daržajmo živo našo slovensko besiedo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 8 (1142) Čedad, četrtek, 20. februaija 2003 naroči se na naš tednik Venerdì 21 febbraio, ore 20 sala consiliare di Clodig presentazione del libro Il ragazzo e il cervo di Tomaž Šalamun alla presenza dell’autore introduzione di michele obit intervento del coro beneške korenine Dbčina Kobarid - Turistično društvo Livek - Gorska skupnost Nediških dolin - Občina Sovodnje - Pro loco VartaCa"' [eri la riunione per l’elezione di due assessori Comprensorio, ritorno al sereno? La montagna, una foglia di fico? Kulturno društvo Ivan Trinko Sapete quanti giovani da zero a 30 anni vivono a Mersino Alto, un tempo una delle frazioni più popolose del comune di Pulfero? Tre. E nel comune di Drenchia? Se si escludono i ragazzi della guardia di finanza non si Ma un fatto è certo. Non sono state certo le cifre di questo tracollo a guidare il legislatore regionale e la maggioranza di centro-destra quando ha messo mano alla riforma degli enti locali ed in particolare delle Comu- Motiv iz Benečije arriva alla ventina. Quanti bambini sono nati nel 2001 nei sette comuni delle valli del Natisone con Lusevera e Taipana? 42 soltanto. Questa è la realtà nuda e cruda della Slavia oggi, una realtà sconvolgente che qualsiasi politico ed amministratore responsabile dovrebbe tenere presente. nità montane. La preoccupazione principale non era quella di frenare, se non proprio arrestare, l’abbandono dei paesi di montagna che per noi è una ferita, per chi guarda ai nostri paesi da Trieste, Cividale o Povoletto evidentemente un fatto del tutto indolore, (jn) segue a pagina 5 Ieri, mercoledì 19, i trenta consiglieri del Comprensorio montano delle Valli del Torre, del Natisone e del Collio si sono ritrovati per il secondo “round” dell’assemblea che deve definire la composizione della giunta dell’ente. Come si ricorderà, l’incontro di lunedì 10 è stato aggiornato per l’impossibilità di un accordo tra i due schieramenti, centro-destra e centro-sinistra, sulla nomina degli assessori, accordo che solo un paio d’ore prima aveva permesso l’elezione alla presidenza di Adriano Corsi, sindaco di S. Floriano del Collio. A lui l’assemblea aveva dato mandato di dirimere la questione, sbrogliando la matassa tra le due posizioni dopo la nomina di Giuseppe Sibau e Renato Picogna, rispettivamente commissari delle Comunità delle Valli del Natisone e del Torre. segue a pagina 5 IL RAGAZZO E ILCERVO Evropska širitev je za Benečijo dobra Velika Evropa, ki jo sedaj gradimo, bo nudila nove perspektive rasti deželnemu teritorju in seveda tudi obmejnemu pasu. Z vstopom Slovenije se bodo spet znašli pod skupno streho narodi, ki so stoletja živeli skupaj v spoštovanju različnih jezikov in kultur. Evropska zveza je v tem momentu zaposlena z izjemnimi napori za Širitev, ko bo ta zahteven proces dokončan, bo napočil čas za obogatitev in poglobitev njenih notranjih povezav in vsebin. “Sanjam združeno Evropo s federalistično ureditvijo, kjer bo po skupnem tržišču in enotni valuti nastal tudi skupen, integriran trg delovne sile, zdravstvenih in socialnih storitev ter bo imela eno samo vojsko in skupno zunanjo politiko, kar bo velikega pomena še zlasti v kriznih momentih kot je sedanji”. Tako je poslanec in kandidat leve sredine za predsednika dežele Furlanije-Juljiske krajine Riccardo Illy, v ponedeljek 17. zvečer v Spetru, strnil svoje poglede o zgodovinskih procesih, ki smo jim priča na evropski ravni. Zelo dobro obiskan večer je organiziral krožek Marjetice za NadiSke in Terske doline. beri na strani 4 TOMA/ ŠALAMUN V Kobaridu odprli kulturni dom Po petih letih so v nedeljo 16. februarja v Kobaridu ponovno predali svojemu namenu kulturni dom. Po potresu v Posočju so bila namreč potrebna obnovitvena dela, sedaj lepo preurejen, čeprav na Se dokončan, je dom spet pripravljen postati eno od kulturnih središč in žarišč v občini. Za nedeljsko otvoritev, ki je sovpadala s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, se je v kulturnem domu zbralo prav veliko ljudi. Bili so občinski upravitelji, poslanec Jožef Školč, nekateri sosednji župani iz Benečije in Furlanije, bili so predvsem domačini. Praznovanje je odprl župan Pavle Gregorčič, slavnostni govornik, ki je tudi prerezal tradicionalni trak, je bil državni sekretar na kulturnem ministrstvu Ciril Baškovič. Njegov nagovor je bil izredno zanimiv tudi zato, ker je izkoristil priložnost, da bi podal natančno sliko o kulturnem življenju v Slo- veniji, ki po Številu prireditev in udeležbi ljudi prekosi marsikatero tudi bogatejšo evropsko državo. Recimo, da si v slovenskih knjižnicah izposodijo 20 milijonov knjig letno. Deset procentov prebivalstva se uči ali igra glasbeni instrument. Slovenija premore 50 muzejev, 200 muzejskih zbirk, ki jih obišče okrog milijon ljudi letno. Raznovrstnih kulturnih društev je okoli 2.200 in priredijo prek 15 tisoč kulturnih dogodkov na leto. Baškovič je pa še posebej izpostavil pomen kulturnega snovanja in vlogo, ki naj jo kobariški kulturni dom opravlja tudi za sosednjo Benečijo. Sledila je kulturna prireditev, ki so jo pod režijo Marjana Bevka sooblikovali med drugimi vokalna skupina iz Drežnice, Nedi-ški puobi, igralka PDG-ja Alida Bevk, igralec beneškega gledališča Renzo Gariup (v vlogi Čedermaca) in člani baleta SNG iz Ljubljane. novi mataj u r četrtek, 20. februarja 2003 2 La passione e gli ideali nei diari di Simonitti Una pubblicazione sul restauro di S. Giovanni d Antiv Aktualno parte a rivestire importanza dal punto di vista speleologico (a S. Pietro ne hanno parlato il presidente del gruppo speleo Valli del Na-tisone, Bruno Pocovaz, e Giuseppe Muscio del gruppo speleologico e idrologico friulano) e turistico, come ha sottolineato Renato Bosa dell’associazione “Italia nostra”. Sonia Simonitti, figlia dell’architetto, ha rilevato come “il restauro pone in rilievo la centralità di S. Giovanni d’Antro all’interno della professione e degli i-deali che lo ispirarono. Simonitti ispezionò incessantemente il cantiere, si raccomandò con gli operai affinché l’ambiente non venisse danneggiato”. La pubblicazione è corredata da alcune foto sui lavori e sui sopralluoghi compiuti da Simonitti. Le annotazioni, anche se scarne, mettono in luce la passione dell’architetto per il paesaggio e la storia delle Valli e, da un punto di vista più professionale, l’ammirazione per come la Slovenia “curava” i suoi monumenti, per lui un modello da seguire. (m.o.) Pisrao iz Kima Stojan SpetiC V letu dni sem dvakrat napolnil svoje rimsko podstrešje. Vsakokrat za množične demonstracije: prvič, marca lani, s Cofferatijem proti kmjenju delavskega statuta, tokrat za mir in proti vojni z Irakom. V sončnem, a mrzlem dnevu, smo se odpravili na ulico. Moj trg Campo de’ Fiori je bil odet v desetine mavričnih zastav miru, plapolale so domala z vsakega okna. Manj zastav je bilo v judovskem getu. Tu so bolj za Sarona in Finija. Na ulici pod Kapitolom so se ljudje trpali kakor v polnem avtobusu. Le s težavo smo se premikali na Celo sprevoda, kjer so bile zastave z grbi najpomembnejših občin in pokrajin. Pozdravili smo predsednika gori-ške pokrajine Brandolina. Slovenskih županov nismo videli. Zato pa je pravi plaz odobravanja, kričanja in aplavzov, prejel župan iz malega Arcoreja pri Milanu, kjer ima Silvio Berlusconi svojo vilo. Iz naših krajev je prišlo nekaj mladih. Robi je tokrat nosil napis, da moramo “zaupati Kitajcu”, mislec Coffe-ratiju. Ta seje seveda udeležil sprevo- da treh milijonov mirovnikov, CGIL pa je najela veCino posebnih vlakov, s katerimi so se pripeljali v Rim. Prišli so tudi drugi: D’Ale-ma, Fassino, Veltroni, Rutelli, Rosi Bindi. Množica je bila živahna in pisana, predvsem pa raznolika. Ogromno mladih, fantov in deklet. Od mladih anarhistov s CrnordeCimi prapori do katoliških skavtov z značilnim klobukom. Pred mano je gruča skavtov na ves glas prepevala partizansko “Bella ciao”. Veliko je bilo tudi tujih priseljencev. V objemu množice so se Cuti-li predvsem varne, nihCe jih ni preganjal kot nadležne muhe. V sprevodu ni manjkalo domišljije. Skupina Toskancev je prepevala zbadljivke na raCun Berlusconija, ki si je nakopal ironijo, ko je na televiziji dejal, da mirovniki “nimajo glave”. Nekdo je nosil napis: “Dajte nam Bin Ladna, mi vam damo Berlusconija”. Skupina pacientov združenja “anonimnih alkoholikov” pa je cikala na Busha: “Tudi moj oCe je pijanec, a ne bombardira nikogar”. Opazili smo tudi TržaCane s helebardo in geslom: “Od miru smo pijani!” Po Mariji snežni se je množica, ki je ulice niso veC sprejele, razlila kakor reka v svoji delti pred ustjem. Na Uli- ci Merulana je liCen zavod. Na oknih so se prikazale mlade nune in z rokami vihtele mavrične zastave miru. Ko je nekdo nanje uperil objektiv fotoaparata, so se poskrile, zastave pa so še naprej visele z oken. Tako smo prišli do trga Svetega Janeza pred Lateranom, ki sprejme milijon ljudi. Spet smo bili tako natrpani, da smo se le s težavo premikali. Imeli smo sreCo, saj sta dve tretjini demonstrantov ostali med Kolosejem in Marijo Snežno. Govorom z odra so sledili preko velikih televizijskih ekranov, tudi na trgu Venezia, le luCaj od močno zastražene PalaCe Grazioli, kjer ima Berlusconi svojo privatno rimsko rezidenco. Z odra ni bilo političnih govorov, le pričevanja: od delavke porušene “Zastave” do iraškega disidenta, od predstavnice ameriških protestantov do tujega priseljenca. Množico sta ganili predsvsem pričevanji palestinske izobraženke iz Jeruzalema in izraelskega “refuznika”, ki noCe služiti vojske na zasedenem palestinskem ozemlju in se zato spet vrača v zapor. Na koncu so na oder stopili organizatorji mirovne demonstracije z velikim mavričnim transparentom. Z obeh strani sta ga držala najstarejša mirovnika: Oscar Luigi Scalfaro in Piero Ingrao. ZveCer in pozno v noC je Rim utripal s srci milijona mladih, ki jim ni bilo do ločitve. Čudovito. Anton Rop plebiscitarno ne Celo LDS Liberalna demokracija Slovenije ima novega predsednika, ki ga je izvolila na kongresu v Celju. Sklic je bil potreben, ker je Janez Drnovšek po izvolitvi za predsednika republike zamrznil Članstvo in odstopil s predsedniškega položaja v stranki. Celjski kongres pa ni bil zanimiv zaradi ugibanj, kdo bo novi predsednik. Veliko več je bilo govora okoli podpredsedniških položajev. Tone Rop je bil na Celo LDS potrjen plebiscitarno. Doslej je LDS imela dva podpredsednika, odslej pa bo imela tri. Sprememba statuta je bila predlagana zato, da bi zagotovili vsaj eno mesto tudi za predstavnico ženskega spola. Se preden je bilo uradno znano, kdo bo kandidiral za podpredsedniška mesta, se je kot kandidat za podpredsednika napo-gosteje omenjal Slavko Gaber, šolski minister, ter poslanka LDS Majda Sirca in Meta Vesel Valentinčič, generalna sekretarka v ministrstvu za zdravje. Kongres je izbral za prvo damo LDS Majdo Sirca, ostali podpredsedniški mesti sta šli vodji parlamentarne skupine Tonetu Anderliču ter šolskemu ministru Slavku Gabru, ki predstavlja levico stranke. Kongres je tudi sprejel resolucijo za mir. V njej so zapisali, da kongres LDS izraža veliko zaskrbljenost nad položajem v svetu in grozeCo nevarnostjo vojne, zato poziva države Članice in kandidatke za Članstvo v EU k oblikovanju in uresničevanju skupne zunanje in varnostne politike; podpira prizadevanja mednarodne skupnosti na Celu z varnostnim svetom OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti; poziva vse države k spoštovanju mednarodnega prava in Tone Anderlič mednarodnih obveznosti. Takoj po izvolitvi je predsednik Tone Rop glede nove politike v stranki dejal: “Menim, da mora vsak predsednik voditi stranko po svoje. Navsezadnje z Janezom Drnovškom nisva ena in ista oseba. Ta različnost se bo poznala tudi pri vodenju stranke. Po drugi strani pa moram povedati, da je bilo vodenje stranke pod Drnovškovo taktirko, kot bo tudi pod mojo, v okviru programskih osnov, ki smo jih sprejeli pred državnozborskimi volitvami. Dediščina, ki jo je pustil Janez Drnovšek, predstavlja veliko obveznost in odgovornost. In tega se zelo dobro zavedam. Vem, da je bilo opravljeno delo veliko in osebno bom poskušal storiti vse, da se bomo volilnemu rezultatu iz leta 2000 približali in ga ponovili. Ce bodo razmere ugodne, ga lahko celo izboljšamo.” Celjski kongres pa je vsaj zaCasno utišal nekatere polemike, ki so se sprožile znotraj stranke. Da bo tudi naprej tako, bo odvisno predvsem od premierja in predsednika LDS Toneta Ropa, ki bo moral pokazati isto karizmatičnost in odločnost, ki ju je v preteklem desetletju pokazal Janez Drnovšek, (r.p.) Stop alle “luci rosse” in tivù La Slovenia verso TUE La Slovenia dice sì al contenuto delle 4200 pagine che costituiscono l’accordo che permetterà l’entrata nell’Unione europea, che dovrebbe essere sotto-scritto il prossimo 16 aprile ad Atene. La firma è comunque dipendente dall’esito del referendum che si terrà il 23 marzo e che riguarderà anche l’entrata della Slovenia nella Nato. Il futuro delle scorie di Krško Entro la fine del mese il parlamento di Lubiana discuterà e delibererà sul futuro della centrale nucleare di Krško. Tra le altre cose dovrà essere definita l’ubicazione delle scorie radioattive. Quanto rimarranno in Slovenia dipenderà dall’attuazione dell’accordo con la Croazia sulla centrale, che impegna anche Zagabria a trovare una soluzione per la sistema- zione definitiva del materiale. Al bando il sesso in tivù Pugno di ferro contro il sesso in tivù. Sono state le numerose denunce pervenute ad un ispettorato che si occupa dei contenuti dei mass-media a produrre una stretta sorveglianza e l’applicazione severa delle norme. Queste prevedono che i contenuti dei programmi te- levisivi non possono turbare i minori. Al bando quindi immagini violente e pornografiche, anche nelle pay-tv. Multe salate per chi non rispetta le regole. Borse di studio La Corte costituzionale slovena hà sentenziato che la determinazione contenuta nel regolamento per l’assegnazione delle borse di studio statali a scolari e stu- denti, secondo la quale gli aventi diritto sono esclusivamente cittadini sloveni, è contraria con la Costituzione poiché non assicura agli stranieri gli stessi diritti che agli sloveni. Culture slave Il presidente della Repubblica slovena Janez Drnovšek e la ministra Andreja Richter si sono incontrari per discutere l’oppor- tunità di organizzare a Lubiana un Forum delle culture slave, che fungerebbe da ponte tra l’Europa orientale e quella occidentale e contribuirebbe al consolidamento dei valori e delle tradizioni culturali dei Paesi di lingua slava. Dopo Drnovšek, Rop Come previsto Anton Rop, attuale primo ministro, è stato eletto presidente della LDS, partito liberale democratico che esprime anche il presidente della Repubblica Drnovšek. Gli intervenuti alla presentazione dei diari dell’arch. Simonitti Con “l’apprezzamento e l’orgoglio di aver avuto un concittadino come Valentino Zaccaria Simonitti, Zac per tutti noi” e-spresso dal sindaco di S. Pietro al Natisone Bruna Dorbolò, si è a-perto venerdì 14 febbraio l’omaggio all’architetto scomparso nel 1989, reso dalla galleria di Azzida che porta il suo nome e che ha appena pubblicato una parte dei suoi diari, quella che riguardava il restauro di S. Giovanni d’Antro. Un ricordo doveroso per una personalità a cui, come ha affermato il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, “tutta la comunità delle Valli del Natisone de- ve essere grata per quanto ha saputo fare”. La grotta di S. Giovanni d’Antro è stata al centro deU’esperienza lavorativa e culturale dell’architetto Simonitti. Le annotazioni, parte di un diario contenuto in trenta agende, ripercorrono le tappe dei lavori di restauro, che prevedevano una serie di interventi sulla chiesa-monumento ma anche sul paesaggio circostante, e che non sono stati mai completati. La grotta continua d’altra Kultura---------------- Z natečaja špietarske občine “Naš domači jezik” Preklet tarin, kuo me j’ubodu novi mata jur Četrtek, 20. februarja 2003 3 Ist bi vam rada poviedala, kake Čudne reci so se gajale nasin nonan, kar so ble mlade ku ist, an Se buj kuo nam jih nadužno pravejo. Je bluo na koncu polietja, sonce je Se grielo Četudi za Matajurjam so se tlacle Carne magie, kar ist an Vanac srna se sprehajala po sanože-tah, ki so ble Čedno posieče-ne gor oku Svetega Martina. Mater san jala, de gren po-pan brat, pa... ji niesam poviedala, da me je Vanac Caku. Sma se lovila an nabierala Carni popan, kar tu an ma-gnjen debela magia je pokrila sonce, in parva striela je potresla vso dolino, in od MaSereh se je že videlo Strie-ne od daža, ki so se bližale takuo naglo, da kumi so nam pustile prit do Zefcjovega senika, kar že debele kapje so mi ble zmočile polietno srajčico, ki san imiela na sebe. Sma se zakopala tu se-nuo, ki je Sele uonjalo po travi, kar je zaCeu pihat an mar-zu vietar, in sma se zavila kupe tu Vanacovo jopo. Je biu parvi krat, ki sma bla takuo kupe, an tu an par minut san se ugriela takuo dobro da poCaso san se gledala od-targat od tiste ....goreče peci. Pa takuo ki san sla nazaj me je nieki ubodlo tu stegno, in brez tiet san se nazaj parta-knila h Vanacu. On me je nadužno pogledu, an nje vie-deu ka ratava, an ist san se bala mu poviedat, de iman tarin ta pod mano, kjer Ce ne je biu naglo stegnu roko Cez me za ga uSafat an.... PoCaso san se nazaj gledala pomaknit, s troStan, de se je tarin preluožu... pa je biu nimar atu, in mi se je zdielo de je biu se buj Spi-kast ku priet, kjer me je Se buj huduo ubodu, an par vic krajeh. Nazaj san bila prisili-ena se parbližat Vanacu an on me je tele krat debelo pogledu, an parieu za rame, ku deb me teu obijet. Takuo za mu uteC san se pozabila na tarin in nazaj ložla moje stegna na anj. Tele krat me je takuo ubodu ku de bi imeu stuo igli in san skoCnila na nuoge an zarjula: - preklet tarin, kuo me je ubodu! -. Vanac je zaCeu meSat tu Siene, pa se je ubodu tudi on do krive an je deu parst gu usta brez jo gusnit ! Potle je uzeu grabje, ki so ble obiesene pod strieho in zaCeu meSat senua, kjer se je Sele poznala moja leža. Z velikin čudežan sma zagledala tri bale ki so se vekokočjale, adna buj velika an dvie buj majhane, pa use tri napihnjene ki buj nie-so mogle bit. Družina ježu se GORICA Kulturni dom Lojze Bratuž Nedieja 23. februarja ob 17.00 uri v okviru "Iskrivi smeh na ustih vseh" Beneško gledališče “Zdreu bunik” Moliera je bla napravla gniezdo glih ta pod mano an se nieso uje-zli, da sma ist an Vanac par-šla jih motit, pa kar san jih partisinla so, po njih iziku, ki je zelo hud, mi poviedal, da tisti je biu njih prestor! Nazaj me je mraz pretresu pa tudi daž je Su mimo! Takuo se je podaru vas tisti načrt, ki je bla narava napravla za mi stuort Cut, ka je parva ljubezan.... MuCe sma se pobrala pruoti duomu, in v sarcu sma bla goba hvaležna tisti družini ježu... Cecilia Blasutig TAIPANA mum&A lìusìie z&jmrimh lomnsu. ynj&m EGOBoyanj TIPANA Comune di Taipana - Tipajski komun V soboto predstavijo knjigo o Tipani V soboto, 22. t. m. bo ob 11. uri v sejni dvorani Občine Tipana predstavitev zajetne knjige “Tipana; ljudje, zgodovina, kultura.” Knjigo je izdala istoimenska občina pod pokroviteljstvom Pokrajine Videm. Konkretno je za izdajo poskrbelo Združenje “Don Eugenio Bianchini”. Uvod k obsežni publika- Dilaga in televisione e alla radio la propaganda per l’arruolamento nell’esercito, nella marina, nell’aviazione. La carriera militare è presentata come una professione prestigiosa, che consente una vita agiata e tranquilla e dà prestigio sociale: miraggi appetibili per molti giovani in cerca di un impiego sicuro. Spesso, in treno, sento i discorsi di questi volontari e, sempre in maggior numero, volontarie: le licenze, le spettanze, gli escamotage per passare più tempo del dovuto a casa o per scansare qualche compito poco gradito. In entrambi i casi non si parla di doveri, di impegni verso lo stato e la società, di alti ideali, ma solo di privilegi. Nel 1938 Mario Rigoni Stem si arruolò negli alpi- La recensione D vortice della guerra visto da Rigoni Stern ni. Aveva 17 anni, tutti vissuti all’ombra della dittatura fascista, e il miraggio di trascorrere la sua camera militare sciando e arrampicandosi sulle maggiori vette delle Alpi. I primi mesi di addestramento trascorsero infatti così, salvo poi lasciare il posto alle campagne di Grecia e Russia. Nelle pagine del suo ultimo libro si susseguono così la spensieratezza delle giornate passate sulle vette alpine, l’orrore della guerra, la lucidità delle ricostruzioni delle battaglie, l’amarezza di vedere i propri sogni e le proprie convinzioni immolate per u-na patria ingrata, l'umiliazio- ne della prigionia, ma soprattutto le illusioni di un ragazzo svanite bruscamente di fronte alla tragica realtà. Leggendo queste pagine non posso fare a meno di pensare ai soldati italiani inviati recentemente in Afganistan e alle polemiche nate sulle loro mansioni: forse anche loro si illudevano di essere impegnati in semplici azioni di controllo e ora si trovano a dover fronteggiare il nemico in prima linea. Penso anche alle persone che sabato hanno sfilato a Roma per la pace e alle possibili future parate di mezzi militari americani che potrebbero attraver- sare liberamente la nostra penisola. Mi pare che le coincidenze tra le due situazioni siano molte, ma soprattutto spaventa quella tra le a-zioni del capo del governo di oggi e di allora: entrambi impegnati a dimostrare il valore e il peso intemazionale italiano e a saltare sul carro del vincitore. Rigoni Stem ha avuto la fortuna di tornare dall’inferno della Russia e di raccontare, durante tutta la sua vita, l’esperienza di un ragazzo travolto dal vortice della storia. Alla fine infatti i grandi eventi mietono vittime i-nevitabilmente tra le persone comuni. Michela Predan Mario Rigoni Stem -“L’ultima partita a carte”, Einaudi 2002 ciji, ki jo bogati bogato fotografsko gradivo, je napisal Zupan Občine Elio Berrà. Knjiga je razdeljena v pet poglavij, ki obravnavajo Ti-pano in njeno okolico z vasmi iz različnih aspektov. V prvem poglavju je Cristiana del Bene podala strnjen zgodovinski in geografski oris občine, njenih ljudi in teritorija. Poglavju sledijo stare fotografije vasi. Drago in obsežno poglavje, ki gaje uredil in napisal Tarcisio Venuti obravnava versko in cerkveno življenje v občini. Daljše poglavije je namenjeno sporom zaradi vloge stare in nove cerkve v Tipani. Poglavje obravnava še ostale župnije v občini. Tudi omenjeno poglavje je opremljeno s fotografijami. V tretjem poglavju je Giorgio Banchig orisal osebnosti pomembnih duhovnikov, ki so dali krajem in prebivalcem izrazit peCat. Hranili so tudi domaCo besedo in se borili proti njenemu zatiranju. Iz Tipane sta bila med dragimi doma Giuseppe Cramaro in Antonio Cuffolo, ki sta po vsej verjetnosti vzpodbudila Franceta Bevka, da je napisal svoje najboljše delo, to je povest “Kaplan Martin Čedermac ”, Četrto poglavje je prav tako bogato in obravnava jezik in kulturo v občini. Cristiana Del Bene je napisala Članek o narečju v Kar-nahti in prispevala še zapis o toponomastiki doline Kar-nahte. Riccardo Ruttar pa je izbral in uredil spise in ljudsko gradivo, ki sta ga zbrala Baudouin de Courtenay in Pavle Merkù. Merkù je zbral pesmi, pravljice in zgodbice, ki jih zbornik o Tipani deloma objavlja in pomenijo dragoceno ljudsko gradivo. Ob zaključku omenjenega poglavja je Giorgio Banchig objavil pridigi župnika Luigija Clignona iz let 1925 in 1928. V petem in zaključnem poglavju je Cristiana Del Bene objavila daljši prispevek o demografskih in družbenih dinamikah v vaseh Občine Tipana. Zapis dopolnjujejo statistične obdelave, ki seveda kažejo na mnoge probleme, med katerimi izstopa izseljeništvo. Tudi zadnje poglavje zanimive knjige se zaključuje s slikami vasi in ljudi. Mali Tončič NOCE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji “Nato pomanjkanje šole v materinem jeziku, ločenost, odtrganost od ostalega, bolj osveščenega naroda, sta opravila svoje.” “Kakšen pritisk, neki! Izvrševali smo svojo oblast in vasi ljudje so bili poslušni. Nikoli nam niso delali sitnosti. To je vse!” “Izvrševali svojo oblast! V večini ljudstva ste zadušili narodno zavest, še preden se je porodila. Ker se je porodila, pa ste ostro in učinkovito ukrepali, da ste jo zadušili. Sedaj se naši ljudje ne Čutijo svobodni, da bi izrazili svojo pripadnost. Bojijo se posledic. Kadar slišim našega človeka, da vam pove v našem jeziku, da ni Slovenec, se mi smili. To ni veC “on”! “On” je že izginil, umrl. Njega ni veC. Je kakor, da bi govorili vi in takšni kot vi iz njegovih ust. Razlika je samo v tem, da on govori še po slovensko. Spačen prevod vaših misli, teženj in Zelja. To je spaCek, vaš “podprodukt”. Kako ste prišli do tega? Enostavno: Niste izbirali sredstev! Z duševnim, političnim, vojaškim in civilnim trinoštvom ste največ dosegli. Duševno trinoštvo pa je mnogo bolj nevarno od političnega in vojaškega trinoštva. Prvo služi za stopnice dragim in to nam je že marsikje dokazala zgodovina. Osvobodite naš narod strahu pred preganjanjem! Dajte našemu Človeku slovenskega uradnika, slovenskega trgovca in obrtnika, zdravnika in odvetnika, duhovnika in sodnika, pa boste videli, kako se mu hitro vrne narodnostna zavest!” “Priznati moram, da si se mnogo nauCil. Paziti moram, da ne boš ti mene prepričal. Ne, dragi moj, meni ni znano, da bi bili od vas dobili s silo ali trinoštvom, kot ga ti imenuješ, kar smo dobili. Mi smo velik narod, z visoko kulturo, kot sem ti še zadnjic povedal. Smo kakor sonce, ki ogreva vsakogar, ki se mu približa. V morju naše kulture se vtopi, asimilira, a tega nismo mi krivi. To naj bi bilo naše trinoštvo? Zadnjic si mi rekel, da veličina določenega naroda ni samo v velikosti ozemlja, ne v številčnosti, ampak v njegovih vrlinah, v dejanjih. Prav si imel! Mi nismo veliki samo zato, ker živimo na ozemlju, ki se razprostira od Sicilije do Alp, ampak tudi po vrlinah. Naša dežela je dežela Danteja, Leonarda da Vinci, Leopardija, Verdija, Caradiccija, Aleksandra Volte, Marconija, Paga-ninija, Michelangela, Raffaella, Galilea, Vespuccija, Krištofa Colomba, Toscaninija, Rossinija, Bellinija, Donizzettija, Meuccija, Manzonija... Izidor Predan gre naprej -18 Aktualno Jože Koren je bil naš nekak “oče” V ponedeljek, 17. januarja smo se v Trstu poslovili od pomembnega Slovenca, antifašista in novinarja Jožeta Korena. Po daljši bolezni je preminul v sredo, 12. januarja. Jože Koren je bil prvi glavni urednik Primorskega dnevnika, ki je pričel izhajati v Trstu leta 1945 in to takoj po osvoboditvi. Primorski dnevnik je bil naslednik Partizanskega dnevnika, ki je izhajal v tiskarni “Slovenija” pod Vojskim pri Idriji. Bil je to edini dnevnik v zasužnjeni Evropi. Koren, kot nam je pripovedoval, je postal glavni urednik po izbiri partizanskega vodstva. Bil je še mlad, a se odgovornosti ni mogel izogniti. Pozneje je deloval na dnevniku kot kronist, kulturni urednik, gledališki in glasbeni kritik, politični komentator in še kaj. Bil je ponovno glavni urednik in to vse do upokojitve. Za Primorski je pisal do svojega zadnjega diha. V zadnji božični številki je bila objavljena dolga reportaža o njegovih partizanskih letih. Pisal je tudi za Novi Matajur. Ce pogledamo v zgodovino, je bil Koren celo naš nekak “oče”. Koren, ki mu je bilo 10. maja 82 let, se je rodil v Velikih Laščah na Dolenj- skem. Po materi je bil Solkanec (pri Gorici), po očetu Stajerc. Zivljenska pot je njega in njegovo družino zanesla v Prekmurje, kjer je v madžarščini dovršil višje šole. Prišla je vojna in z njo okupacija. Koren je bil od začetka član OF, vendar so organizacijo v Prekmurju zaradi izdaje uničili. Koren je odšel preko Zagreba in Karlovaca v Ljubljano. Od tod so ga po . partizanski poti poslali v Solkan, ki ga je poznal. Nazaj se je vrnil v Ljubljano, kjer je stanoval v Akademskem kolegiju. Okupa-. torji so neko noč zajeli študente in z njimi tudi Korena. Odpeljali so jih v internacijo. Korena so odvedli v taborišče Gonars. Tu je bil nekje do razpada Italije. Iz Gonarsa je bežal in šel ponovno v partizane, kjer se je pričela njegova dolga in nikoli prekinjena novinarska pot. Tu pa pridemo k Matajurju. Kot je zapisal tudi za naš časopis, je Koren prvič prišel v Benečijo z nočnim pohodom 17. brigade jeseni leta 1943. Prišli so v Sentlenart. Drugič je prišel v Benečijo ob veliki no-vemberski nemški ofenzivi leta 1943. Takrat se je 26. divizija znašla v sovražnem obroču pri Topolovem. Žrtev je bilo veliko in Nemci so zdesetkali partizansko vojsko. Koren se je rešil, ker je moral pred tem na propagandno akcijo v Brda. Tretjič se je vrnil v naše kraje v mrzlem februarju 1944 in to z znamenitim pohodom XXX. divizije. Tokrat so partizani in z njimi tudi Koren prišli v stik z mnogimi Benečani. V vasi Matajur je srečal župnika Pas-kvala Gujona, pozneje pa celo msgr. Ivana Trinka. V tem času so v propagandnem odseku divizije pričeli tiskati glasilo Matajur. Izdali so nekaj številk s prenosnim ciklostilom. Koren je prišel nato v Benečijo še enkrat, nakar je odšel v Črnomelj na Dolenjskem, kjer je v Bazi 100 postal novinar partizanskega glasila Naša vojska. Dolgo in usodno potovanje se je v bistvu za Korena zaključilo v Trstu, kjer se je naselil za stalno. Mnogi izmed nas smo ga poznali kot prodornega novinarja, družbenopolitičnega delavca v okviru SKGZ, kot člana borčevskih organizacij in nenazadnje kot velikega ljubitelja gledališča in glasbe. H ■RI V Kainovem srcu Velike manifestacije za mir, ki so potekale v soboto, 15. februarja v prestolnicah Evrope in tudi v ZDA, so ponovno pripeljale na ulice milijone mirovnikov. Samo v Rimu se je zbralo kakih 3 milijone ljudi: Člani nevladnih organizacij, mladi, pripadniki socialnih centrov in nune, protiglobalisti in duhovniki, otroci in njihove none. Podobno je bilo po svetu, kjer so prešteli nad 100 milijonov prisotnosti. Mirovniški pohod je bil tudi v Ljubljani. Tako obsežnega javnega nastopanja ljudi za mir že dolgo ne pomnimo. Zbrali so se, da bi v tišini, a tudi s petjem in plesom, dali svoj doprinos in pomagali preprečiti vojno v Iraku. Množice, ki so se vile po svetovnih prestolnicah, niso ostale brez posledic. Noben vladar ne more mimo tako širokega gibanja lastnih državljanov. Sama Busheva administracija je lahko jasno občutila, kako se krha odnos med številnimi Americani in vodstvom ter med Evropo in Ameriko. Protivojno vzdušje se poglablja in vključuje vedno večje množice. To je dejstvo. Mirovniška gibanja so bila in so običajno dele- žna tudi kritik. Posebno desno usmerjeni politiki očitajo mirovnikom, da so od Vietnama dalje pri-stranki, protiameriški, prokomunistični itd. Kritika sobotnemu pohodu je šla prav v to smer. Mirovniki naj bi kritizirali Bushevo politiko, ne pa Sodama Huseina. Včasih je lahko mirovniško gibanje res nekoliko pristransko, vendar ne more biti nevtralno. Nemogoče je ne obsoditi Sadama, vendar prav tako nemogoče je ne obsoditi Bushevih skomi-nov, da bi obšel Združene narode, mnenje pomembnih evropskih držav in članic Nato ter, nenazadnje, velikega dela svetovnega in lastnega javnega mnenja. Predsedniki in vojaki se ne morejo obnašati, kot da je svet njihov. Takšno obnašanje se kmalu sprevrže v despotizem, to je natančno v tisto držo, ki jo očitamo Sadamu. Demokracija pomeni tudi poslušanje mnenja lastnih državljanov. Vsekakor je Evropa našla v obujenem mirovniškem gibanju staro kulturno tradicijo, ki jo (Evropo) vodi v prihodnost. Proti vojni so se izrekali veliki evropski duhovi, kot so bili Kant, Herder in nenazadnje naš Prešeren. Razprava o vojni in miru se nadaljuje do danes po mnogokrat trnjevi poti, ki je prav v Evropi videla najhujše grozote: kolonializem, okupacije, koncentracijska taborišča in izničenje človeka kot človeka. Te dni sem bral spise ustanovitelja znamenite filozofske Frankfurtske. šole Horkheima. Zagovornik kritičnega in družbo spreminjajočega mišljenja ter zagovornik racionalne ureditve stvarnosti je pod težo, ki so jo pomenile grozote nacifa-šizma, v dramatičnih stavkih pričel izgubljati vero v razum in človeka. Odpirala se mu je nevzdržna praznina, kjer je človek prazen in sam: lutka monopolov in blazne volje do moči. Mislim, da se praznina odpre v človeku pred vsako vojno. Lahko razpravljamo o pravičnih in krivičnih vojnah. Vemo, da obstajajo razlike med okupacijami in odporniškimi gibanji. Ustvarijo se okoliščine, ki na določen način lahko opravičujejo vojaški poseg. Vse to pa ne izbriše preproste globinske podobe: vojna ubija. Moderne vojne so toliko bolj umazane, ker prizadenejo predvsem civilno prebivalstvo. V svetu sodobne tehnologije nas vsaka vojna pripelje na rob prepada, onkraj katerega je samo popolno izničenje: neskončna krivda človeka, Kain, ki ubije Abela. Tudi najbolj pragmatična misel ne more izbrisati teh podob, ki so zapisane v človeku kot varovalka pred nasilno smrtjo. Širjene Evropske zveze je za Dlyja dobro za naše kraje s prve strani Srečanje Marjetice v Spe-tru je bilo posvečeno skorajšnjemu vstopu Slovenije v EU. Uvodoma je položaj Slovencev v Benečiji predstavil Riccardo Ruttar, ki je med drugim izpostavil dejstvo, da se je v letu 2002 v sedmih občinah Nadiških dolin ter v Prapotnem in Ta-vorjani rodilo le 42 otrok. Govoril je o problemih povezanih z mejo ter o težavah pri izvajanju zaščitnega zakona. Za njim je nastopil sekretar na kulturnem ministrstvu Silvester Gaberšček, ki je govoril o evropski kulturi in vrednotah, o bratstvu in prijateljstvu ter o sožitju med različnimi narodi. Predstavnik videmske Marjetice Ivano Strizzolo se je med drugim zavzel za obnovitev zakona za obmejna območja. My je na špetrskem srečanju poudaril lastna prizadevanja za pospešitev integracijskega procesa Slovenije v EU in za sprejetje zaščitnega zakona za našo manjšino. Ce bomo zmagali na deželnih volitvah, bo prišlo tudi do hitrejšega izvajanja zakona, je obljubil. V Statut dežele, je nadaljeval, bo treba zapisati, da v Furlaniji-Juljiski krajini ob italijanski živijo slovenska, furlanska in nemškogo-voreča skupnost in da je naloga dežele omogočiti ustva-ijalno sožitje med njimi. Sirjenje EU na vzhod bo odvzelo obmejne kraje iz marginalnosti. Za Benečijo bodo sicer potrebni pozitivni posegi: nove infrastrukture, ki naj omogočijo tesnejše čezmejne povezave, investicije za gospodarski razvoj ter uveljavitev čezmejne televizije. Precej računam tudi na podjetništvo Slovencev, je dejal Illy. Dežela mora torej ustvariti pogoje za razvoj tega območja, je zaključil, protagonisti preporoda pa ste lahko samo vi, ki tu živite. Cjn) Rezija: ta-pod Ravanco ta stara pot se spiičala Sta pošpegnuli kadii te stari mlen ta-pod Ravanco? Injàn ka je zima se lòpu ga vidi, ko se gre gore na Sul-bico alibòj gore w Osoanè. Ta-stran te vilike wade, ta-stran kampa tu ka so igra balun se lopu ga vidi anu se lòpu vidi pa no pot. Ti stari ni lopu vijo da koza dna pot to jeé ma ti mkidi sigiir da né. Dan kos od ise poti an se spiical ta-lété, lani. Isò delu so nardili ni mladi, ka so paršle z Vičence - z Thiene - wkop ziz našimi mladi. Pomagali so: ta rozajanska Pro Loco anu Parko. Wse wkop jè bilu petnest tih mladih. Isa pot na bila pukrita ziz dwisti cen-timetrow zamje. Injàn iti kos an lopu se vidi, ko so rižlaža ito ka jè parko ta-na Ravanci, nu čiz tarenj. Isa pot na je karje stara ma na jè došla dardu naše lita SCè lopu. Jè na lipa pa-drada široka pet metrinuw jè bil te martvi rob, na te driigi krej itu ka se vilaža ta-par Parkon, to jè bil te živi rob. Se lòpu vidijo pa mirči-či, ka so bili gore po poti. Bil pa dan must, ka an mèl dwa arka. Litrat od isaga mosta jè bil ta-na timu ro-zajanskimu kolindrinu od leta 1997. To lòpu ko so vidi, da dilavi od naših judi ni ni grejo zgubjani, da se mòre SCalè vidit ito ka ni so nan pustili. Du vi muč nje so prašle ta-na ito pot, du vi muč juka, vasaja, du vi muč maltruw, du vi muč tih bèsuw, tih trudnih, tih lačnih, tih mladih, tih starih anu utruk won po ti poti -wsè pog’anu ta-pod zamjo - anu injàn to vidi spet liič anu to nešnjo moderno Rezijo. (LN) Kolindrem 1997-foto Vittorio Di Lenardo ano tu nu zdé so naret roje da wòda morèj mèt nji pot anu ta-par kraju na wsaki krej jè rojal za wòdo. Pot tu mi sridi na jè bojè visoka ni kòj ta-par kraju, pa isò to jè za zdèlat tet wòdo. Ci bota mèli okažjun za tet gorè na Ravanco tasta pogledat pa isi lipi kos poti. Wun čiz iso pot ni so hudili po stari nejbojè ko bil dan martvi za nastet, to Topel obisk in sprejem v Dvojezičnem šolskem centru v Spetru Bogate izskušnje za mlade Argentince Bila je zelo zanimiva iz-skušnja, navadli so se dosti novega in koristnega. Čustveno je bilo res močno doživetje se sprehajati po vaseh in krajih, odkoder so bili doma njih dedje. Odkrili so v sebi tist delček slovenstva, ki so ga podedovali in ga bodo gojili Se naprej ter skušali vzbuditi tudi pri drugih mladih Argentincih beneškega porekla. Upati je, da bi lahko tudi drugi ponovili njih študijsko potovanje v deželo Furlanijo-Juljisko krajino. Tako bi lahko strnili misli Estele Gaspero, ki je v imenu skupine 13 argentinskih študentov spregovorila na županstvu v Njivici na zaključnem srečanju pred povratkom domov. Slovesnost, ki sta se jo med drugim udeležila župan Claudio Noacco in predsednik Zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico, je bila kratka a topla in ganljiva. Polovica mladih ima namreč svoje korenine prav v občini Bardo. Kot smo že pisali so mladi študentje bili tri tedne v naši deželi, od 19. januarja do 10. februarja. Na pobudo Zveze “Slovenci po svetu”, združenja Alef in Eraple so spoznali kulturno in zgodovinsko podobo naše države in dežele pa tudi naše slovenske deželice v vznožju Matajurja, Muzcev in Kani- Nekaj časa, zelo malo, je bilo tudi za zabavo Spominska slika v dvojezični šoli v Spetru na. Priložnost so imeli poglobiti poznavanje naše dežele tudi z institucionalnega vidika in ekonomskega zor- nega kota. V ta okvir sodijo obiski Dežele in Pokrajine Videm, sprejem na čedaj-škem in trbiškem župan- stvu, pogovori na videmski trgovinski zbornici, obisk nekaterih tovarn, soočenje s predstavniki podjetnikov in Mayra, Suyai in Lorena v Ceneboli z gospo, ki je poznala njih družine nu kulture, na kulturnem bogastvu naše dežele, ki se kaže v dragocenih kulturnih spomenikih a tudi v večkulturni podobi naše dežele. Tako so imeli priložnost se pobliže seznaniti z dvojezično špetrsko šolo, v Fuojdi so pa prisostvovali pouku v furlanskem jeziku. Srečanje na šoli v Spetru je sicer bilo nekaj več od samega obiska neke pomembne kulturne ustanove. Dvojezična šola je namreč pristopila k pobudi Zveze Slovenci po svetu, ki je že pred meseci sprožila nabiralno akcijo za nakup najsodobnejših slušnih aparatov za gluho-neme otroke, ki obiskujejo posebno šolo v Villi Gobemador Gal vez pri Rosariu v Argentini. S svojimi družinami in učitelji so špetrski otroci zbrali 415 evrov in jih izročili prav predstavnici skupine mladih študentov. Učenci iz Spetra so pa tudi pripravili nekaj risb in drugo gradivo za otroke, s katerimi se želijo pobratiti in obdržati stike. Obisk v naši deželi je v-sekakor utrdil v njih zavest in prepričanje, da je njihova usoda in usoda njih države v njih rokah. sindikalistov. Izseljeniška združenja, ki so obisk organizirala seveda s finančno podporo dežele F-JK so namreč želeli prikazati 13 Argenticem stvarno sliko naše dežele, oz. stvarne možnosti, ki bi jih tu imeli, če bi se odločili za povratek v zemljo svojih dedov. Ponudili so jim pri- liko navezati nekatere stike s predstavniki ekonomske sfere naše dežele. Največji poudarek pa je bil na pome- La montagna ancora una volta la foglia di fico? dalla prima pagina L'obiettivo da perseguire sembra essere stato soprattutto un riposizionamento delle forze politiche tale da far prevalere il centro destra che vuole gestire il territorio. A tutti i costi. Nella prima fase lo ha fatto direttamente, tramite i commissari. La dimostrazione più palese poi si è avuta nei giorni scorsi con la forzatura della stessa legge sui comprensori montani e con l'elezione dei 5 membri dell'assemblea tutti del centro destra. La cosa più grave tuttavia è che i comprensori montani sembrano essere lina creatura nata morta. Do- vevano essere la risposta moderna, efficace ed efficiente alle oggettive carenze e debolezze delle Comunità montane, ridotte a gestire quasi solo se stesse, il proprio personale e le proprie strutture. Invece appena varati i comprensori sembrano già ridotti all’ impotenza. Il neo più grosso della legge è che ha considerato l'aggettivo “montano", che dovrebbe qualificare il nuovo ente, come una variabile secondaria e addirittura i-ninfluente. Se in primo piano fosse stato l’interesse dei territori montani, che attraverso questo strumento dovrebbero vedersi assicurato uno dei principali diritti costituzionali, vale a dire la parità di diritti e di opportunità per i cittadini che vivono in aree socialmente ed e-conomicamente disagiate e vulnerabili, la legge regionale, pur accorpando tre Comunità montane, avrebbe dovuto ridisegnare i contorni del comprensorio. Per la verità in parte è stato fatto, ma in senso opposto, ed è bastata una riunione della Giunta regionale per trasformare due comuni del Tarcentino, Nimis e Magnano in Riviera, da parzialmente a totalmente montani e spostare l'asse verso quella zona. Resta il fatto che il territorio veramente montano nel nostro comprensorio, quello che necessita di interventi più solleciti e consistenti, è fortemente minoritario. E' facile prevedere che nelle scelte di inten’ento prevarranno altre logiche. Se il buongiorno si vede dal mattino, poi, viste le difficoltà nel formare il consiglio direttivo, non è difficile immaginare quanto sarà complessa la fase statutaria dove dovrà essere definita l'identità del comprensorio e poi il prossimo anno ci saranno le elezioni amministrative e si torna daccapo. Mentre il nostro territorio continuerà ad essere lasciato in balia di se stesso. Gli strumenti pensati per migliorare i servizi degli en- ti locali e messi in campo negli ultimi anni, del resto, sono tutti fortemente carenti. Basti pensare alla bizzarra normativa sull’unione dei comuni che lungi dal favorire le aggregazioni comumli, indispensabili in realtà frammentate come la nostra, ha prodotto solo un nuovo ente con proprio statuto, bilancio e consiglio direttivo provocando ulteriori appesantimenti burocratici. Poteva e doveva essere il comprensorio marnano quell’ente sovracomunale a gestire il territorio, predisporre i piani di sviluppo, programmare gli interventi. Sarà difficile che ciò accada perché non sono chiare le competenze delegate e nemmeno i mezzi finanziari a disposizione e soprattutto ci si trova di fronte a un territorio fortemente disomogeneo dove ancora una volta la montagna, purtroppo, sarà la foglia di fico per continuare a finanziare la pianura. E' evidente a questo punto che sarà necessario nella prossima legislatura regionale porre mano a tutta la materia. Nel frattempo tuttavia sarebbe importante che partisse anche dal nostro territorio, dalle amministrazioni comunali, dai cittadini un’iniziativa volta a trovare soluzioni più rispondenti alle nostre esigenze. Noi siamo quelli che conoscono meglio di chiunque altro i nostri bisogni, le nostre debolezze, i nostri punti di forza e inoltre abbiamo l'interesse più autentico e sincero a mantenere vivi i nostri paesi. E quindi dobbiamo essere noi ad elaborare una proposta e sostenerla fino alla sua realizzazione. E’ ormai tempo di cominciare ad unire le forze, di pensare a tempi, forme e modi di un’unione effettiva, una fusione dei comuni delle valli del Natisone in un'unica realtà anmùnistrativa più forte ed organizzata, in grado di rispondere meglio alle esigenze dei suoi cittadini ma anche di farsi ascoltare all'esterno, (jn) Ieri riunione dei consiglieri per nominare due assessori Comprensorio sul filo del voto dalla prima pagina La questione, a poche o-re dalla riunione che si terrà nuovamente a Tarcen-to, appare sbrogliata. Corsi ha infatti espresso ai sinda-ci del centro-sinistra la sua ferma intenzione di appoggiare i loro candidati, il vi-cesindaco di S. Pietro al Natisone Giuseppe Blase-tig e quello di Tarcento Loris Agosto. Il tutto si giocherà sul filo dei voti e molto dipenderà dalla posizione di Taipana, che pare favorevole a questa soluzione (non così era avvenuto nel corso del precedente incontro). Ma Corsi pare determinato, tanto da paventare, nel caso la votazione fosse favorevole al centro-destra (che propone un solo nominativo, quello del sindaco di Dolegna del Collio Giovanni Crosato), le sue dimissioni che porterebbero ad un commissariamento dell’ente. Prospettiva tutt’altro che rosea. Sport Risultati 1. Categoria Tre stelle - Valnatisone 0-0 3. Categoria Audace - Fortissimi 0-2 Bearzi - Savognese 1 -2 JUNIORES Valnatisone - Tricesimo 3-1 Giovanissimi Valnatisone - Gaglianese 1 -3 Amatori Ziracco - Reai Filpa 1-3 Valli Natisone - Warriors rinv. Ravosa - Osteria Colovrat 1 -3 Agli amici - Osteria Colovrat rinv. Calcetto Tolmezzo - Merenderos 6-1 Elettr. Manzanese - Paradiso dei golosi 1 -4 Il santo e il lupo - Amici della palla 5-3 Poi. Valnatisone - Il santo e il lupo 15-9 Longobarda - Bronx team n.p. P.P.G. Azzida - Klupa 99 1-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Buttrio 3. Categoria Savognese - Libero Atl. Rizzi Stella azzurra - Audace JUNIORES Tolmezzo - Valnatisone Allievi Valnatisone - Gaglianese Giovanissimi Serenissima - Valnatisone Amatori Reai Filpa - Mereto di Capitolo Baby color - Valli Natisone Osteria al Colovrat - Dinamo korda Poi. Valnatisone - Gunners Calcetto Merenderos - All’alpino Paradiso dei golosi - Bar K2 Poi. Valnatisone - Bronx team Il santo e il lupo - Elettr. Manzanese P.P.G. Azzida - Ass. Sedia Classifiche 1. Categoria Tricesimo 49; Flumignano 38; Ancona 34; Riviera, Risanese 30; Buttrio 26; Lumi-gnacco 25; Tre stelle, Tarcentina, Com. Faedis 24; Valnatisone 23; Nimis 22; Col-loredo 20; Buonacquisto 18; Union Noga-redo 15; Trivignano 10. 3. Categoria Fulgor 40; Moimacco 35; Gaglianese 30; Stella Azzurra 25; Cormor, Ciseriis 24; Bearzi 23; Fortissimi 20; Savognese 15; S. Gottardo, Savorgnanese 10; Libero A-tletico Rizzi 9; Audace 5. JUNIORES Tolmezzo 40; Com. Pozzuolo 35; Palma-nova 29; Valnatisone, Union 91, Pagnac-co 28; Pro Fagagna 27; Manzanese 23; Cividalese, Tricesimo 20; Gemonese 19; Rivignano, Comunale Gonars 14; Centro-sedia 3. Allievi Valnatisone1, Moimacco 38; Cussignac-co 35; Lestizza 32; Buttrio, Tre stelle 28; Comunale Faedis 27; Letti Cosatto Tava-gnacco 26; Virtus Manzanese 25; S. Gottardo 22; Centrosedia 18; Chiavris 14; Gaglianese 12; Com. Pozzuolo* 10; Aurora Buonacquisto 0. Giovanissimi Virtus Manzanese 47; Comunale Pozzuolo 41 ; Serenissima, S. Gottardo 38; Centro-sedia 27; Torreanese 24; Gaglianese 23; Savorgnanese 20; Valnatisone, 7 Spighe, Pasian di Prato 19; Tre stelle 16; Fortissimi 12; Assosangiorgina Udine 7; Azzurra 4. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado 24; Valli del Natisone, Reai Filpa Pulfero 21 ; Ottica L’occhiale, Mereto di Capitolo 18; Ziracco 17; Warriors, Ter-mokey, Goricizza 15; Ediltomat 14; Baby color 12; Manzano 11; Al cantinon, Chia-siellis 9. Amatori (2. categoria) Birreria da Marco 22; Dinamo korda 21 ; Gunners 17; All’Ancona 16; Osterìa al Colovrat* 17; Millennium* 15; S. Lorenzo, Racchiuso 13; Poi. Valnatisone 11 ; Ravosa 9; Agli amici 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. La squadra gialloblu risale in classifica sconfiggendo il Bearzi grazie a una doppietta di Greco Savognese con fame di punti Pareggio della Valnatisone, l'Audace non ha scampo contro i Fortissimi - Bell' impresa degli Juniores Il Real continua la rincorsa al Bar Corrado battendo il Ziracco, rinviata la gara della Valli del Natisone Continua la serie positiva della Valnatisone che è riuscita a chiudere la gara esterna con la Tre Stelle di Bressa/Campoformido con un risultato di parità ad occhiali. Gli azzurri guidati da Claudio Baulini hanno chiuso la partita con due giocatori in meno a causa delle espulsioni di Federico Clavora e Marco Domeniš. La Savognese continua la serie di successi. Quello ottenuto domenica ad Udine con il Bearzi è il terzo della serie, iniziata con la prima giornata del girone di ritorno. I gialloblu di Fedele Cantoni si sono imposti grazie alla doppietta realizzata da Stefano Greco. La rincorsa verso i play-off dei ragazzi allenati da Bruno Moricchi potrebbe concretizzarsi, ma ogni ulteriore battuta d’arresto da oggi alla fine del campionato potrebbe essere fatale. L’Audace di S. Leonardo ha perso la gara casalinga con i Fortissimi. I bian-cazzurrri di Claudio Duria-vig, non avendo nulla da perdere, cercheranno nelle rimanenti giornate di ottenere qualche risultato di prestigio. Non finiscono di stupire gli Juniores della Valnatisone, che si sono confermati in gran forma vendicando la sconfitta patita nell’andata a Tricesimo. Con l’organico incompleto, i valligiani sono passati in vantaggio con un gol di Maurizio Suber, raddoppiando grazie ad una punizione di Davide Duriavig. Nella ripresa Eric Dorgna-ch ha siglato la terza rete. Gli ospiti hanno prima centrato la traversa della porta difesa da Luca Talotti e quindi hanno realizzato, nel finale, la rete della bandiera. Gli Allievi della Valnatisone, dopo aver osservato il turno di riposo, tomeran- all’inizio della ripresa i valligiani hanno allungato con Denis Lesizza, lesto a respingere in rete il pallone rinviato dal portiere avversario sulla punizione calciata da Stefano Dugaro. E’ seguita quindi al 25’ la terza segnatura dei ragazzi guidati da Corrado Buonasera, ad opera di Massimiliano Campanella. La gara successiva con il bar agli Amici è stata rinviata. Nel campionato di Eccellenza di calcetto, sconfitta dal Tolmezzo, la formazione dei Merenderos è andata in gol con Walter Petricig. In seconda categoria II santo ed il lupo ha superato gli Amici della palla grazie alla tripletta di Clavora ed alla doppietta realizzata da Roberto Clarig. Nel successivo impegno con la Polisportiva Valnatisone la squadra ha rimediato una sconfitta nonostante le nove segnature che portano la ' firma di Roberto Clarig (quattro), Marco Carlig (due), Moreno Mauri, Pa-trik Birtig ed Andrea Zuiz. Boccata di ossigeno per il Paradiso dei golosi che ha vinto sul campo della E-lettrotecnica manzanese andando a segno grazie alla doppietta realizzata da Marco Bassetto ed ai gol di David Specogna ed Andreas Gosgnach. Ieri sera, mercoledì 19, si è disputata la gara tra la Longobarda ed il Bronx team. Infine in Terza categoria la P.P.G. Azzida ha chiuso il campionato con una sconfitta di misura con la Klupa ’99. La rete della bandiera valligiana è stata realizzata da Daniele Sac-cavini. La squadra è attesa da tre incontri post-campionato, il primo in programma mercoledì 19 con l’Ass. Sedia. Paolo Caffi TRATTORIA S4V6CNE$f I preparativi del comitato organizzatore “Senza confini” Il Comitato organizzatore “Senza confini” organizza nei giorni di venerdì 30, sabato 31 maggio e domenica 1° giugno la “Classic cup”, una manifestazione di regolarità per auto storiche costruite fino al 1957. La gara partirà dal raduno di Tarvisio e si snoderà nei tre giorni su un percorso che vedrà i piloti attraversare l’incantevole vallata dell’alto Isonzo in Slovenia, la pianura fiorita della valle del Gail in Carinzia, ma sopratutto i partecipanti potranno conoscere Cividale, primo ducato longobardo d’Italia. Inoltre i concorrenti potranno ammirare le mirabili ricostruzioni di Gemona e Venzone, visitare Bordano ed i suoi murales, gustare le prelibatezze nostrane: il formaggio montasio, la gubana ed i favolosi vini del Collio e dei Colli Orientali. Il Comitato ha scelto Tarvisio per la sua posizione ideale all’incrocio tra le tre nazioni, dove i tre popoli si incontrano e convivono. Per cercare di promuovere questa manifestazione automobilistica ad invito, gli organizzatori intendono ospitare gratuitamente i concorrenti ed i media al seguito. Quello che li spinge è la vera passione per le auto d’epoca e della loro terra che vorrebbero che fosse conosciuta non solo per il terremoto, ma anche per le grandi doti turistiche ed enogastronomiche. Il nuovo sodalizio, che non è a scopo di lucro, si autofinanzia contando sulla buona riuscita della manifestazione. Marco Carlig (Il santo e il lupo) per auto storiche di frontiera Moimacco e Virtus Manzanese, è stata inserita nel primo girone assieme al Bearzi/A, alla Gemonese/A, alla Pro Fagagna ed al Riviera. Il campionato dovrebbe iniziare a metà marzo. Sono ripresi gli allenamenti dei Pulcini dell’Audace in vista della ripresa dei campionati prevista per marzo, con la disputa del girone di ritorno. Nel campionato di Eccellenza amatoriale il Reai Filpa di Pulfero continua la sua rincorsa verso la vetta grazie al successo ottenuto venerdì 14 sera a Ziracco. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno a-vuto la meglio sui padroni di casa andando in gol per tre volte. Prima Bernardo e poi Carlo Liberale (due gol) hanno firmato il successo della squadra. Le condizioni proibitive del terreno di Podpolizza ancora innevato e ghiacciato hanno invece impedito no in campo domenica 23 mattina ospitando la Gaglianese. La ripresa del campionato è stata amara per i Giovanissimi della Valnatisone che hanno ceduto l’intera posta in palio alla formazione di Gagliano. Dopo il minuto di raccoglimento, su desiderio delle due società per onorare la memoria del padre dell’allenatore degli Esordienti Federico Gatto, la gara è iniziata favorevolmente per i locali che al 7’ si sono portati in vantaggio con Maurizio Medves. Gli amaranto hanno ristabilito le distanze al 17’ e si sono portati in vantaggio al 23’ su autogol di un difensore locale. Nella Gianluca Gnoni della Savognese ripresa i valligiani hanno attaccato in massa, ma sono stati castigati dalla terza segnatura degli avversari, avvenuta a 5’ dal termine. La FIGC ha reso noto nei giorni scorsi i gironi del campionato di Primavera degli Esordienti. La Valnatisone, classificatasi al terzo posto del girone E nel campionato d’Autunno alle spalle di lo svolgimento della gara tra la Valli del Natisone ed i Warriors. In Seconda categoria l’Osteria al Colovrat ha recuperato la partita con il Ravosa imponendosi per 3-1. I ragazzi di Roberto To-masetig sono passati a condurre con un eurogol di E-do Drecogna. Raggiunti su rigore dai padroni di casa, Davide Duriavig (Juniores) Kronaka novi matajur Četrtek, 20. februarja 2003 7 Kar se udobi kako nagrado, po navad je nimar potri-eba zahvalit tistega... ki nam je pomagu ( v tistim diele). “Potrieba” pride ree, de se muora... pa v resnic ist se čujem s cielim sarcam tuole narest, zahvalit... bo nomalo težkuo, zak se bojim zabit kajšnega po pot. Ce rata, pa na zamierta! ! ! Nagrada je bila za “Naš domaci jezik”, materni jezik... za tuole hvala moji mam, ki me je pustila tole veliko bogatijo... nje izik... Hvala tatu, kar je biu dobre voje me je navadu puno pi-esmi, gonalc, prave... an še buj me je kregu “po našim”... Te stepem... bo šiba piela ... Ce na boš bugala jih ušafaš vse te preklete... Sele sida Cujem švigalce gor po rit an nogah Ceglih na bole vic takuo mocnuo!!! San bila mikena an v Suolo hodila... taljansko Suolo... an še tu glave niesam imiela, de se more pisat “po našim”... dokjer se nie znaj-du gu Tarbi Pavel Petricig z natečajem Moja vas... Hvala Pavel an hvala an meštri Mariarosi, ki je dopustila tuole, viem, de v tistim cajtu nie bluo lahko... Hvala Mladi briezi... an posebno Živi, ki potarpe-žljivo me je navadla vse, kar se tiCe “s š z ž c C nj lj” an takuo napri... Videš, Živa, de se niesan pobabila! ! ! Hvala našemu gaspuodu Emiliu, ki je dau njega dovoljenje za slovienski “doposcuola”. Mislem, de je muoru bit “all’avanguardia”, guorim od lieta 1974 vic al manj... An Viljemu Cernu, ki se je tuole. zmislu an potrudiu de bo. Hvala Sejmù beneške piesmi, kjer takuo mikeni smo piel “din dan don zvo- Buohloni vsiem za naš domači izik S trostam, de pustimo telo bogatijo našim otrokam e m . . ni se Cujejo”, an šele sida je “di moda”. Hvala ranci Angelin Ce-bajovi an nje ranci mam... nun Cebajovi... zak kar san bla v “pejsih” so me “po našim” pomagale an potroštale. Se na nikdar za-bem na njih besiede. Zahvalem tisto nuno mojo bližnjo (nje vrata so nimar odparte) zaki kar se ki pozabin jo klicem an ona me ponovi... “Ima kite zavite... kozomajko gardo” me jo je ona navadla! Hvala rancemu Bepolnu SlRSlMi Mii mim Trideset liet od tega, kar je biu slovienski ‘doposcuola” v Gor. Tarbjù Il primo maggio dalle Valle del Natisone Pedalata in laguna Quando si dice essere tempestivi! Siamo a febbraio, ma c’è già chi, scorrendo il calendario per vedere feste e ponti del 2003 appena iniziato, pianifica gite, ferie, vacanze... E così Marino Iussig di Savogna ha già pensato a come impegnare la festa del lavoro, il 1. maggio. E così è nata l’idea del “giro della laguna di Venezia in bici”. Per ora gli intenzionati sono due, Marino e De Toni. A grandi linee questo il programma: fino a San Donà in auto o treno. Da San Donà in bici tutto il Lido del Cavallino. Da punta Sabbioni trasferimento in vaporetto fino al Lido e tra una biciclettata ed uno strappo in vaporetto si arriva a Chioggia per il pranzo (a scelta: al sacco o in ristorante). Ritorno a San Donà in bici (per i più allenati) o in treno (per chi avrà gambe molli e pancia piena!). Altri dettagli in seguito. Per altre informazioni potete chiamare Marino allo 0432/714073. Tamašcjuvemu... sam ga takuo rada poslušala... an puno starih besied navadla od njega... duo vie donašnji dan, ka so svisla??? Hvala Novemu Matajurju, Ivanu Trinku... kar dol tode sam Suolo zamujala... pa lohni nie bila pru taka zamuda! Hvala Aldu... te parve poežije sam jih z njim napisala... Hvala Beneškemu gledališču, de me pusti igrat, an Marjanu zak z njim lohni manjku prebierat sam se navadla! Posebno zahvalim Marino... ki takuo tarduo vierje na moje možnosti, me daje kuražo an na vse kraje me potiska napri... Hvala Danieli, “te mali” Lenkcjovi, ki ji je takuo ušeC, kuo guorim... “ku an-krat”, prave... pa narlieuš bi bluo ree “ku sidà”, doštu-lem ist! Na zadnjo hvala našemu šindaku, županu... Bruni... za tel liep senjam... de b’ mantinjala tolo navado takuo napri... an še buj. Zahvalem giurijo, ki je mene vebralala med vsi-kajšan muora udo-bit... Hvala Giulian an nje mam Mariji, zaki so me posodile svečenike... Pijunu za zadnjo pomuoC: mučerat an glastuce so njega! Zahvalem mojo tetò Ernesto, ki živi že puno an puno liet tan v Genovi, an se nie zabila na stare navade an na nje duom... Zahvalem mojo te malo zak prenaša tole mamo “naif’... Buog di, de bi ji mogla ki pustit an nji... An na zadnjo... hvala mene, ki Ceglih sam takuo pozabljiva, njega žive dni se na pozabem, kje so moje koranine. Muhorka Draga Muhorka, še an-krat mi je šla mraščalca gor po žuote, kar san prebrala toje besiede. Pa Ce Ceš, de ti na bomo pravli: “Guoriš le-puo po sloviensko, ku an-krat “, paC pa “ku sidà”, Buog ti di cajt, pamet an vojo pisat za Novi Matajur, de ostanejo žive tiste besiede, ki naši te star so jih nam zapustil an ki ti si jih takuo lepuo ohranila an jih ponavljaš nam, ki jih poCaso po-Caso pozabljamo, ker jih na Cujemo vic. SVET LENART Čemur - Pičič Se je rodiu Nicola Paš že ki liet nieso v vasici Picic, na pot, ki iz Škrutovega peje pruot sri-enjskim vasem, nieso obie-sli floka na vrata za oznant rojstvo adnega otroka? Mi-slemo, puno, puno liet. Pa seda an velik plavi flok oznanja, de v vasi se je rodiu an puobiC an za tuole se muorejo zahvalit Davidu Terlicher iz Cemurja an Danieli Lauretig iz Hlocja, ki po njih poroki so paršli tle živet. V saboto 8. februarja je paršu na sviet njih parvi otrok, Nicola. Puno veseja je parnesu njim an vsiem v družini, posebno veseli so noni Toni an Margherita dol na Ce- murje an Giovanna go par Hloc. PuobCju Zelmo vse narbuojše. SREDNJE Preserjè Dva miesca od tegà... Draga mamica, teZkuo je te pogrešit. Je dva miesca, odkar si nas za venCno za- Cai - Val Natisone domenica 23 febbraio NEVEGAL gita sciistica in pullman sci discesa, sci fondo, escursionismo partenza: ore 6.30 Sàft Pietro (piazzale scuole medie) ritorno: ore 20.00 circa inf: Franca 04321727277 pustila. Kuo je prazna tista hiša, kuo manjkaš vsiem... Giada se ogledava po hiš, kje si, Silvia an Laura se tiho poguarjajo. “Imamo angelca” pravejo. Angelci so v nebesih, ma ti si bila an angelac na zemlji... mi manjkaš puno... Vsi nje te dragi se spominjajo na njih drago ženo, mamo, nono an bižnono Amelio Lukcjovo iz Prese-riji, ki je za venCno zaspala dva miesca od tegà. Podsriednje Zbuogam Bernarda V nediejo 16. februarja je za nimar zapustila tel sviet Bernarda Postregna, uduova Duriavig. Bernarda se je rodila v KozliCjovi družini v Pod-sriednjem 86 liet od tegà. Ostala je bla ta zadnja od tele velike družine.Oženila se je bla le v vas, nje moz je biu Celso Kuosu. Kar Celso je umaru, Bernarda je ostala sama v veliki hiši, pa nje otroc so bli pogostu go par nji. Tele zadnje cajte ji je bluo ratalo težkuo an zak zdravje nie bluo vic te pravo, takuo je šla živet v hišo za te stare. Nje otroc pa so bli nimar ta par nji, an tuole do zadnjega, do nje te zadnje ure. Untarla je v videmskem Spitale. Za njo joCejo sinuovi Luciano, Olivo an Romano, hCi Ivette, zeti, nevie-sta, navuodi, pranavuodi an vsa druga Zlahta. VenCni mier bo počivala go par svetim Pavle (Cer-neeje), kjer je biu nje pogreb v torak 18. februarja popudan. SPETER Ažla Žalostna novica Zapustu nas je Michele Gaudio iz Benevento, ki pa je biu poroCiu Almo Ruc-chin iz ZaloCila takuo, de je biu an nomalo “naš”. PoCi-vu bo v njega rojstni zemlji, v Benevento, takuo, kije on želeu. II 27 gennaio, a 75 anni, si è spento all’ospedale di Udine Michele Gaudio, originario di Benevento, ma emigrato giovanissimo in Svizzera, dove aveva sposato Alma Rucchin, nativa di Rucchin di Grimacco. Dopo la meritata pensione, frutto di ben 45 anni di duro lavo- ro, Michele e Alma erano rientrati in Italia e si erano stabiliti a Como di Rosazzo. Rimasto vedovo 7 anni fa, Michele aveva continuato a vivere con coraggio e serenità, trascorrendo buona parte del suo tempo ad Az-zida presso il cognato Ettore e famiglia, a cui lo legava un grande affetto ricambiato con altrettanta intensità. Non lo vedremo più su quel terrazzo né al volante della sua auto, ma i suoi tre figli Giuseppe, Luigi e Rosina, i cognati Ettore, Michela e Mario, i nipoti ed i parenti tutti lo ricorderanno sempre con tenerezza per la sua disponibilità, generosità e umanità. Ora riposa a Bene-vento, nella tomba di famiglia, come lui ha sempre desiderato. n\P ' jih prave.., Dva te naumna sta sediela par korite na sredi duorna od ma-nikomja. Adan je sneu uro iz te čepame roke an jo vargu tu korito. - Zakaj si jo vargu tu vodo? - ga je po-prašu te drug. - Za viedet, al bo plavala! - Al si jo biu naviu? - ge je poprašu spet te drug. -Ne. - Alora, kuo češ, de bo plavala! An te naumni je majau pod sofitam od kambre. Kadar an miedih je tuole zagle-du, je vprašu te druge tri: - Ki diela tist mož gorpodšofitam? - Misli, de je na lampadina, gaspuod doktor. - Snemita ga hitro dol! - je riesno kuazu miedih! - Ja, ma potlè ostanemo tu tami! *** An te naumni je le-teu vas prestrašen h direktorju od ma-nikomja. - Vi me muorete hitro preluošt tu drugo kambro, h kajšnemu drugemu človieku za-tuo, ki muoj sosed je zlo nagobaran za me. - Kuo nagobaran? -ga je poprašu smehe direktor - Tist je an buogi možač, ki če reč, de je an mačak! - Sa zatuo je nagobaran, gospuod direktor - ker ist sem ‘na mišica! *** Stanko je šu h direktorju od ma-nikomjaga vprašat, če more iti damu. - Ja, ist te pošjam damu če mi pru od-guoriš na telo v-prašanje: če ti o-driežem uha, ka’ ti se zgodi? - Na bom videu vič! -Posluši lepuo Stanko, ist sem te poprašu, če ti odriežem uha. An zaki na boš vidu vič? - Zatuo, gospuod direktor, ki ist imam an klabuk zelo obiuan an če mi odriežete uha mi pade dol na oči an na bom videu vič! - Bieš, bieš damu Stanko, si buj mpdar, ku ist! - je pogodemju direktor. Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà - Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbunlesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Peliegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine SOVODNJE doh. Pietro Peliegriti Sauodnja: v pandiejak, toràk, četartak'* an petak od 11.30 do 12.30 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vas duom. Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR url Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine " Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 • 73373 Žiro račun SDK Se2ana St 5142CF601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato aJ'USPI Planinska družina Benecue TELOVADBA TUTTI IN PALESTRA v telovadnici sriednje Suole v Špietru od sriede 19. februarja vsako sriedo an petak od 19. do 20.30 ure \pisu\xmje: Dotitela 04321731190 ■ 714303 PRODAJAM pastiejco novo, dvie mize za salot an Spurget. Telefonat na Stev. . 0432/724046 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. FEBRUARJA Podboniesac tel. 726150 OD 22. DO 28. FEBRUARJA CedadTMinisini) tel. 731175 Planinska družina Benečije KOBARIŠKI STOL v nediejo 23. februarja ob 7.15 - odhod iz Spietra (Belvedere) se puode do Breginja an od tu par nogah (parbližno vsega kupe Stier ure hoje). Ko se varnemo v Breginj, pregledamo del vasi, kjer je pru liep duor s tipično hišo an muzej. Odgovoren: Joško tel. 328 4713118 *** v petak 14. marca v Spietre v duomu za te stare ACONCAGUA diapozitive “Naš” Ciro je dopunu petdeset liet! Zrast, ratat velik, “stariet” an le grede ostat nomalo otroc. Otroc, ki so takuo nadu-žni, ki na videjo slavega, ki so veseli z malim, ki imajo puno sanj an želji... Kajšne-mu an rata zrast an ostat nomalo "par otroškim ume” an tuole je velika sreča, zak gledat tel sviet z otroškimi očmi bi nam pomagalo živiet nomalo lieuš, ki dieta vi? Telo srečo jo ima Ciro. Na vesta, duo je Ciro? Po-prašajta gor po sauonjskim kamune, vsi vam odguorjo, duo je. On je an “personaggio” v telem kraju. Ciro je po preimku Slunder an je Lo-škin po domače iz Mašere. Na 23. novembeija je dopu- nu 50 liet! An kako srečo je imeu: poštudierita, de je tisti dan imeu dva sejma! Popu-dan v objemu njega družine, ki potlè, ki so mu untarli mama an tata so njega sestra Anna an mala navuoda Costanza. Seda živi ta par njih du Cedade. Pa vsaka parlo-žnost je dobra, za se vamit v rojstno vas. Du Cedade so čez tiedan, kar Costanza hode v Suolo, an tudi Ciro hode v Suolo, v Kararjo, kjer ga imajo vsi radi an kjer on se je tele lieta navadu puno, puno reči. Kar on je ugasnu njega petdeset kandelc, so praznoval tudi Costanzo, ki kak dan potlè, na 27. novemberja, jih je dopunla pa deset. Veseu rojstni dan, draga Costanza! Na tel parvi senjam Ciro je imeu ta par sebè še an part od tistih, ki so mu vse tele lieta blizu an on jih ima rad, ku de bi bli v žlahti: so Gabriella, Luciana an Isa. An zvičer je biu pa senjam s parjatelji iz sauonj-skih vasi, ki so ku on dopunli 50 liet. Ciro, si pru srečan! Sli so na vičeijo an se z njim veselil an smo sigurni, de ti- sto vičer, kar je vprašu kafè (ti je pru všeč kafè, kene Ciro?) so mu ga hitro pamesli! Ciro, čeglih dva miesca potlè, ti diemo tudi mi veseu rojstni dan an bodi nimar takuo bruman! Tela je ’na parložnost, de sestre Anna s Costanzo an Mariagrazia z Mariam, Cariarli an Andream zahvalejo vse tiste ljudi, ki so “pomagal”, de je Ciro v teku telih liet ram an bruman puob an se navadu puno, puno stvari, an vse tiste, ki so kiek nardil za mu zbuojšat življenje an ki ga imajo radi, mu zvestuo ponudijo kafè, ga poslušajo an se z njim poguaijo an po-smiejejo. Ciro ha compiuto cinquantanni! Non è più un ragazzino eppure ha la “gioia” e la “spensieratezza” dei bambini, quelli che hanno la fortuna di vedere ancora il mondo con ottimismo, speranza ed amore. E questa è un’occasiode per le sorelle Anna con Costanza, e Mariagrazia con Mario, Carlo e Andrea per ringraziare indistintamente tutti, proprio tutti quelli che hanno fatto sì che Ciro “crescesse”, diventasse il bravo e simpatico “ragazzo” che è oggi- Te mal Vukuove družine bo imeu že tri lieta ‘Tata nas uoze tle na Matajur, kjer lietos je puno snega an se trošta, de se takuo fardajsko utrudmo, de kar pridemo damu se na ku cju pastiejco zavalmo an zaspie-mo takuo, de pustimo njega an mamo nomalo par mie-ru... Ja, naj se Zihar trošta! Kar pridemo damu smo še buj arskačeni, zak se zmisle-mo, kakuo je bluo lepuo se Sukat z vlako gor an dol, anta se takuo smiejemo od veseja, de je ki... Ja ben, tata, kar bomo buj velie bomo (lohni) nomalo buj memi...” “Ja, ma kada bota zadost veliki, za bit nomalo buj brumni?” “Eh, muoreš počakat še kako lieto. Počaso bo an tuole, pa na stuoj imiet previe sile, saj če mi bomo buj velik, ti boš pa buj.... star! Za seda ist, te mal, Pietro dopunem tri lieta na 23. februarja...” “Ja, dragi muoj puobič, an ist an toja mama smo ti tiel pm za telo veselo parložnost Zeliet vse narbuojše, ki na pride reč še kako igro al kake sladčine, pač pa de bi ti rasu zdrav, srečan, veseu an... bruman! An tela je ‘na parložnost, de se zmislemo na nono Lucio Bucovaz - Lazaijovo iz Zve-rinca, ki donas, četartak 20. februarja dopune... na vemo, ki dost liet. Vemo pa, de se dobro darzi an de smo pru vesel jo imiet v žlahti!” Ce niesta še zagonal duo so poberini, vam povemo pa mi: tisti, ki dopune tri lieta je Pietro Trusgnach, te mal Vukuove družine iz Seucà an je tisti tu sred na fotografiji. Njega brat, ki pomaga daržat živo atmosfero v družini, je Mattia an je tisti na čepami. On bo imeu šest liet setem-beija an tist miesac začne tudi hodit v šuolo, le kamar hode v azilo, v dvojezično šuolo. Njih tata je Gianni, mama je pa Daniela Primosig z Lies. Žive v Seve. Blizu njih je njih velik parjateu Alex Chiabai an živi s tatam, ki je Claudio Mateužacu iz Platea an z mamo Stefanio, ki je parsla tle h nam taz Slovenije, dol par Hloc. Vsiem trem želmo veselo življenje.