SREANJA
Najfeja leta Rajke Bazelj
Otroci -
njena najveja Ijubezen...
Ko je bila Rajka Bazljeva e sama pred-olski otrok, je venomer iskala nova in no-va doivetja med vrstniki v soseini. e ve, neko si je prisvojila sosedovo de-klico, jo pripeljala v svojo sobo, sezula ji je copate in slekla predpasnik ter skrila v svojo otroko posteljo. e takrat so jo pri-vlaevali otroci, elela je vplivati nanje, jih voditi. Na izbiro njenega poklica pred-olskega pedagoga je vplivala celotna nje-na druina prosvetnih delavcev, prav po-sebej pa brat Marko, sedanji profesor teles-ne vzgoje.
Med vojno je Rajka delovala kot mla-dinska ilegalka na ljubljanskem podroju. Spominja se dogodka, ko so belogardisti vdrli v olo med kulturno politino manife-stacijo ob Preernovem dnevu. Poklicali so
Rajka Bazelj
pet izdanih deklet, med katerimi je bila tu-di Rajka in jih odpeljali v zapor, kjer so jih zaslievali tri dni, kasneje pa spustili.
Po vojni so sledile mladinske akcije, med njimi tudi BrkoBanovii. 11. nov. 1946 se je prvi sreala z vzgojo otrok v mladinskem domu v Ponikvah pri Dobre-polju, kjer so bile vojne sirote. Ni bilo po-itka, ni bilo prostih ur. Ko se je razirila nalezljiva bolezen, so zbolele tudi vse vzgojiteljice razen nje, sama je skrbela za 54 otrok no in dan, tri dni. Neko jutro je od utrujenosti zaspala in ti otroci, ki so ra-zumeli in cenili njeno delo, so se sami ure-dili in jo pustili spati. Ob tem delu pa je vodila e vake mladince.
Nato je delala e v Preddvoru in kon-no v Ljubljani, kjer je z izrednim tudijem
PRiZNANJA OB 30-LETNSCI SOCIALISTINE PREDOLSKE VZGOJE
Ob tej pomembni obletnici je Skupnost vzgojno-varstvenih zavodov podelila priznanje 30 tovariicam za njihovo dolgoletno in portvovalno delo na podroju predolske vzgoje v Sloveniji.
Priznanje sta med.drugim dobili tudi dve tovariici iz ike. Milena Lenari, vzgojiteljica v Vzgojno var-stvenem zavodu Najdihojca, ki je s svojim delom v tem zavodu priela 1. avgusta 1948, od leta 1952 do 1967. leta je posvetila svoje znanje otro-kom v mladinskih in klimatskih okre-valiih, potem pa se je vrnila spet v VVZ Najdihojca, kjer dela e danes in dosega pri svojem delu uspehe.
Tokrat objavljamo zapis o dobit-nici priznanja iz ike: tovariici Raj-ki Bazelj, ravnateljici VV H. Ch. An-dersen.
uspeno opravila strokovni izpit in postala mentorica tudi dijakinjam, bodoim vzgoji-teljicam. e sedaj se vraajo k nji tevilne vzgojiteljice, ki so e same mentorice, po dobro besedo, po nasvet za strokovno delo, za ivljenje.
Potem je bila pedagoka svetovalka, pa pomonica ravnatelja v VVZ in danes je ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda H. Ch. Andersen, ki ga obiskuje 930 pred-olskih otrok.
Pravi, da so najteja delovna leta v njenem ivljenju prav sedaj, na mestu rav-natelja. Prila je v nepoznano obino, oko-lico, zavod. Predvsem pa tei njeno delo dejstvo, da ne morejo sprejeti vseh otrok, potrebnih predolske vzgoje in varstva, saj se naselje ob vrtcu tako hitro iri, da VVZ ne more kriti vseh potreb. Stari prosijo, moledujejo, grozijo. Toda kljub vekratne-mu razirjanju VVZ je e vedno veliko od-klonjenih proenj. Poloaj oteujejo tudi ljudje, ki ne poznajo dela v VVZ, pa ga kritizersko obravnavajo. Kolektiv, v kate-rem je e vedno precej nezadostnih stro-kovnih mest, eli s svojimi akcijami priteg-niti okolje in v njem dobro sodelovati.
V tistem skromnem asu, ko Rajka Bazljeva ni v zavodu ali ni kjerkoli kot nje-gov predstavnik, pa se posvea tudiju pe-dagoke in psiholoke problematike; rada se rekreativno ukvarja s portom, njen po-seben konjiek za so roe. To doivetje ob naravi jo sprosti od napetosti delovnega dne, osreuje jo, ko iz stvaritve narave ustvari tudi sama ikebano, katere izho-die ie ali v cvetju samem, ali v starem likalniku, juniku, latvi. Zamisel za tako stvaritev nosi v sebi ve dni, obiajno pa v tihih nonih urah, ko vsa hia e spi, ob-likuje svoje zamisli. In tudi to ji daje moi za uspeno reevanje problemov naslednje-ga dne. Zmaga Glogovac
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si