Foštn'm plačana v gotovini
Leto LXXL, št. 282
LJubljana, petek f6. decembra lejs
Cena Din L—
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBA VNIATVO LJUBLJANA, KnafljevB uHea štev. 5 Telefon: 81-22, 31-23, 81-24, 81-25 tal 81-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilni* v Ljubljani št. 10.351
Notranjepolitični prevrat v Romuniji*
Razpust vseh političnih strank in ustanovitev nove enotne stranke narodnega edinstva
Nova stranka, ki bo pod vodstvom na) ne sile v državi ter zagotovi uspešno
ednejšik politikov in državnikov, naj združi vse nacional-proti vsem razdiralnim silam na zunaj in na znotraj
BUKAREŠTA, 16. dec. br. V Rumu-niji je prišlo po dolgotrajnih pripravah do važnega notranje političnega preokreta. Po sinoćnji dolgotrajni seji ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Karola je bil danes objavljen dekret, s katerim je odrejen razpust vseh obstoječih političnih strank in ustanovitev nove stranke narodnega edinstva. V novi stranki naj se združijo najboljše nacionalne sile pod vodstvom zasluženih in izkušenih narodnih voditeljev, da bi se na ta način strnile vse narodne sile in ustvarila močna nacionalna falanga, ki bo mogla odoleti vsem nevarnostim, ki groze državi od zunaj in znotraj.
Po objavljenem dekretu prenehajo z današnjim dnem obstojati vse dosedanje politične stranke. Pri bodočih volitvah bo mogla nastopiti samo nova stranka narodnega edinstva. Vse druge politične organizacije so proglašene za protizakonite in se bo širenje njihovih idej strogo kaznovalo. Stranko narodnega edinstva bo vodilo 20 uglednih rumun-skih politikov s sedanjim predsednikom vlade patriarhom Mironom Cristeom na čelu.
Kakor se doznava, so na ustanovitev nove enotne stranke pristali vsi voditelji političnih strank z edino izjemo Ma-nia in Madiara, ki kot predstavnika narodno zaranistične stranke nista pristala na razpust svoje stranke. Prav tako se je protivil novi stranki vodja liberalne stranke Bratianu, ki pa se je naposled vdal, videč da so vse druge skupine za strnjeno nacionalno fronto. Vsi ostali politiki pa so pristali na razpust svojih skupin in na ustanovitev nove stranke. V političnih krogih pripisujejo izredno važnost dejstvu, da je vstopil v vodstvo nove stranke tudi Mihalake, eden izmed najuglednejših voditeljev narodno zaranistične stranke, ki uživa zaupanje najširših kmečkih množic
Na snočnji seji ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Karola so bile določene najhitrejše metode za izvedbo načrta o nacionalnem delu, zlasti glede kmečkega dela in dela čistih pravih Rumunov. Istočasno je bilo določeno, da se napram osebam, ki so podvržene reviziji državljanskih pravic, uporabijo ukrepi v zaščito nacionalnega dela. V bodoče se bodo take osebe smatrale za tujce. Ravno tako je bilo sklenjeno, da se podpira izselitev Židov in bodo njihov odhod kar najbolj pospešili. Glede na revizionistično propagando v inozemstvu je ministrski svet sklenil zgraditi dve radijski postaji v Klužu in Temešvaru, ki bosta odgovarjali na propagando Budimpešte. Glede
sedanjega položaja opozarjajo v političnih krogih v Bukarešti, da Rumunija, ki je zemljepisno v bližini nekaterih držav, ki preživljajo zgodovinsko dobo, ne more gledati ravnodušno na stvari, ki se pripravljajo. Rumunija ne zahteva ničesar in ostaja popolnoma izven strem ljenj, ki se pojavljajo od drugod. Istočasno pa je Rumunija sporočila vsem svoje kategorično stališče* ne zahteva ničesar od drugih, a ravno tako ne bo dovolila nikomur, da bi poskušal vzeti le eno samo ped rum unske zemlje. Sedanje meje Rum unije so za vsakega Ru-muna večne. Rumunija ne bo nikdar igrala vlogo plena, ki bi se ga hoteli deliti, pa tudi ne vloge predmeta razprav in pogajanj. Ne bo dovolila ničesar, kar bi se tikalo njene suverenosti ali inten-gritete njenih meja.
S tem v zvezi je tudi potovanje člana kronskega sveta in bivšega predsednika vlade Vajde Voevode v Berlin. Zatrjujejo, da ima službeno pooblastilo, da službenim krogom Rajha pojasni stališče Rumunije. Vlada je sklenila, da v kratkem izda manifest, v katerem bodo Rumuni pozvani, da dokažejo svojo popolno solidarnost, zbirajoč se okrog kralja v korist države. Vladni proglas bo vseboval ekspoze o programu, ki ga bo vlada izvršila prihodnje leto. Pozvani bodo vsi politiki, ki so igrali kakršnokoli vlogo v političnih strankah v preteklosti, da sodelujejo pri upravljanju države ter bodo imenovani za državne funkcionarje po svoji sposobnosti. Na ta način upa vlada, da se ji bo posrečilo doseči pomirjenje, ki bo olajšalo končno konsolidacijo notranjega življenja v državi.
Delegacija političnih prijateljev g. Julija Maniu-a je v maršalatu dvora izročila spomenico Erdeljcev, ki so jo pripravljali že dalje časa. Spomenica navaja težak položaj Rumunov v Erde-lju in zahteva izboljšanje razmer, v drugem delu pa kritizira novo ustavo.
Prepoved božičnih drevesc
Ber/in, 16. dec. e. Prepoved božičnih dreves v Rumuniji je zbudila v nemških krogih veliko pozornost. Splošno smatrajo, da je ta prepoved naperjena proti nemškim manjšinam v Rumuniji, ker je božično drevo simbolični nacionalni nemški običaj. »Der Angriff« in »BerlineT Borsen-Zeihing« izražata svoje začudenje, da od te prepovedi niso bili izvzeti Nemci v Rumuniji, ki so romunske oblasti prosili, da jim dovolijo, kakor druga leta. praznovati božič po starem nemškem običaju.
Senzacionalna aretacija v Bukarešti
BUKAREŠTA, 16. dec. e. Tu je bil aretiran univerzitetni profesor Henrik Ote-
telisanu, direktor meteorološkega zavoda, in sicer zaradi prepovedane politične akcije
Zastopstvo Rumunije pri DN ukinjeno
BUKAREŠTA, 16. dec e. Kakor poroča »Cuventul«, bo rumunsko diplomatsko predstavništvo v Društvu narodov v kratkem ukinjeno.   Rumunski opolnomočeni
minister bo odpoklican. Rum unijo bo zastopalo v Ženevi diplomatsko predstavništvo v Bernu.
Voevod gre v Berlin
Budimpešta, 16. dec. AA. Štefani. Potrjujejo, da bo bivši pre>dsednik romunske vlade Vajda Voevod kmalu imenovan za rum unske ga poslanika v Berlinu.
Odločnost Francije preseneča Rim
Odmev Bonnetovih izjav v italijanskem tisku
Rim, 16- decembra. AA. Ha vas: Odločno staH&ce francoskega, tlaka napram italijanskim zahtevam glede Tunisa. Korzike In Džibutija je izzvalo v Rimu neraspoloženje in razočaranje. Fašistični krogi so pričakovali, da bo Francija branila svoje koristi z manjšo odločnostjo in edinostjo; glavni temelj tega naadranja pa je bila notranja needinost v Franciji. Tudi nedvoumne Bonnetove izjave pred parlamentarnim zunenjepoletičnim odborom niso ostale v Italiji brez učinka. Njegova izjava, da Francija nikdar ne bo odstopna niti pedi svojega ozemlja, se smatra v fišističuih krogu kot vvznemirljivac, istočasno pa tudi kot >xnalo važna«.
>Triouna<r piše, da slabo pozna italijanski narod tisti, ki misli, da bi grožnja oboroženega konflikta lahko odvrnila Italijo od njenih žalitev, »ki bodo nazadnje vendarle uresničene«. Italija je že bila kos vsemu svetu, ki se je združil proti njej za časa abesinske vojne.
>Stampa« piše mirneje in pravi, da mora spodnesti tla dvoumnosti, s katero se igrajo nasprotniki Italije, namreč dvoumnosti o nevarnosti kakega napada ali pa
dvoumnosti o zahtevah, ki jth polagamo na srce pravici,
O stališču angleških konservativnih krogov pa piše italijanski tisk, da bo Anglija posredovala pri francoski vladi, naj zadosti italijanskim zahtevam v Tunisu.
London, 16. decembra. AA. Jutranji listi poudarjajo opozorilo, ki ga je francoski zunanji minister Bonnet naslovil na Italijo, kakor tudi na potrditev izjave, katero je dal Delbos 4. decembra 1936. S to izjavo se obljublja Veliki Britaniji francoska pomoč za primer neizzvanega napada. Prav tako posvečajo listi veliko pozornost Chamberlainovi izjavi v zvezi s Tunisom »News Chronicle« pravi, da so italijanske .zahteve povezane med seboj in da so kolonialne zahteve tisti novec, s katerim hoče Italija pridobiti za generala Rranca priznanje pravic vojujoče se stranke List pravi dobesedno: Nikakor se ne da ločiti špansko vprašanje od vprašanja Tunisa. Fašistična zmaga v Španiji bi spravila v veliko nevarnost francoske interese, enako pa bi ogrožala tudi naše interese, kajti ministrski predsednik je v torek povedal, da so interesi obeh narodov istovetni.
Kralj Karol IX
Bliža se hud mrzli val
Iz Sibirije se Siri preko Poljske proti Srednji Evropi
PARIZ, 16. dec. e. Iz Moskve poročajo, da se je v severnem področju Urala pojavil nenavadno oster val arktičnega mraza, zaradi česar se je barometer dvignil na rekordno višino 800 mm. Val je povzročil nenavadno hud mraz in zabeležene so temperature do —40* C. Mrzli   val   se   pomika   proti poljski
vhodni meji, tako da je verjetno, da bo že v prihodnjih dneh zajel Srednjo Evropo.
BEOGRAD, 16. dec. e. Po več dneh precej močne kosave s suhim vremenom ie danes v Beogradu prvič zapadel sneg. Sneg je precej južen in je po ulicah velika brozga.
Hitler o gradnji avtomobilskih cest in modernih utrdb v Nemčiji
Pri gradnji utrdb je delalo 400.000 ljudi
BERLIN. 16. dec. AA. Vodja in kancelar rajha Hitler je imel snoči govor pred 3.000 delavci, ki so sodelovali pri graditvi avtomobilskih cest v Nemčiji.
Takoj uvodoma je Hitler poudaril, da so postala sedaj motorna vozila največje prometno sredstvo. Avtomobil ljudskega tipa bo koristil mnogim milijonom ljudi. Ta razvoj bodo podpirale tudi številne nove avtomoDliske ceste. Zato smo morali ravno glede motorizacije prometa največ storiti. Cestna dela pa so pritegnila ogromno število delavcev v razvoj proizvodnje. Tako je eno kolo vrtelo drugo. Kajti brezposelnost, je rekel Hitler, se ne odstranjuje z denarjem, ampak s proizvodnjo. V drugih državah so problem brezposelnosti začeli reševati ravno obratno, število brezposelnih je rastlo, denar pa je izgubljal svojo vrednost.
Samo v enem ni bilo mogoče doseči zboljšanja in to je pri prehrani. Mi, je poudaril Hitler, črpamo iz nemških njiv več kot pa katerikoli drugi narod na svetu. Toda tudi to ima svoje meje. Zato moramo računati z vsemi dejstvi. In v okvir dejstev spada tudi točna presoja naše okolice.
Med burnim odobravanjem je Hitler v zvezi s tem še izjavil: Poznam samo eno načelo in to je, da hočemo, da bi bila Nem- | ftija tako močna, da nas nikdo ne bi mo-
gel uničiti. V tem ozLm pa je potrebno, da predvsem organiziramo svoj konzum, tako da bi lahko z lastnimi sredstvi krili lastno proizvodnjo.
Te avtomobilske ceste pa imajo tudi svojo psihološko vrednost. Kajti ravno na ta način se je med nami začel Širiti nov duh skupnosti. Pa tudi zidanje delavskih barak v zvez' z avtomobilsk mi cestami je samo začetek. Ta razvoj bo pokazal vse svoje sadove šele čez 40, 50 ali pa 60 let Zboljšati pa moramo tudi izkoriščanje? svobodnega časa.
Hitler je govoril še o tem, kako se na zapadni meji grade utrdbe in v zvezi s tem izjavil, da je te utrdbe vsilil Nemčiji zunanji svet. Te utrdbe bodo take, kakor jih dozdaj svet še ni videl. Te utrdbe niso kopija tujih utrdb nego plod nemškega razumevanja. Včasih je pri teh ut.*dbah delalo približno 400.000 ljudi. Temu se moramo zahvaliti, da je bilo zedinjenje nemškega naroda opravljeno v zadnjih mesecih. To je tudi razlog zato, da ta naš režim nemške skupnosti nikdar več ne more prenehati
Ob koncu se je Hitler zahvalil vsem tistim, ki so pomagali pri avtomobilskih cestah. Med svojim govorom je bil Hitler često prekinjen z navdušenim odobravanjem navzočega delavstva.
Francoske priprave v Tunisu
Rim, 16. dec. e. Listi prinašajo obširna poročila o francoskih vojnih pripravah v Tunisu. Po teh informacijah sta v Bizerti koncentrirani dve eakadri križark in ru-šilcev in mnogo podmornic, ki križarijo ob tuniški obali. Poleg tega v Bizerti kakor tudi na drugih važnih strateških točkah neprestano kontrolirajo obalo številni hi-droplani, a mnogo delavstva je zaposlenega pri gradnji obrežnih utrdb. V Tunis prihajajo nove čete.
Kongo se utrjuje
BRUSELJ, 16. dec e. Glavni poveljnik belgijskega Konga je dal dopisniku pariškega »Soira« izjavo, v kateri pravi, da je ta kolonija zdaj popolnoma utrjena, tako da bodo v kratkem izpolnjene vse njene potrebe glede narodne obrambe. Predvsem so stremeli za tem, da je Kongo tudi popolnoma varen pred napadi iz zraka.
Amerika podpira Kitajec
Newyork, 16. doc. AA. Reuter. Iz zasebnega vira poročajo, da so pristojni krogi v načelu sprejeli predlog, da se trgovinski krediti Kitajski zaradi nabave blaga v Ameriki povečajo na 25 milijonov dolarjev. Pričakujejo še odobritve Rooseveita. Kakor se je zvedelo, je kitajsko zastopstvo prvotno prosilo za kredit v visini 50 milijonov dolarjev.
Proračunska rasprava v Franciji
Pariz, 16. dec br. Francoska zbornica je včeraj popoldne ob 17. pričela razpravo o proračunu za leto 1939. Proračunska razprava bo izvedena po skrajšanem postopku. Razpravljali bodo o posameznih resorih, tako da bo proračun pri poslanski zbornici in senatu sprejet najkasneje do 3L t m.
Litva ne da Klajpede Nemčiji
Kovno, 16. dec. AA. Reuter. Litovski zunanji minister je izjavil dopisniku Reuter ja, da litovska vlada že v naprej odbija vsako diskusijo o nezakonitem urejanju klajpedskefra vprašanja. ĆV bo potrebno, bo Litva storila vse, da zaščiti obrambo in nedotakljivost svojega ozemlja. Ker pa se status o Klajpedl različno tolmači, priporoča Litva, naj vse države, ki so podpisale ta status skupno z Nemčijo in Litvo, dopuste tako rešitev, ki bi zadovoljila Litvo m Nemčijo. Litva zahteva samo popolno izvedbo tega statusa.
Vseameriška konferenca v Limi
Lima, 16. dec. AA. Havas. Ameriško zastopstvo je na vseameriški konferenci vložilo predlog za sklenitev pogodb, ki naj okrepe dosedanje ameriške sporazume o ohranitvi miru. Zelo je bilo opaženo, da ameriško zastopstvo se ni predložilo nobenega gospodarskega načrta.
Cordel HuU je imel konferenco z vsemi delegati o izjavi, ki se tiče splošne politike ameriških držav. Dopisnik Havasa je izvedel, da bo ta izjava poudarila potrebo, da se ameriške države posvetujejo za vsak primer, ko bi bil mir ogrožen.
„Jadranski dnevnik14 ostavljen
Spi«, 16. dec. e. Beograjsko »Vreme« poroča: Državno tožilstvo v Splitu je prepovedalo nadaljnje izhajanje tukajšnjega dnevnika >Jadranski dnevnik«, ker je v posebni izdaji 13. t. m. objavil netočne rezultate skupščinskih volitev. List je bil glasilo splitskega bana dr. Tartaglie.
Pod njegovim vodstvom je včeraj rumunski ministrski svet sklenil važne notranje politične reforme, Id naj omogočijo preporod Rumunije ter njeno učvrstitev na znotraj in na zunaj
Hitler bo odgovoril Chamberlainu
pariz, 16. dec. e. Berlinski dopisnik »Pariš Midia« objavlja vest, da bo nemški veleposlanik v Londonu pozvan, da referira o angleško-nemSkih odnosajlh po govoru ministrskega predsednika Cham-berlaina na banketu tujih novinarjev V Londonu. Ta poziv pa ne pomeni, kakor v Berlinu izrecno poudarjajo, njegov definitivni odpoklic. List nadalje poroča, da bo Hitler osebno odgovoril na Chamberlaino-vo izjavo, popre je pa bo še propagandni minister Gobbels govoril o zunanje politični situaciji.
Litvinov pride vendarle v Varšavo
VARŠAVA. 16. dec. e. Kljub demantijem poljskega tiska se še nadalje trdovratno vzdržuje vest, da bo Litvinov v kratkem obiskal Varšavo. Baje bo prišel v drugI polovici januarja. Ali bo poljski zunanji minister Beck obiskal Moskvo, še ni znano.
Italija in sueški prekop
RIM, 16. dec AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Kljub ogromnim dobičkom družbe, ki vodi upravo Sueškega prekopa, je ta družba samo malo znižala tranzitne takse. V aprilu je namreč znižala takso za en šiling pri toni in to za tovorne pamike. Nova znižanja, ki so bila objavljena včeraj, so rudi samo omejena. Po novi ceni se taksa za tranzit tovornih parnikov znižuje od 0.6 funtov na 0.59 funtov, za parnike, ki vozijo proti vzhodu pa od 0.3 funtov na 0.210, za potnike pa od 0.6 na 0.59. To znižanje je smešno, ker se prav nič ne strinja z zvišanjem dohodkov te družbe zaradi tega, ker se italijansko kolonialno cesarstvo tako hitro razvija. Francija je v prometu skozi ta prekop šele na petem mestu, d očim je Nemčija, ki je z mirovno pogodbo izgubila kolonije, na tretjem mestu. Vsa ta znižanja tarif in ves položaj dokazujejo, da je stanje pri vodstvu Sueškega prekopa gotovo abnormalno.
I
Chvalkov$ky obolel
Praga, 16. dec. A A. Havas. Zunanji minister Chvaflcovski je zbolel in je zato od-godil obisk v Berlinu. Ch valile ovski ne bo mogel iz Prage pred novim letom.
Propagandno ministrstvo v Pragi
Praga, 16. dec. AA. Havas. Minister brez portfelja inž. Havelka je bil določen, da vodi ministrstvo za tisk in propagando.
Razpust telovadnih organizacij na Slovaškem
PRAGA, 16. dec e. Kakor poročajo iz Bratislave, je slovaška vlada razpustila vsa telovadna društva, tako Sokola, kakor tudi Orla in delavske telovadne organizacije. Edina organizacija, ki je dovoljena, je Hlinkova garda. Prepoved se ne tiče edino organizacije nemških telovadcev.
Sorzna ooročifa.
Curin, 16. decembra. Beograd 10, Pari« 11.65,  London  20.69,  New  York 442.375, Bruselj 74,55, Milan 23.275, AmjuLerdam 240.40, Berlin 177.37, Praga 15.125, Varšava 83.25, Bukarešta 3.25.
282
»8LOVIN8KI NAIOIH pttefc, 16.
Stran
Kaj vse izvažamo
in uvažamo
Izvažamo zlasti pridelke in kmetijske izdelke, nv
pa industrijske izdelke
LJubljana, 16. decembra. Ce hočemo spoznati gospodarske razmere v državi, moramo tudi vedeti, ali predvsem vedeti, kaj izvažamo in uvažamo. Statistika nas pouči, da bi nam marsičesa ne bilo treba uvažati, da bi lahko se povečali izvoz nekaterih vrst blaga.
Med izvoznimi artikli so na prvem mestu žito, les in rude ter rudnine. Precej izvozimo tudi živine, jajc in perutnine. Letos smo izvozili v prvih devetih mesecih v primeri z lanskim izvozom zelo malo pšenice, in  sicer  samo 63.104 tone, med tem ko smo je lani v enakem razdobju 291.295 ton. Vrednost lani izvožene pšenice je znašala 515,911 000. letos pa 118 milijonov 965.000 din. Nekoliko manj smo letos tudi izvozili koruze kakor lani, ko je znašal izvoz 508.032 ton v vrednosti 483 milijonov 824.000 din, letos pa 453.278 ton v vrednosti 465,012.000 din. Moke ne izvažamo mnogo; lani smo je izvozili v devetih mesecih 4,591 ton, letos pa 9.141 t v vrednosti 27,753.000 din. Precej izvažamo rx>\Ttnine, čeprav bi je še mnogo več, če bi bile prometne razmere ugodnejše. Količina je bila letos skoraj enaka kakor lani: lani 19.355 ton, letos 19766, toda vrednost je bila lani večja, znašala je 29 milijonov 51.000 din, letos pa samo 28 milijonov 744.000 din.
Se vedno premalo izvažamo svežega sadja, čeprav bi Jugoslavija lahko postala najpomembnejša izvoznica jabolk, pa tudi grozdja. Lani smo izvozili 20.358 ton svežega sadja, letos pa 28.982 t Vrednost lani izvoženega sadja je znašala 51 milijonov 20.000 din, letos pa 67,195.000 din Zelo malo izvažamo vina Lani smo ga izvozili v vrednosti 2,932.000, letos pa za 5 milijonov 290.000 din. Zanimivo je, da je vrednost letos izvoženega nepredelanega tobaka znašala skoraj toliko kake izvo-tene pšenice, in sicer 118.578.000 din Lani imo ga izvozili 3549, letos pa 4161 ton.
Vrednost izvoženega hmelja je mnogo nižja, kakor bi kdo sodil po tem, kako veliko pozornost posvečajo hmelju v gospodarskih rubrikah. Lani smo ga izvozili 884 ton v vrednosti 18,228 000 din letos pa 1248 ton v vrednosti 22.963.000 din. Precej pomemben je pa v bilanci naše zunanje trgovine izvoz lanenega prediva, ki smo ga lani izvozili 16.790 ton v vrednosti 142,415.000 din, letos pa nekoliko manj 12.212 ton v vrednosti 105,408.000 din. Eden najpomembnejših izvoznih »artiklov« so prašiči. Lani jih je naša država izvozila 212.050 v vrednosti 292,746 000 din, a letos znatno manj. le 176.601 v vrednosti 245,663.000 din. Vrednost letos izvožene goveje živine znaša približno toliko kakor vrednost izvoženih konj, In sicer 56 milijonov 56 000 din, vrednost konj pa 53 milijonov 88.000 din. Toda lani je vrednost izvožene goveje Živine znašala dvakrat več, 126,309.000 din. Visoko vrednost pa I dosega tudi izvoženo sveže in predelano
meso; lani ga je bilo izvoženega 10.840 ton v vrednosti 137,698.000 din, letos pa 10.294 ton za 139,775.0^0 din. Kako velikega pomena je perutninarstvo, spre vidimo le po tem, da je bilo letos izvoženo iz nase države 14.274 ton jajc v vrednosti 143,360.000 din, lani pa 11.173 ton za 103.373.000 din. Razen tega smo letos Izvozili perutnine v vrednosti 31.224.000 din in perja za 38 milijonov 799.000 din.
Največjo vrednost med vrstami izvoznega blaga je dosegel stavbni les, in sicer 488.313.000 din (576.285 t), a lani celo 664,289.000 din (728.890 t). Nate država izvaža cement celo v Nemčijo, Indijo, Egipt in Italijo, vendar vrednost in količina izvoženega cementa ne znašata toliko kakor nekateri mislijo: lani je bilo izvoženega 119.210 ton cementa v vrednosti 29,868.000 din. letos pa 134.824 t v vrednosti 33 milijonov 803.000 din Veliko vrednost pa ima izvtieni baker; lani 354,669.000 din (26.460 t), letos pa 284,361.000 din (23.715 ton). Omeniti je treba še rude, ki jih je bilo letos izvoženih 1,067.986 ton (lani 1,149.258 t) v vrednosti 296,858.000 din (lani 410,470000).
Našo zunanjo trgovino najbolj obremenjuje uvoz bombaža in izdelkov iz njega, uvoz volnenih tkanin, izdelkov Iz Železa, strojev in elektrotehničnega materijala. Surovega bombaža smo letos uvozili 13618 ton (lani 13.614 t) v vrednosti 170,951000 din, bombaževinastega prediva pa 11.059 ton (lani 13 929> v vrednosti 268.115 000 din. Sem spada še uvoz bombaževinastih tkanin v vrednosti 135,717.000 din. Čeprav je tekstilna industrija v naši državi že zelo razvita, uvažamo še vedno mnogo tekstilnih izdelkov. Volnenih tkanin smo letos uvozili 937 ton v vrednosti 143,188 000 din. Zanimivo je, da uvažamo celo sol, čeprav smo obmorska država Letos smo je uvozili (kamene in morske) za 8.312.000 din Precej uvažamo tudi južnega sadla; letos 12.282 ton v vrednosti 38,085.000 dm Uvoz izdelkov iz železa znaša letos 240,580.000 din, a k temu je treba še prišteti uvoz ne-predelanega in delno predelanega železa v vrednosti 108,520 000 din in železniških tračnic ter raznega železniškega materiala v vrednost 31.889.000 din. Premoga smo letos uvozili 394 408 ton v vrednosti 148 milijonov 873.000 din. Vrednost uvoženih strojev in pristrojev pa znaša celo 425 milijonov 569.000 din. Elektrotehniškega materijala smo uvozili v vrednosti 130,799 000 din. Precej smo izdali tudi za prevozna sredstva, in sicer 210.492 000 din.
To so številke o vrstah blaga, ki ga izvažamo, odnosno uvažamo največ Na prvi pogled je očitno, da izvažamo predvsem pridelke ter kmetijske izdelke, uvažamo pa industrijske izdelke. Naša zunanja trgovina je zadnje čase nekoliko pasivna, kar nas mora skrbeti, ko je hkrati velika potreba po uvozu nekaterih surovin in industrijskih izdelkov.
Slovenska študentka o Angliji
Predavanje ge. Marije Vilfanove peki okriljem Društva
absolventov trgovskih šol
LJubljana, 16. decembra Društvo absolventov trgovskih šol je priredilo snoči lep večer, na katerem je predavala g-a Marija Vilfanova o svojih vtisih iz Anglije. Povojna generacija naših študentov, je dejala predavateljica, je romala v Pariz. Zato se nam je vse, kar Je francoskega, približalo in odtegnili smo se nemškemu vplivu. Dočtm nam je postalo potovanje v Francijo nekaj vsakdanjega, je ostala Anglija za nas še vedno neznana in imamo o njej zelo nedoločne pojme. Kakšna je v resnici dežela, ki je tako neznansko bogata, njeni ljudje pa potujejo po svetu v obnošenih oblekah in čevljih ter v neprijetno presenečenje naših gostilničarjev naročajo limonado.
Kot dijakinja na angleških šolah jih je imela predavateljica priliko opazovati od vseh strani in dobiti vpogled v njih žitje in bitje.
»Na ladji«, pripoveduje predavateljica, »ki vozi od Calaisa do angleškega pristanišča Dovra, sem prvič v življenju videla večjo skupino Angležev, ki se mi je globoko vtisnila v spomin. Predvsem zato, ker v Angliji sami takih nisem videla. Prevladovale so ženske, oblečeoe v svetle kričeče obleke, da so bile kakor eksotični ptici Delale so vtis bogatih, nedejavnih žensk, Id jih človek zamrzi na prvi pogled. Nisem se zmotila, kajti zvedela sem, da odhajajo na smuko v Švico ali na Tirolsko. V Angliji sami človek nikdar ne srečuje toliko teh ekscentričnih ljudi na kupu. Ljudje so izredno preprosti tipi, zelo mešani, !e obleka in vedenje jim vtisneta nekak skupni pečat« London, kjer se je predavateljica, ustavila le za teden dni, se ji je zdel kakor ogromna neobdelana gmota, kjer se prerivajo reke dvonadstropnih avtobusov in ljudi, manjkajo pa vse pariške udobnosti.
»Univerza, kamor sem bila namenjena, je v srednji Angliji v bližani mesta Not-tinghama. ki je važno industrijsko središče. Nova univerza stoji uro daleč iz mesta; je privatna univerza, a eno najlepših univerzitetnih poslopij z vsemi potrebnimi stanovanji za študente in profesorje in vsem mogočim konfortom. Nottingham-aka univerza je provincionalna, to je pravi, da plemiči in bogataši ne prihajajo vanjo. Oni hodijo v Oksford in Cambridge ter dobivajo vse višje državne službe tako, da ostane državni aparat vedno v istih rokah, študentje, ki študirajo na provincijskih univerzah, gredo predvsem v praktične poklice, študentje provincionalnih univerz se rekrutirajo iz srednjih meščanskih družin in uživajo razne štipendije. Akademske svobode skoro nI Na splošno so angleški študentje, ko pridejo na univerzo, intelektualno manj razviti kot naši, deloma zaradi posebnosti vzgoje, katere glavni smoter je razvijanje značaja in ne toliko vt^panje znanja, studij, ki pri nas traja 4 leta, morajo končati v 3 letih, ker SO šolnine izredno visoke.
Dom pomeni iz različnih vzrokov An-
| gležu več, nego nam. Redno so dijaki vabljeni na domove profesorjev, bodisi na čaj ali na kavo. Tuji študentje nismo bih izvzeti.« Predavateljica je opisala provin-eionalni angleški dom v vseh podrobnostih in v vsej njegovi prijetnosti, način življenja družine in posebej gospodinje. Standard življenja je v Angliji razumljivo veliko višji, kakor pri nas in se srednjemu stanu godi mnogo bolje kakor kje drugje. Ugodnejši je položaj uradnikov, učiteljev in profesorjev Minimum, s katerim začne srednješolski profesor, je 2800 din in če računamo, da plačuje za oskrbo tedensko 300 dm, vidimo da mu ostane za vse ostalo mesečno 1600 din. Obleka, obutev in druge potrebščine so v Angliji cenejše kot pri n^s.
Pri vsem svojem ugodju je Anglež preprost. Zelo ljubi naravo. Oblečeni so izredno preprosto, v občevanju so skromni. Opa ža pa se pri Angležih velik prepad med posameznimi sloji, o kakršnem se nam niti ne sanja. Ljudje občujejo izključno v svojem krogu in žena univerzitetnega docenta ah profesorja zelo nerada pride v stik z ženo ljudskošolskega učitelja. Najbolj jasno nam pokaže razmerje med posameznimi sloji v Angliji šola. Gledališča v Angliji so v privatnih rokah, prav tako glasbene šole. V splošnem je kultura Angležev cfbrnjena v drugo smer kakor naša. Gre za civiliziran odnos človeka do Človeka, za formiranje značaja. Mi se merimo bolj po znanju.
Bolnice so v Angliji v veliki meri odvisne od javnih zbirk. Na posebne dneve vse mesto zbira prispevke za, bolnice. Študentje na tak dan organizirajo velik kostumi ran sprevod, na katerem zberejo tisoče funtov. Po septembrski krizi vsa Anglija zbira prispevke za žrtve, a politično ljudje niso bili tako močni, da bi septembrsko krizo preprečili. Ena velikih razlik se zdi, da so Francozi bolj politično, Angleži pa bolj Čustveno razpoloženi. Značilno za to razpoloženje se zdi ravno nag-nenje do poklica bolniške strežnice. Kadarkoli da učitelj nalogo: »Najlepši poklic«, dobi gotovo 75% odgovorov za poklic bolniške sestre.
Zanimanje za politično življenje v Angliji ni veliko. Kakor vse druge stvari, je različno tudi to v raznih provincah. Morda je največje v Londonu in južnem vVale-bu, kjer so premogovniki. V provinci, kjer v eni sami tovarni dela tudi po 5000 delavcev, so zborovanja slabše obiskana kot pri nas. Spomladi, po avstrijski krizi, so govorili najboljši angleški govorniki večkrat napol praznim dvoranam. Vsi, Id *e ne zanimajo za politiko, se oddolie a prevelikim zanimanjem sa sport.
Postani In ostani člen Vodnikove drnibe!
I    Nate gledališče
* DRAMA
t Začetek ob 20. url
Pefek, 16. decembra: ob 13. uA: Potopljeni svet. ^jaHrn predstava. Globoko znižane cena od 14 din navzdol
Sobota, 17. decembra: Dobrudža 1916. Red B
Nedelja, 18. decembra: ob IS. uri: Brezov ^aj. Izven. Znižan« cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 19. decembra: zaprto
OPIRA
Začetak ob 20. uri
Petek, 16. decembra: zaprto
Sobota, 17. decembra: Kapljice za ljubezen.
Gostovanje tenorista Christv Solarija.
Red A
Nedelja. 18. decembra: ob 15. uri: Roxy. Izven. Ob 20. uri: Gioconda. Gostovanje Vere Maj diče ve. Premierski abonma.
Ponedeljek  19. decembra: zaprto
★
Tenor Christv Šotori bo gostoval v soboto, dne 17. t. m. na našem odru v Do-nizettijevi operi »Ljubavni napoj« (Kapljice sm ljubesen«). Christv Sol ari je bre-dvoma naj odličnejši tenorist, kar smo jih slišali na našem odru. Po več kot dvomesečnem bolehanju je popolnoma okreval in bo so pet nastopil pri nas. Ostala zasedba kakor običajno, z ravnateljem Betettom kot Dulcamaro na čelu. Dirigent: ravnatelj Polič, ki je delo tudi zrežira].
Vlomi v mlekarno pojasnjeni
Skofjs Loka, 13. decembra. AH je bil v loški mlekarni ukraden kak miligram sira več ali manj, bo že ugotovila pri svoji natančnosti mlekarska zadruga, bolj razveseljivo pm je, da so tatvine v lo5kl mlekarni pojasnjene, za kar gre glavna zasluga vztrajnosti Škofjeloških orožnikov Od 20. novembra je bilo v mlekarno trikrat zapored vlomljeno, kar je dslo slutiti, da Je na delu vedno ena 1n ista oseba Ker so se prvi vlomi posrečili, je to bržčas vlomilcu dalo poguma, da je vlomil v mlekarno še četrtič in sicer pretekli teden, v noči na petek Četrtič je pa Imel smolo. Mlekarna je bila namreč zastražena. Ob eni zjutraj se Je priplazil k mlekarni. Straža ga je pustila nemoteno naprej, da vidi, ali gre za pravega ptička Ta pa se je medtem jadrno povzpel na mizo in naprej na hodnik, nakar je izvlekel dleto in pričel z njim odpirati okno. Odprl ga seveda ni, kajti v tiho noč je odjeknil klic komandirja orožniške stanice, ki Je povzel vlomilca naj zleze doli sicer da bo streljal. Fantič na hodniku se je pokoril., dleto mu Je od strahu že preje padlo iz rok, in molče je zlezel na tla Komandir gs je odvedel v občinski zapor, kjer je počakal do naslednjega jutra Vlomilca so seveda takoj spoznah in bilo je nemalo presenečenja, ko so videli za koga gre. Skesano je fant priznal svoje grehe. Zagovarjal se je z lakoto Skoda, ki jo je povzročil svedrovec znaša nekaj manj kot 800 din.
Iz Poljčan
— Iz občinske pisarne. Občinski urad razglasa, da je v kraju Zg. Brežnica, občina Laporje, ugotovljena na enem dvorcu svinjska rdečica. Opozarja, da bo banska uprava letos podprla akcijo za zatiranje šmarnice s tem, da bo po svojih proračunskih možnostih dala posebne nagrade. — Prošnje, kolkovane z banovinskim kole-koen 10 din je treba vložiti najkasneje do 10. februarja 1939. — Naročila sadnih dreves in trsnega materiala se sprejemajo na občini, kjer se dobe tudi podrobna navodila in cene. — Semenski krompir in oves bo oddajala banska uprava. Naročila sprejema občina do konca lecembra s tern da le treba vsak kar ovsa položiti kavcijo 50 par, za kg krompirja pa 20 par. Krompir in oves bosta naročena po trzni in ne po znižani ceni. — Žigosanje Kodov bo 19. decembra v SI. Bistrici. Vsak prodajalec božičnih dreves se opozarja, da more vršiti prodajo na trgu. — Do 24. decembra bo občinska pisarna odprta za stranke samo v dopoldanskih urah.
Iz Gornje Radgone
— Zadnja pot Vlncenca Vrbnjaka. V petek je bil položen k večnemu počitku upokojeni poštni poduradnik Vincenc Vrb-njak. Ni mu bilo dano, da bi bil dalje časa užival zasluzeni pokoj, v katerega je stopil oktobra 1986 izčrpan po naporni službi. Do prevrata je služboval v raznih krajih, kakor v Gradcu, Leobnu. Upnici in Mariboru, toda cb prevratu je takoj zaprosil za premestitev ter bil dodeljen našemu postnemu uradu v 'mestu Radgoni, ki je bilo zasedeno po našem vojaštvu do leta 1920. Tu je bila njegova služba radi pomanjkanja moči silno naprraa. železniške zveze z Ljutomerom sploh ni bilo ter je moral spremljati vsakodnevno od ranega jutra do poznega večera poštne odprave v oddaljeni Ljutomer in obratno na najvadnih vozovih. Takrat si je nakopal precej prehlada in bolezni. Ko je bila leta 1920 ob Aninem evakuirana Radgona, je prešel tudi pok. Vrbnjak s poštno upravo v Gornjo Radgono, kjer je služboval vse do svoje upokojitve na sploeno zadovoljstvo. Kako priljubljen je bil, je pokazalo Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Njegovi sOtovarisi so ga nosili, pred niso Žalosti pa je zapel pevski zbor žalostmko »Vigred se povrne«. Po opravljenih cerkvenih obredih se je oto odprtem grobu poslovil od pokojnika ter orisal njegove saaluge pokojnikov tovariš g. žni-daric is Ljutomera, pevski zbor pa je zapel *N*d svesdemi«. Bodi mu lahka domača zemlja!
_ Sokolska božićnica. Sokolsko društvo
priredi tUdI letos vsej sokolski deci božični co in bo pri tej priliki obdarovana zlasti revna sckolska deca s raznimi oblačili, s slaščicami pa vsa deca. Nabiralna akcije, članstva in sokolitvu naklonjenega občinstva je dosegla selo lep uspeh. Letos bo prireditev v društveni sobi pod lastno etrebo s pestrim programom in sicer v nedeljo ±8. decembra <*> 15. Vatoljeno vae članstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Vsem in vsakomur, ki je prispevaj v fond za obdaritev revne sokolske dece, izreka društvo bratsko zahvala
Delavstvo ob 20 letnici Cankarjeve smrti
Lepa spominska prireditev društev „ Vza j emnost"
in „Zarja"
Ljubljana, 16 decembra.
O Cankarju zadnje čase precej pišemo, vendar še ni bilo nobene večje prireditve v^ počastitev njegovega genija ob 20 letnici pisateljeve smrti. Zdi se, da je meščanska sredina vselej nekoliko v zadregi, ko se sreča s Cankarjem, tudi po" njegovi smrti. Nasprotno se pa delavstvo z iskrenim ponosom sklicuje nanj in ga spoštuje ter ceni, kakor zna le ljudstvo svoje najboljše može. O snočnji delavski prireditvi društev »Vzajemnosti« in »Zarje«, moramo reči predvsem, da je bila dostojna počastitev Cankarjevega sponvna, lepa ter prisrčna že zaradi tega, ker ni imela značaja uradnih slovesnosti. Program je bil pester, vendar dovolj enoten. Posrečen je bil celo venček slovenskih narodnih pesmi, ki jih je odigrala godba »Zarje«, čeprav bi morda kdo sodil, da takšni komadi niso povsem v skladu z značajem prireditve; naše narodne pesmi pač najbolje izražajo slovenskega duha, ki se mu je Cankar izmed naših pisateljev najbolj približal, da bi najbrž kakšna »resnejša« skladba ne bila primernejša.
Na sporedu je bilo več recitacij, ki pa nikakor niso bile šolske: posebno Polde Demšar, ki ga poznamo že kot zelo do-breea igralca izza časa vprizoritev »Hlapca Jerneja« v Delakovi režiji, je zopet dokazal svoj igralski dar, zlasti v pridigi iz Martina Kačurja. Ivan Vuk je napisal po Cankarjevem besedilu učinkovito enode-janko »V temi«. Nastopila je 6-letna Danica Kukmanova. ki je zelo pogumno, pa tudi naravno odigrala svojo vlogo. Učinkovala je tudi recitacija »O, domovina«.
Iz Celja
O človeških rasah izven Evrope bo
predaval docent dr. Božo škerlj iz Ljubljane v ponedeljek 19. t. m. ob 20. na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Predavanja bodo spremljale lepe skiop-tične slike. Udeležite se tega zanimivega in poučnega predavanja v čim večjem številu!
—c Skavtska božični ca z akademijo bo v telovadnici bivše okoliške šole v nedeljo 18 t. m. ob 16. in ne danes, kakor je bilo prvotno javljeno.
—c Kam je izginila zlatnina? Zlatarka ga. Davidovčeva v Celju je prijavila celjski policiji, da je poslala v ponedeljek zlate verižice neki tvrdM v ZagTeb na ogled. Ko je omenjena tvrdka v torek pre-iela škatlo, v kateri je bila ga. Davidovčeva poslala verižice, so ugotovili, da je bilo iz škatle izginilo 55 be lezla tih ovratnih verižic in ena rurnenozlata verižica v skupni vrednosti 10.000 din. Policija je ukrenila vse potrebno, da pojasni zagonetno tatvino.
—c Umrl je v četrtek v Celju 75 letni čevljarski mojster Josip Potnik, ki je več desetletij služboval pri mestnem pogrebnem zavodu. V celjski bolnici je umrla v sredo 45 letna poeefitnikova žena Marija Hercogova z Mrzlega polja pri Jurkloštru, v četrtek pa 69 letna zasebnioa Marija Kolmanova iz Trnovelj pri Celju.
Iz Maribora
— Otvoritev muzeja. Meščanski pokrajinski oddelek mariborskega muzeja bo svečano otvorjen v nedeljo 18. t. m. ob 11.
— Ljudska univerza v Mariboru. Dre vi ob 20. bo čital iz svojih del Juš Kozak, pisatelj iz Ljubljane.
— l7 društvenega življenja. Pri Orhl je bil predanočnjim občni zbor zavarovalnice Drava, ki ga je vodil poslevodeči podpredsednik g. R. GrOlouh. Pri volitvah so bib" izvoljeni šef primarij dr. Dernovsek za predsednika ter kavarnar Serec in dr. Cazafura kot odbornika. Občni zbor Je potekel v znamenju soglasnosti vseh udeležencev.
— Rabijaten vrtnar. Včeraj se je vračala delavka Mar*ja Roginova s sinovoma Antonom in Josipom ter hčerko Ivano domov šla je preko bivšega Rosenbergovega posestva orotl Tržaški cesti. Blizu železniškega prelaza na Ptu1.«ki cesti je družino dohitel vrtnar Jo.Mp Madjar s Tržaške ceste 64. V rokah je imel gnojne vile, bil je zelo razburjen in je kričal: Vi ste tisti, ki kradete solato. Najprej je Roginovo udaril z vilami po glavi, nato pa jo je zabodel s tako silo v dlan roke, da so konice izstopile na drugi strani. Sinova in hčerka so hotel* mater braniti, a so jo vsi skupili. Pobesnel! vrtnar je udaril hčerko tako močno po glavi, da se je nezavestna zgrudila na bližnji železniški tir nato pa je navalil Se na sms Antona. Na kraj razburljivega dogodka je prispel bližnji stražnik, ki je pobesnelega vrtnarja aretiral in odpeljal na stražnico. Epilog tega dogodka bo na sodišču.
Z Jesenic
_ Smrt simpatične mladenke. Po kratki m mučni bolezni je v starosti 23 let umrla gdč. Angela Vovkova. hčerka g. Jožeta Vovka, hišnega posestnika v Industrijski ulici. Pokojna je bila zelo marljivo in simpatično dekle. Bila je močna opora svoji materi, ki že več let trpi na težki bolezni. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadetim preostalim pa nase gk>boko sožalje. ^
_ Proslava 30 letnice obstoja NSZ. Jeseniška podružnica NSZ bo v nedeljo 18. decembra ob 20. v Sokolakem domu slovesno proslavila 30 letnico Obstoja NSZ in 20 letnico obstoja Jugoslavije. Na sporedu je koncert društvenega tamburaške-ga zbora, pozdravni govor, samospevi gOč. Markizetijeve in Ferlanove, na violino pa bo podal dve koncertni točki g. M. Ber-tonoeli. Spored pa bo zaključila scena — Praznik dela, ki jo je prevel g. Jaka Spl-oar. Po ofldelni proslavi bo prosta zabava s plesom.
_ Pozdravni večer zaslužnim delavcem.
V soboto 17. t. m. ob 20. bo v tovarniški restavraciji slovesna izročitev priznalnih listin in nagrad osim preddelavcem in delavcem, ki so pri KTD nepretrgoma zaposleni preko 40 let Letos prejmejo pri-znalne listine a denarne nagrade naslednji jubilanti: KM Jakob, Ravnik Štefan Justin Franc, Korošec Janez. Verdnik TomaŽ, Kristaen Franc, MirUč Janez, Janez Spora, Kos Jakob, Ambrožič Vinko, Brbežnik Jernej, Kunstelj Jože, Sranc Ml-ha, Lukan Anten in Tarman Jr~
i Sploh se je izkazalo pri recitacijah, kako živa in aktualna je še vedno Cankarjeva beseda, da ni v njegovem besedilu le lepa godba besed, temveč kritika slovenskih razmer, ki se v bistvu tudi po dveh desetletjih niso spremenile.
Za osvetlitev Cankarjevega dela in Ijenjskega boja je bilo potrebno preda vanje za delavsko občinstvo Predaval je Fran Petre, ki je skušal v kratkem OTOtu približati Cankarja tudi preprostim poslušalcem, čeprav se ni mosel oovfpm otresti esejističnega sloga. Opozoril je, kakšnega pomena je bilo Cankarjevo delo in je še vedno za slovenski na*"">d in na?o književnost, in v nekaj posreč°n'h črtah je nazorno označil značilnosti Cankarjevega ustvarjanja. — Takšna oreHavr>-iia niso potrebna le na delavskih večerih: potrebna bi bila tudi na prireditven za meščanstvo, ki o Cankarju mnogo frazari a ga ne pozna, kakršen je v le-o.ici bil
S tretjim dejanjem Cankarjevih »HI ip-cev« je prireditev dosegla posebno, umetniško vrednost J. Tsopova inscennciia ie bila kliub skromnim sredstvom dovolj učinkovita in tudi B. Lebanova režija l --lotnega sporeda) je mnogo prioomosla da je bila igra naravna in dranmt^Vo prepričljiva. Besedilo »Hlapcev« ie bilo tako živo. kakor da ea je Cankar naoisal r.rav za dandanašnji čas. Ali bi ne b^o prav da bi se Cankarieva beseda oglasila tud na našem gledališču? smo se vprašali, ko ?mn odhajali pod močnim vplivom nienega p i-ra v pusto noč in sivo vsakdanjost §ent-florijanske doline.
egntca
KOLEDAR Danes: Petek, 16. decembra katoličani: Albina, Adela
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Trojica v snegu
Kino Sloga: Charlie Chan na dirkah
Kino Union: Glavna priča
Kino Moste: Rose Marie
Diplomirani tehniki izredni občni zbor ob 20. v mali dvorani restavracije Zvezden
Interna produkcija državnega, konserv a-torija ob 17. v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice
Umetniška razstava Kos-Maleš-Gorše v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmavcr, Sv. Petra cesta 78.
SPORT
SLUŽBENE   OBJAVE GORENJSKE ZEHSKOSPORTNE   PODZVEZE NA JESENICAH
črtanje Iz članstva GZSP. Iz članstva se črta Sckolsko društvo Ljubno pri Pod-nartu, ker je prostovoljno Izstopilo.
Razstava podzveae: Razstava daril od klubov in tekmovalcev GZSP, ki se je nameravala prirediti v tekočem mesecu, se zaradi prevelike zaposlitve s pripravami aa nas zlet odloži na konec letesnje sezone O tem se obveščajo vsi klubi, ki so prijavili svoje sodelovanje na tej razstavi. Klube, ki se sedaj niso odzvali, pa pozivamo, da preko sezone zberejo gradivo, ki smo ga zahtevali v posebni okrožnici in naj ga do konca februarja dostavijo pod-zvezi.
Smučarski učitelji: Na sestanku učiteljev s teritorija podzveze. Sestanek se vrda se osnuje posebna sekcija smuskih učiteljev pod okriljem podzveze. Pripravljalni odbor vodi tov. Praček. Za nedeljo, dne 18. t. m je sklican sestanek vseh učiteljev iz teritorija podzveze. Sestanek se vrat od 10. dop. v lokalu podzveze v hotelu »Pošta« na Jesenicah. Na dnevnem redu je formalno osnovanje sekcije in razprava o tekočih zadevah- Uprava GZSP.
Iz škoSje Loke
— ženski odsek škofjeloškega Sokola je postala v našem društvenem življenju edi-nica, ki se prav krepko uveljavlja. Sestre so v svojem krogu prav pridno poprijele za delo. Vodstvo ženskega odseka je prevzela sestra Andreja Grumova. ki ji pomaga posebni, nalašč za ta odsek izvoljeni odbor. Ženski odsek organizira govore pred vrsto, vodi nadzor narasčajnic, se posveča nabiralni akciji za manj premožne sestre, Ima v načrtu specialna predavanja za ženski svet, uvaja pa tudi sestrske večere. Prvi tak sestrski večer, ki je zelo lepo uspel, je bil v petek. Sestre sc si porazdelile delo tako, da je prva skupina imela opravka v sokolski kuhinji z drobnim pecivom, dc-čim je druga pletla. Drugi sestrski večer je napovedan za drevi. Sestre se bodo seznanjale tudi a serviranjem za male zakuske in podobno. V načrtu je tedaj obilica vsega lepega, kar pa je še lepše, besede prehajajo v dejanja. Na prvem sestrskem večeru se je zlasti izkazala plemenita sokolska pripravljenost a. Alojzije šin-kove, soproge H. podstareftine Sokola br. Steva Sinka. Lepemu stremljenju naših sokolskih sester želimo čim več uspehov!
— Hitro Izsleden tat. V oni noči, ko je padel v roke varnostnih organov tat. ki je strašil v mlekarni, so izsledili še drugega nepridiprava. Po Poljanski cesti je privozil v mesto 20-letni delavec Vinko M., doma iz Lipice. Fanta so ustavili in ga povprašali, kako je z njegovo kolesarsko knjižico. Vinko je prišel v zadrego in je moral v loški občinski zapor, a kolo mu je bilo zaplenjeno, Naslednjega dne so dognali, da je kolo last posestnika Franceta Tavčarja is Poljan. Tavčar je bil stopil omenjenega večera v Srednji vasi v Cadežovo gostilno in prislonil kolo na steno. To priliko je Vinko izkoristil in kolo ukradel. Vinka so pridržali zaenkrat še v zaporu, da poizvedo, kako je še sicer z njim.
—~ Prvi sneg. Medtem, ko se je mladina v** razigrana poveselila pr'hoda bradatega dobrotnika Miklavža, nam je nasulo svoj dar tudi nebo. Dobili smo vprav na 6. december prvi sneg. Ker je nritisni 1 mraz, je bila hoja zaradi poledenelih tal nevarna. Po Polno grajskih dolomitih, zlasti okrog Črnega vrha In Pasje ravni je zapadlo snega do gležniev, na zametih pa ga je bflo treba gaziti tudi že do kolen. Novega snega zadnje dni nismo dobili, pa ie zato prvi pozdrav zime malone že izginil.
»SLU V MAKODs9lUk,li
^82
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Kriminalni film napetih senzacij f T A V XI A DD A Svetislav Petrovič In Svbilla Schmltz   M      A T Pl /m    • Al V A
KEVO UNION — Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19. In 21. uri
DNEVNE VESTI
— v:.u.rovan ja učiteljskih društev JUTJ. Sresko učiteljsko društvo JVC Šoštanj bo zborovalo v soboto 17. t. m. ob 10. v ljudski šoli v skalah pri  Velenju s sledečim dnevnim redom: L Situacijsko poročilo in obravnavanje došlih dopisov.    2. Sestava tedenskih delovnih načrtov in izbira obra-zovalnega gradiva za nje. referira g. Rad-šel iz Skal. 3. Mladinska matica drugod in pri nas. 4. Naš gmotni položaj. — Poročilo na osnovi anketnih pol. 5. Slučajnosti. — SreSbp učiteljsko  društvo JT7TJ Ptuj bo zborovalo v soboto dne 17. t. m. ob pol devetih v Prosvetni dvorani Mladike v Ptuju. Dnevni red: 1. Nastop šent-janškega mladinskega zbora. 2. Dopisi in situacija. 3. Predavanje g. Gustava Siliha iz Maribora.    4.   Slučajnosti, Pedagoška skrinjica. G. učitelji, udeležite se zborovanja  polnoštevilno  pri   čemer se poslužite pedagoške skrinjice,  tokrat bo visela na hodnikovi strani vhodnih vrat. — Sresko učiteljsko društvo   JUTJ    Radovljica bo zborovalo v soboto 17. t. m. ob 10. v ljudski Soli na Jesenicah. Dnevni red: 1. Počastitev spomina kralja Zedinitelja ob 50. rojstnem dnevu. 2. Predavanje: Ob 201et-nici Jugoslavije.  3. Poklonitev pred spomenikom kralja Zedinitelja. 4. Razvoj šolstva v radovljiškem  s rezu v zadnjih 20 letih (predava g. Franc Pavlin) 5. Dopisi. 6. Blagainiško poročilo. 7. O uspehu akcije za pomoč otrokom v obmejnih krajih fga. Ivica Rupnikova). 8.   Predlogi. Pričakuje se   pomoštevilna   udeležba. Odsotnost je treba posebej opravičiti.
— Gradnja jadranske turistične ceste. Jadranska turistična cesta, ki vodi od Sušaka do Ulcinja, je v nekaterih odsekih že dograjena. V tistem delu obale, ki spada pod savsko banovino, je bila najprej dograjena cesta Crikvenica—Selce, potem pa cesta Novi. Zdaj grade cesto med Crikve-nico in Kraljevico in dograjena bo do prihodnjega leta. Kmalu začno graditi novo cesto od Su.šaka proti Bakru, od Bakra do Kraljevice jo pa šele trasirajo. Trasiranje medi Novim, Senjem in Karlobagom je končano in zdaj čakajo samo še na kredite, da začno graditi novo cesto. Jadranska turistična cesta je široka 8 m in večinoma ravna.
Sokolska mladina v Ljubljani vabi na
AKADEMIJO S PLESOM
V SOBOTO, DNE 17. DECEMBRA 1938 ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma v Šiški
Jazz Buffet Ples
— Naše klirinške dolgove Češkoslovaški prevzame večinoma Nemčija. Poročali smo že, da je Narodna banka pozvala dolžnike odnosno upnike tvrdk iz sudet-skih krajev, ki so pripadli Nemčiji, naj najkasneje do 20. t. m, prijavijo svoje terjatve odnosno dolgove Narodni banki. Dela se na to, da bi se vse terjatve iz sudet-skih krajev, blokirane v jugoslovensko-češkoslovaškem kliringu, prenesle v kli-ring z Nemčijo, kar naj bi se zgodilo tudi z našimi morebitnimi terjatvami v sudet-skih krajih. Gospodarstvo sudetskih krajev ima v Jugoslaviji okrog 80,000.000 Kč klirinških terjatev. Tako bi se naši klirinški dolgovi Češkoslovaški znižali na okroglih 65,000.000 Kč.
i
I KINO SLOGA, tel. 37-80 |
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
Charlie Chan na dirkali
Dodatek: R. VVagner: Tannhauser«, uvertura.
— Podaljšanje   trgovinske   pogodbe s
Češkoslovaško. Naša trgovinska pogodba s Češkoslovaško poteče 31. decembra. Prvotno je bilo sklenjeno, da se prično Še ta mesec pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Pogajanja so bila pa odgođena, ker se pogaja zdaj Češkoslovaška z Nemčijo glede nove trgovinske pogodbe. Zdaj veljavna trgovinska pogodba med našo državo in Češkoslovaško je bila podaljšana do 31. januarja 1939. v januarju se pa sestaneta delegaciji obeh držav k pogajanjem za novo trgovinsko pogodbo.
— Zadnji transport sezonskih delavcev iz Nemčije. Pred dvema tednoma je prispel prvi transport sezonskih delavcev iz Nemčije, potem so pa prihajali vlaki vsak drugi dan. Največ sezonskih delavcev je bilo iz Prekmurja, Medjimurja, Vojvodine in Slavonije. Skozi Varaždin je šlo doslej 6 velikih transportov, v katerih je bilo 6500 delavcev. V sredo ponoči je prispel zadnji transport, v katerem je bilo okrog 2500 delavcev in delavk večinoma iz srezov Lendava, Murska Sobota, Prelog in Čakovec.
— Izlet hrvatskih planincev v Slovenijo. Hrvatsko planinsko društvo priredi za božične praznike za svoje Člane skupni izlet
v Slovenijo. Udeleženci izleta se odpeljejo do Jesenic, potem krenejo na smuko v planine, Če bo kaj snega
— Zahteva po skupnem davku na krzno. Sarajevski trgovci s krznom so se obrnili na finančno ministrstvo s prošnjo, naj bi se v bodoče ne pobiral skupni davek na poslovni promet od trgovcev, temveč od producentov krzna, kakor je to na področju finančnih direkcij v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu. Sarajevski trgovci nagla-šajo, da jim tako pobiranje davka onemogoča konkurenco s trgovci s krznom v drugih krajih.
_ Vreme.    Vremenska napoved pravi,
da bo večinoma oblačno in hladneje vreme, padavine niso izključene. Včeraj je deževaio v Zagrebu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 16, v Splitu in Kumboru 15, na Rabu 13, na Visu 11, v Ljuljani 7.4, v Zagrebu 6. v Mariboru 5.5, v Beogradu 5, v Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766, temperatura je znašala 2.6.
_ernome-Viski  trgovec pred zagrebškim
sodiščem. Včeraj se je moral zagovarjati pred zagrebškim sodiščem črnomeljskl trgovec Z drvmi Martin Jendrejić zaradi klevete in razžaljenja časti. Tožil ga je Zagrebčan peter Plavetič. Jendrejić je bil obsojen na 7 dni zapora in 100 din globe.
— Pijanec ustrelil godca. V sredo zvečer je bil sredi Subotice ustreljen tamburaški primas Štefan Kovač. Ustrelil ga je magistratni uradnik Stjepan Djundjeraki, ki je bil tako pijan, da ni vedel, kaj počenja. Na policiji je izjava, da se sploh ne spominja, da je streljal na Kovača, s katerim sta bUa dobra prijatelja. Djun-djerski je star pijanec in živci so mu močno opešali.
— Prvo leto železnice Koprivnica—Varaždin. Danes je minilo prvo leto, odkar vozi vlak po novi Železniški progi Koprivnica—Varaždin. Dolgo je bik) potrebno dokazovati, da je ta želznica nujno potrebna. Bilanca prvega leta kaže, da je promet na novi železnici daleč prekoračil vsa pričakovanja. V prvem letu se Je vozilo vsak mesec po novi železnici okrog 22.000 potnikov in 4000 vagonov, kar pomeni nad 250.000 ljudi in okrog 60.000 vagonov vse leto.
— Zastrupila se je. V sredo zvečer so prepeljali v bolnico v Bjelovaru pocestnico iz bližnje Kapele Baro Begovič. Zastrupila se je z octovo kislino in včeraj dopoldne je umrla. Ker ni zapustila nobenega pisma, ni znano, kaj jo je pognalo v smrt.
— Z nožem v roki je ležal mrtev v mlaki. V Petrov gradu so našli včeraj zjutraj blizu tvornice olja v mlaki mrtvega delavca Boleli zarja Kurundžija. V roki je držal velik nož. glava pa mu je tičala v blatu. Oblasti so prvi hip mislile, da gre za nesrečo. Toda čudno se jim je zdelo, da je držal mrtvec v roki nož. Pokojnikovi sosedje so povedali, da je Boldizar zadnje čase pijančeval in se prepiral z ženo ki jo je tudi pretepal. Prepiral se je tudi s svojim sinom, ki mu je grozil, da ga bo ubil. Zato je padel sum na sina. tembolj, ker sta z očetom v sredo zvečer skupaj popivaj, a.
— V 50 letih 37 krat menjal ženo. V
hrvatski vasi Dolnji Rahič blizu Brčkesra živi kmet Marko Božič, star 50 let. Božič se je včeraj oženil In sicer že 37-tiČ. Vzel je vdovo iz sosedne vasi Ljubo Maričevo. Najprej je živel z eno ženo dve leti. Od vseh  njegovih otrok  živi samo ena hči.
Iz Ljubliatie
—Ij Snežiti je začelo. Danes dopoldne je začel naletavati nad ljubljansko kotlino tako droben sneg, da se je komaj videl. Izredno drobne snežinke so bile najpiej redke, proti poldnevu je pa začelo snežiti gosteje, a snežinke so ostale drobne. Pravijo, da se nam bliža val mraza in če bi zapadel še sneg bi imeli smučarji najlepše božične praznike. Upajmo, da se jih bo nebo usmililo in nasulo snega vsaj za prvo silo.
—Ij Na ribjem trgu je bilo davi precej cenenih morskih rib, sardellc, ki so jih prodajali že od 10 din navzgor. Dražjih morskih rib je bilo le po nekaj kg. Trilje so bile po 36 din navzgor, tun in osliči po 28 din kg, morski raki in hobotnice pa po 26 din. Rečnih rib je bilo nekoliko manj, ker jih zdaj ljudje ne kupujejo posebno. Ščuke so bile po 16 din navzgor kakor navadno, postrvi pa po 40 din. Bilo je tudi nekaj savskega lipana. ki je po 30 din kg. Danes je bilo po daljšem času naprodaj mnogo žabjih krakov, ki so prišli skoraj povsem iz mode z naših jedilnih listov.
u— Opozarjamo na I. javno produkcijo gojencev d1"*, konservatorija, ki bo v ponedeljek 19. t. m. ob 18. in en četrt v veliki filharmonični dvorani. Produkcija bo v proslavo 201etnice kraljevine Jugoslavije. Natančni spored produkcije javimo pravočasno.
—Ij Se enkrat tramvajska proga na Dolenjski cesti. Z ozirom na notico v »SI. Narodu« z dne 10. t. m. »Tramvajska proga na dol. železnici«, Vas prosim, da objavite sledeči odgovor: ^Prebivalci Prul, Opekarske ceste in Ceste za Gradom smo razočarani nad notico, ki jo je priobčil >S1. Narod« z dne 10 t. m., ->da stane do nadaljnjega vožnja na dol. cestni železnici i. B. od glavne pošta do Rakovnika din 1.50, a od Rakovnika do Glavnega kolodvora din 2.—. Proga od Rakovnika do gi poŠte meri ca 2600 m, d očim meri proga od kolodvora do Rakovnika ca 3600 m. Iz primerjave teh razdalj in pripadajočih cen k razdalji magistrat—Privoz, oz. Janeži-čeva cesta z vozno tarifo din 1.50 je raz-vidno, kako krivično je postavljrna tarifa, za katero je vzeta kot osnova delna proga. Prebivalci gornjega okraja naj tedaj plačajo ravno toliko, kakor oni z Rakovnika. Iz tega sledi, da si bodo Prulčani in ostali prebivalci tega okraja premislili uporabljati elektr. c. železnico, dokler bo veljala gorenja tarifa. Zato ponovno apeliramo na vodstvo cestne železnice, da napravi temu čim preje konec in uvede staro tarifo d'n 1.— od magistrata do Privczae. Prizadeti.
—Ij Na Karlovški cesti nasproti Duffet-ove vile je mestna občina že itak ozko cesto zožila še bolj. Kameniti opornik so posta vili tik do tramvajskih tračnic, torej še doafi bolj v cesto kot preje, čeprav so odkopavali na debelo grajski hrib. Neka-teriopazovalci menijo, da bodo sedaj uporabljali pri izstopu in vstopu na tramvaj radi visokega pločnika pod hribom poseben premakljiv mostič, tako kakor je to običajno pri vkrcavanju na ladje.
—Ij Odbor društva medicincev. Na 35. občnem zboru »Društva medicincev« je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Korsika Lojze, podpredsednik: Stare Zlatan, tajnik I.: Bagar Mirko, tajnik II.: Bregant Jugoslavija, blagajnik I.: WaŠte Zlata, blagajnik II.: Bidovec Franc, knjižničar I.: Praper Cvetko, knjižničar II.: Hladnik Polde, gospodar: Greif Ivan, revizorja: ŽiŽa Peter in Bregant Grozd ana, razsodišče: Vrtačnik Savo. Tavčar Danilo, Vovk Stanko.
—lj Sokolska mladina priredi jutri v Sokolskem domu v Šiški Akademijo s plesom. Prifietek ob 20. uri.
o_    Na današnji interni produkciji drž.
konservatorija v proslavo 60. rojstnega dne slovenskega skladatelja Antona La-
jOVica izvajajo gojenci slavljenčeve skladbe: Lipužček Janez sapo je >Zacvela je roža« in >Mesec v Izbi«, Polajnar Ljudmila »Begunko pri zibane in »Kaj bi lt gledale, Rakovec Ladislav »Cveti, cveti rožica« in »Pesem starca« Hevbal Valerija in RoČnik Dana dvospev »Kje se skriva* vesne mili dan« m » Prstan maj, ljubazni znak«, Hevbalova sama pa »Bujni vetri
v polju«. Prt klavirji ac Saifert Hsrta, Adamič jBojao In
Samo. Produkcija bo danes cfb 17. v Hu-badovi pevski dvorani pastopja Glasbena
Matice v Vegovi ulici.
—Ij Predavanje 8PĐ bo v torek 20. t. m. ob 20. v »beli dvorani« hotela Union na Miklošičevi cesti. Predaval bo r. **. Joža Herfort o divjadi v gorah. Predavanje bodo spremljale skiopticne slike. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1.
—Ij Združenje brivcev obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivnice ln frizerski saloni v nedeljo dne 18. t. m. v Ljubljani dopoldne odprte. Komisar.
u— Rezervni oficirji, ki tele obiskovati tečaj za polaganje izpita za vil ji čin (kap. U. ki. ali major), naj se javijo danes 16-
t. m. od pol Ift. do pol 20. v pisarni pod. odbora. Kongresni trg i. zaradi važnega
obvestila. — Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana.
u— C draženje jugoslovanskih inienjer-jev tn arhitektov — sekcija LJubljana priredi v soboto 17. t m. ob 15. ogled del in naprav pri betoniranju konstrukcij »Doma službe Bata«. Vabljeni Člani in vpeljani gostje.
u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 17. t. m. ob 20. uri zvečer v gostilni prt »Mraku« Cesta 29. oktobra. Člani vabljeni.
—Ij Ob priliki slave daruje profesor dr. Jovan F iži za revno vdovo s šestimi otroki Marolf 100 din.
i
SAMO šE DANES! Čudovite prigode lažnega milijonarja v krasni zlmskosportni komediji KLNO MATICA 21-24 ob 16*, 1». in 2L uri
Trojica v snegu
Tednik — Kulturni film!
Ljudje na zatožni klopi
Nenavaden karambol med avtemobilistom in kolesar* Jem — Žalostno Življenje 13 letne pepelke
Ljubljana, 16. decembra šofer iz Beograda Radosav Pavkovič se je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča g. J. Koka-Ijem proti obtožbi po § 205 k. z. Državni tožilec ga je obdolžil, da je dne 7. avgusta neprevidno vozil z avtomobilom in zadel v kolesarja Andreja Brinška. Nesreča se Je pripetila na državni cesti med Brezjem in Radovljico. Andrej BrinSek se je pri karambolu zadel z glavo v vrata avtomobila. Počila mu je lobanja, zađobil je tudi hude notranje poškodbe, zdravnik mu ni mogel rešiti življenja.
Obtoženi šofer se je zagovarjal, da Je amrtno nesrečo zakrivil samo BrinSek, ki je vozil s kolesom najprvo pravilno po desni. Brž ko je Šofer opazil kolesarja, ga je opozoril nase s hupanjem. Šofer je vozil z zmerno brzino okrog 30 km na uro. Preden sta prišla kolesar in avtomobillst vštric, pa je kolesar nenadoma zavil na levo naravnost pred avtomobil, šofer je pritisnil na vse zavore in okrenil avto. da bi se kolesarju izognil, a nesreče ni bilo mogoče preprečiti. BrinSek se je zaletel v vrata avtomobila ln odletel s kolesa na trdo cesto.
Sodnik je zaslišal več prič. ki obtožen-čevega zagovora niso mogle ovreči. Šofer Pavkovič je bil zaradi pomanjkanja dokazov po 5 280 k. p. oproSčen.
OBTOŽEN, DA JE MUČIL. HČERKO
Včeraj se je nadaljevala pred meseci preložena razprava proti posestniku Antonu Bistonu z Vač Obtožen je bil. da je mučil svojo 13-letno hčerko Marijo. Državni tožilec ga je obdolžil kaznivega dejanja po § 294 k. z., po katerem se kaznuje tisti, ki mu je poverjeno skrbstvo za otrokovo osebnost, pa ga zanemari ali s prekoračitvijo s\oje pravice kaznovanja grdo ravna z otrokom, ki je pod njegovo oblastjo ali nadzorom. Pregrešil naj bi se bil obtoženec pa tudi po § 185 k. z., po katerem se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 din, kdor prisili koga, ki je v njegovi službi ali skrbstvu, na pretirano telesno ali duševno delo, pa nastopijo zaradi tega škodljive posledice za telesno ali duševno zdravje.
Obtožba je trdila, da je Biston zelo grdo ravnil s hčerko Marijo. Deklica je morala ponoči hoditi po vodo z vedrom v bližnji vodnjak, in to tudi v trdi zimi, ponoči je moral ta nesrečni otrok hoditi na njivo pri pokopališču, in ko so domači že vsi spali, je morala Marija pomivati tla in opravljati težka hišna dela. j
Obtoženi Anton Biston se je 1. 1930 vrnil I
iz Amerike kot vdovec. Iz Amerike je pripeljal tudi svojo hčerko. Kmalu se je oženil, pisana mati pa Marije ni mogia trpeti. Sosedje so trdili, da je Biston mučil Marijo, ki je zaradi preobremenitve in trpinčenja močno zaostala v razvoju, da bi se bolj prikupil ženi.
Sodnik je zaslišal še nekaj prič, nekatere so obtoženca obremenile, druge so ga razbremenile, tako da je sodnik obtoženca v dvomu glede krivde oprostil.
NE KUPUJ OD VOJAKOV
Posestnik France O. iz LuČne je bil obtožen., da je kupil od nekega vojaka v skorji Loki 30 kg razstreliva ln da je vojaka tudi nagovoru k tatvini. Obtoženec je priznal, da je kupil kamnit, katerega mu je vojak ponudil, odločno pa je zanikal, da bi vojaka nagovoril k tatvini. Sodnik se je prepričal, da obtoženec ni mogel voiaka tudi nagovoriti, naj ukrade vojaško razstrelivo, zato je bil France O. obsojen samo zaradi nakupa eraričnega bln^ra na 480 din denarne globe pogojno za 2 leti. Opozoriti je treba, da je nakup vojaškega blaga strogo kaznivo dejanje. Pd 5 122 k. z. bo kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 din. kdor kup: ah sprejme v dar. v 2astavo ali zameno od vojaka vojaške stvari brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva.
KAMENJE JE PREDALEČ- I KOALO
Dne 11. junija so delavci pod vodstvom delovodje Ivana Nemaniča razstreljevali skale v škofjeloškem kamnolomu. Po eksploziji druge mine je kamenje frčalo okrog 80 m daleč in padalo na streho Škofjeloške vojašnice in na dvorišče. Na strehi je kamenje razbilo nekaj opek. na dvorišču pa je lahko ranilo narednika Franca FrančJča v levo roko. Državni tožilec ja smatral delovodjo Nemaniča za odgovornega in ga Je obtožil po § 192 k. z. Po tem paragrafu se kaznuje s strogim zaporom, kdor povzroči z razpočno snovjo Iz malomarnosti nevarnost za življenje ene ali več oseb.
Delovodja Nemanič je izpovedal, da je velel svojemu delavcu, naj opozori vojake na eksplozijo. Po prvi eksploziji je kamenje letelo kakih 15 m daleč. Učinek prve mine ni bil zadosten, velika stena je ostala v previsu nad delavci, morali so jo pod-minirati še drugič. Po drugi eksploziji ie kamenje frčalo bolj daleč, čeprav količina razstreliva ni bila večja kot pri prvem miniranju. Sodnik bo zaslišal ie delavce o tem. kakšne varnostne odredbe Je dal obtoženi delovodja, zato je bila razprava preložena.
Nova »Jolanta« in stari »Giatisii Schlcchi«
Lep, užitka bogat operni večer po zaslugi vseh
sodelujočih
Ljubljana, 16. decembra Peter Čajkovski j si je s svojim *Evge-nijem Onjeginom* in »Pikovo damo« že dolgo pridobil tudi pri nas domovinsko pravico v srcu operne publike. Z »Jolanto«. ki smo jo prvič slišali v sredo, si jo* to pravico do prav posebne priljubljenosti še utrdil, že nekaj časa ni žela nobena operna novost tako soglasno in tako iskreno prizna nega uspeha in muzikalnega zadovoljstva kakor ta ruska enodejanka, ki traja nad poldrugo uro.
Izkazala se je zopet resnica, ki jo je napisal prav Peter Iljič Cajkovskij: »Samo tista glasba nas more ganiti, zgrabiti in prizadeti, ki ie privrela iz globine duše, cclprte razodetju in navdihu«.
Ko je kemponiral svojo divno »Jolanto«, so ga resnčno ?obiemali tisti nerazumljivi, iz neuemanih globin prihajajoči plameni vzhlcen^a«, in ni se varal v svoji nadi, »da bo vse seglo ljudem v srce in tam ostavilo vt:sk«.
Srce in duša nahajata vedno odmeva v slovenskih srcih in dušah, zato je tudi >Jolanta« s svojo izrazito liriko, bogastvom občutenih melodij, s celo vrsto lepih pevskih partij, zvonko melodičnimi ansambli ter s krasnim orkestralnim par tom segla našim ljudem globoko v srce in tam ostavila močan v tisk. Iznova se je potrdilo, da je bil Cajkovskij velik slovanski glasbenik, čist romantik najglobljega čustvovanja, razkošno bogat melodik, močan umetnik harmonizacije in orkestracije, ki je v svojih zasnovah in glasbeni tvarini pristen Rus, v obliki pa rafiniran evropski zapadnjak.
Dirigent Anton Neffat in režiser Drago Zupan sta se posvetila delu z vidno vnemo, vestnostjo in ljubeznijo ter ustvarila predstavo, ki je zasluženo žela iskreno toplo priznanje. Orkestralno, pevski in igralski, kakor tudi v dekoraciji In večinoma celo v garderobah sta postavila »Jolanto« na oder tako, da smo bili ž njo izjemno za-
dovoljni in se nadejamo lahko, da bo na* sla dolgo navdušenih poslušalcev.
Tudi zasedba partij je bila srečna in uspešna. Naslovno partijo lepe, a slepe Jo-
lante je pevski, igralski ter z vsem nastopanjem izvajala Vidalljeva tako odlično, da nam je mlada pevka potrdila sodbo o svojih velikih glasovnih in pevskih sposobnostih, lepo se razvijajočem talentu za igro ter rastoči poglobljenosti v čustvene, nežne in trpeče žene. Znala je dati Jolanti mnogo poezije, pristne, nedelane ginljivosti in Čiste romantične deviškosti. Slepoto je iz-lažala v kretnjah in mimiki povsem naravno. Veliko in naporno partijo je pevski obvladala vseskozi učinkovito ter našla za svoj krasni duet s Franclom odkritosrčno priznanje občinstva.
Zmagovito je izvajal Betetto kralja Re-nćja, v maski imeniten, igri do detajlov izdelan, a za arijo, prednašano s silnim čustvom, je sprožil navdušen aplavz.
Viteza Vaudemonta, ki se mahoma zaljubi v angelsko Jolanto in jo zasnubi, dasi je slepa, je imel Iv. France!; bil je v petju in igri prav dober, iskren in topel ter ima velik delež pri uspehu opere.
Zaročenca Jolante, burgundskega vojvodo Roberta, ki se pride poročit, dasi ljubi drugo, bi najrajši črtali, ker je odveč, nezanimiv in včasih kar smešen. V. Janko pa ga je ustvaril po možnosti verjetnega, simpatičnega in je s svojo izpovedjo, prednašano z lepo strastjo, takisto žel poseben aplavz.
Kar štirje posebni aplavzi med predstavo štirim pevcem je pač izjemen pojav ter dokaz, da je opera udarila i s svojo lepoto i po zaslugi izvajalcev.
F. Lupša kot grajski vratar je pevski in igralski polno zadovoljeval, M. Dolničar kot zdravnik je pevski ustrezal, a v. ig-i se pač še razgiba, J. Rus je bil bister in moški ščitonosec. N. španova prisrčna, v tonih topla in igri spretna dojilja. V. Hevbalova in š. Poličeva pa ljubeznivi prijateljici Jolante. (Laurina kričeče vsiljiva toaleta bi se morda lahko nadomestila z drugo diskretnejše barve. Ženski zbor je bil točen in živahen, a obleke postrežnic bi bilo treba popolniti.)
Kot duhovit dodatek, ki je bil po močnem vtisku Jolante« za marsikoga odveč, smo gledali nanovo uprizorjeno Puccinije-vo operco vGiRnni Sehicehi* v ugodni in živahni režiji Drae. Zupana in pod ognjevito taktirko A. Neffnta. V glavni partiji ie bil V. Janko izvrsten, prožen, konvčen ter je žel za svoio svežo kreaciio prisrčno priznanje. Imeniten tip starca Simona je ustvaril režiser Zupan, Lauretta Ribičeve je s svo-»o iskreno prošnjo Žela zaslužen aplavz, Rinucco Banovca je bil odličen, a tudi vsi mnogoštevilni ostali so pevski in 'gralski storili vse, da ie geniialna glasbena šnla. polna muzikalnih pikanterij, docela uspela. Ali pa n' mogoče dobiti stilske obutve še za ženske?
Bil ie lep, užitka bogat večer in opera skoraj polna. Fr. G.
S fi(?m&&eqa ptatna
Kino Matica: Trojica v snegu. Zanimiv je Paramountov zvočni tednik, ker kaže življenje vojakov v Maginotovi liniji. To je glede na tajnosti takih objektov precej obširna filmska reportaža, ki gledalcu vzbudi tudi vizijo bodoče vojne. Se bolj zanimiv je kulturni film o mrazu ln dosegljivih najnižjih temperaturah ter o vtekočinjenju zraka in nekaterih elementov. Take in podobne filme naj bi imeli nasH kinematografi stalno na sporedu. Hollywoodskj film »Trojica v snegu« je pa po vsebini kičasta zgodba o multimilijo-narju, ki je dobil nagrado za reklamno idejo. Odpravi se v odličen alpski hotel kot gost tvrdke, ki mu Je prisodila nagrado, naleti na gosta, ki Je dobil od ista tvrdke prvo nagrado, doživi marsikaj no-ugodnega, ker smatrajo po pomoti v hotelu prvonagrajenca za mulUmilijonarja, dokler ga ne rešita gospodinja in hčerka. Hčerka se zaljubi v lažnega multimilijo-narja. Režija Je odlična, slike prekrasne, nekaj duhovitih domlalekov in komičnih situacij Je tudi v filmu, a za na* okus Ja storija le preveč trapasta.
Sobota, 17. XII.
12: Plošče v venček povežemo, vam z glasbo veselo postrežemo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče v venček povežemo pa z glasbo veselo postrežemo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagsrloff: Kako J« Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) Dogodivščine Mikl-miške (članice Nar. gled.). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust, igra Radijakl orkester. — 18.40: Zagorski rudnik (g. Arnoit Adamič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacion. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. FinŽgar). — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar. — 20.30: Vesel večer e Josipom Jurčičem. Besedilo pripravil Niko Kuret. Izvajajo Člani rad. Igr. druž. Sodelujejo Fantje na vazi. (Vodi inž. Ivan
pengov). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec, igra Radijski orkester. — Konec ob 23. uri.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek pose Dej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede maiib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov aa male oglase n« priznamo.
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Dm
ZA VSAKO PRILIKO aajboijteinnajcenejte
»Hubertusec, površnike, parilo ln vsa oblačila nudi
P K ■ 8 K M B
Ljubljana. Sv. Petra cesta 14
PRIPOROČA
delikatesna trgovina L lisi Llngarjeva uL, t« akoflja. Kresija. 2879
KLIS E JE
JUGOGRAtIKA
PRODAM
i   Beseda 50 par. davek posebej.
I     Najmanjši znesek 8 Din
MEDAKNA
Ljubljana. Židovska ul. S. nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 2670
POMARANČE, MANDARINE, rozine — naprodaj, cene nizke. Zaloga — Ljubljana, TvrSeva cesta 48. 2875
DOPISI
50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
P8tHOORAFOLOti RARMAfl
sprejem« obiske vsak dan od 0. do 12 ln od 15 do 19 popoldne v hotelu 6001» Sv« Petra c v LJubljanL 2788
6MTJCKS
velika zaloga iz I.a gorskega Jesena, norveški model, temno lakirane in impregnirane kupite ugodno pri Temel. Dravograd. — Trgovcem nizke engro cene. 2882
LES, TRD EN MEHAK, SUH, vseh vrst, ladijska tla, parketa, furnir Itd. dobite pri Lavrencič fe Co., parna žaga, LJubljana, VosnJakova ul. 16. Tel. 23-74.
2887
narodna
Tiskarna
I-
ozvrSojb vsb vrste nsEoru
PBBPBOSTR IM NAJPINRJŠ*
MMMMMMMMMMMIM.......................||||.....I.......N
LJUBLJANA
Stran 4
»8LOVBN8K1 HiKOIk, pat*, 10.
1938.
3P
Stev. 282
Duševni razvoj zdravega in bolnega otroka
Zanimivo predavanje sekundarija dr. Nika V<
Ljubljana, 16. decembra o tem zanimivem vprašanju je snoči v okviru materinskega tečaja, ki ga prireja Splošno žensko društvo, predaval na ženski realni gimnaziji sekundarij umobolnice na Slu   ncu dr. Niko    Vončina. Kot običajno v preteklih letih, se tudi letos tega tečaja udeležuje lepo število mater, ki dandanes ne glede na sloj, kateremu pripadajo, bolj kakor kdaj prej kažejo zanimanje za vse. kar j? v kakršnikoli zvezi z  razvojem  otroka.  2al  pa   moramo ponovno      podčrtati   ne   preveč razveseljivo aejstvo, da se za ta predavanja vse premalo zanimajo moški. Njih večje zanimanje ne bi bilo le v veselje mater, temveč tudi v korist otrok, saj vemo. da marsikateri očetje premalo vedo. kaj se v otrokovem duševnem in telesnem razvoju dogaja  zato  pa  pogosto  vse  premalo razumejo svoje potomstvo in mu ne morejo ob pravem času pomagati, kakor bi bilo potrebno.
Predavatelj je v uvodu omenil, da so ljudje že davno pre 1 Kristusovim rojstvom znali cen'ti zdravje in so skrbeli za zdrav zarod. Metode, ki so se jih posluževali v ta namen, so bile za današnje pojme prav nečloveške. Grški zakonodajalec Likursr je n. pr. izdal zakon, ki je določal, da je treba vse slabotne otroke takoj po porodu Izpostaviti v divjem gorovju nemi'osti vseh prežečih nevarnosti. Z današnjo kulturo in civiIi7acijo se je seveda tudi v tem pogledu vse izboljšalo in izpopolnilo, tako da so nam na razpolago razni načini, kako pomagamo prvotno slabotnemu novorojenčku do koristnega člana človeške družbe. Enako kakor s telesno slabo razvito deco je tudi z duševno zaostalo. Tudi tej se omogoča z vestno vzgojo, ki terja mnogo truda in težav, dostojen položaj v družbi. Vedno temu ni bilo tako. Temni srednji vek je bil še poln strašnih krutosti, ki jih je zakrivilo nepoznanje in za današnje pojme bedasto pojmovanje raznih pojavov duševnih bolezni, v katerih so zvečine gledali nadnaravni pojav, ki so ga po svoje tolmačili, največkrat v škodo tistega reveža, ki je imel to smolo, da je bil duševno bolan ali zaostal.
Nato je predavatelj na kratko orisal otrokov telesni razvoj s posebnim ozirom na organe, s pomočjo katerih se odigrava človekovo duševno življenje. Vzporedno s temi organi, med katerimi so najvažnejši možgani in žleze z notranjo sekrecijo, se razvija tudi njih delovanje, v otroku se razvija življenje v telesni in duševni smeri. Prvi znaki življenja se kažejo že v materinem telesu. Sledi neizmerno veliko vtisov, ki iih mora sprejemati majhno bitje in jih uporabljati kot prve skušnje kmalu potem, ko začne svoje prvo »samostojno« življenje. Od prvega dne, ko se je pojavil, se začenjr njegova življenjslca šola, ki traja vse do smrti. Iz dojenčka rase v otroka in nato preko mladeniča v dobo zrelega človeka. V tem svojem razdobju zadene sicer na naraven pojav, toda na nadvse pomembno dobo pubertete, tisti del razvoja ko človek spolno dozoreva in dozori. Je to zadnja velika preskusuja narave nad človekom, preden popolnoma dozori. To dobo se da primerjati z boleznijo, v kateri je človek nadvse občutljiv za vse zunanje vtise in zadeva na vsako spremembo, ki se tiče njegove telesnosti ali dusevnosti. Zato je zelo važno, kakšna Je tedaj okolica, kakšni so vplivi ln kakšno je vzdušje, v katerem živi človek tedaj, ko se vrši v njem njegovo poslednje vrenje. Duševnost in telesnost sta v tej dobi dostopni vsem koristnim in škodljivim vtisom. Sledovi teh vtisov ostanejo, ko se na zunaj že vse umiri, preostalih brazgotin se človek sam ne zaveda več, na videz pozabljeni vtisi pa postanejo odločilni za njegovo nadaljnje življenje in večkrat pride do usodnih izbruhov, večkrat so prav te duševne »brazgotine« povod za hude duševne konflikte ali celo lažje in težje duševne bolezni.
V otrokovem razvoju je težko strogo ločeno govoriti o duševnem in telesnem razvoju, kajti duševnost in telesnost se tako prepletata in izpopolnjujeta, da sta v stalni neločljivi odvisnosti. Znanstveniki si niso edini v tem, kdaj lahko govorimo o začetku otrokovega duševnega ž: vi jen ja. Predavatelj je obširneje opozoril na nekatere znake, ko lahko z gotovostjo govorimo, da se je začelo pri otroku razvijati duševno življenje. Predavatelj je pokazal nadalje, v kateri dobi sledijo opazni znaki razvijanja organov, s pomočjo katerih otrok zaznava zunanje pojave in jih sprejema in nalaga v svoji duševnosti. Razmeroma hitro se otrok duševno razvija do 10. leta. Od tedaj dalje pa gre njegov duševni razvoj bolj počasi naprej.
Seveda pa je njegov razvoj odvisen tu-dj od lastnosti, ki jih je podedoval od svojih prednikov, od spola, kateremu pripada in pa od prirojenih lastnosti, ki jdh je treba razlikovati od podedovanih. Člo-
vekov duševni razvoj gre naprej tudi po prestani pubertetni dobi, vendar so tedaj največje in najbolj usodne nevarnosti ze
prestane.
V nadaljnjih  izvajanjih je predavatelj posvetil pozornost poglavju duševne zaostalosti otrok. Kakšni so vzroki, ki povzročajo zaostalost? Kakor pravi predavatelj,  gre pri tej bolezni za vzrok, ki prav za prav ni »vzrok«, temveč »povzročen vzrok« in to je dednost. Vemo, da so nekatere vrste slaboumnosti dedne, vzroka, ki je dedno slaboumnost povzročil, pa ne poznamo.    Na nekaterih primerih Jo predavatelj  pokazal,  kakšen pomen ima dednost in kako na mestu je, da znanstveniki posvečajo temu  problemu toliko pozornost.  Kot drugi vzrok slaboumnosti je predavatelj imenoval poškodbe možganov,  ki jih zadobi plod ze v maternici, ot  )'   »*i rr^-      o i k~min no njem. TW>-iškodbe  so  različne,  povzročene  z grobo 'mehanično)  silo, kot posledica zastrupljen ia  (kemične poškodbe) ali pa pridobljene pod vplivom bakterij in bacilov (in-fekciozne).    Poškodbe  z grobo silo laiki navadno precenjujejo. Težak porod s kleščami sicer povzroči poškodbe na glad, toda  slaboumnost se redko pojavlja kot posledica. Neosnovana pa je tudi zelo razširjena ljudska govorica brez znanstvene podlage, da se pojavi    slaboumnost pri otroku, če se mati med nosečnostjo hudo prestraSi. Nasprotno pa skoro vsa nalezljive bolezni lahko povzročijo trenutne aH trajne    spremembe v možganih in temu sledečo  slaboumnost. Taki primeri na so redki. *^
Važen faktor pri duSevnih obolenjih so žleze z notranjo sekrecijo. Skoro vsako obolenje teh žlez povzroči tudi duševno neuravnovešenost in zelo pogosto tudi duševne bolezni. Splošno znani kretini (duševno in telesno močno zaostali pohabljenci) so obolela samo zaradi tega, ker je bila njihova ščit na žleza bolna in nezadostno razvita.
Vloga alkohola pri duševnih obolenjih še ni povsem jasna. Bode pa v oči, da naletimo na alkoholizem pogosto pri' starših
ndajboumnih otrok. Ni povrnem dognano, koliko vpttva na otrokovo zdravje, če sta partnerja pri spočetju opita, verjetno pa to dejstvo ne vpttva,
predavatelj se je na kraju pobavil se s slaboumnostjo nemo. Ločimo v glavnem tri stopnje: Idioti jo, najnižjo stopnjo popolne bebavosti, Imbecilnost ali slaboumnost v osjem smislu in debUnoot ali duševno slabotnoot. Mod posameznimi vrstami so prehodi, pri katerih se ena vrsta preliva v drugo.    Nekateri znanstveniki pravijo,  da odgovarja idiotova izobrazba otroku 2 let, izobrazba odrasloga slabo-umneža je enaka 2 do 7 let staremu otroku, za duševno slabotnega pa velja, da ve in zna   toliko kot 11 let star otrok. Najtežje stopnje idlotlje so tiste,  ko se plod rodi tako rekoč brez možganov. Tako bitje na srečo živi le malo časa. Pri življenju ostali idiot pa ima od zunanjih vtisov le toliko, kolikor bi jih imel normalen človek, če bi mu predložili knjigo n. pr. v kitajskem jeziku. Slaboumnež v ožjem  pomenu ima od zunanjega sveta toliko, kakor bi imeli ml od krasnega romana v evropskem, toda nam neznanem jeziku. Citati bi ga znali, razumeli bi ga ne. Duševno slaboten človek pa ima že nekaj več od sveta. Koliko vrednost imajo slaboumni za družbo, razvidimo, če rečemo na kratko: za svoja dejanja niso odgovorni, niso     sposobni biti polnovredni člani človeške družbe, postanejo pa lahko celo nevarni — že nešteto zločinov so povzročili v svoji nerazsodnosti. Zato moramo, ker so že med nami, nanje paziti, zanje so potrebne internacije, specialne šole in vzgojitelji, da se to veliko zlo, ki poleg drugih težav muči človeštvo, vsaj omeji in omili.
NI bila predavateljev a naloga pečati se s,tem vprašanjem, ki ga je v zaključnem stavku načel, bil bi pa zelo zanimiv ln hvaležen predmet, če bf nam kdo izmed poklicanih orisal, kakšne so razmere v tem pogledu pri nas, koliko smo na tem polju napravili doslej, koliko bi bili morali napraviti in koliko bomo morali storiti. —kn-
Borba za nadvlado na Kitajskem
Bivšo kitajsko cesarico Ho-Na drže Japonci v »častnem
zaporu" v Tiencinu
Čeprav se že govori, da ni več dvoma o bodočnosti Kitajske, ki bo določena z ustanovitvijo velikega azijskega imperija pod vodstvom Japoncev, se ne da o značaju njene bodoče vlade povedati še nič zanesljivega. Japonci, ki jim traja vojna predolgo za njihovo gospodarstvo, skušajo streti Še zadnji upor na Kitajskem s
Cesar Puyi
pogajanji, v katerih obetajo Kitajcem teritorijalno neodvisnost pod pogojem, da bodo politično in gospodarsko sodelovali a Japonako in Mandžukuo. Kar se tiče vlade postavlja kot temeljni pogoj Cankajskor umik. Sami si pa še niso edini v tem, ali naj ohranijo teritorijalno razdelitev Kitajske, kakor so jo razkosali med postopnim osvajanjem, postavljajoč japonofilske vlade v Pekingu, Nankingu, Kantonu in nekaterih drugih pokrajinah, aH pa naj zopet združijo Kitajsko in obnove cesarstvo, kakor je to nekoč priporočal Lawrence Daljnega vzhoda general Doihara.
Kandidat na kitajski prestol bi bil po tem načrtu mandžurski cesar Puy ali pa njegova mati cesarica Ho-Na. ki jo drže Japonci >v častnem zaporu« v Tienc:nu Doihara je padel v kitajski vojni in ni zapustil dovolj energičnega in vplivnega učenca, da bi znal kakor on obl'kovati državo. Cesarica Ho-Na je Kitajka in pri-
vrženka budhistične vere Tao. Bilo ji je 37 let, ko je 19 februarja 1912 zapustila s svojim sinčkom, sedanjim mandžurskim cesarjem cesarsko palačo v Pekingu in ne zatekla v .Tiencin pod zaščito velesil. Na Kitajskem je bila takrat malone neznana, izrazita osebnost, njena prednica Cuhai, ki je vladala dolga ieta na Kitajskim, je povsem zasenčila vpliv mlade mandarinove hčerke iz Senai. Ho-Na je bila pa prebrisana in častihlepna. Sprejela je predlog Japoncev, da bi dala svojega sina vzgojiti v Tokiu, odklonila je pa mikadov poziv, da bi živela kot njegov gost na tokijskem dvoru. Ostala je v Tiencinu in skušala je od tod obnoviti na Kitajskem monarhijo. Zanašala se je na generala Jun-sika ja Ta je sicer pregnal Sunt jasena in strmoglavil republikansko vlado, potem se je pa sam proglasil za vladarja. Po njegovi smrti je izbruhnila državljanska vojna in nade na obnovitev kitajskega prestola so ugasnile.
Ko je bilo" cesarici 59 let, je bil proglašen njen sin pod imenom Kan teh in pod zaščito japonskih bajonetov za mandžiirskega cesarja. Njegova mati je pa odklonila povabilo na njegov dvor v Hsinkinu, čeprav je izjavljal, da bo poklical na pomoč Japonce samo v utrditev svoje vlade in za povratek na kitajski prestol Stara cesarica je videla vlogo m skomine Japoncev jasneje, razen tega je pa odklanjala snaho kristjan ko, od katere se Pui ni hotel ločiti niti pod pritiskom Japoncev Ko t*o Japonci zasedli Tiencin, je postala oivša kitajska cesauca njihova ujetnica. V začetku vojne ni prikrivala svojih simpatij za Cankajška. na drugi strani pa tudi ni pretrgala zvez z mongolskim knezom Tehvanom, ki je bil že zasedel prestol vazalske države, ustanovljene s pomočjo Japoncev. Zaenkrat ni izključena možnost, da se bo cesarica, ki se je no-tela vrniti v Peking preti Japoncem, vrnila tja z njihovo pomoč-ro na čelo države, obnovljene pod japonsko suverenostjo, toda prosto vpliva tujih velesil.
ON NE SME VPRAŠATI
— Kaj. že zopet hočete povišanje plače?
— Da. gospod Šef moja žena potrebuje mnogo denarja.
— Za kaj pa, če smem vprašati?
— Vi smete vprašati, jaz pa ne.
Ka] je coca cola?
To je rdečkasto rjava, na limonado spo-mmjajooa pijača, ki jo že dolgo pijejo v Ameriki » ki se je začela zadnja leta širiti hudi po raznih evropskih državah pod «nimi imeni, kakor africola, iseola ali samo cola. V Ameriki se je ta pijača razširila zlasti med prohibicijo, ko je nadome -štovala alkoholne pijače. Coca cola učinkuje res podobno kakor alkohol, ni pa zdravju tako škodljiva. Ime Coca spominja na južno ameriški grm k oka. latinsko Ery-throxylon coca, ki je v njegovih listih znani alkaloid kokain. ScoJa (kola) sc označujejo orehi, rastoči v tropieni zapadni Afriki in vsebujoči kot učinkovit sestavni del okrog 2*/« alkaloida kofeina.
Iz vsega bega bi se dalo sklepati, da je pijača coca cola nekakšen ekstrakt iz listov grma k oka in orehov cola, tako da bi bila v njem oba alkaloida kokain in kofein. Ker je kokain v prosta prodaji prepovedan, bi morale oblasti prepovedati rudi . prodajo take pijače. Toda kemična anaJi- J
za je pokazala, da v ameriški pij«ači coca cola in v njenih evropskih imitacijah sploh ni nobenega kokaina, temveč samo nekaj kofeina. Prvotno je bil to čaj iz orehov kola, zdaj je pa to umetno pripravljena raztopina neznatne količine kofeina z nekaterimi primesfci in ki dajejo posebno barvo in okus. V ta namen potrebni kofein dobavljajo tovarne, ki izdelujejo kofeina prosto kavo. Take tovarne imajo zlasti v Nemčiji, od koder so izvozili že leta 1930 v Ameriko 100.000 kg kofema.
Posk usnje so pokazale, da je v steklenici, obsegajoči 200 kub. cm pijače coca cola, 50 do 60 mma kofeina, kar je približno toliko, kolikor ga je v lončku kave. Zato učinkuje pijača coca cola približno tako kakor kava: pospešuje krvni obtok in prehodno vzbuja duševno deJavnosit. Ker se prodaja coca cola hladna, jo pijo ljudje poleti raje kakor kavo. Zelo verjetno je, da se bo ta kofeinova limonada v Evropi kmalu še bolj razširila in da bo prišla tudi k nam, saj nas prej ah slej dosc/e vsesa v Ameriki spočeta novotarija.
Najgrše dekle Amerike
Originalna in tipično ameriška tekma v iskrenosti, v kateri je zmagala Kalile Foutzova
V Ameriki nimajo samo svojega sovražnika številka i in svojega letalca številka l, temveč tudi najgršo žensko, označeno a to številko. Najgrša med grdimi je 22 letna mladenka Foutzeva iz Salt Lake City. Napisala je sama o sebi: Med grdimi sem najgrša. Moj nos je dolg en čevelj, škilim. Zobe imam vse zve riz ene, lase rdeče, ušesa velika kakor pahljače. Na eno nogo šepam. Več strani bi bilo treba popisati, če bi hoteli povedati vse, kar je napisala o sebi. In čemu je opisovala svojo ostudno zunanjost? Ker se je udeležila tekme iskrenosti, ki jo je priredil neki ameriški ženski magazin.
To je bila prav za prav reklama za veliki salon lepote, kajti čitateljice naj bi odgovorile na vprašanje: Zakaj želite, da bi bih izvoljeni za operacijo v salonu lepote? Organizatorji tekme niso hoteli Pou-tzovi verjeti, da je tako grda, kakor piše in zahtevah so njeno fotografijo. Ko so jo pa zagledali, so priznali, da ni pretiravala in da je res najgrša med vsemi udeleženkami tekme. Priznali so tudi, da spada takoj v roke operaterjev v salonu lepote Zanimivo pri tem je, da je Fouzto-va pravnukinja znanega mormonskega prvaka, enega največjih ameriških don Jua-nov, epolkovnika Braghama Younga, ki je bil 26krat oženjen.
Tekmo je priredil veliki ameriški modni tednik, ki ga čita jo vse ameriške žene vsaj enkrat v mesecu, šlo je za veliko anketo iskrenosti med ameriškimi dekleti. Udeleženke so morale odgovoriti povsem iskreno *n sicer največ s 500 besedami na vprašanje: zakai hočem biti izbrana in se
podvreči estetski kirurgiji, da postanem drugačna. Dekle, ki bi zmagalo v tej Čudni tipično ameriški tekmi, bi si lahko izbralo najslavnešega in najdražjega specialista MaJihatLana ali kateregakoli drugega kirurga lepote, ki ga jeumlhwy gega kirurga lepote, da bi ji premedeliral obraz. Pismo, ki ga je porota priznala za najzanimivejše, za najbolj odkrito in tudi najidealnejše, je prišlo iz Salt Lake City. Celih pet listov je bilo popisanih, saj se jo nanašalo na grdo zunanjost.
Porota prvotno ni hotela verjeti, da je kaj takega sploh mogoče in dvomila je, da bi imel modni tednik med svojimi či-tateljicami tako grdo dekle, ki bi tako nujno potrebovalo premodeliranje v kirur-gičnem salonu lepote. Tako so avtorico najiskrenejšega lastnega portreta p.zvali naj pošlje uredništvu več fotografij in šele potem je lahko prišla sama v New York na stroške uredništva.
Kalile Foutzova je morda vendarle nekoliko pretiravala, toda porota je soglasno priznala, da tako grdega 20 letnega dekleta v Ameriki že dolgo niso videli, ironija usode je pa hotela, da je to naravnost ostudno dekle kot rečeno pravnukinja polkovnika Birghama Younga, največjega ženskarja 19. stoletja Njegova pravnukinja bi bila že davno stopila v samostan, če bi ne bila tako grda, a njen prastric bi za vse na svetu ne bil prestopil samostanskega praga, ker je bil preveč navdušen za ženski spol. Tako se ekstremi narave in hagnenj izravnavajo tudi v Ameriki, čeprav šele v drugem in tretjem po-kolanju.
Kako je treba govoriti z otrokom
Cim se otrok nauči nekoliko govoriti, zlasti od 3 do 5 let, ko najraje zastavlja vprašanja, govori zelo rad in navadno zelo mnogo. Dobro je, če je otrok v tej starosti zgovoren. • ni pa znak duševne manjvrednosti, če malo ali pa nič ne govori. To je odvisno od okolja, v katerem otrok živi. Vzgojitelji morajo torej znati govoriti z otrokom. Glavno načelo kramljanja z otro kom je:: govorimo z njim, kakor govorimo s sebi enakim človekom, torej brez v.sakega posnemanja otroškega blebetanja. Samo predmet pogovora je treba izbrati iz kroga otroških interesov. Nikar ne začenjajmo pogovora z otrokom tako, da ga vščipnemo v lice ali požgečkamo pod brado, rekoč: >Ali si mamin? Ali greš k meni? Vzamem te k nam. Če hočeš, c Na taka vprašanja otrok navadno ne odgovori ali pa zajoka in pogovor je končan. Z otroki govorimo o stvareh, ki so jim najbližje, pa naj bo to lopatica, kanglica, punčka ali karkoli.
Zelo prikladen predmet otroških pogovorov so slike. O slikah pripovedujmo otroku bodisi sami, ali pa skušajmo z vprašanji pripraviti k opisovanju tudi otroka. Vprašanja morajo biti lahka, da more otrok odgovarjati na nje, sicer neha kmalu zanimati se za dotično stvar. Lahka vprašanja so tista, ki so sestavljena iz
besed, s katerimi se da takoj odgovoriti. Najtežja so za otroka vprašanja, ki se predmeta samo dotikajo, ki so samo pobuda za nadaljnji pogovor, tako zvani psihološki dotiki. Lepo se govori z otrokom o tem, kar baš dela. Pogovor pa se mora nanašati neposredno na njegovo delo. da
ne odvrača otroka od njega. In še nekaj: ne popravljajmo med pogovorom napak njegove izgovorjave, ne posmehu jmo se otroškim nesmislom.
Iz Trbovelj
— Gostovanje gluhonemih v Trbovljah. PrebivaJstvu naše doline se obeta svojevrstna prireditev, V soboto 17. t, m. ob 20. nastopijo v dvorani Sokolskega doma igralci društva gluhonemih iz Ljubljane. Da delajo gluhonemi samo kretnje, da ne znajo govoriti, da nriso sposobni samostojnega preživljanja, masdi danes se večji del naše javnosti. Ghahonemi so se vrgli sami v boj proti vsem tem nepravilnim predsodkom. Društvo gluhonemih v Ljubljani, ki deluje že dobrih šest let v popolno zadovoljstvo svojega članstva, je priredilo s svojimi igralci propagandne nastope v vseh večjih krajih Slovenije ter povsod želo obiilo razumevanja in priznanja. Šestinaj-satič bodo stopiti i pred javnost v Trbovljah, da ruda tu dokažejo koristnost šolanja gluhonemih po zavodih in sposobnost za samostojno preživljanje. Na sporedu je predavanje iz življenja gluhonemih ter dve enodejanki, v katerih nastopijo odrasli gluhonemi igraJcd z živim govorom in ne s kiretnjaimd, kakor mislijo ljudje. Posebnost tega nastopa je v tem, da ponese poslušalstvo s prireditve povsem drugačne pojme o gluhonemih, kakor jih je imelo sedaj. Skupina iiasrtopajočih je povsod imela popolnoma napolnjene dvorane in povsod prepričevalno dokazala upravičenost svojih zahtev po boljšem položaju v današnji človeški družbi, kakor so g* sicer deležni. Radi propagandnega ki so-ciainaga značaja nastopa upravičeno pričakujemo, da bo roda Trbovlje pokazalo svoje dobro srce.
profesorska
»Gospod profesor, pomislite, pri Ocvirku  je  počila odvodna cev.«
>Saj se mi je takoj zdelo. Zadnje dni se mi je zdel tako slab.c
p. m.
35
V zelenem peklu
Vihar se je bil za hip polegel, toda upanje, da je nevihte že konec, je bilo prezgodnje. Izpod temnega neba je lilo kakor iz škafa in vedno hujši vihar je krivil mogočna drevesa v pragozdu. Med grmenjem in treskanjem se je slišalo prasketanje in zamolkli poki, znamenje, da je vihar podiral drevesa in da so padajoči gozdni orjaki lomili pod seboj manjša drevesa.
V nekaterih trenutkih se je zdelo, kakor da se je nebo preklalo.
Po vsaki streli je planil stari Goodlev pred šotor in se ozrl na letala. »Chiquitta,« letale^ Good-leya in mladega Graya, je že imelo pretrganih nekaj vrvi. Zdaj mu je pretila nevarnost, da ga trešči vihar na druga letala, kjer bi se tudi samo poškodovalo.
Goodley in Carter sta se krčevito borila z viharjem, da bi rešila letalo. To se jima je posrečilo in končno sta se vsa premočena vrnila v šotor. Carter je ostal v njem samo tako dolgo, da je posušil svoj samokres, potem je pa zopet izginil v nalivu.
Na robu postelje sedeči dr. Marson se je skrbno oziral na svojega bolnika in vsak hip mu je otipal žilo. Končno je vstal.
— Polkovnik je zaspal in zdaj upam, da je kriza premagana. Res je zelo oslabej zaradi izgube krvi, mislim pa, da v rano ni prišlo mnogo strupa.
Hales se je vprašujoče ozrl na zdravnika in ko je le-ta prikimal, si je prižgal cigareto.
— Archie — to pomeni povratek? — ga je vprašal.
Dr. Marson je odgovoril: — Ne verjamem. Stanje polkovnika Morrisa ni tako, da bi ga mogli prevažati z letalom, a nerad bi ga zaupal zdravniku tu doli. Mislim, da bi mogel dovoliti prevoz šele čez teden dni. Izgubili smo tu že eno življenje, a svojce imamo vsi in pa pozabiti ne smemo, da smo prileteli sem z namenom raziskati te kraje in spoznati divja plemena. Svojo nalogo moramo izpolniti. Škoda, da bo moral Morris zaenkrat počivati, da smo izgubili dragoceno moč.
Goodlev je pogledal iz šotora v pristanišče in ko je videl, da je vse v redu, je vprašal: '
— Kaj bomo počeli?
— Mislim, da bomo imeli prihodnje dni polne roke dela. Ni dvoma, da smo prišli do jezera, o katerem se je doslej samo govorilo. Jezero moramo zarisati na zemljevid in čim točneje ugotoviti njegovo lego. O življenju tukajšnjih Indijancev vemo že dovolj in ne želel bi, da bi imeli še enkrat priliko poučiti se o tem.
Harry Hales je vrgel cigaretni ogorek za šotor. Ugasnil ga je dež, še predno je padel na tla.
— Ti si torej že povedal program za prihodnje dni? , .
— Moramo si še razdeliti vloge. Jaz ostanem na
suhem in kolikor se da, bom izmeril jezero ter pre-iskal bregove. Stari Goodlev bo moral jutri pregledati zaloge bencina, da bomo imeli železno rezervo za povratek iz pragozda.
Fred Walker je posegel v besedo: — Napraviti hočem nekaj posnetkov iz zraka. Morda bi me Goodlev vzel s seboj nad jezero.
Kar se je zabliskalo in treščilo je tako, da mu je kar sapo zaprlo. Goodlev je planil iz šotora k letalom in takoj se je vrnil.
— K sreči se ni nič zgodilo. Ali se mladenič ni zbudil?
Dr. Marson je oblekel   dežni   plašč: Pogledat grem, kako je z njim. Kmalu se je vrnil.
— Gray mirno spi. Mislim, ds bi mu lahko nad glavo sprožil najtežji top, pa bi se ne zbudil.
Hales se je povrnil k prvotnemu razgovoru.
— Ko se poleže nevihta, mislim, da bo treba storiti nekaj, kar bi bili morali že davno storiti. Podreti bo treba en šotor, tega pa razširiti. Spali bomo vsi skupaj. Danes, ko imamo med seboj ranjenca, bi bilo težko streči mu drugače.
Vsi so se s tem strinjali.
Polkovnik Morris se je naenkrat premaknil na postelji in nemirno zastokal. Bilo je jasno, da ga trese mrzlica. Marson se je sklonil nadenj in mu potisnil pod pazduho toplomer.
Goodlev je nekaj časa molče stal, potem je pa odšel v šotor, kjer je spal mladenič. Slutil je, da se ponoči najbrž ne bo dalo spati. Zato je prižgal petrolejsko pečico in jel kuhati močno črno kavo.
Kakor je bila nevihta nenadoma prihnimela, tako se je tudi polegla.
Strele niso več švigale nad pragozdom, le v daljavi je še zamolklo grmelo. Dež je bil ponehal in na obzorju so se zopet zalesketale zvezde.
Stari Goodlev je bil pa slab prorok. Samo trije možje v taborišču so bedeli in potrebovali njegovo črno kavo.
To je bil dr. Marson, ki je sedel pri ranjenČevi postelji, na primithnii mizi pred seboj je pa imel nekaj okraskov, kijih je bil snel Carter z mrtvih Indijancev. Toda okraski Marsona zdaj niso zanimali.
Carter je bil prinesel tudi nekaj puščic in dr. Marson je sklenil dognati, kakšen strup so uporabili Indijanci. Pomagal mu je pri tem Hales, ki je z ostrim nožičem strgal konice puščic.
Dr. Marson je ta čas segreval nad pečico neke tekočine. Poskus je trajal dolgo in ko je bil končan, ni mogel zdravnik točno odgovoriti na vprašanje, v kakšen strup so bile pomočene puščice. Indijanci so uporabljali očividno rastlinski strup. Marson in Carter sta ogleala v šotoru okraske in zdravnik je zdaj pa zdaj stopil k ranjence vi postelji. Tu pa tam so se slišali v šotor od zunaj lahni koraki. Carter je bedel.
Bilo je okrog desetih dopoldne, ko se je mladi Gray prebudil. Telo ga je bolelo in v sencih je čutil čuden pritisk. Odprl je oči in se spomnil na dogodke prejšnjega dne. Ali je bilo vse to res? Ali so bile sanje?
Hitro je vstal in stopil iz šotora.
Urejuje Josip Zupancifl — Za »Narodno
tamtel 44 Uit* Ston Chriato* — SHv ItfiMJajtf