* Issued daily except Saturday«, Sundays and Hobdays-
PROSVETA
Urednliki in upravniikl prostori: 2057 South Lawndala Ave.
Office of Publication: 2887 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904
Sa^SJ'Sr ¿TSTASTJ «STrcTÏ^ST CHIÇAOO 23. ILL, TOREK. 2. MARCA (MARCH 1). 1948 Subscription 18.00 Yearly STEV.-NUMBER 43
kmetom
Gottwald obljubil
provided for in section 110», Art of Oct I. 1917, authoriied on June 4, 1919.
Čehoslovakija ne bo osvojila sovjetskega
sistem* kolektivnih kmetij.
Borba proti notranji in zunanji reakcijix
zemlje
Praga. Čehoslovakija, mar. ca. — Komunist in predsednik vlade Klement Gottwald je zagotovil kmetom lastništvo zemlje, katero obdelujejo, do obsega 120 akrov, zaeno pa je naznanil, da Čehoslovakija ne bo osvojila sovjetskega sistema kolektivnih kmetij.
On in Julius Duris, poljedel ski minister, sta orisala program agrarnih reform na shodu v Pragi. Ta vsebuje deset točk in predvideva med drugim subven cije kmetom iz dobičkonosnih industrij in posojila, da bodo lahko mehanizirali posestva in domove. Čez 30,000 ljudi se je udeležilo shoda, na katerem sta govorila premier in poljedelski minister. Zvočniki so oddajali njune besede po vsem mestu.
Gottwald je apeliral na kme te. naj producirajo več živil, da bo Čehoslovakija lahko izvedla dveletni načrt industrijskega razvoja. "Oni, ki trdijo, da bodo kmetije kolektivizirane, so be sedniki reakcije, ki hočejo u-stvariti nepokoj med vami," je dejal.
Duris je rekel, da so se proti-komunistične sile pripravljale za strmoglavljenje vlade. S tem so demonstrirale svojo šibkost pred volitvami. Protikomunisti so bili za kolaboracijo z zunanjimi silami in celo z Nemčijo
v prizadevanjih za dosego sv o- VjiB\ ^ti» pih namenov in ciljev. Poses-*" tva bodo odvzeta cerkvam, toda dobile bodo odškodnino.
Poljedelski minister je naznanil davčne olajšave. Davčno breme bo odvzeto 70 odstotkom kmetov. Kmetje bodo uključeni v penzljski sistem in ustanovljeni bodo zavodi za njihove otroke. Duris je rekel, da bo Rusija poslala Cehoslovakiji 4,000 vagonov semenskega žita, da bo do kmetje in delavci imeli dovolj kruha. Program zemljiških reform bo izveden do 28. oktobra tega leta.
Gottwald je prej zapretil z brezobzirno vojno proti agentom notranje in zunanje reakcije. Naznanil je ustanovitev posebne. komisije sedmih članov, ki bodo iztrebili reakcionarje iz političnih strank. Načelnik ko-
sky. V komisiji je Aleksej Ce-pibka, justičhi minister, ki je nasledil dr. Prokopa Drtino, na rodnega socialista. Drtina, biv ši tajnik dr. Edvarda Beneša, predsednika republike, je bil ranjen. Policija trdi, da je skuša izvršiti samomor. Drtina se je zapletel v konflikt z Vaclavom Nosekom, komunistom in notranjim ministrom, pred preobratom. Nosek kontrolira zaščitno policijo.
Zunanji urad je pozval informacijski oddelek ameriškega poslaništva v Pragi, naj odstrani besedilo skupne deklaracije Amerike, Velike Britanije in Francije z obsodbo preobrata v Cehoslovakiji. Te države so v deklaraciji označile novo čeho-slovaško vlado za prikrito diktaturo. Informacijski oddelek je odstranil besedilo na zahtevo policije.
Moekva. l. marc*.—lzvestja, glasilo sovjetske vlade, so komentirale protestno noto Amerike, Velike Britanije in Francije novi čehoslovaški vladi pod komunistično kontrolo. "V noti izrečene grožnje so le razkrile ameriško-britske naklepe v Cehoslovakiji," pravijo Izvestja. "Amerika je skušala uporabljati Čehe in Slovake kot orodje v vzhodni Evropi za svoj imperializem. Poskus se je izjalovil na
\
Leteče trdnjave dospele v Nemčijo
Frankfurt, Nemčija, 1. marca. —Deset ameriških trdnjav je dospelo na tukajšnje letališče. Priletele so iz Fort Wortha, Tex. Ameriška vojaška vlada je naznanila, da se bodo udeležile manevrov.
Amerika naj sprejme razseljene osebe
VVashington, D. C., 1. marca.-Trije izmed petih članov senatnega justičnega pododseka so odobrili predlog, naj Amerika
Med zavezniki manjka harmonija
Londonska konferen ca ni prinesla rezultatov
London, 1. marca.—Oni, ki so pričakovali, da bodo na i novej še ruske akcije omogočile hiter sporazum med šestimi zapadni-mi državami glede bodočnosti Nemčije na tajni konferenci v Londonu, so že razočarani. Dogodki v Cehoslovakiji in na Finskem niso prinesli zaželjivega učinka na pogajanja in razgovore v Londonu.
Konferenca se je pričela pred enim tednom. Trajala bo še en teden. Demonstrirano je bilo, da nenavzočnost sovjetske delegacije ne zadostuje za dosego sp9razuma med zapadnimi državami. Razlike so se pokazale med Ameriko in Veliko Britanijo na eni strani in med Francijo, Holandijo, Belgijo in Luk-semburško na drugi. Razgovori niso prinesli uspehov.
Amerika je pozval*. Veliko Britanijo in Francijo, naj se ji pridružita v ustavitvi dostavljanja nemške opreme Rusiji in Poljski kot reparacije. Anglija in Francija se še fiista odzvali, toda pričakuje se, da se bosta. Amerika bo predlagala, naj za-padna Nemčija obdrži 882 tovarn, ki so v seznamu izpraznitve. To ni po volji Franciji in ne drugim državam. Amerika je odbila zahtevo Francije, Holan-dije, Belgije in Luksemburške za takojšnjo formiranje mednarodne kontrole Porurja, nemške industrijske province. Slednjim trem državam je bila odrečena beseda na sejah svetov treh velesil v odločitvah glede bodočnosti Nemčije.
Zapadne države se bodo še nadalje trudile v prizadevanjih za dosego sporazuma glede bodočnosti Nemčije, čeprav jc očitno,
Domače vesti
r
Tone Zorntk v .bolnišnici
Herminie, Pa.—Anton Zornik, znani delavski agitator in za stopnik Prosvete, le nahaja v bolnišnici v Pittabftfghu. Ppd-vreči se je moral iperaciji, katero je 24. febr. siečno prestal in se že bolje počuti. Prijatelji mu žele skorajšnji okrevanje. (Tej želji se pridružuje tudi Pro-sveta, ki Tonetu ž^li še mnogo let krepkega zdravja.) i
Is Clevnlapda " tfy,
Cleveland. — Zddnji četrtek zjutraj je bil smrtno ponesrečen John Zaje, star 89 let in član društva 158 SNPJ.1 Zjutraj, ko je šel peš na delo v tovarno Ajax i Manufacturing Co/ v Euclidu, kjer je tudi živel, {¡a je na St Clairju in E. 212 st. zadel neki avtomobilist in ga nk mestu ubil ter z avtom pobegnil. Njegovo truplo je našel Matthew Ogrinc, ki živi v isti hiši kot je živel Zaje in šel nekaj minut za njim na delo. Pokojni je bil doma od Sv. Jakoba ob Savi pri Ljub ijani. v Ameriki 47 let. Tukaj zapušča ženo, sina, dve poročeni hčeri, vnuka in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa dve sestri.—V državni bolnišnici je umrl Matija Kren, star 59 let, doma iz Trgarja. Tukaj zapu šča ženo, pet sinov, šest hčera, več vnukov in sestro, v starem kraju pa brata.—V bolnišnici Charity se nahaja Tony Eršte, ki se je moral podvreči operaciji. John Brgoč Se nahaja v Doctor's Hospitalu, znani Andy Božič iz Euclida, pa v bolnišnici St. Lukes.—Jennie Pockar-Te-terlin iz Collinwooda se je vrnila iz bolnišnice, enako tudi Josephine Alich.—Franka Dojkar-ja so našli mrtvega i v njegovem stanovanju. Star jk bil 59 let in brez sorodnikov: v Ameriki.
IŠČe slns
Butte Valley, Colo.—Marjeta Boštjančlč, Podstenje št. 11, p. Trnovo pri Ilirski Bistrici, Slovenija. bi rad« izvedela za svo-ega sina Paula Boštjančiča, od katerega je zadnjič slišala leta 1930, ko je bil v Pennsylvsnlji. Ako je komu znano, kje je ali pa ako sam to čita, naj piše svo-1 teti Uršuli Kastelic, Box 703. Butte Valley. Colo., ali pa svoji materi v stari kraj.
da so med njimi velike razlike, dasi ni Sovjetska unija udeležena v diskuzijali.
Wallace za zvišanje plač
Obiskal je rudarsko okrožje v Minnesoti
Duluth. Mlnn m i. marca.— Henry A. Wallace, kandidat za predsednika Združenih držav, je na shodu v tem mestu naglasi potrebo zvišanja plač kot sred stvo v pobijanju inflacije. Člani jeklarske unije CIO, katere predsednik je Philip Murray, so ga navdušeno sprejeli in pozdrs vili, čeprav je Murray proti Wallaceu in ustanovitvi tretje stranke. Murray je tudi pred sednik Kongresa industrijskih organizacij.
"Profit! korporacij so ogrom ni in lahko zvišajo plače brez zvišanja cen," je rekel Wallaca. "Za pobijanje inflacije, obstoj neodvisnih podjetij, ohranitev farmarskih tržišč in uposlitev profesionalcev je potrebno zvišanje plač. Inflacija je bila rojena I. 1940, ko je veleblznls zahteval ogromne proflte, velike davčne koncesije In dobil v svojo pest ameriško ekonomijo za ceno udeležitve v obrambi dežele.
Velebiznis ni zadovoljen i ogromnimi profitl, katere je nagrmadil v vojnem času. Zahteva celo večje na račun delavcev, farmarjev In konzumentov s pomočjo Trumanove administracije in kongresa. Pozabiti ne smemo, da je administracija ubila kontrolo cen in da republikanci niso edini grešniki. Ko je bila kontrola ubita so imeli demokrati večino v obeli kongresnih zbornicah. Taft-Hartleyev pro-tidelavski zakon je bil sprejet i\a ukaz Wall Street«, da st povečajo profitl korporacij in zdro-bi pravica delavcev do kolektivnega pogajanja."
Wallace je obiskal druga mesta v rudarskem okrožju,! "med temi Chisholm, Hlbbing in Eve-leth, kjer je farmer-delavska stranka močna. On In njegov pristaši skušajo iztrgati to stranko iz rok pristašev predsedniks Trumana, da bo služila Wallaceu kot kandidatu za predsed nika Združenih držav. Možnost je, da bo Wallace dosegel svoj cilj. Izgledi so, da bodo člani jeklarske unije sledili Wallaceu, ne Murrayju.
Arabska liga zahteva revizijo ameriške politike
Opozicija proti razdelitvi Palestine naraiča. Sirija ne bo potrdila pogodbe z oljno kompanijo
Kairo. Egipt. 1. marca.—Vodi telji Arabske lige so naznanili, da ne bodo dovolili ameriškim oljnim kompanijam gradnje olj-novodov preko arabskih dežel, dokler ne bo Amerika revidirala svojega stališča glede razdelitve Palestine na dve državi. Ameriška delegacija je na zborovanju generalne skupščine Zdru ženlh narodov 29. novembra gla-sovsla za načrt glede razdelitve Palestine kljub opoziciji s strani arabskih dežel.
Sl^js je zdsj naznanila, da no bo ratificirala pogodbe s ameriško oljno kompanijo, katera je bila sklenjena pred Šestimi meseci. Ns podlagi pogodbe b kompanija zgradila oljnovod do Beiruta, pristaniščnega mesta ob Sredozemskem morju. Vladi Egipta in Lebanona sta nazna nlll, da se strinjata z zaključkom Arabske lige.
Jamil Mardan, predsednik si rljske vlade, ki jt podpisal po-
sprejme 100,000 razseljencev, ki se nočejo ali ne morejo dvigniti misije je komunist Rudolf Stran-1 v svoje države.
cene živilom ostale na visoki
točki kljub borznim poročilom
Waahlngtop. — (FP) — Urad za delaysko statistiko jc pretekli teden naznanil, da so se cene živilom v prvi polovici februarja znižale le za 3 do 4 odstotke. To velja za povprečne cene živilom, kar je neznatno znižanje in draginja je ostala na svojem višku
Dočim so se cene nekaterim živilom znižale za nekaj odstotkov, so se istočasno zvišale za druga živila. Povprečno zhiža-nje cen v odstotkih je neznatno v pogledu cen, ki so v dobi ene-gs lets poskočile za več kot 40 odstotkov, Po odpravi vladne kontrole cen sredi leta 1946 so cene poskočile za 60 <xistotkov.
Urad za delavsko statistiko navaja dejstvo, da se bodo morale cene drastično znižati, preden bodo zlezle nazaj na primeroma nosmalno točko. Dalje u-rad ugotavl/b. da omenjeno znižanje cen v februarju je sezonskega pomendeloma pa so cene padle kot posledics neznatnega padca cen na blagovnih borzah.
Cene živilom so dosegle višek 15. januarja, ko so dosegle 71 odstotkm* nad predvojnimi cenami. V februsrju so se zviisle
• cene mleku, čebuli, krompirju, paradižnikom, fižolu in kavi.
Nobenega znamenja ni, da se bodo cene v bližnji bodočnosti znižale, pravi urad za delavsko ( statistiko. Philip Murray, pred-, sednik CIO, je rekel, da delavci upajo, da se bodo cene življen-skim potrebščinam znižale ali da so vsaj dosegle svoj višek "Ampak mi smo prisiljeni, da o-pozorimo,javnost na dejstvo, da dosedanje.neznatno padanje cen ne kaže nadaJjneua padanja cen," je naglasil Murray.
Dalje je Murray poudaril, da so voditelji CIO prisiljeni vprašati za višje plače, kajti cene živilom, obleki in stanarin »e stalno dvigajo. Obenem bodo pritiskali na kongres, da sprejme protiinflacijski program, kar pomeni vladno kontrdlo cen.
Sedanja inflacija z navijanjem cen je resno prizadela milijone ljudi. Na tisoče in tisoče družin si ne more privoščiti zadostne hrsne in obleke "Zivljenski standard ameriških delavcev ae je znižal za okrog $14 na teden." je rekel Murray, "zato delavstva upravičeno zahteva višje mezde."
Eksplozije min v Palestini
Britski vojaki ubiti in ranjani
Jsrusalem. Palestina. L mst
ca.—Tri mine so eksplodirale pod vsgonl vlaka, na katerem so bili britski vojaki. Poročilo pra vi, da je bilo 28 vojakov ubitih in 33 ranjenih.
Britske oblasti so obdolžile Žide odgovornosti za eksplozije, Mine so eksplodirale pod vlakom, ko Je vozil v smeri Tel Aviva. Sternova ganga, židovska teroristična organizacija, je naznanila, da so eksplozije min maščevanje za bombne eksplo zije v Jeruzalemu prejšnjo nedeljo, v katerih je bilo 54 Židov ubitih.
Židovska armada liaganah poroča, da so britski vojaki aretirali 24 Židov v Mikve Israelu v bližini Tel Aviva in jih potem izročili Arabcem. 2idje so obdolžili britske vojaške oblasti odgovornosti za bombne eksplo zlje v Jeruzalemu.
godbo z oljno kompanijo, bo odpotoval v Saudl Arabijo, kjer se bo sestal s kraljem Ibnom Sau-dom. Skušal ga bo pridobiti za akcijo proti ameriškim oljnim kompanijam, ki so dobile koncesije v njegovih deželi glede Izkoriščanja oljnih polj. ' Saud je nedavno natnanil, da je proti prosekucljl ameriških oljnih kompanlj, ker niso odgovorne is politiko ameriške vlade In njeno stališče glede Palestine.
Sovraštvo proti Ameriki narašča na Srednjem vshodu, ker je njena delegacija glasovala sa razdelitev Palestine. Mugsin Barazl, slrijski notranji minister, jedejsl: "Ako br bila ameriška delegacija zavzela nevtralno stališče glede palestinskega problema, bi Američani dobili vse, kar so želeli, v arabskih dešelsh. Amerika nudi vso pomoti grški vladi v akcijah proti gsrlliklm silam, dočim Je njena politika v Palestini v nasprotju i smsrl-' Šklml Interesi. Mnogi Amerlča-ni odprto poudsrjsjo, ds Mar-aha I lov načrt se nt bo mnggl 1«. vajeti, ako Amerika ne bo ddbl-vala olja iz deiel Srednjega vshoda."
Zdruiite v socialistov in komunistov na Ogrskem
Budimpešta, Ogrska, I. man».
—Arpad Szakasitls, vodja socis listične strsnke, je nspovedsi združitev s komunistično stranko. Združitev bo uradno proglašena 15. margi, ko bo Ogrska proslavljala stoletnico vojne is neodvisnost. "Kongrss socis listične strsnke bo soglasno proglasil zgodovinsko odločitev in enotnost delavskih vrst," Je rs-kel Szakasitis. "Dve veliki po-litični stranki se bosta združili 15. marca."
Eksplozija na kitajskem pomiku
Hongkong, 1. marcs—Devetnajst Kitajcev je bilo ubitih, ko se je pripetila eksplozija na par-niku Hung Wing-On. Parnik je bil v bližini Kongmoona, ko je nastala eksplozija,
sen. taylor bo zahteval odpravo tatovega suženjskega zakona
Jeklarski true! je «opet tvttel cene, de bo še« še večje »rollte "free enterpriser j I" nI ms jo nlkdsr dovolj."
Washington. — (KP) — Sena-tor Glen Taylor, kl je 23 februarja naznanil, da bo kandidiral za podpredsednika na listi tretje stranke, js povedal čeeniker-jem, ds glsvni del njegove letošnje ksmpsnje je posvečen bo tu proti Tsft-Hsrtleyevemu zatonu
Senator Tsylor, kl je s svojo odločitvijo o kandidaturo na ll stl tretje stranke dal slovo demokratski st i snki. nosi ■ seboj unljsko ksrto, ksjtl do izvolitve za senatorja je bil člen unije Sheet Metal Workers Interna tional Association, ki Je pride I Jene ADF Takrat je b\} upi*, sien v vojni industriji Znano Je, da *e je Taylor odločno boril proti sprejetju Teftovega protl-delevekege zakona.
Taylor ee Je pridružil Walla < u takoj po njegovem Izstopu Iz Trurnenovega kabineta Henry I A Wallace, kandidat za pred eednika Združenih držav na listi tretje stranke, je pred kratkim pri vmesnih volitvah v New Yorku dobil veliko moralno in številčno zmago Gibanje tretje stranke )e s to zmago postalo resne nevarno*! za demokratsko stianko.
Ko so časnikarski poročevalci I vprašali Tsylorjs, ksklno Ime bi bilo primerno zs tretjo etren-ko, je rekel, ds bi bilo Ims "progresivna stranka" nsjboljle. "Dejstvo, ds sts tretji strsnkl pml vodstvom Theodorja Kooae-! velte In Roberta La Folletta imeli enako Ime in da sta obe bili poraženi, ne pomeni, da ee bo zgodovine ponovile," je rekel Tsylor.
Dalje je Taylor rekel, da se<)e vrgel v volilno kampanjo tretje stianke / Wellecem ns čelu zalo, Ur verjame v to gibanja in je l>iei>iičari v zmago, kakor je bil • taki et, ko je v Idahu kandidiral ze senatorje in zmagal.
Ko so ga poročevalci vprašali, kako bo odgovoril na napade, da I je komunist in komunistični sopotnik, Je Teylor rekel, ds ns bo odgovsrjel ns leke nepade I)o-del je, ds je bil deležen tsklh napad*rv že prej, namreč leta 1938. 1940 in 1942, ko je kandidiral za kdhgreenika Njegovo mnenje je, de se je s odbijanjem rfapedov sam sebe uničil. Ko je leta 1944 kandidiral za senatorje, ee je odločil, da bo take napade en'wtsveo ignoriral — In je /rnagal.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT*
GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
ti —d paSSikil by
ütraäüm m Zdruiene dHavt (Iitm Chlsaga) ia na lato. 14.00 aa pol Uta. (2.00 sa ¿atrt letai aa Chica«o ia okolico Cook Co. IHM aa oalo lala. $4.7» aa pol letaj ao laeeemateo 911.99 Subacriptioa raioai lor the United Staloa (except Chicago) «ad Canada 6946 paa ptf. CM—go aad Cook County MM pav loraig» countries 611.99 par yaoff.
Cana igmr po dogovoru—Rokoptei dopleov la ¿laakov m aa —¿ejo. Rokopisi liieeseae v«eblae (trtica. povesti, paaml itd ) m vrnejo poiUJatelJu lo ▼ «lučaju. ie )a prtioiU
Advaeftatnf rata« oa aymsMal M—i
scripts of
Other
un«oH«llad articles will aet ka such aa stories, ploys, poems, ale. will be rsturasd lo sender only whea accompanied by sell-eddreaaed aad »liapid envelope
2967
Naslov aa eta. ka« las slik s PROSVETA 69 So. L«wn4ala Ave. Chicago 29, Hllaola
^■«^■««««wMMMamMMtomM^tt^	■ ^ [«¡i	k , eagawa—e «J «*>«««■■■T. T I T . . i n-nr nri	—— -rn
TjIoaovL jul&Ml na&sdbuL
Beseda a—bratstvu
Zadnji teden smo v Ameriki praznovali "teden bratstva". Vsi organi javnega mnenja, kakor tudi vsi predstavniki organizirane religije vseh verskih sekt so bili pozvani, da spregovore nekaj v prid—bratstva. Mi tega nismo storili, in sicer ne zato, ker bi bili proti brUstvu vseh ljudstev brez razlike na narodnost, na raao ali polt, na versko ali filozofsko prepričanje, marveč zato, ker se nam vidi, da bi bile take kampanje potrebne vse leto, leto za letom, ne samo par dni v letu. In sicer ne samo v Ameriki, manjfč v marsikateri deželi, ako ne v vseh. Ker so po tednu te "kampanje bratstva" utihnili poklicni organi in zadnjo soboto ali nedeljo pili svoj "likof", ¿e* za eno leto smo zopet prosti te nate "miaije", naj torej mi nadaljujemo tam, kjer so oni končali. Mi bomo skuiali biti bolj konkretni in pokazali, kje bi bilo prakticiranje bratstvo najbolj potrebno.
Več bratstva potrebuje vsa tako zvana kričanska civilizacija, sploh val narodi, brez razlike na vero. Ker se bomo doma v Ameriki pomudill nekoliko pozneje, si najprvo za hip oglejmo Indijo. Na slišno "bratstvo" kakor kričanstvo se sklicujeta tudi obe glavni -veri Indije: mohamedanska in budhistična. Toda radi vere in v imenu vere se v Indiji koljejo kar na debelo. Odkar je Anglija prepustila Indijo Indijcem, ne rudi kakinega "bratstva", marveč so ji tla tam postala prevroča, sodijo, da je bilo tam poklanih v imenu vere in "bratstva" že okrog četrt milijona mohamedancev,
Hindutov in Siktov. fte Gandhi je postal žrtev te verske vojne.
*
Podobna verska in nacionalistična vojna zdaj divja tudi v Palestini med Židi in Arabci. V zadnjih treh mesecih je tam padlo že čez 1,500 Židov in Arabcev, dvakrat ali trikrat toliko pa ja bilo ranjenih. Tudi v "sveti" deželi ni nobenega znamenja o kakem bratstvu.
Ako pogledate v Evropo, Afriko, tja Kitajsko, «ploh kamor koli, povaod je enako pomanjkanj*'bralstva kakor kruha. V južnoafriški uniji, ki se tudi ponaša s "kričanstvom", drži okrog tri milijon* Evropejcev, čez osem milijonov don>ačinov (zamorcev) ln Indijcev v brezpravnem suženjstvu. In sicer samo zato, da jim kupičijo bogastvo. Evropa se v imenu vere in Boga in bratatva in zadnjih ISO let tudi v imenu narodnoati kolje že dva tisoč let. Čim bolj je Evropa "civilizirana", tem bolj pogosto se kolje. Dokler so bili "kristjani" v manjiini, so jih klali "krivoverci". Ko so postali večina, se je krvava igra obrnila. Ko je Rim z ognjem in mečem "pokristjanil" večino Evrope, se je s dvojimi križarskimi vojskami pred tisoč leti-spravil na "krivovcrce" v Mali Aziji. Ko je bil gotov s tistimi eskapadami, se je spravil nad "poganske" Slovane, ki so častili svoje bogove. Ko je slednje "spreobrnil" z ognjem in mečem, je izumil natezalnice in inkvizicije in grmade, na katerih je izganjal "Hudiča" iz "slabih" ali "obsedenih" kristjanov Ko je inkvizicija postala zastarelu, tuko rekoč "iz mode", so se kristjani iz same pobožnosti pričeli klati med seboj v raznih verskih vojnah. Preti :tOC> leti so se v zapadni Evropi klali kar 30 let skupaj. Vse v imenu vere in Boga in papeža in kraljev in cesarjev. Slo je seveda tudi, kdo bo dobil čigavo grofijo ali zemljo.
*
Is lega bežnega pregledu je razvidno, da je bilo v pretokloati zelo malo bratstva tudi med "kristjani", čeprav si že več ko pol-diugo liaučlelje prilaščajo monopol nad "bratstvom ". Slednjega je tudi danes ie zelo malo—najbi že nič več nego v preteklosti. Goreči pristali Rusije pravijo, da ga je danes le največ v deželi «tovjetov. Menda zato, ker tam ne poznajo rasnega bigotstva in kjer vae narodnostno manjšine uživajo enakopravnost. Če ne gre diugače, uče v Ruaiji to enakopravnost ali bratstvo tudi Z— nagajko!
Na biatNtvu, ki sloni na enakopruvnosti in enakovrednosti človeka brez ozira na narodnost, raso, polt, vero ali politično prepričanje, smo zelo kratki tudi v Ameriki. In sicer kljub sploini domnevi ljudi, "ki kaj itejejo," da Je ta dežela prepojena s kričanstvom. Ako bi mhIiIi po številnih cerkvenih ustanovah in po tem, da je biblija najbolj raziirjena knjiga v Ameriki, krščanstva ras ne primanjkuje. Kar je narobe s tem "kričanstvom", je to, da so v njem velike vrzeli, kar «e tiče bratstva po prej navedeni defi niciji. In sicer je tega bratstva, ki je po zatrdilu velikih in malih duhovnov vseh verskih aekt del kričanstva, najmanj na tako zvenom biblijskem" jugu, kjer mnogi belo|Kiltni "kriatjani" ie vedno sanjajo n telesni «ufnoatl. Zato svoje zamorske sodržavljane «mati #)o zm manjvtedno golazen, ki naj živi edino zato, da alužljo •upertornim" belopoltcem kot ponižni in brezpravni hlapet.
Prav v tednu bratatva" «o imeli v l.ouisiani primarne volitve za guvernerja, v katerih Je bila zopet glavna "platforma" vaeh kandidatov-1 asno bigoliitvo Na "leden biatstva" «o tudi popolnoma pozabili ostali governerjt južnih držav in «o dali Trumanu ultimat, ako ne )>orabi na «vojo pnalantco, v kateri je kongreeu oiiaal potiebo nove zakonodaje za okiepitev in rartegnltsv ctvil nlh svobodnem ter zagotovitev stvatne državljanske ln človaike enakopiavnokti tudi zamorcem, tedaj bodo poskrbeli, da on (Trumam pri pnh<«injih volitvah ne Idi dobil Južnih elektoralnlh glasov. C\ bi bili ostali tiho, hi bil Truman ukora) gotovo porabil na tisto prudameo, kakor je te na v«ako; todaj če hoče dobiti zamorska ln "liberalne" %glaeove izven juga. I*» zdaj ukora j prisiljen, da bo na lo «tnjno večkrat brenknil Ako tega ne bo «torti, mat več »e zbal ktilaluksamklh groženj, bn gotovo- "fuč".
Toda biblijski" jug ni edini kraj, kjer je rasizem v cvetju na vaeh točkah življenja »n kler ie velika potreba po itrjenju bratstva. Z laeHtlčnlmi ghettl in druglNt zapostavljanjem je posuta vsa Amerik« Po vaeh mestih je tisoče »n tisoče re«trtkcij«kih dogovorov, udejatvenih«pn sndiičlh. s katerimi je raznim narodnostnim ali taanim manjšinam zabranjeno stanovanje po določenih prede
Važno prireditve Progresivnih Slovei|k in pod« at. 48 SANSai
Cleveland, O—Zelo zanimivo je citati v Prosveti poročila od tazličnih krožkov Progresivnih Slovenk, ustanovljenih iele pred kratkim.
Odkar je naperjena tožba proti našim naprednim llatcm, se mi vidi, da je jpostalo naše napredno ženstvo v Ameriki ie bolj tesno združeno, ker napredna žena se zaveda, koliko so žrtvovali nafti delavci, da so si ustanovili napredno kulturo in napredno časopisje. In ta žena bo stala ob strani svobodnega tiska! Ob strani tistega tiska, iz katerega <e je naučila svobodno misliti in ne bo dopustila, da bi ga kaplan
Gabroviek uničil.
i , • Krožek it. 1 PS bo imel po orihodnji mesečni seji zborovanje, in sicer predaval bo neki idvokat o zapuščini dedičev. Seja se bo vriila v četrtek, 4. marca. Na 14. marca pa krožek priredi veliko plesno veselico v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd* Pred plesom, od ieste pa do osme ure, se bodo pa kazale zanimive slike, katere bo predvajal mr. Lanning. On se udejstvuje V uniji CIO. Prvi del filma predstavlja organizirane delavce oziroma kaj se doseže, ako je delavec močno organiziran, drugi del pa zadružno gibanje, katerega je mr. Lanning posnel v državi Illinois. On se zelo zani-i ma za zadružniitvo in je tudi odjemalec naie Slovenske zadruge. Poleg kazanja slik bo tudi predaval. Govoril bo tudi tajnik Slovenske zadruge.
! Ker bo vse to zelo zanimivo, (ste proščni, da te prilike ne zamudite. Čim več dobička bomo napravile na naii veselici, tem več bomo lahko darovale v na-¡mene, za katere Progresivne Slovenke vedno darujemo. '
Na 21. marca pa priredi naia podržnica SANSa (it. 48) kon-¡oertni program, kateri obeta biti zelo zanimiv. Kakor nam je na zadnji seji poročal tajnik Durn, bodo nastopili sledeči: zbor Slovan, Jadran, Zarja, Mladinski pevski zbor, Florence Unetič, v umetnem plesu sestra in brat Siakovič, (njih očo pa je pevec Slovana). Na klavir pa bosta prvič v javnosti nastopili pridni pevki Mladinskega zbora Florence Siskovič in Nadu Skerl. Ene točke pa nam naš Durn ni hotel povedati, čei, da V skrivnost in da bo zelo zanimiva.
V New Vorku sa )e ia plket ponudil iol«kim otrokom, da lih na krliiiču popelje preko cesta. To je atoril, ker jo bil na tlatem ms-aiu ubit aekl sedemletni deček. Policija namreč ni mogla varovati otrok« ker je bila preveč; "bizi" s zavarovanjem akobov pri telegrafaki družbi.
Za govornika na programu pa bo naš Malt Petrovich.
Vre bolj natančno o tem programu bo ie poročal nai tajnik. Torej napolnimo dvorano na omenjeno nedeljo! Po programu *e bo vršil ples v obeh dvoranah.
l" > *S . vH J a
Thsroas Gorjanc
Dobiva pisma is Jugoslavije in Avstrije
Woodstock. UL—Tudi Jaz pre-lemam pisma iz Jugtialuvije in Avstrije Doma sem na Spodnjem Štajerskem. V Jugoslaviji imam enega brata in eno ssa-tro, v Avstriji pa tri sestre in enega brata.
Iz Jugoslavije mi piiejo pnja eljl. da so i o«mere ie vedno slabe in visoki davki, dotini mi iz Avstrije poročajo, da jim gre
Poziv vsem naprednim Slovencem in Slovenkam!
Bar bor t on, O.—Ves slovenski napredni živelj je vesel, da sta Henry Wallace in senator Taylor naznanila kandidaturi za predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav in vsi bomo volili zanju, toda to ni dovolj, ampak moramo iti na delo, da spravimo tretjo stranko na ohij-ako volilno listo. Čas je zelo kratek, a do 1. junija je treba zbrati sto tisoč podpisov ali pa več.
Nekaj tukajšnjih rojakov in rojakinj se je udeležilo zborovanja "Wallace for President", ki se je vršilo 1. februarja v Co-lumbusu, O. Ti so se zavzeli, da storijo vse, kar je v njih moči, da ga spravijo na listo. Potrebujemo pomočnike, tako da bomo lahko obiskali sleherno hiio v naselbini.
Pred nekaj tedni smo se v to svrho organizirali pri tukajšnji podružnici SANSa. Glavni kampanjski odbor v Clevelanduj (Wallace for President Committee, 3751 Prospect a.e., Cleveland, O.) priporoča, da bi se organizirali klubi v ta namen lz posameznih ali iz Več skupnih ward. Iz vsakega takega kluba, ne oziraje se na število članov, se lahko poiljv enega delegata na zborovanje "Wallace for President", ki se bo vršilo v nedeljo, 7. marca, začetek ob pol dveh popoldne v hotelu Fort Haves, Columbus, O.
Vsi Slovenci v Barbertonu in okolici so vljudno vabljeni, da se udeležijo zborovanja, ki ga komo imeli v to svrho v soboto, 9. marca, začetek ob sedmih zve čer v spodnjih prostorih društva Domovine. Vabljeni ste od blizu in daleč. Več ko nas bo, več bomo lahko atorili za bodočnost. Na zborovanje pričakujemo tudi Akrončane, Kenmorčane, iz Ma-gadora, Wadswortha, Kittmana in Cantona. Vsa nadaljna po jasnila bosta lahko dobili na tem shodu. t
Pojdimo sedaj vsi na delo, da al izvolimo takega predsednika, ki bo deloval za blagor vsega ljudstva 4,n ne aamo *« privtli-tane interes«. Torci na gotovo »videnje v st>b< to, 0. marca,,ob Medmih zvečer v spodnjih pro dobro, ker imajo vsi majhna po» norih društva Domovina. Bodi-
Glas iz Michigana
Monroo. Mlch.—Tukaj se dela še precej dobro, nekateri so celo preveč upreženi, po šest ali sedem dni v tednu, večina pa dela 40 ur na teden.
Vreme imamo precej suho, vendar pa tudi mrzlo, tako da toplomer kaže malo nad ničlo ali nekaj pod ničlo. Na novega leta dan pa smo imeli čudno brozgo: najprvo dež .in sneg, potem pa hud mraz, tako da je vse poledenelo. .Drevje se je lorfli-lo, žice trgate, telegrafski drogovi lefcftli vse križem, tako da ni bilo mogoče iti nikamor. Vzelo je več kot teden dni, da so popravili telefonsko zvezo in elektriko.
Moj prijatelj Peter Dobrozdra-vič in njegova žena sta prišla iz Pittsburgha, Pa., na obisk in sta se kar čudila. Povedala sta, da je bilo v Pittsburghu lepo in suho vreme. Nedavno pa sem čital, da so tudi v Pittsburghu dobili precej snega. Pozdrave vsem čitateljem Prosvete.
John Čopi.
tovornem parniku New Berry Victory. To je ameriika ladja. Imel sem izvrstno postrežbo in dobro hrano. Parnik je vozil 12 dni iz New Yorka v Trst. Iz Trsta do doma je šlo vse gladko. Ročni kovčeg sem.odprl v Trstu, a še pogledali niso notri, dočim sem veliki kovček zvezal v Clevelandu, odvezal pa sem ga doma v hiši. Nikjer nisem imel nobene sitnosti.
Tudi glede denarja nisem imel nobenih sitnosti, Na vlaku v Postojni me je jugoslovanski uradnik vprašal, koliko imam denarja s seboj, jaz pa sem pju odgovoril, da samo par dolarjev, nakar mi je dejal, naj se nikar ne bojim in da imam lahko milijone, pa mi jih ne bo nihče vzel. Nato sem mu povedal, da imam s seboj $800 ameriških dolarjev.
Svetoval bi Vam, da bi šli domov na Trst, kajti potem ste takoj doma. Glede razmer v Sloveniji rečem, da sicer ni vse najboljše, toda živi se in to je glavno. Prepričan sem, da se bo sčasoma vse izboljšalo. Sedaj še ne dobite vsega, čemur se ni čuditi, ko je bila dežela tako strašno opustošena. Ruševin ni mogoče čez noč popraviti. Sprej mite lepe pozdrave Vi in sinovi. Ko se vrnete domov, pošljite mi naslov in Vas pridem obiskat. John Turk."
Ludvik Medvošok.
HMa
ftcstva.
Peter Robnik. I te točni
AtMt Prlp
ravljalnl odbor.
lih. Temu izobčenju so predvsem podvrženi zamorci, ki ko vuled tega natrpani v svojih ghettih kakor sardine v škatli '
V takih testrikcijah in tzohčevanju gotovo ni nobensgs sluha j kskem brststvu. Ampak to dlakriminectjo praktlcira tudi nam« vlada ■ rve/na. državna in občinska. Mesto W«ahington, D. C, je na primer pod kontroki «vezne vlade»--kungresa In Belo hite. Toda izven juga nikjer ne najdete večjih rasnih diaknmlnacij nego v piestolit i delele Tiuman bi k odpravi tega raaisma lahka veliko pripomogel, ako bi hotel, kajti predaednik Združenih držav nastavlja komisarje, ki vladajo tverno prestoliro. Enako hi. lahk i lasitem iztrebil tudi ts armade in mornarice kot vrhovni povelj« i.ik vseh oboroženih ali. To bi lahko «tnril čez noč: z enim samim dekretom Ampak tudi on «e drži splošnega običaja pretežne večine kristjanov In nekristjanov. ki imajo "bratstvo" le na Jeziku, v praksi ga pa ne poznaj».
Pismo ameriškega Slovenca iz Slovenije
Cleveland. O.—Pred nekaj tedni sem pisal bivšemu Cleve-landčanu Johnu Turku, ki se je vrnil v staro domovino, naj me informira o vožnji v Slovenijo, tako da se bi sam vedel bolje ravnati, ko odpotujem tja. Rojak Turk. ki živi sedaj v Malem Logu, posta Loški potok, mi odgovarja na moje pismo s temi vrstipamii
"Dragi rojak Ludvik Medve-šek!—Prejel sem Vaše pisme^z dne 12. jan. 1048, na katerima takoj odgovarjam. Vprašali ste me. kako sem potoval domov. Imel sem prav udobno potovanje, tako da skoraj boljšega ne bi mogel imeti. Potoval sem na
Californija ni z rožicami postlana
San Franciaco. Calif.—Ni se
čuditi, da šteje država Californija deset milijonov prebivalcev. Avtomobilski klub južne Californije poroča, da se je 1. 1946 pripeljalo z avtomobili iz drugih držav v Californijo 2,-700,719 oseb, poleg tega pa še 1,000,000, ki so bili naloženi z družinskimi potrebščinami. To je 162,000 več kot kaže rekord v 1. 1946.	•
Kdor misli, da je Californija še vedno postlana z rožicami, se moti. Marsikdo je to že dognal s trpljenjem. Brezposelnost na rašča z vsakim dnevom. Ako nimaš zaslužka, tudi nimaš denarja za stanovanje in hrano. Glavni okrajni zdravnik dr. J. C Geiger poroča, da se brezposel-niki obojega spola dnevno na trpavajo v Družabnem in po strežbenem oddelku in prosijo, da bi dobili zavetišče v Laguna Hnada-zavetišču, kjer že nad dva tisoč revežev čaka konec življenja. Globoko sočustvujem vsakim, ki je prisiljen iskati zavetišča v takih zavodih.
Omenjeni zavod leži na ramenih davkoplačevalcev. Kdor ho če zapustiti zavod, ne glede za koliko časa, mora dobiti posebno dovoljenje, kakor pri vojakih.
V začetku februarja me je obiskal neki rojak in me prosil, naj mu pomagam iz tega zavoda, sicer bo zblaznel. Povedal mi je, da je dobil moj naslov v pisarni komisarja za stalne mestne službe. Vprašal sem ga ali je član SNPJ, pa mi je povedal, da ni več, ker je vsled nezgode moral pustiti jednoto. Nato mi je pojasnil, da ga je pred dvema letoma povozila
Več tisoč članov aviae unlle CIO )• v Do trot tu vpraialo «s bres-pooolaoetno podporo ker le totaogo tovarn ustavilo obrat valod pomanjkanja kuriva, ki |e Saalslo saradl rekordnega mrasa.
mestna poulična in postal je nezmožen za delo za vse življenje, vzlic temu pa še danes ni jobil zaslišanja na sodniji.
Kako mu pomagati? Tukaj je treba denarja. Ta slučaj«4e zopet dokaz, kako potrebno je, da pripadamo v kakšno slovensko organizacijo, kamor se lahko o-brnemo v slučaju nezgode ali bolezni. Tudi prijatelji se izkažejo, kadar je človek v potrebi "A friend is one who knows all about yqu and love just the same." Imamo pa tudi take prijatelje, ki se nad teboj prav tedaj najbolj maščujejo, kadar si v največi potrebi. . Zato pa delavec nima prilike, da se kdaj reši trpljenja in revščine. Vsake volitve pa pokažejo, da delavci niso dovolj združeni.
Tukajšnji novo, izvoljeni župan E. E. Robinson je prejel pred ustoličenjem 1,500 prošenj za različno delo. Po ustoličenju (8. jan.) je kupil novo metlo in pometel vse oddelke, kakor ni-kdo poprej v zgodovini mesta, ter na izpraznjena mesta nastavil politikarje svoje barve. Mož je veliko obljubil, bodočnost pa bo pokazala, če bo mogel izpolniti obljube.
E. E. Robinson je prejel 116,-973 glasove, to je 15,500 več kot njegov protikandidat kongres-nik Frank rtavenner, ki jih je dobil 101,408. Supervizor Mac Phee pa je prejel 60,508 glasov. Zadnja dva so Hearstovi listi 3rdo napadali.1 Bali so se, da bi ljudstvo izvolilo moža, ki ima irce in razum ter zavest, da je vsak človek vreden poštenega življenja.
Razlika glasov priča, da delavci- niso volili za Havennerja, vzlic temu, da je naklonjen delavskim organizacijam. Po volitvah je Robinson dejal: "Radicalism, reaction foiled." Z njim je bil izvoljen za supervizorja Chris Christensen, toda udeležil se je samo ene seje, potem pa izginil brez sledu. Policija je našla njegovo suknjo na slavnem mostu Golden Gate, v suknji pa pismo, kar dokazuje, da je skočil z mosta 230 čevljev globoko v San Francisco zaliv. Obrežna straža do sedaj še ni našla njegovega trupla. Končal si je živ-ljene in to kljub temu, da je bil premožen trgovec.
Ravnatelji tega mosta so povzeli resne korake, da bi preprečili n a d a 1 j n e samomore. Slavni Golden Gate je postal svetovno znan za samomore. Zgotovljen je bil pred desetimi leti in pol, a od tistega časa je že sto oseb skočilo z mosta, od katerih so našli le nekaj trupel, ostala pa je voda odplavila'v morje. Neko 26-letno dekle, ki je tudi skočila z mosta, pa so živo potegnili iz vode, toda vzelo je precej Časa, predno ji je zrastlo meso, katerega je voda vsled visokega padca odrezala s telesa.	, ,
Nekateri ljudje vsled obupa končajo življenje, zopet drugi pa trosijo tisoče dolarjev, da bi o-stali pri življenju, kljub temu pa morajo umreti.
Naj še omenim, da se najbrže zato poslužijo mosta Golden Gate za samomore, ker ima stranski hodnik. Nikomur ni dovoljeno hoditi skozi San Fran-cisco-Oakland Bay Bridge, zato tam ni toliko samomorov. f
Peter E. Kurnick.
Sodobno predavanje
Chicago. iU. — Anna Louise Strong, znana piss tal jica in predavateljica se je pred kratkim vrnila v Zedinjene države z dolgega potovanja. Proučevala je razmere na Kitajskem. Koreji, Sovjetski uniji in v državah vzhodne Evrope.
V Chicsgu bo priredile tri predavanja z naslovom "Rusi žele mir". Dne 7. marca bo predavala na severni strani mesta v Rogers Park Maaonic Templu. 1716 Lunt ave . začetek ob osmih zvečer	v . ,
Dne 8. marca na južni strani, in s'cer v Shotwell-dvorani, 1442 E. 551 h st.. dhe 9. marca pa v Curtiss-dvorani. 410 S. Ml chigan ave, začetek ob osmih zvečer. Vstopnina.$l. Vstopnice lahko naročite pri Council of American-Soviet Friendship, ffl W. Washington st., Chicago 2. ANDover 1*78	Odbor.
TOREK, 2. MARCA 1946
F H O S V K T A
Pismo iz Moskve
V skupini jugoslovanskih študentov, ki so odšli jeseni študirat v Sovjetsko xvuo, je tudi Miran Jarc. študent metalurgije iz Ljubljane. Svoje prve vtise io doživljaje iz Moskve je tov. Miran Jarc opisal svojim domačim v dveh pismih, iz katerih objavljamo nekaj odlomkov:
"Na prvi železniški postaji Sovjetske zveze, onstran rumun-ske meje v Ungeni so nas sprejeli z muziko in mitingom. Tu smo doživeli prvič ono izredne pristen ost, ki jo od sedaj srečujemo na vsakem koraku. Zvečer smo se odpeljali dalje do Ki-sinjeva. Študentje so nam pri*
jo za nas vaje^ v laboratorijih, imajo z nami posebne konzultacije.
Dan preživim takole: ob pol osmih vstanem in po zajtrku» okrog pol devetih odidem na institut. Ob devetih se prečno predavanja in vsako traja po dve uri. Vsak dan imamo lPj take dvojne ure do treh popoldne. Po predavanjih grem na kosilo v menzo instituta, ob štirih pa navadno začnem z delom v laboratoriju ali pa v risalnici. Okrog sedmih se vrnem domov m pq večorji ob osmih sem spet pri knjigph. Kar dobro sem se
znašel in dosedanji študij na redili koncert, govoril je lektor I ljubljanski univerzi mi precej univerze m drugi, končno so.nas pomaga. 5. januarja bom že de obdarovali še s knjigami. 28. tal skupaj z Rusi izpit iz mate novembra smo odpotovali skozi matike. Precej dela imwn. ven» Brjansk in Kijev direktno proti dar lahko zdržim ta napor, ker Moskvi. Vsakdo od nas je dobil je hrana odlična. Rusko znam v. vagon svojo posteljo, tako da že toliko, da z lahkoto sledim je bilo potovanje zelo. udobno, predavanjem in brez težav či Po Ukrajini smo se vozili dva tam rusko strokovno literaturo, dni in pol. Tu se še zelo pozna- prepričan sem, da bom v dveh jo sledovi vojne, ki pa jih s sil mesecih že tudi perfektno govo nim tempom odstranjujeio. 1. ril
decembra okrog desetih /\ečtr O pomembnem dogodku, ko so smo prispeli v Moskvo. Lahko 15. decembra zamenjali stari so si predstavljate našo sreč"), ko vjetski denar, ste gotovo že mno-se nam je končno izpolnila veli- go slišali. Dobil sem že dve šti-ka zeli?—vVett prestolnico SZ p^ndiji—1100 rubljev-—v novem Na kolodvoru so nas sprejeli j denarju. Tudi karte so ukinje-' dela." predstavniki ministrstva za višjo izobrazbo in množica jugoslo vanskih študentov. Po prisrčnem sprejemu so nas z avtom odpeljali- v Dom komune, kjer sem dobil sobo skupaj s tovari sem, ki študira na mojem insti
ne. Zdaj greš v menzo, dobiš jedilni list. izbereš, kar .si želiš in plačaš za kompletno kosilo pet do šest rubljev. Kruha ( je kolikor hočeš in kakršnega hočeš. Jaz navadno kupujem ppl-beli kruh,, ki je po štiri rublje za kilogram. Cigarete so zelo poceni in prav včeraj .sem si kupil 600 cigaret za 90 rubljev.
V preskrbi je. §vvjetslui zveza dosegla predvojno stanje. . Se marsikaj bi vas zanimalo, pa vsega naenkrat ne nywem o pisati Kmalu bojno ^ imeli se-mestialne počitnice in to od 25. is^nparj» do februarja. ko se prične drugi semester. Ob kyn-cu leta, mesec dni po končanih predavanjih, opravijo študenti vse izpite, nakar gredo obvezno na oddih. Tega so tudi raaniono potrebni, saj med letom delajo dnevno od osmih zjutraj pa tudi do dveh ponoči.' Zato je tudi razumljivo, da sproti in vsako leto opravijo vse izpite in ni študenta, ki bi moral v prihodnjem letu nadoknaditi zamudo iz prej šnjega leta. Pohvaliti se moram tudi s tem, da mi predava anorgansko kemijo akademik Nekrasov, največja ruska kapa siteta v anorganski kemiji.
Srečen sem, da sem se lahko popolnoma posvetil študiju in to v takih okoliščinah, kjer imam vse možnosti za znanstveno u-smeritev študija in praktičnega (Po Ljudski pravici)
Jackie Robinson« prvi samo-rec. ki le prodrl akosl belopolt-nl zid s tam. da Ja postal ¿Ua Šcgomeinega moštva velika iperine liga v New Yorku. la bašksr preiel Častno prisnanla sa svoja prlsadavanla proti raa-nim sapostsvljanlem.
nehotna Strada, a deset tisoči u« tnirajo od gladu.
Tocja nad vsemi temi mrtveci in bedo, nad smradom in gladom predmestja, brlolog in beznie se je pojavila odločna volja ljudi, da morajo dobili ono, kar si mr tvi in sestradani doslej niso mogli priboriti. Pojavila se je tr-doglava odločnost onih. ki se bole za to. da bi dosegli, svoje pra vice. Po rimskih predmestjih, v <evnih okrsjih mesta, nad razgibanimi delavci je ljudska demo-kiacija razvila svojo borbeno in «lavne rdečo zastavo, ki je slm-Vil svobode ln dela.
Obnova mest v ZSSR
Moskva. — Na konferenci, ki jc bila v Stalingvadu, sb graditelji največjih Sovjetskih mest govorili o dosedanjih uspehih obnovitvenega programa, ki je bil zaključen v Leningradu, Stalin gradu, Odesi in Sevastopolu.
V Leningradu so obnovili ln nn novo zgradili okoli 2,300,000 kv. m stanovanjskih prostorov ter so popiavili vsa poslopja določam s v kulturne namene, ki so bila poškodovana v vojni. Sedaj je v mestu odprtih 53 višjih šol, 78 388 osnovnih ln
dolarji in kkfflufc pesmi
Gobavost, jetika in traH<
rim noče plačevati kot doslej
SLIČICE 11 RIMA
Po Italiji in celo v Rimu je dovolj, da zaviješ okrog vogala ali tutu. Predstavljajte si zdaj me-1 da se oddaljiš z glavne ulice, dovolj je, da samo malo kreneš na ne—prišel sem iz naše male | desno aji na ievo z asfaltiranih trgov, pa se takoj znajdeš v sve Ljubljane v sedem milijonsko tu, ki je poln bede in uboštva. Če se voziš v Puljah po dolgih Moskvo s sto in sto avtobusi, hn lepih cestah se'ti zdi, da so ti kraji srečni in bogati. Ako trolejbusi, tramvaji, krasnimi pa- prid©š v Kalabrijo, lahko izsto-lačami, širokimi ulicanrii . • • piš na lepi železniški postaji.
Študiram v Centralnem insti- Toda ne ustavi se tam, ampak tutu barvnih metalov in zlata, kreni čez polje in gole holme. imena Kalinina. To je najboljši Tako boš prišel v siromašne vasi institut te panoge v SZ, vanj je z lesenimi kočami, med ljudi, ki vpisanih okrog 3000 študentov so izčrpani od malarije, in kjer in sem med njimi edini Slove- L0 ¿ene kakor okostnjaki. Pri-Institut ima ogromno pre- šc1 boš v nepopisno, pravo afri-devalnico, sijajno opremljene la- ¿ko siromaštvo. V središču me-boratorije in velike knjižnice. Lla Crotone srečamo neko vrsto Nas, novodošle študente je spre- plemiške akropole, zgrajene na jel direktor instituta ter se za- holmu, na katerem se rišejo vr-nimal za najrazličnejše podrob- sU} velikih belih grofovskih pa-nostl, kako smo se razmestili, hač z modernimi cestami in dre-kako nam ugaja. Zvečer pa nam VOredi, kjer vlada čistoča in mir. je dekan naše fakultete poslal Toda samo nekoliko korakov na stanovanje poseben pribolj- proti severu pa lahko naletiš na šek. Navdušeni smo bili nad ta- približno dva kvadratna kilome-ko pozornostjo.	tra veliko ravan. Vsa ta ravni
Nekatere znamenitosti Mo- na je polna barak, ki so zgraje-skve sem si že utegnil ogledati, ne iz praznih sodov in vej. Vsa tako Rdeči trg, Leninov mavzo- ka teh barak ima *amo po eno le i, Kremelj in podzemsko že- sobo, v kateri živi sedem do leznico. Kot metalurga me je osem lačnih in jetičnih ljudi posebej zanimala podzemska že- Tu stanuje na tisoče revnih kme-leznica, saj je vsaka njena po- tov, ki so zbežali z grofovske staja umetnina zase, vsaka je iz zemlje. Da bi zakrila to bedo, marmorja različne barve. Bil stoji v bližini velika kulisa: og-sem že tudi v Muzeju trofej, romna tvornica Montecatini, vi-kjer vidiš vsakovrstno zaplenje- soka in prostorna kakor kakšna no orožje iz prejšnje vojne od kraljeva palača, dolga 1000 m s puške pa do največjega avijona. $ visokimi dimniki, iz katerih Začel sem si že nabavljati »e vali dim. In povsod v Italiji strokovno literaturo. Knjige so Je enako. Povsod stoje kulise izredno poceni, skoraj zastonj, kakor v Rimu. kjer je ulica Ve-Čeprav dobim vse knjige, ki jih neto.-Grand-hotel, Basilica sv. potrebujem pri študiju, zastonj, Petra in trg Borghesi. Pa nI
morda zato, ker je\>ojna, ali zato, ker so ti ljudje morda puščav-	asi piki ali svetniki. To je zato, ker , Pahnili sol, ti ljudje nočejo delati in jih sgto '«¡«dnjlh šol m .18 muzejev. Le-kaznujejo, fo je tako zato, ker prebivale so p,cist«», so žene, moški, otroci in starci v vo,in« f1»1* nad 50 «^'Jonov teh kočah reveži: "Scalers (film- jurJ?rJ.°hMOVI;' , 8ka družba) mora pogostiti Tyro J ™ ^astopol se je naglo
na Povvella; ali: v Sv. Petru PO-I^Tl^! T' T" T svečujejo novi kardinali; ali: ne-	r«™ T"T "i
ka princesa se ženi in potrebno ** P™ o«"ov. Obnovili so tudi
je, da nekdo plača vse te stroške, i22 so1 ,n 4tevi,ne dru«e kuUurne
iom
Za nami je izginil v jutranji megli Porto Allegre, majhno mep steče, kjer se vkrcava živina in bombaž, tobak in riž, volna ln koruza, ki so lust južnobrazilskih fevdalskih gospodarjev.
Hodili smo po žgočem soncu in zagledali temnozalene pravo-kotnike ogiomnih knvtmh | o|j. Kava je glavni pridelek ln pfVO Izovzno blagu Brazilije, danes kakor v začetku prejšnjega sto letja. Otl treh milijonov hetar-jev zemlje, zasejsne s kavo, od pada dva milijona na državo Sao Paolo. Od kave zavisi sreča te dežele in vse Brazilije.
Brazilija še danes dobavlja svetu 66'« od svetovne potrošnje kave, toda vsled mednarodno konkurence njen delež vedno bolj pada. Brazilska vlada sp sicer trudi, da bi pridobila uiuuj izgubljena tržišča, vendar za man. Takrat so kavo v pristanišču zažigali, ker jo niso mogli izvažati. Leta 1934 so uničili čez 4 milijone vreč kave, zato da bi preprečili nizko ceno. To dolo :>i u/ilske vlade je znano po vsem svetu.
Brazilska industrija je še v povojih. Kava Je še vedno temelj brazilskega gospodarstva, ven dar se še povsod vidijo etikete ".ameriške kavlne družbe". V ca su gospodarskih težav so amari ški dobičkarji pokupovali bra zilsko kavo po nizkih cenah. Ne ki brazilski ekonomist je pripo vedoval: našo dobro kavo pijejo Angleži, Amerikanel ln Argen tlnei. Nam pa ostane samo tista
pa /lajsi bodo od pred sto ali pred dvajsetimi leti. Se vedno moramo govoriti o mladeničih, ki so postali kriminalci, o prostituciji, o ljudeh, ki 'so vedno lačni. Nek protestantski duhovnik je pred kratkim napravil naslednji poskus: petnajst dni se je hranil samo s toliko količino hrane kot jo, po statisličnih podatkih njegove domovine, povprečno prejemajo ljudje pri najbolj siromašnih narodih Evrope, Ko je končal s poskusom, je izjavil duhovnik, da je-bil vseh petnajst dni lačen, da je shujšal za osem kg in da ga prav nič ne mika, da bi svoj poskus ponovil.
Pravijo, da tudi papež v Rimu živi skromno: samo z nekaj juhe in kuhane zelenjave. Morda tudi on poskuša, da bi videl, kako živi njegova čreda. .Časopisi poročajo, da je liberalec Storoni pri nekem kosilu požri tudi svoj zob. Taka nesreča se ne bo nikoli pripetila izvoljen cem v rimskih predmestjih.
Kako plačuje Rim? Rim plačuje vsako leto s smrtjo tisočev nepoznanih ljudi, s potoki solz, gladu, krvi, z bedo in zločini. Za vsakim gospodom z lepo zlikani mi hlačami in belimi rokavicami, ki se brezskrbno sprehaja v Pa-rioliju, stoje dolge vrste ljudi, kateri plačujejo zato: mali uradniki plačujejo polagoma, toda gotovo, plačujejo tudi sestradani delavci, plačujejo žene, ki na-hirajo v predmestjih travo, da bi jo skuhale in posoljeno pripravile za kosilo svoji družini. V Rimu prebiva poldrug milijon ljudi. Milijon od teh jih nepre*
ustanove.
Tukaj se znajdemo v svetu, o
katerem smo morda že mislili,
da ga ni več, ali da je pregrd, da
bi v resnici mogel še obstojati.
Kdor ima svojo hišo, si ne more
niti predstavljati, da na tisoče ln
¡Tvendarle mislim nakupiti prt-1 iamo v Italiji tako, ampak ena-1 tisoče drugih ljudi živi vse svoje
merno strokovno knjižnico, ki ke stvari bi lahko videli v In-življenje po kolibah in da teko-
mi bo služila pri poznejšem delu.|diji ali na Kitajskem.
Moji tovariši pri študijp mi
pomagajo na vsakem koraku z.	smrada ni daleč,
nasveti, razgovarjajo se z menoj Svet bede in smraaa
in se prav kosajo	J ¿uarUccloli, kjer naletimo še
kako bi	t\ ki
smo sni jc -mr	sonči i o v epo pisanih otro-
n® terasah v Pm
je tudi nekai S >»rcev. rr ft	Tormaranctu otroci.
birclh je ««toljubnc-t najbol du	v),.
Razvoj Sarajeva
v preteklem letu. Gradili so ,13 večjih stanovanjskih poslopij razen številnih javnih in industrijskih. Tako n. pr. gladijo medi cinsko fakultelu, tovarno poro» lana iu tovarno testenin. Eno največjih del je graditev novt-ga delavskega naselja Svrakini no Selo, kjer gradijo 23& hiš 500 stanovanj. Do konca leta je bilo pod streho Ittl hiš. Blizu gradijo tudi polikliniko za pre bivalce novega naselja. Zgradili bodo tudi Šole, kulturni dom, otroške jasli, tržnico itd
Fran Erjavec (1834-1887) pisatelj in prirodoslovec
Naše letalo se je spustilo na letališču Santos Uumont, ki je u-metno napravljeno ob krasnem zalivu Ciuanabare.
Rio Brunco in Ouvidor sta središčni ulici glavnega mesta Brazilije. Tu Ne sliši povsod govoriti angleški in o dolarju. Pojejo se modne pesmi Ary Barrosa, tam so kavarne, kazini in restavracije, Pet minut odtod se pride s tramvajem, ki je odprt in biez oken in vrat v drugi Dio do Janeiro, kjer so moderni hoteli, katerih so Truman ln Vanden» berg skovali imperialistično zvezo južnoameriških latinskih republik pod vodstvom Severnoameriških združenih držav.
Delovno ljudstvo pa živi v enem drugem Rio de Janeiru. Čeprav je samo par kilometrov cestne razdaljo od predsednikove razkošne palače Cudete do de-luvsklh naselbin, je vendar o-gromna oddaljenust tega ljudstva od bogatašev, Se pred 60 leti so bili tu v bližini štirje javni trgi za črne sužnje. Neizmerna revščina vlada v tam delu mesta, kljub temu, da se za prešinilo viTjUv Če pa hočemo piti j vojuo niti ni vedelo. De-boljšo, nam uvozijo našo iz zda M»^ in črni sužnji živijo po raz-pod ameriško etiketo in po ume-1 luknjah, mestnih rovih in ka
rišklh cenah. Brazlliju ima ogromne površi
nulih in ponoči spijo po mestnih klopeh. V zamorskih četrtih "Morro de Salgclro" se vidi pli
T ""i1: .PKr'1kU<l.n!	uinoro« njihov v«i.kl pl«
stvo. Kljub temu je včasih pri 1	*	r
morami uvažati Uto lz Argenti-
"luacunihu" ali pa se sliši za mor vu s kitaro, ko poje svojo "sam< bo" ali "marchincho", Tuberku*
ne. Večkrat manjka po resta v
racijah kruha pa tudi mesi, ^	^
sladkorja li zelenjave Po naši L^n|(b|jt|Ju tu wmtnhn č.m> deželi, pripoveduje dalje, Je L	u , Jf ^
mnogo železne rude, m«ngans ^ drug„m m„tu	umi,
::lkl:::^lui«« ....... ^iravnuiupo^
kovin, aH ml nlmam(rtnvarn.
|e skoro neznana In salo druga.
Dne 14. jan. je minilo 81 let, od kar je umrl v (Jqrici slovenski pisatelj, naravoslovec in profesor Fran Erjavec.
Rodil se je 9. septembra 1834 v Ljubljani v Poljanskem pred mestju, kjer Je bii njegov oče uradnik pri Mestni klavnici. Njegova mati, ki je bila perica, je slovela po svoji lepoti. Ljudje so pravili, da jo je nekoč ruski car Aleksander 1. srečal ob Ljubljanici in ji daroval svilen robec, da bi si z njim obrisala obraz« ko se je umivala.
Kako je živel v mladih letih, nam Erjavec popisuje v svojih črticah zlasti v "Zabi". Letu 1848 se je vpisal na gimnazijo, kjer Je kmalu prišel v krog slovenskih dijakov, ki so si ustanovili svoj listič "Vaje" in se po njem imenovali "Vajevce". V tem dijaškem lističu so se vežba li v slovenski vezurii in nevezani besedi. Med "Vajevci" Je Erjavec največ občeval s Stri«
llbe niso prav nič poetične: ozke so, blatne ln umazane. V koliko dežuje in kadar je grdo vreme kakor te dni, ni v njej ničesar kar bi ostalo suho: ne postelju če sploh obstoja, niti slama, na kateri spijo otroci, niti raztrgane' tarjem, Zamikom in Brllom. Po obleke sli čevlji niti kruh, ki gs¡maturi so se "Vajevci" ruz.kro-jedo. In tako stanje ne traja sa ' pili vsak po svojih jKiteh Krja-mo 15 dni ali 6 mrsecev. To nI vec K«jdobll štipendijo '300 gol
dinarjev in šel študlrst naraVo-sjovje na Dunaj.
Od 1860 do 1871 ga srečamo kot profesorja na realki v Zagrebu. Potem je bil premeščen na realko v Gorici, kjer je ostal do svoje smrti 14. januarja 1887. V Gorici mu je bilo sprva dolgčas po zagrebškem vrvenju, potem pu se je zatekel v naravo slovje ln pisateljevanje. Njegovo slovstveno in znanstveno delo je bilo zelo plodno. Iz nais-voslovja Je njegovo največje delo "Domače in tuje živali" v treh zvezkih, Ifjer je na jhiIJu-den in preprost način opisal živ Ijenjc živali. Poleg tega dela je napisal še več krajših in daljših pripovednih del, ki pa imajo vse več ali manj naravoslovno ozadje. Med njegovimi pripovednimi spisi sla znana zlasti "Muzal ji na polici" in "Hudo brezno" ali "Gozdarjev rejenec".
Bivša Jiigoslovunsku knjlgur nu je 1934 izdala njegovo zbrano d« lo * petih zvezklh m / dftlj šlm življenjepisom Izpod |>eresu A. Slodnjuku
Minula so tri stoletja, «^«" Delavska za|člta ne obatoja. Ho-so prišli v deželo prvi savoJtvaU minu*ni domsčl poanlki pojejo cl "Bandelri , ki so ustanovili v	Q wm|J| v#nkf r#vWU
prve kolonije s svojimi druž na ne Uknlw ln ubo4tva. Dslsvslvo
ml, sužnji in živino. S sebo so 1 ^„„gj danes-* takem prinesli svoje zastave "bundeire ltu||Ju kMku|. nikd||r y „rtdnJfm v Sao Paolo ter iskali sužnje in vekU| Jt,	v p-| |amentu po-
zemljo. Kmulu bodo potekla 4L|anet. ^nlun 8ylva stoletja obstoju brazilske drža
ve, u niti en dan ni imela svo I • Šoloobveznih otrtik ne o-hodnega narodnega žlvljenjs	l|h ^	*
Najprej Je bil« portugalska Uolo- "^	"J ^
nitij a, ki je uničevala domače	tet Je ustalo v isti temi,
prebivalstvo * veliko krutostjo. M«* M portugalakega Jsr-Nato je od I. l»32 do 1888 trajalo mu'
nasilno preseljevanje črnih suž Policijski fašistični režim, ki njev iz Afrike, V treh stoletjih K» Je uvedel predsadnik IHitrs, je Portugalska pripeljala v Bra- I® neznosen za brssllsko prebi-
z.ilijo 18 minjortov črncev kot vslslvo,
sužnje. L. 1889 je republikansko Fašistična klika Dutre ježe gibanje zrušilo monarhijo,	leta 19.17 sklenila tesne zveze z
Po ustanovitvi republike Je '«emšklmi nacisti. Hennlg von Brazilija [h>stulu plen tujega ku Kossel Je bil Hitlerjev "Isjtnsnt" pitala: angleAkega, francoskega v de Janeiru. Nemška emi* m seduj severnoameriškega. Tu- H»«ljs dojgo pred vojno rsz-ji kupilui je razpredal svoje mre f^rla ^jMi v vsem poze p<» vsej delell. Njihove bls- MMnem in tUdI gospodarskem gujue se polnijo od bogastva «vIJohJm Brazilija. Po zlomu zemlje ln cenene delovne sile Nemčije se je Dutra začel dobri-
Tuji impei laiisti ovirajo vsak <it4 Amerlkencem. Nlegov giss
i- 4 —^ ^—kj
in pripovedujejo mi mnogo zanimivosti o svoji domovini: kako se voz»jo doma s severnim jeleni, o lovu na vsemogoče živali s plemenitim krzmom, c tem. kaj je sovjetsha oblast ns-red i is zs njihove nsrode. ksk< je v tridesetih letih napredovala civilizacija, o ogromnih rudniv kih zlata, platine itd.
Spet sem doživel nekaj, kar potrjuje, kako prisrčno se zani majo za nas Pred nekaj dnevi je prišel zvečer v sobo k meni in mojemu tovarišu iz Užic. rektor instituta «n dekan naše fakultete Prišla sta sa pozanimat. kako se oočutiva ln kako živiva Prisrčno smo se, razgo-varjali in dolgo sU ostala pn naju. Nisem bil vajen, da pride rektor instituta, ki ima .1000 dijakov. uro daleč na obisk k svo-itudentu. Tako vam je
čejo po blatu. Videl sem jih z astnimi.očmi. Pred nekaj dne-je v ul. Condotti neka gospa stopila it svojega avtomobila n si ogledala v izložbi obleko, loleg katere je bilo naznačeno, la stane 40.000 lir. Sam sem lisal. kako je rekla ta gospa z »malovsževsnjem svoji prijate-jici. da ne bo kupila v tej trgovini. ker da so cene prenizke. Vlorda so bo zdelo čudno, da je reba pisati o teh stvareh. Podobno je bilo tudi v dobi De Amicija. ko so čssopisi priobčili ttico o ubom tobakariet in bogatem bankirju ... V resnici bi bilo treba pisati in govoriti O dtupih stvareh, kakor na primer o tem. kako delavski razred vodi javno življenje, kako uradnik, obogaten r novimi vidiki. pr<v omavljs in izpopolnjuje najboljše strani ljudskega duha in
(Kiskus industrializacije Brazill je, ki nima možnosti, da bi izko tiščala svoju naravna bogastva v lastno kot 1st, Sedaj pa je deže la (Místala piava severnoamerl
ok je Aranka Oswaldo, ki Je letos predsedoval skupščini O 7 N. Policija Je organizirana po vzoru (¿estupa in preganja vse napredno ljudi. Komunistična
ftke kolonija, odkar Je na oblasti drsnka Je postavljena isven zs-
. ....	—-	. .	*	I 'ji.Mla	L« i t> u H i kMt M M i i rt i
j, mu mu«.™- " „tim' znsnstvs Nsmesto te^s pa m^
laUo razumhivo. da se p-K-utim nan	^ „ 1)u.
med temi ljudmi kot doma Vs^- rmmomn
„,u povedati ne bi n^fdA	»
__utopili v bedi. pa
M	7 Fi niMiiíií' mará» danes ali včeraj, am-
S?ÍÍÍ, predavajo i- pak so že od hekdaj utopljeni, |
kliku Dutra-Goes Montelro.
V Braziliji, kalo»r tudi po ve čini v vseh latinskih republikah, vludujo fevdalne ln zasužnjeval ske družine, kur omogoča ame nškim impei ia listom izkorišča njo, Je okoli .'»00,000 zemljiški! lastnikov od 45 milijonov prebi vuli ev, 10'. teh lastnikov pa ima v lokah 77'. zemlje ln le I'i prt»-bivaistva poseduje eno Šestino vre te ogromne zemlje. So po nekod faime, ki so po |Nivršlnl Is ko velike kot Anglija ali Poi tugulsku
Farmer imenovan "fazendel to" Je inogoč^nlk na svoji zemlji ZeitjIjlAi a obdeluje IK milijonov či nit» v, kakor v dobi suženjstva.
Danes Je Biaztlija postala rc zervoar surovin za ZDA, rezer-var za vs«* njene |x»trehe in za njeno oboroževalno industrijo Brazilski petrolej se ne sipe eks plosNiatl, dokler gs ZDA ima j. h» v zalogi■
Klo de Janeiii«, ki je ui«vii< mesto Hiasllije. laAi ne gričih o
Pradtiavnlk lunoalavanska srmsda sa na halgrslslrrm kekdvoru postavila od samallskth oatsnkov koli velikega ln ieprga l*Bva re»
700 anarUktk lalaloav. ki so v sadajl eolni padli nad Jugoslavijo, dna 21. lan. pa bili prepaljsnl ke Guanabair V središču me e Amarl k o	! sta se v/dlgujejo neliotičnlki
<ona Vsakdo, ki ne slmpstlsirs
t fašizmom, je proglašen za ko-nunlsta ln tako je poatal* Brszi lija prava JetnlAnica, kjer so na »redni elementi mučeni In de mrtlrani na otok de Fernando la Notonhu Značilen za neved-tt st bta/ilske |H»|iciJe pa je do jodek. ko je Iskula nekega Vik-orju lingos, ki je spisal knjigo Bednlkr, češ da je komunist Tudi le |Kil|eija zaman iskala sv» orja knjige."Hvobods ne umre", fasti u Al ve/a, ki Je umrl še via 1871. Ob zadnjih volitvah >u ludl v Braziliji niso manjka-1 po zidovih napisi. "Sinit fsAis nu v lliazilljl. dol s izkoriščevsl-I. ki Isročajo deželo tujim im->et lallhlom,"
/a2na izjava
"Hi i vat" že nekajkrat m bril i velik«, veselje njegovih napi otnikov,- kar ia konec kovt-ev čuto razumljiv«».
'Hiivec" hn še bril drugo In trav težko bi se zg<idllo, ds bi * mu pti britju toliko ponsare» 1lo, ds bi moral napisati, ds je 'tamesto brada drugemu, odrezal .alii glavo.
PROS V ET A
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE ANTON INGOLIČ
1—111,1
(Ifadaljeraaje)
Obstal nem in čakal, trnek sem ie davno potegnil iz vode. Šele čez dolgo je stražnik Vlado pripeljal tri cigane. Izkopali so jamo kar tam med vrbjem, vrgli mrtvece vanjo in jih zakopali. Jaz sem ie vedno čakal, kakor d? se mora ie kaj zgoditi. A zgodilo se ni nič, samo vrabec je priletel od nekod, sedel na svežo zemljo in jo začel razkopavati. Vidite, tako človek konča v današnjih časih. Prikaže se čelada, 'bum, bum' in že si mrtev. Arsa, daj žganja!"
Milan ni odvrnil pogleda od kovača. Bledica na njegovem obrazu je bila ie vidnejša. "In zakaj?" je vprašal s stisnjenim grlom. "Zakaj? Štirje so partizanom dajali hrano, pri enem so našli puško."
Milan je stisnil v svoji močni pesti merico žganja.
"Zaradi puške so ga?" je zajecljal. , "Če imaš kaj, skrij deset metrov pod zemljo, sicer boš lepega dne ležal onstran reke in vrabci bodo brskali po tvojem grobu." Kovač se je suho nasmejal. "E, ljubi moji, težki so današnji časi. Pijmo, dokler smo še živi! Milan je dvignil merico, toda držal jo Je tako nerodno, da mu je zdrknila izmed prstov, ko je kovač trčil ob njo. Razen kovača se nihče ni zasmejal. Sicer pa Milan ni nikogar ne videl ne slišal; naglp se je dvignil, plačal in odhitel na ulico.
Oči so ga pekle od sončne luči, ki je bila raz«i lita po ulicah, v srcu ga je žgalo od strašnega spoznanja.
"Tega nisem hotel!" je ječal, ko je drvel skozi ulice.
Toda že se je «am zavrnil: "Lažeš! Čital si letake: 'Smrt onemu, pri katerem najdemo orožje/ Govorili ste o tem v vasi. Neštetokrat. Skupno z očetom k« bratom si iskal varno skrivališče za puško. Ko si skrival svoj revolver, si prav tako vedel, da ga ne sme nihče najti. Ljubinks je še pred tremi tedni povedala: 'Ob glavo boste, če vas vidijo!'
"Ni res, tega nisem hotel, tudi Romahca ne, tudi ona ni hotela!" "Izdal ai Ju, pahnil v smrt! Izdajalec!" Obstal je sredi ulice.
"Pojdem na komando in rečem, da ni res. Bil sem pijan. Da, pil sem močno žganje. Stojko bo potrdil, Tudi Arsu ve, da sem pil več kakor navadno. Pijan sem bil V sporu smo, zato sem si izmislil tisto o puški/ Tako bom rekel. Z nožem sta šla nad mano, da, z nožem!" Naglo se je vrnil na komando. Vročično je razlagal vojaku, ki ga ni razumel, da mora častniku sporočiti nekaj važnega. Odšel je šele, ko je prišel starejši vojak in mu povedal v jeziku, ki ni bil srbski, a ga je Milan razumel, da naj pride ob dveh, ker so uradniki zdaj pri obedu.	»
Tedaj ga je prešla nova misel: takoj mora domov, da skrijejo puško na drugo mesto,
Zdrvel je v glavno ulico in po njej iz mesta. V mislih je že našel varno skrivališče Začel je svobodneje dihat^ Nikomur se ne bo nič zgodilo, se je tolažil. Bil sem res pijan. Kako bi sicer mogel sovražniku izdati, kje imata oče in lasten brat skrito puško! Hitro, hitro domov! Vse se bo dobro končalo. Ko bo mimo jima bom rekel* 'Vidita, če ne bi bil prišel domov, skril puške in rekel, da sem bil pijan, bi ležala
zdaj tam za Moravo in vrabci bi razkopali vajin grob. Dobro vam hočem. Storita tudi vidva svoje:-razdelimo se in konec bo razprtij!' To ju bo spametovalo.
Že se je smehljal .dobremu koncu svojega dela. Pomirjen je naglo stopal sredi ceste.
Tedaj se je pokazal daleč pred njim avtomobil. Prihajal je iz vasi. Ko je bil blizu, je Milan zagledal v njem nekaj svetlih čelad in dve kmečki kučmi. Izognil se je v jarek.
Tisti trenutek je prebledel ko bel nagrobnik. Spoznal je v kamionu očeta in brata, častnik iz komande pa je držal v rokah težko očetovo puško.
"Oče! Danilo!" je zakričal in se pognal za avtomobilom, ki pa je bil že daleč. Ko je spoznal brezplodnost svojega početja, se je ustavil. Dolgo je stal sredi ceste kot okamenel. Potem se je okrenil in zlomljen, nadaljeval pot proti vasi.
Toda domov ni šel skozi vas, marveč se je privlekel preko njiv, pašnikov in za plotovi na domače dvorišče.
Iz bratove hiše ga je pozdravilo silovito jokanje otrok. Iz njega so se trgali posamezni Ljubinkini stavki, polni obupa in groze.
Milart se je kot brez življenja opotekel proti svoji hiši.	v.
V	veži ga je sprejela Romanca. Pražnje je bila oblečena, v laseh je imela rdečo vrtnico iz papirja. Oči so ji sijale. Stopila je k njemu in vsa iz sebe zaklicala: "Zdaj bova začela pravo življenje, Junak moj!" Objela ga je in trdno privila k sebi.
Milan pa jo je treščil ob zid.
"Pusti me, psica! Ti si vsega kriva!"
Mladi ženi je zaplala kri v obraz. Preplašena je pogledala vanj. Šele tedaj je opazila strašno praznino njegovih oči in bledico njegovega obraza. Dvignila se je in se brez besed potegnila v sobo.
Milan je stal nekaj trenutkov v veži, ne ve-doč, kaj naj napravi, nato pa stopil za ženo. Zgrabil jo je za ramena in obrnil k sebi.
"Ali si vedela, kaj Ju čaka?" Je jeknil.
Romanca se je izvila iz njegovega prijema. Stopila je za korak nazaj. V lica ji je legel posmehljiv izraz.
"Ali si vedela, te vprašam?" je Milan divje ponovil.
'•Kaj ti je. Milan? Kaj ti je, junak moj?"
V	njenih besedah je ležal posmeh, zaradi katerega je Milan že nekajkrat pobesnel.
"Govori!" je zarjul.
"Kaj ne bi vedela! Tudi ti si vedel. Na občini so razglasili, ti sam si mi povedal."
"Pa si govorila o zaporu."
"Tako se pač govori. Saj sem vedela, veš, kaj mislim. Sicer pa ni druge poti. dva ali ti. Moral al se zavarovati!''
"Lažeš! Oče me je hotel samo prestrašiti! V resnici nikoli ne bi položil roke name. Tudi Danilo ne. Tudi izdala me ne bi bila, da imam skrito orožje, Ona dva ne. Samo jaz sem takšna svinja. In kdo je kriv? Ti. ti, vlaška . . .!"
Spet se ji Je približal s stisnjeno pestjo.
Romanca se mu je zasmejala naravno v ob-r&z.
"Jaz? Ti prvi si dejal, da je po njiju, če samo črhneš, da Imata puško. Jaz sem ti samo pritrdila."
(Dalj« prihodnjič.)
da ti Ona-
ohranili smo naše žito
(JESEN LETA 1943 V GACKI DOLINI) Berge) Epih
Bilo je na terenu klasičnih partizanskih borb med Italijani, četniki in ustaši na eni, in partizani—-Primorci in Ličanl—na drugi strani, na cesti pri Zutl Lokvi. Tam se cesta, ki prihaja iz Senja cez planinsko vas Vra-tnik odcepi v dva kraka, Eden teče skozi Gacko dolino čez Oto-čec, mimo Plitvičkih jezer nu Kordun in v l.iko. u drugi /a vije levo skozi Btinski klanec pod Kapelo, mimo Ogulina skozi Banjo na Ksrlovec.
Spomladi leta 1N4.I bi mogli Zuto l<okvo upravičeno spremeniti v "Rdečo Lokvo". Takrat je bila zemlja tam dobesedno pre|Mijena s krvjo Obstoj enot XIII Primontko-goranske divl zi je ki )o je vodil |unak iz španske vojne Veliko Kovsčevič. in tudi obstoj vsega tamkajšnjega ljudstva je bil jaivisen od te*«, ali nam bo us|ielo itospruViti žetev na osvobojenem teritoriju Brinske in Caeke doline, ki sta bili naši žitniri in osvobojeni že od aprila Iftt.l Ves ta čas so naii borrl piebill v te/kih bor bar z Italijani in njihovimi kvi-zimskimi slugami, ki so se iz Senja posku&all piebiti na nase osvoltojeno ozemlje, nas potolči in ugrabiti našo žetev
Ilofbe so postajale vedno hujše m so dosegle svoj višek tako po svoji krutmti. kot tudi po številu sil. ki jih je sovražnik pošiljal v boj tik picd padcem
fašizma. Proti eni naši, številčno šibki in slabo opremljeni brigadi je operirala skoraj vsa, v Senju nameščena divizija MURtJK, podprta /. aviacijo In celo z ladijsko urtilerijo, ki nas Je obstreljevala iz Senja, Vendar vsa ta ogromna sila, uporabljena nu majhnem sektorju komat 10 km. vsa udurnu sila mo derne divizije, ves ogenj njene uitilerije, topov, minometov, miti al jezov in avionskih bomb nI mogel streti odpora pur stotin na&ih borcev, ki so, kukor prikovani ob skule, kukor prilastil k rodni remiji, zdržali do konca Dvu momenta sta lakiat silila sovražnika na tuko uporne bor-Ih*. Prvič dejstvo, du smo v lan bab od upi lla dosegli vrsto voju&kih in |M>litičnih uspehov In je |N»stu|al položaj Italijan sklh |n »sadk v PrlmorjU, |»osebno -.«• |m• zavretju važnega kri-ziiea Zute l.oke. vedno Im»1| ne-slguien diugič |>a ekonomski moment, kei so Italijani vedeli da je nusa najranljivejša točka. Zato so hoteli zu vssko ceno prodi eti na nase osvobojeno q remije ter žetev če že ne pobra-tl. vsa) uničiti
Vendar smo i/|M»lnili svojo nalogo Žetev ie bila ohranjena.
Kmalu pit tistih borbah pa smo se /ateli v celih kolonah spušeatt v deželo naših san)—k fiMHju. v Senj. Italija .je kapi-tulilala.
Za nami so bili hladni janu araki dnevi in mrzle zimske noči, ko nas je burja, ki je pihala iz Senja, silila, da smo si iskali zavetja zu skalami in v gozdovih. Pruv v vsaki vasi Je bil takrat sovražnik, a nam je bil dom le gozd in premnogim nebo odeja. Spominjam se noči, ko smo se pluzili v bližino vasi, da bi strmeli v razsvetljena okna. ker so v nas vzbujala tako nedosegljive želje—soba, peč. kruh. Edina toplota num je bil včasih skop žarek slabotnega zimskega sonca, Grela nas je borbu—ju ril s kot na koto, neskončni pre miki, ure in ure dolgi pohodi, ki so naa navadno pripcljšli spet na Isto mesto, u so bili potrebni, da bi preslepili sovražnika Borba in spet borba. Miti ulic/ke cevi so bile včasih tako razgrete. da si se (Mišteno opekel, če si nehote položil roko nanje, medtem ko |e bilo kopito mrzlo, da se Je koža lepila ob hladnem želecu.
Sedal pa je že drugače (»o spodarjl smo preceišnjega osvobojenega ozemlja Brinjska dolina s Gornjim krajem, Gacka dolina * Otočcem, Die/.nua z mnogimi vasmi in žitnimi polji, to Je danes |>artizanska zemlja Naša brigada varuje mejo tega ozemlja, varuje letev, varuie naš prvi partizanski kruh Ob cerkvici sv. Duha. ki so ji Italijan ske granate odtrgale kupolo rvo-mka. na pobočju &k*mnice sta vkopana dva bataljona naše brigade. medtem ko sta dva v rešeni, Pre«I nami je nekal de setin metrov imložnega pobočja, potem pa šnoka dtžavna cesta.
vsa minirana, a preko ceste in ob njej Italijanski položaji. Italijanov je več tisoč. Baje cela divizija Murke'— proti našima dvema bataljonoma. Vsa mo gočna artilerija. ki jo ima v svoji diviziji, avijoni in celo italijanski ladijski topovi, ki nam pogosto prinašajo pozdrave z morja-r-proti nekaj našim mitra-ljezom, trem težkim bredam in proti naši artiljeriji,—našemu e-dinemu topiču
Vendar dnevi hitro minevaje. In kar navadili smo se na "fronto"'. Proti vačeru na primer, ko ,se naši sosedje potuhnejo, se naš italijanski partizan Ginno spusti z megafonom prav v bližino prednjih italijanskih linij in jim drži celo politično uro ter jim pove novice s fronte. Kakšna imenitna zabava je to za nas! Sicer si o Ginnovih govorniških sposobnostih še nismo na jasnem. Odzvala se je na vse njegove pozive doslej le ena mula. Tri dni pred padcem fašizma se je zgodaj zjutraj pojavila ^red našimi prvimi stražami, nato vorjena z gorskim kotlom še toplih špagetov. Zvečer si je Ginno na U račun zopet privoščil Italijane.
Le pogosto pa se ne obdelujemo samo z besedami. Začne se z dobro znanim brnenjem tam nad • Vrstnikom in se kmalu spremeni v točo bomb in granat, s katerimi nas včasih obsi pa kar po deset do dvanajst a-vionov. Pa to še ni tako hudo. Če nisi strahopetec, ti čas kar hitro mine, ko spremljaš bombo od trenutka, ko se odlepi od avijona. pa dokler ne konstati-raš da . . . "ta ne leti name" Toda potem nastane tišina v pričakovanju juriša, kateremu je bombardiranje vedno le predigra. To pa so trenutki, ko imaš tako žalosten občutek popolne osamelosti, ki ga niti tovariš, ki leži s teboj v bunkerju, tesno ob tebi, ne more pregnati.
Pa tudi to mine, ko se med nizkim grmovjem na pobočju pred našimi položaji pokažejo najprej peresa, potem pa še jur-čkom podobne zelene kape alpi-nov, ko zapojejo mitraljezi in se pomešajo klici "avanti ragaz-zi" z našim "stoj,-drži ga, ne daj mu!"
ln potem zopet tišina. Toda ne dolgo. Če se nismo spustili v protijuriš z Italijani, dvigamo glave iz bunkerjev, gledamo pr6-tl sosednjemu bunkerju in ko ga zagledamo, se veselo pozdra vimo s tovariši, kakor da se nismo videli vsaj par dni. Kmalu pridejo na .položaj mladinke iz bližnjih vasi. Prinašajo nam hrano. Zanimajo se za vsakega od nas in poleg glavne skrbi— ali bomo obdržali položaj, jih najbolj zanima ali pride zvečer kdo na miting v yas. Včasih zapojemo, da se razlega prav do italijanskih jarkov. Proti večeru pa zavlada na položaju tišina in prav razločno slišimo klice italijanskih straž: "Chi va la?" Potem pa se vse zopet pogrezne v trdno spanje utrujenega borca. Nevidni in neslišni stoje stražarji na prednjih položajih. Skozi ozračje, ki so ga podnevi parale granate, je slišati le monotono brundanje cvrčkov. r Zjutraj pa spet vzide sonce nad vrhovi Kapele in nam prinaša pozdrave z vzhoda. Sončni Žarki prijetno grejejo ponoči prezeble ude.
Žito pa zori. klasje valovi in se pripogiba pod težo dozoreva-jočih zrn.
FORK WARN CD 1« FORK ARMED ... At s dl*«neetlc cllnle In Chicago the physicisn »«plains to the pstlent what th* *-ray plctur« shows. W ovltfonee of cancsr is proooat prompt treatmsnt by *-rsy. radium or surgery will So recommended. Only through osrly detection snd prompt treat, asont can oonoer So conquered, American Cancer Society officials wsnv
BARKA IN BRKINI
Franc« Magajna
Vremski fantje so že od nekdaj radi zahajali na Barko. To ni prav nič čudno, ljudje so dobri, dekleta so pa tako zala, da ni takih daleč na okoli. Tudi po več dni so včasih ostali tam.
Ob tej priliki, ki jo hočem povedati, je tudi Pikec ponavljal to staro lastnost vremskih fantov. Prišel je na Barko v nedeljo, ostal tam čez noč do pon-deljka in potem je sklenil, da počaka še torka. ' Bandai je po vasi, prepeval kakor sraka in pil kakor žaba. Prav za prav, največ je pil. Ko se je tretjega dne stemnilo, ga je mahoma obšla huda ljubezenska bolest. Spomnil se je namreč, da ima mala Rozika strašno lepe oči in da je mila kakor sanje pomladanske noči.
Pikec je sklenil, da gre Rozi-ko klicat. Pikec je pa tak—kar sklene, to tudi izvrši. OdšePje na Rozikino dvorišče. Ozrl se je sem in tja in ker ni našel lestve, je kar po trti splezal na latnik. Oh, ne bojte se! Dobro je vedel, za katerim okencem Rozika spančka.
Najprej je potrkal po šipi, enkrat, dvakrat,-trikrat. Nobenega odziva. Rozika je spala in sanjala o cvetočih livadah. Potem je Pikec začel z medenimi besedami;
"Rozika, srček srebrni, k meni se obrni! Srček moj zlati, k meni se priklati!" Zopet nič. Pikec je malo pomislil in spoznal, da s takimi dragocenimi kovinami ne bo mnogo opravil. Krenil je na floro.
"Lilijca moja, pridi k meni, saj za trenutek! Daj, no, zlati moj nageljček, rožica moja!" Ni šlo. Rozika je bila tiha kakor miška.
Pikec se odloči za astronomijo.
"Rozika, ali veš, da si ti zarja mojega življenja? Sončece moje, ti si zvezda moje sreče. Kar bi bila zemlja brez srebrne lune. to sem jaz brez tebe. Tvoje oči so kakor svit jutranje dani ce! Pridi in osreči mene, siro maka!" Rozika se ne oglasi Mar je Roziki /a PikČevo trpljenje.
Pikec razmišlja in sklene, da se posluži zoologije. zlasti orni tologije.
"Rozika, veverička moja! Da; no, pokaži, da imaš toplo srče ce! Zlati kanarček, mila sini čka. škrjanček moj ljubi, ptičica rajska, grlica moja. divni golob
ček pridi k oknu, da vidim svit tvojih očesc!"
Zaman, ves ta ptičji zbor ni mogel pripraviti Rozike, da bi se oglasila.
Pikec pa le ni obupal. Sklenil je, da se poskusi z minera-ogijo.
"Rozika, daj, da vidim tvoji kristalni očesci! Daj, da se dotaknem tvojih ustnic, ki so zame več kot najdragocenejši ru-)ini. Kakor iz alabastra so tvo-. e bele roke! Vsi biseri sveta niso tako lepi kakor tvoji -zob-čki!"
Ni šlo pa ni šlo. Rozika se ni oglasila. Vsa hiša je bila mrtva kakor Aljažev stolp na Triglavu sredi zime. Če je kdo živ na južnem tečaju naše oble, bi se prej oglasil.
Pikec je obupal. Pikec je sklenil, da izvrši nekaj strašnega. Nekaj takega, da bo brezsrčna Rozika imela za vselej v spominu. Pikec je sklenil, da svoje srčne tegobe in bolesti ,u-topi v vodnjaku na dvorišču.
"Dobro, Rozika! Nikoli več me ne boš videla živega. Ničesar več ni vredno moje življenje. V štirno bom skočil, a tebi naj bodo posvečene poslednje moje besede. Zadnje ime, ici ga bom izpregovoril na tem svetu, bo tvoje ime, Rozika! Rozika, adijo!"
Se vedno nobenega odziva. Pikec je zdrknil po trti z la-tnika in se ozrl okoli. Nekje na dvorišču je opazil debelo bruno, na katerem so domači cepili drva. Pikec je bil normalen fant. Zavedal se je, da ima življenje nekaj vrednosti tudi brez Rozike. Ampak, da ne ostane v sramoti, je sklenil, da naj bruno izvrši samomor namesto njega. Dvignil je težki čok na rob vodnjaka. Precej napora je bilo treba.
TOREK, 2. MARCA 1948
Pikec je lovil sapo. Ko se jt počutil dovolj močnega, je po-slednjič za vpil:
"Rozika, adijo! Bodi srečna, Rozika! Zadnja moja misel je tebi, Rozika!"
Trenutek vse tiho, potem pa "štrbunk!" in zopet je bilo vse tiho. '
Toda tišina je trajala le nekaj sekund. Hiša, ki je bila prej tako mrtva kakor Aljažev stolp na Triglavu sredi zime, je oživela kakor po čudežu. Po vseh sobah so se kazale lučke. Za pol minute se odprejo s treskom hišna vrata in na dvorišče pri-brzi Rozikin oče v samih spodnjicah in bos.
"Vražja pupa, zakaj se ne bi oglasila! Zdaj imamo tega vražjega Vremca v štirni! Da bi ga strela! Hudičeva mula, da se ni oglasila!"
S petrolejevo leščerbo je tekal okoli vodnjaka in svetil notri, da bi opazil nesrečnega samomorilca. Ko je napravil to krožno pot kakih dvajsetkrat in dvajsetkrat potopil svetilko v globino vodnjaka, je končno spoznal, kaj je na stvari. In ko je to spoznal, je tudi dal duška svojim občutkom.
"Da bi sedem in trideset tisoč milijonov namalanih strel zagrmelo vanj! Kaj ni vrgel noter tnalo!"
Rozika je danes omožena, Pikec pa obira kosti nekje ob reki La Plati v .Argentini. Najbrž se nobeden od njiju več ne spominja tega bridkega dogodka.
Razvoj perutninaratva
v vsej Jugoslaviji. Med petletko bo število perutnine doseglo 31,300,000. Na samo Srbijo odpade 16 milijonov živali in razen tega še na Vojvodino 6,600,-000. Do 30. decembra je bila prirejena v Novem Sadu velika perutninska razstava, ki je prikazala, da perutninarstvo naglo napreduje ter da si je še zelo opomoglo po vojni.
Nova tovarna mavca pri Jajcu
V Volarih pri Jajcu je bila te dni dograjena najmodernejša tovarna mavca v Jugoslaviji.
Razen tovarniškega poslopja so zgradili tudi več drugih zgradb. Ob tovarni so zgradili poslopje uprave z laboratorijem in poslopje za delavnice in men-zo, pa tudi dve stanovanjski hiši za novo delavsko kolonijo.
SPREMEMBA NA8LOVA
Cleveland, Ohio.—Naš zastopnik Anton Jankovich naznanja vsem tajnikom njegovih podpornih drui-tev, klubov in kulturnih ustanov, da vzamejo na znanje in si zabeležijo njegov NOVI naslov in sicer: Anton Jankovich, IS 101 Orovewood A ve« Cleveland 10. Ohio.
"PROSVETA"'
2657 8. LAWNDALE AVE.

Chicago 23, 111............................................-...19-----
Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem............
V slučaju, da Je od strani upravnlšlva kakšna pomola« nas tikoj obvestite, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
CENE LISTU SO:
Za Zdrui države la Kanade SMO Za Chteago bi okolico le.
1 tednik ln.__________________0.00 1 tednik ln________
1 tednika In...............M0 3 tednika bi.______7 10
S tednike ln.----------------- 4.40 3 tednike la._______M0
4 tednike bi___________ 3.20 4 tednike la.----------4.70
I tednikov in_______________M0 I tednikov la----------M0
Za Evropo Je. —_________Jll JO
Ispolnlte spodnji kupon, prtloilto potrebno vsoto denarja ali Monor Order v pismu ln si naročite Prosveto, list ki |e vaša lastnine.
Prišteti se sme le ono ¿lana Is družine, ki to dovolijo la ki lira aU stanujsjo na enem la istem naslovu.
V nobenem slutsju ae vet kot I tednikov
Pojasnllei—Vselej kskor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval tam svoj list tednik, bode morsl tisti člsn is dotično družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti uprstnlitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne store, tedsj mors uprsvništvo snilati datum sa to vsoto nsročnlku ali ps ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ, 2SS7 B. Lavmdels A ve« Chica«o 33, Illinois
Prtleisns po4iljam naročnino sa Ust Ptesveto vsoto 1_ ,.T,
1) ta*-------------ČL drultvs št___
Naslov_______
Ustavlfts tednik la os pripiUfte k moji naročnini od
3)-----------ČL društva št ..... ...
3	)--------ČL druttve It__
4	)----- „ , ,	—ČL društva «t___
3)-------------ČL drnštva It._____
Nov naročnik ................£He aasafadk-----
Kadar se prefelite. vselej aasnanite svoj stari ln novi naslevl nessaneeeasasessdsdedeai