroljubnimi in pravičnimi predlogi v našem vprašanju preprečuje te vojne načrte in Tito- del. Saj se zavedamo, da na ta način Slovenci dokončno izgubimo nam tako zelo drago slovensko zemljo, slovenski Korotan — zibel slovenstva in deželo najslavnejše slovenske zgodovine in najlepših narodnih in kulturnih tradicij. Tržaški Slovenci obsojamo kapitulantsko in narodnoizdajalsko politiko beograjske vlade, ki je v tem pogledu nedvomno mnogo slabša kot katera koli predvojna jugoslovanska vlada; primerjati bi se ji mogle kvečjemu kolabo-racionistične vlade Paveliča, Nediča in Rupnika, ki so prav tako kot Tito v korist tujih osvajalcev odstopili velik del rodne zemlje. To najnovejše titovsko izdajstvo nad slovenskim narodom nam bodi Tržačanom v resen o-pomin, kam pelje hlapčevska politika podrejanja narodnih koristi tujim, Slovencem in Slovanom sovražnim imperialistom. I$te namene kot s Koroško ima Tito tudi s Trstom, kar je že neštetokrat javno priznal. Na to namiguje tudi «Il Corriere di Trieste» v navedenem članku z besedami: «Važnejši kot Figlova zagotovila (glede spoštovanja narodnih pravic koroških Slovencev - Op. ur.) je v očeh beograjskih političnih opazovalcev izredno dober razvoj odnosov z Avstrijo, omogočen po politiki razumevanja in realizma. ki sta jo izvajali obe vladi. To bi bilo mogoče doseči — dodajajo — tudi v jugoslovansko-italijan-skih odnosih, če bi rimska vlada hotela slediti zgledu avstrijske». Z drugimi besedami, torej, tudi Italiji bi bila Jugoslavija pripravljena odstopiti to, kar si želi, to je Trst in cono A ali še kaj povrhu, če bi prišlo do 'boljših odnosov med obema vladama. stavkalo nad pol milijona delavcev), v petek v Bologni in Modeni ter po ostalih industrijskih središčih Emilije, v torek pa po vsej srednji Italiji. V Rimu je tega dne stavkalo nad 100.000 delavcev in uradnikov. Scelba se komaj pripravlja na to, da bi ga parlament pooblastil s svojo zaupnico, a že je udaril po delavcih. Povsod kjer se vrše stavke in kjer se vrše delavske manifestacije, njegova zloglasna policija surovo in brezobzirno nastopa. Prišlo je tudi do ubojev. Prejšnji četrtek je . med policijskim navalom na manifestante v Milanu izgubil življenje en meščan, na demonstraciji, ki je bila v tem mestu v torek pa eden izmed stavkajočih delavcev. Do še tragičnejšega izgreda pa je prišlo v sredo na Siciliji, kjer je prebivalstvo kraja Mussonelli v pokrajini Calta-nissetta demonstriralo zaradi povišanja cen pitni vodi. Po večini so se demonstracije udeležile žene in otroci. Toda na demonstrante (ki prav gotovo niso ogražali javnega reda in varnosti) so navalili karabine-rji. Nanje so vrgli številne solzilne bombe, kar je povzročilo pri demonstrantih strahovito zmedo in paniko. Pri neredih je bilo ranjenih 13 oseb, 4 pa so izgubile življenje. Med mrtvimi so tri žene in en o-t, ok. V takem ozračju se torej Scelba pripravlja na zaupnico, ki naj bi mu jo dal parlament. V četrtek popoldne se je predstavil s svojo vlado v senatu, proti večeru pa v parlamentu. Demokristjani in njim udi-njane sredinske stranke se boje, da bodo tudi tokrat pogoreli njihovi načrti in da bo tudi štiristrankarska vladna koalicija propadla. V četrtek popoldne je Scelba doživel jprvo preizkušnjo najprej v senatu, nato še v parlamentu. V obeh zbornicah je opozicija povedala Sceibi v obraz, da za ljudi, ki s pren-dreki oznanjajo «svobodo» in 'h. Opozicija je opozorila Scel-bo, da ni mogoče računati na povratek v preteklost. Novi i iredsednik je govoril v zelo burnem ozračju o novem vlad-".em načrtu. Ponovno je privleče! na dan vso staro šaro iz že ( brabljene klerikalne malhe Njegov govor je bil prežet z Juhom politične nestrpnosti. Kot njegovi predniki se je zavzemal za atlantizem. Problem Trsta pa je zaenkrat pustil bolj cb strani. Medtem pa iz vseh strani rihajajo protesti zaradi uboja č irih oseb na Siciliji. V znak protesta proti dejanjem, ki so 3 jih poslužili orožniki za zadušitev povsem upravičene de ..lonstracije, bodo po vsej Italiji odgovorili s protestnimi stavkami. potovali brez vsakršnega jamstva, bi se jutri znašli predani na milost in nemilost zaposlitvenih posrednikov, kot se je lo v Avstraliji že dogodilo. Tajništvo Zveze enotnih sin. dikatov poziva zato vse delavce, mladeniče, zaposlene in brezposelne, naj se zavedajo resnosti tega koraka, ki bi ga hoteli napraviti na razna prigovarjanja, ter naj odbijejo vse vabe za izselitev v Avstra lijo ali v kakšno drugo državo. V Trstu morajo naši delavci dobiti svojo zaposlitev. Emigracija ne predstavlja rešitve težkih vprašanj našega mesta. Za pošteno življenje imajo delavci Trsta in cone A samo potrebo: da se pristopi k dejanski spremembi dosedanje gospodarske politike ter politike podrejanja interesom, ki nimajo z nami nobene zveze, kot so jo vodili doslej. V -Trstu morajo ostati delavci in se združeni pod vodstvom sindikatov boriti za to, da dosežejo zaposlitev ter dostojne življenjske pogoje. Ta poziv Enotnih sindikatov je položil roko na eno najbolj skelečih ran v težkem položaju v katerem živimo sedaj na našem področju STU. Izseljevanje, posebno še v tako širokem oosegii pomenja za naše mesto in podeželje postopno obubožanje in gospodarski propad. Vsakomur je, namreč, znano, da je specializirana delovna sila največje premoženje našega Ozemlja, ki razen ugodne gospodarske lege sko-ro da nima drugih bogastev. Zato bi postopna izselitev naših visoko kvalificiranih delavcev pomenila za vse prebivalstvo izgubo glavnega vira dohodkov, to je iz obsežne tržaške industrije. Za aelo v Avstraliji in drugod iščejo agenti predvsem mlade ljudi s podeželja, torej one, ki so vajeni trdega dela„ in skromnega življenja. Ze to jasno kaže, kakšno delo se jim obeta — aelo s krampom in lopato za miliora-cijo zemlje, v gozdovih, rudnikih in za druga najtežja dela. Za. nas -Slovence pa predstavlja emigracija v tujino tudi resen naroden problem. Z odhodom večjega števila mladine in mlade delovne sile — starih delavcev inozemci sploh ne sprejemajo — in z zapustitvijo rodne zemlje, bi si izpodrezali svojo naravno narodno rast in razvoj ter bi bili morda že tekom ene generacije potujčeni. Slovenski narod računa predvsem na mladino, da bo nadaljevala in uspešno zaključila trdo borbo za narodno enakopravnost, za STO in za boljše pogoje življenja, kar pa bi bilo z odhodom tisočev mladih Slovencev skoro preprečeno. Zato je naš klic vsem slovenskim delovnim ljudem, zlasti mladini: Ne hodite v tujno — Borimo se skupno doma za delo in boljše življenje! 00 TEDNA PETEK, 12. februarja: Izvedelo in otroke. Kroje izdelujejo pri- s je, da namerava Singman Ri, seveda na pobudo svojih gospo: darjev_ Amerikancev, poslati čete na pomoč francoski vojski v Laosu. V Parizu so izjavili, da bi odklonili tako ponudbo — Japonski finančni minister je izstopil iz upravnega odbora neke paro-plovne družbe. Zapleten je v velik škandal finančnega značaja. * * * SOBOTA, 13. februarja: Vietnamski radio je sporočil, da je v znani modni umetniki in umetnice — Anglež Heroid Hommes je bil silno strog oče. Cesto je pretepal svojo hčer, zaradi tega je bil nedavno obsojen. Toda z obsodbo se ni hotel sprijazniti. Popil je steklbničico strupa in umrl. * * * TOREK, 16, februarja: Ameriška vlada je povabila francoske ga obrambnega ministra Plevena, naj pride na obisk v Ameriko, teku velika ofenziva za obkoli- po tem ko se povrne iz In dok in e tev laoške prestolnice Luang Fra- v New York so aretirali neke-banga — V Braziliji se je zgodila , $a Amelia Caccio, ki je orga-težka nesreča. Neki avtobus se je nlz*ral pravcato solo za mlado-trčil z vlakom. Pri tem je bilo ! letne zločince. Aretiranec je 30 potnikov ubitih. * * * NEDELJA. 14. februarja: Vietnamska osvobodilna vojska je začela obstreljevati Laoško prestolnico Luang Prabang — Italijanski socialdemokrati, ki se ne strinjajo z vodstvom njihove stranke, so zborovali v Milanu — Ameriški general Taylor, bivši tožilec na procesu proti nacističnim vojnim zločincem v Nuerr.bergu, obdolžuje voditelja ameriških fašistov Mv Carthya političnih zločinov in škandalov. posojal mladoletnikom orožje, o-benem pa jih je učil, kako naj izvajajo zločine — V Angliji jè stavkalo 10.000 delavcev električne stroke. Od teh je 7000 na področju Londona — Finski parlament je pooblastil vlado, da poišče posojila v tujini v znesku 5 milijard mark, * * * SREDA, 17. februarja: V Kalkuti so bile demonstracije. Policija se ie spoprijela z ‘ demon-stratni. Pri tem ie bilo 5 ljudi ubitih, 125 pa ranjenih — Grški general Mandakis je pohvalil jugoslovansko vojsko. Med drugim je rekel, da je «sedanja vojska PEKING —- V preteklem letu je bilo nà Kitajskem na novo zgrajenih 589 km glavnih vo kravjo kupčijo za STO in za , in 400 km drugorazrednih že-trlaške Slovence. \ lezniških prog. Jutri, v nedeljo, 21. t. m. ob 9. uri bo v Domu pristaniških delavcev (111. nadstropje) Sestanek slovenskih aktivistov Dnevni red : 1. Politični položaj (Poročilo tov. Vidalija) ; 2. Diskusija; 3. Zaključki tov. Vidalija. Sklicuje Izvršni komite KP STO PONEDELJEK, 15 februarja: lz - , , , - Moskve poročajo, da bodo v SZ : Krav ^'ka kot je bila prejšnja». [HpmnVrariimi , letos izdelali 7.000 novih krojev E° J”y ‘ud! !™ V x^jal2emo -, «demokracijo», m mesta v via- za obleke, plašče itd. za odrasle zar-idi 'veYo"ega naliva 'k' P°Plav j al nepretrgoma nad 7Ó ur. Kljub temu pa je ostalo okrog 40.000 prebivalcev mesta Reggio brez pitne vode: kajti nalivi so pokvarili vodovod — V Franciji se širi odpor proti Vatikanu. Nadaljnja dva duhovnika sta po tista bili dve letali Cangkajšekove pisala protest duhovnikov-delav-cev — Pekinški radio poroča, da begunske vojske sestreljeni med poleti ob obali kitajske celine — Sigman Ri je govoril v južno-korejskem pa “lamentìi o pripravah na ponovni napad na Severno Korejo in pripravah za napad na LR Kitajsko. * * * ČETRTEK. IS. februarja: Ameriški macarthysti še vedno nadaljujejo svojo nesramno gonjo proti družini Rosenbergovih. Sedaj so se spravili nad nedolžni siroti lani umorjenih zakoncev. Odvzeli so jima svobodo s tenf. da so ju zaprli v neki zavod — iz Jugoslavije so pribežale v Gorico štiri oseoe ter zaprosile tamkajšnje oblasti za politično zatočišče — Mirovna konferenca za Azijo se bo pričela 26. aprila t. 1. v Ženevi. Tako so sklenili štirje zunanji ministri na konferenci v ! Berlinu. Na ženevski konferenci .bodo razpravljali o korejskem in ; indokitajskem vprašanju. Konference se bo udeležila tudi LR Kitajska. POZIV PARTIJE ZA OSMI MAREC Uresničimo enotnost žena polom norb za skupne koristi; Preko antifašistične borbe, narodno osvobodilne vojne in vseh sledečih bitk našega demokratičnega gibanja je stopilo v politično življenje na našem Ozemlju vedno večje število žena kot vedno važnejši činitelj tako po številu kakor po kakovosti. Da bi se razširila borba za emancipacijo žene, je nastalo in intenzivno deluje žensko združenje «Zveza demokratičnih žena». Skupno z ženami vseh drugih dežel se tudi slovenske in italijanske žene našega Ozemlja pripravljajo na praznovanje mednarodnega dneva žena — 8. marca. žene našega Ozemlja sto.e danes pred trdimi borbami ob boku vseh naprednih sil, da bi mogle biti dejansko uresničene njihove pravice do gospodarske in politične enakopravnosti, do obrambe matere in otroka, do zaščite njihove družine. Te pravice so bile izbojevane za vse žene najprej z njihovo aktivno udeležbo v borbi proti fašizmu in nacizmu in za tem v borbi proti posledicam režima imperialistične vojaške o-kupacije. Dosega teh pravic na deloviščih in v območju njihovega družinskega, socialnega, političnega življenja je neločljivo povezana z doprinosom, ki ga da.ejo žene najširši borbi za obrambo dela in delavskih pravic, za zboljšanje življenjske ravni našega prebivalstva, za zaščito demokratičnih in narodnih pravic, za rešitev vprašanja STO, za mir. Gesla in pobude, ki se izvajajo za proslavo 8. marca, so namenjene delavkam, gospodinjam, vsem ženam, da bi uriej-stvile v vsaki svoji zahtevi, veliki ali majhni, kar najširšo enotnost in bi se sešle 8. marca, na dan veselja, solidarnosti in potrditve svojega zaupanja v boljšo bodočnost. Partija nalaga vsem komunistom, in posebej še komunističnim ženam, naj bodo aktivni v vseh množičnih organizacijah (ZDZ, sindikati, mladinske organizacije itd.), naj marljivo delajo skupno z vsemi demokrati na tem, da do vsake žene našega Ozemlja, Slovenke in Italijanke, pridejo predlogi za skupno obrambo njihovih pra-ku barvajo vsako tkanino iz vic in njihovih teJenj. Partija poziva vse komuniste, kjer koli delajo, naj doprinesejo k temu, da bo do vsake žene, delavke ali kmetice, gospodinje ali uradnice, prišla pristopnica k Zvezi demokratičnih žena, ki je izraz volje tržaških žena, da se združijo v svojo obrambo. V notranjosti Parli e mora biti čas priprav za osmi marec, ki sovpada s pripravami ekcijskih skupščin, uporabljen tudi v to, da re v sekcijskih in eličnih komitejih ter zborovanjih razpravlja o specifičnih vprašanjih ženskih množic ter n najboljšem načinu organizi ran ja borb za njihovo rešitev potom vedno boljšega delovanja celic in njihovih odnosov 1o ženskih množic. IZVRŠNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Dva milijona brezposelnih v enem mesecu v ZDA Statistični urad ministrstva za delo ZDA je objavil prve dni februarja, da se zaposlitev v industriji, kakor tudi v ostalih sektorjih gospodarstva stalno niža. Na podlagi podatkov omenjenega urada je bilo v januarju zaposlenih v teh sektorjih gospodarstva 2,003.000 delavcev in uradnikov manj v primeru z decembrom 1953. V januarju se Je število delavcev in u-radnikov ki.vinsko-mehanične industrije znižalo za 382.000 e-not, rudarske industrije za 16 tisoč enot, gradbene 268.000, pri prevozih in občinskih službah 98.000. V trgovini : e je število nameščencev znižalo v istem mesecu za 901.000 enot. zavarovalnicah in bankah 15.000, raznih javnih službah 52.000 itd. Trajno barvanje umetnih vlaken umetne svile ali tudi iz najnovejšega «akrilana» z raznimi popolnoma' zajamčenimi barvami. «Dope-dyeing», tako se imenuje novi način, obstoja v tem, da se primeša barvo že sami zmesi, iz katere se izdeluje vlakna. Barva postane tako nedeljiv del vlakna in se ne spremeni pri kasnejšem izdelovanju. Tako so z novo metodo izdelali zavese, posteljna pregrinjala, tapetna in razna druga blaga za oblačila v 23 barvah z raznimi odtenki. Vsi ti izdelki niso pri pranju in raznih drugih poskusih prav nič spremenili barve. Izdelki, barvani po novem načinu, bodo le malo dražji. Računajo, da bodo letos pobarvali po novem načinu 15.890 ton izdelkov, v letu 1954 pa že 50.000 ton. SAMI PRIZNAVAJO... •Trr :. ŽJp, PRAVICA 23. 2. poteče 36 let odkar je bila ustanovljena slavna in nepremagljiva Rdeča armada UTRDIMO PARTIJO V VSEH tovarnah in deloviščih V soboto popoldne se je v dvorani «Kraljič» nadaljevala in zaključila konferenca komunistov velikih tovarn. Drugo zasedanje je otvoril tov. Sema, ki je takoj dal besedo tovarišu iz ladjedelnice Sv. Marko Predstavnik celice v ladjedelnici Sv. Marka je uvodoma nakazal glavni problem in sicer borbo proti krizi v la-djedelniški industriji ter podal analizo dosedanjih akcij v tovarni. Prikazal je potrebo nadaljnjega razvoja pobud tudi v drugih industrijskih kom- pleksih in to na podlagi izkušenj iz ladjedelnice sv. Marka. Posvaril je nadalje pred nevarnostjo porajanja škodljivih umetnih vlaken ekstremizmov, ki jih skušajo podpihovati redki tito-indipen-■dentistični agenti. Podčrtal je važno.t povezave tržaškega proletariata z borbami delavcev Kar Tkanin iz do zdaj v nasprotju s tkaninami iz volne, bombaža in čiste svile niso mogli barvati talfo, da bi bile barve odporne pri pranju ali proti svetlobi in sončnim žarkom. Zdaj pa lahko po novo izumljenem postop- ka poudaril potrebo prisotnosti tovariša iz ladjedelnice v sek-cijskem komiteju. Predstavnik celice železničarjev je prikazal pozitivne uspehe in naraščanje vpliva komunistov v vrstah železničarjev ter nakazal potrebo pobijanja vsakega sektaštva, ki se še vedno pojavlja v naših vrstah. Tovariš iz celice, ki deluje v čistilnici «Aquila» je govoril o organizacijskih vprašanjih celice in delovanju enotnega tovarniškega odbora. V zaključku je še posebno podčrtal važnost dviga ideološke ravni komunistov, kot važnega sredstva borbe proti zatiralni politiki vodstva podjetja. Predstavnik iz ladjedelnice Sv. Roka je govoril o delovanju partije v tovarni in doseženih uspehih. Tako je bil na pobudo komunistov ustanov-v Italijanski republiki. Ijen izven tovarne odbor za za se tiče organizacijskega . ščito krajevnega gospodarstva področja je tovariš iz sv. Mar- z elementi tudi drugih strank. PISMO EMIGRANTA, KI SE JE MORAL VRNITI IZ AVSTRALIJE POSODO JE POMIVAL ZATO DA JE LAHKO VEČERJAL Objavljamo v prevodu izvleček pisma, ki ga je poslal junija 1953. italijanski emigrant Gennaro Licata iz Neaplja reviji «Vie Nuove». Vsebina pisma je kruta slika tragičnih razmer, ki čakajo emigranta v tujini in je še posebno sodobna v :eh dneh, ko se je začelo delati na našem področju tako reklamo- za izseljevanje v Avstralijo. Dragi direktor! — Imenujem se Gennaro Licata. Svoje ime postavljam v uvod pisma, ker moram izpolniti določeno dotinosi napram sorojakom v Avstraliji. Jaz sem namreč eden izmed tolikih mladeničev, ki so morali enii-grirati v Avstralijo, da si dobijo delo in kos kruha. Povedal bom svojo zgodbo. Bil sem brezposeln m sem moral vzdrževati svoje p; iletne starše. Zato sem sklenil, da emigriram v Avstralijo, kjer bi prišel do zaslužka... Vkrcal sem se v Neaplju 6. julija 1952 na ladjo «Florentia» skupno z drugimi 887 «oskrbljenimi emigranti». Po 43 dneh potovanja smo prispeli v Melbourne. Cim smo sé izkrcali so nas odpeljali s kamionom v taborišče Bonegilla, oddaljeno približno 400 milj od Melbourna. Tft smo našli 3.500 emigrantov, med lemi 700 Italijanov. Pili so tam že nad 1 mesec, toda o kakem delu sploh ni bilo govora. Naslednji dan so nam oblasti taborišča dale v podpis prošnjo’ za podporo brezposelnih. Ud tega trenutka sem razumel kakšen je položaj. Kljub temu nisem obupal, bil sem med prvimi, ki so bodrili svoje tovariše naj potrpežljivo prenašajo te nevšečnosti. Toda v teh nevšečnostih so bile vštete: pomanjkanje, trpljenje in surovo ravnanje. Da, tuai pomanjkanje, ker s 5 šilingi si je človek lahko zelo malo kupil, če je pa. stal zavojček cigaret 4 šilinge. Minul je že mesec odkar smo prispeli v Avstralijo, toda dela ni bilo od nikoder. Sklenili smo, da izvolimo odbor, ki bi stopil v stike z voditelji taborišča in bi tako zvedeli kakšna usoda nas čaka Tudi jaz sem pripadal odboru Večkrat smo šli do voditeljev taborišča, ki so nam vedno odgovorili, da moramo potrpeti, ker se nahaja dežela v krizi. Po dveh mesecih in večkratnih demonstracijah v taborišču, je končno prišlo delo. Skupno z 49 tovariši so me poslali v Nowro, v neko taborišče mornarice, kjer so nam odkazali sekanje drvi... Toda po desetih tednih smo bili zopet tam kjer prej: ostali smo zopet brez dela. In tokrat nas niso vel poslali v taborišče mar- več v «Hostel», kjer so nam pridržali ves čas brezposelnosti dva šterlinga na teden, čim smo bili poslani na delo pa smo morali dajati vladi nadaljnja dva in pol šterlinga na teden in to ves čas našega bivanja v «Hostelju». Skupno s prijateljem — nekim Luigi Fabbricatore iz Neaplja — sem šel v Sydney iskati kako zaposlitev. Po tednu dni tavanja in ker so nama,, primanjkovala 'sredstva za življenje, sva se obrnila za podporo do našega konzulata. Tu je prišlo do prizora, ki ga ne bom pozabil vse življenje. Obvezati sva se morala, da bova plačala stanarino za sobo, čim prej-meva podporo brezposelnosti in šele nato so naju poslali v samostan menihov nazvan «Vila Palma», kjer sva ostala dva tedna. Je sva hotela jesti soa morala vsak dan na konzulat po nakaznico za kosilo. Našla sva si solo v Sydneyu, jedla sva enkrat la dan in v takih razmerah životarilo skupno z drugim 400' e-migranti, ki so živeli od podpore. Da sem lahko večerjal, sem moral vsak večer umivati posodo v neki restavraciji. Tudi tu se o kakem delu spol ni govorilo. Skušali smo protestirati proti vladi, toda z enim samim uspehom: več jih je moralo v bolnico, drugi pa v ječo. Tudi tu smo slišali žalostne novice: nekdo se je obesil v ta-lorišču Bonegilla, drugi se je orgel z mosta v Sydneyu, ker ni mogel pomagati materi, ki je potrebovala denar za operacijo, nekdo se je vrgel pod vlak, ker ni mogel zadostiti obvezam, ki jih je prevzel pred odhodom v tujino... Na naš pritisk je bil končno izdan zakon: kdor se hoče vrniti domov, lahko to stori, toda vedno le kot bolnik... Kdor se je hotel vrniti je moral razen tega tudi podpisati izjavo s katero se obvezuje, da bo ob prihodu v Italijo poiavnal svoj dolg napram jride»... Kdo je pa sploh kdaj poznal to družbo? Ce je dala predujme denarja, je to storila proti jamstvu vlade; zakaj se torej ne obrne do vlade za poravnavo? Vrnili smo se bosi, nagi in brez sredstev in sedaj zahtevajo še denar, ki ga nismo nikdar videli. Vkrcal sem se v Sydneyu na ladjo «Neptunia» 21. februarja 1953. Z menoj so se vrnili Vittorio Fanelli, Luigi Fabbricatore, Francesco Scatena in 27 oskrbljenih emigrantov. Prišli smo v Neapelj 24. marca. Res lep sprejem so nam pripravile oblasti! Vzeli so nam potni list, kot da bi bili zločinci... GENNARO LICATA V tovarni je sedaj povsem drugo ozračje, ki se je ustvarilo prav po zaslugi pravilnega delovanja naših tovarišev. Tovariš iz Sv. Roka ie v zaključku seznanil prisotne z akcijo, ki jo namerava začeti tovarniški odbor za organiziranje delavcev izven sindikata. Avstralska policija nastopa proti izseljencem, ki demonstrirajo zaradi nevzdržnih razmer v katerih živijo Organizacijski sekretar celice ladjedelnice Sv. Marka se je dotaknil raznih organizacijskih. problemov celice ter predlagal organiziranje sekcijskih plenumov, na katerih naj bi tovariši iz tovarn obravnavali svoje probleme. O važnosti in velikem pomenu tovarniškega časopisa je govoril tovariš iz Tovarne strojev, ki je podal vrsto pozitivnih izkušenj za nadaljnji razvoj te pobude tudi v drugih tovarnah. Tov. Tominez je govoril nato o perečem mezdnem vprašanju, ki je sedaj na dnevnem redu v vseh tovarnah. Vzpodbudil je tovariše na vrš ite v objasnjevalnega dela o tem vprašanju med delavci, kakor tudi med drugimi sloji prebivalstva. Tov. Soranz je govoril o pomenu enotnih akcij. Tov. Valeniinis se je dotaknil vprašanja delovanja komunistov za usmeritev delavcev gle-fe poedinih gospodarskih in drugih zahtev ter potrebi tolmačenja našega dokončnega cilja, to je socialistične družbene ureditve. Edino taka družbena ureditev bo prinesla delavcem rešitev vseh njihovih problemov. Sledila je intervencija mladinca iz ladjedelnice Sv. Marka o potrebi izboljšanja delovanja mladine v tovarni ter podpori, ki jo mora dati partija mladim komunistom za razširitev in okrepitev njihove organizacije. Tov. Destradi je v svoji intervenciji ugotovil pravilnost nakazovanja pomanjkljivosti v cilju, da se slednje odpravijo. Vzporedno s tem je prikazal uspehe, ki jih je dosegla naša partija v zadnjih letih, kar se tiče prenovitve notranjega življenja, povišanja vpliva med delavci in množicami na splošno. V zaključku je nakazal bodoče naloge, kot večjo politizacijo delovanja celic, okrepitev vodij skupin, razlikovanje partije od sindikatov. Zaključke je podal tov. Sema. V krajši analizi je prikazal stanje v bližnji republiki in pri nas. Borbe proti monopolom. ki se istovetijo, nam narekujejo okrepitev partije, ki je najmočnejše orožje delavskega razreda. To bomo dosegli z vsakodnevnim preučeva- njem nastalega stanja, dviganjem ideološke ravni in analiziranjem pogojev v katerih se moramo boriti. Potom vsakodnevnih borb bomo poglobili socialistično vzgojo delovnih množic in jih privedli do dokončne zmage. V zaključku zasedanja je bila odobrena sklepna resolucija konference. ZNIŽANJE ANGLEŠKEGA IZVOZA Angleški trgovinski urad je objavil podatke o zunanji trgovini Velike Britanije v letu 1953. Iz podatkov izhaja, da se je angleški izvoz znižal v prejšnjem letu za 38,4 milijonov šterlingov. Izvoz tekstilnih proizvodov je padel n. pr. za 25 odst. v primeri z letom 1951. List «Manche :ter Guardian» piše, da je temu kriva konkurenca Zapadne Nemčije in Japonske. Izvoz se je znižal še posebno, kar se tiče tržišč Južne Amerike, Finske in E-gipta. Podjetje za razprodajo časopisov «Vjesnik-Borba», je odpustilo z dela svojo razproda-jalko Jožefo Cuk brez predhodne odpovedi kljub temu, da je bila noseča. Službo so ji odpovedali zato, ker je en dan odmanjkala z dela. (Tistega dne, ko je ni bilo v službi je spremila svojega moža, ki je odšel v armado). Bralci nam pišejo. «Nerazumevanje zakonitosti ali nadutost». Več kot 2 leti sem stanoval v dobrih odnosih z najemnikom S. J. Dne 11. jan. pa mi je ustno odpovedal sobo in določil rok 22 ur za izselitev, z grožnjo, da bom nasilno izseljen, če ne bom šel sam. Ker tega nisem mogel izvršiti, mi je najemnik vdrl v sobo brez moje prisotnosti in vse moje pohištvo postavil v predsobo. Ko sem mu izročil pismemo o-pozorilo stanovanjskega urada, da mi soba pripada in da je njegovo ravnanje nezakonito, je vse moje stvari postavil na stopnišče, kjer so popolnoma nezavarovane. Obvestil sem o tem organe notranje uprave, ki pa do danes niso ničesar u-krenili m sem še vedno «na cesti» kljub nezasedeni sobi. Ker sva z najemnikom oba tovariša iz NOB me je tako netovariško ravnanje še bolj prizadelo. Moj študij tehnike se s takim ravnanjem še podaljšuje, saj v takih okoliščinah ne morem nadoknaditi tega. kar sem že zamudil pri štu-iiju zaradi orožnih vaj. Na vse navedeno me še do danes niso zaščitili pristojni organi, čeprav na kljuke teh uradov že /es ta čas vztrajno pritiskam. \li za «nekatemike» res ne veljajo naši zakoni? Janez Vidic («Ljudska pravica-Borba» 23. 1. 1954.) Povečanje izvoza iz Slovenije za 3 milijarde dinarjev: Glede na obveznosti, ki jih Jugoslavija ima nasproti tujini v zvezi s povračilom kreditov, prejetih v sušnem letu 1952-53, določa osnutek plačilne bilance za letos razširjenje zunanje trgovine, zlasti izvoza, ki ga morajo povečati nasproti letu 1952 za 20 odstotkov. («Ljudska pravica» 23. 1. 54.) Ubrcčevaflec Na 13. seji Mestnega ljudskega odbora v Celju so ugotovili, da so proračunski izdatki za tekoče leto predvideni v višini 442 milijonov dinarjev, kar je za skoraj 100°/o več, kakor so znašali lani. Tako bo v izdatkih mestnega proračuna za državno upravo 28 milijonov din, (lani 18), za komunal- no vzdrževanje 82 mil. (lani 42), za javno varnost 35 mil. (lani 23) milijonov din. Na seji so soglasno odločili, da se v trgovskem podjetju «Špecerija» imenuje prisilna uprava. Razrešili so dosedanjega direktorja ter razpustili delavski svet in upravni odbor. V podjetju «Špeceriji» so znašale povprečne mesečne malverzacije 10% skupnega prometa. Na stotine primerov je, da so potrošniki bili oškodovani pri drobnih nakupih za več desetakov. («Slovenski poročevalec» 23. 1. 1954.) V veliki mestni mlekarni v Zagrebu, največjt v državi, je bil razpuščen delavski svet in upravni odbor, podjetje pa je bilo postavljeno pod prisilno upravo. Do tega je prišlo zaradi slabega upravljanja podjetja in zaradi vrste nekorektnosti ki jih je podjetje zagrešilo. f«Slovenski poročevalec» 23. 1. 1954.) DNEVNIK] Na seji gospodarskega sveta MLO Ljubljana so se v poročilu o kmetijskem problemu na področju Ljubljana pritožili, da se ni posvečalo pozornosti kmetijstvu kar dokazuje žalostno stanje v sadjarstvu in živinoreji. Medtem ko so imeli pred vojno 146.000 komadov sadnih dreves, jih je sedaj samo še 116.000. Na 11.635 ha čistih kmetijskih površin pa je na področju samo 3.781 krav. («Ljubljanski dnevnik» 22. 1. 1954.) * * * V Reki je podražila mast za 20 dinarjev po kilogramu in sicer prej se je prodajala po 230 din, sedaj pa po 250 din kg. Prav tako se je zvišala cena kislemu zelju od 30 na 40 din po kilogramu. («Riječki list» 18. 1. 1954.) * * * Sanitarna inšpekcija je zaplenila 1560 kg raznih pokvarjenih živil, ki so bila v prodaji in 2482 litrov pokvarjenih alkoholnih pijač v vrednosti več kot milijon din. Podjetje «Prehrana» je prodajalo pokvarjeno prekuhano margarino za kuhano maslo, prav tako je iz pokvarjene konservi-rane juhe črve odstranilo in pokvarjeno juho pošiljalo prodajalnam na podeželju. («Borba» 20. 1. 1954.) * * * Podjetje «Trešnja» v Reki je odpovedalo delo svoji name-ščenki Boženi Cikan, zaradi nekaterih njenih kritičnih o-pomb poslovanju podjetja. Služba ji je bila odpovedana v Času njene bolezni, (bila je o-perirana na očesu). To pa so samo nekateri primeri, ki niso še najslabši v delovanju inšpekcije dela narodnega odbora. («Riječki list» 22. 1. 1954.) Katastrofalen padec naklade režimskih časopisov v Jugoslaviji “Kmečki glas" je v dobrih dveh letih izgubil 46.700 naročnikov - Izvod “Ljudske pravice" stane 16 din, prodajajo ga pa po 10 din - Delovno ljudstvo ne čita časopisov Ze dalj časa doživlja titovski tisk v 'Sloveniji, kakor tudi ves režimski tisk v Jugoslavija strašno krizo. V zadnjih letih je prišlo do občutne podražitve listov, zaradi česar so silno padle njih naklade. Cene listov niso niti zdaleka ostale v naj-manjšem-sorazmerju s plačami delavcev in nameščencev in s pokojninami. Zaradi tega st široke množice ljudstva ne morejo privoščiti vsakdanjega, niti tedenskega časopisja. Mi smo že pred časom zatrjevali, da životari titovski tisk v silnih škripcih. Takrat nam morda tega kdo ni mogel verjeti. Toda pred nedavnim je prišlo tozadevno uradno poročilo iz Ljubljane, katero je stoodstotno potrdilo naše prejšnje ugotovitve. «Slovenski poročevalec» z dne 5. januarja t. 1. poroča med drugim, da je leta 1951 t. j. ob prvi podražitvi časopisov padla naklada «Slovenskega poročevalca» od 120.000 na 65 tisoč izvodoV, Lani pa je naklada ponovno padla in sicer na 55.000 izvodov. List so odpovedali predvsem delavci in Kenijsko ljudstvo zahteva svobodo Angleži nadaljujejo svojo nesramno kolonialno vojno proti kenijskemu ljudstvu, ki zahteva svobodo. Na svojih kazenskih pohodih, pri takoimeno-vanih «čistkah» kolonialna vojska počenja grozovite zločine, ki v ničemer ne zaostajajo za zločini nacifašistov. Pobijanje domačinov ropanje in zažiganje vasi je na dnevnem redu v tej nesrečni deželi. In vendar ni priprosto kenijsko ljudstvo nikomur nič hudega storilo. Njegov glavni greh je ta, da hoče ostati na svoji zemlji in da je do grla sito izmoz-gavanja, izpodrivanja in zatiranja po tujih zavojevalcih. 3. februarja t. 1. so Angleži pompozno razglasili, da so obsodili na smrt gen. Cino vrhovnega komandanta partizanov Kikuju. Ujeli so ga med neko bitko. Mnogo hrupa so delali okoli tega imena. Očividno so ime'i namen preplašiti kenijsko ljudstvo ter mu napovedati skorajšnji konec. Toda to ne bo šlo kar tako gladko. Ogabnosti, ki jih počenja angleška kolonialna vojska v Keniji so tako grozovite, da se studijo celo angleškim voja- kom, ki jih na povelja svoje komande morajo izvrševati. Podporočnik David L,arder je odpovedal pokorščino. Zaradi tega je bil izključen iz vojske. V intervjuvu, ki ga je pozneje dal ti ku in ki ga je objavil londonski list «Daily Worker» se Larder toži, da se sramuje dejanj, ki jih je nekaj časa počenjal v Keniji. V njem pravi med drugim, da je sekanje rok usmrčenim črncem in nato snemanje prstnih odtisov postala že pravcata uradniška navada. Angleška kolonialna vojaška komanda si na vse načine prizadeva, da v vojakih ustvari zelo čudne pojme o kenijskem ljudstvu. Po tej logiki naj bi to ljudstvo ne bilo pravo ljudstvo, temveč nekaj podobnega kot živina. Zato se ni čuditi, da vlada v tej koloniji tako skrajna diskriminacijska rasistična politika. Nadalje pripoveduje Larder o neki kazenski ekspediciji proti naselbini Kariobangi. ki se je izvršila 24. aprila p. 1. Ob tej priliki je bilo izgnanih iz naselbine 6.000 črncev, 700 sumljivih oseb je bilo aretiranih, za tem pa so z buldožerji razruši.i borne koče ter jih zažga i. Aretirance so zaprli v že ezne kietke, podobne onim v katerih so zaprte najhujše zvezi v cirkusih. Larder se je zgrozil nad takim početjem. Nekemu policijskemu funkcionarju je dejal, da ni pravilno tako ravnanje z domačini. Ta pa mu je odgovoril: «Črnci niso človeška bitja temveč svinje, ki jih je treba pokončati!» Larder poroča nadalje: «26. junija sem bil na patrulji. Zagledal semi dva domačina ter takoj pričel proti njima blazno streljati. Eden izmed njiju je zbežal, drugega pa sem ranil v vrat in v ramo. Toda ranjen je tekel proti meni. Za tem sem ga ustrelil v glavo. Ranjenec je silovito zavpil. Spustil sem še en rafal. Konec je bilo vpitja. Pred mano je ležalo razmesarjeno truplo. Po raztrgani obleki smo iskali orožje. Toda tega ni bilo. V njej smo našli le en krompir, malo medu, košček mila, škatlico vžigalic in ostanke neke knjige. Pozneje smo ugotovili, da je bilo to sveto pismo. Ker tam nisem imel pripomočkov, da bi mu vzel prstne odtise, sem mu enostavno odrezal roko, jo zavil v košček papirja ter vtaknil v žep. Taka in podobna dejanja se zelo pogo-stoma dogajajo v Keniji.» Spričo vsega tega angleški gentiemenni trde, da je nemogoče, da bi njihova vojska kaj podobnega počenjala v Keniji. Neki poslanec je v zbornici vprašal če je res, da angleške oblasti plačajo po pet šilingov za vsako glavo usmrčenega črnca. In minister za kolonije Lyttleton je hladnokrvno odgovoril, da izgleda, da je v kakšnem kraju prišlo do podobnih dejanj, toda zagotovil je, da vrhovna oblast ni nikoli dala podobnega ukaza. Kljub vsemu terorju pa kenijsko ljudstvo vztraja v težki borbi. Vedno številneje zapušča svoje naselbine ter se zateka v gorovja od koder dela neprestane preglavice imperialistom. Kenijski guverner Ba-ring je moral nedavno priznati, da obsedno stanje ni dalo zaželenega uspeha; kajti domačini se ne dajo upogniti. — Oni zahtevajo svobodo! upokojenci, ki jim ekonomsko mah izgubil 20.000 naročnikov stanje r.e dopušča, da bi ga še nadalje kupovali. Kljub temu da so cene časopisom zelo narasle in kljub temu da si posamezne uprave poskušajo odpomoči s tem, da priobčujejo čimveč inseratov, so prav vsi časopisi v velikanskem deficitu in seveda morajo iskati kritja drugje. Razumljivo je, da prihaja to. kritje iz drugih fondov, ki si jih država kopiči na račun izmozganega delavskega in kmečkega ljudstva. «Ljudska pravica-Borba» "z dne 6. februarja pa nam je v tem primeru še bolje postregla s poročilom o nekem sestanku režimskih funkcionarjev ter predstavnika tiskarn, časopisnih in založniških podjetij. Sestanek so sklicali z namenom, da poiščejo pot iz slepe ulice. Toda izhoda niso našli; kajti v sedanjih pogojih ga ni mogo če najti. Zato bodo predvsem časopisi še nadalje obremenjevali tiste, ki si jih ne morejo privoščiti, t. j. delavce in revne kmete. Iz poročila, ki ga je dal na omenjenem sestanku glavni u-rednik «Ljudske pravice Borbe» Šinkovec je razvidno, da ima podjetje «Slovenskega poročevalca» pri vsakem izvodu mesečno po 70 din primanjkljaja. En izvod «Ljudske pra-vice-Borbe» stane 15 do 16 din, toda iz propagandističnih razlogov ga prodajajo po 10 din. Prodajna cena «Tovariša» je 30 din, polna lastna cena pa je še enkrat višja. V Jugoslaviji so na ekonomskem področju absolutni gospodar banke. To pride do konkretnega izraza tudi v pogledu tiska. To potrjuje tudi Šinkovec sam v svojem poročilu, kjer pravi, da banka zaračuna za vsak znesek, ki ga plača naročnik 10 din manipulacijskih stroškov. Tako bi pri «Kmečkem glasu», če bi naročniki plačevali naročnino za vsak mesec posebej, eno četrtino naročnine pobrala banka. Ker smo že omenili «Kmečki glas», t. j. list, ki je bil nekoč zelo razširjen med slovenskim kmečkim ljudstvom in ki je bil zanj primerno urejen, naj povemo še to, da je njegova naklada silno padla, kar nam nazorno potrjuje, v kako bednem stanju živijo široke kmečke množice, ki si danes ne morejo privoščiti niti tega, tako potrebnega stanovskega, ali kakor bi lahko rekli strokovnega časopisa. Pri podražitvi leta 1951 je list na naslednje leto 19.000, preteklo leto pa nadaljnih 7.700 naročnikov. Torej v dobrih dveh letih kar 45.700 naročnikov! Se poraznejši položaj je nastal na knjižnem trgu. O tem bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk. VISOKI STROSKI ZA ZDRAVLJENJE V ZDA «New York Times» poroča o preiskavi glede višine stroškov za zdravniško oskrbo v ZDA, ki jo je izvedel «National Opinion Research Centre» univerze v Chicagu. V enem letu so ameriške družine potrošile za zdravljenje raznih bolezni 10.2 milijard dolarjev. Nad 8 mi'ijonov družin, to je 16 odst. celotnega prebivalstva je zadolženo napram bolnicam, zdravnikom, zobozdravnikom, posojilnicam itd. Julija lanskega leta je znašal dolg 1.100 milijonov dolarjev. Od te vsote odpade 900 milijonov za zdravljenje, ostalo pa kot dolg napram finančnim zavodom? in zasebnikom, ki so posodili denar v gornje namene. 1>i KONFERENCA PRI MAGDALENI S konference o temi «z deva Djilasa» in «vladna ki za v Italij», ki je bila pretf tli petek pri Magdaleni tovariši odposlali posebno solucijo štirim zunanjim ns nistrom, ki zasedajo v Be inu. V tej resoluciji opozNaš! rjajo ministre na razmerji"-: ti vladajo v Trstu in na ppa v trebo po uveljavitvi mirovJ^’h \ pogodbe z Italijo. Poleg hiške nenjene resolucije so posiljen i v Rim protest proti imlZl n novanju Scelbe, ki je zaki^tjiv vil umor delavcev v Mod®ške ni, za novega ministrske^0 I predsednika italijanske reptis z blike. fopo ZA 8. MAREC ^ d Vodstvo Partije opozaris)cen na važnost manifestacij l marca, mednarodnega praokle nika žena. Zato poziva vS člane Partije, naj po svoj:;*un močeh pomagajo pri orgaH,Jlm ziranju teh proslav. Tovariši iz ladjedelnice S]] Marka so se obvezali, da b< no' do ta dan podarili vsem ž1 t’"'a nam, ki so zaposlene v ij. .* djedelnici revijo «Noi Dol]™1 ne» in tradicionalen šope d“1 mimoze. Ti tovariši so tušpor sklenili, da bodo popu 1 ar™1 . brali zborovanje delovni eni1 žena v Florenci. '■Pre Pri Magdaleni so že ustij■ p rovili poseben odbor, ki in’tiow nalogo, da priredi in koord-a nira proslavo 8. marca v ti ! lekciji. Načrt proslave je 4ske ‘ izdelan. L| NOV BILTEN fe, ki V DELAVSKIH ZADRUGAlipac Tovariši, ki so zaposleni :°Vsk Delavskih zadrugah so skisan nili, da bodo izdajali svoj hitijo, ten. Pri biltenu bodo sod^°ka in ----------------------—Ji d :tn ti Vzh< s p 1 ovi z ZE Covariš, Ali si že prispevala , ? dei za gradnjo Ljud r0(ia skega doma Trstu? USOV, Vi. ®os * Medi M ZE 1‘, dE i na ki s em-i lovali člani KP in tudi nÈPre< člani. Zato bo ta bilten gl*f Z: dio vseh delavcev v omeni*1 n nem podjetju. id-.ke Ma r ZA POPULARIZACIJO BORB te DELAVCEV ^ Za popularizacijo borbe 1 Voz djedelniških delavcev, borjj,,,^" proti krizi in proti. nada», itl njemu skrčenju delovnefdno urnika so tovariši pri Magdid eni sklenili, da bodo jjfir1 iili vrsto sestankov za žet'- Na teh sestank*g— delavcev. bodo goverili delavci sani inako iniciativo so povzel tudi tovariši v sektorju Sij re mitnice. ZA OBRAMBO BOLNIC^ ZA DOJENČKE Tovarišice iz sekcije «Tj mažič» so podvzeie konkref no akcijo za obrambo boin ce za dojenčke v ul. ManZ ni, katero nameravajo rbčil ike in druge oblasti zdrui ti z otroško bolnico v Istrs ulici. Tovarišice so nabra mnogo podpisov na resol cijo, ki zahteva, naj ostal bolnica lam kjer je. Posebl delegacija pa je protestira pri merodajnih oblasteh. RADIJSKI SPREJEMNIK* ZA LJUDSKI DOM V TREBČAH Tovariši iz Trebč, ki so več kot pred pol drugim 1J tom prevzeli razprodajo ših listov v svojo režijo, so| procenti, ki jih imajo od menjene razprodaje kupili rl dijski sprejemnik za ljudsj dom. Sprejemnik je stal tisoč lir. Ostalo vsoto, t. okrog 10.000 lir pa bodo rabili za obnovo ljudske? p doma. Kot je znano, je n^jpij bor, ki vzdržuje ljudski do(jj sklenil, da obnovi dvorai\ a 1 ter da si nabavi nov zložij'otjij oder. Obe pobudi sta vse pohvt ]„J v e vredni! ZA VSAKOGAR NEKA JZ £ JE ZE SLISAL «-POVEJMI Pepček, o čem vam je govoril danes katehet pri ve-ronauku?» «Govoril nam je o bogu» — odgovori Pepček učiteljici. «Toda O si gotovo že prej sli- šal govoriti o bogu, ali ne?» gospodična učiteljica. «Seveda, Včeraj popoldne mojega očeta", ko je zabijal žebelj v steno in se u daril s kladivom po prstu» * * * Glej ga! vse je podedoval od očeta: oči, nos, usta, ušesa... jopič, hlače in čevlje OBIČAJNO MESTO V nekem ameriškem meste1, ki je bilo še posebno na glf; zaradi skoro dnevnih gangster»* napadov, pouličnega streljanja Prej-j umorov, se je vr®u nekega Ote;, senzacionalen proces. ^ Sodna dvorane je polna obnosi Stva. V dvorano vstopi sodnik, lai za njim dvanajst porotnikov, ] bes. iz vrst uglednih meščanov. «Gospodje porotniki» — jih (f' ki zove sodnik —«naprošeni ste, *8' zavzamete vaše običajno meS dba, . bri n Dvanajst porotnikov se u <. na sodnikov poziv molče . zadregi spogleda v ati med se\ lr> m nihče se ne gane. Končno p opogumijo in brzih korakov pijo v kletko za obtožence. L z 1 t » v IZ EMIGRACIJE ite°”‘ «ALI si slišal? Tone je zate1« 0(j Braziliji prodajati komade *o „ rila». 1 z° «Kaj res? Ali je že odprl tf' °rar vino » „ v «Kaj še. Prodati mora svoje 1 so rilo, da sl lahko plača vožnj0 0 povratek domov». luter] ”‘jSin V PUSTNEM ČASU j^c POGOVOR dveh .brezposelni,b' «Kliko pust?» se misliš očem iti (0)) ust?» ’ u «Nameraval sem se preobieyoesj, Nerona. Toda na žalost ni»1 niti... «ene lire». SEDAJ JE UGODEN TRENUTEK, DA SE NEKAJ UKRENE «"Trsi mora pri trgovini ENI srni «zl idna kr la pre .aleni ;ebno njim ir.------------------------------- i v Be i opozpžaška luka je imela v go-razmerlclii"':kem življenju našega n na pčta vedno eno izmed najvaž-mirovi^ih. vlog, razen seveda ladje-Poleg Riške industrije. Da je bil io posllblem trgovinskega prometa oti inM našo luko vedno neraz-je zakifžljivo povezan s procvitom v Modfiškega gospodarstva, je raz-istrskejjno posebno v zadnjih' letih, ke reptie začel pristaniški promet topoma upadati, kar je pri-q Ilo do znanih posledic, ki se Ito Odražajo v vsem gospo-opozarls^em ggktorju. it3C1] okler sodelovati z Vzhodom ;a pra:. ne bo naša luka zo- ;iva vi Prevzela svoje tradicionalni svoji funkciie posrednika med orga:r'm naravnim zaledjem in Pomorskimi deželami, si niče Sl ni mogoče zamišljati da [)iVnovešenja mestnega gospo-sem žlStva- Tradicionalno funk-le v k’ luke 50 do sedai ovirali oj Do/ični faktorji. Med odločilne n šope lahko nedvomno prištevajo jut Pomanjkanje zanimanja s >o laran‘ merodajnih oblasti za jejovnj ienjske interese našega me-' Predvsem pa načrtno izva-_.,ie politike odprte diskrimi-.USjije napram deželam ljudske v * ‘^okracije, k: tvorijo naše 00-avn° zaled e in so bile ve--a v | Va^en faktor razvoja trgo-le iškega prometa v našem pri-joišču. Odkrite diskrimina-,č, ki jih še vrsto let izvajajo RUGAupacijske oblasti v pogledu osleni i°vskih stikov z zalednimi so skicami z novo družbeno ure-svoj binilo, imajo seveda določen lo sod^°kaj prozoren cilj. Zapadni. k in posebno še ZDA so mi-———R da bodo s preprečevali trgovanja med Zahodom Vzhodom in v našem prime-s postavljanjem vsakovrst-* ovir trgovinskemu prome-- z zaledjem oslabili sociali-ICValCno gospodarstvo dežel ljud-j; demokracije. jud l°da P° več letih takih po-“sov, ki so imeli tudi za na-^ Y gospodarstvo katastrofalne Fjedice, so se morali oblastmi zapadnega bloka prepri-[‘■'da je njihov načrt propa- 1 na celi črti. Železna zave- ______• ki so jo potegnile ZDA med 6'ha svetovoma, da bi tako udi n®Preči'e vsak trgovski stik ten glfj Zahodom in Vzhodom, m omenjd najmanj prizadela dežel 'd;ke demokracije, pač pa je CIJo'ela naravnost porazne posle-EY Ce prav za tiste države, ki so k ZDA vklenile v svoj voj-Voz. Ni dvoma, da preživlja 4 orbe k, , borjt na d a» borfhod težko gospodarsko kri ..ada* lovneij krize, ki se odraža Ma^jd lz te* > pril' za želi- jo, so i od pili h ljudsl stal o, t. ido je ono Vliika sedanjosti, kar po-t o Zanim-a sedanji rod. Sledit ‘ dot Spored’ ki sa je od to- začej.0 M očke spemljajo navduše-ide (o 0 ravanje občinstva ,rl Jorlaan}esa kotička v prijet- 'unp ki je napolnilo , 'e f vs0 ižnVptba D?kval° zasluži ricmanjska hteró 1 i° v°di Anton Zuljan, pljjj anko prištevamo k naj-... >04ag°dbam našega Ozemlja. ’ Jtopan Je’ Poleg otvoritvene «Hej ose;1 ^ še uverturo iz opere nl 1 -°», ^ rinJski», «Slavčkovo poi-ibie^Dsj. ertUr° «Kralovna», «Tri-ni0 ,. k°račnico» itd., ki jih je lahkoto in razumeva-bila zelo simpatično izvajala z njem ter sprejeta. Prešernove recitacije so podali "S ° •osuta «Zdravljico», «Vrbi» m «Orglar», ki Jlh je občinstvo burno aplavdiralo, vera Košuto-va in Aleksij Gerlanc pa «Ud železne ceste», ki sta, v slikovitih gorejskih narodnih nošah, z ljubkim podajanjem in s svojo mlado• stjo popolnoma pritegnila občinstvo v svoj svet. Seveda ni ob koncu izostalo priznanje. Sijajno se je izkazal tudi združeni pevski zbor Sv. Ivan-Pod-lonjer-Skedenj, ki je pod vodstvom Danila Pertota in ob klavirski spremljavi prof. Botte-ghellijeve zapel Prešeren-Huba-dovo «Pod oknom», zbor iz Smetanove «Prodane neveste» in ruske «Široka strana maja», So-stakovičevo «Padec Berlina», «Zdravstvuj», ki so jo morali ponoviti. Bila je izredno lepa Prešernova proslava in ves spored na lepi umetniški višini, čeprav je bil Izvajan od samih preprostih ljud- skih kulturnih delavcev. Čestitamo za izredno lep uspeh bodisi organizatorjem kakor tudi izvajalcem. JADRANKA Nova doba tudi za kitajske otroke — satelitih ameriške politike blokov in omejevanja trgovanja z Vzhodom — edino le v pospeševanju trgovanja s Sovjetsko zvezo, ki nudi v tem pogledu velike možnosti. Poglejmo sedaj nekaj izmed važnejših trgovskih sporazumov, ki so bile sklenjeni v zadnjem času v Moskvi. Ni dvoma, da predstavlja vsak sporazum krepko zaušnico za ZiDAi, ki ostajajo v svoji politiki postavljanja pregrad med Vzhodom in Zahodom vedno bolj osamljene. Ze več časa se nahaja v Sovjetski zvezi močna delegacija angleških gospodarstvenikov, ki predstavljajo važne sektorje domačega gospodarstva. Delegacija, ki je zasebnega značaja je imela več razgovorov s predstavniki sovjetske trgovine in je bila sprejeta tudi v vladnih krogih. Iz obeh strani je prišla do izraza iskrena želja po pojačanju trgovskih odnosov med obema državama. Sklenjenih je bilo tudi več sporazumov za obojestranska naročila in izmenjave. Tako je SZ naročila v Angliji 20 ribiških ladij v vrednosti 6 milijonov šterlingov ter stroje za tekstilno industrijo v vrednosti 1 milijona 250 tisoč šterlingov. Ladjedelnica v Lowestof-tu, ki bo gradila naročene ladje, zaposluje sedaj 400 delavcev, z novim naročilom pa jih bo sprejela na delo še 600. S sedanjimi sovjetskimi ponudbami bi se letna trgovska izmenjava sukala okrog 300 milijonov šterlingov, dočim so celo v najbolj ugodnih letih dosegli 200 milijonov. Sovjetska naročila bi tako zagotovila delo najmanj 200 tisoč angleškim delavcem. Prve dni februarja je bil podpisan v Moskvi trgovski sporazum, na podlagi katerega bo SZ dobavila Italiji 125 tisoč ton trdega žita, ki ga bo začela takoj odpošiljati. V okviru sovjetsko - italijanskega sporazuma z dne 28. 10. 1953 sta bili skoro istočasno sklenjeni dve pogdbi za 350.000 ton surovega petroleja, ki ga bo dobavila SZ italijanskim čistilnicam. V teku so pogaja nja za nadaljnjih 150.000 . ton. Prve dni novembra prejšnjega leta je SZ naročila v Franciji za približno 4 milijarde frankov siderurških proizvodov, kar znaša kakih 100.000 ton. Zadnje dni istega meseca pa e bil podpisan trgovski protokol s Finsko za medsebojno izmenjavo blaga za 1954, ki predvideva znatno povečanje trgovine med obema državama. Finska bo dobavila ladje, žerjave, naprave za lesno industrijo, les, papir, celuzo itd, ter uvozila iz SZ valjano jeklo, žitarice, sladkor, bombaž, avtomobile, industrijske naprave, umetna gnojila, kemične proizvode itd. Na podlagi neposrednih pogajanj je' Anglija januarja meseca nakupovala v SZ celo ta-kozvane strateške surovine, to je surovo železo in mangan. Nabavljenih "je bilo 10.000 ton surovega železa in velika količina mangana. Zadnje dni januarja ;e skupina italijanskih ve’etrgovcev z bombažem sklenila v Moskvi ugodno pogodbo za 30.000 bal sovjetskega bombaža v vrednosti 3 do 4 milijard lir, ki so ga italijanski trgovci dobili po nižji ceni, kot je na mednarodnem tržišču. V Bruslju je bi! v istem času podpisan trgovski protokol med SZ in Belgijo, na podlagi katerega so se trgovske izmenjave povečale za 100 odst. v primeri z 1. 1953. Belgija bo gradila za SIZ trgovske ladje, ladje s hladilnimi napravami, pomorske žerjave, parne kotle in druge naprave, ki jih bo izročila v obdobju 1954-57. 'SZ pa bo izvažala v Belgijo žitarice, les, celulozo, mangan, petrolej, lito železo itd. Vrednost predvidenega trgovskega ladjevja, ki bo zgrajeno v Belgiji, znaša 1.500 milijonov belgijskih frankov. Dne 2. februarja je bil podpisan trgovski protokol med SZ in Švedsko, ki predvideva znatno povečanje trgovskih izmenjav med obema državama. V zameno za svoje proizvode bo SZ uvažala ribiške ladje, naprave za lahko prehrambeno in lesno industrijo, svedre, električne opreme itd. da ne govorimo o tistih Tovarne strojev, ULVE itd. Med 500 delavci ladjedelnice Sv. Marka, ki so vseh osem ur dnevno v «baraki» brez dela — zaradi pomanjkanja dela — je tudi nekaj naših občanov. Po osmooktobrskem sklepu nobeno lokalno gradbeno podjetje ni več delalo nobenega zasebnega dela, ker so občani, ki so si pred tem časom gradili nova stanovanjska poslopja, hleve itd. ali pa si popravljali že obstoječe domove, nehali; drugi pa niso dela niti začeli radi nastale nestabilne situacije. V naši občini je sedaj okrog 400 brezposelnih. Zelo kritično, obupno in brez vsake perspektive je tudi vprašanje naše mladine, ki je skoraj 100-od-stotno brez zaposlitve. Poklica se skoraj nobeden več ne uči ter so vsi prisiljeni iskati si težaška in ne kvalificirana dela že od mladih let. Vse to kritično stanje vpliva tudi na kmete, zelo močno pa še prav posebej na obrtnike v naši ob čini, na trgovce in na gostilničarje. V tem neznosnem gospodarskem1 položaju imamo pa še zakonske predpise, ki določajo povečanje občinskih in državnih davkov: kot na primer družinskega davka, davka na zemljišča, na električni tok, na alkohol itd. Proračun področja za prvi semester tega leta bi moral brez nadaljnjega upoštevali to kritično stanje, v katerem se nahajamo. V javnost se še ne ve, kaj predvideva in kakšen je, ali je v njem kaj konkretnega, da se ta kriza odpravi ali ne. Bil je na vsak način velika tajnost. Kot kaže, tudi tokrat nimajo dobre volje, saj niso poklicali nobenega pred Slavnika delovnih ljudi, ko so omenjeni načrt pripravljali. Tržaški sindikati, ki predstavljajo in zagovarjajo delovno ljudstvo so hoteli manifestirati voljo do dela in kruha s tem. da priredijo protestno zborovanje. Zborovanja bi se udeležili brezposelni delavci in drugi, katerim grozijo, da se bodo morali pridružiti že itak visokemu številu. Zborovanje bi bilo usmerjeno v obrambo gospodarstva našega področja, toda predsedstvo cone ga je po navodi'u generala Winter-tona preprečilo s tem. da ni izdalo potrebnega dovoljenja. Zaradi tega tudi naš občinski svet energično protestira proti temu nedemokratičnemu ukrepu gen. Wintertona, ki odvzema delovnemu ljudstvu najosnovnejše demokratične pravice. Ob zaključku tega poročila lahko ugotovimo, da ne bo rešitve za vsa navedena kritična vprašanja, dokler nas bodo vladali tuji vojaški krogi in z nji mi povezani italijanski birokrati. Edina možna rešitev za izhod iz te temne ulice je v tem, da se ustanovi S. T. O., kakor določa mirovna pogodba z Italijo! kor vemo, izšel kot zmagovalec. Demokratična kot on sam v svojem bistvu je bila Karadiičeva reforma na področju pravopisja in je obstajala v odpravi nepotrebnih črk' v abecedi, v fonetičnem načelu «PISI KAKOR GOVORIŠ». Napreden značaj te reforme je nesporen. Kot folklorist je Vuk Karadžič zapustil ogromen spomenik — številne zbirke, dela ljudskega u-stvarjanja, med katerimi največ pesmi. S preučevanjem folklore je šlo Karadžiča 'za to, da preuči narodno bitnost, navade, običaje in temu podobne einograjske posebnosti. Značilno in veliko je njegovo zanimanje za junaško preteklost srbskega naroda in njegovo zgodovino. Kot človeku in javnega delavca označuje Karadžiča njegova neutrudna borba za nacionalno osvoboditev Srbije. Kot 17-letni mladenič se je udeležil narodne vstaje proti stoletnemu zatiralcu in zasužnjevalcu lužnih Slovanov — sultanski Turčiji. Sloviti borbi proti tujim osvajalcem za narodno neodvisnost je Vuk Karadžič ostal zvest vse svoje življenje. Kot vsi zatirani slovanski na-odi so tudi Srbi z upanjem optali svoj pogled v Rusijo, v ruski narod. Ljubezen do ruskega naroda, do njihovih naprednih javnih delavcev, do njihove literature, do narodne dejavnosti, do umetnosti je vedno odlikovala Vuka Karadžiča. Kot neutrudni potovalec je bil Vuk Karadžič leta 181S v Rusiji; obiskal je Peterburg, Moskvo, Harkov, Kijev, leta 1841 je obiskal vrsto slovanskih dežel skupno z ruskima znanstvenikoma Nadaždinom in Knjaževičem. To je utrdilo, seveda ne samo osebne stike Ka- V prihodnji številki «Dela» bomo objavili izvleček občinskega proračuna dolinske obline za tekoče finančno leto. UREDNIŠTVO Predavanje v Križu Prejšnjo sredo 17. t. m. smo imeli v Križu, na partinzanskem sedežu predavanje o razvoju kulture v Sovjetski zvezi. Predaval je Košuta, ki je prikazal zanimive statistične podatke razvojnega stanja kulture v SZ. Ob tej priliki je bila ustanovljena v Križu tudi podružnica «Združenja Trst-ZSSR». VUK KARADZIC radžiča z ruskimi kulturniki, marveč tudi vzajemne srbsko-ruske kulturne odnose na splošno. Glavno delo v življenju Vuka Karadžiča je bilo zbiranje, razlaganje in objavljanje srbskih narodnih pesmi. Epične ali junaške pesmi srbskega ljudstva se upravičeno prištevajo k bleščečim stranem slovanskega folklora, k resničnim biserom ljudske stvaritve. One stoje v isti vrsti z junaškimi ruskimi pesmimi in ukrajinskimi iumami. Dejansko tudi nazivom teh srbskih narodnih pesmi — starinske, stare, starovremenske — odgovarjajo podobni nazivi ruskih junaških pesmi — starinji, starinuški, starinki. Vsebina srbske epike je herojska borba za svobodo, sovraštvo do osvojevalcev in zatiralcev. Tl' poteza epičnih pesmi je bila Vuku Karadžiču še posebno pri srcu. Z neizmerno ljubeznijo opeva srlski narod njegove upornike in maščevalce —uskoke in hajduke. Pesmi iz tega cikla nas spominjajo na ruske pesmi v Sijenki Razinu, ukrajinske o haj-damakih, o Karmeljuku. Srbska folklora in posebno še zbirke Vuka Karadžiča so še v preteklosti zanimale ruske znanstvenike in poete. V Puškinovih «Pesmih zahodnih Slovanov» — enem zmed mojstrskih del puškin-skega univerzalnega genija — najdemo pesmi, ki so vzete iz zbirke Vuka Karadžiča («Slavec». «Sestra in bratje»). Izmed prvih prevajalcev srbske epike so bili ruski filologi A. Vastokov in I. Srezne.vski. Prevajali so junaške oesmi, največ iz zbirke Karadii-,a, N. Ber g, A. Majkbv, L. Meji, Sčerbina in drugi pesniki 19. stoletja. V 1871. leiu je izšla antologija «Slovanske poezije» v redakciji N. Herbelja. Na ukrajinski jezik je že 1876 leta prevedel srbske epične pesmi dramaturg, pesnik in 'dramski u-metnik M. P. Siaricki. Njegovi prevodi so se odlikovali po poetični tenkočutnosti in so bili visoko cenjeni med ukrajinsko in rusko književno javnostjo. Nov prevod srbskih epičnih pesmi, vzetih iz zbirke Vuka Karadžiča, je pripravil pisec tega članka. (Izdane 1946. leta). Vuka Karadžiča se s hvaležnostjo spominjajo vsi napredni predstavniki nadarjenega in svobodoljubnega srbskega naroda. Njega spoštujejo kot znanstvenika in borca za neodvisnost njegovega naroda, za prijateljstvo med vsemi slovanskimi narodi, vsi narodi Sovjetske zveze, kjer je bila prvič v zgodovini človeštva uničena nacionalna in socialna neenakost, in uresničile so se sanje Puškina, Mickieviča, Ševčenka, Safaržika, Hrista Boteva, Vuka Karadžiča — sanje o bratskem sodelovanju med narodi. M. RILSKI (Iz revije «Slav jan je») ZA MASE KMETE Kako nadomestimo gnoj (Nadaljevanje in konec) Preden se spustimo v podrobnosti vprašanja o pravilni uporabi hlevskega gnoja in drugih organskih gnojil, hočemo še enkrat opozo iti kmete na ogromno škodo, ki jo lahko napravimo našemu kmetijstvu če pozabimo na pravilno ravnanje z zemljo. V ZDA je mnogo kmetov, ki so opaziti, da z malenkostno količino umetnih gnojil lahko dosežejo velike uspehe pri pridelkih, pozabilo na «mater» zemljo. In to vse zato, ker so gledali samo na zaslužek. Upo-abljo.joč samo umetna gnojila in v preveliki meri in nepravilno izkoriščajoč zemljo, so pokvarili njene fizične lastnosti. Zrnata zemlja je postala prah, katerega so vetrovi v par desetletjih odnesli. Do tega je prišlo predvsem, ker je niso gnojili s hlevskim gnojem ali z drugimi organskimi gnojili. Rodovitnost zemlje je v veliki meri odvisna od zadostne količine humusa; žalibog pa je zemlja na našem področju zelo revna na tem tako važnem jak-torju njene rodovitnosti. Po podatkih dr. Marchesettija vsebuje rodovitna plast zemlje tržaške okolice le nizke odstotke organske snovi: 1-3 odst. in celo 0,35 odst. na nekem zemljišču med Barkovljami in Mirama-rjem. Le v nekaterih dolinah na Krasu ima zemlja 10 odst humusa. Zato pa opažamo v kra-škili dolinicah tako živahno vegetacijo. Mislimo, da ni neobhodno potrebno, da se poglobimo v način uporabe in ravnanja z gnojem, ker ga naši kmetje cenijo in z njim tudi precej pravilno ravnajo. Preidemo direktno k vprašanju, o katerem govori naslov članka. Obravnavali bomo vprašanje mešanice, ali gnojne zemlje, ali komposte. Za povečanje količine razpoložljivih organskih gnojil je treba, da si jih kmet pripravi potom mešanice. Kaj nam je potrebno za pripravo dobre mešanice ali gnojne zemlje? Najcenejši moie-rial, ki ga ima vsak kmet na razpolago, najrazličnejši material živalskega ah rastlinskega izvora, ki ga dobimo na polju, v hiši, v kurniku itd., kot so n. pr. smeti, kosti, saje, pepel, drobiž iz drvarnice, listje, slama, še ne dozorel plevel, papir, stare cunje itd. Ponavljamo: Dobro je vse. kar je živalskega ali rastlinskega izvora in se lahke spremeni v gnojno zemljo v primerni dobi. Ni pa umestno uporabljati premogovega pepela in tudi rastlinskih delov, okuženih po nalezljivi bolezni. Kaj povzroča to «čudovite» spremembo, da dobimo iz kupa najrazličnejših odpadkov krasno šrno zemljo, bogato na redilnih snoveh in aktivno izboljševalce naše zemlje? Milijardi mikroorganizmov, ki delujejo nam v korist in ki ne zahtevajo nobenega plačila. Na vsak način pa moramo polagati veliko pažnjo, da se sprememba izvrši preko razpadanja in ne z gnitjem, ki poraja neznosen smrad. Med razpadanjem in gnitjem je velika razlika in nepravilno ravnanje z mešancem lahko privede do tega, da imamo namesto razpadanja gnitje, ki nam bi dalo le kup ničvrednega materiala namesto dobre črne zemlje. Vse, kar je namenjeno mešancu postavimo na kup po naslednjih navodilih: Na neprepustnih tleh napravimo 2 in pol metra širok, meter in pol visok in poljubno dolg nasip, ki se nc vrhu le malo zožuje. Nasip Velikanske važnosti za mešanec je, da mora biti njegov kup vedno moker (ne preveč), ker, če bi se utegnil posušiti, bi poginili vsi mikroorganizmi, ki spreminjajo smeti in odpadke v material, bogat na humusu. Po dveh letih je mešanec pripravljen in ga lahko rabimo. Vrt, vinograd, travnik, polje, vse nam bo hvaležno povrnilo to kar smo mu nudili v obliki gnoja ali pa mešanca, ki ga skoraj stoodstotno nadomesti. Za pripravo mešanca je šc mnogo drugih receptov ki nam omogočajo «ustvaritev» črne zemlje tudi v krajšem času. So pa nekoliko bolj komplicirani in uporabijo veliko več truda. Ce bi kmetje želeli še ostale recepte za pripravo mešanca, naj nam kar pišejo in jim bomo rade volje ustregli. Tu bi hoteli izrabiti priliko, da bi opozorili na važnost organskih gnojil. ki lahko nadomestijo gnoj, ne samo naše kmete, o katerih smo gotovi, da nas razumejo, marveč tudi naše kmetijske in upravne oblasti. Mestne smeti n. pr. bi bile lahko ogromen vir organskih gnojil, ki so tako potrebna za naše kmetijstvo. Mislimo, da ne bi bilo nemogoče izkoristiti, kar je v mestu v nadlego zaradi higi-jene in snage, v kmetijske namene in spremeniti vse te smrdljive odpadke v vir novega življenja. Prav posebno Kmetijski inšpektorat bi se prav lahko zanimal tudi za probleme gnojenja, ki so zelo važni za kmetijstvo. AGRONOM Par besed o kokoših Reja kokoši je velike važnosti za naše gospodarstvo, odnosno gospodinjstvo. Nekateri so sicer nasprotnega mnenja v tem pogledu. Utegne se zgoditi celo, da mi bodo osporavali to trditev. Ze čujem namreč razne izgovore, da se kokošjereja pri nas ne izplača. Krma je draga. Za kokoši je treba mnogo prostora, potreben je vrt. Po-gostoma izbruhnejo bolezni in požanjejo skoraj vse kokoši. Zaradi mesa se zares ne splača rediti kokoši. Tudi z jajci ni kdove kakšnih koristi, saj jih v našem gospodinjstvu porabimo itak malo in še to malo jih lahko ob vsaki priliki kupimo na trgu ali v trgovini. No, in navsezadnje, kdo bo imel sitnosti s kokošmi, čistil za njimi, jih krmil, pazil nanje... Tako nekako bodo zveneli ugovori proti mojim trditvam. Toda za te ugovore se jaz ne zmenim, ker sem trdno prepričan. da predstavlja reja kokoši važno gospodarsko plat v našem gospodarstvu, od nosno v gospodinjstvu in da se zato izplača reja kokoši. Vsaka družina na deželi, ki ima količkaj prostora na razpolago, ki ima košček vrta ali dvorišča, ki se ga da o-graditi. vsaka kmečka hiša bi morala rediti vsaj nekaj, pravim vsaj nekaj kokoši, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi svežih jajc, ki so tako odlična hrana za mlade in stare ljudi. Jajce ima svoje posebne lastnosti. ki mu dajejo razmeroma prav izredno dobro ceno in je predmet, ki se vsak dan odnosno bi se moralo vsak dan uporabljati tudi v najskromnejšem gospodinjstvu. Oene jajc se seveda ravnajo po njih kakovosti in svežosti. Nekje sem citai, da bi s povprečnim izkupičkom enake teže jajc, kot jo približno ima povprečen konj. !S. ■ .L_ •• : v " Umetna koklja za ogrevanje piščancev napravimo na plasteh, ki so de-1 bele 20-25 cm in na katere za I vsak kvadratni meter potrosimo ali 500 gr. živega apna, ali 400 gr. gašenega apna ali pa 500 gr. pepela (ne premogovega). Te snovi so potrebne zato, da ne pride do gnitja. Tako napravljen kup se bo v par letih spremenil v črno zemljo, bogato na humusu. Ni dvoma, da se bo kup znatno znižal, predvsem zato, ker se mnogo snovi spremeni v ogljikov vodik, ki izhlapi u zraku. Ce hočemo pospešiti razpadanje, premešamo kup enkrat ali dvakrat na leto, tako da se masa prezraači in da se zunanje plasti zamenjajo z notranjimi. lahko kupili štiri konje, četudi je jajce na videz sicer izredno majhen predmet. Po podatkih strokovnjakov daje kokoš, ki jo goje v skromnih razmerah povprečno od 80 do 100 jajc na leto. Pa zračunaj-mo zdaj, kaj predstavlja to število, upoštevajoč dejstvo, da se cena svežim jajcem suče okrog 35-40 lir za komad. Kmalu bo nastopil čas, ki je najprikladnejši za valjenje. Zato je prav, da naše gospodinje že sedaj mislijo na selekcijo ali odbiro kokoši. No, o izbiri jajc in o valjenju se bomo malo pogovorili prihodnjič. M. D. ZA PAR LITROV VINA SO GA PRODALI — Ko smo letos proslavljali deveto obletnico smrti tovariša Marija Matjašiča iz Barkovelj, so se kot papige oglasili tudi titovci. Cim je izšel ((Lavoratore» z življenjepisom našega tovariša, se je takoj za njim oglasil tudi ((Primorski», ki je življenjepis gladko prepisal iz «Lavoratore». Sicer je treba resnici na ljubo povedati, da ga tokrat ni prepisal prav dobesedno. V «Primorskem» so namreč skrbno izpuščeni vsi stavki, ki govorijo o tov. Matjašiču kot komunistu in voditelju komunistične mladine. Morda so mislili titovci, da si bodo s tem lažje prisvojili njegovo ime in ga lažje prikazali v luči borca, ki naj bi se bil živ strinjal s titovsko sodrgo. To se vidi, da so ga slabo poznali! Vrhunec nesramnosti pa dosežejo titovci o trenutku, ko se drznejo trditi da edino aktivno barkovljansko prosvetno društvo nosi njegovo ime. Razen prvih časov po Resoluciji nismo še nikdar čitali v «Primorskem», da bi se titovska «klapa» iz Franklovega nazivala z imenom Matjašiča. Vedno in povsod si lahko citai «Prosvetno društvo v Barkovljati». Na Matjašiča ime so «pozabili» čim so vložili prošnjo na oblasti za licenco bara v svoji mišji luknji. Pravo PD «Matjašič» obstaja namreč že od 1945 na Prosasti cesti in, ko so titovci vprašali za licenco, so se morali pač odpovedati svojemu «duplikatu». Ali izgubiti licenco ali pa brisati ime Matjašiča. Izbrali so seveda drugo rešitev. Tako so za tišjih par litrov vina, ki ga morda iztočijo vsak mesec v svoji mišji luknji... prodali njegovo ime. Sedaj pa bi se hoteli z njim poveličevati. Sram naj jih bo! ALI Bd TITO... CESAR JUGOSLAVIJE? — Ljubljanski listi so na vidnem mestu in z velikimi črkami objavili vest, da je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z redom jugoslovanske Velike zvezde... njegovo cesarsko velčan-stvo cesarja Etiopije Haile Se-laseja I. in sicer «za izredne zasluge za razvoj in utrjevanje miroljubnega sodelovanja» itd. itd. «Slovenski ■ poročevalec» pa prinaša na prvi strani celo sliko «zaslužnega cesarja». Vse zgleda, da so «komunistu» Titu cesarstva, cesarji in kraljice nekam zelo pri srcu. Na njegovo veliko žalost pa jih je zelo malo in, ker je izbira precej piškava, se je moral mož brhke Jo-vanke zadovoljiti s cesarjem Etiopije, potem ko se je šel klanjat Elizabeti II. angleški. Kakšna škoda za Tita, da ne živimo več v časih Napoleona, Franca Jožefa ali Marije Terezije. Takrat bi njegova «socialistična obrt» poklanjanja zlatih zvezd cesarjem na vsak način bolj cvetela. Sicer pa ni izključeno, da se Tito ne bo v svoji domišljavi fantaziji nekega lepega dne spomnil, da bi tudi .na njegovi bufici «posala» cesarska krona in v rokah žezlo. Za Titov «socializem» ni nič nemogočega. «Njegovo cesarsko veličanstvo cesar Jugoslavije Titler L» — bi kar «fletno» zvenelo v Titlerjevih ušesih, kaj ne? In takrat novi «cesar» lahko mirne vesti pošlje «odlikovanje» kompanjomu... Faruku. Saj sta si že danes v marsičem enaka. Kako posluje NAM na Opčinah Ni prvič, da naš lisi, piše o razmerah, ki vladajo v openski podružnici bolniške zavarovalnice INAM, ker se pa do sedaj niso zadeve niti za las izboljšale, je -potrebno, da še k temu vprašanju povrnemo. Kot je znano, je vodstvo INAMa sklenilo, da izplačuje prejemke bolniških zavarovancev na tak način, da jim pošlje denar po pošti. Toda ta pot je silno dolga. Prejemki iz meseca decembra šele te dni prihajajo. Spočetka so na bolniški blagajni zatrjevali, da je zakasnitev pripisati dejstvu da je to žele začetek. Toda od takrat je poteklo že več kot en mesec in stvar se še vedno nadaljuje v enakem tempu. Kako bo s potnimi stroški, ki so jih bolniki imeli s tem, da so hodili v Trst bodisi k specialistom ali na roentgen preglede in podobno, pa še vedno ni znano. DELO JUTRI BO V KINU “AUDITORIUM« TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATOV DELAVSKE MANIFESTACIJE za zagotovitev dela v CRDA Sindikalno zborovanje - Urad za delo ugodil zahtevam delavcev glede izgubljene dnevnice - Razgovor z dr. Sartorijem - Predlogi ES za rešitev ladjedelniške krize Jutri, v nedeljo 21. t. m. ob 10.30 bo v kinu «Auditorium», ul. Giustiniano (Foro Ulpiano) tiskovna konferenca, ki jo organizirata sporazumno Strokovna zveza kovinarskih delavcev Enotnih sindikatov in Sindikat kovinarjev Delavske zbornice. Konferenca je bila sklicana v cilju, da se vsej javnosti objasni stanje sedanje krize ladjedelniške industrije. Na konferenco je vabljeno, razen seveda prizadetih delavcev, vse prebivalstvo. Borba kovinarjev CR;DA se nadaljuje in se je v tem tednu Kovinarji CRDA manifesti rajo pred občinsko palačo DEJANJA SO BILA DOCELA LEGALNA Sodišče |e oprostilo skupino Barkovljanov Prejšnji teden se je vršila pred kazenskim sodiščem razprava proti skupini Barkovljanov, ki so bili obtoženi tatvine oziroma nakupa raznega pohištva, ki naj bi bilo ukradeno — kot je hotela namreč dokazati obtožnica — iz vile De-majevih v Barkovljah. Vsi so bili prijavljeni na podlagi preiskave. ki Jo je uvedla policija v Barkovljah na ovadbo bratov tiemai. Vsa zadeva, ki ,e je vlekla že več let, pa se je izkazala končno kot docela napihnjena. Celo sodišče je moralo pripoznati, da je šlo za povsem legalno delovanje takratne gospodarske komisije v Barkovljah. Dejanje, zaradi katerega je prišlo do sodne razprave, se nanaša na prve dni maja 1945. Iz zapuščene vile Demai, ki je bila poškodovana po eksploziji, so začeli nekateri ljudje odnašati kose pohištva. Da bi pre prečil plenitev, je dal član kra- Slava Curielu! jevne gospodarske komisije, ki se je ustanovila še v ilegali, vilo zastražiti. Opremo je na to prevzela v varstvo gospodarska komisija, ki jo je shranila v prostore šole za ,'iepce «Rittmeyer». Ob tej priliki je bil sestavljen seznam vseh predmetov. Ker so morali po prihodu Anglo-američanov izprazniti prostore, so poedine predmete izročili nekaterim domačinom, vedno pod pogojem, da jih na zahtevo vrnejo lastniku. Sele 1948. leta so se Demajevi spomnili na svojo imovino in vložili ovadbo na policijo, Ki je uvedla preiskavo. Demajevi so jo namreč še pred 1. majem 1945 popihali v Italijo, za kar so imeli pač tehtne razloge. Eden izmed bratov je bil za časa fašizma vnet zaupnik tamkajšnje fašistične organizacije. Na domu člana gospodarske komisije Friderika Žnideršiča je policija našla register in seznam oseb, ki so imele shranjeno o-premo. Čeprav je bila vsa zadeva že na prvi videz povsem legalna, je policija v preveliki gorečnosti prijavila sodišču kar 18 oseb. še pojačala. Tudi v soboto so prišli delavci iz «barak», kot običajno v tovarno, čeprav jim je bil že pred par tedni znižan delovni urnik. Tokrat pa se niso ustavili na delovišču, marveč so se uvrstili v povorko, ki je krenila po glavnih mestnih ulicah. Povorka se je ustavila pred sedežem VU, kjer je delegacijo delavcev sprejel dr. Sartori, načelnik oddelka za finance in gospodarstvo. Slednji je popolnoma odobraval akcijo delavcev, potom katere u-poznavajo vso javnost z resnostjo stanja ladjedelnic. De-'egaciji je omenil, da so v teku neka pogajanja za uporabo ostankov nakazil za gradnjo petrolejskih in drugih ladij. Za nekaj trgovskih ladij so že pripravljeni načrti, manjkajo pa denarna nakazila. Obljubil je, da si bodo vladni organi prizadevali, kolikor je v njihovi mo- li svoje zborovanje v torek v Miljah. Zveza Enotnih sindikatov je dala konkretne predloge za rešitev krize v CRDA. Predlogi so bili poslani Trgovski zbornici, kjer je bil 3. t. m. širši setanek tržaških zaiteresiranih krogov in zastopnikov obeh sindikatov. ES predlagajo, naj se sestavi večletni načrt za gradnjo ladjevja in. sicer za najmanj 40 do 50 tisoč ton na leto in to za račun paroplov-nih družb «PlN»; odobrijo naj se nadalje ukrepi, ki bodo zagotovili trajnost dela v vseh oddelkih ladjedelnic, in to, dokler se ne začne izvajati omenjeni načrt. V četrtek je bila na našem področju kompaktna stavka industrijskih delavcev, ki je trajala 1 uro. Nameščenci ACEiGATa so stavkali od 9 do 10 in od 15 do 16, razen dolo- či, da se najde izhod iz tega čenih sektorjev (voda, plin, stanja. O tem bodo govoril: še ' luč). To je že tretja stavka in-posebno v komisiji, ki se bo j dustrije, proglašena v protest sestavila v Rimu, da odobri I proti trmoglavosti «Confindu conski proračun. Delavci so šli nato do Ura- ! za da za delo, kjer je delegacija delavcev, obrazložila svoje stališče glede | izgube delovnega dne ob pn- . I proti trmoglavosti «Confindu-j strie», ki noče začeti pogajanj | Proslava žrtev iz leta 1902 Tudi letos se je tržaško delavsko gibanje spomnilo zgodovinske stavke, ki je bila leta 1902 v Trstu. V nedeljo dopoldne se je zbrala množica ljudi na trgu pred mestnim pokopališčem pri Sv. Ani z namenom, da počasti spomin žrtev omenjene stavke. Govorili so: predstavnika Enotnih sindikatov tov. Radich in Gombač, predstavnik KP STO tov. odv. Pogassi in predstavnik PSI tov. Benini. Vsi štirje govorniki so podčrtali pomen žrtve pionirjev delavskega gibanja v Trstu in ga povezali z današnjimi borbami, ki jih vodi tržaško delovno ljudstvo za obrambo svojih pravic. Vsi štirje govorniki so tudi podčrtali veliko važnost, ki jo ima v teh 'borbah enotnost vsega delavskega razreda; kajti le v enotnosti je tista moč, ki lahko prisili oblasti, da podvzamejo konkretne korake za rešitev težke krize, v kateri se nahaja danes vsa naša industrija in naše gospodarstvo na splošno. Po spominski svečanosti so delegacije sindikatov in drugih organizacij — med njimi tudi KP STO —; položile vence ria spomenik žrtev na pokopališču. Športni odsek pristan iščnikov organizira jutri 21. t. m. smučarski izlet na Cima Sappada. Odhod ob 5. uri iz Largo Barriera Vecchia (trgovina Donda). Po- Proslava 30. obletnice ustanovitve „Unità" V nedeljo se je zaključil v našem mestu preslavni teden 30-obletnice ustanovitve «Unità», borbenega in slavnega glasila Komunistične partije Italije. Zaključil se je s pomembnim uspehom, ki ga je dosegla široka nedeljska akcija pouličnega širjenja lista. Stotine tovarišev raznašalcev je razprodajalo v jutranjih urah list po vsem mestu. Akcija je naletela na splošno simpatijo in imela dober odmev. Tudi v nekaterih časopisnih kioskih je bil list razprodan že po nekaj urah. Velik uspeh v razprodaji je imela tudi petkova številka «Unità», ki je izšla na 16 straneh. izboljšanje mezdnih pogojev j vratek v Trst predvidoma ob 22. avcev. uri. Po končani akciji so se raznašalci zbrali v dvorani «Kraljiča», kjer je bila proslava 30. obletnice ustanovitve lista, ki nam daje že več let svojo dragoceno pomoč v naših vsakdanjih borbah. Na proslavi je predsedovala namestnica sekretarja naše partije tov. Marija Bernetičeva, ki je v svojem govoru podčrtala pomen «Unità» od leta 1924 do današnjih dni za naše . kraje. Borbeno glasilo Gramsci j a in Togliattija je bilo skozi vso dobo glasnik in zastavonoša protifašistične borbe, vzpodbujalo je na enotnost med Slo- Mar misli vodstvo INAMa, da bodo bolniki na redno prejemke potrpežljivo čakali doma par mesecev, in da potnih stroškov sploh ne bodo dvig-n:li? Ali pa misli, da bodo prišli v Trst zato, da dvignejo povračilo za obvezne potne stroške, kateri naj bi, recimo, znašali par sto lir, za kar pa bi morali porabiti nadaljnjih par sto ali še več lir? Res, zelo čudna je ta birokracija, obenem pa vse obsodbe vredna. Dne 24. februarja 1945 je padel na javnem trgu v Milanu komunist In organizator osvobodilnega gibanja Eugenio Curiel, k ga je zadela fašistična svinčenka. Eugenio Curiel se je rodil v Trstu 1912. leta. Izhajal je iz malomeščanske družine. Na univerzi v Padovi je dovršil študije v matematiki in fiziki Bila so takrat leta najhujšega zatiranja od strani proslulega režima. Tov. Curiel je živo čutil vedno slabše razmere delovnega ljudstva, ki je ječalo pod fašističnim bičem. Videl in spoznaval je vedno bolj vso brutalnost | j0, Mussolinijevega režima in prav ; ^ (O ga je vedno bolj usmerjalo h Komunistični partiji, v kateri je mladi Curiel videl edino proti-,ašisti£no stranko, ki je ostala dosledno in neustrašno na braniku obrambe svobode, demokracije in pravic delovnega ljudstva, v najtežjih letih zgodovine proletariata je Curiel vstopil v vrste komunistov in se neustrašno predal delavski stvari. Deloval je in vodil ilegalno protifašistično gibanje celo na univerzi v Padovi, kjer je poučeval. Zaradi svojega delovanja je bil obsojen na 5 let konfinacije in poslan na otok Ventatene, kjer je imel priliko spoznati tov. Frausina. Po razpadu Italije ga najdemo zopet v vrstah borcev za svobodo, kjer je nadaljeval svoje plodovto ctelo. Slava njegovemu spominu! Prijavljeni so bili: Žnideršič Friderik, dr. Fran Delak in žena Ana, Marija Krečič por. Plojer. Ivan Pertot. Olga Kogovšek por. Spacal, Carlo Gan-dolfo, Konstantin Franovič, Silvana Degrassi por. Simič, Pavel Zuban, Jakob Pertot, Ana Vertovec, Venceslav Krečič, Bruno Kogovšek in Marija Dodič por. Sedmak. Zuban je medtem umrl, Sedmakova se je preselila v Jugoslavijo, Gan-dolla in Kogovška pa niso našli. Vsi so bili popolnoma o-proščeni, ker dejanje ni kaznivo. Sodišče je nadalje odredi-da se znesek 262.000 lir, ga je policija zaplenila na domu Žnideršiča vrne legalnemu lastniku, kateri se ima u-gotoviti zakonskih potom. Denar je namreč last Odbora za postavitev spomenika padlim iz Barkovelj. liki samovoljne zapore ladjedelnic od strani ravnateljstva. Urad za delo je ugodil njihovim zahtevam za plačilo izgu bljenih ur. Delavci z normalnim urnikom bodo tako prejeli za izgubljeni dan plačo za H in pol ur; tisti, ki delajo 40 ui tedensko pa 7 in pol ur. V ponedeljek popoldne je bilo na vrtu Delavske zbornice sindikalno zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč delav- ! cev iz ladjedelnic. Na enotnem zborovanju sta govorila: tov. Semiili za ES in Cosulich za DZ. Oba govornika sta takoj v uvodu protestirala zaradi nedemokratičnega zadržanja oblasti, ki so prepovedale zborovanje na javnem trgu. Sindikalna zastopnika sta nato poudarila dolžnost oblasti, da se resneje zavzamejo za vprašanje dela v ladjedelnicah. Podčrtala sta važnost enotnosti akcije in odločnosti vsega delavstva, ki bo s še večjo odločnostjo pritiskalo na tiste kroge, kateri so dolžni podvzeti potrebne ukrepe za rešitev sedanje krize. Po zborovanju je šlo par tisoč delavcev v disciplinirani povorki po mestnih ulicah. Na čelu povorke so nosili transparente z napisi in gesli, ki so prikazbvaii kruto realnost stanja ladjedelnic, posebno pa prizadetih delavcev. Manifestanti so naleteli vsepovsod na splošno simpatijo in odobravanje njihove vztrajne akcije. Povorka se je nato mirno razšla na Garibaldijevem trgu. Delavci miljskih ladjedelnic pa so ime- TRI SEJE TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA o vaznem problemu mladine Predložena resolucija o stanovanjskem vprašanju - Manifestacija brezdomcev pred občinsko palačo - V sredo je bila izredna seja o stanovanjskem problemu venci in Italijani ter pred vsem svetom razkrinkovalo preganjanje našega naroda. V imenu «Dela» m demokratičnih Slovencev je prinesel pozdrave tov. Karel Siškovič, ki je z bodrilnimi besedami vzpodbujal bratstvo med Slovenci in Italijani in borbo proti titovski kliki, ki koraka po stopinjah zloglasnega fašizma. V imenu «Lavoratora» je nato pozdravil tov. Mario Kolenc. Tov. Sema se je v krajšem nagovoru zahvalil vsem, ki na kateri koli način prispevajo, da je borbeno glasilo KPI vedno bolj popularizirano in priljubljeno med množicami. Nato sn bile razdeljene na grade sekcijam in tovarišem, ki so se dobro izkazali pri širjenju lista. Nagrajene so bile sekcije Pončana in Magdalena ter raznašalci tov. Lunardelli, Grion, Botter, Piemonte, Gia-comin in Jug. V teku praznika je bilo nabranih med udeleženci 6.300 lir za Ljudski dom v Trstu. Neki tovariš, poznan pod psevdonimom «Polvere rossa» je daroval 10.000 lir. U-deleženci slavnosti so poslali brzojavke s čestitkami in zahvalo tov. Togliattiju in Uiis-seju. Akcija žena za žrfve v lialiji Za teden dni — Sobota, 20, - Elevterij Nedelja, 21. - Eleonora Ponedeljek, 22. - Marjeta Torek, 23. - Peter Dam Sreda, 24. - Matija Četrtek, 25. - Feliks (Srečk!-- Petek, 26. - Viktor (ZmagosOBI (zadnji krajec) r—— ZGODOVINSKI DNEVI 23. 1918 so sovjetske čete Narvi in Pskovu pori , nemško vojsko. — Rojstn Rdeče armade. 26. 1943 je umrl primorski ju partizan Janko Premr!-Vt 51 RADIO ODDAJ TRST II. SOBOTA: 13. Šramel kvinruim; i6. Oddaja za najmiajše - ispira govor z ženo - 21. Malo za šiališč Ko : u zi erlin btret e pc jldah malo zares - 22. Gustav MaL , Simfonija št. 4. - 22.50 Vabil^J. ples. NEDELJA: 8.45 Kmetijska daja - 13. Glasba po željah -ktob: Koncert zbora Slovenskega lol-iSkega prosvetnega društvi Gorice - 16. Malo za šalo - if v zares - 18. Koncept ruskih tkcijo tajk - 18.20 Prokofjev: Alek®N der Nevski - 20.05 Matetič K Sov: Rožen ice - 21. Richard rr SI 11 er: MOJSTRI PEVCI NOlC sov BERSKl, 1, in 2. dejanje, ti kc PONEDELJEK: 18. Gershtiem - — - - ^1 l ividvir in ork -i,„ Mamica pripoveduje - 21. (3krnan svet - 21.15 Franck: Simjfoipirigt variacije - 21.30 Richard Wagleogr mojstri pevci NORIMA;,. S Kil, 3. dejanje. ^l2ac TOREK: 13. Glasba po želj?”110 : 18.21 Liszt: Madžarska simi®kon ja št. 2. - 19. Slovenščina za K>god vence - 20.05 Koncer t zagret* f=u :-a pevskega zbora «Bratstva dn ■vinsevo» - zi. Radijski oder - ‘a m Pieri: KLINIKA «VILA B-R&Va x 1 A>>' jotno SREDA: 18.40 Violinski koiHnin5. Prof. Karla Sancina - 19 li. ’z‘ vniški. vedež - 20.30 Koncert‘lem žaškega komornega zbora - Jpegle rtossmi-Respighi: Fantastični lasten Na petkovi seji tržaškega mestnega sveta je tov. Radich s priložnostnim nagovorom počastil spomin delavskih žrtev iz leta 1902. V imenu občinskega odbora se je pridružil počastitvi spomina tudi župan. Začela se je nato diskusija o perečem problemu brezposelne mladine. V zvezi s predloženo resolucijo se je prvi o-glasil tov. Radich, ki je prikazal prizadevanja komunistov, da je prišla zadeva končno v razpravo občinskega sveta. O tem vprašanju so spregovorili še drugi svetovalci, nato je bila resolucija soglasno odobrena. Tov. Weissova je zahtevala ponovno razpravo o vprašanju RAZPRAVA ZARADI TITOVSKEGA NAPADA V SALEŽU Sodišče je obsodilo tudi napadenega V torek je bila pred kazenskim sodiščem dokaj čudna razprava. Na zatožni klopi niso sedeli namreč samo napadalci, marveč tudi napadeni, ki je bil obsojen na isto kazen. Dogodek, ki je privedel do sodnega postopka, se je pripetil 14. aprila 1952 v Saležu. Okrog 1. ure ponoči sta se na vaškem trgu nahajali dve skupini. V prvi so bili: Albert Peric, brat Ivan, tast Anton Milič in njegov svak. V drugi skupini pa so 'bili tri titovski pristaši: Albert Milič, Stojan Stubelj in Oskar Milič. Prva ZaLjudskidom Pa še nekaj besed o stanju ambulatori j a na Opčinah. Tudi v dneh, ko je vladal pri nas najhujši mraz in ko je na Opčinah termometer meril 12 stopinj pod ničlo, ni bila čakalnica v omenjenem ambulatoriju zakurjena. In vsem, ki poznamo ta kraj, je dobro znano, da je ta čakalnica silno mrzla. Tudi zaradi tega se bolniki openskega okraja silno pritožujejo. Zato, kot tolmači zainteresiranih ponovno opozarjamo INAM, naj končno enkrat uredi to pereče vprašanje. Odbor za gradnjo Ljudskega doma je prejel v zadnjem tednu naslednje prispevke: Edi Faelli lir 500, Livio So-ranz 1.000, Vittorio Bussameli 3.000, Adrijana Furlanič 500, Sekcija Sv. Ana 500, nabrano v teku praznika razdeljevanja izkaznic mladim komunistom 1.900, skupina tovarišev železničarjev 3.000. Zbirka na Ko-lonkovcu: Cesare Soave 3.000,. Umberto Bradač 3.000, Ermenegildo Riz 200, Mario Marcon 200, Mario Ghin 100, Rudolf Flego 1.000, Mario Visintin 1.000, Duilio Vekjet 400. Tovariši iz celice «Duše» pri Sv. Vidu so pripravili delovni načrt za nabiranje prispevkov. V načrtu je predvidena zbirka za znesek 65.000 lir. V teku proslave 30-letnice «Unità» je neki tovariš s prev-donimom «Polvere rossa» daroval za gradnjo Ljudskega doma znesek 10.000 lir. SHPZ opozarja člane Izvršnega od. bora, da bo seja v ponedeljek 22. t. m. na sedežu Ponterosso 6, II. ob 17. uri. Priporoča se polnoštevilna udeležba in točnost. Prešernove proslave. V prihodnjih dneh priredijo Prešernove proslave v počastitev 105-Ietnice pesnikove smrti sledeča naša društva: na Kontovelu v društveni dvorani priredi PD «Ivan Vojko» Prosek-Kontovel Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. t. m.. Nastopili bodo domača godba, društveni pevski oktet in domači otroci, ki bodo predna-šali primerne pesnikove recita- Prijava vojne škode Udruženje za pravico do stanovanja obvešča vojne oškodovance, da je na razpolago za izpolnitev formularjev za priznanje vojne škode in izplačilo dokončnih vsot, kot predvide va novi zakon. Kdor želi pospešiti rešitev svoje prošnje se lahko zglasi dnevno na sedežu Udruženja v ul. Ginnastica 1, od 9. do 12. in od 15. do 19. Ker je treba formularje čim-prej izpolniti naj se vojni oškodovanci zglasijo na sedežu osebno in prinesejo s seboj o-sebno izkaznico. cije. O Prešernu bo govoril Justo Košuta. Začetek ob 16.30. Vstop prost. v Barkovljah pri Rumeni hiši bo Prešernova proslava v nedeljo, 21. t. m. s primernim in lepim sporedom. Domači o-troci bodo nastopili s pesnikovimi recitacijami, kakor tudi z drugimi šaljivimi prizori in harmonikarji bodo zaigrali nekaj veselih. O Prešernu bo govoril Franc Gombač. Začetek ob 16. uri. Vabljeni vsi. Vstop prost. na Konkonelu priredi PD «Višava» jutri v nedeljo, 21. t. m. v svojem Prosvetnem domu Prešernovo proslavo združeno z zabavnim sporedom. Najprej bo spominski nagovor v počastitev Prešerna in recitacije otrok nato pa bodo domači diletanti uprizorili zabavno igro «Lažni zdravnik». Začetek ob 16. uri. v Trebčah bo Prešernova proslava v torek 23. t. m. ob 20. uri. Nastopili bodo domači otroci s Prešernovimi recitacijami, pevski zbor in godba. O Prešernu bo govoril Košuta. Občni zbor Odbor PD «Marij Matjašič-Milan» iz Barkovelj obvešča člane, da bo v soboto 13. marca t. I. ob 20. uri redni letni občni zbor društva. Občni zbor bo na društvenem sedežu (Rumena hiša) na ProseSki cesti. skupina se je začela razhajati, Peric je šel mimo titovcev in jim dejal, da so izdajalci delavskega razreda. Takrat je poskočil Oskar Milič ter zabrusil v obraz Periču, da nima pravice govoriti, ker je Italijan in kominformist (!!!). Vročekrvnežu to še ni bilo dovolj. Udaril je Perica s pestjo v obraz, da se je slednji zgrudil na tla in se ranil. Ko je bil Peric že na tleh sta priskočila še ostala dva titovca, ki sta ga začela divje pretepati. Le s težavo sta ga nato iztrgala iz titovskih rok Anton Milič in Grilanc. Albert Milič pa je pri tem še udaril Miliča s pestjo v hrbet. Policija je odpeljala vseh šest na komando, kjer je pridržala čez noč tri titovce in Perica ter jih prijavila sodišču zaradi pretepa. Na razpravi je Peric povedal, kako so ga titovdi napadli in ranili, dočim so hiteli titovci «dokazovati», da so bili... provocirani. Sodišče ni hotelo vzeti v poštev, da je bil Peric napaden od treh in se sploh ni mogel niti braniti. Obsodilo ga je na isto kazen kot titovske napadalce: 3 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Res čudna je pot pravice! premestitve otroške klinike. Zupan pa se je temu upiral, češ da se je o zadevi občinski svet že izjavil. Vnela se je nato diskusija glede odobritve sklepa ožjega odbora glede nekaterih poviškov trošarinske-ga davka, ki bi v resnici prizadeli predmete široke potro- temi tov. Gombač in Weissova. V drugem delu seje je odbornik Bonetti čital občinski proračun za tekoče leto, o katerem bodo razpravljali na prihodnji seji. Proračun izkazuje primanjkljaj v znesku 2 milijard 208 milijonov lir. V sredo pa je 'bila izredna šnje. Temu se je v imenu naše I seja, posvečena izključno sta-skupine odločno uprl tov. Po- ' novanjskemu vprašanju. Ob-gassi, ki mu je sledil socialist činski svet je obširno razpra-tov. Teiner. Proti sklepu so j vljal o zadevni resoluciji, ki glasovali komunisti, socialist in odbornik Bonetti. Predložena je bila nato resolucija o stanovanjskem vprašanju in sodnih izgonih. Sestavili so jo predstavniki sko-ro vseh skupin. V resoluciji je nakazano težko stanje brezdomcev. Zaključuje se s pozivom VU, naj napravi konkretne ukrepe za ublažitev tega stanja. Predlogi se nanašajo na razmestitev družin, ki so se morale izseliti iz od burje poškodovanih hiš, na gradnjo ljudskih stanovanj z izrednimi nakazili, na pospešitev gradenj stanovanj za državne nameščence ter pospešitev reševanja prošenj načrta Aldisio. Postavljena je nadalje zahteva za podaljšanje ukazov VU v zaščito najemnikov in podnajemnikov. Pred pričetkom občinske seje, se je v torek zvečer zbrala pred občinsko palačo velika skupina stanovalcev, ki so se morali izseliti iz od burje poškodovanih stavb. Občina jih je sedaj stlačila v 11 učilnic šole v ul. Vespucci. Ker gre za kakih 320 oseb, si človek lahko predstavlja, v kakšnih razmerah živijo ti nesrečneži. To svoje stanje so tudi tolmačili prihajajočim svetovalcem ter odločno zahtevali, naj se občina pobriga za primerno stanovanje. Na seji še je razpravljajo o raznih problemih, ki so jih iznesli poedini svetovalci, med nakazuje izhod iz nevzdržnegt stanja. Sestavili in podpisali so jo svetovalci vseh skupin razen indipendentistov in liberalcev. V diskusijo so posegli razni svetovalci, ki so v podrobnostih objasnili pereče vprašanje in stavili svoje pripombe. Tov. Weissova je predlagala ustanovitev komisije s predstavniki vseh skupin, ki naj si ogleda prostore, kjer so razmeščeni brezdomci, kakor tudi stanovanja, ki so prosta, ter naj o svojem pregledu poroča občinskemu svetu. Sledila je daljša intervencija tov. Po-gassija, ki je podkrepil zahtevo za podaljšanje roka sodnih izgonov in najemnih pogodb, sklenjenih po 1. 3. 1947 za dobo treh let. Opozoril je nadalje občinski odbor, naj se zavzame pri oblasteh za rešitev vprašanja gradnje ljudskih stanovanj. Vanonijeva prijava Zveza malih posestnikov opozarja prizadete, da je treba predložiti običajno Vanonijevo prijavo do 31. marca t. 1. Kot ^sako leto tako bo Zveza tudi letos poskrbela za izpolnitev dokaj zapletenega davčnega formularja. Od 1. marca dalje bo prijavnikom na razpo. lago strokovnjak v davčnih zadevah za nasvete, pojasnila in izpolnitev formularja. Žene Trsta smo z globoko žalostjo zvedele, da so 'bile v Mussomeli-Caltanassetti umorjene tri žene in en deček v teku protestnih manifestacij, ker je tamkajšnje prebivalstvo predrago plačevalo vodo. Umorjena je bila mati osmih otrok, druga mati treh otrok in neka starejša žena. Z globokim ogorčenjem sprejemamo le vesti, ki nam dajo ponovno razumeti, koliko krivice vlada danes v Italiji, kjer vlada v ničemer ne skrbi za potrebe prebivalstva. Zveza demokratičnih žena je s prispevkom 3.000 lir začela nabiralno akcijo za pomoč prizadetim družinam. 'Prepričane smo, da bodo tržaške žene rade dale svoj, četudi skromen prispevek. Prispevki se sprejemajo na trgu Ponterosso 6 II. nadstr. tel. 36040. Istočasno priporočamo rsem raznašalkam revije «Noi donne», naj organizirajo izredno prodajo revije, katere izkupiček bo namenjen prizadetim družinam. V imenu vodstva Z DZ je bila poslana brzojavka Delavski zbornici v Caltanissetti s prošnjo, naj izroči izraze globokega sožalja sorodnikom padlih. zar - 22. Književnost in umetti ČETRTEK: 14. Chopinovi L cki in ma-zu-rke - 19. Mamit. S1 ^avljica - 21. DramatizifPa s zgodba - n a-, o Pestra glasba - 22. PETEK: 13. Glasba Glasbeno predavaj s r.i^, po željLnec 19. Okno v svet - 20.30 Mor.vu,~ -k. JUsil Koncert za klarinet in ork Tržaiki kulturni razgledi - Jišče Slovenski motivi - 22.15 iz a n*) Skih koncertnih dvoran. K I Iti O goc "Praš Ko] la je »o sj K>db< itvi OPČINE Sobota, 20. febr.: barvni film «itavi] kar si moja» (Da quando mia). Nedelja, 21. febr.: se ponovi. Ponedeljek, 22. febr.: se poitol Torek, 23. febr.: «Normandifnr‘j Sreda, 24. febr.: se ponovi , ra' Četrtek, 25. febr.: «Strah' ckNni. (Paura del palcoscenico). |,Sake Petek, 26. febr.: «Angeli brezIHev lem: anj tr ba» (Angeli senza cielo) V tednu se začnejo pretiš! ob 18., zadnja predstava ot> Ob nedeljah in praznikih zač< ob 16., zadnja ob 22. i jih Tri aden »? p: l>a k; ima NABREŽINA Sobota, 20. febr. ob 20: film «Lovec z Missourijaer1"6 cacciatore del Missouri) yia. i N ponovi 21' febr' °b 16' in 2®tbve; Sreda, 24. febr. ob 20: »Volkovi ki» (Lupi mannari). biro- DOLINA ;ežak i Sobota, 20. febr. o,b 19.30: žarski film «Ped zemlje» rTO. palmo di terra). Zai Nedelja, 21. febr. ob 17.30 in l'pa , se ponovi. f D' Petek, 26. febr. ob 19.30: [adi «Asfaltna džungla» (GiuSo r d’asfalto). fiane Jtori bsta Smrt uglednega vaščana V petek je umrl Ivan Kocman, gostilničar iz Stivana. Pokojnik je bil znan daleč naokoli kot zaveden Slovenec in poštenjak. Kot vztrajen antifašist je bil za časa fašistične oblasti preganjan in večkrat tudi zaprt. Kot tak se je opredelil za osvobodilno gibanje, čim se je to razširilo po naši deželi. Na žalost pa je po Resoluciji IU ostal na strani titovcev. Toda vseeno je ostal to, kar je bil, t. j. poštenjak. Večkrat smo slišali iz njegovih ust, da ljubi Sovjetsko zvezo in da ji bo ostal zvest do konca. In tako je tudi bilo. Nobena, še tako strupena propaganda, ki jo s tako vnemo širijo titovci, ni mogla omajati njegovega zaupanja v deželo socializma. Naj mu bo rahla domača gruda, katero je tako srčno ljubil! Prispevki za kmetovalce Za tekoče polletje je v odo- ; vrtnico in 8 lir za vsako čebp-branju s strani ZVU potrebna bo Kmetijsko vsota, s katero nadzorništvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje. V ta namen bodo dani: 1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odst. za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve poslopij) in za zemljiške spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki mislijo izvesti omenjena dela in se poslu-žiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo — oddelek za zemljiška izboljšanja — Trst, ulica Ghega št. 6, I - tel. 35-156. Rok za vlaganje prošenj zapade: 15. marca t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja. Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo za-interesiranca o možnosti prejema prispevka, nakar bo lahko predložil prošnjo s tozadevnimi predpisanimi dokumenti. 2. Prispevki za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem 'iznosu 30 odst. izdatkov kmetovalcem, ki se večinoma bavijo s cvetličarstvom. Rok za naročitev .najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov poteče 28, februarja t. 1. Ob naročitvii mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako lico. 3. Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev, v najvišjem iznosu 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. I. (dana bo prednost onim strojem, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje). 4. Prispevek za nakup odbranega semena večne detelje v najvišjem iznosu 30 odst. Zadevna naročila se sprejemajo do vključno 10. marca t. 1. 5. Prispevek za nakup valil-nih jajc in en dan starih pi-ščet odbranih pasem (bela li-vornška, Rhode Island, New Hampshire), v najvišjem iznosu 50 odst. Naročila se sprejemajo do vključno 31. marca t. 1. Prosilec mora naročiti najmanj 12 piščet ali valilnih jajc iste pasme in mora ob naroči-tvi plačati 100 lir za vsako pišče in 50 Tir za vsako jajce. 6. Prispevek za nakup racionalnih panjev v najvišjem iznosu 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. Prošnje za prispevke, ozna- Pri podiranju stavbe v ulici Negrelli v se je v četrtek smrtno ponesrečil 64-letni zidar Franc Persolja, stanujoč na Scali Santi. Na 12 metrov visokem zidu je s krampom razbijal omet. Zasadil je kramp v zid, da bi premaknil večji kamen, nenadoma pa se je orodje vdalo pod njegovo težo in ubogi zidar je zgubil ravnotežje ter padel v globino. Obležal je na mestu mrtev. -*** Istega dne je Izvršil samomor s skokom skozi okno 3. nadstropja 41-letni Mario Carli iz ul. Rettori. Njegova mati, ki je slišala, da je odpiral okno je v hudi slutnji pritekla v sobo, prišla pa je prepozno. Carli se je pred očmi prestrašene matere spustil v globino. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je (pa čez nekaj ur izdihnil. *** V petek zjutraj so neznani zlikovci ukradli med Bani in Konkonelom 500 m bakrene žice, ki je tvorila del telegrafskega omrežja. Policija je Uvedla preiskavo. *** V nedeljo se je pripetilà na t1 ribiški cesti težka prometna nesreča, ki je terjala človeško žrtev. 46-letna Ivanka Grahonja por. Simoni je vozila avto «Topolino». Zraven nje je sedel mož, po poklicu mehanik. Ko je obračala vozilo, da bi se1 vrnila po isti poti, je z veliko brzino pridrvel osebni avto znamke «Alfa Romeo» in z vso silo treščil v «Topolino». Pri krmilu je sedel 38-letni Virgilio Marangoni z Vr-dele Timinjan. Razen njega je bilo v avtu • še 5 potnikov. Pri silovitem trčenju je Grahonjeva izgubila življenje, njen mož je odnesel težje poškodbe. Precejšnje poškodbe so zadobili tudi potniki in šofer drugega vozila. *** Žrtev svetilnega plina je bila v ponedeljek 79 letna Ivanka vd. Bonazza iz ul. Ronchetto. Neki stanovalec je zavohal duh po plinu, ki je uhajal iz njenega stanovanja. Poklical je takoj sestro in skupno sta stopila v sobo, kjer s:a našla Ivanko že nezavestno. Zdravnik RK je prišel prepozno, ker je žena medtem izdihnila. Nemeščenci ACEGATa pa so imeli precej opravka, da so lahko ugotovili od kod je uhajal plin. *** V ponedeljek je kazensko čene pod točko 2. in nasled njimi je treba predložiti ravna- . .., .. teljstvu Področnega kmetij- : sodisce obsodilo Marija Benolija skega nadzormištva — Trst, uli-1 na 2 leti m 6 mesecev zapora, kača Ghega št. 6, I. telefon št. • zem, mu je bila sicer oproščena. 38-6-73. I Benolli je 25. januarja 1951 pri Vse omenjene pobude in iz- | Devinu do smrti povozil 11-let-vedba potrebnih del spadajò nega Bruna Fumisa iz Devina ter , __________ pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nad-zorništva. misa in zato je mislil, da je s'Vpra; nji zbežal. Pred sodišče je mJfjtj £ zbežal. Pred sodišče je tudi Benolijev oče, ki se je ne" krat vozil s sinom. Značilno • celi stvari je tudi dejstvo, dA. es bil Benolli, čeprav slep na fa A oko, v posesti rednega dovoljenim za vožnjo avtomobila. Obtožf'2arr Mario Benolli je bil obsojen Woge na plačilo vseh sodnih in drufc^ , stroškov ter odškodnine . otroka, ki jo bo določi to civC. sodišče. T®01) *** Policija je aretirala te. r*od, 22-letnega Darija Michelazzi nujočega na proseški cesti. mN)o denič je ukradel iz vile Mat £a Gembrini por. Perko v Barava), Ijah večjo količino raznega tim a ga, ki ga je nato deloma zArž-J- L >Td vil za 12 tisoč lir. V dneh od 11. do 17. februa^Lff se je v tržaški občini rodilo j otrok, umrlo je 79 oseb, poroK n?‘. bito 25. Seja v Miljah toen-stara Po >ide] V sredo zvečer je bila v Vra2 Ijah občinska seja. Na dn4iost nem redu sta bili dve t0čki-latls prvi točki so svetovalci r^lov£ pravljali o resoluciji, ki ob>lem vnava pereče vprašanje bfCvro poselne mladine. 'Slična resole lito cija je bila predložena tudikorj; tržaškem mestnem svetu. M’tem, ski občinski svet je resO'Kajt cijo soglasno odobril, v dr*>hra točki je svet razpravljal o uSti n nitvi miljskega parnika, ki ''deva zi v Trst. Ker je ta pomorsbog^ V&lov proga pasivna in predstavilo^ za občinsko bilanco prevelibleri breme, je bilo sklenjeno, da, Po proga ukine. *o sj Odgovorni urednik Vsen RUDOLF BLAŽIČ (Blagi),sam, Založništvo «DELA» isti -Tiska tip. RIVA, Torreblancl > ‘ Qovelleei* Al» - ________________________________z zbežal z avtom, ne da bi priskočil na pomoč otroku. Pred policijo je prvotno zanikal krivdo. Dejal je, da je takoj po sunku Izstopil iz avta, ni pa -videl Fu- Kino v Dolini m j kip ®ei-a Nič predvaja danes, v soh0’ to 20. t. m. ob 19.30 jutri, v nedeljo 21. t. |5o, uv'ti- «c« ob 17.30 in 19.30 madžarski film nijt Ci i iN1 'H ida: se »v »is