Naši na Brankovem kolu Pevci „Dušana Jereba" nastopili vSremskih Karlovcih Na povabilo kulturno-umet-j^ega društva ,,Maksim Gor-iz Novega Sada je moški zb°r KUD Dušan Jereb J?. N°vega mesta pod vodstvom 'ngenta Franceta Mileka na-^ °pil minulo nedeljo v okviru poreda X. Brankovega kola v Umskih Karlovcih. Koncertu v zelo akustični vorani več kot 185 let stare gimnazij je prisluhnilo nad sto obiskovalcev iz Sremskih Kar-mV?-V *n Novega Sada. Novo-escan) so ta dan nastopili tudi tradicionalnem srečanju bor- cev, mladine, teritorialnih enot in okoličanov na Zmajevcu (Fruška gora). Z izborom partizanskih pesmi so poslušalce navdušili. Treba je reči še to, da se je prvič v zgodovini teh srečanj zgodilo, da je pred novosadskim občinstvom nastopila tudi skupina iz Slovenije. Na predvečer uradnih nastopov so Novomeščani peli v Klubu Maksima Gorkega za člane kluba - Rusine, pripadnike narodnostne manjšine, ki tvorijo jedro tega društva, sicer enega najbolj delavnih v Novem Sadu. Ob slovesu je bilo slišati, da bi do takih srečanj še prišlo. Zato bi bilo prav, da bi pobude, ki so jo dali člani KUD Maksim Gorki, ne pozabili. ROMAN ČELESNIK V ponedeljek opoldne je delegacija delavske partije Ljudske demokratične republike Koreje obiskala tovarno zdravil „Krka". Predstavniki Krke so goste seznanili z razvojem podjetja, vlogo ZK in samoupravljanja v OZD in jim razkazali potek proizvodnje. Pri razgovorih sta sodelovala tudi predstavnika občinske konference in medobčinskega sveta ZK Novo mesto. (Foto: M. Vesel) Posavje opozarja na stare rane Lani sprejeti koncept razvoja Posavja, ki je dobil splošno podporo, vsebuje marsikaj, kar je v osnutku dogovora o načrtu razvoja republike pozabljeno ^nacijska uprava obrat akrila vtrebnjem delavski svet stra-scii i Nov°lesa je v soboto na J imenoval sanacijsko upravo niem ^ akrilnih Plošč v Treb-niiii brat ima v polletju 1,80 dinarjev izgube. Vodja CS uPrave Je dipl. inž. vmieo ^ ,Vak> v uPravi je tudi varne v t "ostl dlrektorja to" nij^ reonjem Ciril Pungart- Svet posavskih občin in medobčinski svet ZK sta na razširjeni seji s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin v ponedeljek v Sevnici sprejela napotila svojim delegatom vseh zborov republiške skupščine, ki je zasedala včeraj in obravnavala osnutek načrta srednjeročnega razvoja republike in zakona o manj razvitih. Najbolj prizadeta razprava je veljala spisku naložb, ki je priložen osnutku družbenega razvoja republike, v katerem ni nc duha ne sluha o vrsti naložb v Posavju. Nerazumljivo namreč je, kot je poudaril Janez Videnič iz Brežic, da so izpadle naložbe, o katerih so v Brežicah delavci veliko govorili. Vsi razpravljalci so menili, da bi vnaprej morali se-stavljalci predloga republiškega srednjeročnega načrta vnesti v spisek vse načrte naložb združenega dela po občinah ali pa nobenih. Krška Celuloza si mora biti na jasnem, kako bo z velenjskim lignitom, zakaj vse naprave ima prirejene za kurjenje z njim, po osnutku republiškega načrta razvoja pa bi 90 odst. lignita skurile tcrmocentraie. Posavje resno računa s plinom, zato terjajo, da so priključeni na primarno omrežje. Kmetijci se zavzemajo, da bi v bodočem planu zapisali jasno besedo o proizvodnji kmetijske mehanizacije, predvsem traktorjev. Stabilizacij- 70 let planinstva Planinsko društvo Lisca Sevnica -Krško pripravlja za konec tedna na Lisci proslavo 70-letnice organiziranega planinstva v Posavju in Zasavju. V soboto bo na Lisci orientacijsko tekmovanje, osrednja proslava pa bo v nedeljo ob 10. uri pred Jurkovo kočo. skim naporom v prid so tudi pobude Posavja, da bi se koristneje uporabljali lesni odpadki, na kar opozarjajo posebno Sevničani. Nerazumljivo je tudi, zakaj je v načrtu zapisano vlaganje v konfekcijo pri mariborski tekstilni tovarni, ko je splošno znano, da so zmogljivosti tekstilne industrije pretirane v državi ali pa bi, kot pravijo v Lisci, lahko še marsikaj naredili z izmenami in v sedanjih proizvodnih dvoranah. Posavčani v glavnem že vrsto let pobirajo samoprispevke za gradnjo šol, vendar z muko prihajajo do sodobnejšega šolskega prostora, zato se zavzemajo, da bi se v bodočem načrtu predvideli jasnejši viri, s kate rimi bi bilo mogoče graditi šole. Brežičanom dobršen del občine večkrat zalije Sava, vendar za to ni pravega razumevanja in republiške pomoči. Stvari, na katere so opozarjali posavski delegati, niso nove: marsikatero sedanjo pripombo namreč vsebuje že lani sprejeti koncept razvoja Posavja! Le-ta je bil ugodno sprejet tudi v republiki, kaže pa, da ga nekateri izmed tistih, ki bi to morali, niso prebrali. ALFRED ŽELEZNIK „Razporoka" z Dominvestom Trebanjce je minilo potrpljenje, zato so svoj urbanizem poverili Urbanističnemu ateljeju iz Ljubljane Slednjič seje zgodilo: delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem so v soboto soglasno dvignili roke proti novomeškemu Dominvestu, ki je doslej skrbel za urbanistično načrtovanje v trebanjski občini. Od prvega oktobra dalje bodo v občino spet prihajali urbanisti iz Ljubljane. Dolenjska bo torej tudi po ustanovah, katerim je poverjeno' tako pomembno vprašanje, kot je urbanizem, še bolj pisana. Sicer tudi za Metliko ne skrbi Dominvest, Posavje pa po tej plati povezuje brežiški Re-gion. Marsikdo je Trebanjcem sicer svetoval, da dajo Dominvestu še poslednjo možnost, po "nizu slabih izkušenj pa so bili v Trebnjem prepričanja, da je bilo teh zadnjih možnosti že vse preveč. Občinska skupščina v Trebnjem je npr. Dominvestu že predlani v celoti plačala urbanistični načrt občine (150 tisočakov), a ga še sedaj nima v roki. Dele- fatom so v soboto povedali, da so v Jovem mestu vzeli le denar, naredili pa nič. A to še ni najhujše. Novomeški urbanisti so se zamerili posebno zasebnim graditeljem, ki so zapravili mnogo časa, da so prišli do urbanistične dokumentacije za svoje hiše, če so sploh prišli. Da je v urbanizmu mogoče ažurneje delati, so v Trebnjem iz dneva v dan pravili občani, ki mejijo na grosupeljsko občino. Ljubljanski urbanistični atelje ima za posamezna območja zadolžene posebne delovne skupine, ki imajo na občinski upravi celo uradne ure, da jih ljudje lahko najdejo-. V Dominvestu se bodo morali ne le zamisliti, temveč tudi kaj ukreniti! A. Ž. Izkoreniniti! Ob tednu boja proti tuberkulozi in drugim nevarnim pljučnim boleznim Danes je v svetu najmanj 15 milijonov bolnikov z odprto tuberkulozo. Vsako leto jih umre nad 3 milijone. V Sloveniji je okoli štiri tisoč pljučnih tuberkuloznih bolnikov; od teh je skoraj tisoč takih, ki stalno okuzujejo zdravo okolje. Kar stotri-deset stalnih okuževalcev odpade na Dolenjsko. Vznemirljiva je naslednja ugotovitev Svetovne zdravstvene organizacije: v številnih državah oziroma diže-lah se še vedno približno 70 odst. otrok do 14. leta starosti okuži z bacili tuberkuloze. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije pa menijo, da bo tuberkuloza usodno ogrožala zdravje ljudi vse dotlej, dokler se odstotek okuženih do 14. leta starosti ne bo zmanjšal na 1 odstotek. V Evropi sodimo med države, v katerih umre veliko' ljudi zaradi tuberkuloze. Tako velike umrljivosti pa danes ne moremo več opravičevati. Zaradi tuberkuloze umrejo le tisti, ki se niso pravilno zdravili, in tisti, ki se zdraviti niso hoteli. Že nekaj let ugotavljamo, da tuberkulozna obolenja pri nas prepočasi upadajo, zlasti na nekaterih območjih, čeprav lahko danes s sodobnim in dovolj dolgim zdravljenjem za-zdravimo prav vsako, celo že zelo razvito tuberkulozno obolenje. To omogočajo dosežki medicinske znanosti, sodobne metode zdravljenja in precizni roentgenski aparati, s katerimi pravočasno odkrijemo tuberkulozno obolenje. Kljub uspešnim zdravilom registriramo nove kronične pljučne bolnike. Število teh bolnikov raste, zato je ta pojav aktualen problem tako z medicinskega in socialnega, kot z gospodarskega stališča. Kronični bronhitis je npr. v vseh razvitih deželah najpogostejša kronična (ponavljajoča se) pljučna bolezen. Lahko ga povzroči onesnaženo okolje ali pa katera od škodljivih življenjskih razvad. Kronični bronhitis je v srednji in starejši življenjski dobi že kar vsakdanja bolezen, ki jo prepoznamo po ponavljajočem se sumljivem kašlju in stalno sluzavem oz. bolj ali manj gnojnem izmečku. Taki bolniki imajo kronični bronhitis le za „nadlogo", ne pa za pravo pljučno bolezen, ki lahko povzroči tudi smrt Kronični bronhitis je največkrat posledica preobilnega kajenja. Ta bolezen zmanjšuje delovno sposobnost ter povzroča invalidnost. Prav zaradi kroničnega bronhitisa je zlasti v zimskih mesecih veliko izostankov z dela, torej sodi med bolezni, ki povzročijo največ bolezenskih dni pri naših delovnih ljudeh, poleg tega pa okvari funkcijo srca ter zmanjša delovno storilnost. V nekaterih deželah je kronični bronhitis celo na prvem mestu med boleznimi, ki povzročajo invalidnost. Na Angleškem je ta bolezen donedavna povzročala največ smrti na leto. Kronični dražljaji, ki povzročajo nastanek in kasneje usodni razvoj kroničnega bronhitisa, so snovi v onesnaženem zraku na delovnih mestih v industriji in rudarstvu. Komunalno onesnaženje zraka povzroča številnim prebivalcem mest nastanek bronhitisa: predvsem žveplov dioksid in saje kronično dražijo sluznico dihalnih poti, kar povečuje sekrecijo bronhialne sluzi. Cigaretni dim pa ima za nastanek kroničnega bronhitisa tako velik pomen, da so ostali vzroki malo pomembni. Koncentracija trdih delcev v cigaretnem (nadaljevanje na 4. strani) Krško v čast „Tedna Komunista" Vrsta prireditev v počastitev 50-letnice pisane partijske besede in svobode pri $ Skb(-'mu vremenu so letos jabolka še kar obrodila. Tudi v sadovnjaku KZ Krka v Šmarju slab^n^erneiu skrbno obirajo jabolka, da bi počakala do pomladi. Boljša so po 6 din kilogram, tUfjj P° 4 din, jabolka za ozimnico, nabavljena prek sindikatov, pa po 5 din. Te dni so oživeli %Qlko "l(. )i%rach- Na Bizeljskem in na Pišečkem (slika levo) že trgajo rane sorte in stiskajo portu-s°ncn / r?va tr8atev se bo začela šele v oktobru, do takrat pa si želijo vinogradniki še veliko ■ (roto; Jožica Teppey in Polde Miklič) bodo v krški občini zaključili 3. oktobra s predavanjem o problemih vzgoje in izobraževanja ter angažirane šole v srečanju s pojavi klerikalizma. Namenjena bodo vsem prosvetnim delavcem. . „ Z. ŠEBEK mm V (Mrvi polovici tedna se je nadaljevalo lepo in sorazmerno toplo vreme. Proti koncu tedna pričakujemo postopno poslabšanje vremena, možne so tudi manjše padavine. Št. v c (1365) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, I*. septembra 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom _ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI im—Hi ii i—m Srečanje invalidov oktlk0*50*0 'n nedeljo, 4. in 5. nie > v Najini sreča-iz v?uVensk.ih J^alidov. Po dva sv«.- e °t>čine bosta zastopala dn . .or8?nizacijo. Gostje se bo-busP*«?6 Jali a Ljubljane z avto-ŽužemC^a se bodo "stavili v obiska U ^ pri spomeniku, iskali bodo Bazo 20 in Stare LoWp £miČ ter Črnomelj in Ro7rr.' ^er jc spomenik Stanetu Vinic^NJ1 ,0bisk bo končan na vemt Nasle(?nji dan si bodo slo-kranicV- lnVali vabijo vse seda- daic!nt nekdanje letalce, pa- teliB i m°delaije in prija- zt)0r ktalstva na ustanovni Sole k° v avli osnovne *več V ^et^i ob šesti uri C JUTRI BODO ] NASTOPILI GOSTJE IZ PRIJEDORA Jutri, 26. septembra ob 20. uri bo v Kulturnem domu gostovalo delavsko kulturno-umetni-ško društvo „Dr. Mladen Stoja-nović" iz Prijedora. Prav bi bilo, da si čimveč občanov ogleda njihov nastop in s tem da priznanje za množično amatersko udej-stvovanje v društvu, ki letos slavi svojo 30. obletnico delovanja. Revolucionarno delo in misli ljudi s Kozare nadaljujejo kulturniki s svojim programom, ki obsega poleg borbenih še umetniške pesmi, bogato predstavlja svojo folkloro, tamburaški, narodni in zabavni orkestri pa spominjajo na starogradske pesmi iz Podko-zarja. V A- P-J SLAVKO LUBŠINA NOVI PREDSEDNIK Izdajateljski svet Dolenjskega lista je 18. septembra na seji v Novem mestu izvolil Slavka Lubšino, diplomiranega pravnika, predsednika samoupravnega sodišča združenega dela za Posavje v Brežicah. Tovariš Lubši- na je tako zamenjal Franca Bukovinskega, ki se je predsed-nikovanju v tem družbenem organu Dolenjskega lista odpor vedal iz zdravstvenih razlogov. Več o poteku te seje izdajateljskega sveta pišemo na 4. strani današnje številke. 50 let pisane partijske besede in tri desetletja svobode bodo v „Tednu Komunista" tudi v krški občini počastili z vrsto pomembnih prireditev. Za uvod v praznični teden med 29. septembrom in 3. oktobrom je komite občinske konference ZK pripravil razgovor komunistov, nosilcev zlate značke ZKJ, z učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol ter z dijaki šolskega centta. Poslušalci bodo potem pisali spise z naslovom »Moje srečanje s komunistom". Po tri najboljše naloge iz vsake šole bo pregledala posebna komisija ter štiri (tri iz osnovnih šol in eno iz Šolskega centra) nagradila. Prva prireditev „Tedna Komunista" bo predavanje Socialistično sile in religija, ki ga bo imel 29. septembra popoldne tovariš Franc Šetinc, sekretar 1K predsedstva C.K ZKS. Dan zatem bodo slovesni sestanki komunistov po krajevnih skupnostih s predavanjem „50 let Komunista, 30 let Svobode". Na zadnjem sestanku pripravljalnega odbora so sklenili, da bodo te slovesnosti v Krškem, Leskovcu, Kostanjevici in na Senovem. Prvi dan v oktobru bo občinska konferenca pripravila slavnostno sejo v tovarni celuloze. Prireditev, ki jo bo sklenil kulturni program, je namenjena vsem članom partije v občini, mladini in članom sindikata. V četrtek, 2. oktohra, bo tovarna „Djuro Salaj" organizirala zvezni posvet na temo „Papir-časopis-knjiga" pod pokroviteljstvom „Komunista". Ob tej priložnosti bodo uradno pognali nov, že tretji papirni stroj. iVireditve v počastitev 50-letnice pisane partijske besede Ameriški predsednik Gerald Ford zadnje čase nima niti malo sreče z ženskami. Potem, ko je pred dobrim tednom nanj poskusila streljati ena izmed članic zloglasne Mansonove tolpe (ta je pred leti ubila filmsko igralko Sharon Tate), je v začetku tega tedna streljala nanj v San Franciscu neka druga ženska, S a rah Moore, 44. Ni znano, zakaj je potegnila revolver, vedo le, da so jo agenti tajne službe hitro razorožili in aretirali, predsednika pa spravili na varno. Ženska je streljala na predsednika iz razdalje desetih metrov, pa ga je na srečo zgrešila . . . smrt preži na vsakem koraku. . . Dosti bolje se god i nekaterim drugim predsednikom - pa čeprav po smrti. Tako je ganska vlada sklenila, da bo po smrti povsem rehabilitirala svojega nekdanjega predsednika Nkru-maha, ki mu bodo v glavnem mestu Akri postavili spomenik za njegove zasluge pri razvijanju države. Kot je znano, so Nkru-maha vrgli z oblasti in izgnali iz dežele,.. . časi se sprem injajo in odnosi tudi... • Tačas pa so v Moskvi priredili še zadnjo počastitev (vsaj na taki ravni) za vesoljce, ki so opravili skupni sovjetsko-ame-riški polet. V Kremlju jih je sprejel tudi prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, ki je med sproščenim pogovorom izjavil, da bi tudi on rad letel po vesolju, če bi bil mlajši in primernega zdravja... pa ima že na Zemlji dovolj opravkov... Dovolj opravkov, da so zanikali govorice namreč, so imeli tudi v Bonnu, ko so morali resno prepričevati zastopnike tujega tiska, da zahodnonemška vlada resnično ne kani izvažati orožja v Južno Afriko, o čemer so se v začetku tega tedna razširile govorice. „O tem ni niti govora," je dejal uradni tiskovni predstavnik bortnske vlade. „Orožja ne bomo poslali v Južno Afriko, pa če nam ga plačajo z diamanti."... slabe izkušnje iz preteklosti.. . Medtem pa so vse glasnejši in številnejši tisti, ki prosijo špansko vlado, naj prekliče smrtno kazen petim mladim Baskom, obsojenim zaradi uboja nekega policista. Celo papež je posredoval . . . ali bo dovolj? . . . Inšpekcija še ni vse Družbenopolitični organi, tja do zveznih, so jasno ocenili, da seje prekupčevalstvo močno razraslo zaradi tega, ker trgovina ne posluje, kot bi morala. Bolezen pa je treba zdraviti pri izvoru, ne le blažiti bolečine. Tržna in sanitarna inšpekcija lahko preženeta prekupčevalce sadja in povrtnin z živilskih trgov. Lahko preženeta tudi nekatere pridelovalce, češ da njihovo blago ni dovolj čisto. Ali bodo potem cene nižje ali višje, pa menda ni treba ugibati. Pred dnevi sem prebral v zagrebški Borbi članek z naslovom „Trgovina pregnala prekupčevalce". V njem piše, da v skupščini občine Gornji Mila-novac pravijo, da so s prekupčevalci imeli prej pravo malo vojno, po razširitvi in ureditvi družbene trgovine pa so čez noč izginili. Trgovina se je povezala s pridelovalci in blago t prodaja po precej nižjih cenah, npr. lubenice po 2,50 din (prej 4. do 5), grozdje po 8 din (prej 12) in podobno. Pri takih cenah prekupčevalci namreč ne zaslužijo toliko, da bi še bili vneti za svoj posel. Kmetovalci pa laže prodajo svoje pridelke vsaj po enakih cenah kot prej, saj se je po nižjih cenah v mestu poraba zvečala. Sadje je pri nas težko prodati. Enako povrtnine, razen tistih, ki so pridelane po pogodbi. Zasebniki ne morejo razumeti, zakaj ne bi smeli prodati, kar jim je zraslo, če sami ne potrebujejo. Če ne mara družbena trgovina, prodajo tistemu, ki pride. Saj se včasih jezijo, da jim je plačal premalo. A bolje je nekaj kot nič, se tolažijo. Bolj kot na prekupčevalce se jezijo na trgovino. Zlasti kadar zvedo za cene v mestih. V Ljubljani ponujajo „poceni ozim- BEJRUT - V glavnem mestu Libanona je še vedno izredno nemirno in napeto vzdušje ko kljub v; poskusom vlade, da bi obvladala položaj, še vedno odmevajo streli in eksplozije spopadov . falangisti in njihovimi nasprotniki. V mestu divjajo od časa do časa požari, ki jih morajo gasiti celo gasilci iz sosednjega Damaska. Vsi dosedanji poskusi pomiritve so bili zaman. Na sliki: boji v Bejrutu včeraj dopoldne. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE - žal nisem vajen dajati, vajen sem, da se mi vzame. nico", in sicer krompir po 2,60 do 2,80 din kg in jabolka po 6 din. Dnevne cene v trgovini so precej višje. A koliko od te cene bodo dobili pridelovalci? Po nekaterih ocenah naj bi bilo letos za polovico manj krompirja in jabolk, kot smo .pridelali lani. Nekateri pridelovalci pa se upravičeno bojijo, da trgovina tudi letos ne bo hotela odkupiti vseh njihovih presežkov. Zlasti sadja ne. Po visoki ceni si ga delavci ne bodo mogli kupiti veliko. Kmetovalci, ki nimajo avtomobilov, da bi pridelke sami zapeljali na mestno tržnico, niti časa, da bi jih tam prodajali, bodo vabili kupce na dom. Vseeno, za koga bodo kupili. Potem pa se slišijo očitki, da podpirajo prekupčevalce. Zaradi kakšnih višjih koristi naj bi raje pustili svoje pridelke segniti? Trgovci zavidajo prekupčevalcem velik zaslužek. Zakaj pa ne dajo na prepih svojih stroškov? Zakaj ne uresničijo sklepov družbenopolitičnih orgar nov, da je treba razliko v cenah od pridelovalca do porabnika zmanjšati na najnujnejše stroške? Podobno, kot so storili v Gornjem Milanove u. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita je prišel k nam na uradni obisk nepalski kralj Birendra. Nepal in Jugoslavija sta neuvrščeni deželi, ki sta sicer zemljepisno gledano daleč druga od druge, zato pa zelo tesno sodelujeta ne samo v krogu neuvrščenih, marveč tudi v Združenih narodih in drugod. Nepalski kralj Birendra vrača obisk jugoslovanskemu predsedniku, ki se je mudil v Nepalu februarja lani. Ta obisk je bil začetek zelo plodnega dialoga med dvema državnikoma, ki ju sicer delijo izkušnje in leta — naš gost se je rodil leta 1945, zato pa veže sorodnost stališč in ocen mednarodnega položaja. Pričakujejo, da bosta državnika govorila predvsem o delovanju neuvrščenih in pri tem najprej ocenila dosežke nedavno končanega sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih dežel v Limi, nato pa govorila tudi o pripravah na šesto konferenco neuvrščenih na vrhu prihodnje leto v Colombu. Dvostranski gospodarski stiki bodo prav tako predmet zelo živahnih razgovorov, pri čemer bosta morali obe strani ugotoviti, da je medsebojna menjava žal zelo šibka, saj znaša njena vrednost le nekaj deset tisoč dolarjev letno. Možnosti za povečanje so, želje tudi — preostane samo, da jih s precej napora tudi uresničimo. Nepal se zelo zanima za nabavo opreme (industrijske in druge), ponuja pa lahko v zameno prehrambene in druge izdelke domače industrije. Pričakujejo, da bodo med razgovori podpisali tudi sporazum o znanstvenem, tehnološkem in kulturnem sodelovanju med obema deželama. ODPOTOVAL Li KUAN JU Tačas je iz Jugoslavije odpotoval po končanem obisku predsednik singapurske vlade Li Kuan Ju, ki se je mudil pri nas več dni kot gost predsednika ZIS Djemala Bi jedi ća. Gosta je sprejel predzadnji dan bivanja tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Tudi Singapur, manjima, toda na izredno pomembnem področju razvijajoča se država, sodi med veliko družino neuvrščenih, pa zato ni čudno, da ima z Jugoslavijo mnogo sorodnih ali enakih stališč o vrsti mednarodnih vprašanj. Temu je bila namenjena tudi večina jugoslovansko-singapur-skih pogovorov, ki pa so se seveda dotaknili tudi dvostranskih, še posebej gospodarskih odnosov. Obisk je bil izredno dobrodošel in koristen, saj so sklenili med njim tudi več konkretnih sporazumov o tesnejšem sodelo- Ugleden gost na obisku 3t. 39 (1366) - 25. septembri Prekupčevalce s hrano lahko izrine le urejena trgovina — Zakaj trgovci nič ne storijo? Nimam namena zagovarjati nedovoljene trgovine — prekupčevalcev. Ne smemo pa zapirati oči pred dejstvi. V mnogih mestih so poostrili preganjanje prekupčevalcev, češ da si na račun kmetov in mestnih prebivalcev polnijo žepe, niso pa poskrbeli, da bi trgovina poslovala bolje. Posledica je, da kmetijski pridelki še teže pridejo do porabnikov v mestih. To se pogosto pozna tudi pri cenah. Ena izmed izredno pomebnih — da ne re- ( čemo skoraj najvažnejših - nalog našega < gospodarstva je v tem trenutku (ko bijemo boj za stabilizacijo hkrati z uvajanjem novih 1 družbeno-ekonomskih odnosov v vse pore našega gospodarskega razvoja) njegova ustrezna organiziranost. In to v skladu z ( ustavno zasnovo — da v gospodarstvu de- 1 jansko nastopa združeno delo v vseh svojih ' oblikah, ki pa jih mnogokje seveda šele raz- 1 vijamo. Tako veljajo sedaj precejšnji druž- i beni napori prav ustreznemu povezovanju in organiziranju gospodarstva, da bo le-to lahko realno usklajeno ter trezno načrtovalo svoj j nadaljnji razvoj in v ta namen tudi samo- i upravno združevalo lastna sredstva. Prejšnji teden so na seji predsedstva republiške gospodarske zbornice podrobneje obravnavali problematiko reprodukcijskih celot, ki so eden od ciljev samoupravnega organiziranja našega gospodarstva. Kaj je sploh reprodukcijska celota? O tem so namreč doslej potekale mnoge razprave -izluščila pa se je opredelitev, da je reprodukcijska celota stroškovno, dohodkovno in reprodukcijsko soodvisen skupek TOZD, ki se medsebojno sporazumevajo o planih, razvoju, obsegu in dinamiki proizvodnje, o medsebojnih odnosih pri cenah, o usmerjanju in združevanju sredstev razširjene reprodukcije za posamične in skupne naložbe ter o odnosih na zunanjem trgu. Nosilke povezav v reprodukcijske celote ter nosilke samoupravnih sporazumov v tem okviru morajo biti kajpak TOZD — je bilo ob tem poudarjeno — saj imajo le one same pravico odločati, s kom se bodo sporazumevale in o čem. Podpredsednik republiškega IS , Zvone Dragan je na seji predsedstva zbornice ob tem še posebej dejal, da vertikalno povezovanje v reprodukcijske celote (in prav za to tudi gre) seveda ne pozna teritorialnih meja, da je okvir za reprodukcijske celote edino le enoten jugoslovanski trg. Vsako drugo stališče, je poudaril, bi bilo v nasprotju z ustavo. Sredi prejšnjega tedna se je tudi sestal izvršni odbor republiške skupnosti za ceste — obravnaval in sprejel je osnutek srednjeročnega programa za gradnjo in vzdrževanje cest v naši republiki za prihodnjih pet let (dokončno bo ta osnutek prerešetala še javna lazprava). Na tem mestu seveda ne moremo jodrobneje obravnavati posameznih postavk tega osnutka — določenih gradenj novih jcestnih odsekov oziroma rekonstrukcije do- Pomembno organiziranje gospodarstva sedanjih - povejmo le, da terja uresničitev tega plana zelo dosti finančnih sredstev, nekako deset milijard (novih) dinarjev do konca leta 1980. Po dosedanjih „kanalih" zbiranja sredstev se kajpak ne bo nateklo dovolj denarja; del ga bomo morali zbrati tudi sami — z javnim posojilom za ceste, ki se bo začelo s prihodnjim letom. V četrtek so imeli v Mariboru pomembno slovesnost — ustanovljena je bila druga slovenska univerza, ki je nastala z združitvijo dosedanjih visokošolskih ustanov v štajerski metropoli. Slavnosti se je udeležila vrsta najuglednejših slovenskih družbenopolitičnih delavcev, v nagovoru pa je predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine posebej poudaril pomen, ki ga ima ustanovitev univerze v Mariboru za nadaljnji razvoj našega visokega šolstva. Le-to, je poudaril Marine, je sedaj pred pomembno nalogo: z združenim delom se'mora povezati še tesneje in neposredno na temelju novih družbenoekonomskih odnoso|, ki jih uveljavljamo z novo ustavo. Obe slovenski univerzi, je dejal Marine, bosta morali temeljito slediti potrebam in vplivati na spremembe naše sedanje gospodarske strukture. Republiški izvršni svet je prejšnji teden na svoji seji sprejel spremembe sedanjega za- I kona o stopnjah republiških davkov in taks — za občane je posebej zanimivo to, da je s I sedanjo spremembo predvideno, da se bo zmanjšala obdavčitev celokupnega dohodka, ustvarjenega v letošnjem letu. Tako je v za- I konskem osnutku (ki ga bo seveda morala I sprejeti še skupščina, preden bo začel veljati) predvideno, da se v letošnjem letu celokupni znesek neobdavčenega skupnega dohodka občanov poveča od dosedanjih 40.000 din na 50.000 din, hkrati pa se zvišujejo tudi posamezne olajšave (za otroke in vzdrževane svojce) ter se slednjič tudi znižajo doslej veljavne davčne stopnje obdavčenja. Izvršni svet je tudi soglašal s tem, da se letos izjemoma ne predpišejo akontacije davka iz skupnega dohodka občanov za četrto četrtletje 1975. Nasploh, zatrjujejo predlagatelji zakona, bo letos obdavčitev občanov (po omenjenem zakonu) praviloma nižja kot pa je bila lani. Zahteva je, naj se cena elekuike zniža - tako je sklenil izvršni odbor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva na seji v Krškem prejšnji teden. Rečeno je bilo, da bo treba čimprej preučiti možnosti za pocenitev elektrike za vse uporabnike oziroma za dajanje popusta (od 6 do 8 odstotkov) tistim, ki jim popust doslej še ni bil dan. lakšne so sicer zahteve, ki pa jih bomo v Sloveniji komaj lahko uresničili, saj pri nas, kot je znano, elektroenergetsko stanje nasploh ni najbolj rožnato. Ob tem toliko bolj spodbudno delujejo vesti, da gradnja novoga 380-Kilovoltnega povezovalnega električnega omrežja na jugu države (kjer imajo elektrike sorazmerno dovolj) zdržema le napreduje. tedenski zunanjepolitični pregled. vanju — še posebej na goS" darskem področju. NOVA VLADA - STARE # Ž A VE Portugalska ima novo vfejj® ki pa se bo morala spopnj^ vsemi starimi težavami "111 " Nov kabinet, ki je dobi' »J vlada narodne enotnosti. ^ moral predvsem poskrbel' ^ politično resnično enotnos daj še vedno nasprotujočih-A v deželi in se slednjič p0^ |i tudi ekonomskem položaj' • •• je čedalje slabši. Ob tem bo ostala nj^ najpomembnejša naloga ^ predvsem boj proti ostank^i vedno zelo aktivnih Pr0. f nih in drugih desničarskih L) se nikakor niso odp®. U ambicijam, da se tako a» gače vrnejo na oblast. BEJRUT GORI . * iM Zelo nemirno je se ..„jr tudi v Bejrutu, kjer se (ia. JfJ jo spopadi med falangis*1 J hovimi nasprotniki. V f divjajo požari, bolni^ J polne ranjencev, mrtvih r letos že nekaj sto. f Vlada si zaman prizad* ^ miriti nesoglasja in vrni*1 želo mir. . TELEGRAMI , ki • 1'ARIZ - Največji fraiic°sK/ dikalni centrali - generalna deracija dela in CFDT -vse delavce, naj v okviru ^ 0f nega dne zahtev demonstrat ^ stopijo zoper naraščajoče nje z dela in vse manjšo zap v podjetjih. PEKING - Kitajska je najjjjft eno politično potezo do iar ^ p;-je sporočila, da je izpusti'3, ^ sebnih agentov, ki so jih prc *0? poslali s Tajvana in 49 (-'an?.0r^', kc ladij, ki so vozile te ot>izpU<" agente. Tako so pravzaprav vse tiste zločince, ki so jj' .j, f pri sovražni dejavnosti v U-1962 in 1965. ■ v«! ATENE - Jugoslovanski slanik v Atenah Milovan M ^ obiskal zunanjega ministra f, Grčije in mu izročil odg »5U < sednika Tita na nedavno I j / premiera Karamanlisa v 7 kanskim sodelovanjem. j£| ^vijo, da je Novo mesto zadnja leta izredno napredovalo. Da to ni vedno res, kaže posnetek z Glavnega trga, kjer ljudje čakajo na kruh danes še prav tako, kot so takoj po vojni, ko so nam na primer mleko točili še v kang^ce. Doklej taka postrežba — Dolenjka molči... (Foto: SpUchal) V šoli na Bojsnem je 19 mladincev na tridnevnem taboijenju spoznavalo načela splošnega ljudskega odpora in oborožitve ter izmenjalo izkušnje našega samoupravnega življenja. Ob tabornem ognju so mladina—prostovoljci svečano zaprisegli. (Foto: Vlado Podgoršek) 12. oktobra bo v Radatovičih veliko sla\je ob otvoritvi asfaltne ceste Bušinja vas v metli^ občini do Radatović v Žumberku. Občini Metlika in Ozalj sta dela skupno financirali, zdaj pa organizirajo še skupno borčevsko srečanje. (Foto: Ria Bačer) V Tekstilam, INKOP, LIK in Melaminu Kočevje so za svoje delavce oiganizirali poceni letovanje na ot(^u Pagu. Letos so prvič na Pagu letovali tudi člani kolektiva zdravstvenega doma Kočevje. (Foto: F. Brus) SLAVNOSTNA SEJA V krški tovarni papirja bo 1- oktobra slavnostna razširjena seja občinske konference ZK Krško, posvečena 50. obletnici pisane partijske besede. Na njej bodo podeli-u knjige in značke ZKJ na iiovo sprejetim članom ZK, ^agrade za najboljše spise šolarjem o njihovih srečanjih ^ komunisti. Tri nagrade bodo prejeli osnovnošolci, eno pa dijak Šolskega centra. Na svečano sejo bodo po potrebi organizirali avtobusne prevoze iz Kostanje-J^ce in Podbočja. if^jhm i|yjp|ijgj %^X}XMiM^M)lMM^Mm Poročali smo že. da so v Krškem razrešili izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skimnosti. V Sloveniji se je najbrž prvič z^dilo, da je moral vmes poseči izvrsni svet občinske skupščine. Zaradi neurejenih medsebojnih odnosov je zahteval odpoklic vseh samoupravnih organov in v.d. tajnika, ki je zaradi nesporazumov že pred meseci zapustil svoje delovno mesto. Vse to je prav gotovo povzročilo škodo pri gospodarjenju s stanovanji in s sredstvi, ki so bila na voljo za stanovanjsko graditev. V številkah oejmisca tega sicer niso ocenili, toda škoda je najbrž precejšnja, če ne zaradi drugega, zaradi inflacije. 2^stoji so bili pri pridobivanju, komunalnem urejanju in oddajanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Neorganiziran je bil pristop do graditve stanovanj iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada in zbora vlagateljev. Gradnja se je za-V lekla in zato nujno podražila. Iz so- Kmetijski nasveti Cilj je 40 stotov pšenice 0Je.č žita, več hrane bomo lahko pridelali samo z ne elovanjem polj, boljšim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč, bi -fa .z ugotavljanjem naših možnosti, z organiziranjem sto • simpozijev, z nenehnim razpravljanjem, kaj daje treba velik*1' ne stor'mo- Več s0 vredni praktični koraki, četudi ne ki t,1, kot je na primer zadnji poziv slovenske zadružne zveze, Pov Pridelovanju pšenice si zastavimo cilj - doseči Prečen pridelek vsaj 40 stotov zrnja na hektar. na-a c^j je velik, toda dosegljiv. Povprečen pridelek pšenice v 16 i rePubliki se je povzpel od 11,7 v prvih povojnih letih na kta *955-1960, zatem 26,4 v letu 1971 do 27,8 stotov Pot ■ Zdaj že lahko računamo, da se je pridelek pšenice gos „Si to ie izret^en uspeh, kakršnega ne dosega vsaka Heo dejavnost. V njem je skritega veliko, sicer morda (jeiJ)a2nega in premalo cenjenega kmetijsko pospeševalnega So *uiC^'\ so Ji z denarjem naklonjene tudi banke - vsaj tako sad f na združenju poslovnih bank Slovenije - bo obrodila ravnVe 'e> če bodo poljedelci sledili sodobni agrotehniki, ki je jes 0 Pri pšenici zelo napredovala. Zdaj, pred začetkom najj1* . setve> °aj na kratko samo ponovimo nekatere Zač i^6 aSrotehnične ukrepe: Un Cne P" ^biri semena, pripravi zemlje in gnojenju, jo *n 'ibellula sta preizkušeni, zanesljivi sorti. Priporoča- saVa •SOrte bezostaja, kavkaz, marinko, zlasti pa novejši sorti 2oq m z*ata dolina. Seme je treba razkužiti (na 100 kg dodati ^ lrf rad°sana, radofena ali zorosana) ter preizkusiti kalivost, pr°4^opo predpisih znašati vsaj 85 odst., da seme lahko l3ko °Sre^nji Sloveniji, torej tudi na Dolenjskem, kjer pšenica ni Poln neP°mcmbna poljščina, je treba pšenico posejati v prvi mog^A* °kt°bra. Sejemo 180 do 230 kg semena, če je le 7qq strojno. Zemljo dobro udelamo ter pognojimo s 500 do dujiL. "itrofoskala na hektar, vendar takega, ki vsebuje malo rasti t' ^a več f°s^°rja in kalija. Dušik je treba dodajati v času > kdaj, je kmetovalcem že dobro znano. Inž. M. L. lidarnostnega sklada so do sedaj zgradili v občini dva stanovanjska objekta; 20-stanovanjski blok na Senovem, v katerem že stanujejo, in 25-sta no vanjski blok v Krškem, ki bo vseljiv ta mesec. Svet enote je razen tega sklenil kupiti še štiri stanovanja na Senovem. Sklad je sodeloval tudi pri graditvi doma počitka v Krškem in pri obnovi Crbeče vasi na Gorjancih. Enota razpolaga z velikimi denarnimi vsotami in pred kratkim so poročali, da imajo na računu nekaj nad 7,4 milijona din. Po izplačilu kreditov članov ZB in poravnavi računov za nove objekte ostane še vedno 1,3 milijona neporabljenih sredstev, ki so vsak dan manj vredna. Delo pri stanovanjski skupnosti v Krškem je bilo skrajno neorganizirano in celo nezakonito, saj le-ta nima ustreznih samoupravnih aktov. Zanje bo moral poskrbeti novi izvršilni odbor s strokovnjaki, ki jih bodo zaposlili na vodilnih mestih. J. TEPPEV {H-idelek je za 40 odstotkov manjši od lanskega. Popravek cen je nujen, če hoče poslovna skupnost obdržati trg v svojih rokah. Po novem znaša dogovorjena cena za kilo^am krompirja sort igor, viktonja, desire, maja, jana in majestic 1,80 din, za cvetniic in bintje 1,90, za sorte z rumenim mesom pa 1,70 din. V trgovini na drobno bo smel stati krompir največ 3,25 din, v ozimnici pa največ 2,80 din. Te cene so približno za četrtino višje kot pred enim mesecem določene. Zaenkrat je še težko reči, ali bo po* tej ceni krompir šel v prodajo in kako bo sprememba vplivala na oskrbo. Zdaj stane kilogram krompirja na novomeški tržnici še vedno 4 do 5 dinarjev, četudi ga je streljaj proč - v poslovalnici KZ Novo mesto - mogoče kupiti pol ceneje. Lahko pričakujemo tudi, da bo mirenska predelovalnica .krompirja sledila višjim cenam, saj bo v to prisiljena, če si bo hotela zagotoviti surovino. Tudi ob prvi podražitvi se ni držala spomladi dogovorjenih cen. Ob zmanjšani krompirjevi letini bo šla bolje v prodajo zaloga neprodanih krompirjevih kosmičev. Samo zvezna direkcija jih ima v skladiščih 7.000 ton. M. L. KOLIKO ŠKROBA — naprava za ugotavljanje sušine v krom-piiju Nujen popravek Zakoni tržišča so močnejši od vseh dogovorov. Komaj mesec dni je minilo, odkar je republiška poslovna skupnost za krompir sprejela dogovor o letošnjih cenah krompirja, že jc bilo cene potrebno popraviti — navzgor. Za sprva določeno plačilo enostavno krompirja ni bilo mogoče dobiti; kmetje ga niso ponujali, ker so vedeli, da jc letina slaba in da imajo tokrat oni škarje in platno v rokah. Slovenija bo imela letos, tako ocenjujejo, približno za eno tretjino manjšo krompirjevo letino. Ko so določali prvotne cene, so vedeli le za to oceno, ne pa tudi za jugoslovansko. Jugoslovanska „grupacija za krompir' pa je sporočila še slabšo novico: letošnji jugoslovanski Rog pri Labodu (Jd prejšnjega tedna je usoda kon-fekcionarjev novomeškega Roga znana. Podjetje, ki. je iskalo nadaljnjo življenjsko pot ze s postojnskim Nanosom in drugimi delovnimi organizacijami, se bo 1. oktobra pripojilo Labodu oziroma njegovi lpčenski TOZD. Toda ne v celoti: obrat Roga v Mokronogu se vključuje v tovarno Induplati iz Jarš, vendar mora stroje za izdelovanje srajc prepustiti Labodu. Pripojitev Rogove šivalnice v Adlešičih k I^abodu je začasna rešitev, primernejšo bosta Labod in črnomaljska občina poizkušala najti v sodelovanju z belokranjskimi tekstilnimi organizacijami. Rogovci, ki so zdaj na delovnih mestih v Novem mestu in Smarjeti, se bodo takoj vključili v Labodov proizvodni program. Za strokovne službe Roga in Laboda še dolgo ne bo oddiha. Do 30. novembra bodo morale pripraviti podroben program te priključitve. Kot je podčrtano v izhodiščih, bo v programu nujno obdelati predvsem: proizvodne usmeritve, zagotovitev sredstev za vključitev Rogovega programa v Labodovega, nakazati reši- Nekam slaba letina! (Karikatura; Marjan Brcgar) tev za Rogove proizvodne prostore v Smarjeti in podobno, rodrobno ibodo obdelali oziroma nakazali, kako se bo Rog tehnološko vključil v Labodovo ločensko TOZD. Ob Vsem tem je treba reči, da gre pri tej pripojitvi nedvomno za „igro z odprtimi kartami", pri čemer je na dlani, da bo rogovcem v novi firmi zagotovljena najmanj socialna varnost. L Z. Zdravilni dialog Slišati je, da v Sloveniji nismo daleč od točke, ki označuje popolno nacionalno zdravstveno zavarovanje. V isti sapi nam to razveseljivo ugotovitev grenijo komentarji, da zadnjega koraka še dolgo ne bomo zmogli. Ce pazljivo sledimo sedanjim stabilizacijskim prizadevanjem, ki globoko orjejo tudi po hišah, kjer skrbijo za nase zdravje, moramo priznati, da je „tista" točka v resnici še zelo zelo daleč. Daleč tudi zavoljo, kot se zdi, neizkorenljive miselnosti v nas, ki hočemo odlično zavarovanje, nočemo ali pa ne znamo izračunati, koliko to stane, oziroma koliko smo za to pripravljeni prispevati. Sicer pa roko na srce: za zdravstveno zavarovanje ne dajemo tako malo! - Blagajne se polnijo in še hitreje praznijo. Beremo, da često mimo načrtov. To povzroči slabo voljo, besedne dvoboje, celo sumničenje. Nemalokrat tudi upravičeno. Kaj poglejmo domač, novomeški primer! Periodični obračun kaže, da so izdatke za zdravstveno varstvo preveč obremenila zdravila: preveč glede na minulo obdobje, znatno prehudo glede na načrt. In grmi na zdravnike, da so s predpisovanjem receptov prav bogatinsko razsipni, da se ne „zadovoljijo" z domačimi zdravili itd. Na drugem mestu povzdigujejo glas, češ da bi lahko zmanjšali levilo specialističnih pre-' gledov ali da bi toliko in toliko pacientov lahko nekaj dni prej odpustili iz bolnišnice ali da bi morali pretresti upravičenost bolniških staležev in podobno. I. ZORAN NAPRODAJ LIBELLULA IN ZLATA DOLINA Metliška „Kmetijska zadruga" je pred kratkim kupila pri ljubljanski „Semenarni" semena novih pšeničnih sort. Letos lahko kmetje kupijo v trgovinah Kmetijske zadruge v Metliki, Gradcu, Podzemlju in na Suhor-ju po znižanih cenah dve sorti:libellulo in jugoslovansko rekorderko zlato dolino. Kilogram prve sorte stane 3,70 din, kilogram jugoslovanske pšenice, za katero menijo strokovnjaki, da je zelo dobra, pa 4,00 din. U 366) - 25. septembra 1975 pvedno ^ zapisatM 009 Upajmo, da 6. člen osnutka zakona o razpisu javnega posojila za modernizacijo slovenskih cest, ki je v javni obravnavi, nikoli ne bo prišel do veljave. Pravi namreč, da bodo vplačana posojila vrnjen^ s 7,5-odstotnimi obrestmi v roku 6 mesecev, če vpis posojila za ceste ne bo uspel. To se ne bi smelo zgoditi, zakaj motorizirana Slovenija, ki je v desetih letih povečala promet za enajstkrat in ima 1 potniško vozilo na 8 prebivalcev, si ne more privoščiti, da bi imela 1716 km ali 45 odstotkov regionalnih cest še - makadamskih. To je podoba „razvitosti", ki jo republiška cestna skupnost s pomočjo javnega posojila želi in iz več znanih razlogov tudi mora spremeniti. Pričakuje, da jo bo naša javnost pri tem velikem podvigu, ki bo stal nič manj kot 10,8 milijard novih dinarjev, investiranih v letih 1976-1980, podprla. Nadejamo se, da bodo naša Klic ceste pokrajina in naši ljudje naklonjeni tej veliki akciji ne le zato, ker je v načrtu predvidena modernizacija cest So-dražica - Nova vas, Mokronog - Boštanj, Kot -Crmošnjice, Velika Loka -Čatež, Podbočje - Krška vas, Metlika, Brestanica, Krška vas. Stari Log, marveč, ker vsesplošni razvoj naravnost terja sodobno cestno povezavo v vsej Sloveniji. Da ponovimo, kar smo zapisali že zadnjič: v Sloveniji naj bi s 1. januarjem 1976 razpisali javno posojilo za ceste in s pomočjo vplačil posameznikov in organizacij zbrali v pol leta 900 milijonov dinarjev. To je slaba desetina potrebnega denarja za posodobljenje slovenskih cest. Večjih del bodo dali prispevek iz prodaje pogonskih goriv, združevanje sredstev TOZD (4 odst.), cestna taksa, prometni „dinar" In še neicatcri viri. Ljudsko posojilo ho pravzaprav pomagalo izpolniti vrzel, ki zija med potrebami in možnostmi, ima pa tudi velik moralen pomen, saj bo pokazalo, če slišimo klic ceste in če smo pripravljeni primakniti kaj iz svojega žepa. ^ _M. LEGANj DOLENJSKI UST , v MESTO - Ponedeljkov tJ£m.?e.s Prometom ne more ravno gjnvaht« rejci so pripeljali 373 pra-Prodali pa so jih samo 136, i- ••!e Prodana le tretjina P Peljanih živali. Kljub temu se ce-nLniS4° sPremenile. Od 6 do 12 ted--- 4ia- Pršiće so prodali po 300 c»a u dinarjev, od 3 do 5 mesecev piP3!0 420 - 680 dinarjev, ten ,r^CE — V soboto so rejci na Čeven^ seiem pripeljali 396 praši-• u° 3 mesece starih prašičkov kilnPr0daH-283 po 21 - 22 dinarjev star?3-1^ ^'Ve te*e> na(l 3 mesece 18 h- Znfali Pa so prodali 9 po 17 -tunarjev kilogram žive teže. Izkoreniniti! v DL še delegatska priloga? »to/laliAt/oniA C 1 cfron«\ ^ (nadaljevanje s 1. strani) dimu je okrog 100-milijonkrat večja, kot je bila v najhuja znani katastrofi onesnaženja zraka v Londonu leta 1952, ko je v enem tednu amrlo 4000 ljudi. Prav zato je kronični bronhitis predvsem bolezen icadilcev. Kadilci, ki imajo znamenja kroničnem bronhitisa, pa si zavest" no podaljšujejo življenje, če prene-tojo kaditi cigarete. Odvadite se kajenja! 1. Izberite cigarete z manj katra-\a in nikotina! 2. Ne pokadite cigarete do konca: lajveč Istrana in mkotina vdihnete . poslednjimi vdihi cigaretnega lima. Pokadite cigareto le do ^lo-'ice, na ta način boste vdihnili le iribližno 40 % celotnega katrana in likotina. Druga polovica cigarete 'sebuje 60 % katrana in nikotina. 3. Ne razmi^jajte o vsaki posa-nezni cigareti in lahko boste pre-lehali s kajenjem, ne da bi ga pogre-ali. 4. Zmanjšajte inhaliranje. Ne nhalirajte globoko, le površno vdih-lite dim ali pa samo pihajte. Poizku-ite s pipo. 5. Kadite vsak dan manj cigaret. /sc bolj podaljšujte čas med dne-om, ko si obljubite, da ne boste kalili. Ne mislite si predtem, da ste »renehali kaditi, temveč le, da ste ajenje odložili. Pomnimo! Povečan krvni pritisk, eliko holesterola ter kajenje cigaret 3 trije najvažndši rizični faktorji, i povzročajo srčni infarkt. Kadilcu i izredno močno poveča možnost, a bo obolel za kroničnim bronhi-som, emfizemom in srčnim infark-)m. Umrljivost pri kadilcih, ki ka-ijo manj kot en zavojček cigaret na anje štirikrat večja kot pri nekadil-ih; tisti pa, ki kadijo več kot en ivojček na dan, imajo sedemkrat ičjo umrljivost. Približno 90 % obolelih za pljuč-im rakom so kadilci, simptomi iljučnega raka so lahko nadležen ašelj, kri v izmečku, neodrejena olečina v prsih, težka sapa in tako alje. Kaj Jahko storite? Obiskujte redno svojega zdravni-a in dispanzer za pljučne bolezni. Jaučite se spoznavati običajna sva-ila pravega srčnega napada: trajajo- 0 stiskajočo bolečino ali nelagod-lO počutje v predelu srca, ki lahko eva v ramo, roko, vrat ali čeljust; ogosto te težave spremlja potenje, labost, bruhanje, težka sapa. Ce ne morete prenehati kaditi, otem morate najmanj enkrat' na !to na zdravniški pregled; le-ta pa je otreben takoj, če se pojavi eden cd menjenih simptomov. Priznajte, da vaše zdravje v nevarnosti, »biskujte zdravnika. Zgodnja diag-oza je vaše največje upanje; čim olj zgodnje je zdravljenje, tem več- 1 je verjetnost ozdravitve. DR. PETER KAPS Izdajateljski svet Dolenjskega lista se je sestal minuli četrtek HENCEKTOKRAT V LESKOVCU 28. septembra bo na vrtni v^ selici z vinsko trgatvijo, ki jo prireja buffet Voglar v Leskovcu pri Krškem, za ples in razvedrilo poskrbel Henčkov ansambel. Po izvolitvi Slavka Lubšine iz Brežic za novega predsednika se je izdajateljski svet Dolenjskega lista 18. septembra v Novem mestu strinjal s stabilizacijskim načrtom CZP Dolenjski list ter sprejel poročili o vzrokih za podražitev Dolenjskega lista s 1. julijem letos in o „samozaščitni akciji" novinaijev Dolenjskega lista v Novolesu ob koncu januarja 1975. Dalj časa so se člani izdajateljskega sveta zadržali pri razpravi o uresničevnju temeljne vsebinske zasnove Dolenjskega lista in pri tem predlagali, naj bi tednik proučil možnosti vključitve delegatske priloge v svoj koncept in vsebino. Poročilo o podražitvi Dolenjskega lista ni bilo sprejeto brez pripomb. Po mnenju izdajateljskega sveta ob morebitnih bodočih podražitvah ne bi smeli mimo soglasja samih ustanoviteljev oziroma devetih občinskih konferenc SZDL ali vsaj predhodne razprave na tem svetu. Oblikovanje cene sodi, kakor so poudarili, v poUtiko, katere nosilec jć tudi izdajateljski Gasilsico slavje v Brežicah Razstava, sprevod in tekme v tednu požarne varnosti Občinska gasilska zveza Brežice je v nedelo, 21. septembra, praznovala dvajsetletnico obstoja. Zdaj vključuje 29 prostovoljnih gasilskih društev, dve in-dustrijs^ enoti in 300 pionirjev—gasilcev. Predsednik brežiške občinske skupščine, ki je zbranim rasilcem na stadionu čestital za jubilej, je med drugim dejal, da morajo društva pomnožiti svoje vrste še s sprejemanjem^ žensk. Franc Skinder je omenil še pomembno družbeno vlogo, ki jo opravlja v občini gasilska organizacija že desetletja. Nujno je nadaljnje sodelovanje z druzbcno- CRNOMELJ: TO JE NJIHOV PRISPEVEK Mladi iz črnomaljske občine se v prizadevanja za ustalitev gospodarstva vključujejo s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Tako so poleti že delali tri proste sobote pri izkopu vodovoda Dobliče-Jelševnik-Crnomelj in vsakič opravili 1.150 delovnih ur. Mladincem so pri tem pomagali tudi vojaki. Večja mladinska akcija bo spet 27. septembra, udeležili pa se je boda srednješolci in mladinci iz delovnih organizacij, SREČANJE PIONIRSKEGA ODREDA v soboto, 27. septembra, bo na starem zbornem mestu Pod skalco na Dobravi tovariško srečanje nekdanjih članov pionirskega odreda Dolenjske Toplice. Po zboru ob 9. uri bo ob desetih svečanost pri osnovni šoli „Baza 20" v Dolenjskih Toplicah. Kulturni program bodo izvedli pionirji in mladinci osnovne šole „Baza 20". Po podelitvi spominskih pbket bo na jasi v parku partizanski miting ob tabornem ognju, kjer bodo udeležencem tova-riškega srečanja postregli s partizanskim golažem in polento. političnimi organizacijami v krajevnih skupnostih, saj gasilci lahko vnesejo duh solidarnosti in delovno pripravljenost v Socialistično zvezo, v mladinsko organizacijo, kulturno-prosvetna društva, društva prijateljev mladine in krajevne skupnosti ter tako postanejo še pomembnejši tvorci razgibanega družbenopolitičnega in kulturnega življenja v občini. Občinska skupščina in delovne organizacije pa se bodo po svojih močeh prizadevale, da se bodo gasilske enote lahko bolje opremile. Za sedaj, žal, še niso pripravljene za gašenje večjih požarov. Nujno potrebujejo sodobnejše naprave za obveščanje in reševanje ljudi iz višjih nadstropij. J. T. svet. Vsa ta vprašanja bo nujno tudi poslej urejati tako, da ne bosta prizadeta niti naklada niti obseg lista. Splošna sodba izdajateljskega sveta je nadalje bila, da bi morali vsebino Dolenjskega lista popestriti š posebno prilogo, ki naj bi jo imenovali tribuna delegatov ali kako drugače. To medobčinsko tribunč bi štirinajstdnevno ali mesečno napolnjevalo izčrpno poročanje o uveljavljajočem se delegatskem sistemu in delegatskih odnosih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Kajpak je ta odločitev v rokah občin, ki bodo morale zagotoviti tudi denarne vire za to razširjeno obveščanje. List za vsakogar »Dolenjski list« NOV POLITIČNI TEČAJ 22. septembra se je začel v motelu Jasnica pri Kočevju že šesti, dvomesečni politični tečaj za mladinske in politične delavce. Po otvoritvi je bil razgovor slušateljev s predavatelji in predstavniki družbenopolitičnih orranizacij. v motelu Jasnica so 18. septembra odprh tudi razstavo del Zdravka Vampovca, slušatelja enega izmed preteklih političnih tečajev na Jasni-ci. Razstava njegovih slik bo odprta še do nedelje, 28^. septembra. Z nedeljske slovesnosti na brežiškem stadionu, kjer je občinska gasilska zveza pripravila razstavo gasilske opreme. (Foto: J. Teppey) JOSIP BROZ - TITO; Bodite še naprej ta cement! če se spomnimo, kakšna je bila preteklost delavcev recimo pred štiridesetimi leti, potem lahko bolje razumemo sedanji položaj delavca. Vi danes sami upravljate z vašimi podjetji in sami razpolagate s tistim, kar ustvarjate. In zato mora biti delavski razred čimbolj enoten, ker bo le tako lahko dosegel še večje uspehe v svojem delu. Delavski razred mora biti tisti cement, ki povezuje vse naše narode in narodnosti v enotno socialistično skupnost Jugoslavije.Vi delate v tem mestu, toda niste le od tukaj, temveč ste prav gotovo iz vseh krajev naše države. Tako je v mnogih naših tovarnah in zato ne more biti delitve po nacionalnostih. Interes delavskega razreda je enoten v vsej Jugoslaviji. Bodite še naprej ta cement, ki bo še naprej krepU našo socialistično federativno republiko Jugoslavijo kot enotno državo, močno po svojih rezultatih, močno po svoji razredni zavesti, močno v materialnem in v vsakem drugem pogledu. Ob tq priložnosti bi rad rekel, da je danes Jugoslavija na zelo visold ravni, ne le kar zadeva razredno zavest naših delovnih ljudi, temveč tudi kar zadeva njen mednarodni ugled. Po vsem svetu je zelo cenjena. (Predsednik republike v pogovoru s političnim aktivom Siska) ANDREJ MARINC; To Je odgovornost pred zgodovino Mariborska univerza stopa v slovensko zgodovino v prelomnem obdobju. Še morda ne povsem jasno izoblikovane reformne težnje, ki so spremljale nastanek in razvoj visokega šolstva v Mariboru, niso več samo težnje. Volja in odločenost vseh najprogresivnejših sil, izražena v resolucijah X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije, postavljata pred nas vso nalogo, da ustvarimo možnosti za to, „da bodo delavci v združenem delu obvladovali tudi celotno kadrovsko reprodukcijo kot eno najpomembnejših in dolgoročnih komponent lastnega razvoja". Tega ne bomo uresničili zgolj z izboljšanjem materialnega stanja. Potrebno bo zagotoviti prisotnost organiziranega delavca in njegovega resničnega dolgoročnega interesa v celotni družbeni vzgojno-izobraževalni politiki. Marksistična zasnovanost izobraževanja in vzgoje se ne more izčrpati samo pri izbiranju učne snovi in metod dela, ampak se mora izraziti zlasti v tem, koliko in kako vzgojno-izobraževalno in znanstveno delo služi in prispeva k ustvarjanju pogojev za osvobajanje dela in resnično podpira delavski razred v iyegovem proizvodnem in političnem boju za uresničenje njegove zgodovinske naloge. To ni vpreganje znanosti in vzgoje v voz neke ideologije, ampak odgovornost visokošolskega učitelja in znanstvenika pred zgodovino in pred delavskim razredom njegove dežele in njegovega naroda. (Predsednik IS SRS ob slovesni razglasitvi druge slovenske univerze v Mariboru) J Jedrska elektrarna ^ ni - atomska bomba 56 vprašanj In odgovorov, ki pojasnujejo vse S primerno mešanico polresnic, nedokazanih ditev ali celo zavestno napačnih izjav poskušajo avesti delno nepoučeno javnost in razširjati irah. Cemu vse to? Javnost ima pravico do popolne, stvarne in adi dokazljive prave informacije. Miroljubna poraba jedrske energije je za bodočnost tako dločilnega pomena in je tako resna zadeva, da u niso primerne sejmarske izjave v znanstveni reobleki, kijih ne moremo zagovarjati. 64. vprašanje: Kaj je v resnici dejal prof. /eizsacker? Odgovor: Nasprotniki jedrske energije pogosto navajajo aslednji izrek munchenskega jedrskega fizika: JMe da se zanikati, da je" radioaktivnost, ki jo •roizvaja reaktor, tako velika, da bi, če bi se prostila ob katastrofi in ušla v okolje, pomenilo o dejansko zelo veliko nesrečo, kajti količina adioaktivnosti, ki se nahaja v enem reaktorju, je natno večja kot količina radioaktivnosti, ki jo azširja atomska bomba." Vendđr stavek, ki sledi, rez izjeme zamolčijo. Prof. VVeizsacker je nam-eč v nadaljevanju dejal': ,,Priznam pa, da me to »rav malo vznemirja." Nič drugače ni z „negativnimi" izjavami tako elo pogosto navajanih profesorjev in Nobelovih lagrajencev Lilienthala, Soddyja, (Jlassa, Telerja, t Paulinga, Hahna ali Thirringa. Alije morda Mahn leta \9M prisostvoval v Kielu proti svoji volji krstu ladje, kije bila po njem imenovana? Poizvedbe kaj hitro odkrijejo dejansko stanje. Praviloma ima to le malo opraviti z vtisom, ki naj bi ga vzbudilo citiranje prirejenega izreka. Ali: kako bi naj razumeli, če piše Thirring: „Če bo še naprej naraščala potreba po energiji kot doslej, potem bo energija, pridobljena iz jedrskih cepitev, zelo dobrodošla dopolnitev za kritje naraščajočih potreb." 65. vprašanje; Ali nasprotniki jedrske energije lahko predložijo pristne, znanstveno vzdržne argumente, ko kritizirajo? Odgovor: Eden najtežjih problemov v diskusiji z nasprotniki miroljubne uporabe jedrske energije je dejstvo, da so - pretežno kot laiki - komaj zmožni, da bi si ustvarili jasno sliko o problemih, ki so povezani s tem področjem tehnike. V modernem svetu ni mogoče ^presojati brez zanesljivega, objektivnega znanja. Za oceno na tem področju je neizogibno potrebno obsežno znanje jedrske in reaktorske fizike, jedrske tehnike, gradbene in varnostne tehnike, fizike sevanja, radiokemije in biologije, radiomedicine in ekologije. (Ekologija je veda o odnosih neživega okolja do življenja.) Potrebno je, da človek, ki se trudi, da bi presojal, ne prezira spoznanj naravoslovja, fizike, kemije, medicine in biologije, temveč aajih uporablja. Čustvena osnova za laike je povsem razumljiva zaradi nesrečnih atomskDi bomb. Ne gre pa, da bi s tem negativno povezovali miroljubno uporabo atomske znanosti. 66. vprašanje: Kako je z odgovomos^o strokovnjakov? Odgovor: Trditve, ki jih določena skupina stalno navaja, da ravnajo zagovorniki reaktorske tehnike iz tehničnega optimizma ali-^elje po dobičku ne odgovorno, so povsem brez podlage. ZAKLJUČEK K prostemu prevodu iz nemške brošure, ki smo jo omenUi že v uvodu, dodajamo še nekaj misli. V ne kaj. letih bo v neposredni bližini, kot je to že rečeno, zrasla prva naša jedrska elektrarna. RADIOAKTIVNI RAZPAD KSENONA 135 Grajena bo na izkušnjah drugih, tehnično naprednejših narodov. Lastnih izkušenj pač še nimamo. Z nekako plahimi in negotovimi koraki se približujemo temu tehnično pomembnemu dogodku. Hoteli smo našim bralcem „natočiti čistega vina". Upajmo, da je večina bralcev spoznala stari rek: „Ni vse zlato, kar se sveti." - Dodajmo mu najmodernejši del -: „Tako tudi jedrska elektrarna ni - atomska bomba." Kako smo duševno pripravljeni na ta dogo-dek? .Od leta 1962 sem je bilo objavljenih 1^ zakonov, pravilnikov in predpisov. Res je, da so prirejeni predvsem v medicinske in raziskovalni namene. Le v zadnjih je občutno opazna tendenca, da gre že za količinsko večje množine radioaktivnih snovi in probleme v zvezi s tem-Marsikateri predpis je že uporaben tak, kot je> marsikaterega bo treba ustrezno dopolniti. Zato lahko upamo, da bomo kmalu dobili naš ,,atomski zakon", ki bo zaokrožena celota vse problematike okrog jedrske energije, ki jo želimo in hočemo uporabljati le v miroljubna namene. Prevajalec DOLENJSKI LIST l o stran ste napisali sami!— To stran ste napisali samit— To stran ste napisali sami! Tudi lepa beseda Mladi zdravnik Slobodan Rekić je srečen, če pomaga drugim Globočdol - neodkrito »Kozjansko«? Nedaleč od Novega mesta, v Globočdolu, se kmetje otepajo z zaostalostjo — Grozi vasi zapuščenost, tišina? — Kdo naj priskoči na pomoč? Za vas Globočdol malokdo ve, čeprav je oddaljena od Novega mesta le deset kilometrov in leži zahodno od gradu Hmeljnik v krajevni skupnosti Mirna peč. Šteje enaintrideset prebivalcev; večina se jih ukvaija s kmetijstvom, ki je delno mehanizirano in poli-kulturno. Za tako gospodaijenje pa vemo, da se ne splača, saj je uporaba umetnih gnojil minimalna. Zato je opaziti preusmerjanje na živinorejo, toda dela je preveč, rok pa premalo. Zaradi slabe krme je slaba tudi mlečnost. Kmetje pa niso poučeni o dosežkih agronomije. V vasi nimamo človeka, ki bi se zanimal za naše probleme in organiziral dejavnosti. Plačujemo krajevni samoprispevek, toda od njega nimamo koristi. Ceste so slabe, podobne potem in stezam, potrebne popravila. Samoupravljanje na vasi je slabo. Last' skupnosti je le vodovod, ki je bil zgrajen z lastnimi sredstvi. Kadar zmanjka vode, je kriv posameznik, čeprav jo črpajo vsi. V vasi vladajo stalna nasprotja. Nad privatnim sektorjem je ostra kontrola, pa se na račun privatne lastnine posamezniki vseeno okoriščajo. Ali so sami kmetje krivi, da je vas nerazvita? Ne! Kmet je premalo seznanjen o svojih dolžnostih in pravicah, čeprav je za to delno tudi sam kriv. Kmetje bi se lahko povezali v vaško skupnost in za skupne potrebe nabavili mehanizacijo. Saj ustava temelji na družbeni lastnini, zato bi združeni kmetje imeli tako lastnino, hkrati pa bi postali samoupravljalci, sami bi odločali o ustvarjenem dohodku. Globočdolski kmetje se trudijo, da bi pospešili razvoj, toda to jim le delno uspeva. Vsa letna denarna sredstva vlagajo v razvoj, toda ne dohajajo cen in stopnje inflacije. ZA NAGRADO V PULJ Učenci 8. b razreda OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega smo sodelovali na natečaju ŽTP Ljubljana za najlepši spis o železnici. Dobili smo prvo nagrado: brezplačno vožnjo z vlakom po Sloveniji in Istri in v petek, 12. 9. zvečer, za nekaj dni-odpOtovali v Pulj. Vse tri dni smo imeli lepo vreme. Vsi učenci smo bili z izjetom zeta zadovoljni. Sklenili smo, da bomo pri takih razpisih še sodelovali, ŽTP pa se za nagrado najlepše zahvaljujemo. NEVENKA ZUBOK Mladih v Globočdolu je malo, pa še ti so neaktivni. Do šole imajo daleč v Mirno peč, malokdo pa se odloči za nadaljnje šolanje. Odhajajo v JAVNO VPRAŠANJE V nekaterih kočevskih podjetjih je slišati, da si kulturni delavci v Kočevju delijo visoke osebne^ dohodke. Ker se čutim prizadet, prosim komisijo za družbeni nadzor pri občinski skupščini Kočevje, da ugotovi in javno odgovori: kdo ima tako visoke osebne dohodke, kolikšne in kolikšno delo je opravil zanje? IVE STANIČ osnovna šola Kočevje SREČANJE S KOMUNISTOM 15. septembra je učence OŠ Senovo obiskal tovariš Ravbar iz Krškega, ki je že več kot 30 let član Zveze komunistov. Govoril nam je o namenu in nalogah ZK in o predvojnem razvoju te organizacije v Jugoslaviji; tov. Ravbar nam je opisal tudi precej dogodkov, ki jih je doživel kot član Zveze komunistov. Poudaril je, da praznuje glasilo Komunist že svojo 50-letnico in da je imel pomembno vlogo v zgodovini razvoja Zveze komunistov Jugoslavije. Učenci smo z zanimanjem poslušali pripovedovanje dolgoletnega komunista, za obisk pa se mu je zahvalila učenka 7. razreda. lea lakajner, 8. a novinarski krožek oš Senovo Cenejši dopust - res utvara? Čeprav nam standard stalno narašča, hkrati še ugotavljamo, da gre na pravi letni dopust malo zaposlenih in njihovih svojcev. Vzrok je preprost: delovne organizacije imajo le malo počitniških domov (nekatere jih sploh nimajo), delavci so lahko v njih le malo časa, izdatki za vzdrževanje in poslovanje domov so veliki, pa tudi oskrbni dan ni poceni. Vendar rešitev za poceni dopust je! Vedno več ljudi preživlja dopust v kampih (šotoriščih) in to pod šotori ali v prikolicah. Šotori so razmeroma poceni, v kampih pa si kuha vsaka družina sama in tako lahko poceni letuje. Žal pa je tudi tu ovira, ki bi sejo dak> ob pomoči oziroma akciji slovenskih in jugoslovanskih sindikatov uspešno izpeljati v korist naših delovnih ljudi in občanov. Kampiranje je postalo raZmeromrf drago, saj na primer samo vse takse za osebo, šotor in avto veljajo za štiri do pet člansko družino letos okoli 100 do 110 din na dan ali preko 3.000 din na mesec. To pomeni, da mora odšteti domači dopustnik /a enomesečni prostor v kampu (se pravi za golo zemljo, vodo, sanitarije in odvoz-smeti) približno toliko kot za razmeroma udobno stanovanje v vsem letu! Ne napaka, če take cene zaračunamo tujcem, ki imajo precej visok standard, je pa gotovo zelo narobe, če jih zaračunavamo tudi našim delovnim ljudem. Zato naslavljam na slovenske sindikate predlog, naj takoj pokrenejo akcijo, da bi imeli domačini (ali člani slovenskih sindikatov) v kampih 50 odstotkov popusta v primerjavi s cenami, ki veljajo za tujce. tujino, v mesta za delom. Kmetije se počasi praznijo. Kaj bo z Globočdolom? Bo propadel? Bo v njem zavladala tišina? Bodo v vasi umirali samo starčki? Edina rešitev je, da priskoči na pomoč skupnost, da vas iztrga iz zaostalosti, gotovega propada! JOŽE MUHIČ, GLOBOČDOL 1 Samo graja na račun „Trikona" Boleče je . brati v našem preljubem ,,Dolenjskem listu" samo grajo na račun „Trikona'1. Tako pisanje (, . . . člani kolektiva pravijo, da res niso najboljši delavci, da mnogi radi lenarijo, vendar da je tudi organizacija dela slaba in da celo ni sloge med vodilnimi") samo škoduje ugledu kolektiva Trikon, ki ga ima m jugoslovanskem trgu, posebno na slovenskem.' Kako je mogoče črniti kolektiv, ki je med vodilnimi, pri nas po kvaliteti proizvodov hlač, ki jih izdeluje? Kako žaliti.kolektiv, ki je edini sposoben izdelati hlače za izvoz v ZRN firmam, kot sta Bleyle in Schiesser ki sta vodilni tako po modi kot kvaliteti v tej državi? Kar zadeva organizacijo dela pa verjetno ni strokovnjaka, ki bi lahko kaj več napravil v takih starih neprimernih in nezdravih prostorih, v katerih se Trikon nahaja. Oglejmo si le konfekcije in proizvodne hale trikotažnih kolektivov v Sloveniji; poglejmo kvaliteto izdelkov v teh modnih halah gigantov! Ponosno lahko ugotavljamo, da Trikon ne zaostaja za njimi, hkrati pa se trudi da še izboljšuje kvaliteto. Nesloga med vodilnimi delavci pa je za Trikon preteklost in iud}_ v bodoča jo bomo odpravljali'. Ne pozabimo, da je Trikon letos šel v veliko rekonstrukcijo obrata pletenin, da pa je nemogoče čez noč. vse delavke prekvalificirat' in obenem spremeniti proizvodnjo. Zato poudarjam, da kolektiv Trikona 'želi samo potrpljenja in razumevanja. Razumevanja, na katerega ni naletel celih 15 let obstoja razen v zadnjem času pri občinski skupščini Kočevje. Odločanje pa prepustimo temu kolektivu, ki žeml5 let dela in proizvaja v starih stavbah in sobicah. Pustimo vendar te čebelice naj pridno nadaljujejo svoje plemenito delo! r R. I m vri h ' Rudarsko naselje 4 61330 KOČEVJE Poziv slovenski javnosti Člani Zveze tabornikov Slovenije, zbrani v Bohinju, da bi proslavili 30-letnico osvoboditve, 25-letnico delovanja naše zveze in 50-letnico taborniškega gibanja v Sloveniji, ob tej priliki izražamo skrb zaradi naglega naraščanja uničevanja našega naravnega življenjskega okolja. Razumljivo nam je, da zaradi človekovega udejstvo-vanja, predvsem pa tehnike in tehnologije, do tega vedno bolj prihaja, skrbi nas pa, ker doslej naša družba še ni našla niti sredstev niti zdravila za zmanjšanje ali odpravo tega zla. Taborniki smo od vsega začetka prijatelji narave, ker v njej in ob njej živimo, si krepimo duha in telo ter raz- vijamo vsa znanja in spretnosti, ki so nam potrebna za obrambo naše lepe domovine. To v polni meri proglašamo v našem geslu: „S PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKU"! Pozivamo vse pristojne oblastvene in družbene dejavnike, naj v bodoče varstvo narave in našega okolja bolj intenzivno rešujejo. Taborniki pa obljubljamo, da bomo vedno in povsod svoje znanje in izkušnje posvetili posameznim in skupnim problemom ter prizadevanjem za varstvo narave in okolja. V Bohinju, 31. avgusta 1975 ZBOR TABORNIKOV SLOVENIJE Izlet na Madžarsko Novomeško HD obiskalo tudi porabske Slovence Člani novomeškega Hortikultur-nega društva smo bili pred kratkim na tridnevnem izletu na Madžarskem. Z izletom smo bili zelo zadovoljni; navdušila nas je Budimpešta, ki jo je letos obiskalo že 10 milijonov turistov. Tudi ob Blatnem jeze- POTOČEK 2UBORI V 34. številki Dolenjskega lista sem v prispevku pod naslovom ,„Ura' v jami" trdil, da so govorice o potočku v jami Ajdovska peč v dolini Pancal pri vasi Hudo brezno napačne. Toda pri ponovnem pregledu jame sem za neko veliko skalo našel rov, ki vodi do potočka, v katerem je bel pesek. Ob potočku je tudi precej velik prostor, opazil pa sem tudi nekaj zelo lepih kapnikov. Potoček torej res je, govorice niso bile napačne. franc štajner kupec se je pritožil . v 37. številki našega lista.smo objavili članek „Prodala sta tujega konja", v katerem smo zapisali, da so kočevski miličniki že prijavili sodniku zaradi velike tatvine dva jnladoletnika (ki sta ukradla in prodala konja) ter Franca Hrena iz Sa-dinje vasi pri Žužemberku (ki je konja kupil) zaradi prikrivanja. Te dni se je pri nas oglasil France Hren in povedal, da on ni res prikrival kraje konja, ampak je takoj naslednji dan po kupčiji, se pravi 16. avgusta, ko je zvedel, da je konj ukraden, tudi sam poklical miličnike- Dodal je, da podatki, o konju rfe drže, češ' da je bil v resnici lažji in da je imel poškodovano nogo. Na postaji milice v Kočevju pa so nam o tej zadevi povedali, da so javnemu tožilstvu prijavili razen obeh mladoletnikov tudi Hrena, sodišče pa bo končno odločilo, kdo je kriv in kdo ne. ru je vedno dosti tujcev, pa tudi domačih turistov, ki tam preživljajo letni dopust. Vso pot po Madžarski.so nas navduševale lepe ceste, zlasti pa kraji, polni .gvetja, parkov, otroških igrišč. Tam res vsi spoštujejo geslo: „Ne onečiščuj narave!" Na poti domov smo se ustavili v Porabju in nekaj ur preživeli v Monoštru, kjer žive porabski Slovenci; z njimi smo se srečali v slovenski gostilni. Doma res premalo vemo o življenju naših rojakov na Madžarskem, ki jih je tam okoli 6000. Povedali so nam, da imajo po vaseh slovenska kulturna društva in pevske zbore in da nastopajo tudi v Slpveni-ji. Redne stike imajo z Mursko Soboto, vendar so potožili, da imajo Težave pri potovanju čez mejo; tudi obiskov z domovine, pravijo, je premalo, pogrešajo slovenskih knjig in časopisov. z obiskom Porabja smo zaključili tridnevno potepanje po Madžarskem. s tem izletom je naše Horti-kulturno društvo zaključilo poletno -delo, sedaipa so'na vrsti razna predavanja. Člani HD smo hvaležni vodstvu društva za dobro organizacijo izleta, posebno pa za obisk naših rojakov v Porabju. marjan tratar-učo NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko osjane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL obračuiie po mojem, nekoliko bolj preglednem sestavku: čič dobil za 1 75 kg ali 2.957,50 preveč denarja. r»tpri< Kooperant«: Žagar Gričar Zupančič Ušesna št. bika: 0417 6448 6446 Živa teža pri limoni 505 kg 416 kg 560 kg" Teža mesa 290 kg 217 kg 316 kg Razlika 215 kg 199 kg 244 kg Osnova za obračun in izplačilo: Živa teža pri Emoni 505 kg 416 kg 560 kg Obračun ž. teže pri KZ 512 kg 384 kg 559 kg Razlika + 7 kg - 32 kg -1 kg Inž. Ncmanič pojasnjuje in potrjuje, da je KZ Trebnje prejela podatke o teži živega goveda in mesa po klanju od Emone in da je na osnovi teh tež izvršila izplačilo. Primerjava tež pri Emoni in tež na živo pri KZ Trebnje, ki so bile osnova za obračun in izplačilo, nam pokaže razlike v kilogramih, in sicer: + 7 kg pri Žagarju, - 32 kg pri Gričarju in - 1 kg pri Zupančiču. Četudi ne upoštevamo zamenja--ve, ki jo inženir opravičuje in zagovarja s „tehnično napako oz. zamenjavo tež", naj nam, prosim, še pojasni, kako je bilo ob dobljenih podatkih o teži možno nekomu obračunati in izplačati za 7 kg več žive teže, kot je je bik imel pri Emoni!? Zamenjava bikov po težah tako, da je bil Žagarjev bik dejansko Gričar je v, Gričar je v bik dejansko Zupančičev, Župančičev bik pa dejansko Žagarjev, pokaže hkrati, da sta bila pri tem oškodovana celo dva kooperanta: Gričar za 128 kg ali 2.163,20 din in Žagar za 47 kg ali 7-\ 794,30 din, medtem ko je Zupun- V takšno zamenjavo oz. izključno tehnično napako, bi jaz morda verjel, če bi bil prepričan, da so bili tisti, ki so gledali ušesne številke, vpisovali teže na spremne liste in obračunavali, slepci, in če ne bi vedel, da se takšne za men ji ve nemalokrat dogajajo v korist kakega strica. 4. Uslugo novinarjem in javnosti je inž. Nemanič storil tudi s tem, ko je v pojasnilu povedal, da za „oba" partnerja šteje KZ in Emono -TOZD Mesna industrija Zalog, ne pa tudi kooperanta, kar ni v skladu z našimi napori po uveljavljanju samo-upravljalskih prayic kmeta in uveljavljanju njegove vloge kot samoupravljala. A povedal je še, da bo KZ Trebnje za pomoto priznala oz. obremenila rejce za zgoraj navedene zneskfe. Torej se bo, oz. se je to že zgodilo šele po objavi „pomote" v sredstvih javnega obveščanji. Na te in novinarje pa se inž. Nemanič jezi, namesto a?> bi kot najbolj odgovorna oseba v KZ Trebnje naredil red v vrsti pomanjkljivosti, ki jih je s svojim pojasnilom sam razkril javnosti in za katere novinarji nismo vedeli. Neupravičeno pa se jezi tudi na kooperanta Gričarja, namesto da bi se mu javno opravičil. Mislim, da je po vsem tem povsem odveč zahteva, naj jih obišče tržna inšpekcija, kajti goljufij, najsi so storjene namenoma ali ne, ni mogoče zagovarjati s „tehnično napako oz. pomoto". Tako lahko pričakujemo, da bomo slišali še četrto plat zvona. ŠTEFAN KUHAR „KZ TREBNJE NI GOLJUFALA..." Iz Kmetijske zadruge Trebnje smo prejeli naslednji odgovor, ki ga objavljamo v celoti: Lahko ugotovimo, da Kmetijska zadruga Trebnje ni goljufala rejcev, temveč da je v resnici nastala pomota v depoju klavnice. Na našo javno zahtevo je republiška tržna inšpekcija dne 9. 9. 1975 izvršila pregled v zvezi z načinom odkupa in spoštovanjem predpisov s področja odkupnih cen za živino. Iz zapisnika je razvidno, da se je KZ Trebnje v celoti ravnala po sporazumu Živinorejske poslovne skupnosti v SRS tako glede načina odkupa in cene po kvalitetnih razredih. Inž. Slavko Nemanič - 25. septembra 1975 DOLENJSKI LIST 7^^a?etan Slobodan Rekič je Poslen v garniznski ambulanti ?V^In mestu. O tem mladem še nr,muU Vs* g°v°rij° najlepše, ni H ^bno njegov predpostavlje- perov.ić Batrič. DriK j s* Je °d P^ega dne po deS V P*0 ambulanto priza-cientnm Cimbolje pomaga pa-Usnel 7 v.tem je popolnoma Zefn ' L, njegovim delom sem skul Zadov°ljen, pa tudi naS ve. „ »^Pori so obrodili sado-ambulanta je bila pro- armiiSiZ!Jla-iboljšo v ljubljanski hoHnJ0 oblasti m je dobila pre-to JNa ??lstav'co in ,Malo plake- (ji., » pravi dr. Batrić. dru?fn dan se J"e rodil v .vojaški zatn • 5?e8°v oče je polkovnik, odločbi cudno, da se je tudi on oficir in23 Po^ie in postal loti 7^ Vruk- Vsega dela se Prav ,°.natančno in odgovorno, Uspehov 1° tUdi dosegel vrsto zeoli pacientom ne nudi ^ednr, r^yniške pomoči, zanje tonio tlldi spodbudno ali 4?^—^bolj zdni7i*-^^m sem skušal mi k- šolsko znanje z izkušnja-žist j seF} si jih nabral kot sta-r.1 tak° lahko razumel moč- ' Se name obrne za po-amrtaV ** ne samo razumel, Srečpn mu tndi nudil pomoč, maeam lem' če lahko komu P°" to je moj cilj. ti So in pohvale ambulan-celot„Pod resnega dela našega bomo ^ koAktiva. Upam, da naifv,i-V tekmovanju „iščemo 2aser$ j ambulanto" tudi letos laže t1 ,dobro mcsto> čeprav je ta mesto osvojiti, kot pa "iSrtk " 'erckdmla- lazAr dražič loški upokojenci na rabu J2 Loškega pptoka ^ib. iv, * "rustvene prostore v vasi nov. niih ,0 Ne okoli 200 čla-^ akcii ,° sestankov, prireditev Društvo ,? Ucleležujejo tudi kmetje. n°, skuna,P°v^enCev je zelo aktiviralo J, , iat°rjem je letos organa jih ipdV0dnevni izlet na Rab. Vo-feb> bivSi Predsednik D U Franc Je-P^tizan '"Jerniranec na Rabu in Jencetn r,... , brigade, ki je upoko-Preživei; p,sa' trpljenje, ki so ga tam u zaporniki. ' »im,.,................M T- ijjfjjufije ni mtič opravičevati z napako ^ Odgovor na pojasnilo inž. Nemaniča, objavljeno pred dvema tednoma —__ 1' ^Me^k^0 Nemanič iz KZ Trebnje je s svojim pojasnilom v DL ^Ufejo k 13 113 m°j komentar v DL 28. avgusta z naslovom „Golšo. Kmete ..storil javnosti in novinarjem neprecenljivo uslu- "^čeln Preden se bom lotil te usluge, naj odgovorim na njegovo ^tral ° Pr*P0Int)0"» češ da „nihče od podpisanih novinaijev ni °kyešč ^ Potrebno, slišati tudi drugo plat zvona" in da „takega -Prosti ne moremo odobravati". kot^n^1 Sem v komentarju za-hi ^ti dra0Vm?r' nisem imel kai po-Č CSfPfcti zvona v KZ Treb-oh.ntih ii„ Predloženih doku-lNovanf 0viti- koliko je bik ufvnici, kooperanta tehtal v EMOKrrem St0ril vodja od" S *3®® T TOZD Mesna indu-G^no ,Je povedal, da je bik JevUko 6448, last Staneta 10> tehtal živ 5^* 51 6?i ^ ln dal 214'80 t*?? ^ nL T" mesa" Ta količina £ 1,34 di? u-ibiti reJcu izPlačana I S? »oiT'r* j° bila tO draga (U- . Pov.sem dovolj, ker je th_ena net>l rejčeva pritožba upra-H«. Sfdena to, ali gre za,!po-l Ki i ,,tehnično napako", in i k Prepričan, da bo na pod- lagi dobljenih podatkov nekdo potegnil še za vrv tretjega zvona. To je storil inž. Slavko Nemanič. Toda kako? Predvsem s trditvijo, da „prizadeta stranka zadrugi ni dala možnosti, da ugotovi nepravilnost". To ?a ni res, ker ie Stane Gričar obra-un reklamiral pri Stanetu Ureku, odkupovalcu v svojem proizvodnem okolišu Trebelno-Mokronog, ta pu je reklamacijo prenesel inž. Kotarju, šefti komerciale KZ Trebnje. Inž. Nemanič pa je javnosti in novinarjem storil uslugo še s tem: 1. Pojasnil je, da ie rejec, ki je bil pri enem samem biku prikrajšan za 101 kg žive teže, bil prikrajšan na območju KZ- Trebnje, kajti jaz v svojem komentarju KZ Trebnje sploh nisem omenjal, kaj šele KZ Trebnje obsojal za goljufijo, kar mi inž. Nemanič pripisuje. 2. Priznal je, da 1CZ Trebnje, ki je v bistvu prevzemnik, če že ne kupec goveda od kooperanta, doslej živine sploh ni tehtala, kar ni v skladu s predpisi. Še več: priznal je, da KZ Trebnje o prodaji živine nima vse razpoložljive dokumentacije za pošten obračun, temveč to na slepo prepušča klavnicam, in da torej z živino kooperantov, ki morajo za pitanje vložiti mnogo truda in denarja, revna tako kot „z načkom v . žaklju", kar ni v skladu z občim načelom „vestnosti dobrega trgovca". 3. S številkami, ki jih je sam navedel, je nehote potrdil, da do zamenjave tež ni prišlo v depoju Emone ob prevzemu, temveč pri obračunu, ki ga je naredila KZ Trebnje, proizvodni okoliš Mokro nog-Trebelno, kar izhaja iz potrdila o odkupu št. 400/237 z dne 24. 7. 1975. Inž. Nemanič pa v svojem pojasnilu navaja tudi, da |e vsak bik treh rejcev, ki so bili istočasno naloženi na kamion Emone, dobil ušesno številko, ki je spredaj vpisana tudi v kupčev spremni list. Navaja tudi teže spornih živali ob razkladanju na rampi kupca, kakor tudi teže mesa toplih polovic. Inž. Nemanič pa tudi pojasnjuje, da je na osnovi teh tež Emona izdala obračun klanja na 56 % klavnosti, KZ Trebnje pa je na osnovi tega obračuna izplačala po ceni 16,90 din za toliko in toliko kilogramov posameznemu rejcu. Oglejmo si te 5 MILAN MARKELJ JOŽE SPLICHAL NAŠA <4 PRIJATELJICA JUGOSLAVIJA Po strmem pobočju se mora pešec, ki si hoče ogledati grob največjega Črnogorca, povzpeti po 470 stopnicah ... Eno leto in sedem mesecev je v Splitu pelo dleto pod spretnimi rokami kiparja Andrije Krstulovića in njegovih pomočnikov. Iz jablaniškega granita se je vse bolj luščila podoba velikega črnogorskega državnika, cerkvenega poglavarja in književnika Petra Petroviča Njegoša ter podoba dveh črnogorskih žena. Vsi trije kipi so dobivali sijaj in trdoto nadnaravno yelikih postav in v črtah je bilo vse bolj čutiti trdnost, trdoživost in svobodoljubnost črnogorskega človeka, prav tako, kakršno je veliki umetnik Meštrovič začrtal v svojem osnutku. V Splitu so nastajale osrednje plastike za Njegošev mavzolej. Ko so kiparji dokončali težaško delo, so ogromne kipe — samo Njegošev tehta brez podstavka okoli 28 ton — natovorili na težke kamione obenem z desetimi monolitnimi nosilnimi stebri in nenavaden sprevod je krenil po jadranski magistrali proti Črni gori in Jezerskemu vrhu na Lovčenu, kjer so že potekale skrbne priprave za uresničitev načrta o gradnji mavzoleja najbolj slavnemu in znanemu Črnogorcu — Njegošu. Jezerski vrh leži na 1657. metru nadmorske višine. Do njega vodi slaba makadamska cesta, ki je mestoma bolj podobna hudourniški strugi kot cesti. Dolgo so premišljali, kako naj sestavne dele mavzoleja spravijo v vrtoglave DOLENJSKI LIST višine; govorilo se je tudi o žičnici, a nazadnje je prevladala najcenejša inačica — prevoz s kamioni. In tako je splitska kolona s številnimi težavami' pripeljala skoraj pod sam vrh. Sledilo je zelo težavno in zahtevno delo. Delavci so morali vsak posamezen kos granita vleči po tirih skozi predor, ki so ga navrtali v Jezerski vrh. Ko je bila postavljena osnovna ploskev mavzoleja, je prišel na vrsto najbolj občutljiv posel: Krstulovičeve umetnine je bilo BRANIT VIŠIN, LJUDJE NEON treba nepoškodovane spraviti na sam vrh. Dela so potekala samo v tistih mesecih, ko so bile gorske višine prehodne in prevozne, v poznih jesenskih in zimskih mesecih je med zbranim gradbenim materialom zavijal samo veter in metel sneg. In vendar se je vse dobro izteklo. Mavzolej je bil postavljen in odprt 28. julija 1974. Od prvih priprav je minilo torej dobrih pet let. 470 STOPNIC DO VRHA Da je šlo za res veličasten podvig, sva se prepričala tudi midva. Že pot po lovčenski cesti, ki je hudo zdelovala avtomobil, se nama je zdela Njegošev mavzolej na 1657 metrih nadmorske višine: sestavne dele mavzoleja so v vrtoglavo višino spravili s kamioni in po tirih skozi predor. Pred vhodom v mavzolej stojita na večni straži dve veličastni kariatidi, ob katerih se zde ljudje kot drobni palčki. sama po sebi nekaj strašanskega. In ko sva prispela na vrh, nama je zastal dih. Na ozkem prostoru vrha sva zagledala zgradbo plemenite in preproste arhi--tekture. Toda na teh višinah'je s svojo masivnostjo in lahkotnostjo obenem vzbujala pravo občudovanje. Bilo je, kot da je ni mogel postaviti človek, ampak da so jo gigantski orli v svojih krempljih prinesli na kamniti vrh iz bolj priljudnih krajev. Do Njegoševega mavzoleja se pride s ploščadi pod vrhom, do katere pelje lovčenska cesta. Potem je treba nadaljevati pot skozi predor. 470 stopnic vodi k vrhu. Sam mavzolej je pravokotne oblike. Z vhodno stranjo se odpira v atrij, sredi katerega je vodnjak, ki označuje mesto nekdanje Njegoševe kapelice, ki so mu jo zgradili med obema vojnama. Avstrijski topničarji so namreč staro kapelico — grobnico iz sredine 19. stoletja delno porušili, nakar jo je dal Aleksander, kralj stare Jugoslavije, ponovno zgraditi. Sedanja Njegoševa grobnica leži prav tam, kjer je želel Njegoš. Iz atrija vstopiš v manjši zlato obokan prostor, kjer stoji Njegošev kip iz jablaniškega granita. Kipar Krstulovič je po Meštro-vičevih osnutkih izklesal Njegoša sedečega, kako si z roko podpira glavo, za njim pa razpenja peruti orel kot simbol svobode. Točno pod kipom, štiri in pol metre globoko, leži marmornata grobnica s sarkofagom, v katerem so shranjeni posmrtni ostanki vladike Njegoša. Vsa grobnica in sarkofag sta izklesana iz braškega marmorja. Na sarkofagu je izklesano ime Petra Petroviča z letnicama njegovega rojstva (1813) in smrti (1851). Pod imenom je še tedanji črnogorski grb: vladikina kapa, dvoglavi orel, ki v krempljih drži križ in meč, na dnu grba pa je lev, ki simbolizira moč črnogorskega naroda. GORSKI VENEC NA IZUST Tako mirno počiva v sarkofagu globoko pod lastnim kipom Njegoš. Zdaj je dokončno uresničena njegova želja. Jezerski vrh na Lovčenu si je za svoje posmrtno bivališče izbral še za življenja. Vendar mu usoda ni bila naklonjena: ko se je neozdravljivo bolan vrnil iz Neaplja, kamor se je šel zdravit, je prišel komaj še o pravem času, da je umrl v domači deželi. Žal njegove želje, da bi ga pokopali na Lovčenu, tisto jesen zaradi izredno slabega vremena in neurij niso mogli uresničiti. Tako so Njegoševi posmrtni ostanki ostali na Cetinju, v tamkajšnjem samostanu. Šele 1855. leta je Njegošev naslednik Danilo izpolnil željo velikega Črnogorca. Vsa črnogorska plemena so ga pospremila na dolgi zadnji poti ... Čuvaj visoko gori na Lovčenu, kjer Čuvaj na Jezerskem vrhu je Sava Stanišić, ki ponosno pove: „Rojen sem v isti vasi kot slavni vladika!" si oblaki podajajo roko z Njegoševim mavzolejem, je Sava Stanišić. Ponosen je, da je prav tako doma iz Njegušev kot Petar Petrovič, vladika Njegoš. „Njegoš je naš največji človek! Ni Črnogorca, ki bi ne vedel vse o tem politiku in pesniku. Koliko je storil za Črnogorce! V tistih časih nam je utrdil državno upravo, ustanovil sodišča, utrdil meje, zgradil šole in ceste. V Cetinje je prenesel prvo tiskarno na Balkanu in tudi sam je pisal. Vsak otrok pozna njegova dela Pustinjak Cetinjski, Luča mikrokozma, Lažni car Ščepan Mali. Toda Gorski venec znamo kar na izust!" Visoko z Lovčena je pokazal s prstom Sava Stanišić: „Glejte, tu doli v dolini je bil rojen Njegoš, v isti vasi sem se tudi jaz rodil!" Tja dol sva se odpravila tudi midva. V VSAKI HIŠI IMAJO GUSLE Črne gore si brez Njegoša in guslarjev ni mogoče zamisliti. Guslarje sva našla v njegovi rojstni vasi, ki jo imenujejo Njeguši. Njegova rojstna hiša je prenovljena v muzej in otroci vedo na pamet vse o tem daleč najbolj pomemben prebivalcu vseh časov iz tega kraja. Oskrbnik muzeja, 49-letni Mujo Popovič iz Njegušev, je edini v vasi, ki še igra na gusle, „pjeva uz gusle", kot pravijo Črnogorci. Po 10 minut ali še več poje eno samo staro črnogorsko pesem. Največkrat vzame gusle v roke, kadar pridejo večje skupine turistov ali kadar si muzej ogledajo šolske ekskurzije. Zapoje tudi nekatere Njegoševe pesmi .. . Čeprav ostali prebivalci tega kraja ne znajo več „pjevati uz gusle", ima vendar še danes vsaka hiša ta inštrument. Pravijo, da hranijo gusle iz spoštovanja. Božidar Popovič, 12-leten fantič iz te vasi, nama je prinesel pokazati očetove gusle. „Malo znam igrati tudi jaz; včasih je na te gusle igral oče; potem pa jih je vse bolj poredko vzel v mm Božidar Popovič, 12-letni fantič iz Njegušev, nama je prinesel pokazat gusle; inštrument, ki je vse bolj le v okras in na katerega znajo le še redki igrati ... roke in danes nanje ne igra nihče več," je hitel pripovedovati, ko je razkazoval stari inštrument. Gusle so imele na vrhu vratu izredno lepo izrezljano konjsko glavo, na dnu trupa pa so bili izrezljani ornamenti. Tudi midva sva poskušala z lokom potegniti po struni, a pod najinim1 nespretnimi rokami gusle še zdaleč niso zapele tako, kot bi morale. VINO IN JABOLKO ZA SVATE Fantič, ki je tako ponosno razkazoval očetove gusle, ni bil oskrbnikov sin. Toda zapisati morava, da je v vasi veliko Popovičev. Prav ko smo o tem modrovali, so nama pokazali še eneg3 Popoviča. Iz sosednje vasi se nam )e bližal sprevod. S prebivalci se prav zaradi teg3 sprevoda nisva mogla dosti pogovarja ti. Vsi so kot na trnih pričakovali, oa bo sprevod prišel bliže. Pred vsako hišo je stala gospodinj3 ki je držala v roki liter črnega vina;113 vrhu steklenice je bilo jabolko. Tu oskrbnik muzeja je hitro zaklep Njegoševo rojstno hišo, čeprav ura ni bila toliko, da bi moral muze| zapreti. y Tedaj se je zaslišalo petje, skupini, ki se je počasi premikala1 sosednje vasi proti Njegušem, je bil ns čelu zastavonoša, ki je nosil zastavo peterokrako zvezdo in našo tro'50''j co. Pri prvi hiši se je moral sprev Kipar Krstulovič je po Meštrovi#^ osnutkih izklesal sedečega Njefl^.. kako si z roko podpira glavo; za "j. razpenja peruti orel kot sim svobode. ... d" ustaviti, gospodinja je stopi'3 u starešine: objela sta se in gospodinj svatom ponudila vina in jabolko-je naredil požirek starešina, za n' ( drugi svatje. Nevesta se je ^ sramežljivo nasmihala, ženin Je , ponosno zravnan, kum pa je l3' črnogorski narodni noši. Tako se je sprevod ustavil pr'v j. hiši, prizor se je vsakokrat P°n. tO Ena od gospodinj je povedala, da l^j star običaj, ki ga ne marajo n'^5 zamuditi. Ko so se svatje vračaliv ^|j iz katere je nevesta, so jim na^ , vina; ko so bili dopoldne s ^ ženinovo vas, so svatje pri vsaki ^ ponudili žganje. Prebivalci Njefl^j ki so bili zvečine na poroki, s o ^ t razložili, da se je svatba zac® jo" soboto popoldne in da bo trajs ^1 nedelje pozno v noč, morebiti cf ^ ponedeljka. Ženin je bil M' ^ Popovič, nevesta pa se je pisala £ Maštrap. 3 if Samo kum je bil v noši, neveSxepi ženin sta bila le pražnje oble ^ Tudi gusle v tej vasi se ne oglašaj0 Stara podoba Crne gore izginja. jj Če bi kamniti Njegoš, ki se °z'^ mavzoleja po kamniti in skopi ^ gorski zemlji, oživel, bi bil nedv° ^ vesel napredka, ki ga je do ^ njegov narod. Gusle pa naj molčijo! (PRIHODNJIČ: SO*0^ OKO IN ČVRSTA DESN1 ■HMHMMfi>■ ni mm i Minn iir i ^ V Njeguših, rojstni vasi Petra Petroviča, sva srečala sprevod svatov, k' ustavili pred vsako hišo in nap»li srečo ženinu in nevesti. Št. 39 (1366)- 25. septembra S 6 Medtem ko v novomeški občini gradimo in odpiramo šole, sodobne vrtce in ^ušamo otrokom zagotoviti najlepšo mladost in prihodnost, pa imamo skupi-®tr<)k, resda majhno, ki J® dostikrat kruha lačna. Gre ^ otroke, katerih starši niso tega imena in jih ^cialna služba mora dati v ^go okolje, sicer bi jih bilo onec od vsega hudega ali pa i sami postali izmečki človeške družbe. nk-re.nutno Je v novomeški ^ ^ 40 takih otrok že v reji jT.mh. trpinčenj8 doma, za aJ malih siromakov pa ni in ;:l m°gpče dobiti družin, ki bi Prejele medse. Kako živijo? • za JiS0 s P°dročja, ki velja vaH ?zi zaostalo. Mati na-ne k°, leži ves dan, oče in fV?' ne Pere- Dve dekletci dva ^Ilčtk .7 eden nebogljen, Dntiu nodita v šolo - se um£aj° po vasi- LaCni so, SD ^ ne hodijo k pouku. a so se otroci vaščanom Prj, * pozn^' J® Robi. Sploh ne Hiii » *nanie. Pri rejnikih iHlo bolje, kot bi mu smilili in so jim dajali hrane, potem pa so videli, da jih mati izkorišča. Kar so prinesli k hiši, je dala za pijačo. Drug primer, ob katerem bi se razjokal, je fantiček, star 12 let. Oče in mati pijeta, oba sta brezdelneža. Fant pobira sadje, ne pozna prave hrane, ne ve, kaj je čist in urejen dom. Prijeten otrok pride v šolo, kadar pride. Najraje ne gre, ker nima zvezkov, ne zna, ni umit. Doma sliši le psovke, deležen je le batin. Zgodilo se je, da se je mati zavlekla na senik, otrok pa ji je moral dobiti pijačo ... Pod Gorjanci živi otrok z materjo, oče pa je večinoma zdoma. Enajst let je dečku, ki ne pozna materine ljubezni. Zmeija ga, večinoma pijana, da se opoteka. Kadar ima svetle trenutke, da se iztrezni, kar se čedalje manjkrat dogaja, otroku vse dovoli. Ko pride oče včasih domov, so prepiri, pretepi. Kajpak tudi ta fant raje kot v šolo zavije na gmajno! DOVOLJ PLAČATI NI MOGOČE Podobnih primerov je še nekaj, pri večini pa je v ozadju alkoholizem v družini. Kam s takimi otroki? Zavod je le izhod v skrajni sili, razen tega je zavodska oskrba draga. Odraščanje v družini, v urejenem okolju je za takega otroka mnogo boljše: da spozna, kaj je dom, da se zvečer lahko uleže v posteljo, namesto na senik, da bi mu kdaj pa kdaj kdo rekel vsaj dobro besedo. Večinoma sposobni in umsko dobro razviti otroci propadajo in se pogrezajo vedno bolj na dno človeške družbe. Prej ali slej postanejo stran potniki. Žal, rejniških družin ni mogoče dobiti. V mestu so ženske večinoma zaposlene, pa tudi v bhžnji okolici ni dobrih ljudi, ki bi, seveda proti plačilu, skrbeli za zapuščenega otroka. Center za socialno delo plačuje rejni-cam za oskrbo okrog 800 dinarjev na mesec. Seveda s tem denarjem v današnji draginji otroka ni mogoče oskrbovati, da bi bilo zraven plačano še delo. Ker gre v takih primerih predvsem za čut do sočloveka, za usmiljenje' in ljubezen, pa tega tako in tako nikdar in z nobenim denarjem ni mogoče nadomestiti. Od družin, ki bi bUe pripravljene vzeti tujega otroka v rejo, zahtevajo le, da se ne kregajo, da niso alkoholiki, da znajo vzdrževati čistočo in da imajo smisel za otroke. Seveda morajo imeti tudi prostorček, kamor bi rejenca dajali spat. Ni se bati, da bi na deželi rejenca izkoriščali za čezmerno delo, kot so včasih hlapčke, ker socialna služba bedi nad rejnicami, in takih primerov do zdaj ni bilo. Nikjer pa ni rečeno, da ne bi smel rejenec pomagati pri delu, kot mora vsak drug otrok na svojem domu. Primerno delo je za otroka zdravo vzgojno sredstvo, da mu le ostaja čas za učenje in šolo. Podhranjen in zanemarjen je bil Tomi, ko so ga Ostermanovi dobili k hiši. Zdaj pa: fant od fare! Trenutno se potegujejo za to, da bi družba rejnicam dala več priznanja in da bi bile deležne enakih zdravstvenih in pokojninskih pravic, kot jih imajo ljudje v rednem delovnem razmerju. Predlagajo pa, da bi morala v takem primeru rejnica imeti vsaj dva zdrava otroka v teji ali pa enega duševno prizadetega. Zamislimo pa se lahko nad tem, da v Ameriki in na Švedskem v glavnem nimajo nobenih težav, kadar iščejo rejniške družine. Tam se ženske, ki niso v službi, čutijo nekako dolžne poleg svojih dveh ali treh otrok skrbeti še za enega tujega. Pri nas še nismo tako daleč, vendar ne moremo reči, da dobrih ljudi ni. Rejništvo je v novomeški občini najbolj razvito na šentjernejskem koncu. Nekaj dolgoletnih rejnic je na Raki, ena je v Šmalčji vasi pa na Mokrem polju, na Prekopi, medtem ko je Marija Osterman iz Jelš, zraven Otočca, ena redkih iz bližine mesta. Da ima tudi rejništvo svoje svetle strani in da nudi človeku srečo svoje vrste, sem spoznala ravno v družini Osterman. „SEDEMNAJST SEM JIH IMELA." Hiša ob jugovzhodnem pobočju Trške gore je bila svoj čas prepolna. Devet otrok je bilo pri hiši, toda ti so zrasli, šli so v službe. Mati, zdaj jih ima čez osemdeset, sin gospodar, žena Marija in njuna neomožena svakinja Lojzka so ostali sami. Mlada dva nista imela otrok, in ker so vsi pogrešaR otroškega čebljanja, so se že pred več kot 20 leti odločili: „Pa vzemimo k nam kakšnega siromačka!" Tako se je začelo rejništvo, o katerem je Ostermanova Lojzka povedala: „Že ko sem bila mlada, sem vedno sanjarila, da bi kdo pred naš prag postavil otroka ali pa da bi ga kje našla. V^e veselje na tem svetu mi pomenijo otroci, zato je naneslo, da smo jih imeH potem 15 tujih v hiši, zdaj imamo še dva. Ucmanova Dani je bila pri nas več kot 21 let. Ko se je od nas poročila, smo ji daH njivo in ohcet smo ji naredili, kot se spodobi. Še danes rada pride in se počuti kot domača. Včasih smo imeli več otrok hkrati. Nekatere so prinesle matere same, nekatere smo dobili od socialne službe. Ravno taki so bili revčki, ko so jih prinesli. Podhranjeni, zanemarjeni, bolni. . . Jokali smo, ko smo jih dobili, in jokali, ko so jih odnesU. Ko smo dobili Tomija, starega leto dni, še sedeti ni znal sam. Doma so mu dajali šnopsa, da je raje spal. Ko je videl prvo jabolko, se je kar tresel. Fantička smo lepo spravili k sebi, zdaj je vesel in zdrav. Še je pri hiši in tudi Robi. Ta ima štiri leta. Dobili smo ga, ko je imel dva meseca. Naš je od začetka, le rodila ga ni nobena v hiši. Tega bi radi obdržaU za zmeraj. Če bo hotel, bo lahko gospodar. Prav tako smo bili prej navezani na Matjažka. Pri nas je bil štiri leta. Nihče, od svojcev se ni zanj zanimal, potem so kar na lepem prišli ponj strici. Tihožitje pri Ostermanovih v Jelšah. Pri kmečkem delu sta gospodi in gospodinja vsa srečna, če se naokrog motovilijo otroci. Odnesli so ga tako rekoč s postelje in v sami srajčki potisnili v avto. Zdaj je v Ljubljani pri stari mami in včasih pride k nam na obisk." O vsakem ve dobrosrčna in zgovorna Lojzka povedati zgodbo. Nobenega, ki so ga redili, še ni pozabila. Vse ima še vedno rada. Njej in Ostermanovim rejnina, ki jo plačuje socialna služba, pomeni le pomoč. Da se rejništvo ne izplača, so laliko že večkrat izkusili, kajti danes s 700 dinarji na mesec otroka ne bi mogli vzdrževati, mu kupovati obleko in igrače (tudi teh ne manjka), če ne bi hrane pridelali doma in če ne bi rejništva opravljali zaradi ljubezni do otrok. „NI Ml ŽAL ZA PREČUTE NOČI." ,,Midva z možem imava rada vse otroke, ki so bili pri nas. Nama navadno pravijo mama in ate, zato je vsako slovo toliko težje. Zdaj se bojimo le to, da bi nam Robija vzeH. Taje takoj ' po rojstvu prišel k nam in težko smo ga vzredili. Vedno je bil bolan. Astmo ima, zato moramo večkrat sredi npči otroka zaviti v odejo in iti z njim na zrak, da laže diha. Ni mi žal prečutih noči, ne za Robija, ne za druge, ki so kdaj pa kdaj oboleli, samo da jim je bolje." Da se tudi zdajšnja rejenca Tomi in Robi v družini Osterman počutita kot doma, je očitno. Kar naprej silita v „mamo" ali teto Lojzko, da ju ljubkujeta. Tomi me je prijel tudi za roko in mi pokazal posteljico. Majhna sobica, skromna posteljica, toda čisto, toplo ima in v sosednjem prostoru spi Robi. On ima že vehko posteljo. Robi mije pokazal, kako zna plezati po lestvi in kako pomaga atetu napajati konja. To mu je najljubše. Robi ga drži za povodec, včasih Redžepa pogladi po grivi, pa sta prava prijatelja. Kot se za bodočega gospodarja spodobi.. . RIA BAČER Suhokrajinska podoba /ne/razvitosti razpravi o osnutku novega zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji — Podatki KS Žužemberk krajina v osnutku zakona o ukrepih za pospeševanje ^to območij v SR Sloveniji ni posebej imenovana. se prizadeta območja predstavijo s svojim stanjem. Ta namen ima tudi današnji sestavek o ^ J** v krajevni skupnosti Žužemberic. te kraLv živelo na območju 5*' letaTQS-!C,UpnoSti 5230 Prebival- 9'1 a, } Jih ie b"o 4984, leta . leta i ^am Žužemberk je i kta I931 ? ^ ^05 prebivalcev, °H>biu ,vprex 1 Promila, torej na leto 0 Za 0.14 promila. Zt^no, t^n!08rafskih podatkov je ^^steu naravni povprečni letni ^mila Poebivalstva v Sloveniji 6,1 ^aVr>em temtakem bi se po L Jevij0 Prirastku moralo povečati ^vne Pr?b'Va'stva na območju ®bivalc skuPnosti za okoli 247 H?1? Pr'merJanem desetlet- ^ je pq ° Ju; iz krajevne skupnosti je ^aktivn1ZSe''tVe staranje in upadali prebivalstva. ^se manj polj 1 . Na ^ ^elež T°Č]n krajevni} skupnosti V Ir>ečkega prebivalstva za- stopan z 42 odstotki. Leta 1900 so kmetovalci obdelovali še 1876 hektarov njiv, leta 1971 pa le 1488 hektarov. Leta 1900 je bilo 1914 hektarov travnikov, leta 1971 pa le še 879 hektarov. Izguba njiv in travnikov je šla v korist povečanja pašnikov, ki jih je večina poraščenih z grmovjem. Število govedi je od leta 1900 nazadovalo za več kot 40 odstotkov, Medtem ko je bilo število prašičev še leta 1961 večje kot leta 1900. Leta 1961 so bili najuspešnejši odkupi prašičev, nato pa je bil padec v reji prašičev tolikšen, da zadnja leta skoraj ni več odkupa. Se pred štirimi leti je bilo pitanje telet v vzponu, sedaj pa tudi ta kategorija govedi ni pomembna. Medtem je nastal nov tržni presežek govedoreje - mleko. Povprečni hektarski pridelek pšenice in koruze zaostajata pribl. za 35 odstotkov in 50 odstotkov za slovenskim povprečjem. Le krompir ga dohaja. Tržnih-presežkov razen krompirja in nekaj zelja sploh ni. Ker jc obdelava njiv vezana na ročno delo in ker so hektarski pridelki majhni, porabijo kmetovaIci (1366) 25. septembra 1975 večinoma vazači, vendar morajo nekateri še po 5 kilometrov pešačiti v šolo in nazaj. Stavbe podružniških šol so potrebne temeljitih popravil. Igrišče ima le matična šola. Vse šole so brez telovadnic, matična šola jo uporablja v domu TVD Partizan. Na vseh šohh manjka učil in opreme. Za prosvetne delavce primanjkuje 6 družinskih stanovanj. Za kulturno-prosvetne prireditve ni ustreznih prostorov. V Žužemberku in na Dvoru imajo sicer dvorani, vendar vsako le s 150 sedeži in nekaj stojišči. Ostali kraji nimajo prostorov za kulturno-prosvetne prireditve. Organizirano otroško varstvo je delno urejeno le v Žužemberku, kjer imajo sedaj malčke v neprimernih prostorih. Veliko jih je še brez varstva, zato bodo letos pričeli graditi otroški vrtec. Za ostale kraje še ni predvideno otroško varstvo, čeprav je na Dvoru dokajšnja potreba zanj. Zaposlovanje na območju krajevne skupnosti je že nekaj let popolnoma v zastoju in celo nazaduje. Polovica zaposlenih delavcev se vozi na delo drugam, celo v Litostroj v Ljubljano. Tako izgubijo delavci veliko časa na poti na delo in nazaj, zaposleni v Litostroju povprečno kar 4 ure. Območje krajevne skupnosti Žužemberk spada med geostrateško zanimiva področja, zato bi bilo potrebno z ukrepi pospešiti razvoj tega območja in preprečiti nadaljnje izseljevanje ljudi. MILAN SENICA To je podoba razvitosti Suhe krajine na območju KS Žužemberk. Hinjska krajevna skupnost pa je še manj razvita. DOLENJSKI LIST ) več kot še enkrat več delovnega časa za spravilo enega stota pridelka pšenice ali koruze. Polja so izpostavljena divjadi. Največ škode prizade- Suha krajina letošnje poletje: mlade brigadirske roke so se spoprijele s kamnito zemljo. nejo divji prašiči in jeleni, pa tudi medvedi niso redki obiskovalci njiv. niti metra asfalta Komunalna ureditev močno zaostaja za drugimi območji v Sloveniji. Od 42 vasi in naselij, kolikor jih je na območju krajevne skupnosti, imajo le v 8 vaseh vodovod, v eni vasi pa imajo vodo napeljano iz vaškega vodnjaka, v katerem se zbira kapnica- Vsa naselja in vasi so brez kanalizacije. Od vseh 84 kilometrov komunalnih cest in krajevnih poti ni asfaltiranega niti kvadratnega metra. Tudi odsek regionalne ceste, ki pelje z Dvora na Kočevje, ni asfaltiran. Nad polovico vasi in naselij ima zelo slabo oskrbo z elektriko. Po vaseh se še najdejo transformatorji z močjo enega kilovolta. Telefonska zveza je le v Žužemberku in na Dvoru, en aparat pa je v Šmihclu. Komunalna izgradnja je zaradi kamnitega in razgibanega terena ter redke naseljenosti krajev (46 prebivalcev na kvadratni kilometer) zelo draga. Delo podražujc tudi drag prevoz v odročne kraje. vse sole brez telovadnic Šolstvo dela v slabih razmerah. Matična šola ima tri podružniške šole. Pouk jc dvoizmenski; šolarji so Na položaju septembra letos. Prva enota partizanov z Dolenjskega se je pognala v breg in v naskc^u zavzela važne strateške točke. Z desne in leve strani so jih spremljali vodi. Za trenutek se je mogočen partizanski stroj ustavil. Le za toliko, da se je pripravil na ponovni udar, na ponovni neustavljivi juriš. Ko so borci čakali na povelje, je vsepovsod vladal mir. Čutilo se je, da se bo zdaj zdaj nekaj zgodilo, in le slabo sekundo po povelju so zrak presekali poki manevrskega streliva. Borce, ki so se pomali na naslednje položaje, je spremljal duh po smodniku, razgrete cevi pušk in mitraljezov pa je hladU mrzel veter. TUDI TRETJI NAPAD USPE Ta dan so se borci pripravljali na tretji napad. Nekoliko že utrujeni so si pred zadnjo odločitvijo poiskali zavetje, in ko so čakali na nov ukaz, so dobili natančna navodila. Vas pred njimi, ki se je počasi izgubljala v večerni somrak, je bila zadnja „utrdba", ki so jo morali -osvoboditi še ta dan. Vsi so vedeli, da napad mora uspeti. „Naprej!" se je glasil ukaz in partizanska bojna vrsta se je kot kača s stotimi glavami razvijala na desno in levo in spretno obkoljevala sovražnika. Ko je prišla dovolj blizu hiš, se je iz ohlajenih cevi pušk in mitraljezov I l\i1I[3I'1ntulib M fl ui "V^''■■ v'-'-'; -i -., . ^ ■'■'■' ^Biffir - vn *"- 5 ' -„..> ift—" , irff ponovno usul ognjeni plaz. Boj je bil trd, toda po dobri uri streljanja in po odlično izpeljanem jurišu je bila tudi tretja vas osvobojena. In kot nekoč, pred 35 leti in še prej, so se kmetje tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji. Najbolj navdušeni so bili seveda otroci: hodili so od borca do borca, otipavali puške, mitraljeze, ročne metalce in drugo oroge. Starejši so se pogovarjali o gospodarstvu, povpraševali Dolenjce v zeleno-sivih uniformah, če so lačni, žejni... Nato so po senikih skupaj pripravili ležišča in utrujeni borci so kmalu zaspali. Bila je še trda tema, ko se je dolga vrsta borcev odpravila na krajši marš. ki se naj bi zaključil s streljanjem z bojnim strelivom iz vseh orožij. Enolično korakanje je tu in tam prekinila tiha pesem ali ukaz. Kilometri so ostajali za vojaki in s prvimi sončnimi žarki so partizani prišli v bUžino strelišča. Na majhnem hribu so zagledali prikazen - star in že precej uničen tank, ki naj bi čez nekaj časa postal tarča za strelce z ročnimi metalci. Tik pred streliščem se je enota razdelila: pešci so odšli naprej, mitra-Ijezci so ostali, partizani s strojnicami so odšli na svoje strelišče, prav tako tisti z minonieti, strelci z ročnimi metalci so se odpravili k strelskim jarkom itd. „VODOVODARJI SO SE IZKAZALI" Najprej se je pokazal mogočen plamen, strelec in njegov pomočnik sta se izgubila v gostem sivem dimu, hip ali dva kasneje pa je votlo zabobnelo in takoj nato še enkrat. Vsem se je zdelo, da se je hrib s tankom v tistem trenutku, ko je v gosenice priletela dobro odmerjena mina, stresel. Prvo posadko je zamenjala druga, to tretja in tako naprej. Zdelo se je, da je masivna jeklena tarča zaradi točnih zadetkov večkrat počila. Zato ni čudno, da je bil tiste ure vodja na strelišču, tovariš Canič, izredno zadovoljen. Mel si je roke, svetoval, kričal in obenem hvalil „vodovodarje", kot so strelce z ročnim metalcem zaradi okomih. a izredno natančnih cevi imenovali drugi borci. Takoj po izredno uspelem streljaflj^j je tovariš Canič odpeljal vse k več ko| 200 metrov oddaljenemu tanku, okoU katerega je bilo veliko razbitih nuH; Vsi so se prepričali, da bi jo morebiti agresor pošteno skupil. Podobno f bilo tudi na drugih streliščih. Tisti, ^ so s seboj prinesli tarče, so se hvali^ da so bile pred streljanjem precej bol težke, kajti nazaj grede so nosili le-' sita! VAJA JE V CELOTI USPELA Na orožnih vajah, ki so se zaklju^J pred kratkim, se je „Dolenjska zanska enota" še enkrat izkazala k"' dobro izvežbaha enota. Taktične ^Jf' napadi, na vasi, postavljanje zased obrambe, streljanje z bojnim vom, marši, postavljanje poljske k#! nje, taborišča, skratka, vse je potf''^! po predvidenem načrtu. Gostje , aktivni oficirji, ki so si nekatere ogledali, so se prepričali o izuijen" j naše partizanske enote. Poudarili v da je le na takšni vaji mogoče đooM preveriti delo vojakov in stareši^' 1 Dolenjci so dokazali ne samo gostf j pač pa tudi sami sebi, da rokovanj^;^ orožjem in vojaških veščin, ki so se J., naučili že pred leti ali pa na vajah, niso pozabfli. JANEZ PEZ^T Takoj po streljanju so vsi odšU k jekleni tarči — staremu tanku. Prepričali so se, da bi jo morebitni napadalec jnočno skupil. mitralj Posadka „breztrzajca" je imela s svojim ljubljencem veliko dela. Na sliki: partizani ocenjujejo razdaljo. Partizanski element boja »razvijanje" so Dolenjci dojeli takoj in že po dobri uri vaje so se zelo dobro „razvili". Po končani vaji so se partizani postavili v vrsto in poslušali očitke ali pohvale. Eden izmed najboljših parov v „akciji". IGjub temu mitraljez precej težak, za partiza®^ sliki ni predstavljal ovir. „Grenki" urbanizem v Posavju Odgovarja direktor projektivnega biroja Region inž. Karel Filipčič Projektivni biro Region v Brežicah obstaja petnajsto leto. Obletnice prinašajo s seboj prijetne in neprijetne spomine, toda slabo raje zamolčimo, zadovoljni, da je minilo. Tokrat pa se vprašanja direktorju Regiona inž. arh. Karlu Filipčiču izneveijajo ustaljeni navadi, zato tudi njegovi odgovori kažejo bralcem delovno organizacijo z vsemi težavami včerajšnjega in današnjega dne. — Kako se vaša delovna organizacija vključuje v dolgoročni razvojni program Posav- ja? ^ - Predvidevamo povečanje.zaposlenih od sedanjili 20 na 40, hkrati s tem pa večjo specializacijo in boljše povezovanje čez meje posavske regije. V smislu našega razvojnega programa smo soustanovitelji Inštituta za regionalno ekonomiko v Ljubljani, ki deluje v okviru mariborskega Ekonomskega centra. Za ustanovitev inštituta srJfo prispevali svoj delež skupaj z občinami Sevnica, Krško in Brežice. 8 - Ne, ker zanjo ni dobil naročila-Ce je ne bi mogli izdelati pri nas, bi jo bili lahko naročili drugod, kol so že storili v več primerih. - Kakšne težave so nastale zaradi tega? - Ko smo začeli izdelovati lokacijsko dokumentacijo za občino Krško, smo dobili od nje veliko - Torej boste izpeljali svoj razvojni program s pomočjo posa^ih občin? - Občine so sprejele naš razvojni program; brez njihove morahio-politične podpore bi bil ta program nesmisel, saj ga Region ne potrebuje zase, ampak je namenjen za potrebe občin in gospodarstva v regiji. Tudi brez materialne podpore ga ni mogoče izpeljati. To se je poležalo že v preteklosti, ko smo velikokrat govorili o pomanjkanju kadrov in stanovanj, pa smo se največkrat morali zadovoljiti z obljubami. - Občine so pooblastile vašo organizacijo za urbanizem v Posavju. Na račun Regiona smo večkrat slišali pripombe zaradi zamujanja, zlasti pri izdelavi lokacijske dokumentacije za individualno gradnjo. Zakaj so bile zamude in kako je to sedaj urejeno? - Glede zamud pri lokacijski dokumentaciji moram pripomniti, da smo imeli največ težav v krški občini, medtem ko so bile razmere v Sevnici in Brežicah veliko boljše. Krška občina ima še danes zelo pomanjkljivo dokumentacijo. Manjkajo zazidalni načrti, treba je izdelati tudi novebcijo urbanističnega načrta in programa ter urbanističnih redov. - Ali je dokumentacija pomanjkljiva po krivdi Regiona? razmere v kratkem popolnoma uredile. — Pri IGM Sava dela nov projektivni biro. Ali ni to v nasprotju z vašim razvojnim programom in dolgoročnim razvojnim konceptom Posavja? — Obveščeni smo bili, da ustanavlja Sava biro predvsem za lastne potrebe. Nas to ne bo oviralo, saj je od investitorja največ odvisno, komu zaupa projekt. Tudi do sedaj se je dogajalo, da so napravile veliko proje^ov druge projektantske organizacije. V Tosavju in v sosednji dolenjski regiji pa so res bile težnje po ustanavljanju manjših projektantskih skupin - birojev, vendar menim, da to ni v duhu integracij- skih procesov, za kakršne si prizadeva naše gospodarstvo. Kadre je zelo težko dobiti, zlasti za delo v manjših mestih, zato je smotrneje, da jih združujemo in specializiramo, ne pa drobimo v nekakšne samozvane interesne skupine, za katere ni nobene utemeljitve. Kako se bodo te zadeve razvijale v prihodnje, je odvisno predvsem od uresničevanja razvojnega koncepta Pbsavja, ki so ga podpisale vse tri občine. Za nas pomeni ta koncept veliko obvezo, saj je bil izdelan na samoupravni osnovi in v duhu policentričnega razvoja SR Slovenije. Da ne bo ostal kislo jabolko, bomo morah v Posavju še veliko napraviti za usklajevanje miselnosti besed in dejanj. — Zdaj pa še nekaj o kritiki tia račun Regiona v brežiški občini. Očitajo vam, da se veliko gradi na zaščitenih območjih, tam, kjer je gradnja prepovedana z odloki občinske skupščine. Take izjeme uničuje- jo pokrajino in povzročajo negodovanje občanov, ki se zaradi njih ne čutijo enaki pred zakonom. Koliko je za to odgovoren Re^on in koliko upravni organi? - Izjem je bilo res veliko, dogajale pa so se brez vednosti Regiona. Med privilegiranimi so taki, ki so dobili gradlwna dovoljenja brez lokacijske dokumentacije. Vmes so tudi črnograditelji. - Katero območje je po vaši oceni že pokvarjeno? - Med prvimi jc gotovo Prilepski hrib, ki je zaščiten z dokumentom o vplivnih območjih v brežiški občini, z dokumenti Zavoda za spomeniško varstvo in z interesnim območjem Cateških Toplic. Naštel bi lahko še ~ Cerino, TObočje vinogradov na južni strani Šentvida, Bušečo vas in nekatere druge kraje. Odgovornost Regiona je v tem, da izdela lokacijsko dokumentacijo v skladu s sprejetimi dokumenti, kolikor pa gre /a odmik, mora biti ta načeloma ti „Pripravljamo Izkaznico Dolenjske Tajnik medobčinskega zborničnega odbora Ivo Štebiaj meni, da bo celovita analiza o možnostih Dolenjske spodb^ slovensko gospodarstvo pri vlaganjih v manj razvitih občinah dolenjske regije privatno izdelanih zazidalnih načrtov, ki so bili pomanjkljivi in napravljeni na slabih geodetskih podlorah. To nam je povzročalo in nam Ic povzroča stalne težave. Pri nas jc krška občina naročila le nekatere zazidave, za Videm in Spodnji grič. Zaradi prej omenjenih razmer je bil projektant, ki je izdeloval lokacijsko dokumentacijo, prisiljen sproti reševati zazidavo po odsekih. — Ali vas je Še kaj oviralo? - Da, pomanjkanje strokovnega kadra, zato nismo bili kos razmeram v Krškem. Prednost smo dajali družbenim gradnjam (Metalna Senovo, Plinska elektrarna Brestanica. Jedrska elektrarna Krško, tovarna celuloze in druge). Občinski skupščini v Krškem smo prikazali te razmere, zato nam je z razumevanjem dala na razpolago delovni prostor in dve stanovanji, da smo lahko zaposlili dva projektanta v krški delovni enoti. Iako se l)odo Po sedanjem besedilu osnutka republiškega zakona bi štel za nerazvite samo tisti del Suhe krajine, ki je v trebanjski občini, ostali deli v kočevski, grosupeljski in novomeški občini pa ne. Po mnenju medobčinskega odbora republiške gospodarske zbornice za Dolenjsko bi morali v zakon vnesti dopolnilo, da se štejejo za nerazvite vse krajevne skupnosti, na katerih se razprostira v štirih občinah ležeče, sicer pa geografsko zaokroženo območje Suhe krajine. Administrativna razdelitev na občine ne bi smela biti razlog za to, da ta nerazviti del Dolenjske ne bi prišel pod „republiško oskrbo". ter politični organi za to regijo si je tudi medobčinski zbornični odbor zastavil za prvo nalogo usklajevanje razvoja posameznih občin ter reS^ vanje vseh vzporednih vprašanj, lunašajočih se na to območje. Ivo Steblaj meni, da moramo sem šteti tudi skrb zu pospeševanje poslovanja, izobraževanje in zaposlovanje kadrov ter zavzetost, da se jX)dobno Ivo Steblaj, tajnik medobčinskega zborničnega odbora, pravi, da vprašanje o nerazvitih območjih ni edino, ki mu je ta organ posvetil pozornost. „Medobčinski odbor jc prav te dni začel izdelovati analizo primerjalnih prednosti Dolenjske v razvojnih možnostih slovenskega gospodarstva. V analizi želimo zajeti k^r največ najrazličnejših podatkov o možnostih zaposlitve, surovinskih osnovah in drugih naravnih pogojih. Te podatke bomo posredovali slovenskemu gospodarstvu, da bi se laže odločalo za naložbe v nove proizvodne zmodjivosti v manj razvitih območjih. ' Delovni načrt, ki ga je sprejel medobčinski odbor zbornice za Dolenjsko pod predsedstvom Ivana Kočcvarja, direktorja Pionirja, pozna kratkoročne in dolgoročne naloge. Steblaj poudarja: „Letos smo se odločili dati prednost štirim obsežnejšim področjem. Vključili se bomo v usklajevanje srednjeročnih načrtov, bedeli nad odnosi pri delitvi družbenega proizvoda glede na predvidevanja samoupravnih interesnih skupnosti. Poudarek bomo dali na regionalno prostorsko načrtovanje, posebno glede ena komer nega razvoja in razvoja manj razvitih območiji Kajpak so skrb našega odbora tudi sedanja stabilizacijska prizadevanja v regiji." Podobno kot medobčinska skupščina za Dolenjsko in drugi družbeni Ivo štebiaj: o Dolenjski poslej v „dolenjski zbornici". DOLENJSKI LIST St. 39 (1366)-25. seplem^ takšen, da ne bo napravil n j jf škode. Ko so dokumenti izde sprejeti, preide odgovornost & ^ janje na upravne organe ob j skupščine. - Kako pa je potem P v do gradenj, na katere je 1,8 | jena kritika? t0 tj - Tudi nam v Regionu ^ popolnoma jasno, čeprav sin 4 stavljali vprašanja na ,sVeL(3jJ urbanizem, dokler je ta še 0 Iv Odgovora nismo dobili, J nas, si vseskozi prizadevanj? ohranitev vseh tistih obmoCJ-pomembna za družbo. - Ali je sedaj delo , Regionom in upravnimi občinske skupščine bolj j jeno, kot je bilo poprej? J - V Brežicah je prišlo koristnega sodelovanja, ki o";^ [ zadovoljstva občanom in v stim, ki se po službeni ukvarjajo z urbanizmom- v ,Q$ njih občinah pa, mislim, P° j problemov ni bilo. ^pft JOŽICA X, ime" uredijo tudi vprašanja tako »' %, ■ ne infrastrukture. V 0SP^2P'!-pobude za širše povezave T y (i' čemer ima medobčinski 0 tCif. go iskalca možnosti in ncp°s'o£rl pobudnika za integracijske P !■ V to bo odbor vprežcn, bodo integracije dejansko v- , Dolenjski zbornični °^iti namerava še posebej oblikovanje in izvajanje J® politike v TOZD. Načela ' y poenotili do konca tega zy^ sodi.tudi vse, kar je v :cifl.V štipendiranjem, izobraževanj delu in ob delu ter z zagot'1 »> denarja za razvoj strokov" j/[ stva. „Znano je," pravi strokovno šolstvo na D01enJ »jp zadovoljivo, da ne dohaja ^ družbenega in gospodarskeg .>(1r ja. Čedalje bolj pereč P^oIiA tudi v tem, kako Dolenjce'1 . ^ čiti višješolski in visokošol* v domačem kraju. Nekaj {u . šol te vrste v Novem 'J imamo, nekatere naj bi. ^ , vendar to ne bo dovolj- ^Ar nedvomno pokazal tudi ročni razvoj regije." \ kultura in izobraževanje Klasika platen V Krškem: slovensko slikarstvo od baroka do impresionizma Te dni je galerija v Krškem odprla vrata razstavi slovenskega slikarstva od baroka do unpresionizma. Malo razstavišče ni moglo sprejeti vseh platen iz izbora, ki ga je ta razstava obsegala na svoji dose-^ji poti po večjih galerijah. Zato je bolj nekakšen sprehod ^ smereh in strujah, skozi l^tere je raslo in se oplajalo ^^tvo na slovenskih tleh, je vabilo obiskovalcem, naj kdaj obiščejo Narodno galerijo v Ljubljani, ki hrani vsa najpomembnejša dela, nastala v •"a^čnih obdol^ih. Čeprav je kr^ razstava torej ~ino povzetek tega, kar premore aro(^ galerija, je vendarle tudi °^olj informativna. Predvsem nas ^uci, da imamo tudi Slovenci v ^lone vseh evropskih slikarskih svoje predstavnike. Tako so "^o^^nem slogu (18. stoletje) ^ varjali V. Metzinger, portretist F. er^nt in kolorist A. Cebej, v l^sicističnem slogu F. Kavčič, v omantičnem pa M. Langus, M. P roj, A. Karinger in M. Pernhart. « ^stična smer ima predstavnika v T v 1^.' sledi ^ vrsta imen: • i^bilca, F. Vesel, J. Petkovšek, • ^be, impresionisti R. Jakopič, c,.,yrohar, M. Jama, M. Sternen. Ul^ji H. Smrekar, M. Gaspari in • Dirolla so se uveljavili z narodo-nri^^- ir* karikaturami ter si Pnaobili prijatelje tudi med preprostim ljudstvom. .. ^^stava v Krškem, ki pomeni Pnjetno srečanje posavskih Ijubitč-umetnosti s tako imenovano ^siko slovenskega slikarstva, bo "Prta do 10. olrtobra. Srečanje z naivo Ob razstavi v Dolenjski galeriji v^°vo mesto doživlja te dni prvo VJe srečanje z jugoslovanskim ivnun slilcMstvom. Za razstavo, ki K ^ Dolenjski galeriji odprta do ^®Ptenibra, je dela .posodila Tr likovnih samorastnikov iz ebnjega. Izbral jih je Janez Gart-12 fonda, ki se je bogatil od do osme^ taborskega sreča-■•^"eležencev iz vse Jugoslavije. Miru otvoritvi minuli torek je dr. ^Ko Juteršek posebej podčrtal, da samorastništvo, seveda z snW ^e samostojno vejo ^osno zelo bogate likovne kulture. Botovo omogoča tudi novo-. Ka razstava tako opredelitev, kot so. Evgen Buktenica, Ai^' "iktor Magyar, Franjo Mraz, om ^epnik, Anton Plemelj, če samo ta, pa zanesljivo 'azblimjo vse dvome. del razstava obsega 60 in , ,?vtot^jev. Čeprav je obsežna pov *®liko imeni, je vendarle samo Ustv^^- ^ sodobne samorastniške J ^Jalnosti, celo samo povzetek kar se je nabralo trebanjski JJJ.J "J'- Zato je najbrž upravičena ^ pomba nekaterih obiskovalcev. Pod .zaokroženo in resnično v n°i J"80slovanske naive manjka n-i.® ."Jski galeriji še, recimo, vsaj "^en. Kljub temu pa ie treba ŠČan- J "®^sled tudi Novome-w dobili vsaj nepotvorjeno infor-n, o .naivi, s tem pa se je Novo stani Trebnjemu in Ko- ki jima tovrstna ustvaijal-' ni manjvredni tujek. I. ZORAN Galeriji obraz, vsebino Leta dolgo je Dolenjska galerija delovala brez pravega koncepta, brez bistvenega vplivanja galerijskega sveta na program in s tem skoraj mimo namena, s katerim je bila ustanovljena, namreč, da služi kulturno-umetnost-nim prizadevanjem dolenjske regije. S prihodom inž. arh. Jova Grobovška to jesen naj bi nastala prelomnica, saj je Grobovšek kot vodja občin - nove, kvalitetne slikaije — sproti predstavljali," meni Grobovšek. „S predstavljanjem grafik, plakatov, designa in drugih likovno zanimivih zvrsti bi galerija izpolnila svoj izobraževalni program. Radi bi dosegli, da bi bile likovne šolske ure v galerijskih pro- Po^ed na del zbirke Toneta Kralja v kostanjeviškem gradu: slika je ena od desetih, ki jih je kot razglednice založil in izdal Dolenjski kulturni festival ob 204etnici. Lokalno ljubosumje mora proč V kulturi mora medobčinsko sodelovanje naposled le zaživeti — 1976: več denarja za enako dejavnost? Lokalizem pa ni značilen le za regijo ali regije in občine v njih, marveč ovira zdrav napredek že v okviru meja te ali one občine. Temu pojavu bi lahko nadeli ime medsebojno rivalstvo. Srednjeročni programi, ki so jih kulturne skupnosti - od občinskih do republiške - v tem času tudi dolžne sprejeti, bi morali take pojave, napake, pomanjkljivosti in Kulturni obeti za leto 1976 niso preveč rožnati: denaija naj bi bilo sicer več, dejavnost pa bo bržkone obtičala pri letošnjem obsegu. Ta misel preveva uradne in neuradne pomenke v pripravi programov in gradiv, na podlagi katerih bo steklo dogovaijanje o prispevni stopnji. ftogrami kulturnih skupnosti se rojevajo, kot smo nedavno slišali na regionalnem posvetu v Novem mestu, ob ugotovitvi, da kultura že tradicionalno nima dovolj denarja, poleg tega pa že kar kronično boleha za pomanjkanjem prostorov (za prireditve, knjižnice) in strokovnjakov. Od vsepovsod javljajo, da bodo z denarjem, četudi ga bo več, kriU le najnujnejše potrebe. To pomeni^ da lahko zahtevane zneske pričakujejo zlasti poklicne kulturne ustanove (knjižnice, muzeji, zavodi za kulturno dejavnost, galerije) in morda še amaterizem. Bolj kot do zdaj se bo treba tudi na kulturnem področju prizadevati, da se bo začel proces združevanja dela in sredstev. Posebno za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje velja, da kult^ inte^acij ne pozna. Tako stanje je - to pa velja še za več drugih dejavnosti - nedvomna posledica prehude zaprtosti v občinske meje, ko vsakdo ljubosumno čepi na svojem kot koklja na jajcih. Da je medobčinsko sodelovanje res slabo, je dovolj dokazov. Nemara je najpreprostejši ta, da niti koledarji kulturnih prireditev med občinami niso usklajeni. 2^metek take^ sodelovanja v dolenjski regiji je bil pred leti medobčinslđ svet ZKPO, zavoljo malomarnosti ali pretiranega lokalnem ljubosumja pa je moral pod rum. Sicer pa so se razrahljale vezi celo tam, kjer bi se ne smele, to je pri tistih ustanovah, ki so po poslanstvu regijske oziroma medobčinske. Zavoljo tega se dogaja, da so občine, ki morajo sofinancirati tako ustanovo, pri odmeri svojih deležev škrte ali pa o tem sploh nočejo veliko slišati. prakso dokončno odpraviti. Bili naj bi spodbuda in plodna tla za odnose, kakršni bi morali naposled zavladati tudi v kulturi. Skratka: tudi na kulturnem področju bo nujno narediti tiste korake, ki jih predvideva in narekuje ustava. I. ZORAN galerije dolžan zadeve urediti in tej umetnostni hiši utrditi njeno pravo poslanstvo. Dolžnost Dolenjske galerije niso samo razstave, marveč je njena temeljna naloga sproti dokumentirati vse umetnostne pojave na njenem območju, sproti arhivirati, kar je odkritega. Najprej bo seveda potrebno osnovati nov galerijski — umetniški svet. V skladu s poslanstvom galerije naj bi vanj dale ljudi vse občine dolenjske regije, ker bo galerija lahko le tako zadovoljila vse območje. „Nujno bo koncept zastaviti tako, da bomo novosti iz teh Jovo Grobovšek štorih. Glede na to, da ima galerija le dve dvorani, je. problem, kje urediti stdno razstavo. Zato se kaže potreba, da bi morali pridobiti manjšo razstavno dvorano zunaj galerije, po mojem ob prometnem Glavnem trgu. Zgledovati bi se morali po drugih, tudi manjših mest&i, ki premorejo precej več razstavišč kot Novo mesto." I. Z. Gledališki vrtiljak za razvedrilo V Novem mestu vpisujejo v mladinski in večerni gledališki abonma Nemara bi se morali nad usodo knjige večkrat zamisliti kot zdaj, ko to počnemo enkrat na leto, običajno na začetku tedna knjige, na koncu pa že ne več. Bedeti bi morali nad potjo duhovnih proizvodov, ali le-ta v resnici drži k bralcem ali se Pomislimo kdaj? V Novem mestu vpisujejo te dni abonente za prireditve, ki se bodo v sezoni 1975/76 zvrstile v Domu kulture. Zavod za kultuino dejavnost je predvidel šest mladinskih (popoldanskih) in deset večernih (za odrasle) abonmajskih predstav. Spored bodo zapolnila gostujoča gledališča. PRIHODNJI PETEK: MIRAN HOČEVAR Do konca leta bodo v Dolenjski galeriji priredili še nekaj razstav. 3. oktobra se bo s prvo samostojno razstavo občinstvu predstavil domačin Miran Hočevar, udeleženec Dolenjskih slikarskih kolonij in drugih podobnih delovnih srečanj likovnikov. V počastitev občinskega praznika bodo 24. oktobra odprh razstavo partizanske grafike, mesec kasneje pa še razstavo del udeležencev letošnje Dolenjske slikarske kolonije, Id je delala v Novem mestu. Do konca leta naj bi se v Dolenjski mleriji predstavila še Novomeščan Branko Šuhy in Miha Maleš. morda bolj oprijemlje kažipotov za vevško papirnico. Že zaradi številnih del in majhnih naklad ter seveda vehkih izdatkov bi bilo potrebno večkrat pogledati, kaj se pri nas dogaja s po Borku imenovano posodo duha. Ce nimamo čistih računov z odraslimi, jih imamo z najmlajšimi bralci. Idda pisatelja Leopolda Suhodolčana, da začnimo mladino sistematično navajati na branje in ji v zahvalo podelimo tako imenovane bralne značke, je bila zasejana na plodnih tleh. Zdaj, ko je za nami že petnajst let od uvedbe takih značk, štejemo v Sloveniji že okoli 85.000 značkarjev, ki so v minulem šolskem letu prebraU najmanj desetkrat toliko del iz slovenske in tuje književnosti. Znani slovenski rek o Janezku bi lahko tu nekoliko zasukali: kar Janezek dela v mladosti, ^ Janez počel v odraslih letih. Torej kdor zgodaj vzljubi knjige, kdor jim v resnici sledi, komur je knjiga postala prava prijateljica, se bo k njej vse življenje rad zatekal. Knjiga pa tudi izobražuje in plemeniti, zato je njen pomen tem večji. Zato je kapital, ki ga v šolah vsajajo v značkarje, naložen tudi na dolgoročne obresti. Mladinski abonma obsega: N. Simona komedijo „Večna mladeniča", Mikelnov satirični kabaret „Zaradi inventure odprto" in de Filippovo komedijo „Sobota, nedelja, ponedeljek" v uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG iz Maribora bo predstavilo Shakespearovega „Riharda II.", Šentjakobsko ^edališče iz Ljubljane Goldoni-jevo komedijo „Lažnik", Stalno slovensko gledališče iz Trsta pa Cankaijevo dramo „Za narodov blagor'. Večerni abonma obsega vse predstave mladinskega abonmaja, dodana pa so še gostovanja: Mestnega gledališča ljubljanskega s Strindbergovo dramo „Smrtni ples" in Zupančičevo komedijo „Iz take smo snovi kot kranjski komedi- janti", SNG iz Maribora s Partljičevo komedijo „Ščuka ima hiter rep" in ansambla Lojzeta Slaka. Napovedani spored kaže» da b o j esensko-zimsko-spomla-danski gledališki vrtiljak veder, saj obsega kar šest komedij in le tri težja dela. Tudi zastopstvo slovenskih avtorjev je prišlo bolj do izraza kot prejšnja leta, saj so med napovedanimi deli kar štiri sloven^ega porekla. Temna stran Dolenjsice Andrija Kusanić: SLOVO OD OČETA, tisa, 1974. jjJ^HITITE! - Ce si še niste ogle-bip« I "Mednarodnega grafičnega j^^la, potlej pohitite v ljubljansko galerijo, kajti razstava bo vsem ^ nedelje, pred- sljg^^adi velikega zanimanja šol- vuS^GANT v PARIZU - Po šte-®kem koncertih na Sloven- cih jugoslovanskih me- oroJDunaju in v Regensburgu je Hubert Bergant nastopil okvir Notredamski cerkvi v Vala 7 • ' Poietnega pariškega festi-Berja 'zredfio uspelim nastopom je francoskim ljubiteljem VensU u ^'^db predstavu dela slo-Pritvi * skladateljev Vilka Ukmarja, AnHi°n Ramovfei, Pavla Sivica in ^djelka Klobučarja. KRESIMIR BARANOVIC UMRL — V Beogradu je nenadoma v 81. letu starosti umrl hrvaški skladatelj in dirigent Krešimir Barano-vič, ki sodi v sam vrh jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja, za svoja dela pa je dobil tudi vrsto nagrad. SODOBNOST 8 - 9 - Izšla je 8. - 9. številka Sodobnosti, ki med drugim prinaša peto nadaljevanje Slovenskih literarnih konstant Janka Kosa, pesmi Lojzeta Krakarja, Milana Jesiha, Igorja Malahovskyga in Hansa Arpa- (začetnik dadaizma; pesmi prevedel Andrej Medved) ter prozo nvla Zidarja in Branka Gradišnika. Publicistiko sta priobčila Dimitrij Rupel in Milan Butina, aforizme pa Žarko Petan. ZBOR NASTOPA - Odkar vodi pevski zbor Ruperč vrh Emest Jazbec iz Novega mesta, ga je v javnosti spet večkrat slišati. Zbor šteje nekaj nad 20 pevcev, ki prihajajo na vaje iz Birčne in Stranske vasi ter iz drugih krajev. (Foto: I. Zoran) Stran uredil: IVAN ZORAN V razširjeno izdajo svoje knjige „Po sledovih črne roke'" bo J. Vidic vstavil „dolenjska" poglavja 7.800 izvodov knjige „Po sledovih črne roke" je pošlo v dvajsetih dneh. Po delu, la „slači do kosti' ' več kot trideset let staro resnico, so bralci planili kot po nečem, kar prinese olajšanje. In tudi zamero, in tudi nepriznavanje krivde posameznikov, čeprav je od strani do strani dokumentirano izpričana v besedi in sUki. 2^to je pisec Jože Vidic dobil z ene strani priznanje, z druge strani nepodpisana grozilna pisma. Pa še tb mu je prišlo na ušesa: onstran domovine da je že prišlo do razkola med tistimi, ki so ob koncu vojne bežali v tujino s krvavimi rokami, in drugimi, ki jih je čez mejo potegnil val propagande. Knjiga izpod Vidičevega peresa, s podnaslovom dokumentarna reportaža, je dregnila v srčiko resnice in to resnico razbolela. Kajpak pisec ni obdelal vseh dogodkov. Tega se je zavedal, še S reden je prišel do zadnje strani, radivo mu je dotekalo kot po naročilu, pregledoval je arhive, potoval in spraševal ljudi, še žive priče. Knjiga se je debelila, zaokroževala, dobivala epilog, ko jo je avtor že oddal v tiskarm, se mu je oglasila vest: Dolenjsko si premalo obdelal. „Zdaj hočem to krivico Dolenjski popraviti, za razširjen ponatis, ki je že najavljen, bo več novih poglavij, v katerih obdelujem dogodke iz dolenjskih krajev," je povedal Vidic te dni. „Obdelal sem aosupeljsko občino, Sentrupert (poslali so mi vabilo in me zbrani čakali na pogovor). Mirno z okolico, Mokronog, Skocjan z okolico, Kostanjevico, Podbočje in Dobrnič do Rdečega kala. Poleg tega sem razposlal še nad 30 pisem s prošnjo, n^ mi pomagajo s podatki in oživljanjem dogodkov." Dolenjci so že prve izdaje veliko pokupili, razširjene bodo prav gotovo še več, saj bodo iz knjige več zvedeli, kaj se je pred tridesetimi leti do^jalo v njihovih krajih. Vse sle(S črne roke ne bodo nikoli zagledale belega dne - še v časopisu ne, kaj šele v knjigi. Tudi zato, ker so mnoge že preveč obledele, ker so dokumenti uničeni in še iz drugih razlogov. Sicer pa končaj-mo z ugotovitvijo, ki jo podčrtu-je Jože Vidic: „Ta razširjena izdaja bo sklenila moje tovrstno pisanje. Nimam namena, pa tudi ne bi mogel vsega napisati, saj je bilo zločinov toliko, da jih ne bi spravil v eno knjigo. Prepričan sem, da sem že s tem pisanjem vsaj malce od^nil zaveso do tiste resnice, ki smo se je vsi tako dolgo ogibali: do resnice o črni roki in njenih zverinstvih, kakršne ne pozna zgodovina zadnje svetovne voine." 1 Jože Vidic (Naj dodamo še to, da bo možno razširjeno izdajo Vidiče-ve knjige „Po sledovih črne roke" dobiti po nižji ceni v prednaročilu na pod^ naročilnice, ki jo bo ob tej priložnosti izdajatelj ,3orec" objavil v Dolenjskem listu.) I. ZORAN DOLENJSKI LIST PROSTO DELOVNO MESTO! OKROŽNO SODIŠČE NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE ali ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA. Rok za prijavo je 8 dbi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Centra srednjih šol Črnomelj razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoj: končana srednja ekonomska šola. Prijave z življenjepisom in dokazili strokovnosti pošljite na naslov: Center srednjih šol Črnomelj. Rok: !5 dn po objavi. Razpisna komisija ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE MIRANA JARCA, NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA (lahko tudi pripravnik) za delo v izposoji knjig. Delovni čas v izmeni. Pogoji: pedagoška akademija — knjižničarstvo in nemščina. Razpisni rok 15 dni po objavi. Stanovanja ni. Pismene ponudbe z dokazili naslovite na Razpisno komisijo Študijske knjižnice. Novo mesto. S 1. oktobrom uvajamo v naši trgovini NEPREKINJENO (NONSTOP) POSLOVANJE vsak dan od 7. - 19, ure v soboto od 7. -13. ure Priporočamo se tudi v bodoče. „(Deleieksiil Črnomelj đš TRGATEV! Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Novo mesto po členu 5. zakona o vinu (Uradni list SRS št. 16-140/74) DOLOČA CAS TRGATVE GROZDJA V JESENI LETA 1975: Vinogradniki, ki imajo nasade žlahtne trte, ne smejo pričeti trgatve žlahtnega grozdja za predelavo, in sicer: -BELIH SORT IN« MODRE FRANKINJE PRED 3. OKTOBROM 1975 - IN ČRNIH SORT (ŽAMETNA ČRNINA) PRED 10. OKTOBROM 1975 Kršitev navedenega določila se kaznuje po 50. členu zakona o vinu, in sicer z denarno kaznijo od 1500 do 10.000 din. PROSTO OELOVNO MESTO! DON IT — kemična industrija Medvode n. sol. o. TOZD TOVARNA S0DRA2ICA n. sub. o. 61317 Sodražica objavlja prosto delovno mesto: OBRATNI ELEKTRIČAR Pogoji: — poklicna šola elektro stroke — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno-kadrovska služba TOZD. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. VPIS V ŠOLO! Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju obvešča starše, da bo vpisovanje novincev v 1. razred osnovne šole 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 1975 od 9. — 16. ure v šoli v Loki. Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1969 in v januarju in februarju 1970. Prosimo starše, da pridejo k vpisu brez otrok. S seboj naj prinesejo izpisek iz rojstne matične knjige. PROSTO DELOVNO MESTO! Komisija za medsebojna razmerja ZKGP — Kmetijsko gospodarstvo TOZD Mesarija objavlja prosto delovno mesto: 1. BLAGAJNIKA v prodajalni Za objavljeno prosto delovno mesto se zahteva poleg izpolnjevanja splošnih pogojev še dokončana osemletka in tri leta delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas, pred sprejemom bodo kandidati opravili preizkus znanja. Prošnje pošljite na naslov: Komisiji za medsebojna razmerja TOZD Mesarija, Roška c., 61330 Kočevje. annazuRE TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA TOZD Gradbeništvo Obvešča vse zainteresirane, da izdelujemo in vgrajujemo po naročilu in po načrtih armature za vse stanovanjske ali industrijske objekte. Interesenti naj se oglašajo na upravi podjetja. vsak četrtek OZIMNICA! UGODEN NAKUP OZIMNICE PRI DOLENJKI! V naših prodajalnah prodajamo: KROMPIR" igor in cvetnik po 2,50 din kilogram JABOLKA jonatan in delišes I. kat. po 6 din - jonatan in delišes II. kat. po 5,00 din Sindikalnim podružnicam prodajamo ozimnico iz naših skladišč (od 500 kg dalje ) jonotan in delišes I. kat. po 550 din, II. kat. po 4,40 din 150 let PIVOVARSTVA VUŠKEM Tradicija je skoraj v vsakem primeru pogoj kakovosti. Pri pivu še zlasti. Kako staro je pivovarstvo, natančno nihče ne ve. Baje so pivo varili že Babilonci, zanesljivo so ga stari Slovani in sicer iz ječmena, ovsa in ajde. Hmelj so najbrž prvi dodali Nemci in to že v osmem stoletju. Izredno pomembna je tudi krajevna tradicija. Če so Slovani varili pivo, so ga verjetno tudi ob prihodu v naše kraje in pozneje tudi. Toda zanesljiv datum za pivovarsko tradicijo je v Laškem letnica 1825, ko je v poslopju današnjega gostišča ,,Savinja" bila Grayerjeva pivovarna, ki je sezonsko varila pivo v 10 hektolitrskem kotlu, kar je bilo dovolj za Laško in okolico — takrat seveda. TRADICIJA IN NARAVNI POGOJI —-PODVOJENA KAKOVOST 22 let je Greyer s svojimi pivovarji varil v starosvetnih pogojif\. Vse so delali ročno. Po letu 1850 preide pivovarstvo v roke družine Uhiich iz Rimskih Toplic, ki so postavili pivovarno pod Šmihelom, kjer je danes tekstilna tovarna. Uhiich je zvaril že 10.000 hektolitrov letno, njegov žalski naslednik Simon Kukec pa že 30.000 hektolitrov na leto. Takrat je potovalo LAŠKO PIVO celo dlje kot sedaj, saj so ga pošiljali celo v Egipt in Indijo. Proizvodni postopek, kateremu je pivovarna v Laškem ostala zvesta do danes, ni bil edini adut. Poleg recepture in še nekaterih skrivnosti pridodaja kakovost pivu iz Laškega še voda in ne nazadnje še vremenske razmere. Kukčevo LAŠKO TERMALNO PIVO si je pridobilo - lahko rečemo -svetovni sloves. »UPOR« GOSTILNIČARJEV DIKTATURI MONOPOUSTOV Ob prelomu stoletja je pivovarno v Laškem prevzela žalskolaška delniška družba. V Žalcu je bila sladarna, pivovarna v Laškem. Vsa slava pa ni zadoščala za ekonomski pritisk „Uniona" iz Ljubljane in Zagrebačke pivovare, ki sta se z nakupom večine delnic znebili laške konkurence. Toda le za dvanajst let. . . Leta 1938 so v Laškem na sedanji lokaciji slovenski gostilničarji kot delničarji slavili osamosvojitev od diktatov pivovarskega kartela. Za Laško se gostilničarji niso odločili le zato, ker leži Laško ob glavni železniški žili in v središču Slovenije. Sloves laškega piva iz minulosti ni uplahnil kot sčasoma upadajo pene v vrčku. Na ta adut, na tradicijo in spet na kvalitetno vodo so zaigrali, vendar šele tri leta pred drugo svetovno vojno. Zdaj so se laške konkurence otepali še ,,rajhovski" pivovarji in proti koncu vojne je poslopja prizadelo bombardiranje. TLELA JE ŠE ISKRA. POTEM PA PREPOROD IN RAST Povojne težave s surovinami, skromna potrošnja, morda še kakšne stare tendence v novi preobleki, vse to je nekaj let po vojni že kazalo, da bodo komaj še tlečo iskro upihnili. Toda kolektiv se je zavzel za svoj obstoj. Prigovorom o ukinitvi je bila vrnjena rokavica. Od takrat dalje pozna kolektiv laške pivovarne le še rast in razvoj. Jasno je, da je desetkratno povečanje proizvodnje od leta 1951, spremljala nenehna investicijska dejavnost. Po obsegu proizvodnje se je pivovarna v Laškem povzpela na šesto mesto v Jugoslaviji jn danes v prodaji po vsej Sloveniji y Medjimurju — nekaj pa ga pivovarna izvaža tudi v sosednji državi, v Italijo in Avstrijo. OB 150-LETNiCI — NOVA DELOVNA ZMAGA Kot rečeno, od leta 1950, ko je kolektiv prevzel tovarno v upravljanje, je pivovarna v Laškem v nenehnem procesu razširitve, modernizacije. Tudi 150-letnico pivovarstva v Laškem bodo zaključili z delovno otvoritvijo nove polnilnice, novih skladiščnih in nakladalnih prostorov. V tej zadnji investiciji sicer ne gre za povečanje proizvodnje, tokrat gre za večji delovni standard, za ukinitev nočnega dela za delavke, za hitrejše razpošiljanje piva v sezonskem času in za povratek k tradicionalnim sodčkom. Toda tradicija ne omejuje novih dosežkov. Na vsem prodajnem območju pijejo laško pivo iz sodčkov, toda ti sodčki niso leseni, marveč iz nerjaveče kovine. ' In kako najbolje ilustriramo sloves laškega piva kot s tem, da bodo morali v kratkem zgraditi spet novo sladarno, čeravno tudi sedanja ni stara več kot deset let. PO 10 DOLENJSKI UST Stran uredil: JANEZ PEZELJ [DOLENJSKI LIST | Fructal grozil zastonj V dolenjski košarkarski ligi vodi Žužemberk v najkvalitetnejši slovenski košarkarski ligi je več ali manj yse jasno: prvo mesto je že °ddano lanskoletnemu drugoli-S^u, ljubljanski Iliriji, predstavna iz Dolenjske, metliška Beti In novomeški Novoteks, pa boste osvojila sredino lestvice. Tu-^ v dolenjski košarkarski ligi so * »vode zbistrile". Kandidati ? Prvo mesto so sicer še trije — užemberk, Loka in Podbočje toda največ možnosti za . ^titev v drugo slovensko ligo berila košarkarji iz Žužem- beti - fructal 76 : 65 p soboto so prišli v Metliko tpu ' košarkarji, kot so pred Zmmo ^mi dejali, po zanesljivo 7n 8°-. Toda njihovo košarkarsko da ?JC/ kaj pičlo. Kljub temu trudT košarkarji niso preveč rine !■ ,so 80stJe v prvem polčasu Bemc8h le 29 zadetkov. Tudi v dru-okni* Prvenstvenega srečanja je 11 2QQ gledalcev gledalo medlo ŠE NAPREJ-JEREB mestn^^^V '.'^orjanc'" v Novem imeij ,soPrejšnjo soboto in nedeljo liškP"egljači drugi nastop repub-teb ^ Prvenstva. Še naprej vodi Je-Kači? d°bro Pa je metal tudi n°v reknrJt S,1.0-16 keSlji dosegel Prvim i kegljišča in je zaostal za bo k« x en kegelj. Prvenstvo se tudi fP, -° ^nes. ko bo nastopil vrstni V<^rit Steržaj. Trenutni 2. kJaS*1- Jereb (Triglav) 1989, (GraHiA vJrnezad) 1988, 3. Farkaš tadis) 1944. . B D igro, v kateri pa so bili domači košarkarji spretnejši in so zasluženo zmagali. Beti: Jankovič 4, Z. Vergot 6, La-lič 14, Švinger 8, Jezerinac 20 in Medek 24. novoteks-trnovo 89 : 87 Tradicija je obveljala in Ljubljančani so izgubili že osmo tekmo zapored z Novoteksom; vendar pa še nikoli niso bili na Loki tako blizu zmagi kot v soboto zvečer. Novoteks je dobil nov par točk šele po podaljšku: v zadnji sekundi tekme so gostje zgrešili met na koš - zadetek bi jim prinesel zmago. V podalj^ šku so bili Novomeščani bolj zbrani in so po vodstvu na koncu zadrževali žogo do zaključnega žvižga. Oba tekmeca sta pokazala dokaj bledo igro. Novoteks: P. Seničar 10, Bajt 6, Cukut 6, Ž. Kovačevič 14, Kopač 3, S. Kovačevič I 2, Ivančič 27, Ja-nežič 2, Besednjak 1, Plantan 8. zmaga podbocja v brslinu v 16. kolu dolenjske košarkarske lige je bila najpomembnejša tekma v Bršlinu, kjer je Obutev z najtesnejšim izidom izgubila s Podbočjem. S to zmago je Podbočje obdržalo možnosti, da doseže prvo mesto, če bo do konca Žužemberk še izgubil kakšno tekmo. Rezultati: Obutev - Podbočje 59:60, Mirna — Dragatuš 89:87, Straža - Žužemberk 52:72, Loka 74 - Metlika 20:0 (metliški košarkarji niso prišli pravočasno v Novo mesto), s tekme Mirna peč - Semič pa ni zapisnika. Lestvica: Žužemberk 28 točk. Loka 74 in Podbočje po 26, Obutev 22, Mirna 20, Semič in Dragatuš po 12, Straža 10, Metlika 9 in Mirna peč 2 točki. Letošnje atletsko prvenstvo Dolenjske je postregjo z zelo zanimivimi boji, tako da so prišli ljubitelji kraljice športov na svoj račun. Na sliki: prizor s tekmovanja. (Foto: Janez Pezelj) Prvenstvo Dolenjske: malo Dolenjcev Novo mesto: na atletskem mitingu nastopilo 150 atletov iz 13 klubov Letošnja atletska sezona se počasi približuje h koncu. Da bi Novomeščanom predstavili kar največ znanih slovenskih tekmovalcev, je novomeški atletski klub, ki je organiziral sredi prejšnjega tedna atletsko prvenstvo Dolenjske, na turnir kraljice športov povabil najboljše slovenske klube, vabilu pa so se odzvali tudi nekateri hrvaški tekmovalci. Nedvomno so gledalci nestrpno pričakovali nastop letošnjega mediteranskega prvaka v metu kopja, Zagrebčana Primorca. Po prvih serijah je .vodil letošnji republiški prvak Novorheščan Spilar, zanesljivo pa je zmagal gost. Razen Primorca so se gledalcem na zanimivi in odlično pripravljeni prireditvi od bolj znanih atletov predstavili še državni repre-zentant Penca, Prstec, Stimec, brata Prezelj in Novomeščani Keržan, Spilar in Šuštar. Skoda, ker je na Od desetih možnih - devet točk f^olenj. ■ rokometaši so v ii. zvezni rokometni ligi po 3. kolu na vrhu lestvice nic °enjska predstavnika v drugi zvezni rokometni ligi, ekipi Sev-teža 10 ^niškega Inlesa, sta v tretjem kolu prvenstva zmagala brez d°bro pa so igrali tudi dolenjski klubi v slovenski rokometni Zbrali k <*eset®1 možnih točk so rokometni klubi iz Dolenjske sev|\||ca- rovinj 33 : 30 Se r«kornctaši so tudi po i neporaženi. V prven-?° v Drv s- anJu z g°st> iz Rovinja in odšli ^ P°^asu odlično zaigrali Pred* odmoru s petimi zadetki 50 ■ "^ljevanju srečanja minut n \ 1Sra^ci popustili in nekaj ^ili tu in konCerri so gostje izena-PfiŠlo .i ^'29. Toda kljub temu ni 56 2brali° prcscne^enJa: domači so "Zrnacai;, !n z 2brano igro zasluženo Sevnica??detki prednosti. Kile, j, .v.". Moztc, Gane 5, Vrtač-Privnii, > .c' Bizjak, Svažič 1, Ko-mej 17 V Doblekar 8, Novšak 1, Su-'• -tezbec, Gologranc. E. R ,nles- zagreb 30 : 19 Val°, di' i3®® gledalcev je pričako-•nivo tp. videlo precej bolj zani-nekdanii m°' v goste so prišli r°k°met^rVoli^šl- 'oda Inlesovi I . ustra*\Se Znanega nasprotnika 2ačeli . Nasprotnikovo mrežo 1,1 takoJ po sodniko- i °sem Ta,?" ln ob polčasu vodili za P^enstven v' ^ud' v drugem delu i &ali hitrr,^ sre^anja so Ribničani v '^ ter ci'n zadevali nasprotnikova Zadetih mo^no popravili razliko N^m^Laibachcr' Ponikvar 2, Snič TO« Mikulin 4, S. ^ ^i,c Andolj- 8i" K«^4' '■ Kc™1£5.Ra' M. G. kanik- brezice 21 : 22 Nje8*0^ w za največje prese-slovenski rokometni ligi N je prvakinja Antončič je s f Ur Zal h P^Ni teden še enkrat j xi fremaoi^ Sta v republiki skorajda %0nMj1Va v svoji konkurenci. tri® MariKr. na hipodromu v Kamnici IK Neso rUi'- kjcr 80 sc na nedna-L r*'i naih 1^ konjeniški prireditvi N&ljši ^kmovalci iz Avstrija *e in pV" ^goslavije. ^l^bliško Sta ^^opi13 v dirki h, 'h icn„.0 prvenstvo triletnih ka-1a°?i' KotJ 03 ^200 mettov dolgi ih«j kom ponavadi je s precejšnjim , > najIL.f.^Sala Peli, ki je bila ie v lanski sezoni 11 poskrbeli Brežičani. V tretjem kolu so gostovali v Mariboru in po izenačeni igri presenetljivo odpravili Branikove rokometaše, ki so pred tekmo računali na izdatno zmago. Brežice: Skočaj, Buzančič 8, Rožman 1, Ban, Bršec 1, Novoselc, Zore 2, Blatnik 5, Zavadlav, Vervega 4, Novak 1, Jurhar. dobova-polet 30 : 30 v začetku prvenstvenega srečanja je kazalo, da bodo domači rokometaši šc enkrat doživeli poraz: slabo so igrali v obrambi, to pa so spretno izkoristili natančni gostje in ob polčasu vodili z dvema zadetkoma. Tik pred koncem srečanja so zelo dobro zaigrala domača „krila" in novinci v ligi so zasluženo osvojili prvo točko. Dobova: Skofca, Ostrelič 4, Kolnik, Šetinc, Deržič 2, Arh 8, Po-gorevc, M. Doberšek 2, Bosina 9, B. Doberšek 5 in Levičar. V. P. brezice - dobravlje 10 : 9 Domače rokometašice - tokrat jih je spodbujalo okoli 60 gledalcev - so zelo dobro začele v prvem polčasu, toda tik pred koncem prvega dela so popustile, s slabo igro pa so nadaljevale tudi v začetku drugem polčasa in gostje so celo izenačile. V nadaljevanju prvenstvene tekme slovenske rokometne lige je bil rezultat ves čas izenačen in domače rokome- tašice so ob koncu tekme slavile tesno, a zasluženo zmago. Brežice: Hribernik, Balon 4, Stauber, Vogrinc, Bah 2, Dimič, Zakšek 1, Rožman 1, Lipej 2, Kežman, Smajgl in Levačič. v. p. lisca vodi Ljubljanska conska rokometna liga za ženske se je razdelila na dve skupini, v južni pa nastopajo predvsem Dolenjke. Po tretjem kolu so na prvem mestu igralke Lisce, nekdanje slovenske ligašice, za njimi pa so nadarjene novinke iz Novega mesta, rokometašice Krke. Rezultati 3. kola: Lisca - Steklar 18:13, Šentjernej - Grosuplje 12:9, Krka -Črnomelj 7:7, Loški potok - Kočevje 11:10. e. R. krka - krsko 23:19 v prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so Krčani gostovali v Novem mestu. Po dokaj izenačeni '\a\ so zmagah Krkini rokometaši 23:19. (P. P.) nova liga Poseben odbor za rokomet pri SD Krka v Novem mestu je poskrbel, da se bo ženski rokomet v novomeški občini še bolj razmahnil. Organiziral je občinsko žensko rokometno ligo, v kateri bodo v prvi sezoni nastopile igralke Laboda, stopiške osnovne šole, Stopič, Krke B, Zdravilišča iz Dolenjskih Toplic in združene ekipe novomeških srednješolk. prvenstvu nastopilo malo atletov in atletinj iz dolenjskih klubov. Nekateri rezultati: pionirke - 60 m: 1. Bele (N. m.) 8,4; 400 m: 1. Guzelj (Rudar) 1:09,3, 2. Kovač (N. m.) 1:11,8; pionirji - 100 m: 1. Stare (Triglav) 11,4, 2. Žulič (N. m.) 12,2; 60() m: 1. Košmerlj (N. m.) 1:30,6 (nov pionirski rekord SRS); kopje: 1. Žulič (N. m.) 40,78. Članice - 100 m: 1. Jesenovac (Triglav) 12,6, 3. Zaletelj (N. m.) 13,1; 800 m: 1. Sober (Kak) 2:11,5; 4 X 100 m: 1. Kladivar 51,7, 2. Novo mesto 53,0; daljava: 1. Jesenovac (Triglav) 5,10, 3. Rihar (N. m.) 4,91; višina: 1. Jager (Kladivar) I,65, 2. Pečaver (N. m.) 1,50; krogla: 1. Pavlin (N. m.) 9,85. Člani: 100 m: 1. Keržan (N. m.) II,0; 400 m; 1. Prstec (Ptuj) 48,9, 2. Keržan (N. m.) 49,7; 400 m ovire: 1. Penca (Olimpija) 52,1; 800 m: 1. Kavčič (Triglav) 1:57,8; 3000 m: 1. Lisec (Klacfivar) 8:25,0; 4 x 100 m: 1. Triglav 43,9, 3. Novo mesto 45,2; troskok: 1. Žigon (Gorica) 13,31, 3. Kostrevc (Brežice) 11,81; kopie: 1. Primorac (Dinamo) 72,98, bela krajina-litija o : 2 Crnomaljci - letos igrajo v zahodni conski nogometni ligi - so v tekmi z Litijo razočarali. Igrali so neborbeno in počasi in dovolili, da so jim spretni ^stje zabili kar dva gola. Ce bi Crnomaljci igrali v obrambi bolj pazljivo in v napadu bolj borbeno, bi bil rezultat lahko neodločen. kočevje - ribnica o : 5 v prvenstveni tekmi ljubljanske conske nogon^etne lige so Ribničani gostovali v Kočevju in pripravili za domače nogometaše ter navijače neprijetno presenečenje. Skoraj vsi gledalci so pričakovali, da bodo slavili domači igralci, toda „sosedje" so jih nadigrah v vseh pogledih. q 2. Spilar (N. m.) 67,68; višina: Dušan Prezelj (Kladivar) 2,10, 4. Šuštar (N. m.) 1,93 (nov dolenjski rekord). novomeščanom 10 medalj Novomeški Stadion ■ bratstva in enotnosti je prejšnji teden imel v go-steh najboljše slovenske pionirje in pionirke, ki so se pomerili na republiškem atletskem prvenstvu. Najuspešnejši so bili OUmpijini atleti. Osvojili so štiri zlate ter po pet srebrnih in bronastih medalj. Novo-mešld predstavniki so dosegli dve zlati, štiri srebrne in tri bronaste medalje. Rezultati novomeških atletov: pionirke - 4 x 100 m: 2. Novo mesto 55,4; daljava: 2. Stangelj (N. m.) 4,78; višina: 2. Pečaver 1,50, 3. Papič 1,50 (oba N. m.); kopje: 1. Mikolič (N. m) 26,72; pionirji - 80 m ovire: 2. Kranjčič (N. m) 11,8; 100 m: 3. Semec (N. m) 2:47,8; daljava: 1. Kranjčič (N. m.) 6,34; višina: 1. Tišma (Gorica) 1,91 (nov državni pionirski rekord); palica: 3. Saje (N. m.) 2,70. Odlični plavalci Plavalci krškera Celulo zarja so zaključili tekmovalno sezono z nastopom na državnem prvenstvu za mlajše pionirje B skupine v Dubrovniku in na repubUškem prvenstvu za mladince in člane v Kopru. Na slednjem sta bila med najboljšimi Andrej in Branka Škafar. Andrej je osvojil 10, Branka pa štiri medalje. Tudi v Dubrovniku so bili Krčani uspešni. Petčlanska ekipa je zasedla med 22 vrstami dobro 6. mesto s petnajstimi posamičnimi uvrstitvami v finale. Boris Koprivnik se je v vseh šestih nastopih uvrstil med osem najboljših, Boris Bašek dvakrat, Iztok Svab pa trikrat. Svab je na 200 metrov prsno z novim republiškim rekordom osvojil tretje mesto. Pri dekhcah je Tončka Škafar plavala v finalu trikrat ter na 100, 200 in 400 m kravi postavila republiške rekorde za skupino „C". Dobro je plavala tudi Alenka Mikehi: na 100 metrov kravi se je uvrstila v finale, toda za večji uspeh ji je zmanjkalo moči. ^ ^ ž. Sebek Plakati so obetali derbi med debelimi in suhimi, a je bilo žal vse premalo tistega, kar so pričakov^ številni gledalci, (u so prišli v soboto na novome^ stadion. Še „suhi", razen redkih izjem, niso bili suhi, nogomet je bil prerivanje; vse drugače je bilo pred desetletjem, ko je vratar„debelih" More z metlo in sifonom branil svoje svetišče ... Med vsemi se je tbkrat najbolj i^azal sodnik Mrzlak, ki je mimogrede zabil en gol za suhe. Končni rezultat je bil 5:4 za debele; za prihodnjič pričakujemo bolj pripravljeno tekmo in več užitka! (Foto: Splichal) šci i i 11 NOVO MESTO - Moštva v občinski nogometni ligi so odigrala peto kolo, v katerem so vsi favoriti brez težav zmagali. Rezultati -skupina A: Regerča vas - Trik 4:1, Dvor - Gabrje 1:4, Cešča vas -Bršlin 4:1, Milka Sobar - IMV 1:11. Skupina B: Birčna vas - Brusnice 5:3, Zalog - Pionir 2:13, Mirna peč - Paka 7:0, Dolenjske Toplice - Stopiče 0:3 in Kremen — Brezovica 3:2. (A. B.) crnuce-elan 1 : 1 Novomeškim nogometašem gre za zdaj vse po načrtih. Tokrat so gostovali pri zelo dobri črnuški enajsterici in le malokdo je pričakoval, da bodo Novomeščani, ki igrajo v ljubljanski podzvezni Ugi, igrali neodločeno. Toda gostje se niso ustrašili domačih nogometašev, in če bi bili v drugem polčasu prisebnejši, bi lahko celo zmagali. Zadetek je dosegel Grabič, za domače pa prav tako No-vomeščan, in sicer I^vlin. V pokalnem finalu četrti I Novon.oškl atleti osvojili polovico več točk kot lani Letošnja atletska tekmovanja 1 ako je ljubljanskemu klubu za pokal SRS so končana. Za- "spelo zmagati že tretjič zapored, , , ,.,1 . C letos pa so se zelo dobro uvrstili ključda so se z repubhšluma fi- novomeški atleti in atletinje, ki naloma za starejše mladince in so ob koncu tekmovanja zasedli mladinke, pokalni prvak SRS odUčno četrto mesto. Zbrali so kar pa je ponovno postala Olimpija. polovico točk več kot lani. Novomeščanke so nastopile v Mariboru, vendar ni nobeni uspelo, da bi se uvrstila med tri najboljše v republiki. Kljub temu so osvojile precej točk in med štirinajstimi atletskimi klubi dosegle s 44,5 točke solidno osmo mesto. Precej uspešnejši so bili fantje: nastopili so v Velenju in v ekipnem tekmovanju zavzeli odhčno tretje mesto. Boljši so bili le Kladivarjevi in Olimpijini tekmovalci. Nekateri rezultati: 100 m: Keržan (N. m.) 11,0; 400 m: 2. Keržan (N. m) 49,6; 4 x 100 m: 3. Novo mesto 45,2; višina: 3. Šuštar 195 cm; troskok: 2. Križman (N. m.) 13,73; disk: 2. Okleščen (N. m.) 35,18. Ekipni vrstni red — mladinke: 1. Olimpija 185, 2. Kladivar 112,5, 8. - 9. Novo mesto in Branik 44,5. Mladinci; 1. Kladivar 251,5, 2. Olimpija 203,5, 3. Novo mesto 141,5,4. Velenje 109,5 itd. Končni vrstni red po vseh katMO-rijah: 1. Olimpija 1199 točk, 2. divar 1124, 3. Maribor 584, 4. Novo mesto 404,5, 5. Velenje 338 itd. prečna: 27. in 28. septembra -pokal dolenjske Novomeški Aeroklub, bo pripravil 27, in 28. septembra modelarsko tekmovanje za pokal Dolenjske. Na prečenskem letališču se bodo zbrali najboljši modelaiji iz vseh slovenskih klubov, med njimi pa bo tudi veliko državnih reprezentantov. Prvi dan se bodo tekmovalci predstavili s prosto letečimi motornimi modeli, za njimi pa bodo nastopili pioniiji z jadralnimi modeli. Naslednji dan bo tekmovanje s prosto letečimi modeli. Srečanje bodo organizirali domači fantje, in kot kaže, so že poskrbeli za vse najpotrebnejše. Ker se bo v Prečni zbrala skoraj vsa jugoslovanska modelarska elita s svojimi izredno domiselnimi izdelki, se ljubiteljem tega zanimivega športa obeta kvalitetna prireditev. Tekmovanje se bo prvi dan pričelo ob 8.30, drugi dan pa ob 9. uri. S. PETRIC polje - mokronog 3:0 zagorje: 2u2emberk 0:3 koper: trimo 3:2 v nedeljo se je začek) tekmovanje v drugi slovenski odbojkarski ligi, v kateri tekmujejo tri moštva Dolenjske: TRIMO iz Trebnjega, Žužemberk in Mokronog. Trebanjci so gostovali v Kopru in po več kot dve-urnem boju za las izgubili z lanskim prvoligašem. Odločilni peti set se je Končal celo s 17:15. V moštvu TRIMA sta po enoletnem odmoru spet zaigrala rutinirana^ igralca Franci Opara in Igor Slak. Ekipa Žužemberka je gostovala v Zagorju, vendar tamkajšnje moštvo ni bilo popolno in je zato Zagorje izgubilo s 3:0 p.f. Mokronožani naj bi v Ljubljani igrali dve tekmi: z novincem Ljubljano in ekip3 Ljubljana-Polje- Žara-^ nesporazuma prvega srečanja niso odigrali, drugo pa so izgubili s 3:0. kaj, kje, kdo? Kot kaže, se bosta Sevnica in ribniški Inles letos borila za vrh lestvice v II. zvezni rokometni ligi. Ker igrata v naslednjem kolu v gosteh, in to proti slabšima nasprotnikoma, lahko pričakujemo, da se bosta obe ekipi vrnili vsaj s polovičnim uspehom. Sev-ničani i^ajo proti Varteksu, Ribničani pa gredo v Senj. Tudi v slovenski rokometni ligi se Brežičanom in Dobovčjt-nom obetajo točke, saj igrata obe ekipi proti slabšima nasprotnikoma. Brežičani gredo k Pole-tovim igralcem - jprejšnji teden so Dobovčani z njimi igrali neodločeno - v Dobovo pa pridw inalci iz Radgone. Se najtežje delo bodo po vsej verjetnosti imele Brežičanke. ki gredo v go- \ste k dobri ekipi Smartnega. j 11^66) - 25. septembra 1975 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 11 Dr. B020 OBLAK Mrčes prenaša bolezni Mrčesu pravimo tudi insekti. To so živalice, ki spadajo v skupijo členonožcev. Telo imajo razdeljeno na tri ostro ločene dele: glavo, trup s tremi pari nožic in trebuh. Mrčes prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni s svojimi nožicami, s' krili, z dlačicami, z želom in dmgimi deli svojega telesa. Nekateri insekti pa so lahko stalni ali pa vmesni gostitelji povzročiteljev nalezljivih bolezni. Tak mrčes mora biti nujno sam okužen, če hoče bolezen prenesti, čeprav ni nujno, da sam zboli. Mrčes lahko leti. Sem spadajo muhe, komaiji, mušice. Precej predstavnikov mrčesa pa ne leti, pač pa leze, skače in se drži človeka ali živali. Sem spadajo uši, stenice, bolhe, klopi, pršice. Uši so zajedalci človeka in živali. Tri vrste nadlegujejo človeka. Glavna uš ima svoj prostor pod soncem v lasišču, bela uš živi v šivih in gubah obleke, sramna uš pa na dlakah ob spolovilu. Uši se hranijo izključno s krvjo, zato pikajo. Njihovim jajčecem pravimo gnide. Najbolj nevarna je bela uš, ker prenaša pegavico in povratno mrzlico. Uši so zelo občutljive na toploto, zato so jih nedavno uničevali s paro in prekuhavanjem perila. Danes jih preganjamo z raznimi praški proti mrčesu. Tudi bolhe napadajo ljudi in živali. Več vrst jih je: človeške, podganje, pasje in perutninske. Bolhe prenašajo kugo in mišjo pegavico. Zelo verjetno prenašajo ^di povzročitelje tifusa in paratifusov, griže, kolere in jetike. Razširjene so po vsem svetu: Prav tako kot uši, se hranijo s krvjo. Zatiramo jih s praški proti mrčesu in s skrajno čistočo tal, ker ležejo jajčeca v špranje in razpoke. (nadaljevanje prihodnjič) ĐolcnlsM Ml»< JH'Bđ 20 Mi Dolga kolona kmečkih voz TOVARNA BELSAD je bila zgrajena tik po vojni. Njena zgraditev je bila bolj simboličnega kot gospodarskega pomena, saj so mnogi prerokovali, da ne bo imela surovinske osnove. Vsi tisti, ki so prerokovali, da tovarna ne bo imela zadosti surovin za širšo predelavo, naj bi te dni prišli v tovarno. Dobesedno je prezaložena s sadjem! Dnevno dovažajo kmetovalci sami sadje iz vse Bele krajine, dovažajo pa ga tudi s kamioni in vlakom. V soboto, 17. septembra, je stala dolga kolona kmečkih voz pred tovarno. Samo ta dan so odkupili od kmetov nad 6 vagonov sadja in izplačali zanj okoli 6 milijonov din. V NEDELJO, 17. septembra, je okrajna lovska zveza Novo mesto sklicala posvet lovcev iz vsega okraja. Od 600 članov lovske organizacije v okraju seje posveta udeležilo le 12 lovcev. Posvet je bil zato omejen le na nekaj splošnih navodil za delo. PO SKORAJ VEČ kakor polletnem zastoju so pred kratkim spet začeli tlakovati cesto skozi Ribnico. Delavci urejajo zdaj cestišče od podružnice Narodne banke proti Gorenji vasi. Ker so sredstva za delo zagotovljena, bo Ribnica letos dobila lep kos ftove tlakovane ceste. SNAGA V NOVEM MESTU ni ravno na zavidljivi višini, vsaj glede stranskih in skritih ulic. Smeti, gramoza, žaganja in drugih odpadkov je vsepovsod na pretek. S^ dobro, da letos ni bilo preveč lepega sončnega vremena in vročine, vsaj ni bilo toliko vonjav. Ljudje posebno v skritih ulicah zelo malo skrbijo za snago, zato imajo vsi ti kupčki smeti in odpadkov vse leto lep mir. DOLENJSKI ŠTUDENTSKI pokrajinski klubi vključujejo sicer večino študirajoče mladine, kar lahko smatramo za uspeh, morda pa je prav to tudi vzrok mnogih značilnosti pri našem delu, iz katerih lahko sodimo, da karakterizira del članstva občutna apolitičnost. Ta apolitičnost ni toliko izrazita, da bi bila pogosto predmet naših pogovorov, niti ni sovražna; je le vztrajno ravnodušje do vsakodnevnih družbenih sprememb. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 23. septembra 1955) nmTumeu ZARADI SMEHA - Živemu človeku se lahko vse pripeti! Tako pravimo, pa še res je, kar velja še posebej za dopustniški čas, med katerim so najpogostejši pripetljaji kraje. Tudi 51-letni Američanki Hildi Richardson se je pripetilo na morju. Neznanec ji je ukradel torbico z dokumenti, šopom dolarjev in — zobno protezo. Hilde zdaj po časopisih opominja „poštenega" najditelja, da lahko zadrži torbico z vsem ostahm, vrne naj ji le zobno protezo, da se bo lahko — smejala! Smejala - kislo, kajpak! GORSKA CRNA TOČKA - Francoske oblasti so pred kratkim izdale podatke o najnevarnejših mestih, t. i. črnih točkah, na katerih umre največ ljudi. Med naštetimi je tudi — Mont Blanc! Te črne točke se čisto nič ne bojijo avtomobi-listi, zato pa je strah in groza za planince, saj jih je samo letos končalo v prepadih Mont Blanca 38! „IŠČEMO TAJNICO" -Američan Joseph Arkin je nekaj let podrobno bral časopisne ponudbe in oglase na temo tajnic, posledica tega pa je njegova knjiga ,.Dandanašnja tajnica". Med „cvetkami", ki jih je zbral v knjigi, sta tudi naslednji dve: „Iščemo mlado, izkušeno tajnico. Starejša ne sme biti od 19 let, imeti pa mora 10-letne izkušnje!" in „Zaposlimo tajnico. Zaželeno je tehniško znanje - pisalni stroji se pogosto pokvarijo!" Brez pripomb! „ZDAJ CEDITE NJO!" -Eddie Horley, že tri tedne pokojni angleški trgovec s premogom, se je v oporoki spomnil tudi oseb, ki so skrbele za obdavčitev njegovega dohodka. Pobiralcu davkov in davčnemu inšpektorju je zapustil vsakemu po pol limone in sporočilo: „Zdaj ceditc njo!" Horleyev odvetnik je izpolnil njegovo zadnjo željo in dobil odgovor od inšpektoija: ,,Limona se je posušila, ni več kaj cediti." TEŽAK POROD - Gloria Hurd, ki je visoka le 75 centimetrov, je artistka v nekem cirkusu. Pred nedavnim je rodila s pomočjo carskega reza. Dete je bilo zdravo in veliko — 48 centimetrov, torej samo nekolikanj manj kot mati. Zna-biti da jo bo že če/, kakšen mesec preraslo! ' AaJ so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Strupena rosa, bledica, črne ko2e (Bile so tudi) doslej razne trtne bolezni, pa ne tako škodljive, kakor nove, ki so naravnost pogibeljne, ako se jim pravočasno ne postaviš v bran. V zemlji je hrošč, ki spodjeda trte zlasti v puhlici; nad zemljo so: strupena rosa, bledica, črne koze in oidium ali plesnoba. Ta poslednja se je prikazala tudi na novem trtju in sicer na rdečem španjolu. Sreča v nesreči je, da imamo proti boleznim tudi primerna zdravila. Pa zato je treba denarja. Sigurni pripomoček proti plesnobi je žveplanje. Žveplam brajde ob stanji, v vinogradu beli muškat že več let in sicer dvakrat: prvič pred cvetom, drugič po cvetu, kadar je grozdje debelo prilično kakor konoplje. (Odlomki iz narodnega gospodarstva), spisal Anton Kupljen. Tako je naslov jako lični knjigi, ki je nedavno prišla na svetlo. Namenjena je bolj omikanim ljudem. (Predavanja) o umni živinoreji, navadnih živinskih boleznih in prve pomoči; nalezljivih kužnih živinskih boleznih in veljavnih Telovadba brez kapljice znoja Za dobro zdravje se ni potrebno preveč naprezati Prebivalci razvitih držav postajajo vse bolj trebušasti. Statistud so izračunali, da na enega športnika, ki se s športom ukvaija vsaj priložnostno, pride kar 12 takih, katerim je edina telovadba hoja od televizoija do hladilnika po novo konzervo piva. Številne organizacije, ki se ukvaijajo z vprašanjem splošnega ljudskega zdravja, stalno opozarjajo, da v<^ takšno življenje v vse slabše zdravstveno počutje posameznika. Tdovadba bi morala postati del vsakdanjika. Nekakšno srednjo pot je našel ameriđd fiziolog Lau-rence Morehouse s svojimi napotki za telovadbo brez moja. Njegova knjiga je v nduij tedi^-postala prava uspešnica. Avtor meni, da ^udi odvrača od telovadbe zmotno miSjenje, da je telovadenje povezao s hudimi napori. Pouidaga, da nikakor ne smemo zamenjavati športnikove^ treninga s telovadbo, ki je nujno potrebna vsakomuF, kdor želi ohraniti svoje telo v dobri in normalni kondiciji. Napotkiza bolj zdravo življenje so res malenkostni, koristijo pa vseeno. Tako avtor priporoča, naj človek vsaj ei^crat v tednu pomisli, da so ob dvigjdin tudi stomiice, in gre nekaj naostropij peš. Vsakodnevne [minutne vaje, ki so ktevne in primerne za vsako^, po Morehousovem mnenju ^liko pomagajo, prav tako tudi priložnostne opiranja ob mizo ali zid, kar lahko ojvavite (br za pisalno mizo ali na hodniku. Mofehousm telovadba brez znoja je sicer že naletela na očitke nekaterih strokovnjakov, vendar to ni zmanjšalo zanimanja zanjo. Kričanje pomirja V Združenih državah Amerike, deželi obilja, revščine, nasilja in vsega, kar premore dandanašnji hitro se spreminjajoči svet, so že desetletja „v modi" psihiatri, ki na tak ali drugačen način zdravijo od vsakdanjika prenapete ljudi in si kajpak tudi polnijo žepe. Med psihiatre, po katerih se „meri u^ed" Američanov iz višjih slojev, sodi tudi dr. Artur Janov iz Los Angele-sa, kije odkril „čudežen" način zdravljenja psihičnih stisk, ki so posledica neurejenega otroštva. Janova terapija se imenuje — kričanje! Da je spontano, nehotno kričanje, ki prihaja „nekje iz globin duše", zdravilno, je Janov ugotovil docela slučajno, ko je nekemu študentu med zdravljanjem dejal, naj pokliče starše. Že po prvih krikih se je študent vznemiril, padel na tla, začel krčevito dihati in klicati očeta in mamo. Potlej se je umiril, nervoza in napetost sta popustili. ' V sedemnajstletni psihiatrični praksi Janov ni slišal takšnih krikov, presenetilo gaje Studentovo olajšanje, zato se je začel ukvarjati s kričanjem. Ugotovil je, da tradicionalna psihoanaliza, ki se ukvaija zgolj z duševnostjo, ni dovolj; meni, da pacient le s kričanjem o tem, kolikokrat so ga ponižali, pretepli ali se iz njega norčevali, lahko izžene iz sebe vse tisto trpljenje, ki ga je skril v podzavest. Zato Janovo zdravljenje ni običajno, pacienti so po tri tedne izolirani, opraviti imajo samo z enim terapevtom, ure in ure pa morajo znova oživljati in razumevati svoje otroštvo — s kričanjem. Do zdaj je Janov s tem, daje psihične bolnike pripravil do kričanja, ozdravil že na stotine nevrotikov. postavnih določilih, o živinski soli, živinski kupčiji itd. imel bo novomeški okrajni živino-zdravnik. Predavanje se vrši v lahko umljivcm jeziku in vabimo živinorejce, da v obilnem^ številu pridejo poslušati te poučne govore. (Na Goriške m) bodo volitve posebno hude, ker prikazuje se cela vrsta kandidatov, ki bi vsi radi sedeU v deželnem zboru, a je veliko vprašanje pri tolikem številu, kdo bo zmagal. (Amerikanski) „strijci" morajo seveda težko delati za svoj denar; kdor ne dela. tudi nič nima. Res je pa tudi, da v Ameriki dosti bolj težko delamo, kot pa v stari domovini, zato se mora tudi vsak učiti, ko v Ameriko pride, kako ' se dela. Držimo skupaj! Mi vam radi pomagamo, samo da tudi vi nam zvesti ostanete. (Soba za samca), z vso opravo, je v Novem mestu, Jurjeva ulica, od 15. t. m. naprej za oddati. Na /ahtevanje dobiti je tudi /.ajutrck in kosilo. (I/ DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1895) Razočaranje Hitri sel mi je prinesel na Vrh pri Sveti Trojici čudno pisanje: „Martin Krpan stop pridi takoj v Ljubljano stop pri Dolgem mostu te čaka presenečenje", ■ V Vabljiva prilika, da si potešim radovednost, ven^r, kako naj pridem v naše belo mesto, če ima vsak ob tako lepem vremenu toliko opravkov. Najprej je treba vse do kraja postoriti in šele potlej se lahko človek loči od doma. Za popotovanje je treba skrtačiti kobilico, da ljudje ne poreko, kako imam zanemarjeno žival. Ko je to opravljeno, se še sam oče-dim in pražnje oblečem. Mudilo se je, zato sem kobilico pustil v hlevu in se s poštno, kočijo odpeljal proti Ljubljani. Pri Dolgem mostu sem izstopil in se zagledal v rumeno tablo, ki je kazala proti smetišču. Menil sem, da so jo postavili nalašč zame, pa sem zakoračil med hišami v tisti konec, kjer imajo meščani gnojišče in smetišče. Bilo je kaj videti: od starih odsluženih poštnih kočij pa do loncev, obleke in dru- ge šare, ki ni več za rabo. Šel sem kakih sto korakov naprej in malo v desno, pa sem videl, da nekaj ljudi brska po velikem kupu. Bilo je vse polno novih knjig in drugih šolskih reči, na katerih je še pisalo, koliko je katera vredna. „Bes te opali! Kaj ni škoda vsega tega? " sem se spraševal. Mi kar naprej pišemo in zbiramo star papir za reveže, rabljene, a še dobre knjige, ki so tako drage, pa za Kozjansko in druge revne kraje. Na, tukaj jih pa kar s tovornjaki vozijo v smeti! „Je tega obilo? '* sem vprašal tiste, ki so brskali. „O, vedno se kaj najde; včasih je bilo tega še več," so mi pojasnili. Nabral sem naročaj takih knjig, ki so mi bile všeč, in se brž odpravil po kobilico. Ko sem se vrnil, je bilo že vse zasuto z zemljo. „To naj bo naša stabilizacija? " sem bil razočaran in zdaj čakam ob tistih smrdljivih smeteh, da stlačim v solno vrečo tistega, ki bo še kaj podobnega pripeljal za smeti. MARTIN KRPAN DL VONJ SANITETNI MATERIAL HIMALAJ. KOZA OKRASEK .DEL ŽITNEGA KUSA STVAR I-TEU IGRI& NEM tSNIK V DL KRILO NA OBROČE NAŠA GORA KAJNOV BRAT MRT fARJENJA >KA SAMO VEZNICA STRAN SILICIJ MEDNKLUE auEui POPUST AM. pBVESC. AGENCIJA CL IGRA PONAVLJA NJE PRIPADN. PIRENU. NARODA DEL ^LINE VZPENM- AFR. VELETOK MToT VISLE SUŠILO SVIC. VfiH m pEiELA CENT KOVANJE BISMUT GOZDNI CUVAJ TTrnr ČUTOV pfznr km RUS. PISATELJ Gmr mL iK SAMOJEO FIGOVO DREVO SRB. M. IME PRIKMTAH NAJMOCN. BARVA KALCIJ j Dragocena stara pločevina ^®liko zanimanje za avtomobile s starimi letnicami — Vrtoglave cene — Hitler-^ paradni mercedes prodan za 250 tisoč dolarjev — Dobre so tudi same luči. Marilyn Monroe, igralka 60-ih let tega stole f J sicer ni stara ^ zgodovini, čeravno a za seboj buren in skoko-razvoj. Danes si ne more- avt mesta brez ^>^omobilov, postali so ne-nsni del našega vsakdanji-m zato je razumljivo, da je povečalo zanimanje za ,^^^®"iobile, ki so prvi nr> ^ hupali n ^^stnih ulicah. Ti očaki čprf rkolesih postajajo ajje bolj cenjeni predme- i A TP)A P, |C A DA :P "AjTgo B I R j, ~ a ilj6 Si. s^š_l t v a >: :^IJ^TN1A, <] Apjr| F| A! L|O|T ' Sil [Ne) resnice z napako * ^!(»att°)NbeSed0 je i(' rili že prej. S° S' prib°" (čalLn2"^11 so P°' ure Cikali IW m3 so x ° da bo celognev-■ tev evna) šola prava reš- urS{fma,(> J111 je, kako bodo , verstvo (varstvo) otrok v f i Nabral: J. JUST 11 Kje je torej resnica? ^.31 so prišle tudi stare g°v0. ||| prijateljskih (in drugačnJ zeh med igralko in Z JI pokojnim ameriškim ^jl jem Robertom Kenne A | Prav to družinsko povezano z vrsto umoro^ I nepojasnjeni. Vse to P JI ognja radovednosti, kdos | vsemi temi skrivnostmi-. ,- t .* Človek, ki menda naJ^tjl . molči. To je ameriški I Norman Mailer. V svoji I fiji o Marilyn Monroe jeZe p I „Za umor Monroejeve j dovolj motivov, in I majhnih." J Odkritje italijanskega ,\ I narja neizpodbitno d°K :5iil I da si slavna MM pred tnj1 11 leti ni sama vzela življenj3- ■Hali IMMI Kliiii POTA IN STlt/ -7L Dežurni poročajo NAJBRŽ GA PREGNALI -17. septembra zjutraj so na bencinski črpalki v Vavti vasi ugotovili, da je ponoči nekdo skušal vlomiti. Razbil je že steklo na vhodnih vratih, ni pa nič odnesel in nc stopil v lokal, zato domnevajo, da je kdo tedaj prišel mimo. ODPADKI SO SE VNELI - 17. septembra ponoči je nastal požar na dvorišču steklarja Doljaka v Novem me-, u. Pri delavnici ob Krki odlagajo Doljakovi steklarji odpadni material in embalažo, tam kurijo in sušijo kremenčev pesek. Ker so tudi prejšnji dan kurili, kaže, da niso povsem pogasili ognja, zato so se ponoči odpadki vneli. Na dvorišču je bilo tudi nekaj zabojev stekla, ki je zaradi vročine popokalo. Škoda M ni ocenjena,Je pa velika. DRZEN TAT - 17. septembra je bil v akciji na novomeškem Glavnem trgu spreten tat: Slava Drašler je samo za nekaj minut pi}-stila nezaklenjen avto, iz njega pa je zmanjkala torbica z vsemi doKumen-ti in denarjem. Oškodovana je za 70"* dinarjev. NEZAKLENJENO STANOVANJE - 17. septembra je med 14. in 15. uro tat obiskal Vidmarjeve v Koštialovi ulici: iz nezaklenjenega stanovanja je ukradel transistor, vreden 2.000 inarjev. JE BIL ISTI? - 17. septembra dopoldne je bila ob transistor tudi Frančiška Cirman iz Hladnikove ulice v Novem mestu. Tranzistor je bil v pritlični sobi, zato domnevajo, da je tat posegel po njem kar skozi odprto okno. VLOM V BIFE - V noči na 20. september je nekdo vlomil v bife v Koštialovi ulici. Vlomilec je zlezel y lokal skozi svetlobno okno in vlomil še v prodajalno. V obeh prostorih je odpiral predale miz in iskal denar. Našel je 50 din v bankovcih, medtem ko drobiža ni vzel. TAT V HLACAH - Šerifa Bahli-ča v samskem domu SGP Pionir je 14. septembra obiskal tat in mu iz hlač vzel 700 dinarjev. Dan kasneje {e bil okraden tudi njegov kole^ iorislav Sejmenović, kateremu je izginilo 750 dinarjev. S CESTE IN V DROG 14. septembra zvečer je Alojz Bartolj iz Šentjerneja vozil z avtomobilom iz Novega mesta proti domu, pri Dobravici pa je v nepreglednem ovinku avto zaneslo s ceste in po nasipu navzdol vse do telefonskega droga, kamor se je končno zale-teL Bartolj je bil hudo ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico, avto pa je razbit. Na njem je za 25.000 din škode. „Pil sem, vendar sem se ?DČutil sposobnega za vožnjo!" ako neštetokrat pravijo vozniki motornih vozil, ki so vinjeni zakrivili prometno nesrečo. Priče, ki jih obdolženci predlagajo v potrditev takega svojega zatrjevanja, pa potrjujejo njihov zagovor z ugotovitvijo, da obdolženec ni dajal nikakršnega videza vini^enosti. Škodljiv vpliv alkohola je prav gotovo najbolj očiten in nedvp-umen pri prometnih nesrečah ali prekrških. Med alkoholiziranimi vozniki, ki so zakrivili prometne nesreče, je sorazmerno majhen Ena večjih prometnih pasti je križišče na odcepu z magistrale za Krško in Kostanjevico pa dalje cesta Dmovo - Krško. Promet je velik, cesta ni široka, zato se dva, ki hitro vozita težko srečata: (Foto: R. Bačer) Komaj rojena že žrtev ceste S prehitevanjem je zdomec Marijan Pire tvegal in povzročil silovito trčenje, v katerem je umrla šele 6 dni stara Marjetka Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je pred kratkim zago-vaijal 35-letni Marijan Pire, inženir agronomije, začasno zaposlen v Avstriji. Spoznali so ga za krivca hude prometne nesreče, ki se je zgodila 25. aprila letos pri Mačkovcu. Kot je ugotovilo sodišče, je v dopoldanskih urah Pire vozil po magistrali proti Ljubljani in pri Mačkovcu začel prehitevati tovornjak s prikolico, čeprav ni imel v desnem ovinku pregleda. Tvegal je kot izkušen voznik, saj vozi ze osem let in naredi tudi po 50.000 kilometrov na leto, toda tokrat ni srečno ušel. Ravno ko sta bila s tovornjakom vštric, je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Martin Resnik iz Straže pri Krškem. Ta je iz novomeške bolnišnice peljal domov ženo in 6-dni staro Marjet ko. Pire je videl, da prehitevanje ne bo uspelo, zato je zavrl, toda avto je zaneslo naravnost v Resnika. Posledice so bile: komaj rojena Marjetka je umrla, njeni starši so bih laže poškodovani, Pire pa je bil huje ranjen; še zdaj rudi z dvema berglama težko hodi. UDRI PO GLAVI... 21. septembra popoldne sta se na Karlovški cesti v Novem mestu sprla, nato pa še stepla Ahmed Niha-novič, delavec podjetja Gradiš, in Midisav Trifunovič, delavec PTT Novo mesto. Trifunovič je med te-pežen^ po^bil letev in udaril kolega po glavi. Poškodovanega Nihano-viča so potem spravili v bolnišnico, kjer pa so ugotovili le lažjo poškodbo. Vzroke pretepi že raziskujejo. Obtoženec se je izgovarjal, da je verjetno karriion pospešil hitrost. KDO JE TO NAREDIL? 20. septembra zvečer je Marija Mavser iz Kolodvorske ulice v Črnomlju pustila svoj avto na dvorišču ob hiši, okrog 23. ure pa je nekdo avto odpefljal. Naslednji dan so vozilo sicer našli pod Mirno goro, vendar je avto popolnoma zgorel. Z njim vred so zgoreli tudi vsi dokumenti. Kdo je avto vzel, kako je prišlo do požara, zaenkrat še ne morejo reči. zaznati značilnih vidnih pojavov. Ce pa gre za voznika motornega vozila, lahko še tako majhna količine alkohola bistveno okvarijo njegovo sposobnost in zmogljivost; je pod vpUvom alkohola, ne da bi se t(^a zavedal. Po naših predpisih o varnosti cestnega prometa je dopustna količina alkohola v krvi 0,5 promila. Ko namreč koncentracija v krvi doseže 0,5 promila, postanejo motnje očitnejše. Dejanjem oseb v tem stanju manjka kritičnost. Pogum prehiteva sposobnost, nevarnosti se zde majhne in nevažne. odstotek takih, ki bi jih mogli označiti kot pijane. Velika večina sploh ne kaže zunanjih znakov vinjenosti in šele analiza krvi razkrije alkohol. Znanstveno pa je ugotovljeno, da že „zmerne" količine alkohola bistveno prizadenejo vozniške sposobnosti. Kadar alkohol v krvi doseže potrebno koncentracijo, se pojavijo značilne motnje, ki sprva oicolici še niso očitne in so v družabnem pogledu prej v prid kot v napoto. Človek se počuti sproščenega in ne moremo ga označiti kot vinjenega, ker še ni Pri šoferjih pa alkohol že v majhnih količinah okvari prav tiste funkcije, kijih šofer najbolj potrebuje, namreč tiste, ki se uveljavijo v nenadni kritični situaciji, ko je treba reagirati naglo in pravilno. Pri veČini se reakcijski čas (čas, ki preteče od trenutka, ko se pojavi pred vozilom ovira, pa do trenutka voznikove reakcije: pritiska na zavoro, zaobrnitve krmila ipd.) podaljša, pri vseh pa se poveča odstotek napačnih reakcij. Huje kot poklicnem voznika prizadene alkohol šoferja - amaterja; bolj prizadene nevajene funkcije, KONEC OMEJITEV 15. septembra se je v Sloveniji uradno končala letošnja glavna turistična sezona,, med katero so veljale na cestali omejitve v prometu. Zdaj bodo laliko tudi ob petkih, sobotah dopoldne ter nedeljah popoldne in zvečer vozili tovornjaki, kamor bodo hoteli. Omejitve za tovorna vozila bodo v veljavi le še pred državnimi prazniki, za 1. november, 29. november ter 1. in 2. januar. Ob takih dneh tovornjaki ne bodo smeli na cesto popoldne pred praznikom med 15. in 20. uro in zadnji prosti dan \incd 15. in 22. uro. medtem ko je on prehiteval, to^ senat, ki mu je predsedoval Janez Kra-marič, tega ni verjel. Tovornjak s prikolico ne more namreč tako hitro povečati hitrosti. Pri izreku sodbe so upoštevali več za Pirca olajševalnih okoliščin, kot: še nikdar ni bil kaznovan, kaže da je urejen in vesten, saj je med našimi zdomci eden najbolj aktivnih, razen tega se kesa. Takoj po nesreči je še iz bolnišnice poslal sorodnike k Res-nikovim z opravičilom. Kazen pa mu vseeno ni ušla: obsodili so ga na 8 mesecev zapora - nepogojno. Sodba še ni pravnomočna. UČENEC TRCIL V AVTO UCITELJICE Na cesti med trgovinama Knjižne in Pohištva v Kočevju je prišlo 12. septembra ob 12.45 do hude nesreče. Ko je voznica osebnega avta Angelca Blatnik, učiteljica iz Stare cerkve, peljala proti središču mesta, je nenadoma skočil z desnega pločnika proti avtu 8-letni učenec Tomaž Križman iz Kajuhovega naselja. Šolar se je zaletel v vrata avtomobila, nakar ga je odbilo nazaj na pločnik. Poškodovan je bil po rami, čelu in dobil pretres možganov. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. J. P. Akcija helikopter Lovili so voznike, ki zapeljejo v škarje V petek, 12. septembra, je krožil helikopter, na cesti pa je Ko so iz helikopteija videli, da škarje, so javili kolegom. Pri sodniku za prekrške se je nabral lep kupček prijav zoper voznike, ki so ta dan z nepravilnim prehitevanjem izpostavljali svoja in tuja življenja. Kar vsem zapovrstjo so miličniki takoj na mestu samem vzeli vozniško dovoljenje, zdaj pa jih bo doletela kazen še pred sodnikom za prekrške. pri katerih je treba razmišljati, kot pa funkcije, ki so zaradi svoje vsakdanjosti čvrsto ukoreninjene v podzavesti. Zato poklicni šofer upravlja vozilo na videz popolnoma v redu tudi pri visoki koncentraciji alkohola v krvi. Ta navidezna neo|bčutlji-vost pa traja le toliko časa, dokler se ne bo pojavila kaka nepričakovana ovira na cesti ali napaka na vozilu; v takem trenutku pa se prav rada pokaže zapoznela, nepravilna reakcija, zaradi katere lahko nastane nesreča. Do takih ugotovitev so prišli znanstveniki po obsežnih raziskavah. Verjemimo jim v prid sebi, svojcem in sočloveku sploh! Statistični pregled kaže porast števila prometnih nesreč in števila alkoholiziranih udeleženih voznikov, kot tudi števila poškodovancev in smrtnih žrtev. Naš kazenski zakonik ne predvideva posebnih kazni za vinjene storilce prometnih kaznivih dejanj. Sama voznikova vinjenost je le prekršek. Treba je vselej ugotoviti vzročno zvezo med alkoholiziranostjč in prometno nesrečo. Po taki ugotovitvi pa sledi tudi strožja kazen in izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, ki se sme^ odvzeti za č^s od treh mesecev do petih let, in sicer za vse ali pa le za določene vozniške kategorije kajti vinjeni vozniki najbolj ogrožajo prometno varnost. JANEZ KRAMARIC Tale narodna pesem človeku večkrat pride na misel, ko opazuje novomeški promet, posebno pa pešce. Kjer se jim zdi in kadar se jim zdi gredo čez cesto, nekateri tudi prav počasi. Kot bi avtomobiliste zafrkavali! Nič koliko trkov se zgodi ravno zato, ker pešec prečka cesto, voznik pred njim pritisne na zavore, drugi pa se zadaj vanj zaleti. O novomeških pešcih so rekli someščani: „SABINA JAZBEC-AHUNO-VA, vodja organa za kaznovanje prekrškov; „Imamo zakon, ki v sedmih točkah določa, kako se mora obnašati pešec na cesti. Imam pa občutek, kot da novomeški pešci vedo le za pravice, za dolžnosti pa ne. Pešci ne poznajo nobenega reda, zato mora avtomobilist nemalokrat ustavljati po mestu." JOŽE HUDELJA, miličnik: Novomeški pešci so nedisciplinirani. Po zakonu bi lahko marsikoga kaznovali, toda če bi se spušcah v dosledno kaznovanje pešcev, bi lahko delali samo to. Žal nas je premalo. Opažam, da tudi ob velikem prometu, ko v križišču miličniki urejamo promet, nekateri skačejo čez cesto. Ce to naredi človek iz nevednosti, ga navadno opomnimo, nekaj pa smo jih tudi že kaznovali. Počasna hoja in nalašč - to je izsiljevanje. Največkrat delajo to mladi iz objestnosti." ROBERT ROMIH, upokojenec: „Včasih je bilo drugače, ko je bilo v mestu vsega deset avtomobilov. Takrat smo lahko hodili čez cesto in brcali žogo celo na Glavnem trgu. Zdaj je potreben red, ki ga pešci ne poznamo. Kot avtomobilist opažam, da so starejši bolj previdni, nekateri mlajši pa se vedejo pri prehodu čez cesto, kot bi hoteli vsem pokazati: ,Saj mi nič ne moreš! Povoziti me ne smeš!"' R. B. n nad magistralo Ljubljana-Zagreb bilo več miličniških avtomobUov. tak in tak avtomobil prehiteva v Ugotavljajo, da so ta dan vozili v škarje samo Zagrebčani, medtem ko naših občanov tokrat ni med kršitelji. Podobne akcije iz zraka in na tleh bodo v jesenskem obdobju izvajali še večkrat, saj je ravno v tem času največ nesreč. Pa tudi Zagrebški velesejem je razlog več. Voznik, ki zapelje v škaije, je kaznovan z najmanj trimesečnim odvzemom vozniškega dovoljenja, laliko pa ga pošljejo v zapor tudi za dva meseca. Pri tem ne gre za hoby miličnikov, temveč za to, da bi zmanjšah število smrtnih nesreč. Statistika kaže, da je največ ljudi umrlo na cestah ravno pri nepravilnem prehitevanju -takrat, ko eden zapelje v škarje, drugi pa pridrvi naproti. KUHAL V TUJI KUHINJI v noči od četrtka na petek je 45-letni klatež Alojz Gorišek iz Domžal vlomil v novo stanovanjsko hišo električarja Pavla Veneta v Oružanju. Vlomilec je poškodoval troje oken, ubil šc eno večjo šipo in polomil žaluzije. V tuji hiši seje počutil tako domačega, da je v kuhinji ku-lial celo krompir, grlo pa si je splak-nil s pol litra zganja. Pretaknil jc vso hišo, odnesel fotoaparat z bhskovi-co, za vsak primer pa se je vložil še s soljo, sladkorjem in jedilnim priborom. Udobno noč v hiši (to noč je deževalo) je čez dan zak^učil v osamljenem skednju v Druuinju, kjer so ga sevniški miličniki še v petek popoldne. komaj uro po začetku zasledovalne akcije, presenetili pri spanju. Nočni obislc je pri Venetovih prizadejal vsaj za 5.000 din škode, seveda pa je tudi vso hišo spravil v nered. BREZA: V OVINEK PO LEVI -Henrik Zaletelj iz Zagorice pri Dobr-niču se je 16. septembra peljal na mopedu od Občin proti Brezi. V ovinek je pripeljal po levi, zato sta trčila . z avtomobilistom Rudijem Krošljem iz Trebnjega, ki jie pripeljal naproti in kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Zaletelj je padel in dobil nekaj odrgnin, gmotne škode je za 4.000 dinarjev. STRANSKA VAS: VOZIL BREZ IZPITA - Anton Klemenčič iz Se-miča je 16. septembra popoldne vozu osebni avto od doma proti Gradcu. V nepreglednem ovinku pri Stranski vasi je naproti pripeljal po , levi motorist Jože Hudorovac iz Cbklovce. Klemenčič se je umaknil na bankino, nato pa se je avto prevrnil in obstal na strehi. Hudorovac je vozU brez dovoljenja, motor ni bil tehnično v redu in tudi ni bil registriran. Na avtomobilu je za 10.000 din škode. DOLE: PREVRNIL SE JE -Novomeščan Milan Novak je 16. septembra popoldne vozil osebni avto čez Gorjance proti domu, pri vasi Dole pa ga je začelo zanašati. Zapeljal je v breg, nato pa se je prevrnil in obstal na boku. Poškodovanega Novaka so odpeljali v bolnišnico, škode pa je za 10.000 dinarjev. HRASTJE: ZRAČNICO JE RAZNESLO - Franc Serec iz Brestanice je 16. septembra zvečer vozil osebni avto iz ljubljanske smeri proti Novemu mestu. Pri Hrastju je razneslo zračnico, nakar je avto zaneslo čez cesto v nasip. Gmotno škodo cenijo na 10. 000 dnarjev. PLJUSKA; OPLAZILA Z AVSTRIJCEM - 17. septembra je Avstrijec vozil z avtom proti Zagrebu in pri Pljuski zapeljal v levo, t^ daj ko je naproti pripeljal avtomobilist Ivan Sladič iz Trebnjega. Med srečanjem sta se vozili oplazili, lastnika pa imata za 7.000 dinarjev škode. BRŠLIN: BREZ LUCi - 17. septembra zvečer je Franc Murn iz Dol. Straže v Bršlinu skušal spraviti v pogon 'osebni avto. Z znancem sta ga rinila proti mostu brez luči, tedaj pa je naproti pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Anton Prime iz Zaloga. Ta je v nepreglednem ovinku zapeljal v levo in trčil v avto, pri tem pa se je kolesar poškodoval. Z zlomljeno nogo so ra odpeljali v bolnišnico, gmotna ^oda pa znaša 6.000 dinarjev. NOVO MESTO: GA NI VIDEL? - Novomeščan Ciril Zaje je 20. septembra popoldne vozil osebni avto čez Glavni trg in je zavijal proti Skrabčpvi ulici, takrat pa je s neca prostora zapeljal na cesto nega prostora zapeljal na mobilist Dragomir ^ojeviČ ^ vega mesta; trčil je v Zajčev avt naredil za 10.000 din škode. DOL. TOPUCE: ČELNO NJE - Nedeljko Stojakovič i^ Straže je 20. septembra P9^ vozil avtobus ljubljanske rej ' proti Dolenjskim Toplicam: pred naseljem pa je naproti osebni avto Franc Markovic turna. Med srečanjem na sta trčila. Škode je za 6.000 jev. PUSCAVA: TAKOJ JE - Boris Kodrič iz Mokronoga septembra vozil avto od Mokronogu in v Puščavi ustavu^ je voznik pred njim zavijal n®, sko pot. Ža njim je neznanec, trčil v zadnji del vega avta, nato pa naglo čeprav je pustil za seboj din škode. Neznanca iščejo. U DOLENJSKI LIST Stian uredila: RIA BACER Št. 39 (1366) - 25. septembro Po treh tednih PouK?..; rff prvoSolčki že malce navadi ti od doma do šole, vseC-llopi' I jih je potrebno kar naprej zaijati na previdnost. Eto . yf I varnostih na cesti ie ne^ i* I do, je povedal mali ^aX} iI Novega mesta: „S p smem stopiti na cesto.'4 lr | Ria Bačer) JI EETRTK0V INTERVJU Nepogoreli milijoni Ob tednu požarne varnosti: gasilci novomeške občine so letos prihranili 40 milijonov dinarjev Vsak zadnji teden v sep-et>ibru praznujejo slovenski P°klicni in prostovoljni ga-i teden požarne varnosti, Zat° ni naključje, da je naš hkratni sogovornik Milorad zpnitrić, direktor novome-s eSa Zavoda za požarno Varnostt podpredsednik Ga-1 ske zveze občine Novo esto in eden od navdušen-ki so pred 13 leti Postavili temelje prve poklic- e gasilske enote v naši občini. »V novomeški občini je oli 14QQ poklicnih in Prostovoljnih gasilcev, seve-prostovoljci prevladu-pripoveduje Dimitrić. Dimitrić: „Številne varn^tp4 °b tednu Požame so samo letos po H ^ oceni prihrani- la hv in Posameznikom ZenjaZUT°i?ili,onov premo~ vred na je namreč p 2Q0st °hranjene imovine tocii; P°žarih, kolikor so jih Pogasili letos. drUuug te,ga imai° gasilska i t ° Ho podpornih in hhkn ČIanov• tako da da Je 11 koč J.občmi tako re' ki m 11 •?.*100 gasilcev, [J. združuje 52 društev. avfnVQ imaj0 ^2 gasilskih č*obilov, da sodobnih ne in druge opreme niti prifjte!ern- Vse to je v reSn;ePavi s preteklimi leti ipo^no VeHk napredek, prit^ niti moram namreč, da skupnost v zadnjem času za gasilstvo in njegove probleme odprta ušesa in roke, česar za nekatera prejšnja obdobja res ne bi mogli ■ trditi. Gasilci so zdaj vključeni v sistem priprav na ■ splošni ljudski odpor in v civilno, zaščito, zato se je njihov materialni položaj naenkrat bistveno popravil, še bolj pa se bo, tako vse kaže, izboljšal v prihodnje." Dimitrić je povedal, da ima novomeški Zavod za požarno varnost. ki zaposluje 16 poklicnih gasilcev, najsodobnejšo opremo, za kar gre zasluga družbenopolitičnim organizacijam, občinski skupščini in zavarovalnici „Sava1'. Kaj pripravljajo novomeški gasilci ob tednu požarne varnosti? Dimitrić je povedal, da bo v prostorih njihovega zavoda cel teden razstava gasilske opreme (na ogled vabijo predvsem šolsko mladino), v novomeški bolnišnici bodo pripravili ogledni prikaz reševanja bolnikov, v Labodu bo praktična gasilska vaja, posebna komisija bo pregledala, kako so za primer požara pripravljena in zavarovana nekatera novomeška stanovanjska in druga poslopja) razpisali so natečaj za najboljše šolske naloge o gasilstvu, v soboto popoldne bodo organizirali izlet v metliški gasilski muzej. Našteli smo samo večje prireditve. Na koncu velja še enkrat poudariti, da so gasilci novomeške občine letos do konca septembra prihranili družbi blizu 40 milijonov dinar-■ je v. Če računamo, da jih je s častnimi in podpornimi člani vred samo peščica (2.079), je to nedvomno veliko delo, velik uspeh in posledica velikega samoodre-kanja, požrtvovalnosti in humanosti. M. B. 5PLUSNP GRADBENO POOJEfjf CETTEDEV OPEVUREO 3? . TEL21B2E GRADBENI SEKTOR MESTO □EPEBOVA 19 OBJEKT KRKO Po dolgotrajnih obljubah - sedaj prva lopata. Delavci SGP PIONIR so v ponedeljek začeli pripravljati gradbišče bodočega mostu čez Krko. Most bo povezan s cesto, ki bo šla med Gorenčevo hišo in toplarjem pri veterinarski postaji. (Foto: M. Vesel) Prevzgoje potrebni le Romi ? Ko je govor o tem, kje naj bi naselili to narodnostno manjšino, v marsikateri novomeški krajevni skupnosti kažejo k sosedom ali pa še dlje V novomeški občini živi po uradnih podatkih 485 Romov, ki so tako ali drugače naseljeni v Žabjaku, Smihelu, Pogancah, Ruperč vrhu ter v okolici Šentjerneja, Žužemberka in Otočca. Podatki nadalje trdijo, daje za delo sposobnih okoli 130 novomeških pripadnikov te narodnosti. Do 1. septembra se je v novomeški občini zaposlilo 71 Romov. Največje razumevanje za vsaj delno rešitev tako imenovanega „ciganskega problema" -naj nihče od Romov ne bo užaljen — so pokazali v IMV, Novolesu. Novoteksu, Krki in Suhokrajinski drobiž OSNOVNA ŠOLA PREVOLE sc zavzema, da bi imela asfaltirano igrišče. O tem njihovem prizadevanju teče že nekaj let beseda, in kot vse kaže, je pred vrati uresničitev njihove upravičene želje. Še letos bodo verjetno opravili zemeljska dela, drugo leto pa, upajmo, bodo izvedena še asfaltna dela. SPOMENIK PADLIM BORCEM NOV IN ŽET NA CVIBLJU NAD ŽUŽEMBERKOM je že od letošnje pomladi brez občasne nočne razsvetljave. V letošnji zgodnji pomladi je namreč strela unicjla električno napeljavo, a je zaradi pomanjkanja sredstev še niso mogli obnoviti. MOST CEZ KRKO pri dvorski ribogojnici bo sedaj še nekaj časa zaprt, ker se je med drugim zavleklo rezanje lesa za mostnice. Računajo pa, da bodo vsa vzdrževalna dela opravljena v prihodnjem mesecu. M. S. Labodu; te delovne organizacije so namreč imele največ razumevanja za romski vsakdanji kruh. torej njihovo zaposlitev. Slednje:, vsakdanji kruh je po mnenju mnogih tudi prvi korak v tako imenovano civilizirano družbo. Romi. ki so zaposleni, so"zaupanje najširše skupnosti tudi upravičili, skorajda vsi, ki so zaposleni. redno delajo, z njimi tako rekoč ni texav. Občinski referent za romska vprašanja, ki tesno sodeluje z ustrezno komisijo pri občinski konferenci SZDL in občinskem sindikalnem svetu, je poleg tega dosegel, da so sklenili uradno veljavno zakonsko zvezo domala vsi zaposleni Romi. To seveda romskim družinam, katerih en poglavar je zaposlen, prinese med drugim tudi urejeno zdravstveno varstvo zanj in za vse člane. ta navidezno večji dohodek Novomeška tribuna gospodarstvo porabilo za skoraj dve milijardi in 890 milijonov dinarjev, kar je za polovico več kot v istem obdobju lani. Zaradi tega, vsem nevšečnega naraščanja vrednosti porabljenih sredstev, je bila seveda slabša tudi ekonomičnost poslovanja. Če to prevedemo v ljudsko govorico, lahko zapišemo, daje novomeško gospodarstvo v prvem letošnjerrj polletju ustvarilo na 100 dinarjev porabljenih sredstev le 127,6 dinarja celotnega dohodka, v istem obdobju lani pa je bilo razmerje še 100:134,4 dinarja. M. B. Na posnetku je stanovanjski blok B 1, ki ga v Irči vasi gradi SGP Pionir. (Foto: Metod Saje) F1 Ali veste, da je bilo Novo mesto ustanovljeno kot mesto 7. aprila 1365, da se je imenovalo po ustanovitelju Rudolfsvvert in da je to ime že kmalu po ustanovitvi prevzelo dandanašnje ime Novo mesto? Tako na primer Primož Trubar, ki je Dolenjsko nedvomno dobro poznal, že leta 1562 v svojih latinskih pismih piše o „Novameisto". Ali veste, da je cesarica Marija Terezija leta 1778 ukazala osnovati v Novem mestu prvo ljudsko šolo? Šolo so res ustanovili, čeprav ji je zelo nasprotoval takratni stolni dekan Jaba-cin. Ali veste, da meri novomeška občina 759 kvadratnih kilometrov in da je med slovenskimi občinami po razsežnosti ozemlja na tretjem mestu? Pred njo sta le tolminska in kočevska. Ali veste, da je bilo v novomeški občini po zadnjih meritvah na leto 41 popolnoma jasnih in 132 oblačnih dni, enkrat na leto pa je pihal veter z več kot osmimi beauforti moči? Ali veste, da je bilo v novomeški občini po zadnjih podatkih-5 kinodvoran, ki so dale v enem letu 1152 predstav, ogledalo pa sijih je 112.000 ljudi? Ali veste, daje štelo Novo mesto leta 1948 natančno 5.732 prebivalcev, lani pa že 13.244? Nekomu dati delo, in to tako, da se slednji s tem strinja, je seveda samo prvi korak v reševanju romskega vprašanja, o katerem tako neradi in tudi preveč enostransko (z obeh plati) govorimo. Romska naselja — večinoma so divja — so po najbolj širokogrudnih ocenah večinoma za civilizirano življenje komajda primerna. Zaradi tega so se Dominvest, Gozdno gospodarstvo, Kmetijska zadruga in Kmetijska zemljiška skupnost pri občinski skupščini potrudili najti nekaj lokacij, kjer naj bi zrasla človeka dostojna romska naselja. Tu pa je tudi sedanji temeljni kamen spotike. Vsi občani novomeške občine namreč trdijo, daje treba romsko vprašanje radikalno, hitro in humano rešiti, ko pa je govor, da bi morebiti dostojno naselili Rome v tej in tej njihovi krajevni skupnosti, pa se dvigne vik in krik: „Zakaj ravno pri nas? " Spremembe miselnosti torej ni treba iskati samo pri Romih. Času in miselnosti je potreben čas. Zaposlovanje, izobraževanje vseh otrok ter razselitev dosedanjih taborišč so edini način za vsaj delno ureditev življenjskih razmer romske manjšine. Moti pa, da je potreben čas tudi naši, bojda civilizirano urejeni miselnosti. MARJAN BAUER imm Letos so morali novomeški otroški vrtci zaradi pomanjkanja prostora zavrniti 395 otrok. Največ, kar 124 malčkov,-je ostalo med delovnim časom staršev tako rekoč brez urejene strehe nad glavo v Kandiji, vrtec na Ragovski cesti je moral zavrniti 109 otrok, na Ljubljanski cesti 86, v Irči vasi 26, na Mestnih njivah 9, v Novoteksu pa 40. V novomeški občini je zaposlen zelo velik odstotek žensk (45,6), kar nas uvršča v tovrstni republiški vrh, po tako imenovanem zajetju otrok v vzgojnovar-stvene ustanove pa capljamo za republiškim povprečjem. Statistika namreč trdi, da je v Sloveniji v vrtcih povprečno 12 otrok na 100 zaposlenih žensk, v naši občini pa le 9. Razen pomanjkanja prostora v vrtcih pa pesti novomeško občino tudi pomanjkanje vzgojiteljic. V 40 vzgojnovarstvemh oddelkih je zaposlenih samo 19 vzgojiteljev z ustrezno strokovno izobrazbo. Res je sicer, da je novomeški vzgojnovarstveni zavod pravočasno razpisal 15 delovnih mest, prijavilo se je \2 vzgojiteljic, vendar so kot pogoj postavile stanovanje. S stanovanji pa je v Novem mestu tako, da ga ne moreš kupiti, niti če imaš suh denar, kaj šele, če nimaš polne mošnje. Odgovorni trdijo, da primernih vrtcev ni zato, ker ni ustreznih lokacij, ker. je sedanja prispevna stopnja prepičla in posredno tudi zato, ker vzgojiteljicam ne moremo zagotoviti stanovanj. . Vse to je gotovo res, nikakor pa se ne da zanikati, da se primerna lokacija z malo dobre volje vedno najde, pogoj je le urejena urbanistična politika, predvsem pa ni mogoče zanikati, da zaposleni v novomeški občini ob vseh najrazličnejših prispevkih za nerazvite niso pripravljeni nekaj odriniti tudi za svoj razvoj - za svoje otroke. Tako vsaj pravijo novomeške zaposlene ženske - in rade volje jim pritrjujemo. MARJAN BAUER JUTRI POSVET O ZDRAVSTVU Jutri bo v Novem mestu regionalni posvet, na katerem bodo medobčinski sindikat, medobčinski svet SZDL in regionalna zdravstvena skupnost razpravljali o osnutkih statutov in drugih samoupravnih sporazumov občinskih, regionalne in republiške zdravstvene skupnosti, ki urejajo organizacijo teh skupnosti in zavarovanih oseb. SODNIKI V ZAMUDI Ker novomeško občinsko sodišče nima dovolj sodnikov, je ostalo lani nerešenih 3578 zadev, pri tem tudi 642 kazenskih zadev, kar predstavlja skoraj štirinajstmesečni zaostanek, in 445 civilnih zadev, kar je več kot enoletni zaostanek. Novome5ka kronika PRIMERNI PROSTORI? - Pereče pomanjkanje prostorov za kulturne dejavnosti v Novem mestu se kaže tudi v tem, da morajo godbeniki imeti vaje v kletnih prostorih stavbe otroškega vrtca v Kristanovi ulici. Njihova glasba pomirja od delovnih naporov zrahljane živce okoliških stanovalcev; še posebej pa so jim za uspavanko od prejšnjega četrtka hvaležni starejši občani, saj jih je pogrebna koračnica, ki so jo godbeniki vadili poldrugo uro, navdajala z - zmernim optimizmom! TRŽNICA - Slišali smo, da se nekatere gospodinje pritožujejo, češ da v Dolenjskem listu zapišemo nižje cene, kot pa morajo one odšteti na tržnici. Ne vemo, kaj bi rekli. Morebiti branjevke že poznajo novinarja, pa se malce pošalijo, ali pa je vmes kaj drugega. Naj bo tako ali drugače, v ponedeljek so branjevke zdrdrale za nekatera živila takele cene: kilogram zelja je stal 5 do 6 din, solate 10 din, krompirja 4 do 5 din, paradižnika 1 2 din; za tri rdeče redkvice je bilo treba odšteti 2 din, jajca so bila po 2 din, limone po 16 din, banane po 12 din in grozdje po 10 din. Jurčkov nismo opazili, zato pa je stal liter lisičk 10 din, kilogram sivk pa 20 din- S TRANSFUZIJSKE POSTAJE — Prejšnji teden je darovalo kri 61 občanov, med njimi 18 delavcev iz Novoteksa, 16 iz Novolesa, 6 iz IMV, 6 iz Opekarne Zalog, 5 iz Krke, 5 iz Zavoda za zdravstveno varstvo in pet učencev Šolskega centra za kovinsko stroko iz Novega mesta. ROJSTVA: Rodile so: Jožica Go-renc iz Volčičeve 14 — Simono, Sonja Potokar iz Šolske 12 - Mar-jetko in Elizabeta Malinovič iz Kar-lovške 5 - Mirjano. SMRTI - Umrl je Anton Iler, tkalski mojster s Kurirske poti 9, v 47. letu starosti. Ena gospa je rekla, da ima novomeška SDK tako točne podatke, da je v poročilu prisodila izgubo tudi delovnima organizacijama, ki sicer uspešno poslujeta. rj 43-odstotno polletno povečanje celotnega dohodka novomeških TOZD je [^»^l^edvsem posledica naraščanja cen — Trinajsterica poslovala z izgubo e obxabilizacUskim prizadevanjem so nekatere TOZD novo-!' s° fa01116 v Prvem letošnjem polletju razdelile več dohodka, j^bo i ^tvarile, čemur se po domače pravi, da so poslovale z r »liani bilo ta^ TOZD 13, v enakem obdobju lani pa k ^elinp Pe8a dei 0fganizacije zdru-r^em u so °b šest-koklektr ačunu v minusu, v'Novo?Novoles' T0ZD tŠna eis*T°ZD Strešnik, r, ^log, Novoteks-\ K^fekcija, Novoteks ~ Žužemberk, : irtie-Tri7Sradn-'e» Cestno Jh'^0?n Mehanizacija, sJOžhc , .. Zdravilišča, _ž>ekcija za vzdrževa- obnavljajo ie a. L^ca i art'Zan na Otočcu, ki IW ZačJrt0s huJe poškodoval ty, V v ',Sr)eli za sii0 zakrpa- o3asled.niih dneh pa bo" delili vc°8tya "ačeto zidovfc Ha, ^ iih °%*nine. Za zaČet- \ uljo n.'WZVa^ Nov°grad>ima" C..bo nad 300.000 din, i!* h°Va z opremo veljala d občin? bi dobil novo mesec1 83 praznlk;l' torci nje prog, ŽTP-TOZD Prometna sekcija in ŽTP-TOZD Sekcija za vleko. Sicer pa je znašal celotni dohodek novomeških temeljnih organizacij združenega dela v prvem polletju skorajda tri mili-, jarde in 690 milijonov dinarjev, kar je dobrih 42 odstotkov več kot v istem obdobju lani. K takemu porastu celotnega dohodka je letos največji delež prispevala interna realizacija, ki jo lani nekateri (IMV, Novoles, Labod) niso izkazali. Če potemtakem izločimo vpliv interne realizacije, je vrednost celotnega dohodka narasla le za 32 odstotkov, hkrati pa je treba še dodati, da je tolikšno povečanje celotnega dohodka predvsem posledica porasta cen, delež večje proizvodnje je namreč skorajda zanemarljiv. Za dosego že omenjenega celotnega dohodka je novomeško Podražitve pojedle opremo Občani želijo, da bi novi zdravstveni dom začel čimprej poslovati, ker so razmere v zdajšnji stavbi nemogoče — Manjka za opremo! Krasna stavba, grajena v nenavadnem slogu in namenjena zdravstveni službi, bo kmalu končana. Ni pa še rečeno, da bodo imeli tudi kaj postaviti noter. S sedanjo opremo, ki je samo za na odpad, se ne morejo seliti. Črnomaljski zdravstveni dom, ki so ga začeli lani graditi, bi moral biti za letošnji praznik republike vseljiv, ampak to še visi v zraku. Morda bodo gradbena dela končana, vendar je to šele prvi del veselja za občane in vse zaposlene v zdravstvu. Gradnja, za katero je prvotni načrt predvideval 4.50 jnilijona dinarjev, je zarad| HVALA ZA AVTO' Krajevna skupnost Adle-šiči in Stara Ljubljana, ki sta se pobratili letos marca na osnovi prijateljstva, skovane-ga še v času NOB, sta 20. septembra letos organizirali ponovno srečanje. Gostje iz Ljubljane so organizirali prijeten jesenski izlet v Adleši-če, na slavnostnem delu srečanja pa so Ljubljančani podarili Adlešičanom gasilski kombi. Za vas v manj razviti občini in v enem najbolj zaostalih predelov pomeni to darilo velik pri-si nekajkratnih podražitev zahtevala točno trikratno ceno. Tako je šel v zidove tudi denar, ki je bil ob začetku gradnje predviden za opremo. V črnomaljskem zdravstvenem domu že več let niso kupovali nobene nove opreme, ker je v sedanje neprimerne prostore tako nis6 imeli kam dati in ker so računali na vse novo ob preselitvi. Imajo stare stole, mize, pisaj:na upravnice pa je skrita v eni sami stari rolo omari. (Da ne omenjamo tega, da je rentgenski aparat povsem zastarel in celo nevaren.) S tako opremo se ne morejo seliti, vrhu tega pa niti te ni dovolj, kajti iz zdajšnjih treh ambulant ne morejo opremiti 9 novih. Kako se bo to vprašanje rešilo, je težko reči, gotovo pa je, da z domačimi sredstvi ne bo šlo. Nujna bo pomoč iz republiških virov. Občani menijo, da so jo tudi zaslužili glede na zaostalo območje in dejstvo, da tudi oni prispevajo za razvoj zdravstvenih ustanov v bogatejših kraiih. Vsekakor bo zdravstvena služba z novimi prostori veliko pridobila. Imeli bodo 6 novih ambulantnih prostorov za zdravnike in 3 nove za zobozdravnike, poleg že sedanjih. Uvedli bodo ambulanto in zobno ambulanto za borce in sploh bo za občane glede tega več reda. Ne bo toliko čakanja in ne toliko zamujenih ur, zdravniki pa bodo imeli vsaj vsak svojo mizo. Zdaj ima vsak samo en predal, mizo pa imajo eno po trije skupaj. g GASILSKA NEDELJA V nedeljo, 21. septembra, je bil stadion v Loki poln gasilcev, ki so tekmovali za naslov občinskega prvaka. Nastopila so društva, ki so na poprejšnjih sektorskih vajah dosegla najboljše uspehe. T^o so gasilci iz Žuničev zastopali adlešiški konec, Ziljani viniško območje, gasilsko društvo Prelesje v imenu področja Stari trg. V črnomaljskem predelu so bili najboljši gasilci s Talčjega vrha, gasilci iz Kota so bili prvi na semiškem predelu, Dobličani pa so se izkazali na dragatuškem terenu. O rezultatih nedeljskega tekmovanja bomo še pisali. Novi zdravstveni dom v Črnomlju bo lep in prostoren, imel-bo velike čakalnice in 9 novih ordinacij. Toda stavba ni dovolj za izboljšanje razmer v zdravstveni službi, potrebna ie še oprema, potrebni so kadri. (Foto: R. Bačer) VEZISTI NA PRIMOSTKU Vezisti NOV z gbmočja Dolenjske, Bele krajine in Posavja so se 20. septembra se§li na Primostku ob Kolpi. Skupaj z vodstvi radioamater^ skih klubov so pregledali naloge na področju splošnega ljudskega odpora in utrdili vez, ki je potrebna za prenašanje tradicij vezistov na mlade generacije. Vezisti so ta dan obiskali tudi Občice in znano kurirsko postajo TV 15 in Stare žage, v Črnomlju pa so položili venec na spomenik žrtvam na Gričku. KAKO JE Z ZAKONITOSTJO? Občinski komite ZK v Črnomlju bo v kratkem ugotavljal, kako je z zakonitostjo v domači občini. OcenUi bodo luresničevanje samoupravnih sporazumov, gospodarske prekrške in podobne stvari. Gradivo pripravljajo inšpekcijske službe, UJV in sodišče. Na podlagi ocene bodo začrtali tudi ndoge komunistov na'tem področju. Tri železa v ognju Družbenopolitično življenje v črnomaljski občini se je zadnje tedne začelo po dopustih spet odvijati. Največ se ukvarjajo s' stabilizacijo in planiranjem, rpen tega pa imajo zasnovane tudi tri širše akcije, pri katerih je potrebno urediti samo vprašanje financiranja. Prek sindikata tečejo priprave za ustanovitev kluba samoupravljalcev, ki naj bi začel delati z novim letom. Predtem pa je še i»trebno izvoliti ljudi za sKupščino in sklicati njeno zasedanje. Izobraževanje delegatov je skupna akcija Socialistične zveze in sindikata. Izdelali so plan, da bi izobraževalne seminarje in teč^ obiskovali delegati po skupinah. Spet nastaja vprašanje, kdo bo to plačal. Precej dela je tudi z reorganizacijo krajevnih skupnosti in samoupravno organiziranostjo na delegatski osnovi. To bodo na terenu obravnavali delovni ljudje hkrati s srednjeročnim razvojnim progra- Črnomaljski drobir SODELOVANJE Z DUGO RESO - Občinski konferenci ZMS v Crnomhu in v TObrateni občini Dura Resa na Hrvaškem ima v na&u več skupnih akcij: sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, akademije v počastitev občinskih praznikov, srečanje srednješolske mladine, zbor bri^diriev, sodetova-nje v športu, pri tabornikih itd. Predsedstvi obeh občinskih konf^ renc bosta v kratkem na skupni seji sprejeli načrt za izvedbo vseh teh zamisli. veC Roiiov v SOU - Z načrtnim delom je uspelo črnomaljski šobiikom v letošnjem šolskem letu vključiti več romskih otrok k rednemu pouku. Tako imajo v prvih razredih osnovne šole 28 romskih otrok, ki pa so zelo različne starosti. Kot ugotavljajo, nekateri otroci doslej sploh niso bili „registrirani". Večina teh otrok ostaja v šoli tudi pri podaljšanem bivanju, da bodo imeh še več možnosti za prevzgojo. RAČUNAJO NA 50 PROSTOVOLJCEV - 30. septembra bo na novomeški transfuzijski ix)staji prostovoljna odd^ krvi za črnomaljske občane. V Novo mesto jih bodo odpeljali s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal 30. septembra ob 6.30 izpred restavracije Grad. Računajo, da se bo javilo vsaj 50 darovalcev krvi. TECAJ SE JE ZACEL - 22. septembra se je v Črnomlju začel tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil. Obiskuje ga 25 kandidatov, med katerimi je tudi 11 žensk. €bmmfi§'š/k// Verica Stipanović je bila že doma na Vinici pred tremi leti predsednica šolskega Kluba OZN, ki je takrat izpeljal nekaj večjih akcij. Zdaj, ko je na gimnaziji, z družbenopolitičnim delom nadaljuje Ln postala je predsednica nedavno ustanovljene občinske konference IGubov OZN v črnomaljski občini in članica republiškega predsedstva Klubov OZN. Med najboljšimi „Ob koncu minulega šolskega leta smo začeli novo akcijo, ki bo sklenjena 24. oktobra letos, ko bomo počastili 30-letnico organizacije združenih narodov in letošnje mednarodno leto žena. V okviru Klubov OZN, ki delajo na osemletkah Vinica, Dragatuš, Stari trg, Črnomelj in Semič, na gimnaziji in v kolektivih Iskre ter Viatorja, bodo mladinci pisali naloge z naslovom ,,2cna v revoluciji", „Zena-mati" in „Žena-samoupravljal-ka". Žene, ki jih mladinci opisujejo, bomo povabili na proslavo in razgovor, najboljše prispevke pa bomo skromno nagradili. Prve naloge že dobivamo." - Kako, da pri vas tako delo uspeva, drugod pa ne? „Imamo vso podporo družbenopolitičnih organizacij, posebno Zveze komunistov, delamo pa tudi v tesnem sodelovanju z občinsko mladinsko konferenco ZMS. Pri nas tudi ne manjka volje do dela." - In čemu je pripisati, da se je vaša konferenca Klubov OZN uveljavila že v republiškem merilu? „Prvi v Sloveniji smo ustanovili klube v dveh delovnih organizacijah. Medtem ko v Islvi in pri Viatorju mladina že dela v Klubu OZN, bomo za to dejavnost skušali navdušiti še druge mlade ljudi v delovnem razmerju" R. B. Prebivalci Slamne vasi in Boldraža, združeni v krajevni skupnosti, so s solidarnostno prostovoljiiim delom uresničili že vrsto zamisli. 2^ modernizacijo 600-metrskeg9 odseka bo približal Metliki — so Boldražani z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom pn^P®, odstoticov celotne vrednosti del, ki bodo veljala 150.000 dinaijev. (Foto: M. Vesel) Boj za obstanek in turiste bo doU Težave družbenega gostinstva DE „Viator" — Bo gostince rešila „lista predlofl®*^ Že precej časa se metliško družbeno gostinstvo nahaja v težavah in tudi v prvi polovici letošnjega leta gostincem ni uspelo, da bi se pohvalili z uspešnim poslovanjem. Slabim poslovnim rezultatom so botrovale številne težave: fluktuacija delovne sile, malomaren odnos mladih delavcev do gostov, padec kupne moči in zastoj v razvoju metliške^ gospodarstva, manj tujih in domačih gostov, slabe vremenske razmere, povečani stroški za električno energijo, plin, višje nabavne cene, večji osebni dohodki zaradi porasta življenjskih stroškov . . . Kav tako je na uspeh vplivala tudi konkurenca zasebnih gostinskih delavcev. Da bi metliški gostinci končno prišli na zeleno vejo, so delavci vseh obratov večkrat sestavili predloge, s katerimi naj bi se resili težav, najnovejša „lista predlogov" pa je jasna in po mnenju vseh gostincev najboljša. Lista zahteva, naj metliško turistično društvo že sedaj prične z delom za prihodnje leto. Pripravilo naj bi zanimiv program turističnih prireditev, kajti prav gotovo bi „Noč na Kolpi", organizirana trgatev in še nekatere, druge prireditve v Belo krajino pritegnile veliko tujih in domačih turistov. Vse OZD in TTKS naj bi z združenimi sredstvi in prostovoljnim delom mladine zgradile na kopališču Odkupna cena: 2,20 din Odkupne postaje metliške „Kmetijske zadruge" v Gradcu, Podzemlju, Metliki in na Suhor-ju imajo te dni z odkupom krompirja, industrijskih jabolk in zdravilnih zelišč precej opravkov. Z delom so postaje pričele sredi prejšnjega tedna, in kljub temu da je letos letina slabša kot lani, bodo kmetje prodali zadrugi precej več krompirja, ker je odkupna cena višja. Za kilogram krompirja dobijo letos kmetje 2,20 din, za industrijska jabolka, ki jih zbirajo predvsem za Belsad, pa 75 par. Razen tega je zadruga poskrbela tudi letos za tiste, ki nimajo lastnega prevoza. Vsak, kdor bo zbral v domači vasi krompir ali jabolka, pa nima možnosti prevoza, se naj oglasi v Gradcu, Metliki, Podzemlju ali na Suhoiju v trgovinah zadrug, kjer bodo poskrbeli za brezplačen prevoz. Tako je zadruga z ugodnejšimi cenami in organiziranim prevozom poskrbela, da bo marsikateri kmet, ki je lani skrbel, kako in kam bo prodal svoj pridelek (ponavadi so kmetje prodajali v Karlovac), laliko že te dni rešen nekdanjih težav. KMALU 2ENSKA GASILSKA VRSTA Gasilstvo ima v Gradcu že dolgoletno tradicijo. Zato ni čudno, da je grada ško gasilsko društvo med najbolj delavnimi v metliški občini. Da bi bili člani sodobno opremljeni, je društvo kupilo novo motorko in kombi. Denar zanju so prispevali vaščani, občinska gasilska zveza in več kot 90 članov, prccej denarja pa so zbrali tudi z organiziranjem vedno dobro obiskanih gasilskih prireditev. Pred kratkim so se v društvu dogovorili, da bodo poslej načrtneje skrbeli tudi za žensko in pionirsko vrsto, in kot kaže, bodo novinci in novinke začeli trenirati te dni. že tolikokrat obljubljene športne objekte. Z njimi bi na Kolpi AKCIJSKI PROGRAM JE SESTAVLJEN Občinska konferenca ZSMS Metlika je te dni sestavila akcijski delovni program, v katerem je med drugim tudi, da morajo mladi družbenopolitični delavci do konca letošnjega leta izpeljati množično ^ci-jo idejno političnega usposabljanja vseh članov. Zato so tudi v njihovi občini sestavili predavateljski aktiv, ki bo obiskoval osnovne organizacije po krajevnih skupnostDi, OZD in TOZD. Akcija političnega usposabljanja bo trajala do konca aprila, predavatelji-mladinci pa bodo predavali ob prostih sobotah, in sicer brezplačno. UGODNO ZA OBČANE v Zalokaijevi hiši na Trgu svobode v Metliki je začelo domače gradbeno podjetje TGP obnavljati in prenavljati lokal. Zavarovalnica Sava bo v njem uredila ekspozituro, da metliškim občanom ne bo treba ugibati, kje in kdaj lahko dobe svojega zastopnika. Po tem zgledu, kalco službo približati občanu, bi se lahko ravnale druge podobne institucije. Zavarovalnica bo začela poslovati v Metliki prihodnji mesec. metliški tedni 16 DOLENJSKI LIST Št. 39 (1366) -25. sept^ podaljšali turistično sez nem pa bi domačim j ustvarili več možnosti z2 no delavsko rekreacijo- . TOZD „Bela krajina J; pozablja na prehodne f J na kopališču uredili P1!^; kamp (lep dokaz za to je . J v Metliki ostalo precej ve kot pa jih je sedaj. J Razen naštetih Pre. „listina" še precej zaninjf* J Kot kaže, se metliški % delavci zavedajo, da ^ ostanek in turista še zel ^ dolg. Čim prej se ga bod° se bodo pokazali uspehi- Gradac: kdaj tisk^ Na enem izmed gradaške krajevne sk^jJ se ponovno pogovarjaj1^ ni in knjigoveznici,j, postavili v mestecu 0 ^ in v kateri naj bi ,.(i domačinov našlo zap0^ : Že pred meseci se - L; zvedelo, da bo ljubljan ^ Gradcu, ki so sedaj ^ < industrijskega obrata, ^ prostorih postavilo tisl®rj, Prebivalci v krajevni vesti močno razveselili« « j so se takoj lotili dela; v so iz prostorov, kjer ^ tiskarski in knjigovezi ^ stranili vse predmete | počistili. Prostori so P c toda obljubljenih stroj {Vinjakov in deia, ki naj f prineslo napredek, m .."i Gradčane in ostale KtfJ» jtf če se ni ljubljansko P° lilo ali pa so bile tridesetih novih delovn ^ (J) izmišljene. Prav gotovo tak obrat za Gradac in ysCi > velika pridobitev. Zato ^ tiste, ki so se lotili zanima, kakšna je uso ' tiskarne in knjigoveznic ' j Sprehod po Metlfl*1 TV DELAVNICA - V Opalkovi hiši blizu zdravstvenega doma je odprl TV mehanik novo delavnico. Mehanika sO se razveselili prav vsi Metličani in prebivalci okoliških vasi, ki so morali do sedaj nositi pokvarjene radioaparate in televizijske sprejemnike v Črnomelj ali v Novo mesto. Ob vestnem delu mehaniku prav gotovo ne bo manjkalo strank. JESENSKI IZLETI - Ce je bilo v poletnih mesecih bolj malo turistov, jih je tostran Gorjancev zato jeseni toliko več. Ob sobotah in nedeljah stoji pred hotelom „Bela krajina" več avtobusov z izletniki. Zato bi bilo prav, ko bi turistični in gostinski delavci za goste kaj bolj poskrbeli. Prav gotovo je pijača in jedača premalo. ROJSTVO BELOKRANJSKEGA AEROKLUBA - 27. septembra bo ustanovni zbor aerokluba za Belo krajino. Pobudniki za novi šport imajo široko zastavljen delovni načrt, volje in navdušenosti pa tudi ne manjka. Kogar zanimajo podrobnosti glede ustanovitve kluba in možnosti včlanjenja, se naj oglasi pri tovarišu Ovničku. OZIMNICA - Za delavce po metliških podjetjih so kupile sindikalne organizacije po zelo ugodnih cenah sadje in •aron1Pu0 w je bilo za nakup veli* „mala tržnica^; gospodinje so v zadnj izbiro sadja in zelenja ^li „mali tržnici" kar »J s'; dveh dobro zaloze . ^ dobijo gospodinje sko y m najboljša. Nekatere .0jf, predlagajo, da bi ob ^ maknili s trga, ker ep zelenjava zaradi Pr zaprašena. J f/it POBRATENJ^ |C KS GRADAC'^i POLHOV Vi V kratkem botJ1'-slca'1,: skupnost Gradac °.kUpft stavniki krajevne Polhovega Gradca. . pO ■ sti sta že pred mes JjJ listini o pobratenj. pripravljata nekaj ^ Kaj bi se na dogovorile o sodei vj/ kaze, se bodo pfV'jjci- ) izmenjali izkušnje g Proslava je končana, zdaj pa na delo Kostelci hvaležni za spodbudo za pot naprej Občinska proslava ob 30-letnici osvoboditve in zbor 9. SNOUB v je za nami. Natančnejših ocen vsega, kar je bilo storjenega, še moremo dati. Dolžni pa smo, da v imenu družbeno-političnih rganizacij iz Vasi-Fare ugotovimo, da je Kostelska dolina Počakala svoje drage borce in goste sicer skromno, a kar se da Pnsrčno, kot se je to dogajalo vedno med NOB. Vam'3^ Prebwalstvo je med pripra-mrw 23 Proslavo prispevalo veliko ■ Siu •dela. Štirinajst dni so sta ;S med tednom vsak dan mlajši v; petkih in sobo\ah. P3 K« i. 1 so Slcer zaposleni v Dri eVju in drugod. Uredili in bila 1 so Prostor v Fari» kjer je maJ*°slaVa- Uredili in popravili so in p ~mske ceste skozi Faro, Vas hi? ♦ . Očistili so okolico svojih okr r ^ okras^i- Zelo lepo so V«! j k .tud' prireditveni prostor. UrftHn v sv°jem prostem času Vac-P tUc*' mladina osnovne šole avtnk313 s sv°jimi učitelji. Šolski je Popeljal na delo tudi v 13. septembra. DrcK?«^0' so tudi z udeležbo na dnn 3 ' P°kazali svojo visoko naro-svoiR ?av.e?t *n veliko ljubezen do 2-ij °jske in borcev NOB. Doka- dolinn f3111 detai° 23 svoJ° o/im ' -l1 zelijo napredek in delo Izr h ^Po^itev za vse. fiaicj e7K) 80 nas presenetili terito-zjutrai c!° Uvedli vajo v nedeljo mnn„i' starejši smo podoživljali miail napade v času NOB, borL 1)3 s? prvič videli, kako se d°mači P11.123"1' ko branijo svoj jL ^aJ- mladah^SKbnoJsmo P°nosni na 9-Proslav? cngado' kl ^ je udeležila Proslavi in svoJim vedenjem na m na tovariškem srečanju popoldne so mladinci dokazali, da so vredni imena, ki ga brigada nosi. Nepozabna bodo ostala srečanja z borci 9. SNOUB ter borci in gosti iz pobratene DoKne pri Trstu. , Zelo velik delež so k proslavi prispevali tudi vsi nastopajoči: moški pevski zbor iz Kočevja in delavska godba iz Kočevja ter recitatorki in VIS 5 iz Fare, ki je goste zabaval v pozne večerne ure. Hvaležni smo pripravljalnemu odboru prpšlave in občinskim organom, ki so vse organizacijsko izpeljali in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste se slavja udeležili, ga s svojim obiskom povzdignili, dolino pa počastili. Posebno pa smo zadovoljni z govorom podpredsednika Bena Zupančiča, ki je pohvalil naše dosedanje delo in nam velel vztrajati naprej. Globoko pa v naših srcih odmevajo besede komisarja 9. SNOUB Francija Kolarja. Zadel je bistvo težav, ki tarejo našo dolino in naše ljudi. V imenu vseh udeležencev 9. brigade je izrazil pripravljenost pomagati pri reševanju problemov, ki jih v tridesetih letih po vojni nismo rešili. Ta proslava daje Kostelcem novih moči pri delu za lepši in bogatejši jutrišnji dan. MARIJA VOLF NOVA DELAVNICA Občani Kočevja so dobili pred kratkim obvestila, da bo v Kidričevi ulici 2 v kratkem odra-ta delavnica „Mojster Vseved". Mojster Vseved obljublja, da bo popravljal čevlje, kasneje pa brusil tudi nože, škarje, izdeloval ključe in morda graviral. Proizvajati manj in ceneje Tako bo kočevsko kmetijstvo poslovalo brez izgube — To pa pomeni tudi manj zaposlenih in manj hrane Kmetijsko gospodarstvo ZKGP Kočevje zaposluje 465 delavcev. Osnovni TOZD kmetijskega gospodarstva sta govedoreja, ki je zabeležila v prvem polle^'u letos 3,561.000 din la ^ J^.^i zhor pod vodstvom Iveta Staniča uspešno nastopa Nedavni stoJnih koncertih in raznih proslavah. Pel je tudi na proslavi v Fari. (Foto: J. Prime) ^■"obne iz Kočevja Jkb^^ENO ZDRAVJE -^ K°čevi. UV^e glavna. Vendar to da k; 1 ne velja. Vsa prizadeva-5redavanii r8*dnizirali dve strokovni h .betifcpv 0 ^adkorni bolezni (za sta ?? Propadla. V mesecu Pojavili le dve ženski. l^Že ~ Smerno tablo, ^stavili n i ° ko^evske tiskarne, so I r51«. Mrvf, !JUhunski cesti nasproti \ anje in 130 prihranila povpra- medvad Odgovarja 1 ^ P .°čev<2 Čem ^epaš, da imajo Hap^ij^°st^a slaho elektri- St°jislntu Pret^ njimi pogosto ^žbenidžip Elektia. LE STANOVANJA SO PREMALO - Kočevje se hitro širi in nastajajo potrebe po novih usluž-nostnih lokalih. &asU so predeli stolpičev in blokov. Vsaka njihova skupina, včasih pa cclo en objekt, ima toliko občanov kot cela vas. Kljub temu pa so trgovine, pekarije, obrtniki, servisi in podobno v glavnem v središču mesta. Le zasebni gostinci bi radi čimprej odprli gostišča v novih mestnih predelih. - NOV KIOSK — Ličen kiosk za prodajo Časopisov, revij, tobaka in ostale drobnarije so postavili ob pločniku v Kidričevi ulici. POPRAVILA - S popravljanjem raznih komunalnih naprav hitijo, da bo do zime vse v redu. V Kidričevi ulici so popravili dovod ogrevane vode iz kemične tovarne do stolpnic. Pbd pločniki so popravili strto kanalizacijo in dru^e cevi. Sedaj nadaljujejo dela na Ljubljanski cesti. Hišni sveti naj bi poskrbeli šc za popravilo žlebov, saj je- v deževnih dneh prav neugodno hoditi po mestu. ^fiEUSKE NOVICE izgube, in prašičereja ki je „prigospodarila'' 1,090.000 din izgube. Računajo, da bo skupna izguba obeh teh tozdov znašala konec leta 9,800.000 din. Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je zdaj pripravilo osnutek programa za odpravo izgube. Njegove značil nosti so, da predvideva strnitev govedoreje in prašičereje v okolici Kočevja, medtem ko bi bolj oddaljene hleve opustili. To pa hkrati pomeni občutno zmanjšanje števila zaposlenih in števila glav živine. Po prvi inačici osnutka sanacijskega programa naj bi zmanjšali število krav od 1.650 na 1.000, število mlade živine pa od 1.000 na 500. Sezidati bi bilo treba tri nove hleve. Investicije bi znašale 50 milijonov dinarjev. Po drugi inačici bi porabili za investicije pol manj, zato bi bUa tudi produktivnost za pol manjša, kot je predvidena po prvi inačici. Tretja inačica pa predvideva 70 milijonov dinarjev investicij, se pravi gradnjo štirih hlevov. Tako bi lahko redili 1.300 krav, mlado živino pa v Koprivniku in Starem logu. Po vseh treh inačicah bi zmanjšali število zaposlenih za približno 110 ljudi samo v TOZD Govedoreja. Za TOZD Prašičereja pa predvidevajo izgradnjo nove farme za 15.000 bekonov, kar bi zahtevalo preko 40 milijonov dinarjev investicij v osnovna in obratna sredstva, ftoduktiv-nost na zaposlenega bi porastla za enkrat. Sedanje hleve bi opustili. Vsi ti ukrepi, posebno v govedoreji, pomenijo manj mesa in mleka za vso Slovenijo. Manjša ponudba pa pomeni večje povpra^vanje in s tem v prihodnje višje cene mesa in mleka. Pri kmetijskem gospodarstvu se tega zavedajo. Vedo pa tudi, da morajo zdaj izgubo pokrivati v glavnem sami in kočevsko gospodarstvo, ker drugi ne kažejo za to „posluha", medtem ko- kočevsko meso, mleko in sir radi jedo. J. P. LJUBA LAKNER St^ _ septembra 1975 Umrla j^e Laknerjeva teta Ljuba iz Belice v Cabranski dolini. Rojena je bila 4. maja 1899 v Okrivju. Iz Belice se je po odselitvi kočevskih Nemcev in nekaterih Slovencev preselila v Borovec, kjer je bilo zemlje na pretek. Pozneje je živela v Kočevski Reki kot kmetijska delavka. Po upokojitvi se je s hčerko Micko in zetom miličnikom preselila v Ribnico, od tam pa v Žalec pri Celju. V četrtek, 11- septembra, jd je nenadoma nekaj dvignilo in ji vzbudilo hrepenenje, da bi šla pogledat v domače kraje. Dospela je v Kočevje, kjer ima sina Jožeta. Utrujena je legla počivat, vendar se ni več zbudila. Pokopah smo jo v Kočevju.. Od nje se je poslovilo veliko ljudi iz mesta. Kočevske Reke in Cabranske doline. Bila je mati štirih otrok. Jeseni 1941 se je komaj ubranila, da se ni njena družina izselila. Ponje so prišli celo nemški oficirji, a jim je z otročadjo pob<^nila. Že tedaj je sodelovab v Osvobodilni fronti. Spomladi 1942 je šel njen sin Petriček v partizane, ko mu je bilo komaj 16 let. Padel je kot borec Cankarjeve brigade marca 1943 v Danah aH Jelenovem žlebu. Tudi sin Tonček je bil partizan. Po vojni je bil upravnik kmetijske uprave Mlaka pri Kočevski Reki, kjer je tudi umrl. Njen mož Peter je bil spomladi 1942 izvoljen v prvi odbor Osvobodilne fronte v Borovcu. Z otročadjo se je med veliko italijansko ofenzivo prebijala s partizani po gorah. Pozneje je spet našla seme, zaorala brazde opustelih njiv izseljencev in pridelovala živež za preživljanje trpeče družinice in za partizane. Ohranili jo bomo v trajnem sf>omi-nu. TONE 02B0LT Dolgotrajen letošnji dež ni ^o^ le gradbenikom in turizmu ter gostinstvu, ampak tudi kmetijstvu, saj bi bil sicer lahko letošnji krompir debelejši. (Foto; Prime) ' Raje za krmo kot za prodajo Za kmeta je krompir prepoceni, za kupce drag Dejakova družina iz Neniške vasi pri Ribnici je kopala oziroma orala krompir pretekli ŠE LOŠKI POTOK Predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica in zbor delegatov krajevne skupnosti Loški potok so se pred kratkim odločili za gradnjo stanovanjsko-poslovne stavbe v Loškem potoku. Podobno prav zdaj gradijo v Sodražici. V potoški naj bi po sedanjem predlogu imeU svoje prostore krajevna skupnost, krajevni urad, pošta, enota Ljubljanske banke in revirno gozdarstvo. V zgornjem delu stavbe pa bi bila stanovanja za prosvetne delavce in predvsem tehnični kader, ki dela ah bo še delal v obratih in TOZD v Loškem potoku. PRIKLJUČITEV VODOVODA? Pred kratkim so se sestali predstavniki občinske skupščine Ribnica in krajevne skupnosti Sodražica. Pogovorili so se o delu krajevne skupnosti Sodražica, ki je letos zelo živahna posebno na komunalnem področju. Dogovorili pa so se tudi, naj bi se lokalni vodovod za Sodražico priključil k vodovodom komunalne o^anizacije Hydrovod Kočevje-Ribnica. PREDNOSTNI RED Ribniški občinski usklajevalni odbor za spremljanje družbenih dejavnosti je na zadnji seji sklenil, ^ je treba izdelati prednostni vrstni red gradnje športnih objektov za obdobje naslednjih petih let. Ta prednostni red pa mora biti dogovorjen in he vsiljen ali prisiljen; temeljiti mora na stvarni presoji dokazov o upravičenosti posamezne gradnje. Nov vrtec in telovadnica Sodražica: najprej bodo uredili več športnih igrišč V Sodražici pripravljajo gradnjo otroškega vrtca, telovadnice in ureditev še nekaterih športnih igrišč. Vsi ti objekti so med drugim potrebni tudi zato, da bo sodraška osemletka lahko prešla na celodnevni pouk. Zdaj namreč vrtec gostuje v osnovni šoli. Šola ima telovadnico, kije hkrati kulturna dvorana. Izmed športnih igrišč pa imajo povsem urejeno le igrišče za rokomet. Gradnjo bodo predvidoma financirali z združenimi sredstvi SIS za otroško varstvo, za vzgojo in izobraževanje, za telesno kultui:o in socialno varstvo. Kdaj bo za dograditev dovolj denaija, še ne vedo, vendar se že zdaj resno pripravljajo nanjo. Tako so del zemljišč za vse naštete nove objekte že odkupili, nekaj jih bodo zamenjali, največ pa jih bodo morali še odkupiti. Skupaj je tega zeinljišča okoli 2 ha. Zaradi teh gradenj pripravljajo delno spremembo zazidalnega načrta za Sodražico. Letos so delno že, delno pa še bodo nasuli in poravnali zemljišče za športna igrišča ter odkupili zemljišča. Prihodnje leto bodo nadaljevali urejanje športnih igrišč, in sicer za košarko, met krogle in diska, stezo za tek na 100 m, stezo in doskočišče za skok v daljino in tribuno. Nato bo imel vrtec pri gradnji prednost pred telovadni- co. Oba objekta bosta postavljena ločeno, vendar v bližini osnovne šole In športnih igrišč. J. P. VEC NOVEGA ASFALTA Na območju kr^evne skupnosti Ribnica so letos že asfaltirali ceste v Lazah, Brežah, proti Bukovici, v Gorenjih in Dolei^ Lepov-čah, Hrovači in Otavic^ v Ribnici pa Prešernovo, Prečno, Levstikovo in Kurirsko ulico ter ploščad med cerkvijo in zadružnim domom. Letos bo dobila asfalt predvidoma še Goriča vas, kanalizacijo pa Nemška vas. Vsa ta dela so financirali iz krajevnega samoprispevka, komunalnega sklada in nekaterih drugih virov. Že lani so iz teh virov financirali gradnjo vodovodov v Žiebiču, Gornjih in Dolnjih Podpolja-nah ter na Poljanah. teden. Povedali so, da krompir ni posebno lep, vendar tudi slab ni. Izkopavanja so se lotili nekoliko kasneje, ker je pogosto deževalo. Precej vaščanov pa ga še vedno ni izkopalo. Krompirja ne prodajajo, ker pravijo, da je prepoceni, meso pa je drago, zato odvečni krompir raje dajo prašičem in tako pridejo bolj poceni do mesa. „Bomo že tako ukrenili, da poleg njiv ne bomo lačni ne tega ne onega,' ' je zatrdila gospodinja, kije pobirala krompir. Oče, ki je 18 let delal v ameriških rudnikih, zaradi česar ima težave pri dihanju, je vodil konje med oranjem in kasneje pri vozu. Hčerka pa je orala s plugom, nato pa tudi kar sama ročno nakladala težke gajbe krompirja na voz. Oba pa nista na moje vprašanje o načrtovanem prigoriškem jezeru rekla nobene besede ne zanj ne proti njemu, pač pa le, da ne vesta, če bo kraju v korist ali v škodo. J. P. JABOLKA PO 5,30 din Sindikalne organizacije v nekaterih ribniških delovnih kolektivih bodo tudi letos oskrbele svoje člane z ozimnico. Ker lahko kupijo krompir kar v bližini, če ga že ne dobijo doma ali pa ga celo sami pridelajo, bo veljala tudi letos glavna skrb oskrbi z jabolki. V RIKU smo zvedeli, da so dobili ozimna jabolka po 5,30 din. NOVI PARKIRNI PROSTORI Pri Donitu v Sodražici so uredili nove parkirne prostore, namagcne predvsem gostom. Parkirišče je ob ograji pri vratarnici, meri pa 550 kvadratnih metrov. Dela so veljala okoli 85.000 din. Ob parkirišču bodo uredili še robnike in zelenko. PREDRAGI VITAMI1SIJ Ribniški potrošniki sadja se jezijo na prodajalce sadja pred cerkvijo, ki nebogljene Ribničane odirajo, «aj prodajajo sadje mno^ dražje kot na tržnicah v Ljubljani. Razumeli bi, če bi bilo sadje za nekaj par dražje kot v Ljubljani, da pa je kar za polovico dražje, ne moremo razumeti Inšpektorji bi morali posredovati tako, da bi bili kupci in tudi prodajdd zadovoljni. Ker ni konkurence, je vse drago. Geslo naj bi bilo: „KoU-kor gostiln, toliko stojnic s sadjem in zelenjavo", pa bi bilo kmalu bolje! V. P. Ortneški poročevalec IZLET UPOKOJENCEV - V soboto, 27. septembra, bodo ribniški upokojenci obiskah Trst in Slovence v DoUni pri Trstu. Ta obisk smo jim obljubili lani. Zato vabim vse, posebno še lanskoletne izletnike, da se udeležijo izleta. Vožnja velja 100 din. Potujemo prek Sodražice in Blok ter Postojne in Sežane. Vrnili se bomo po isti poti. Na izlet gremo lahko z veljavnimi osebnimi potnimi listi. Vsak lahko vzame s seboj 500 din v bankovcih po 50 din. Za prehrano poskrbi vsak sam. Prijave sprejemajo v trafikah v Ribnici in Sodražici. Vodič bo Vladimir Prezelj. PEVQ, NA PLAN — Prepričan sem, da je nekaj upokojencev, ki bi radi kdaj zapeli v družbi vrstnikov. Jeseni se bomo zbraU in za poskuš-njo zapeli. Videh bomo, kaj zmoremo. Ce bo kandidatov dovolj, bomo ustanovih pevski zbor. PA SE 5NA AVTOBUSNA -Potniki smo še vedno premalo disciplinirani, ko rinemo v avtobus in iz njega. Sprevodniki pa tudi premalo narede, da bi bil red in bi potniki dosledno vstopali zadaj in izstopali spredaj. Zdaj prihaja do gneče in zmede pri obojih vratih, posebno na vmesnih postajah, Iger avtobus le malo časa stoji. V. P. Ribniški zobotrebci SLABA JESEN — Kmetje iz okolice Ortneka in Dolenje vasi trdijo, da bo letos najslabša letina v zadnjih desetih letih. Letos je namreč pogosto deževalo, razen tega pa je to območje tudi sicer bolj vlažno in ga pogosto zalije voda. Kmetje pravijo, da bosta najslabša krompir in koruza, ker nimata dovolj toplote, da bi dozorela. Pravijo, da se bo slaba letina poznala na trgu šele marca ali aprila prihodnje leto. MG /medved odgovarja - Ali veš, kaj je svinjarija? -^Seveda, saj sem tudi jaz že zašel v klet stolpiča na Pr^ate-Ijevem trgu številka S. RESETB Stran uredil: JOZE PRINC DOLENJSKI LIST 17 delega •• sP°meniku na Žabjeku so med proslavo v Fari položile '0r&mizIJe-borcev lz D°line pri Trstu (na fotografiji), občinske (Foto- TT ZZB Kočevje in krajevne organizacije ZB Vas-Fara. •J• Prime) SPET TEČAJI - Delavska univerza Ribnica bo ludi letos organizirala razne šole, tečaje in seminarje. Izmed tečajev naj omenimo strojepisni, knjigovodstveni, krojno-šivilski, tečaj varstva pri delu in varjenja. Seminarja bosta dva: kozmetični in hortikulturni. Prijave zanje, kot tudi za ostale šole, sprejema delavska univerza do konca meseca. KNJIŽNICA SPET ODPRTA -Zaradi obnovitve prostorov je bila Ljudska knjižnica Ribnica dalj časa zaprta. Zdaj so jo spet odprli. Posluje vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 18. ure. MLADI MILIČNIKI - Zdaj, ko se je spet začel pouk, lahko vsako jutro vidimo na ulicah polno otrok, ki hitijo v šolo peš ali s kolesi. Na križiščih in prehodih za pešce pa so vsako jutro tudi šolarji in šolarke-miličniki. Pri delu jim pomagajo pravi miličniki. ČIŠČENJE PODZEMLJA -„Mestna čistoča" iz Ljubljane je te dni čistila, kot pravijo, ,,mokre vozle" ribniške kanalizacije. Delo so opravljali nekaj dni. • občan vprašuje m POZIV NA ODGOVORNOST Komite občinske konference ZK v Brežicah je uperil osti svoje kritike na vse tiste komuniste v sindikalnih in mladinskih vodstvih, ki se z nobeno aktivnostjo niso vključili v uresničevanje stabilizacijskih načrtov. Enako strogo je obsodil vodilne delavce v TOZD, OZD in komuniste krajevnih skupnostih, ki niso poskrbeli za izvršitev sklepov 22. seje komiteja. Do 15. septembra so morali prizadeti poslati pismena poročila o opravljenem delu. Komite bo zdaj preveril odgovornost tistih, ki niso organizirali razprav o stabilizaciji in pripravili predlogov za ustrezno ukrepanje. REZERVNI STAREŠINE SO TEKMOVALI Občinska zveza ZRVS je v nedeljo, 7. septembra, priredila tekmovanje pod geslom „srečanje najboljših vojaških starešin". Prireditev je bila v Globokem in tamkajšnja ekipa je bila najuspešnejša. Drugo mesto sije priboril Čatež, tretje Brežice. Naj-boljS posameznik je bil Drago Vim-polsek iz Šentlenarta. Drugo mesto {'e zasedel Leopold Rovan, tretje 7ranc Kene. Oktobra se vidimo v Pišecah - Nova podoba vasi za 30-letnico osvoboditve je odzvalo približno 50 odst. gospodinjstev v krajevni skupnosti. Nekatere hiše prispevajo celo po deset do petnajst delovnih dni. Po en dan so delali tudi zaposleni iz delovnih enot Posavja, Slovina, Gozdnega gospodarstva in kolektiva osnovne šole. Občinska konferenca ZMS je enkrat poslala na pomoč mladince in vojake, avtoprevozniki pa so brezplačno pripeljali 80 kubikov gramoza. J. TEPPEY Novo v Brežicah VSE SOBE ZASEDENE - Na Čatežu se močno pozna, da je v Zagrebu velesejem, saj se tam ustavljajo številni obiskovalci in poslovni ljudje. Vsa prosta prenočišča pri zasebnikih in v gostinskih podjetjih so bila takoj oddana. Tudi na bencinski črpalki se je promet v teh dneh zelo povečal. PROSTOVOLJCI DELAJO -Organizacija Zveze borcev NOV ureja partizansko grobišče na brežiškem pokopališču. Delo vodi upokojeni borec Franc Drugovič, pomagajo pa mu člani mestne organizacije ŽB NOV. Grobišče padlih urejajo po načrtih inž. arh. Franca Filipčiča. CESTA V BLATU - Mimo globoškega rudnika si le pogumni vozniki upajo v Pišece, saj morajo biti vsak čas pripravljeni na to, da bodo morali svoj avto potiskati iz mastnega blata. Hitrost je na tistem delu ceste omejena na pet kilometrov. Pišečanom ni po volji, da so rudniška vozila nanosila na cesto toliko gline, da je celo podnevi težko ugotoviti, kje je rob ceste. TEŽKO DO DINARJA - Delovne organizacije v brežiški občini so v zadregi za trajna obratna sredstva. Pomanjkanje teh najbolj občuti trgovina. Podjetja, ki si trajnih obratnih sredstev ne morejo zagotoviti, morajo odložiti tudi svoje investicijske načrte. Ob koncu prvega polletja sta si med delovnimi organizacijami, ki so imele primanjkljaj obratnih sredstev ob zaključku preteklega leta, zagotovila le-te samo Agraria in Slovin. BREŽIŠKE VESTI Nič siliti Šolarji radi sodelujejo Martin Zupančič se že dvajset let posveča prometni vzgoji na artiski osnovni šoli. Za ta svoja prizadevanja je letos prejel srebrno odličje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS. Na delo z učenci ga vežejo lepi spomini. Njegovi prometniki so se uveljavili na neštetih tekmovanjih v občini, v Posavju in na Dolenjskem. Veliko prvih nagrad so dobili, zato se z veseljem pripravljajo na taka srečanja. Dolgoletni vzgojitelj Zupančič takole pripoveduje o svojih šolarjih: „Za prometno vzgojo se zelo zanimajo. Prav nič jih ni treba siliti k sodelovanju. Ponosni so, če se dobro uvrstijo, in to je spodbuda tudi zame, dokaz, da trud ni bil zaman. Otroci veliko vadijo doma, ko jim povem, kaj želim od njih. Letos so se fantom prvič pridružila dekleta iz sedmega in osmega razreda. Tako je tudi prav, saj mora poznati cesto in vedenje na njej prav vsak občan. Prometno vzgojo na šolah bi kazalo še poživiti, jo vpeljati kot stalno obliko dela z mladino in se ne omejiti le na kampanjske priprave pred vsakoletnimi tekmovanji. To bo najbrž trd oreh, kajti večino tovrstnega dela opravljajo učitelji brezplačno. Oblika priznanja so tudi zlata, srebrna in bronasta odličja, ki so jih bih letos prvič deležni šolniki in drugi delavci tega vzgojnega področja v občini. J. T. Kmetje imajo polne roke dela s sušenjem otave in pospravljanjem krompirja. Z obojim zamujajo,k* jim dež tako vztrajno nagaja. Na sliki: pobiranje krompiija v Dolenji vasi. (Foto: Jožica Teppey) „JE" prinaša skrbi v občino V Stari vasi zahtevajo ureditev ceste, ker je za sedanji promet preozka Tedni in meseci minevajo, razmere na cesti skozi Staro vas pa so še vedno nevzdržne. Prebivalci protestirajo in zahtevajo, da se stvari normalizirajo. Cesta skozi vas je izredno ozka in zato neprimerna za srečevanje tovornjakov in avtobusov. Po njej vozijo dan za dnem številna težka vozila z gradbišča in na gradbišče jedrske elektrarne. Cesta je republiška, in preden bodo na . njej karkoli ukrenili, Čez tri gore, čez tri dole V Križah najbrž ne bi zrasla nobena hiša, če se ljudje ne bi zaposlovali. S kmetovanjem se v teh krajih preživljajo le za silo, zato mladi zapuščajo domačije in se selijo za kruhom na ravnino, v mesta. Stanjko Kostanjšek pa se je odločil, da bo ostal v hribih. Šestnajsto leto že dela v krški tovarni papirja in se vsak dan znova podaja na dolgo pot do delovnega mesta. Če se s svojim mopedom odpelje v dolino skozi Pohanco, ima do Celuloze sedemnajst kilometrov, če pa krene skozi Zdole, jih nameri le štirinajst. Cesta skozi Zdole je zadnje čase tudi boljša, ker sojo modernizirali in tako oddaljenim zaselkom približali asfalt. Nadpremikač Kostanjšek se je doma z veliko voljo lotil gradnje hiše. Predlanskim jo je pokril, vmes pa je moral postaviti še hlev, zato šele zdaj nadaljuje. Lep dom bo imel in marsikdo ni verjel, da bo to zmogel z eno samo plačo. Žena, ki je bila včasih tudi zaposlena, je zdaj doma. Na polju, pri živini, v vinogradu in v kuhinji dela od jutra do večera. Mož ji pridno pomaga, kadar je doma. Tudi sin Miran, ki hodi letos v peti razred osnovne šole, že krepko prime za delo. Hčerka Marjana je mlajša inje šele v prvem razredu. Do avtobusa v Pečicah imata oba šolarja dva kilometra peš. Od tam se peljeta v Artiče. Pozimi je včasih težko, zlasti če zapade sneg. tedaj naredijo otrokom gaz tisti, ki gredo zjutraj na delo. Vse bi še šlo, čf bi se šolarji vračali podnevi. To pa za sedaj ni mogoče: pouk imajo v d veji izmenah, zato se ne da nič spremeniti. Vaščani upajo, da se bo z leti marsikaj uredilo in da bodo nekoč tudi do njih speljali gladek asfalt. JOŽICA TEPPKY bo treba narediti načrte ter dobiti gradbeno dovoljenje. Izvršni svet občinske skupščine v Krškem je sklenil naročiti projekte, da bi šlo delo potem hitreje od rok. Prebivalce vsaj nekoliko tolaži obet, da bodo promet na gradbišče že čez nekaj mesecev preusmerili na novo cesto. Lokacija zanjo je potrjena. Zgradili jo bodo med reko Savo in tovarno celuloze. Tako bo nevarni odsek, ki buri kri Starova-ščanov, kmalu razbremenjen. V Krškem se ubadajo z investitorji vred še s stanovanjskimi skrbmi. Jedrska elektrarna bo čez čas potrebovala veliko delavcev, za katere morajo pravočasno zagotoviti stanovanja. Od krške občinske skup- V novi trgovski hiši na levem bregu Save je Preskrba dobro: oddelek za dom in družino. (Foto: Jožica Teppey) Krške novice KDAJ 1000? - Na seji komisije za organiziranost in razvoj v Zvezi komunistov so še posebej poudarili, da so v poldrugem letu dni sprejeli v partijo 230 novih članov in tako že presegli skupno število 800. Ker računajo letos sprejeti še okoli 100 novih članov, se bodo tako še precej približali končnemu cilju za svoje mandatno obdobje, to je tisočim komunistom v krški občini. DVA NASTOPA - Ljubljanski pihalni kvartet je minuli petek nastopil na dveh koncertih v Krškem. Popoldne je zaigral glasbeni mladini, zvečer pa še na otvoritvi razstave slovenskega slikarstva „Od baroka do impresionizma", ki so jo odprli za uvod v jesensko sezono v domači galeriji- VELIKA UDELEŽBA - Na občinskem preglednem tekmovanju gasilskih operativnih desetin, ki je bilo v Kostanjevici, je sodelovalo enajst moških ekip. V konkurenci je zasedla prvo mesto desct Viher, največ točk pa so ' tekmovalci iz krškega „Djur ja". RAZVESELJIV ZAČE?^ f Telesno kulturna skupnost J. ^ pomladi naprej organizirala sarske in sedem plavalnih inI1JC|e^ in trim akcij, ki se jih jc 0 tajOs' okoli 1.500 občanov vseh '• p Ob tem spodbudnem za črtujejo za ta mesec še ^ hojo", v oktobru pa se kolesarjenje. c a JUBILEJ NA SENOVEM tnico ustanovitve mariborske ^ ne so proslavili tudi v njen' tovarni gradbene opreme f1 vem, s športnimi srečanji ve" njo slovesnostjo, ki jc bila j proizvodni dvorani. Na razvili sindikalni prapor priznanja in nagrade naJf^0lj vnejšim delavcem in športnikom. 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEY Št. 39 (1366)- 25. septembre Občani pišečega okoliša so se na pobudo družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti spet zagnali v delo. Po načrtih inž. arh. Karla Filipčiča urejajo spomeniški prostor ob novi trgovini Slovina. Cesto skozi vas bodo te dni tudi asfaltirah. (Foto: Jožica Teppey) Ko začneš, ne smeš odnehati Velika želja Pišečanov, da bi polepšali svoj kraj, je združila ljudi pri skupnem delu. Vas je lani dobila novo središče, kjer že nekaj tednov urejajo spomeniški prostor. Na ploščadi ob trgovini podjetja SLOVIN bodo postavili spomenik puntaijem in padlim borcem po zamisli inž. arh. Karla Filipčiča. Domačini upajo, da bo delo v kratkem dokončano, in želijo, da bi z odkritjem spomeniškega prostora v začetku oktobra proslavili tridesetletnico osvoboditve. Na praznovanje bodo povabili prebivalce vseh posavskih občin. Do takrat -bodo asfaltirali tudi novi del ceste skozi vas. Za ureditev spomeniškega prostora prispevajo ljudje pišeške krajevne skupnosti svoj delež v delu in denarju. Po predračunu jih FRANC VADNAL - 90-letnik V Dobovi je minulo soboto dočakal visok življenjski jubilej Franc Vadnal, upokojeni učitelj in oktobrski nagrajenec brežiške občine. Ljudje ga cenijo kot ustanovitelja ljudske knjižnice v Dobovi, kot zborovodjo, znanega čebelaija in organizatoija krvodajalstva. (Foto: Vlado Podgoršek) bo to veljalo 430 tisoč din. Občani so zbrali 270 tisočakov, 50 tisoč din so dobili iz sklada za negospodarske investicije pri občinski skupščini v Brežicah, 80 tisoč din jim je obljubil Slovin, ostanek pa bodo zbrali z reklamami v brošuri o Pišecah, ki so jo izdali za obletnico osvoboditve. V njej je obrazložitev idejne zasnove spomenika, zgodovina Pišec od 1573 do 1945 in prispevek o povojnem razvoju kraja. Dokončne ureditve kraja so se Pišečani lotili na pobudo družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Domačini opravljajo predvsem zemeljska dela, strokovno zahtevnejša dela pa je prevzel Pionir. Na hišo pridejo povprečno po trije delovni dnevi. Pozivu na delo se V TEČAJE 2ELIJO Kooperanti brežiške Agrarie želijo čez zimo obiskovati traktorske tečaje. Organizacijo tečajev predla- gijo v vseh večjih središčih, v lobokem, v Dobovi, v Artičah, na Veliki Dolini, v Cerkljah, na Bizelj-skem in v Brežicah. S svojimi prispevki naj bi jih omogočila občinska skupščina in kmetijslu-organizacije, da delež kooperantov ne bi bil prevelik. ščine je JE zahtevala soglasje postavitev barak za 1800 deWv" cev. Izvršni svet se je tem upiral in predlagal gradit^ trajnejših stanovanj, katerih^, pet let ne bo treba podiraj: Taka rešitev ne bi bila do* dražja. Dogovorili so se, da občina dala soglasje za ležišč v barakah, za 800 pa zgradijo stolpnice poleg tiste-f; že stoji. Po dokončanju el^-' trarne bo stanovanjska skw nost Krško odkupila vsa tlS. stanovanja, ki jih jedrska c£ trala ne bo več potrebovala- , JOŽICA TEPP^ SREČANJE u Minulo nedeljo so se oP avto-moto društev iz Brežic,5 mobora, Bregane in Zag1® srečali na drugem jesenske^1, letu v Brestanici. Ogledali so. Muzej izgnancev, nato Pa preživeli prijeten dan ob bres niškem ribniku. KRŠKI, TEDNIK ^niška Tovarna konstrukcij ima pred seboj boljšo prihodnost. Obstoječi proizvodni dvorani so si plavci postavili sami. Trenutno je pod temi strehami dela še za sto parov rok. Na sliki: na tovarniškem vorišču čakajo na prevoz velike naprave. (Foto: Železnik) Potrebe močno presegajo možnosti Jevne skupnosti poslale na razpis večje zahtevke, kot je na voljo denarja — Kaj je družbeno bolj pomembno? Po so m samouPravnem sporazumu, ki P° nov,M^°^lad s,Prejeli delavci, gre stim inF krajevnim skupno-s'ednip • Ju^u >n natečaju. Za dinarjevI?. na volj° lj55 milijona dotariio vani Je znašala vsa občinska krajevi k°maj 450.000 dinarjev!), zlesek , ?kuPnosti pa so prijavile ziaša tJKJcr beremo v seštevku, da tet \ 4;352.496 dinarjev! Poda-niso nr,. ' ^ sv°jih številk KS iz zraka, je delež znaša de'ezbe. Le-ta je velika, saj Najvećih ,P°vPrcčju kar 62 odst. Posredi lastno udeležbo (beri ne-nudiia if?ri5Pevek bčanov!) je po-mestnih i Sevnica za asfaltiranje * °dst.) (74 odst.), najmanj (27 Pfipravlin? Pri isti KS ~ 24 prdV'jalna dela pri bazenu. vW5l&!,t J" na vo'j° mti vsa ^PternK ldena 23 natečaj; do 10. le nek,; JC*b,1° namreč na računu Vendar LVec ^ tisočakov, ^'siie 7n m.nenju predsednika ko-načrtovanje Franca Ogo- teC>EN komunista % 2aU'j..^etrtek se je sestala komi-^ Kom,, lPrav° akcij ob tednu glasi-°d 22. k* bo v sevniški občini n°van; ? v - septembra. Tako ime-Pr'zadevn'Ilima^ni Program bo, kot si ?ena za h Precejšnjega po- £ne iu °°'Jši odnos do marksisti-i fes v n e v °bčini, tako da ji"1 r°Pri neposrednem po-. bodrt Osnovne organizacije [H^i taka 03 5estankih obravnavale tanJe Član ^®anja: Idejno usposab-^*0 mi i,0V. 'n ^l°ga pisane besede; ^°jetn n^i0ri^' glasilo Komunist pri * Ko Jltlčnem delu. Poklicnih1 v osnovnili šolah in N bod^0 °b.lačilne stroke v Sev-'jŠe cnic. razPisaU nagrade za naj-^ednio e ln likovne dosežke. Na ' neka»Pr,rcditev bo^o povabili kuitum^0 znanc pisatelje. Zavod l! °bčincu m°ral pogledati, kako Hašišu* a knjižnica založena z nam/1* 'itcraturo. Nekaj bi se Stur?rt- tudi če bi t0 nili m P° raznih ustanovah, na enem kraju. revca ne bo težko disciplinirati preostalih dolžnikov, saj se jim SDK lahko usede na denar, zakaj tudi družbeni dogovori so resna obveznost. Hujše je bilo, kako s tem zadovoljiti vseh 10 krajevnih skupnosti (Bučka se je letos solidarnostno odpovedala natečaju!), ker čudežev pač ni mogoče delati. Zmagati je morala zmernost. Nekateri so zato seveda tudi prizadeti, zadovoljen pa ni nihče. Boštanjska KS se je morala odpovedati asfaltu v Dol. Boštanju; dobila je le 197 tisočakov za vodovod Vitovec, ki bo povezal 16 naselij revnega območja. KS Krmelj je dobila 39,4 tisočaka za gabrijelsko pokopališče, skupni gradbeni odbor za modernizacijo ceste Tržišče-Krmelj-Šentjanž je dobil 300 tisočakov, kar je nekaj za začetek in za nekaj metrov asfalta skozi Tržišče. Menda je ta odbor nastopil na tej dražbi kar z zneskom Dela še za sto mož Tovarna konstrukcij: poprečni OD 3.400 dinarjev Nenavadno je, da ima tovarna sedaj težave s tem, kje najti delavce, ko ima končno trden proizvodni ^ogram in načrt za nakup razne opreme v vrednosti 3,3 milijona dinarjev, ki bo predvsem olajšala delo. Iz vseh osnovnih šol v občini se je za letos prijavilo v uk za ključavničarje le pet fantov, ki jih izobražujejo v svojem centru pri Strojni tovarni v Trbovljah; usposabljajo še za varilce in strugarje. Vodstvo tovarne se trudi, da bi bili v proizvodnji kar najmanj odvisni od raznih zunanjih kooperantov, tako da bi kar največ naredili sami. Veseli bi bili tudi priučenih delavcev. Nekdaj ta tovarna ni bila privlačna zaradi nizkih osebnih prejemkov. Sedaj je povsem drugače: najnižji OD se giblje med 1.90Q do 2.000 din- Povprečni dohodek je bil zadnje mesece v vsej tovarni 3.400 dinarjev. Naročil |e dosti, tako da letos ne bo težko narediti za 32 milijonov dinarjev konstrukcij. Malica velja vsakega delavca dejansko samo dinar, saj povrne tovarna kar 200 dinarjev. Delavci imajo na voljo razna zaščitna sredstva, Od čevljev do oblek, ravno tako prejemajo vozači nadomestilo za delavski avtobus. Vedno so posvečali vso skrb vajencem; trenutno imajo v uku v vseh treh letnikih 16 ključavničarjev. Prav bi bilo, če bi tovarni pri iskanju delavcev priskočile na pomoč tudi krajevne skupno-sti. A. Ž. jI Sevniški paberki tea'Cev> toeH ' j VODA? - Nekaj Vori °PozariaSC nnikoV hiSnih SVCtOV' na, viŠio j so Ze stafe cene f eđenc v 0d tistih< k« «> bile ^ 1 Rn Urologu za podražitev, J*"*, kot jc to bilo fc ^ uaiem časopisu za So staHovm^*i ^'rektor Komunalne-*ekaene taki ^ Podjetja trdi, da Ha • Cfe n 1 so bile napisane, Dri lstein „u,ncnda moti to, ker jc ibHst°jbin- brazcu napisano še več lieL ^anin^e Za vodni prispevek aSTi 'm"» jc. tudi. kako so ki et Dao u -°Y°ljni z novimi štev-*e rv\i - ?j° drugače kot tisti, jujejoni mna- Zato jih tudi ZA PRIKLJUČEK ČAKAJO REPUBLIKO - Za novi priključek na novi most čez Savo pri Boštanju bo treba 300.000 dinarjev, te denarcc pa mora spraviti skupaj republiška skupnost za ceste. Doslej jih še ni. USPEŠNI MILIČNIKI - Vlomilcu Alojzu Gorišku iz Domžal, ki j» prišel celo v Drožanje k električarju Pavlu Venetu, da si je tam v kuhinji kuhal krompir, so sevniški miličniki brž prišli na sled. V petek, 12.. septembra, so ob 13. uri sprožili zasledovalno akcijo, eno uro zatem Ea so klateža že prebudili na ozolcu v Drožanju. Kar dosti prijavljenih - nič kazni Komisija za ugotavljanje izvora premoženja samokritična — Uspeha ne bo, če ne bo pomoči drugih organov Člani komisije, ^ glavnem delavci in kmetje, so resno vzeli svojo vse se je ZAROTILO. .. Predsednik tržiške krajevne skupnosti gostilničar Igor Malus je ob delitvi denarja krajevnim skupnostim po razpisu potožil, da po novem letu v Tržišču ne bodo imeli več kam pokopavati mrliče. „Medobčinski sanitarni inšpektor nam dovoljuje pokope na tem pokopališču le do Silvestrovega, kam pa potem? Sosedje iz Krmelja prihajajo zaradi istih težav k nam, najbližji krematorij pa je v Celovcu ,,Zamrznite jih," je svetoval nekdo izza zelenega omizja občinske sejne sobe. „Saj, saj," mu Igor ni ostal dolžen, „vse bi še šlo, ko bi bile zime mrzle! Toda vreme nam ne gre toliko na roke, da bi se od tajali že pred pomladjo!" Enaki pred tablo Se težave pri zbiranju denarja za štipendije Štipendiranje je tudi v trebanjski občini že povsem steklo po novih tirih, tako da lahko vsak, kdor ima za to sposobnosti, lahko nadaljuje šolanje. To pa seveda še ne pomeni, da gre pri štipendiranju vse kot namazano. Delovne organizacije so res do zadnje vse pristopile k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju. Zato pa ni rečeno, da vse tudi izpolnjujejo svoje obveznosti. Mo-kronoška Iskra na primer še ni poravnala niti svojih obveznosti za minulo leto. V republiki so dvignili cenzus življenjskih stroškov od 900 na 1.550 dinarjev za srednješolce in od 1.200 na 1.650 dinarjev za študente. Temu so se prilagodile tudi štipendije za štipendiste iz trebanjske občine. Prav zaradi tega pa ne manjka težav ob izplačilnih dneh, zakaj denarja se nateče vse premalo, zato bi morale deloyne organizacije redneje izpolnjevati svoje obveznosti. Pred začetkom šolskega leta je imela komisija 75 prošenj za štipendije. Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma bi bila v manjši zagati, če bi delovne organizacije bolj pretehtano ravnale pri razpisih kadrovskih štipendij. Opazili so celo že primere, ko skušajo v nekaterih kolektivih „štedi-ti" tako, da izplačujejo najnižje štipendije, kar omogoča razlike pri štipendiranju, ravno proti temu pa se borimo. Združeno delo tudi premalo spodbuja študente k boljšim učnim uspehom. Ob zadnjem šolskem letu učni uspehi niso bili najboljši: 82 srednješolcev je končalo zadnji letnik le s povprečno oceno 2,7. Doslej so štipendisti redno prejemali štipendije, ker pa tudi denar iz solidarnostnih republiških virov doteka neredno, se lahko zgodi, da bo prišlo do zamud. A. Ž. mogoče govoriti le o sodelovanju davčne uprave, ki je bila po sili razmer tudi kadrovsko vključena v delo komisije, ki pa ne bi smela biti podaljšana roka davkarije. Izvršni svet občinske skupščine je zato sprejel sklep o redni zaposlitvi strokovnega tajnika te komisije, kar bi lahko razbremenilo davčno upravo in omogočilo, da bi bilo strokovno delo komisije bolj živo. A. ŽELEZNIK o štipendistih naj bi spregovorili doma Po zadnjih ukrepih družbe res lahko študira vsak: družbeno podporo v obliki štipendije namreč lahko dobi sleherni dijak ali študent. Ker pa je po drugi strani nastala prava armada šolajoče se mladine, nad katero je težko imeti pregled, bodo v Trebnjem odstopili sezname štipendistov krajevnim skupnostim in krajevnim konferencam SZDL. Le-te namreč bolje poznajo gmotne razmere prosilcev, zato bodo lahko pravičneje.delile štipendije. Po zadnjih podatkih bo vseh štipendistov v občini že 200. neodgovorni podpisniki Zadnja seja podpisnic dogovora o štipendiranju v občini je bila nesklepčna. Kako neodgovorni so predstavniki posameznih delovnih organizacij, pove to, da bi se moralo na seji odločati o štipendijah za sto štipendistov! Vendar pa moramo reči, da četudi bi podpisniki prišli na sejo, ne bi mogli kaj prida storiti: na računu namreč ni denarja za izplačilo štipendij! Republika dolguje že kar 380 tisočakov, . V mirna: prostora še za 93 hiš in vrtec Občinska skupščina je na sobotni seji sprejela tudi zazidalni načrt za naselje Roje III. Razprave o tem. da bi se lahko gradilo tudi nad mirenskim Partizanom in za IMV, TOZD Tovarno opreme, trajajo že vse od leta 1968. Gre za zazidljivo površino 94 hektarov in 37 arov. Na tem zemljišču se bo dalo postaviti 93 stanovanjskih hiš, od katerih jih bo 28 vrstnih; prostor je predviden tudi za otroški' vrtec, ki bo lahko sprejel v varstvo 120 otrok. Prvič v zgodovini Mokronoga se je v kraju pojavil pravi žerjav. Postavilo ga je Splošno gradbeno podjetje Grosuplje na gradbišču nove šole. Dela doslej lepo napredujejo, minuli teden so bili opravljeni že vsi potrebni izkopi. Veliko gradbišče, kar so vsa leta tako pogrešali v Mokronogu, slednjič le vzbuja upanje, da se tudi v tem delu občine dejansko nekaj premika. Na sliki: na videz je gradbeni žeijav „višji' od cerkve na Žalostni gori! (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj KDO JE ODGOVOREN ZA MI-RENSKI MOST? - Kamniti most je sicer pod zaščito samega spomeniškega varstva, vendar to še ni zagotovilo, da se ne bi mogel sam podreti. To bi lahko preprečilo za lep čas novomeško Cestno podjetje, ki je skrbnik te republiške ceste. Nekaj bi bilo treba čimprej storiti, zakaj z obvoznico še ne bo kmalu kaj. ŠENTRUPERT: KJE SO GRADITELJI? - Od raznih sestankov in javnih tribun se že vleče vprašanje, kje in kdaj bi v kraju lahko zasadili lopate zasebni graditelji stanovanj. Kot jc bilo pojasnjeno tudi na sobotni seji občinske skupščine delegatu Martinu Lapu, za to ni drugih ovir, kot da Sentruperčani najdejo še kaj graditeljev, češ da so stavbišča na voljo! Ker pa se po drugi strani le nekaj zatika, to ne more biti drugje kot pri novomeškem Dominvestu, kjer kot po navadi mečkajo z dokumentacijo za graditelje, ti pa potem ob izgubljanju potrpljenja ne vedo več. na koga TREBANJSKE NOVICE Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST 19 raz četrtek se je sestala občinska komisija za načrtovanje red 3' raz^IJena s predstavniki krajevnih skupnosti. Na dnevnem p u s*a bili sicer le dve točki dnevnega reda, obe pa spadata LVZaPrav skupaj: priprava predloga o delitvi denarja krajevnim skuP—SUm 23 ktos P° razpisu in pismo predsednika občinske RofSČine 0 *em' Je nujn0 pogovoriti se o stabilizaciji tudi v KS. P°teče danes. 4,5 milijona dinarjev, saj kljub I samoprispevku vseh treh KS ne I morejo naprej. Loka naj bi dobila I 50 tisočakov, KS Primož za veliko I akcijo pri gradnji telefona, ki bo šel I še na Telče. 88 tisočakov, KS Sevnica 470.600 dinarjev; k temu so I nato pribili še 75 tisočakov, v -glavnem za posodabljanje mestnih ulic. Nekaj nad 150 tisočakov naj bi dobila KS Studenec (dolg za asfalt), Zabukovje pa 55 tisočakov. O tem predlogu se morajo dokončno izreči delegati zbora krajevnih skupnosti in združenega dela občinske skupščine. A. ŽELEZNIK i lisca: 28 odli kovancev Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Pavlica Lisec, Franc Ogo- • reve, Leopold Žbogar, Anica £ Kragl in Boris Fele. Red re- • publike z bronastim vencem X sta dobila Mira Mohor in £ Zvone Kranjc. 21 delavk in • delavcev je prejelo medalje S dela. Poročilo, ki ga je tajnica komisije za ugotavljanje izvora I premoženja in načelnica davčne uprave Mihelca Peskar v naši akciji I to poletje napovedala za jesen, je minuli teden bilo že med delegati. I Zanimivo je, da s stanjem niti sama komisija ni zadovoljna. družbeno funkcijo, vsi sklici komisije v starem in tudi razširjenem sestavu so bili uspešni. Na javni poziv za prijavo svojega premoženja se je odzvalo 93 občanov. Komisija jc vse pozorno proučila in ugotovila, da kar pri 90 občanih ni neskladja med premoženjem, potrošnjo in dohodki. Trije so morali predložiti natančnejše podatke. To je bilo začetno,obdobje dela komisije. Leta 1972 je bilo podanih 11 pobud, pri sedmih ni bilo znakov, ld bi terjali uvedbo posebnega postopka. V dveh preostalih primerih so uvedli posebni postopek, vendar je bilo pri enem občanu med samim postopkom ugotovljeno, da po naknadnih podatkih, ki jih komisija prvotno ni proučila, tudi ni nesorazmerij. Pri enem primeru pa je vendarle šlo za nepravilnosti pri davkih, in sicer za 43.520 dinarjev, od česar je bilo celo odmerjenega davka od nenapovedanega dohodka za 41.344 dinarjev z že pravnomočno odločbo. Pri dveh komisija še nima vseh podatkov. Tudi letos so družbenopolitične organizacije dale ponovno pobudo za preverjanje obstoječih nesorazmerij za šest občanov. Za pet pobud komisija še zbira gradivo. Zakaj delo komisije ni bolj uspešno? Še vedno je premalo povezanosti z inšpekcijami, organi odkrivanja in pregona. Pohvalno je bi stresli svoj srd. Končno bo s koncem meseca presekan tudi ta vozel, saj bo trebanjska občina poverila skrb za svoj urbanizem ljubljanskemu zavodu. TARIFA BO ENOTNA - V zadnji številki našega časnika smo navedli, da bodo ljubljanski urbanisti izdajali svoje račune strankam za storitve tudi glede na oddaljenost (po številu kilometrov). Cena naj bi bila enaka v krogu 50 km od Ljubljane. Na zadnji seji občinske skupščine, kjer so se delegati vseh treh zborov soglasno izrekli glede ločitve od novomeških urbanistov, je bilo pojasnjeno, da je omenjena številka prišla v pogodbo, ker je le-ta povzeta po grosupeljskem vzorcu. Za graditelje v trebanjski občini bo cena seveda enotna, pa naj sUanka stanuje v Laknicah ali na Čatežu. Grosupeljski sosedi so z ljubljanskimi urbanisti že vsa leta izredno zadovoljni, saj tam ne poznajo takih zastojev j»lede izdelave dokumentacije, kot, zal, v Novem mestu. REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETE) RIKO: devize lahko različno varčujemo Preusmeritev na domače kooperante — Novi proizvodi RIKA „Osnovne značilnosti naših prizadevanj za stabilizacijo so: čim manj uvažati, čim več izvažati, izboljšati kakovost proizvodov in storilnost, varčevati pri materialu in drugod, zniževati stroške in zaostriti osebno odgovornost," je povedal za uvod direktor Ribniške kovinske industrije RIKO Stane Škrabec. Pred kratkim so prenehali jejo v svoje nakladalnike in jo uvažati hidravliko, ki jo vgraju- Gre že bolje V ribniškem TOZD INLES že spet redno delajo v vseh izmenah. Zaradi zastoja pri prodaji so namreč začasno razporedili ljudi iz proizvodnje na žago. Vendar se je prodaja v juliju in avgustu odprla. Kljub redni proizvodnji se zdaj zaloge še naprej zmanjšujejo in računajo, da bodo na običajni ravni že čez dva meseca. V IN LESU so se zavzeli za čim večjo prodajo preko vseh svojih prodajnih skladišč, razen tega pa vedno tesneje sodelujejo z vsemi gradbenimi podjetji in s sorodnimi proizvajalci, s slednjimi predvsem pri izvozu na vzhodna tržišča in tržišča neuvrščenih držav. Doslednejša stabilizacijska prizadevanja so torej že dala prve dobre rezultate, se pravi tesnejše sodelovanje med proizvajalci stavbnega pohištva in še sodelovanje z gradbinci. Naslednji tak korak bi gotovo moral biti tesnejše sodelovanje oziroma združevanje proizvajalcev stavbnega pohištva in povezovanje oziroma združevanje z gozdarstvom in verjetno celo gradbeništvom. Seveda morajo vsa ta združevanja in povezovanja imeti za osnovo zniževanje stroškov vse od poseka lesa do gradnje objektov. To je prava.pot gospodarjenja, ne pa sedanja, ko je vsak zase bolj ali manj drago proizvajal in vedno znova iskal bolj ali manj zakonite poti za zviševanje cen. J. PRIMC PROSTORI ZA KLUB Po desetih letih čakanja je končno dobil svoje prostore ribniški Fotoklub, in sicer nad staro občino na Gorenjski cesti 9. Za začasnega predsednika kluba jc izvoljen študent Daniel Divjak. Člani kluba bodo snemali razne pomembne dogodke, izdelovali pa bodo tudi umetniške fotografije. K,akor vsi odseki se tudi Fotoklub bori z denarnimi težavami. Ni denarja, da bi kupili nekatera najosnovnejša sredstva za delo. S . podobnimi težavami se bori Radio klub, ki mu manjka denarja za vzdrževanje kluba, delo in nakup tehnike. Ljudska tehnika, katere člana sta ta dva kluba, dobi za svoje delo na leto le 10.000 din. Ta denar naj bi razdelili na 4 do 5 klubov in sekcij. M. G. kupujejo doma. Podobno se preusmeijajo na domačo proizvodnjo tudi pri drugem materialu in polproizvodih. Vendar se preusmeritve na domače proizvode niso domislili zdaj, zaradi stabilizacije, ampak so se že doslej trudili, da bi v sodelovanju z raznimi domači- mi kooperanti uporabljali čimveč domačih proizvodov. Težje je povečati izvoz. Naš, domači material je namreč v povprečju za 30 do 40 odstotkov dražji kot uvoženi. To pa podražuje tudi proizvode RIKA, zato so na tujih tržiščih manj konkurenčni. Vendar prispeva RIKO k varčevanju z devizami še na druge načine. Tako so letos kot prvi v Jugoslaviji začeli izdelovati štiri različne tipe stiskalnic za odpadno železo in papir. Te Stiskalniee smo doslej uvažali. Uporabljajo jih predvsem podjetja za odkup odpadlega materiala in promet z njim, pa tudi trgovska podjetja, nekatera industrija in drugi. Večja stiskalnica stisne kar cel manjši avto, ki ni več za rabo. V načrtu imajo tudi izdelavo še večjih stiskalnic. Nov proizvod je še vitla za vlačenje hlodov iz gozda. Delajo tudi vitle, ki so primerni za oranje vinogradov s traktoijem na zelo strmih pobočjih. Tudi te so doslej lahko pri nas le uvažali. I Potniško letališče Maribor — odprli ga bodo v kratkem opremljeno z izdelki ribniškega podjetja RIKO, ki se je s svoji®® proizvodi uveljavil na domačem in tujem trgu. (Foto: Divjak) Vsem manjka obratnih sredstev Ponekod so manj likvidni zaradi zalog, drugod zaradi povečevanja proizvodnje V ribniški občini so pred kratkim predstavniki občinskega odbora za stabilizacijo obiskali delovne organizacije, da bi ugotovili, kakšne stabilizacijske ukrepe so sprejele. O nekaterih delovnih organizacijah in njihovih stabilizacijskih programih smo že poročali, o nekaterih bomo poročali v ločenih sestavkih, nekatere pa bomo prikazali v tem, skupnem članku KMETIJSKA ZADRUGA RIBNI- dati pa se že nameravajo fP. u skladišča, kar bi jih v.Lj 1,500.000 din. Skupno s skupnostjo bodo zgradili mator, saj zaradi šibkega toka , delajo le z manj kot p0'0 -zmogljivostjo. v.-tf Ob krajevnem prazniku Lončarije so čestitali delegatom KS, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in vsem občanom tudi domači pionirji. (Foto: J. Prime) Vedeti tudi za dolžnosti V soboto, 20. septembra, so v Dolenji vasi pri Ribnici svečano proslavili praznik Lončarije. Ob tej priložnosti je bila svečana seja zbora delegatov krajevne skupnosti, na kateri je spregovorila sekretarka krajevne organizacije ZK Albina Grivec. Poudarila je', daje bilo oziroma še bo na območju KS Dolenja vas letos opravljenih za 2,4 milijona din raznih investicij. Od tega je bilo le 950.000 din občinskih sredstev, ostalo pa lastna. Pri akcijah KS, žal, še preveč občanov stoji ob strani. Vse preveč se jih ne obnaša dovolj samoupravno, ker se ne zavedajo, da skrb za razvoj KS ni le zadeva •nekaterih članov KS, ampak vseh njih. Vsi občani in delovni ljudje se morajo vedno bolj zavedati tudi svojih dolžnosti in ne le pravic. Pripravljeni morajo biti za svoje zadeve dajati in ne le zahtevati, .saj vse delajo v svojo korist, v korist svojega kraja in KS. KONJI NA NABORU Te dni je bil na območju Ortncka, pa tudi drugod v ribniški občini „nabor za konje", kakor bi lahko imenovali popis konj- Konji v vojni še vedno prav pridejo. Vsi popisani konji so ustrezali zahtevam. POPRAVLJALI CESTE Prćd kratkim so na novo polili z asfaltno prevleko nekatere republiške cestne odseke v ribniški občini, druge pa so pokrpali. Ti od.seki so od Ribnice do Nemške vasi, pri Ortneku, pri Žlebiču in cesta proti So dražici. M. G. Na svečanosti so podelili tudi letošnja „Priznanja Lončarije" 16 delovnim in drugim organizacijam, društvom, skupnostim in posameznikom. Razen tega so razglasili tudi rezultate košarkarskega tekmovanja v, počastitev praznika Lončarije. Prvo mesto je zasedel KK Kočevje, ki jc prejel pokal, diplome pa sta dobila.KK enote JLA iz Ribnice in KK Dolenja vas. V kulturnem delu programa so nastopih pevski zbor in recitatorji osnovne šole Dolenja vas, člani KUD France Zbašnik, ki so izvedli recital, posvečen nc le prazniku Lončarije, ampak tudi 30-letnici osvoboditve, ki so jo Lončarji istočasno praznovali. J. P. CA je v program vnesla povečanje storilnosti, izboljšanje delovne discipline, povečanje proizvodnje zaradi ukrepov pospeševalne službe, preusmerjanje kmetij, zmanjševanje zalog za okoli 30 odstotkov, zmanjšanje materialnih stroškov in rednejšo izterjavo dolžnikov. Kupci dolgujejo KZ 1,800.000 din več kot KZ upnikom. Trgovina, ki ima za 5 milijonov dinarjev zalog, je na robu rentabilnosti. Ža investicije nameravajo porabiti 750.000 din, in sicer za nakup tovornjaka, obnovo „Delikatese" in nakup pisarniške opreme. ITPP RIBNICA je izvozil v prvem polletju za več kot 17 milijonov dinarjev izdelkov, uvozil pa za 10 milijonov. Podjetje jc mlado, hitro povečuje proizvodnjo, zato mu primanjkuje obratnih sredstev. Ima lepe možnosti, da bi izvoz še povečali, vendar bo to mogoče le, če bo uspelo dobiti posojilo za obratna sredstva. TOZD JELKA RIBNICA gradi poslovno stanovanjsko hišo v Sodra-žici. Denar ima zagotovljen. Promet narašča, dohodek pa zaradi za- Pozabljeni portali O lepih, tudi po 200 le* starih kamnitih portalih nekaterih hiš v Ribnici smo že pisali. Te portale, ki jih je preko 20 samo na glavni ulici bi bilo treba strokovno očistiti in obnoviti. Njim bi morali prilagoditi tudi barvo lesa vhodnih vrat Ribnica bi dobila lepše, zgodovinsko in turistično zanimivo lice. Tako bi še nekaj več lahko pokazali turistom in izletnikom. Seveda bi morali že prej zbrati podatke o letih zidanja por t a lov, prvotnih lastnikih hiš itd. Škojja loka je tako akcijo že naredila in s tem veliko pripomogla k mpredku turizma svojega mesta. Pri ,,Rokah" bi morali spet postaviti kažipot v obliki rok. Tak je tu že bil v starih časih in,po teh rokah je kraj dobil ime. Tudi opozorilna tabla za ogled Tentere ne bi bila odveč. Vsa taka opozorila povečajo turistično vrednost posameznega kraja. V Ribnici bi se dalo še veliko narediti za turistični napredek, ko bi bili domačini bolj iznajdljivi in prizadevni. Samo urejeno gostinstvo ne zadostuje. Ves kraj in okolico je treba urediti tako, da bosta privlačna za izletnike in turiste ter jih v kraju tudi zadrževala. A. ARKO mrznjenih marž ostaja isti. V stabilizacijski načrt so vnesli boljšo postrežbo kupcev ter zmanjševanje stroškov in zalog. Zalog nimajo prevelikih, kljub temu pa imajo nekaj težav z obratnimi sredstvi, vendar so likvidni. TOZD SUKNO JURJEVICA namerava kupiti 8 novih avtomatskih strojev, vendar nima dovolj lastnih sredstev. Zato je še vprašanje, če bodo nakup lahko opravili. Odpove- V Sodražici so avgusta začeli zidati poslovno-stanovanjsko v kateri bo 15 stanovanj in trgovina. Veljala bo okoli 10 dinarjev. (Foto: J. Prime) V spomin Janka Trošta V četrtek, 21. avgusta, smo se na Žalah v Ljubljani za vselej poslovili od upokojenega ravnatelja nekdanje ribniške meščanske šole — Janka Trošta. Spoštovani ravnatelj, dragi Janko, dregi Ribničan! Tistega toplega avgustovskega dne se nas je zbralo veliko Ribničanov, da bomo kot priče zadnjega dejanja tvoje velike življenjske drame. Zastor se že počasi spušča, gledalci nemo strmimo v en sam rekvizit, ki je še ostal na odru: v mrtvaški les. Ta bo upihnil še poslednjo luč, da bomo vsi zbrani lahko v miru premišljali vso prehojeno pot glavnega junaka, ki se je začela pred več kot 80 leti. DOLENJSKI LIST Katerega dejanja ali prizora naj se v tem trenutku spomnimo, da bo tvoja, tako razvejena in bogata osebnost čimbolj živo pred nami. Prizor se vrsti za prizorom s filmsko naglico: tu je učitelj in mentor, tam slikar-samouk, zdaj dolgoletni vodja znane meščanske šole v Ribnici pa publicist, pisec člankov po strokovnih in poljudnih časopisih, revijah ter zbornikih; prvi ustanovitelj turističnega društva v Ribnici, tam je krajevni zgodovinar, ustanovitelj etnografskega muzeja, pa spet prizor, na katerem je preprosto Janko Trošt, ki nad 50 let živi in ustvaija v Ribnici in tu tako globoko požene korenine, da je danes za Ribniško dolino pojem, ki se z leti prepleta v bogato in žlahtno legendo. Najgloblje v našo zavest vrta dejanje, ki prikazuje neminljivi pomen tvojega dela. Ta daleč presega meje Ribniške doline in Slovenije. V njem vidimo, da si bil in ostaneš eden tistih, ki so že zgodaj spoznali, da Slovenci v 1500-letni zgodovini nismo imeli svojega plemstva, svojih Janko Trošt knezov ali svojih kraljev; gospodovali so nam drugi. Ali imeli smo drugačne junake, nič podobne tistim iz uradne svetovne zgodovine. To so preprosti, vsakdanji ljudje: Martini Krpani. Petri Klepci, tudi Krjavlji so vmes — in nc nazadnje Ribničan Urban, .ki stoletja dolgo nosi po svetu oprtano krošnjo suhe robe, ker mu skopa zemlja doma ne da dovolj kruha. In prav tega krošnjarja, ta značilni delček slovenske zgodovine, si ti kot slikar samouk neštetokrat upodobil v lesu, na platnu, v akvarelu ali ga kako drugače poduhovil in populariziral. To dejanje daje poseben pečat tvojemu delu: elementarnost vsakdanjega boja za življenje si preoblikoval v simbol, ki slovenski zgodovini, slovenskemu kmetu-proletarcu daje prav posebno poglavje. Tvoje značilne podobe ribniškega krošnjarja krasijo danes mnoge lokale, stanovanja ali pa jih hranijo posamezniki. Pa ne samo v Ribnici, tvoje podobe so priroinale in živijo zdaj daleč po Evropi, po Ameriki in Avstraliji, do kamorkoli je prišel Ribničan ali njegov sorodnik. Če gre Slovenskemu oktetu zasluga za to, da je s svojo himno S'm Rib'nčan Urban posnel »slavo nekdanje Ribnice po vsem svetu, gre tebi zahvala, da so, čeprav v malem, domala vsi kontinenti spoznali tudi vizualno podobo tako značilnega ,,malega človeka", ki si kot suhorobar, lončar ali krošnjar, predvsem pa kot jezični in odrezavi Ribničan išče vsakdanji kruh. Dragi Janko, že smo ob prizoru, ki nas navdaja s trpkostjo. Ne veš, da je nastala praznina na ribniškjh razglednicah, ko ni več tvoje značilne podobe, tvojega koščenega, ra- Stran uredil: J02E PRIMC št. 39 <13661-25. sentemj^L - HI NERAZVITA OBM0ČjA Po novem ne bodo |Q nerazvite le posamezne ampak lahko tudi njihov del ma krajevna skupnost. V rl /v občini naj bi bila po predlaganih merilih taka ob" v s Loški potok, Gora in Slemena- l zoranega obraza, tvojeg'1 *M nega posmeha, dolgih-rC «jiw plodnih pogovorov ob v ostrega pogleda, nosu, kot lok ki je kakor 3 ,J branil tvoji osebnosti, komerkoli sklepala kaki kompromise, in ki je trden, odločen in ne ' i Ribničani se moran^|0® vselej posloviti od naj vsebuje eno samo, JB vehkimi črkami pisan0 ,|iiy - HVALA! Ta beseda vseh vasi in zaselkov » 'm doline, saj si jih prehodil in naslikal. L kulturnih sodelavcev in 2 doma, po Sloveniji in v(.ev,^ stvu, od nekdanjih u^e.nateljfl4 posebej pa od vseh Pr,l f/l Hvala ti, veliki učitelj "j ti tor. Želja nas vseh je, J1 1 mirno spanje v slovenski * JANEZ 20 'mSTO DELOVNO MESTO! za medsebojna razmerja VArOVALNICE SAVA OStOVNA ENOTA NOVO MESTO bi a v j a prosto delovno mesto: ZASTOPNIKA ZA PREMOŽENJSKA IN OSEBNA ZAVAROVANJA za zastop Metlika. Pogoji: Srednja šolska izobrazba ali dokončana osnovna So'a 'n odslužen kadrovski rok. 1 1 (objavljeno prosto delovno mesto je obvezno dvomesečno jSrriUsno Nastop dela je možen takoj. ■ Iku*08 '3r^ave 2 dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih {IQ n,a^ nai kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi prostega ' rnesta na nasl°v: Zavarovalnica SAVA — poslovna šl. 0vo mesto, Glavni trg 24, z oznako: Odbor za med- -Sna razmerja. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanje podgan in miši) V OBČINI BREŽICE Po odloku o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice (Ur. I. SRS št. 10/74) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju mesta BREŽICE s pripadajočimi naselji ŠENTLENART, BREZINA, ČRNEC, ZAKOT in TRNJE ter ČATEŽA, VEL. MALENC in KRŠKE VASI v dneh od 29. sept. do 11. oktobra 1975. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. 110-275 naprava za polavtomatsko ljenje A 10-275 in A 10-400 OBVESTILO! Obveščamo občane Novega mesta, da bo Gasilsko društvo Novo mesto opravljalo preventivne preglede kletnih in podstrešnih prostorov v tednu požarne varnosti do 28. 9. 1975. A 10-275 uređaj za poluautomatsko zavarivanje A 10-275 i A 10-400 je naprava za ekonomično polavtomatsko varjenje in je izpopolnjena, zato ima še večje zmogljivosti Serija naprav z oznako A 10 predstavlja naprave za polavtomatsko varjenje v zaščitni atmosferi plina. Izpopolnjena naprava A 10-275 omogoča hitro in zanesljivo varjenje tankih in debelejših metalov z uporabo elektrode premera do 1,2 mm. A 10-275 omogoča visoko proizvodnost s širokim delovnim obsegom; je vsestransko uporabna naprava, stroški vzdrževanja so nizki ter je zato koristna investicija za vsako delavnico; zaradi posebno lahke pištole je pripravna in omogoča hitro delo ob minimalnem zagrevanju. Celotna naprava je na vozičku s štirimi kolesi. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih stroleva i uređaja — Pula P. P ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 24-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES NOVO MESTO KRKA ,KRKA", farmacevtika, kemija, zdravilišča, NOVO MESTO ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE razpisuje (reelekcija) vodilna delovna mesta 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA 2. DIREKTORJA MARKETING SLUŽBE 3. DIREKTORJA RAZVOJNEGA MARKETINGA 4. DIREKTORJA MEDICINSKO INFORMATIVNEGA ODDELKA 5. DIREKTORJA PRODAJNEGA MARKETINGA 6. DIREKTORJA FINANČNE SLUŽBE 7. DIREKTORJA KADROVSKO SPLOŠNE SLUŽBE 8. DIREKTORJA SLUŽBE ZA NAPREDEK ORGANIZACIJE POSLOVANJA IN CAOP 9. DIREKTORJA NABAVNE SLUŽBE 10. DIREKTORJA SLUŽBE PODJETNIŠKEGA PROGRAMIRANJA 11. DIREKTORJA SLUŽBE RAČUNOVODSTVA 12. DIREKTORJA SLUŽBE ZA INVESTICIJE 13. ŠEFA PRAVNE SLUŽBE POGOJI ZA ZASEDBO VODILNIH DELOVNIH MEST SO: Na razpisana delovna mesta se lahko prijavijo kandidati, ki so s svojim delom dokazali, da imajo izostren posluh za uresničitev načel naše samoupravne družbe o samoupravnih medsebojnih in poslovnih razmerjih ter imajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca še: — visokošolsko izobrazbo, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj del na samostojnih delovnih mestih, — okviren program in koncept dela, — in so komunikativni ter družbeno in strokovno razgledani. Poleg že navedenih pogojev pa so za zasedbo delovnih mest še naslednji pogoji: pod 1: diploma II. stopnje farmacevtske, kemijske, ekonomske ali pravne fakultete in ZT registracija, pod 2: diploma II. stopnje farmacevtske, medicinske ^li ekonomske fakultete z znanjem vsaj enega svetovnega jezika, pod 3: diploma II. stopnje farmacevtske ali medicinske fakultete, pod 4: diploma II. stopnje farmacevtske ali medicinske fakultete, pod 5: diploma II. stopnje farmacevtske ali veterinarske fakultete, pod 6: diploma II. stopnje ekonomske fakultete in ZT registracija, pod 7: diploma II. stopnje pravne ali ekoaomske fakultete, pod 8: diploma II. stopnje ekonomske fakultete, pod 9: diploma II. stopnje farmacevtske, ekonomske ali kemijske fakultete, pod 10: diploma II. stopnje ekonomske fakultete, pod 11: diploma II. stopnje ekonomske fakultete in ZT registracija, pod 12: diploma II. stopnje gradbene, ekonomske, farmacevtske ali kemijske fakultete, pod 13: diploma II. stopnje pravne fakultete s pravosodnim izpitom. Vse, ki so zainteresirani za vodilno delo na navedenih delovnih področjih in izpolnjujejo pogoje za uspešno delo, vabimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z življenjepisom dostavijo kadrovski službi v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 19, v 15 dneh po dnevu objave razpisa. IVI ESEC gospodinjske TEHNIKE V 28. PRODAJALNAH JUGCTEHNIKA IZKORISTITE UGODNOST POPUSTA V MESECU TEHNIKE V PRODAJALNAH JUGOTEHNIKE PO VSEJ SLOVENIJI JOD 10. SEPTEMBRA DO 10. OKTOBRA *75 jj5. septembra 1975 DOLENJSKI LIST ' slcptcinbra - Rafael Sreda, 1. oktobra - Terezija Četrtek, 2. oktobra - Miran LUNINE MENE 28. septembra ob 12.46 uri - zadnji krajec BREŽICE: 26. in 27. 9. angleški barvni film Hap-ki-do. 28. in 29. 9. francoski barvni film Rdeče sonce. 30. 9. in 1. 10. angleški barvni film Prepovedani dekameroni. ČRNOMELJ: 26. 9. jugoslovanski barvni film Rdeči udar. 28. 9. ameriški barvni film Santi. KOSTANJE.VICA: 27. 9. ameriški barvni film Kocka je padla. 28. 9. jugoslovanski film Čudoviti prah. KRŠKO: 27. in 28. 9. ameriški film Kabaret. 1. 10. mehiški film Pancho iz Acapulka. METLIKA: 24. in 25. 9. ameriški barvni film Dvoboj na Pacifiku. 26., 27. in 28. 9. italijanski barvni film Džangov sin. Od 26. do 28. 9. ameriški barvni film Amerikanec v Evropi. MIRNA: 27. in 28. 9. film Zapiski prostitutke. NOVO MESTO, Kino KRKA: 24. in 25.. 9. ameriški barvni film ' Plačilni dan. Od 26. do 29. 9. italijanski barvni film Tedeum. 28. in 29. 9. ameriški barvni film Nagajivi detelček. 30. 9., 1. in 2. 10. italijanski barvni film Kruh in čokolada. RIBNICA: 27. in 28. 9. francoski barvni film Avantura je avantura. SEVNICA: 27. in 28. 9. jugoslovanski film Užička republika. TREBNJE: 27. in 28. 9. ameriški barvni avanturistični film Svetilnik na koncu sveta. igfflssM SLUŽBO DOBI SLUŽBO I SCE IŠČEM DF.LO kot gospodinjska pomočnica v Novem mestu ali bližnji okolici. Grem tudi za čistilko ali za pomoč v gostilniško kuhinjo. Ponudbe pod šifro „POŠTENA". STANOVANJA IŠČEM neopremljeno sobo ali garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2297/75). IŠČEM eno - ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali v bližnji okolici. Plačam za leto vnaprej. Naslov v upravi lista (2307/75). MLAD PAR išče po možnosti neopremljeno sobo ali enosobno stanovanje. Telefon: 84-530, interna 72. ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (2331/75). Motorna vozila PRODAM zastavo 750, letnik december 1970. F rane Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan. PRODAM škodo, letnik 1970, in avtomobilsko prikolico. Mitja La-pajna, Kočevje 12, Črnomelj. UGODNO PRODAM dobro ohranjen avto ami 8, letnik 1970. Naslov v upravi lista (2321/75). PRODAM UGODNO PRODAM kompletno žago za rezanje drv z vozom, pogon na dieselski motor. Nežka Simon-čič, Vrtna 19, Ljubljana. PRODAM klavirsko harmoniko „HOHNER ATLANTIK IV de-lux" in kamero „ZETA" super 8 s projektorjem. Anton Hervol, Bukošek 67, Brežice, ali od 18. do 20. ure po telefonu 72-362. PRODAM tovorno prikolico, nosilnost 700 kg. Žabja vas 15, Novo mesto. PRODAM čistokrvne mladiče, pasme nemški ovčar. Janez Knavs, šalka vas f, Kočevje. PRODAM pletilni stroj. Naslov v upravi lista. (2299/75). POCENI PRODAM štedilnik Kuepperbusch, kombiniran štedilnik Gorenje, šivalni stroj „Mirna", skoraj nov. Alojz Rogelj, Potok 2, Ivančna gorica. PRODAM dve vinogradniški preši na kamen in dva večja soda. Selak, Dobrava 32, Škocjan. PRODAM tridelno garderobno omaro. Ogled vsak dan po 15. uri. Avsec, Nad mlini 41/19, Novo mesto. PRODAM rabljen dvobrazdni traktorski plug. Naslov v upravi lista (2313/75). PRODAM dnevno sobo po zelo ugodni ceni. Silva Arko, Zagrebška 14, Novo mesto. ZARADI selitve prodam pohištvo: mizo, dva stola, pomivalno mizo. dve omari, divan, dve postelji (zakonska), nočno omarico z lučjo, psiho, ki je na ogled v proštiji Novo mesto, Kapitelj. ZARADI selitve izredno poceni prodam kompletno opremo dvosobnega stanovanja s kuhinjo. Prodam tudi posamezne elemente-Pavla Tojagič, Kettejev drevored 49, Novo mesto. PRODAM dva konja stara 9 in 4 leta. Ljudmila Jarc, Hrastje 3, Mirna peč. PRODAM 230 kom. opeke -monta, punte in nekaj nerabljenih desk. Naslov: Pod Trško goro 71, Novo mesto. POCENI PRODAM lestenec s 6 žarnicami. Naslov v upravi lista. UGODNO NAPRODAJ: čistokrvni ruski hrti, dvomesečni, potomci in moskve. uvožene psice. Majdič, Ljubljana, Cesta v mestni log 5. POCENI PRODAM globok otroški voziček, športni voziček s sedežem za v avto, stajico in pony kolo. Udovč, Vel. Bučna vas 35 a (nasproti gostilne Marička). PRODAM dobro ohranjeno strešno opeko in sobno peč - kamin. Naslov v upravi lista (2339/75). PRODAM rabljeno spalnico, kavč, „TOBI" štedilnik na drva- Ivan Izlati, Padcršičeva 3. PRODAM ali zamenjam za drva več komadov ženskih in dekliških oblek in peč - kamin. Naslov v upravi lista (2336/75), tel: 22-315. MLINI ZA GROZDJE! Prodam več popolnoma novih mlinov za grozdje, dolžina valja 40 cm. Dolenjske Toplice 66 ali telefon (o68)-21-432 od 6. do 14. ure. KUPIM KUPIM rabljen plastični čoln gliser GT 400. Martin Perše, Brezovica 19, Šmarješke Toplice. KUPIM manjši moped. I-rane Go-renc, C. herojev 44, Novo mesto, ali po telefonu 22-439. POSEST POROČNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po vasi želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! JREKLICI" JOŽE GORENC, Brusnice 1, prepovedujem pašo, hojo in vožnjo na Vrhovem-Starcin bregu. Kdor tega nc bo upošteval, ga bom sodno kapn!T RESNIK, Lcskovec 106, opozarjam Marijo Kotar, Lesko-vec 105, naj preneha govoriti žaljive besede o meni in moji družini, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. ANTON KOSEC, Družinska vas 13, p. Šmarješke Toplice, prepovedujem obrekovanje Vere Hočevar iz Dobruške vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANA MARIJA MAVER, roj. Nučič, Osrečjc 11, Šmarješke Toplice, preklicujem in obžalujem vse, kar sem izrekla ANTO- PRODAM garažo na Mestnih njivah nasproti bloka 2. Anton Rom, Mestne njive 10, telefon: 22-471. PRODAM 60 arov veliko parcelo (tudi po delih) v Gornjih Šušicah - Lubanc pri Uršnih selili. Primerno tudi za vikend. Dostop možen z vsemi vozili, elektrika 40 m od parcele. Naslov v upravi lista (2292/75). PRODAM staro kmečko hišo z vrtom na Mlaki pri Begunjah. Božič, 64248 Kamna gorica 60, ali po telefonu 75-048. PRODAM gradbeno parcelo v Leskovcu pri Krškem. Naslov v upravi lista (2311/75). PRODAM nedograjeno enostano-vanjsko hišo v Smihelu pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (2312/75). PRODAM OBNOVLJEN vinograd (z grozdjem) na žici, v polni rodnosti, sadni vrt in del gozda (4 km iz Krškega, ob asfaltni cesti). Trofazni tok na parceli, vodovod v bližini, primerno za vikend. Anton Baškovec, Krško, CKZ 87. RAZNO SAMSKI, nekadilec in nealkoholik, želi spoznati in poročiti dekle do starosti 40 let, ki bi želela živeti na kmetiji. Ponudbe pod: „Okolica Postojne". NU KALČIČU iz Osrečja 21, saj za svoje trditve nimam nobene osnove. Imenovanemu se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. iffOEVESTILA I IZDELUJEM VSE VRSTE ROLET, IZVRŠIM MONTAŽO IN VSA POPRAVILA. CENE UGODNE, DOBAVNI ROK PO DOGOVORU. NAROČITE PRI LOJZU MEDLETU. ŽABJA VAS 47 IVAN PEČARIČ, plinsko-vodo-vodni mojster. Krško, Tomšičeva 2 (200 m desno nad šolo na Vidmu), obveščam cenjene stranke, da solidno in kvalitetno opravljani centralno in vodovodno instalacijo, in se priporočam. RAJ KO RUKŠE, Brusnice 58, telefon: 21-850, obveščam cenjene stranke, da opravljam servis na gorilcih za centralno ogrevanje -CTC Dentonc. INSTRUIRAM dijake redne in večerne ESŠ pri vseli predmetih. Šifra: „JESEN". ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brala in strica MIHA KOCJANA iz Sel pri Dragatušu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožaljc, delovnim kolektivom in drugim organizacijam za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti- Posebno se zahvaljujemo pevcem, govorniku in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena, sinovi, hčerki, bratje in sestra z družinami. V SPOMIN 27. septembra 1975 bo minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustil nikoli pozabljen sin RUDOLF ZAJC iz Novega mesta, ki jc moral tako mlad v hudih bolečinah umreti ter nas za vedno zapustiti. Čas hitro mine, a žalost se nikoli nc pozabi in ne celi srčnih ran. Hvala vsem, ki se ga še spominjajo. Vedno žalujoči: mama in sorodniki. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so ob izgubi našega dragega ata JOŽETA NOSETA sočustvovali z nami, nam pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih, mu darovali cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi Žužemberk, Novo mesto, 9. 9. 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta m strica • JANEZA SINTlCA iz Prušnje vasi 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom®; prijateljem za izrečeno sožaljc, podarjene vence in cvetje' vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala tu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena, sin in sedem hčera z družinami. Prušnja vas, 18. 9. 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata? | ! brata 141 I JANEZA PETKA iz Lipovca pri Ribnici na Dolenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujejo, in v.sellli^ ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi®} ^ poti. Iskrena hvala sorodnikom, znancem, prijateljem, s°siia.it vaščanom in gasilskemu društvu ter kolektivom Itas, Riko in t za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebna n dekanu za opravljeni obred ter dr. Voljču za lajšanje bolečin- Žalujoči: žena Julijana, sinovi France, Andrej in ^ z družino ter drugo sorodstvo. Hvala za vašo krk ki rešuje življenj 22 DOLENJSKI UST Št. 39(13661 -25. septej^ TAKOJ SPREJMEMO pomoč na manjšo kmetijo s stroji. Otrok ni ovira, plača po dogovoru. Vid Čeme, Kranjska gora 121. AVTOKLEPARSTVO, Franc Selan, Savije 74, Ljubljana, sprejme vajenca. Stanovanje preskrbljeno. TAKOJ ZAPOSLIM pomočnika kotarske ali mizarske stroke. Kolarstvo, Medic, lrča vas 7, Novo mesto. VEKOSLAVA KOPRIVNIKA iz Šmihela pri Novem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožaljc. Vsem, ki so njegov oder okrasili s prelepim cvetjem in venci, iskrena hvala-Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Šmihcl za lep, organiziran sprevod ter vsem ostalim gasilskim društvom, ki so ga s prapori spremila na zadnji poti- Hvala tov. Tonetu Lavriču za govor ob odprtem grobu ter vsem kolektivom za podarjene vence. Hvala tudi pevcem in godbi. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena, družine Koprivnik in drugo sorodstvo. Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transf ^ oddelku: Albin Kastelic, Metod Tisovec, Bogdan Sitar, ^ Kastelic, Ivan Zupančič, Franc Zupančič, Martin ScP?n ejyj 1 Šcniea, Jože Šmajdek, Marjan Zupančič, Stane Senica, Ja" -Ivan Bradač, Florjan Šiško, Marija Škcdelj in Mirko * d Novolcsa Straža; Janko Dobavičnik, Jože Berkopec, ioi ^ P Tine Filip, Martin Brudar, Mirko Ferbezar, Ivan Jak«, jji J Planinšek, Jože Šmajdek, Franc Pintar, Jožefa ^ t Cimermančič, Brane Avbar, Anica Mamič, Anton Iram ' -Gole, Milan Mamič in Niko Rcba, člani Novotcksa No ^ p Martin Šimc, Mirko Zupančič, Marinka Mikec, Mira KuCei*^ p Jerele, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Franc a ]q[1> -Pepca Pečnik, Janez Jerman, Janez Mislej, Jože Brulc in Jo člani IMV Novo mesto; Ana Tramte, članica Splošne bom ^ •-mesto; Mitja Počrvina, član Dominvcsta Novo mesto; Aioj jjj, j Albin Kozlcvčar in Peter Šmajdek, člani Komunalnega poapr^ , mesto; Ciril Kos, član Elc Novo mesto; Olga Jordan, 1 Zdravko Šalamon, Robert Dular, Viktor Staniša in Ivan ' d člani Opekarne Zalog; Jože Gorše, član Gorjancev Stia^ » Kastelic, član Javnih skladišč Novo mesto; Alojz Hmeljnika Novo mesto; Franc Žibert, Janez Zoran, Marjan * Vinko Jurečič in Anton Muc, učenci Šolskega centra za ^ ■ stroko Novo mesto; Janko Pleško, Stanislav Bcncik in Rata * p člani Zavoda za požarno varnost Novo mesto; Joža rin* ^ «. Žibert, člana Uboda Novo mesto; Vlasta Lampret, Dusari -Lidija Gros, Danica Hančič in Renata Džundovič, elani ^ t zdravstveno varstvo Novo mesto. Pretekli teden so darovali kri na novome^em m ^ oddelku: Jože Bašelj, kmet iz p°rnje^ ^menja, Jo ^ Silvester Tomšič, Peter Šuštarsič, Jože Mu™« člani IMV Vida Šenica, Stane Hočevar, Ivan Ašič, Štefka Puge j, ^ , Boris Dolinar, Mirko Nikohč. Viktor Avsec m Mar | Novotcksa Novo mesto; Sonja Penra, Martina Novo mesto; Anton Pavlin, Albin Kump, Franc: in Albin Pečjak, člani Kovinarji Novo mesto, Marm Murgelj, Ivan Turk, Nada Murgelj, Dušan ^indisch m Ber iz " 'člam Knjigotiska Novo mesto; Mkjan Klobučar,ko1 Srečko Jordan, Franc Petan, Ivan Špringer, Drago M Špelko, Jože Medic, Avgust Ćradišar, Jože Grubar, 11 Jože Kučko in Dušan fa|tin^č^.™No^f tovl^J Fine Danica Berger in Štefka Likar, člani ^k-e vt0vo'1^ Novo mesto; Ali« Buča, Matjiž Novo mesto; Jože Žagpr, delavec iz Šmihela, Mirko .j p1^ KbeT, Jože Fieko, Srečko Hudovornik, Joie CoftjjV' Podobnik Alojz Trontelj in Zdravko Damjanovič, ggjtlj mcsto^Martina Eržen, člinica KZSZ Novo m, Novotehne Novo mesto; Jože Pavhn, študent iz Novegi Krali član Dela Ljubljana; Stanko Kavšek, član Kovu. mesto; Miran Dobravec, član UJV Novo mesto.___ Hi IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI S mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference ^ „ ce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribn> ^ p '"UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Lcgan (glavni in nik), Ria Bačer, Marjan Baucr, Milan Markclj, Janez ^ * Prime, Jože Splichal, Jožica Tcppcy, Ivan Zoran in Aluc f Oblikovalec priloge Peter Simič. . pr^S IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja- ^ nik: Slavko Lubšina. 118*2 IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din ~~,r' nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačlj'va9 Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. • r* j ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devi | 52100-620-107-32000-009-8-9 &>K . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cVC\nn$\K strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 1* .jfl. V. \ mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda i ^ 0d \ druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik »■ j.j/ j | 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (st- ^ o" 28.-3. 1974) se za Dolenjski list nc plačuje temeljni aa* , meta proizvodov. ________N*' TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v N°Avg()Lji 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave:® mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - lelefon: (( ' jSniLi' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Ca*01: {r filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - yaJ t tisk: Ljudska pravica Ljubljana. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 27. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za' naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Nace Lovšin: Prve izkušnje z živalmi, ki imajo delež dednih osnov ameriške rjave govedi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo fo Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak". 6.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.05 Lahko noč, otroci! 20.00 Popevka „Vesele jeseni". 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 28. SEPTEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Iščemo popevko poletja. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jugoslovanski glasbeni umetniki pred mikrofonom. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambel-ske in solistične glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva Avšič: Saditev česna. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 30. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milica Oblak: O letošnji ribezovi letini in ukrepi za bodoče. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Družba in čas. 18.05 V torek nasvidenje! 1^8.35 Lahke note. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.20 Zvočne kaskade. 22.20 Barve in nasprotja nove glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 1. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.05 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto -vrtiljak". 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Jubilejni koncert orkestra RTV Ljubljana. 21.00 Kulturni globus. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 25. SEPTEMBRA: 16. 00 - 16.35 — Napoved programa, Za vas smo si ogledah, Poročila, Nove plošče RTB — 16.35 16.45 - AKTUALNOST TEDNA -Ob tednu požarne varnosti zapis -16.45 — 17.00 — Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI SOBOTA - 27. SEPTEMBRA: 16.00 - 16.20 - Za gram humorja in glasbe — 16.20 — 16.40 -Jugoton vam predstavlja - 16.40 -17.00 - Sobotno kramljanje -17.00 - 17.30 - KRONIKA -Obvestila in reklame - Pravljica za naše najmlajše - Posnetek iz naše glasbene šole - 17.30 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 28. SEPTEMBRA: 10.'30 - 12.00 - Napoved programa - UVODNIK radia Brežice - Pred praznikom pionirjev - DOMAČE ZANIMIVOSTI - Nedeljski magnetofonski zapis: Cirnik na delovni akciji - Za naše kmetovalce -Obvestila in reklame Spored naših kinematografov - 12.00 - 15.00 -NAŠI OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK - 30. SEPTEMBRA: 16.00 - 16.30 - Napoved programa - Iz produkcije RTV Ljubljana -POROČILA - Iz naše matične knjižnice - 16.30 - 17.00 - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Športni pregled - Obvestila in reklame - Tedenski program kina Brežice - 17.00 - 18.00 - MLADI ZA MLADE TELEVIZIJSKI SPORED sko popoldne: Pisani svet: Naša beseda 74 - Snahe - film - Za konec tedna - 18.05 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) - 18.20 Modre čelade - dok. film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 Tv dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) -49.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 A. Ingolič: Žive vezi - ponovitev (Lj) - 21.05 9 let skomin - 3. del barvne oddaje (Lj) - 21.40 Športni pregled (Bgd) - 22.15 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Mesto dogajanja, Arheološki muzej, Hrvatska, v Jugoslaviji, Nemščina, Borba za socializem, Dolina Gangesa (Zg) - 10.00 TV v šoli: Japonska, Pravljica (do 11.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.01) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.35 Millner: Medvedek PU - II. del barvne oddaje TV Skopje (Lj) -17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Plesni orkester RTV Zagreb - barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) -18.40 Pedagoški poklici: serija Pred izbiro poklica (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 20 let simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - prenos (Lj) - 20.40 G. Massot: Bog igre — barvna drama TV Zagreb (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) TOREK, 30. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Pogovor z Brankom Čopičem, Prebivalstvo SFRJ, Geometrija, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Mlekarstvo (Zg) - 10.00 TV v šoli: Zdravilna plesen, Risanka, Zapojte z nami (Bgd) -11.20 TV v šoli: Rudno bogastvo BiH (do 11.50) (Sa) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Sa) -16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.35 Pobeglo otroštvo, barvna serija Preproste besede (Lj) - 17.50 Risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Biseri morja, barvna serija (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ne prezrite!: drama SNG na Bitef-u (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Mi med seboj (Lj) - 21.05 Barvna propagandna oddaja (Lj) -21.10 L. N. Tolstoj: Ana Karenina - TV nadaljevanka (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) SREDA, 1. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 10.35) (Bgd) - . . . Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 16.25 Boks Qay : Fraizer - barvni posnetek iz Manille (Lj) - 17.25 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta, 6. del (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) -18.05 Mladi za mlade, oddaja TV Sarajevo (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) -18.40 Po sledeh napredka (Lj) -19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Vojna za jabolko -barvni film (Lj) - 21.50 Gorenje novosti - barvna oddaja (Lj) -21.55 Miniature: Donizetti-Rossini (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 2. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 10.35) (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) — 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.30 L. Suhodolčan: Babičeve rože - serija Naočnik in Očalnik (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Mikrobi in ljudje, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Konec plovbe v mesečini, serija „110 policija" (Lj)* - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi (Lj) -21.45 Jazz na ekramr Tandem Stivin-Došek, I. del barvne oddaje (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) ■i V času od 14. 9. do 20. 9. 1975 so v brežiški porodnišnici rodile: Marica Antoljak iz Novakov -Ireno, Ljudmila Sotošek iz Vel. Dola - dcklico, Anica Šintič iz Gor. vasi — Ivana, Marija Sotošek iz Starega Grada - Andreja, Berta Žaren iz Nemške vasi - dečka, Ana Vim-polše iz Brežic - deklico, Ana Praš-njak iz Javorja - dečka, Ana Šečan iz Samobora - Emilijo, Anica Kirin iz Gradne - dečka, Štefanija Bogov-čič iz Breganskega sela — dečka, Anica Fabelcovac iz Klak - Štefanijo, Marija Smrekar iz Velike Doline - Marijo, Đurđa Noršič iz Noršič sela - dečka, Dragica Vranaričič iz Pologov — Maria, Ivanka Grmovšek iz Piršenbrega - Romana. POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA do 50.000 din Polog 15% NA ZALOGI ŠE GARDEROBNE OMARE PROGRAMA BARBARA Salon pohištva NOVI DOM Ljubljana,Novi trg 6 (pri šuStarskem mostu) ©labod labod labod labod F'$.FIN2G»R 12 fttBKOINU Župnik je sedel k pisalniku, France je potipal z roko po stolu in tudi sedel ,,Zavoljo Jančarja prihajam." „Da bi ga oprostili, kajne." je povzel naglo župnik. „Nemogoče! Nikogar ne oproste." Matic se je jezil in bi se bil rajši vgriznil v jezik, kakor da je moral povedati, da je prišel le zaradi France. „Vidiš, kako sem se previdno skril za Jančaija, pa me jc mož koj izbezal na dan," jc mislil in rekel glasno: ,.To se pravi: prišel sem, ker me je Jančar naprosil, da bi preskrbel za Franco, zanjo." je naglo popravljal. ..Za ženo, podporo. Če je kaj upanja." ,,Za Jančarico. seveda! Ta naj prosi! Gotovo dobi!" Župnik jc segel po debeli knjigi in začel listati po njej. „Koliko jc številka pri Jančarju? " „Sedem, gospod." „Aha, tukaj jc." Takoj jc začel pisati zglasitveno polo. „Ali ima Jančarica kaj dolga? " „Dva tisoč," je rekel. „Ali goldinarjev? " ,.Goldinarjev," je potrjeval Matic. „Tako, sedaj je prošnja narejena. Tukajle naj se Jančarica podpiše — saj zna pisati? " „Dobro". „Torej tukaj spodaj, potem naj nese polo k županu, da jo še on podpiše in pošlje na glavarstvo." ,,Če bi jo jaz nesel, saj sama kar ne utegne, ali bi bilo veljavno? " „Vseeno!" Župnik je zganil polo in jo dal Maticu. „Kako kaj delate v hribih? France, ti lahko marsikaj pomagaš, ko si tak korenjak." „Pomagam. Jančarici sem vse omlatil na ge-pelj." „To je lepo, France." , . „Me je Blaž naprosil," je vmes tiščal Matic Blaža naprej, da je skrival Franco. „Le daj in pomagaj še dalje." „O, saj bom, gospod. - Koliko sem dolžan? " je spravljal Matic prošnjo skrbno v žep. Župnik je potrkal Franceta po ramenu: ,,Ti pomagaš z gepeljnom in sem prepričan, da nisi nič zaračunal, ali kaj malega — " „Nič, tudi vinarja ne in ga ne bom." „Torej, Bog daj, da veliko dobi, sirota. Zbogom, France!" Matic je bil tako vesel samega sebe, vesel župnika, prošnje in vsega sveta, da je šel zoper vse svoje navade na delavnik v krčmo in se pomudil do mraka. Nato je romal s prošnjo proti domu, pa ne domov - ampak k Franci iskat podpisa. ,,Poglej, kar vsa pota kažejo k njej," ga je nekoliko vinskega spet obletavala skušnjava in ves srečen je pritiskal prošnjo z laktjo k sebi. Ko je vse razložil Franci, se ta ni več upirala in je podpisala. Matic je pil hruševec in pozabil, da ni doma na Kozjem hribu, dokler ga ni opozorila Franca. Zoper navado ji je segel v roko, jo pogledal s takim pogledom, da so Franci še v temi žarele njegove oči in se jih je veselila in se jih bala. VI Draga žena! Najprej te lepo pozdravljam, tebe in otroke in teto Uršo, ter ti naznanjam, da sem določen za naprej. Pojutrišnjem gremo. Pridi kaj v Ljubljano, da te še enkrat vidim. Bog ve, če se ne bova zadnjikrat videla. Tvoj Blaž. Ta dopisnica je ležala na mizi pred Franco, ki je gledala na pratiko in desetič štela in iskala tisti pojutrišnji dan, ko je vstopil Matic, da ji vesel razodene, kako je oddal prošnjo pri županu in da je šla takoj na glavarstvo. 23 i. septembra 1975 DOLENJSKI LIST DAN: Poročila ob 5.00, 1,9' 00, 8.00, 10.00, 11.00, o'nS* 13-00, 14.00, 15.00, 17.00, 24 nn* n- °0, 22.00, 23.00 in 4° fi 00 " S^sbeni sP°red od 4.30 „.^TlTEK, 25. SEPTEMBRA: ^ksbena matineja. 9.05 Ra-triLk k 23 vi§° stopnjo. 9.30 Iz f^beiuh šol. 10.15 Uganite, pa vam tS^0.P° želji- 11-00 Poročila -tu:; . napotki za naše goste iz mLne'-r 30 Kmetijski nasveti -S- Tone Tajnšek: Za sladkorno Je treba njive pripraviti že v jeva«, . 13.30 Priporočajo dpi." 14.40 Med šolo, družino in S' \SAS »Vrtiljak". 18.35 Pro-Kaset in gramofonskih plošč anJmu,Jubliana- 19.40 Minute z f^amblom Jožeta Privška. 19.50 noč, otroci! 20 00 Četrtkov 21 nn T0mačih pesmi in napevov. ZemvL e podije. 22.20 Ljube-prs,, .Pesmi na škotskih dvorih in f? 1,^- 23.05 Literarni nokturno, ^deta popevk in plesnih rit- JSF*. 26- SEPTEMBRA: 8.10 Šola 7!.113 J?latineja- 9.05 Radijska vami« stoPnjo. 9.30 Jugoslo-TaiiiSihnar°dna glasba. 10.15 Po TunS P°teh- I1-00 Poročila - tujine, n 3??*?1" ^ goste iz mg Kmetijski nasveti - Problem" Titov**: Aktualni poročal stVa gozdov. 13.30 Pri-Slci eSitam: • •14-30 Naši P°slu" »Vrtiljak'?Pozdravljajo. 15.45 17-20 p i* 6-50 Človek in zdravje. °gleda£ J" divertimento. 18.05 tonoS8? .časa- i8-i5 Zvočni "enčlra n r Minute z ansamblom otroci' 19-50 Lahko noč, Odfc. *>00 Stop-pops 20. 21.15 22.20 r roorju in pomorščakih. S^čih.^ L \ lo8°v ^3.15 t.,, Literarni nokturno. 0 Jazz pred polnočjo. JAPIO SEVNICA 10*30^' 28' SEPTEMRA - - 11 nn C nie> oglasi in obvestila ^otmica ~ x?b °0-letnici smrti Neura _ " Luisa U-35 _ i-T , . ~ P° domače -*ku ' ^pis (ob zaklju- - za' ^ Komunista ') - 12.00 Poročiia^gf nekaj " 12-30 -P°zdravi n,tLl2.50 - čestitke in "^kliuč^ Poslušalcev - 14.30 - PoročV" °KT0BRA " l6 00 oglasi in 16.10 - reklame, >??mače ,estila - 16.30 - po j^-55 _ j. 16-45 - Vi o nas -17.25 _ 0 klub brez imena — 17.40 n*>vosti . iz knjižnice — 18.00 Predstavljamo vam .. — »6S0°0B^f 0,ffO0?aRT,975 . (naP0Ved in •••-i« on 5:15 ~ Pet mmut T Poročil ,7 EPP !• del - 16-30 I6.45 T 16-35 - EPP II. del -^ključew 2V?1 anketa " 17-00 -v in napoved za nedeljo. ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Dolina Gangesa, Delegatski sistem, Jesen, Nemščina, Literatura, Učenci pred kamero (Zg) - 10.00 Francoščina, Risanka (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.25 L. Suhodolčan: Skoziglcd 2010, serija Naočnik in Očalnik (Lj) - 18.00 Obzornik k(Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Mikrobi in ljudje - barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Krvna skupina AB - serija 110 policija (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.00 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Dve plesni sliki Maje Bezjak (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) PETEK, 26. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli: Odnosi v skupnosti, Celica, Ali ste vedeli? Obdelava lesa, Kondenzatorji, V živalskem vrtu, Jesen (Zg) - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Predšolska vzgoja (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.20 Pisani svet: „Naša beseda 75" (Li) -18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Srečanje oktetov 75 - II. del barvne oddaje (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Od gotike do baroka -barvna serija Umetnost na jugoslovanskih tleh (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Kovinska zvezda -celovečerni film (Lj) - 21.40 625 (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 27. SEPTEMBRA: 9.30 TV v šoli: V Domu pionirjev, Izobraževalna oddaja (Bg) - 10.35 TV v šoli: Nega bolnika, Pravopis, Vzpon č,oveka (Zg) - 12.00 Tv v šoli: Slikarji, Moderna umetnost (do 13.15) (Sa) - 14.55 Nogomet Beograd: Dinamo - prenos (do 16.50) (Bg) - 17.25 625 -ponovitev (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Francosko slikarstvo od romanike do renesanse, Kje je resničnost -barvna filma (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Velika sprememba, barvna serija (Lj) - 20.35 Vesela jesen 75 -prenos (Lj) - 21.35 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.05 Kojak - serijski barvni film (Lj) NEDELJA, 28. SEPTEMBRA: 9.25 Poročila (Lj) - 9.30 Ch. Bronte: Jane Kyrc - TV nadaljevanka (Lj) - 10.20 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta, Biseri morja (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja (Lj) - 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) - Nedelj- L "Nič sp „ pgaja v-i, men*' Matic. Takle oče ti nalašč I Matjc za Sv°je križ0' kajne? " J6- bil vesel pomoči. Hitro je iztočil J .,Še en'^ s' naročil drugo: Pogov °' vsega dovolj!" ^kfenic/ 56 zasukal drugam, Matic je vrtel h*' ko n° v^ec* Prst* *n ugibal, kaj bi sedaj ukre-S'°^ie V župana. Vedel je, da dela župan ,'li, n.e^am bal se ga je. Ce bi ga le začel b 0 ner^r/1* ^ranca sama bi se kdo ve ^°gov0r • 0 zagovarjal. Raztreseno je poslušal M11! z v11 P°8osto kar na slepo pritrjeval, dokler °6il „iln°m t()liko opogumil, da se je hitro 0C'eP,lačaIin5el- 2 £a se muje zdela stvar čisto naravna, da Jk u.boli Cim bolj pa se je bližal župni- ' P bo a ^belo. Vse je dodobra preudaril, ®0V0r^ 0 Blaževem naročilu, kako : KolJ° m. ne utegne in da se je on ponudil in ' p^sS*°Pti v župnišče, se je ustrašil. V veži t : ar/!° je sedelo in čakalo pet žensk. ^ bll v toliki zadregi, da je plašen obstal ^pom11? Se .0 ali si prišel po podporo?44 / bi $e u ! ^ zaklel in položil desetak na mizo, 11 mogel izmuzniti. „To je le za ženske," je spravil počasi iz sebe, se pokril, ko se je toliko zavedel, da je bil napravil neumnost in snel klobuk že v veži. ,A, kaj, nič bi se ne branil denarja, tudi ti ne," se je oglasila Dolinka. „Si preveč volk nanj." France je godrnjal, da je vse pošteno privarčeval, če kaj ima, in medtem poiskal sedež prav v zadnjem kotu veže za omaro. Vrata v pisarno so se odprla, ženska je prišla iz sobe z zglasitveno polo, za njo se je pokazal župnik in velel: „Le kar naprej!" Dasi se je France stiskal za omaro, ga je župnik le opazil. „Kaj pa ti, France? 44 ,,Naj te opravijo po vrsti. Nekaj bi rad govoril z vami.44 ,,Oklice bo postavil,44 se je vmešala jezična Francija. ,,Prav," se je nasmejal župnik in se vrnil v pisarno. ,,Saj ni res,44 je hitel France in jezno pogledal žensko. „I no, kaj zato, če bi jih. Cas ti je,44 je govorila Francija. „E, France je navihanec. Počaka, da mine vojska; potem si poišče kako bogato vdovo,44 je razlagala Dolinka. „Tebe ne pobaram in Francije tudi ne, da vesta,44 je od jeze postajal grob. In čezdalje bolj je bil prepričan, da vse vidijo njegove misli in da ga samo zaradi France zbadajo. Kakor na trnju je presedel, odgovarjal ženskam zadirčno in se globoko oddahnil, ko je šla zadnja v pisarno. „France, sedaj pa le sem. Same prošnje delam. Ti mi boš vendar kaj drugega povedal,44 je povabil župnik Matica v pisarno, ko je odšla zadnja prosilka. Francetu je bilo nerodno. ,,Vidijo, naj ne zamerijo,44 je začel okorno, „jaz prihajam tudi zavoljo prošnje.44 „Zavoljo kakšne? Sedi in povej!" Sedem ljubezni do trte Trnovec 22. To je tam, kjer te dni neutrudno brni motorna kosilnica, kjer čudovito diši po pokošeni travi, kjer se s pasjim laje-žem prepleta mukanje živine, vik otrok, ptičje petje in šumenje sadovnjaka. To je tam, kjer vzide sonce prej kot v mestu in kjer se delovni dan konča takrat, ko se mestni odpravljajo k počitku. Trnovec 22 je tam, kjer je doma močna ljubezen do kmetije in dela, do vinograda, tam, kjer v domačiji sredi vinogradov živi 39-letni Jože Šuklje. Pri njih pravijo, da sta že gospodarjev ded in oče gojila plemenito trto in da je priimek Šuklje prav gotovo zapisan v „Gorskih bukvah1', v katerih je zemljiška gosposka že v 10. stoletju urejala obveznosti kmetov do dela v vinogradu. Še danes, ko se je marsikatera kmečka družina razbila zaradi laže prisluže-nega tovarniškega denarja, držijo Šuklje tovi trdno skupaj. Sedem jih je: starši, trije otroci, Jože in njegova žena. Sedem ljudi, ki se trdno oklepajo zemlje. In kar Jožeta najbolj veseli, je to, da je znal tudi svojim naslednikom vcepiti ljubezen do nežne vinske trte. In tako vseh sedem skupaj skrbi za domačijo, za trtje. Vinogradu, ki se na 4,5 hektara razprostira v Trnov-cu, na Lokvici in Plešivici, so skrbniki. Po njihovem mnenju je namreč vinograd nebogljen otrok, ki potrebuje nežne, skrbne, predvsem pa pridne roke ob vsakem času. Danes je vinogradnik Jože zadovoljen. Kljub temu da je bilo letos vreme trti nenaklonjeno, bo trgatev sorazmerno dobra. Grozdja bo sicer manj kot lani, toda v začetku je kazalo, da bo še slabše. Prav gotovo pa bi bil Jože še bolj zadovoljen, če bi bil zagotovljen odkup grozdja in če bi bile zagotovljene odkupne cene. Prevečkrat se je namreč dogajalo, da so vinogradniki trepetali celo leto pred dežjem, strelami, točo, viharji, ko pa je vreme vinogradu prizaneslo, so jih uničile - cene. In česa se Jože najbolj boji? O tem pravi: „Za našo deželo in zlasti za nas Belokranjce je vinogradništvo pomembna in donosna kmetijska panoga, saj ležijo vinogradi na takih zemljiščih, kjer ne bi uspevala nobena druga kmeiijska rastlina. Zato mi je žal za vsak vinograd, ki umre. Kar pomislite, kaj bi se zgodilo, če ne bi zajezili propadanja vinogradov. Ali si lahko zamislite naše holme, gričke in griče brez trt, zidanic? " Z Jožetom sva se poslovila v vinogradu. Se pred slovesom je odtrgal poln grozd, ga dvignil visoko proti soncu in ga dolgo časa gledal. Bil je zadovoljen. Grozdje je zrelo, vreme pa te dni kot nalašč za trgatev. Kmalu se bo v domačiji nabralo veliko ljudi in morda bodo kot nekoč zapeli: „Srečna dežela je, vino rodi, trta vesela je, tugo podi." JANEZ PEZELJ Ekipa Posavskega muzeja v Brežicah je na pobudo Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane od 3. do 13. septembra izkopavala v Levakovi jami pri Podbočju. Naletela je na več pomembnih najdb iz železne in bronaste dobe. Med njimi je najdragocenejša bronasta sekirica iz 18. stoletja pred našim štetjem. (Foto: Vlado Podgoršek) Očka, Se malo stisnite zobe! Pol ure z volmi do rešilnega avtomobila — Tako je samo še na Kozjanskem „Daleč od sveta samo, pozab ljeni, toda poštar nas vseeno najde. Ravno danes sem dobila položnico, da bi poravnala prispevek za asfaltiranje občinskih cest. Ne vem, ah naj se zasmejem ah zjočem nad svojo nemočjo, nad neplačanimi računi, ki prihajajo v hiso, nad trdim, samotnim življenjem v odmaknjenih hribih," se je zagrenjeno predstavila Renata Rostohar iz vasi Križe na Kozjanskem. Doma je na pobočju hriba za gozdom, na lepem, toda nedostopnem kraju. Samo tri hiše so tam, do njih pa vodi le gozdni kolovoz, ki se,zdaj dviga v hrib, zdaj strmo spušča v blatno grapo. Kolovoz prečkata dva studenca in tam je zamočvirjen celo sredi najbolj vročega poletja. Pred nekaj leti so ga preorali, potem se ni nihče več zmenil zanj. Denar so va-ščani porabili za druge poti v Križah. Renata obupava, ker ima v hiši vedno bolezen, saj živi s tremi ostarelimi ljudmi. Mati je v 74. letu, 68-letni oče pa je pred kratkim tako nesrečno padel na tnalo, da mu je počilo črevo. Sredi noči so ga morali odpeljati v bolnišnico v Brežice. Na voz so dali leseno banjo za svinje in ga položili vanjo. Potem so ga s Earom volov odvlekli po temnem olovozu do rešilnega avtomobila. Bolnik je imel strašne bolečine. Vozniku rešilnega avtomobila se je smilil, zato ga je na slabi cesti ves čas bodril: „Očka, saj bomo kmalu v dolini, samo še malo stisnite zobe!" Za Roštoharjevo hči Renato je kmetija hudo breme. Že od nekdaj se je želela zaposliti, pa je ostala doma zaradi staršev, ki si na stara leta ne bi mogli sami pomagati. Hišo so si popravili s posojilom Zveze borcev. Vodovoda še nimajo, a elektriko so si nameravali napeljati tik pred očetovo nesrečo. Za priključek bodo morali prispevati 1.320 dinarjev. T61iko ne zmorejo, zato so zaprosili za zmanjšanje prispevka. Od medvojnih let dalje živi pri Roštoharjevih še Terezija LapuhoVa, vdova iz soseske, ki ima že sedem križev na hrbtu. Svoj dom jc med vojno odstopila partizanom in se preselila k Roštoharjevim, kjer je ostala do danes. Ta ženica je šele dvakrat dobila pomoč Zveze borcev. Renata upa, da se je bodo poslej spomnili vsak mesec, kajti ona ne bo mogla dolgo sama delati za ostarelo družino. Pri Roštoharjevih imajo polne škatle zdravil - zalogo za hude čase. Renata ima vsa zdravila popisana v zvezku, da se v sili hitreje znajde in pomaga svojim bolnikom. Doktor Sprajc, zdravnik iz Bistrice ob Sotli, je pregledal njeno beležko, da ne bi bilo kaj narobe. V tako odročnem kraju se res ne morejo vedno zanašati le na zdravniško pomoč. „Kam naj grem pozimi, v snegu? Saj mi lahko doma pomro, preden se bom peš prebila do zdravnika," ugotavlja trdno prepričana Renata. Pot je dolga na vse strani: do Pod-srede, do Bistrice, do Brežic in do Brestanice oziroma do Krškega. V Renatini koži -bi se najbrž vsakega kdaj lotil obup. Toda ona ima močno voljo, zato temne misli hitro prežene. Čeprav si pogosto želi proč, je vendarle z vsem srcem navezana na dom, na lepi svet, ki jo obdaja. JOŽICA TEPPEY Renata Rostohar vsak dan za-preže vole, da pripelje vodo iz studenca. 01 Ženica s košaro je Terezija La-puhova, ki živi že desetletja v skupnem gospodinjstvu. Zakladnica ljudskih pesmi 90-letna Katarina Tome zna mnoge stare ljudske pesmi, ki bi jih bilo treba zapisati in oteti pozabi Katarina Tome iz Krivoglavic pri Metliki bo 23. decembra dopolnila 90 let in je prav gotovo ena izmed najstarejših bralk Dolenjskega lista, ki ga še vedno prebira brez očal. Njeno življenje je bilo izpolnjeno s trdim delom na kmetiji, saj je morala med prvo svetovno vojno sama skrbeti za osem otrok. Njen mož je bil več let na fronti in sploh Sonja Kranjc iz Kočevja1 družino, ki jo je našla v k pri Jasnici. (Foto: J. Pri"11 Katarina Tome. (Foto: F. Brus) DELOVNA SOBOTA V HITROTKALO Odbor samoupravne delavske kontrole Hitrotkala se je sestal v soboto, ker se je že dolgo časa šušljalo, da se ob sobotah dogajajo v Hitrotkalu stvari, ki so daleč od delovne vneme, da bi govoricam enkrat za vselej napravil konec, morebitne kršilce, ki bi jih zalotili na mestu samem, pa bi primerno kaznovali. In so šli v akcijo. Najprej so se oglasili v sobi številka šestnajst, kjer se ni dogajalo nič pretresljivega, če izvzamemo dejstvo, da so vse tri uslužbenke brale časopis, iicer pa to počenjajo tudi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, zato so člani odbora samoupravne de- lavske kontrole zapisali suhoparen podatek: „V sobi številka šestnajst delajo normalno." V pisarni številka sedemnajst je sedelo na stolih pet moških, ki so razpravljali o košarki tako vneto in prizadeto, da jih člani odbora samoupravne delavske kontrole niso hoteli motiti. Na list papiija je tajnik zapisal: „V sobi številka sedemnajst je delovno ozračje na primerni višini." V sobi številka osemnajst so ženske srebale kavico, ki je prijetno dišala, in se pogovarjale o večernem plesu, na katerem bo igral Henček s svojimi fanti in kjer ne smejo manjkati, saj je ples tudi priložnost zaliakljati kakšnega cepca, ki je pripravljen dahniti: „Hočem." Na bel papir so člani odbora samoupravne delavske kontrole zapisali: „Soba številka osemnajst - vse v redu." Na podobne prizore so naleteli tudi v sobah številka devetnajst, dvajset, enaindvajset in tako naprej, dokler niso okamneli, ko so odprli vrata sobe tristo: Jožič Repič je objemal in poljubljal Mar«! In to na dan delovne sobote. Kaj takega? In so predlagali takojšnjo izključitev iz podjetja, kajti njihov Hitrotkal ne bo podpiral seksualnih izgredov svojih uslužbencev. Glas o dogodku v sobi tristo se je razširil po Hitro- tkalu hitreje od zvoka, prav tako pa tudi predlog sklepa, da je treba tako Repiča kot tudi Maro pognati čez tovarniški prag. Pa je na zboru delovnih ljudi vstal Tone Neposrednik: „Tovariši! Le zakaj naj bi metali skozi vrata Jožiča Repiča in Maro? Poglejte: Repič in Mara sta pravzaprav edina dva, ki sta na delovno soboto delala, nadalje sta Repič in Mara edina dva, ki sta vedela, kaj delata, in končno sta Repič in Mara edina, ki se imata v podjetju rada. Naj ju nažene-mo? Tonetu Ne posredniku je zbor delovnih ljudi zelo dolgo ploskal. TONI GAŠPERIC SLEČEN DELAL KOZOLCE Pravo predstavo jc uprizoril 33-letni Alojz Poljanec iz Vinice pri Šmaijeti na novomeški avtobusni postaji 19. septembra zvečer. Opiti Poljanec sije privoščil posebno predstavo: slečen je prevračal kozolce. Oviral je promet, zato so ga miličniki postavili na hladno. Do iztrez-nitve je počakal v priporu. HUDE 2ALITVE , I PIJANEGA ABRAMOVIČA 26-letni Aleksander AbramO" vić iz Zeljn 47 pri Kočevju, r jen pa v Grbajelu pri Delnicah Hrvaškem, zaposlen pri pošlo enoti „Varnost" v Kočevju, je 13. septembra okoli 12- vinjen v bifeju samopostrez trgovine v Kidričevi uhci v K čevju žalil naše najvišje PreC~.? nike oblasti in hvalil Faveb Goeringa in Hitlerja, čes da oni že znali narediti red l sramno se je obnašal tudi pr gostom. „ . J Potem so prišli miličniki pokazali, da je nekaj reda*" zdaj. Ko je pijani Abramovič n tel sesti kar v kabino poleg >9» ja „marice", so mu povedali, se bo pač moral peljati 23 ker je pri nas tak red. Abramo ča so nato^ pridržali do iztrezn" ve. Zagovarjal se bo pred so ščem. Abramovič se je rodil štiri'e£ . po končani vojni in je in\e' srečo, da ni občutil g°rJa. JJ svetovne vojne. Za take, ki pene po „redu" Pavf* Goeringa in Hitlerja, pa bl ; kazalo uvesti nekaj več reda. . delno tako krutega, kot so k „veliki državniki'. Potem tudi Abramovič ne pel vec le! j p PREVEČ SE JE UMAKNIL reSti1 16. septembra se je na ^ ja. Vel. Trna proti Krškemu prevrnil v vinograd. Miha Ma1J i Krškega je vozil s tovornjake.-. , vzdol, naproti pa je prišel z J , Zvonko Gomilšek, prav tako . jj Ob srečavanju je voznik t°v0. jj • zapeljal preveč na desno. " ^ i utrjeno bankino, ki se je vd11*' do cenijo na 20.000 dinarjev- 1 ^ Gobja družina Osem jurčkov skupaj ' j ne bo mraza, bo še » gob J , --^ • Devetletna Sonja Kranjc < čevja je 15. septembra P°P^ 1 med nabiranjem gob naletela j pino osmih jurčkov, ki so ^ i skupaj (se pravi, da so bili sj» . j Štirje so bili večji, štirje Pre ,! o*-' • ši, vsa skupinica pa je tehtal« . 40 dka- ^ i ____ ni vedela, ce jc živ. Med drugo svetovno vojno je izgubila dva sinova: eden je umrl v koncentracijskem taborišču, drugi pa je padel v partizanih in je pokopan v skupni grobnici v Dolenjskih Toplicah. Kljub devetim križem je Katarina vedno dobre volje in še vedno pomaga pri lažjih opravilih okrog doma v Krivoglavicah. Zelo rada prisluhne narodnozabavnim ansamblom pa tudi domačim popevkam. Sama je prava zakladnica narodnih belokranjskih, partizanskih in nabožnih pesmi, za katere bi bilo dobro, da bi jih kdo zapisal, da ne bi utonile v pozabo. V svojem dolgem življenju je bila samo enkrat pri zdravniku in še takrat le zato, ker jo jc pičil gad. FRANCE BRUS vgog i Na to skupino je naletela pod Jasnico, kjer sta z oce ^ : paj nabirala gobe. Somin o * dj star gobar, je povedal, da paj sprijetih jurčkov še n' jc letos tudi našel nekaj P°' jjr jurčka, ki je imel klobuk. kapa, štor (nogo) pa debe A Dobil ga je v gozdu pri v? Povedal ie tudi, da SonJ3 pi'. njim gobe že tretje leto. N' na njeno starejšo sestro prt. je gobarsko znanje. Deklet učita in najdeta že več pr ( Na vprašanje o letošnji sezoni je odgovoril: ..Le*0-* i zdaj odprlo za gobe. Prej jaJ\ , več dežja in premalo s0" po^ I najdeš še čisto majhne, ka da jih bo še dovolj, če ne b" ^ f, , mraz. Zanesljiv znak, da i , gobe, je tudi bela plesen j , pokazala iz zemlje." Ivanka Lindič, članica hortikulturnega društva v Metlikf' j(jn Navratilove ulice, ima srečno roko pri vzgoji paradiž^j^(,W slabemu vremenu je letos vzgojila na manjši vrtni gredic' Ji. dratnih metrih kar 200 kg paradižnika. Posamezni sadeži.e#r tudi več kot kilogram. Pač pa so vse do zorenja paradiž01* li enkrat na teden. jjjL