i Odnos do lastne krajevne dediščine
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
MESEC OTROKA OD 15.5. 00 15.6.1995
pri nakupu otroške konfekcije in igrač
Možen nakup na več obrokov!
SE PRIPOROČA MM/i STP HRASTNIK
JURMES
d.d.
TRŽENJE IN PREDELAVA MESA
63230 ŠENTJUR
VAbi cenj"ene kupe e na
DEGUSTACIJO
MESNib dobuoT iz puoqnAMA PicNic,ki bo v SOBOTO, 20.MAJA l 99 5
od 9. do 1 1. ure
p,u-,l MESNiM DISKONTOM V TRBOVLJAH.
Vse izdslkE, ki jih Boste poskusili Uhko kupiiE po uqodNi, znIžan! cen!. PIVOVARNA LAŠKO pA je poskRbEk, dA si Boste poqAsili žejo z VRČkoM od Učnega kškupA pivA. Istočasno oBveščamo cenjene kupcE,dA iivuv DISKONT TRBOVLJE teI. št. 0601/22^-1 59.
!
.-SREDNJA | UnJI2NICA
g
llllil
________________________j
r	v
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Deževen teden, ki je za nami, je namočil posušeno okolje, ohladil naravo in nas nekoliko posadil v domače okolje. Pomlad je nepredvidljiva, pa v tej svojeglavosti tudi koristna, saj iz dneva v dan ponuja novo, živahnejšo podobo. Tudi ljudje se z njo prebujamo in všeč nam je, da je tako. Z našimi sodelavci smo pogledali v to življenje in o marsičem in marsikaj zabeležili. Bili smo na sejah občinskih svetov v Trbovljah in Zagorju, obiskali smo Agrohit iz Trbovelj, ETI z Izlak in odgovorne na tamkajšnji krajevni skupnosti. Odpotovali smo tudi v Maribor, kjer je bila razstavljena nadomestna elektrarna Trbovlje, katere gradnja ne pomeni le elektrike za Slovenijo, pač pa tudi kruh našim rudarjem in njihovim družinam za leta naprej. Zgodovinar Vito Hazler na Zasavje gleda z drugačne plati in opozarja, da je izguba zgodovinskega spomina velika napaka, pri nas pa smo s to resnico bolj malo seznanjeni in je zato tudi ne upoštevamo. Borci ob obletnici osvoboditve ugotavljajo, da domači izdajalci najdejo lepo mesto le v Sloveniji. Pesem pa je še vedno tista, ki ljudi pomiri, kar sta dokazali tudi gostji v zagorski cerkvi. Med športniki se je uresničil sen zagorskih košarkašev. Pa to ni vse, kar Vam danes ponujamo. Najavljamo Cicibanov živ - žav, ki bo 27. maja na ploščadi v Zagorju, že to soboto zvečer pa se bomo srečali v zagorskem delavskem domu na finalnem izboru parov, ki se bodo poročili na kmečki ohceti v Kandršah. Vzemite si torej čas, preberite časopis in spet boste vedeli veliko več. Do prihodnjič Vam želimo vse najlepše in Vas prisrčno pozdravljamo.
NOVICA
Zasavje - Zakon o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica vsebuje le sedem členov, vendar konkretnih. Prezaposlovanje rudarjev ima svoje mesto. Podjetniki bodo upravičeni do rente, če bodo zaposlili rudarja vsaj za dve leti in če pred tem leto dni niso odpuščali delavcev. V najtesnejši povezavi z rudarjenjem v Zasavju v prihodnjih letih pa je gradnja nadomestne termoelektrarne, brez katere bo scenarij na področju zaposlenosti in s tem socialne varnosti mnogih družin črn, kot je bilo ocenjeno na sejah občinskih svetov zasavskih občin. Glavna proizvodnja rudnikov v Trbovljah in Hrastniku bo namenjena v prihodnjih letih prav temu objektu. Razprave o nadomestni termoelektrarni bodo potekale do septembra in v tem času bodo potrebne izjemne aktivnosti Zasavčanov. Objekt mora biti sprejet, je bilo poudarjeno na svetu občine v Trbovljah, sicer bo Zasavje še bolj ogrožena regija in bo v takšnem primeru žal potreben zakon o Zasavju, (hL.)
V muzeju
4	Računalniško navdušeni petošolci
5	Zasavski par'95
7]	Zvezdne noči Radia Trbovlje
@ Seji sveta v Trbovljah in Zagorju H ETI ima novega krmarja IS Britof, kdo bo tebe ljubil?
14	Nadomestna termoelektrarna v Trbovljah
15	Pogovor z Vitom Hazlerjem o Zasavju IS Le v Sloveniji zagovarjajo domače izdajalce S® NevvAge ali pesmi srca
11	Zlata nota '94
IS	Zagorjani uresničili sen
SS Zdrava hrana ohrani zdravje SS Zasavčev sejem 41 Poštni predal 57 za likof
KOLEDAR
DOGAJANJ
9.	maja - Sestanejo se trboveljski svetniki in svetnice. Pomembne zadevščine, kotje osnutek proračuna za letos, ki zahteva daljšo razpravo, preložijo. Pa ne nepričakovano, kot se je dogajalo nekoč, temveč načrtovano: deljene seje za natrpane dnevne rede, zato pa temeljita obravnava posameznih točk brez nestrpnega pogledovanja na uro.
10.	maja - Pričenja se deževno obdobje, ki so se ga razveselili kmetovalci, zato paobnovitvena dela na razkopanih zasavskih cestah v dežju stojijo. Da se vozniki skozi barikade iz Trbovelj prebijejo do Izlak ali proti Dolu, je zdaj potrebno neprimerno več časa kot navadno -da o potrpljenju ne govorimo.
11.	maja - Učenci sev šoli, času primerno, pogovarjajo o življenju med in po koncu vojne. Otroci, ki ne gledajo pogosto partizanskih filmov, so navdušeni ob ogledu Ne joči Peter in doma tuhtajo: "Le kaj povprašati gospe, ki sta preživeli koncentracijsko taborišče?"
12.	maja - Svoj dan proslavijo medicinske sestre.
13.	maja - Križ pri Trstu gosti
osem pevskih zborov matičnih in zamejskih SlovencevnarevijiPesem ne pozna meja. Mešani pevski zbor Svoboda Trbovlje zaizjemen nastop požanje glasen aplavz, vso dvorano in nastopajoče pa na noge postavi primorska himna Vstajenje Primorske.
14.	maja - Osrednja državna prireditev v počastitev dneva zmage nad nacifašizmom v Ljubljani je slovesna krona vseh prazničnih dogodkov - po mnenju večine tudi primerno zasnovana.
15.	maja - Goduje vremenska prerokinja Mokra Zofka. Dan pa je tak, da bodo njene napovedi močno dvomljive.
Mateja Grošelj
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Računalniško navdušenje petošolcev
Letos za petošolce OŠ Gabrovka in OE Dole pri Litiji že drugo leto poteka delo ob računalniškem programu PETRA. In sicer pri tehnični in likovni vzgoji po 4 učne ure, pri slovenskem jeziku pa 10 ur. Učenci so se računalniško izpopolnjevali enkrat tedensko v dveh skupinah v računalniški učilnici na matični šoli.
Program, ki popestri pouk slovenskega jezika, je izziv za učitelja, učence pa usposablja za drugačen pouk materinščine. S programom dosežemo popolno izkoriščenost sistemske in razpoložljive programske opreme, ki nam jo nudi računalnik in jo matična šola premore. Poleg tega program postopno omogoča, da zastarelim metodam izobraževanja napravimo konec. Otroci želijo več slikovnega materiala. Tako so bili najuspešnejši pri uri o pridevniku. Vaje omogočajo, da se učitelj posveti učencem s težavami, medtem ko ostali delo nadaljujejo in takoj dobijo povratno informacijo. Tudi točkovnik učence motivira.
Simon
Največ otroške ustvarjalnosti je bilo čutiti pri obravnavi dela V.T. Arharja Zamenjava, kjer so učenci lahko analizirali in ovrednotili pesem zračunalniškega vidika. Kot učiteljica, ki tradicionalno zagovarja literaturo, sem bila sprva v dvomih, vendar se ti počasi razblinjajo. Če knjigo občasno zamenjaračunalnik, je to le intermeco.
Računalniško opismenjevanje postopoma postaja sestavni del pouka pri programu PETRA. Novosti pri uporabi računalniške opreme kar dežujejo in učitelj, ki jim vsaj delno ne sledi, ga bo čas prehitel. Zlasti sedaj, ko smo deležni podpore Ministrstva za šolstvo in šport. Res pa je, da je strah pred neznanim tisti, ki nas odrasle, otrok na srečo ne, odvrne od tega, da bi se lotili novih programov. Mene je prepričal in otroci so bili navdušeni. Če j e računalnik moderen medij, ki otroke privlači, mora vzpodbuditi tudi učitelja k ustvarjalnemu delu in učenju. Sama imam zelo pozitivne in vzpodbudne izkušnje z različnimiotroki(legasteniki, tistimi s specifičnimi učnimi težavami), ki bi lahko ob motiviranem ustvarjanju z računalnikom dosegli enkratne in čudovite rezultate.
Računalniška učilnica je na matični šoli sicer utesnjena, vendar dobro opremlj ena z računalniki. Zal to ne veljazaOEDolepri Litiji, kjer zadnja štiri leta ni nihče vlagal v računalniško opremo, tako daje ta zastarela. Že drugo leto smo pripravili analizo ur, opazovanja in uvajanja novosti ter oblikovali mnenja. Posredovali smo jih Ministrstvu in pedagoški svetovalki Mariji Sivec.
In kako so z računalniškim programom zadovoljni petošolci:
Simon: "Najbolj sem bil vesel, ko sem lahko popravljal strešice. Čučkova Rezika je napisala spis,
kjer j e bilo premalo ali preveč strešic. Zelo sem se zabaval."
Anita: "Bilo je super, ker sem tokrat jaz popravljala namesto tovarišice. Ta Rezikaj e pisala precej smešno."
Anita
Robi: "Rad rišem. Pri tehnični vzgoji smo naredili načrt škatle."
Robi
Računalniška navdušenka,
Jožica Vrtačnik


m
H

lillii:
Kaj res moramo v naše lepo okolje, tako blizu doma, z vojsko avtomobilov? Fotografija je s Kala.
Foto: Branko Klančar
Tovariško srečanje
Člani borčevske organizacije in člani društva izgnancev, taboriščnikov in ukradenih otrok iz Trbovelj se bodo sešli v petek ob 17. uri natovariškem srečanju, ki bo v avli trbo velj skega delav skega doma. Vabljeni so vsi, ki bi radi z njimi spregovorili, jim prisluhnili, jih prvič ali ponovno srečali.(1L)
Filatelistična razstava
V okviru številnih prireditev ob 50 letnici zmage nad fašizmomje Filatelistično dmštvo Trbovlje, kije bilo ustanovljeno leta 1949 in šteje 80 članov, od tega 30 mladincev, pripravilo svojevrstno obeležitev tega spomina. V Likovni galeriji delavskega doma so pripravili razstavo znamk. Vodjaocenjevanjaje Mitja Jančar, vodja razstave pa Robert Jordan. Pokrovitelj razstave je občina Trbovlje, omogočili so jo tudi sponzorji. Za to priložnost je društvo pripravilo katalog, ki sta ga izdala občina Trbovlje in Filatelistično dmštvo T rbovlje. Izdali so tudi posebno spominsko kuverto zodtisnejenim golobom miru ter poseben poštni žig. Na razstavi se s svojimi izbranimi deli predstavljajo Miro Golob, Bogdan S teh, Zdravko Pestotnik, Ludvik Goleč, Alojz Pavlovič ter dva iz mladinskega razreda, Primož Ristovič in Damjan Šubic. Razstava je tekmoval nabrezpredpisane teme. Razstavljenih je okoli 3000 znamk različne tematike. Odprta bo do 21. maja vsak dan od 10. do 18. ure, zadnji dan pa do 12. ure.
T.L.
Pesem ne pozna meja
Križ pri Trstu s svojim kulturnim društvom Vesna je bil gostitelj letošnje prireditve Pesem ne pozna meja, katere soustanovitelj jetudi SvobodaizTibovelj. Na prireditvi so peli pevci MPZ Foltej Hartman iz koroškega Pliberka, porabski Slovenci iz Gornjega Senika, MPZ Franc Zgonik-Granik, MPZ Svobode
Zamamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 5. do 11. maja sredstva prispevali: Zora KLOPČIČ, Trbovlje 1.000, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, namesto cvetja za pokojnim Janezom Konjarjem, 7.000 sit.
V tem času ste zbrali 8.000 tolarjev, skupaj pa že kar 12.682.926,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Trbovlje, MPZ Doberdob, MePZPrimorec-Taborin moški ter ženski zbor iz Križa. MPZ Svoboda iz Trbovelj, ki ga vodi Alenka Ramšak, je zapel tri pesmi in sprejel pohvale in čestitke. Predsednik slovenskih društev g.Mermolja je prisotne pozdravil in požel odobravanje s trditvijo, da Ljubljana v svoji samozaverovanosti pozabljana zgodovino, ki sojo in jo še pišejo zamejski Slovenci. "Primorci smo v času vsake nevihte stali trdnih nog in veseli smo, da so še nam podobni, Id jim je slovenska pesem vedno v oporo," je dejal.
M.G.
Razburjeni Lilijani
Litijski svetniki so bili na zadnji seji seznanjeni s študijo ureditve regijskega odlagališča komunalnih odpadkov, ki vključuje občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Laško in Litijo. Od skupne vrednosti 1,1 milijona šilingov za idejno študijo avstrijskega podjetja Bartel-Barkopa naj bi litijska občina prispevala 26,08 odstotka. Litijska občina je ob pripravi projekta leta 1991 ponudila osem možnih
Odpadki in še odpadki
"Kam bi del", je zapisal Anton Aškerc v Mejniku, kotprispodobo pav svojemzapisu Tone Juvančič s Podkuma, ki je opozoril natežakproblem odlaganja smeti. 22. aprila so se na pobudo KS Podkum in predsednika Franca Sakeljška zbrali člani lovske družine, gasilci, športniki, pa tudi drugi krajani in po zaselkih zbirali terločevali odpadke. Veliko sojih zbrali in odpeljali, vsega pa niso uspeli narediti. Mnogi predlagajo zabojnike, kijih sedaj nimajo, industriji priporočajo, naj proizvaja tako, da ne bo preveč embalaže, onesnaževalcem njihovega kraja pa več morale, da ne bodo iz avtomobilov metali smeti kar v naravo.
Ernest Gričar iz hrastniškega Komunalno-stanovanjskega podjetja nas
je seznanil zorganiziranjem že desete akcije zbiranja posebnih odpadkov, kije pri ljudeh naletela na zelo ugoden odziv. V maju je KOP Hrastnik v sodelovanju z vodstvom osnovnih šol organiziral tudi predavanja na temo 'ločeno zbiranje odpadkov'. Učencem so razdelili brošurice, iz katerih se bodo marsičesanaučili.
Naš sodelavec Tine Lenarčič je zapisal, daje bila izvedba očiščevalnih akcij v aprilu odvisna od zagnanosti posameznikov v občinah, javnih komunalnih podjetij, turističnih in hortikulturnih delavcev, predvsem paod slehernega občana in stopnje njegove osveščenosti. Letošnje spomladansko urejanje okolja sovpada z evropskimletom varstva narave, v Sloveniji pa tudi letos poteka akcija pod sloganom "Moja dežela - lepa, urejena in čista." Pomladansko urejanje prostora je vseslovenska akcija.
Še vtis po jutranjem sprehodu. V Trbovljah so s stroji podnevi in ponoči čistili ulice inprekrasno je bilo po zimskih mesecih, ko je bil povsod odstranjen pesek in druga nesnaga, stopati po pločniku in uživati ob pogledu na čistočo okoli. Toda - na v šalah nekaj korakov se je v rahlem vetriču vil kakšen zavržen ostanek - prazna vrečka od krompirja, sladoledov ovitek, cigaretna škatla, pomečkan papir..., kar v trenutku so se pojavljale te smeti, pa so bili po tej poti tudi številni smetnjaki. Ljudje smo resnično samo ljudje. Kakšna škoda!
Ivana Laharnar
variant, strokovnjaki so za najprimernejšo določili kot možno lokacijo Breg-Maljak. Krajani KS Jablanška dolina so za to izvedeli šele iz dnevnega časopisja in vest jih je močno razburila, saj je predvidena deponija od prve hiše oddaljena le 150 metrov. Deponijo naj imajo karpred občinsko stavbo, so dejali Brežani, ki nočejo biti poskusni zajčki. Svetniki so tako sklenili, daje lokacija Breg-Maljak za gradnjo komunalne deponije neprimerna, župana pa so zadolžili, naj za litijsko občino najde sprejemljivejšo razdelitev stroškov študije.
Marjan Šušteršič
Cicibanov
Vse cicibane, ki so sodelovali v natečaj u Naj ciciban Zasavja, vabimo na veseli Živ žav, ki bo v soboto 27.5.1995 ob 14.30 uri na ploščadi v Zagorju. Zabavo bo popestrila glasbena gostja Moni, pa čarodej, drugo naj ostane še skrivnost.
Pozor! Pohitite pri glasovanju. Upoštevali bomo vse glasovnice, prispele do 19. maja.
,ix Žav
Starši, ki želite slike svojih cicibanov nazaj, jih lahko še vedno dvignete na uredništvu Zasavca, na Cesti 20. julija 2/c, v Zagorju.
Generalni sponzor Živ žava akcije Naj ciciban Zasavja je občina Zagorje ob Savi.
Lep cicibanski pozdrav!
Romana Benko

Finalni izbor parov, ki se bodo poročili na Kmečki ohcetiv Kandršah, j e skoraj pred vrati. 20. maja ob 19.30. uri se bomo zbrali v Delavskem domu Zagorje, kjer se bodo pari pomerili v družabnih igrah. Prireditev bosta vodila Betka Štuhel in Janez Dolinar, igral pa bo ansambel Nagelj. Vsi ste vabljeni. Do petka 19. maja pa bomo še vedno zbirali vaše glasovnice, zato le pohitite in jih pošljite na uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2/c, Zagorje. Zraven pripišite, da glasujete za zasavski par '95.
Do sedaj ste se že dobro odrezali. Anica Draksler in Uroš Mešiček sta prejela 27 glasov, tako da vodita pred Dolores Marinkovič in Ivanom Urbajsom, ki imata 12 glasov. Par, ki bo prejel več glasov bo na finalni izbor prinesel deset prednostnih točk. Potem pa... Bomo videli. Nasvidenje torej v soboto!
_____________________________Tatjana Polane
GLA/UJEM ZA PAR
1.	Dolores Marinkovič in Ivan Urbajs
2.	Anica Draksler in Boris Mešiček
Ime In priimek; Naslov:____..._
yw? #5F
Razbor - Miklovim v Razboru pod Čemšeniško planino v sušnih obdobjih primanjkuje vode. 30 kubičnih metrov velik vaški rezervoar v sušnih obdobjih ne zagotavlja potrebnih količin vode. Takrat petim gospodinjstvom v Razboru dobavljajo vodo delavci trboveljske Komunale iz Bevškega. "Vendar le za preživetje, ne pa tudi za potrebe kmetije," je potarnal Polde Miki, ki redi piščance. "Večkrat sem šel na občino in tam odgovmim potožil o svoji težavi, vendar mi niso pomagali. Tako sem bil primoran zgraditi si lasten vodni zbiralnik." 35 kubičnih metrov velik bazen mu pomagajo graditi sovaščani in prijatelji. Vsa sredstva v gradnjo je vložil sam. In najbrž se mu bodo obrestovala, ko bo čez mesec in pol tudi k njemu pritekla voda.
T.P.
sprane
Vaščani pridno pomagajo.
EvoMm E@i! BBAIB WMTl|t
Radio Trbovlje je vstopil v trideseto leto delovanja. Prav danes, 18. maja, pa začenja program MAJ naš zvesti gost vsako noč, z njim pa Radio Trbovlje 24 ur dnevno.
Čeprav v Sloveniji deluje okoli 50 lokalnih, regionalnih in komercialnih postaj ter pet nacionalnih programov, pa predvsem odzivnost v kontaktnih oddajah dokazuje, da je Radio Trbovlje poslušan daleč naokoli. Območje slišnosti je zelo široko, saj zajema Zasavje, Posavje, Savinjsko dolino, južno Pohorje, jugozahodno Štajersko, osrednjo Slovenijo z Ljubljano do Tržiča, Cerknega in Žirov, Dolenjsko in Kočevsko. Skozi leta delovanja so sestavljale! programa znali le tega približati čim večjemu številu poslušalcev in prav zato pridobivati vedno tudi nove.
"Od 18. maja boste lahko z nami na poti med zvezde v zvezdne noči v večerno - nočnem programu MAJ, od katerega upravičeno pričakujemo še večjo poslušanost," vas vabijo ustvarjalci programa, ki oddajana (UKV, stereo, FM) 98.1 MHZ. K temu optimizmu so jih pritegnilenenehneželjeposlušalcev, naj razširijo program. To je tip družinskega radia, ki vzpodbuja, zabava in razbremenjuje. Takšne bodo tudi noči od sedmih zvečer do šestih zjutraj.
Za začetek so pripravili dva tipa programa. Prvi bo občetrtkih. Od 19. do 24. ure bo program v živo. Oddaje bodo vodene, vsebina pa pestra in
lahkotna. Njihovi gostje bodo z različnimi življenjskimi izkušnjami, nenavadnimi poklici, to bo čas za umetnost, kulturo, avtorefleksije, čas za šport, modo, avtomobilizem, finance, aktualne odzive, humor, satiro... in ta vrsta je še dolga.
™bwme
Po polnoči bo na vrsti glasbeno komercialni program, ki pa bo tudi vse ostale dni v tednu od sedme zvečer do šeste zjutraj, ob sobotah, nedelj ah in praznikih pa do osme ure. Izbrana glasba bo segala v čas od petdesetih do osemdesetih let in prevladujoč bo tisti žanr popularne glasbe, ki je uspel prebiti čas nastanka. Objavljali bodo tudi želj ene reklamne spote, glasbeno noč bo možno
Z rednim nočnim programom. Odslej bo
tudi sponzorirati. Do dvaindvajsete ure bo po dogovoru mogoč avtorski program. V se to seveda velja tudi za četrtkov program.
Radio Trbovlje z današnjim dnem uresničuje poslušalčevo voljo. Ker že dolgo vemo, daje ta radio tip družinskega radia, ki s svojo vsebino ne moti, pač paspodbuja, vsemponujasvoj programski prostor in pričakuje klic vsakogar, ki bi želel s svojo idejo in spodbudo narediti skupno.
Sprememba Radia Trbovlje se začenja danes, trajala pa bo z mnogimi dopolnili, ki bodo nastajala tudi s pomočjo vaših želja in pripomb, do večnosti, sta se na klepetu o tej predstavitvi prijetno izrazila direktor Marjan Frol in odgovorni urednik Aleš Gulič. Na Radiu Trbovlje pa ne razmišljajo le o nočnem programu, pač pa tudi o nenehnih novostih dnevnega. Več sprememb pripravljajo za jesen, zato teh sedaj ne bomo naznanjali. Tudi radovednost, ki nekaj časa traja, je lahko prijetna, še posebej, če nam tačas ni nikoli dolgčas, kot nam ni ob poslušanju trboveljskega radia.
Pojdite torej z Radiem Trbovlje v zvezdne noči v večerno - nočnem programu MAJ. Naj bodo vaše noči še lepše!
Ivana Laharnar
BbsUsI bbS	imenom
V petek, 21. aprila, so imeli gasilci Občinske gasilske zveze Trbovlje v Čečah občni zbor. V novem gasilskem domu, kjer so uredili tudi lepo kulturno dvorano z odrom, so po predsednikovem nagovoru nastopili pionirji izČeč in moški pevski zbor Zaija iz Trbovelj.
Po poročilih predsednika, poveljnika in blagajnika j e bilo težišče pogovorov katastrofalna povodenj v Trbovljah, kakor tudi krizno "nabavljena" avtocisterna za potrebe gašenja in občasne prevoze pitne vode. Firmi za izdelavo podvozja in cisterne sta namreč v stečaju in dve tretjini že plačanega denarja sta vprašljivi. Sklenjeno je bilo, da se vodstvo občine, OGZ in Ministrstvo za obrambo RS dogovorijo, kako bi avto kljub nevšečnostim dobavili. Vso srečo pri delu!
Sprejeti so bili še naslednji važnejši sklepi:
-	preneha delovati OGZ Trbovlje (po zakonu o gasilstvu, statutu GZS in sklepu kongresa GZS se OGZ Trbovlje preoblikuje v Gasilsko zvezo Trbovlje)
-	vse premoženje se prenese na Gasilsko zvezo Trbovlje
-	sprejme se statut
-	sprejme se finančni plan in program dela
-	na nivoju GZ Trbovlje naj se ustanovijo mladinske komisije po
društvih, ki imajo podmladek.
Izvolili so vodilne in vodstvene organe. Podeljena so bila priznanja za požrtvovalno delo ob povodnji v Trbovljah, vsako društvo, ki je sodelovalo, pa j e prejelo zahvalo za požrtvovalno reševanje v Trbovljah in okolici v letu 1994.
Posamezniki so prejeli odlikovanjain priznanja:
-	Občinsko gasilsko priznanje!!, stopnje - trije člani
-	Občinsko gasilsko priznanje I. stopnje - dva člana
-	gasilsko odlikovanje Gasilska plamenica III. stopnje - enajst članov
Nova kulturna dvorana v GD Čeče
-	Gasilsko odlikovanje m. stopnje - en član
-	gasilsko odlikovanje Gasilska plamenica H. stopnje - enajst članov
-	gasilsko odlikovanje Gasilska plamenica I. stopnje - en član.
Eno naj večjih priznanj za dolgoletno službovanje in aktivno delo v gasilstvu je dobil dolgoletni član PGD Trbovljemestolvo Gračnar - Gasilsko odlikovanjeza posebnezasluge.ki se podeljuje na predlog OGZ Trbovlje ob 125. obletnici gasilstva v Sloveniji.
Ivo Gračnar j e iz rudarske družine in seje rodil leta 1933 v Jurkloštru, občina Laško. V vrste gasilcev je stopil leta 1957 in se vseskozi izpopolnjeval. Uspešno je končal vse šole in tečaje za naziv višjega gasilskega častnika. Bil je organizator številnih tečajev za gasilske strojnike, nižje častnike in častnike. Bilje tudi član štaba Civilne zaščite. Uspešno je vodil izobraževanje po šolah ter podjetjih na področju požarne zašščite. V gasilstvu je ostal aktiven kljub upokojitvi.
Ivotu vse čestitke od vseh gasilk in gasilcev Trbovelj!
V sproščenem pogovoru med skoraj sedemdeset udeleženci so občni zbor zaključili z željo, da se uresniči vsaj del sklepov ter želje, izrečene na tem zboru.
Teodor Forte
Prvi del 4. seje Sveta občine Trbovlje
Svetniki v Trbovljah so se v torek, 9. maja sestali na prvem delu 4. seje, na kateri so od sedemnajstih obravnavali deset točk dnevnega reda. Udeležba je bila, kot je po novem v Trbovljah navada, popolna, sejo so končali v poldrugi uri.
Na začetku je Aleksandra Forte opozorila, da odlok o lokacijskem načrtu ceste, potoka Trboveljščica in komunalnih vodov na odseku od osnovne šole Ivana Cankarja do križišča pri Komunali ni doživel sprememb, čeprav so bile na prejšnji seji predlagane določene pripombe. Ponovno je zatorej opozorila na Špančevo in Grahkovo hišo, slednjaje bila leta 1986 razglašena za kulturni spomenik. Obe hiši sta v obnavljanju, z odlokom pa predvideni za rušenje. Po njenem mora Zavod za spomeniško varstvo ugotoviti, ali imahišapo adaptaciji še kulturnozgodovinsko vrednost. "Sredstva iz državnega proračuna so bila namenjena za obnovo kulturne dediščine, ki pa je sedaj občutno spremenjena", je dejala. Dobilaje odgovor, daje hiša obnovljena tako kot je bila v prvotnem stanju, obnavlja pa se iz sredstev poplav. Tudi nekatere druge svetnike je čudilo, zakaj stanovanjske hiše najprej prenavljati, pa čez čas podirati na osnovi sprejetega odloka. Ob tem je svetnik Jure Kolenc postavil zahtevo po sprejetju prostorskega plana za celotno trboveljsko dolino, predlagal pa tudi okroglo mizo oziroma temeljit posvet o prostorski ureditvi. Svetniki so odlok sprejeli, strokovne službe pa morajo pridobiti mnenje Zavoda za
spomeniško varstvo o primernosti obnove hiše. Dana je bila tudi pobuda, naj strokovna služba preveri, ali je lahko odlok grafično spremenjen v tej smeri, da te hiše in še katere druge sploh ne bi bilo treba podreti.
V	nadaljevanju sejejebil sprejet osnutek odloka o lokacijskem načrtu za plinifikacijo mesta Trbovlje, ki opredeljuje traso sekundarnega in možna napajanja s terciarnim plinovodom. Sprejet je bil še osnutek odloka o zazidalnem načrtu za del Ceste oktobrske revolucije za območje nasproti objekta K-4, od križišča pri Zdravstvenem domu do križišča Dimnik. Tu je predvidena tudi gradnja poslovnega objekta, ki naj bi s svojo namembnostjo popestril ulični prostor.
Svetniki so sprejeli mnenje o imenovanju Matjaža Štrakla za načelnika Upravne enote Trbovlje, mnenjeje bilo posredovano Ministrstvu za notranje zadeve, ki bo kasneje svoj predlog posredovalo Vladi Republike Slovenije o dokončnem imenovanju.
V	točki volitve in imenovanja so bili imenovani predstavniki občine v svete in organe javnih zavodov kot so šole, radio, gasilski zavod, revirska ljudska univerza in kulturni dom. Božo Marot je
kritiziral način kadrovanja, češ da niso v vseh organih izbrani ljudje na osnovi strokovnosti in dotolčene avtoritete, ki jo uživajo v občini. Kot primer je navedel Zdravstveni dom. Iz nasprotne strani je dobil odgovor, da so kadrovale vse stranke, zato prihaja do preglasovanja.
Nekoliko več časa je terjal sklep o prodaji Doma savinjskih in revirskih borcev na Vrheh. Lastnik doma v zelo slabem stanju je občina, ki je pred leti oddala objekt v najem s pogojem, da ga najemnik uredi in usposobi. Objekt pa je le še bolj dotrajan. Bolj zanimiveje to, daje prizidek zgrajen brez ustreznih dovoljenj in ne ustreza tehničnim predpisom. Dom bo usposobljen le z velikimi vlaganji, ki presegajo vrednost zgradbe. Izklicna cena z najnujnejšim zemljiščem 400 kvadratnih metrov je 5,3 milijona tolarjev, odplačilo pa bo mogoče v treh letih. Objekt bo prodan najavni dražbi, ki bo objavljena vrazličnih medijih po Sloveniji. Najboljšega ponudnika bo izbiralapostavljenakomisija, ob nakupu pa bodo tudi določeni vsi pogoji. Zaključimo šaljivo. Svetnik Franc Vene: "Sprejmimo sklep, če bo kdo kupil, naj kupi. Saj tako ne bo nihče." Aleksandra Forte: "Jaz pa mislim, daje to precej demagoško, že jutri ste lahko vi tam."
Drugi del 4. seje Sveta občine Trbovlje je potekal v ponedeljek zvečer, o tempavprihodnji številki Zasavca.
Ivana Laharnar
iKmliifl seja o zapiranju rudnika
V sredo, 10. majajo bila 2. izredna seja Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi. Seja je bila namenjena izvajanju Zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica. Svetnikom je izvajanje zakona predstavil državni sekretar za energetiko Boris Sovič, kije dejal, da so izmed vseh občin, ki se ukvarjajo s tem problemom, v Zagorju pokazali še največ interesa, da bi se problemi razrešili v dobro ljudi.
Svetniki so potrdili mandat članoma Občinskega sveta občine Zagotje ob Savi: Emil Štern za ZLSD in Marjan Kovač za LDS.
Potrdili pa so tudi listo kandidatov za sodnike porotnike okrožnega sodišča v Trbovljah.
Matjaž Švagan je v govoru dejal, da občina zahteva od države, da zagotovi potrebna sredstva za socialni program ob zapiranju rudnika. V proračunu naj bi bito za tega načrtovanih 3,7 milijarde tolarjev. V osnutku proračuna pa so predvideli le 1,8 milijarde tolarjev. Če so v parlamentu sprejeli zakon o zapiranju rudnika, potem so dolžni,da poskrbijo tudi za rudarje.
Občina naj pri tem sodeluje kot samostojen partner, sedež podjetja naj se prenese v Zagorje, še zahtevajo od države.
Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je dejal, da so pri izvajanju programa pomembne tri točke: preureditev in ločitev zagorskega rudnika od drugih rudnikov, kako na novo alocirati podjetje in v na novo ustanovljenem podjetju naj ima svojega predstavnika tudi občina.
Boris Sovičje svetnikom predstavil poslovanje
rudnika v zadnjih letih in s tem smotrnost zapiranja. Od leta 1988 seje število zaposlenih v zagorskem rudniku prepolovilo, proizvodnja je upadla za 90 odstotke v in sicer iz 1,5 milijard ton premoga na 50 tisoč ton na leto. Problem predstavlja tudi izčrpavanje vode, saj se za to porabi kar 20 tisoč ton premoga.
Zapiranje rudnika je zagotovo boleč proces, saj se bo s tem celi generaciji zmanjšalo možnost zaposlovanja, obenem pa je močno prizadeta tudi regija, in sicer tako ekološko kot gospodarsko. Letos jeseni bodo dotočili datum, kdaj se bo ustavila proizvodnja v rudniku, najkasneje do 31.12.1996 pa se bo rudnik tudi zaprl. Od občine Zagorje je odvisno ali jim bo uspelo izkoristiti ta priliv sredstev v svojo korist, saj lahko to predstavlja tudi razvojno možnost, je še dejal državni sekretar Boris Sovič.
Emil Štern ZLSD se ni strinjal z ugotovitvijo, da predlagan program predstavlja razvojno možnost Zagorja. Projektant Rudis namreč načrtuje kot možnost zaposlovanja proizvodnjo suhih malt, embalažnega stekla in obuditev
proizvodnje zaščitne obutve.
Drago Butja LDS je bil prav tako mnenja, da j e predlagan program premalo razvoj no u smerj en in da bi morali vzpodbuditi nove dobro dodelane projekte, v katere bi preko rent pritekala sredstva v občino.
Državni sekretar Boris Sovič je dejal, da je država odgovorna zagotoviti sredstva, na občini pa je, da to izkoristi v razvojne možnosti za svoj kraj.
BarbraRenčof
d“
^S^AGROHIT
Zavedamo se, da mora biti kupec zadovoljen.
61420 Trbovlje, Opekarna 5
tel.:0601/21-206, fax:0601/21-150
Podjetje Agrohit je nastalo v letu 1991, ustanovljeno j e bilo z vložkom zaposlenih in podjetja 1. junij, kije bilo kasneje likvidirano. Z denacionalizacijo so izgubilipet trgovin (Klečka, Postrežba, Dežman, Izbira in Bevško). Poskrbeti so morali za delo 25 delavcev, težave so im,eli z opremo, sočasno pa so izgubili tudi del tržnega deleža. Nekaj zaradi same denacionalizacije, nekaj pa zaradi nastajanja mnogih novih trgovin. Ugotavljajo, da se zadeve popravljajo v njihovo korist.
"Z novo trgovino HIT market smo izgubljeno kvadraturo pridobili. Pet trgovin imamo in skupno 3500 kvadratnih metrov prodajne površine (Komunala, HIT market, Valandovo, Center in Diskont). Skoraj toliko imamo tudi
skladiščnih prostorov,"jedejaldirektorStanislav Androjna.
"Novost je kodni sistem, s katerim skušamo nadzorovati trgovino in pomagati kupcu, da tudi doma prebere, kaj je v trgovini kupil ter nakup preveri. To pomeni bolj urejeno in bolj pregledno trgovino. Sedanji pogoji poslovanja so veliko boljši tudi za zaposlene. Vsako jutro lahko preverijo, katero blago imajo na zalogi, nov sistem pa je izjemno dobrodošel ob inventuri."
V Agrohitu je zaposlenih 80 delavcev. Glede na promet že razmišljajo o povečanju tega števila. Poskušali bodo pridobiti mlade trgovce iz šole, ki bodo prinesli nove ideje. Čeprav je kolektiv mlad, se področje trženja tako hitro menja, daje potrebno prelivanje kadrov, saj tako način dela ne omrtvi. Direktor pa ocenjuje, da so v kolektivu uspeli z velikimi spremembami, tako s kvalitetno postrežbo kot s prijaznostjo do kupcev. Zavedajo se, da mora biti kupec zadovoljen.
Dobaviteljev je dandanes veliko. Prav med temi morajo dobro izbirati, da ne prihaja do pomanjkanja blaga in s tem ne odvrnejo potrošnika. Res pa je, da se po drugi strani prav potrošnik čuti nekoliko odrinjenegapri vsej veliki ponudbi, saj ima odmerjeno vsoto denarja. Zato
organizirajorazličneprodajneakcijekvalitetnega
blaga.
ABC Agrohit je delno privatno podjetje, pripravljajo se za notranji odkup in z njim želijo izpeljati tudi dokapitalizacijo. Investicija v HIT Market je bila vredna tri milijone mark, kar j e za tako majhen kolektiv težak pritisk. Delavci so veliko dajali od osebnega dohodka. Z dokapitalizacijo naj bi del teh sredstev povrnili. Po eni strani računajo na grosiste, po drugi pa na domače potrošnike. "Trgovino smo včasih gledali le kot ožemalca potrošnika, danes pa se mu trgovci resnično poskušamo čimbolj približati, je pripomnil direktor podjetja. "S cenami poskušamo biti konkurenčni in po splošnih komentaijih smo v veliki večini. Danes je zaslužek trgovine tudi do tretjine manjši kot nekdaj. Razliko poskušamo pokriti prek količine. Nekaj
Stane Androjna, direktor
zaslužka nam pobere tudi plastični denar, vendar kljub temu le v diskontu z njim ni mogoče plačevati, ker je tam že marža silno majhna. Sicer pa cen ne dvigamo, tudi če robe na trgu primanjkuje. Tu nam pomaga tudi nov kodni sistem, ki omogoča še, da so cene v naših trgovinah enake. Tako potrošnik v zgornjem delu Trbovelj ni prikrajšan, če ne gre po nakupih
v mesto ali obratno."
Čeprav so v Agrohitu v času svojega obstoja nenehno spreminjali podobo trgovin v čimvečje zadovoljstvo in dobro počutje potrošnikov, pa
jim načrtov ne manjka. Obnovili bodo oskrbovalni center, načrtujejo dodatni vhod v poslovno enoto Center (bunker), da bo dohod neposredno s parkirišča in strankam bomo prihranili poleg drugega tudi pot po strmih stopnicah. V tej trgovini nameravajo odpreti pekarno. Za večji pregled po trgovinah bodo sčasoma uvedli video tehniko. Znamka Agrohit naj bi bila v kratkem povsod enaka, nobene razlike naj ne bi bilo v nakupovanju po njihovih trgovinah. Prav v tem mesecu so dali v najem sprednji desni del trgovine HIT market. Trgovina bo še bolj zanimiva, tudi za celo družino, če se člani odločajo za skupno nakupovanje.
Direktoija Staneta Androjno smo povprašali še o njegovem delu. "Štiri leta sem direktor. V tem času smo se srečevali z velikimi težavami, pa smo jih uspešno reševali. Delaje toliko, kot si ga človek vzame, slabo pa je, da ni modela, po katerem bi se lahko ravnal. Trebajeznatiposlušati, pa tudi prisluhniti drugim direktoijem hiš po Sloveniji, ki so veliko večje in pretehtati, kako oni reagirajo, kako delajo. Zasavje je manjši prostor, dokaj smo odvisni od ostalih, kar pa velikokrat pozabljamo. Kot trgovec rad delam to delo, dela pa je veliko. Naši trgovci najprej niso razumeli, daje sedaj borba za vsakega kupca in v marsičemjih je treba prepričevati. Razveseljivo je to, dakljub težavam še nismo imeli blokiranega žiro računa. Trg mora sam izločiti tistega, ki ni kvaliteten ali pa ni korekten do stranke. Nesmi selno pa je, da bi mi kazali na drugega, pač pa ga prikaže situacija sama."
V Agrohitu so skupaj četrto leto, letos štejejo prvo obletnico. "Kupcem se za preteklo in sedanje obdobje zahvaljujem. Morda so doživeli tudi naše napake, ki pa niso bile namerne. V se stvari, ki smo jih počeli, smo počeli v dobro nas, ki živimo od prodaje in v dobro kupcev, da jim je nakup čimlažji in tekoč. Upam in želim, da bo situacija v prihodnjem obdobju še boljša in če bomo uspeli, bomo cene za določen odstotek še znižali. To pa si stranka želi - nižjo ceno in kvalitetnejše blago. Osebno sem zadovoljen s svojimi sodelavci, ki so stik s stranko zelo spremenili, zadovoljen sem tudi z grosistom, ki potrebno blago takoj pripelje. "
24. junija bo pred HIT marketom zaključno žrebanje vseh zbranih in oddanih kuponov. Ob tej priložnosti bo zabavna prireditev, ki jo bomo začeli ob 13. uri. Povabili smo deset ansamblov iz cele Slovenije, tudi mažoretke bodo verjetno prišle. Vabljiva bo še degustacija. Vabimo vse, ki bi radi tisti
dan prijetno preživeli.
VB
Krajani Šemnika, Valvasorjeve ulice, Lok, Vrhovca, 1’odlipovice ter Spodnjih in Zgornjih Izlak praznujejo danes, 18. maja, svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti je predsednik krajevne skupnosti Janez Vidmarspregovoril o razvoju kraja, načrtih in sodelovanju med krajani. Svoje poglede na Izlake pa je predstavil tudi predsednik zagorske SKD, občinski svetnik in seveda Izlačan Andrej Dolšina.
Izlake še vedno kraj
Izlačani so na lanskem referendumu ob novi lokalni samoupravi glasovali proti temu, da bi Izlake postale občina. Ostale so v Zagotju. In kaj pravi na to predsednik KS Izlake Janez Vidmar: "Tudi sam sem želel, dabi Izlake postale občina. Kljub temu, da sem bil takrat zato, pasem zdaj vesel, dajdostalopo starem. V vsem tem neredu ustanavljanja novih občin menim, da bi Izlake več izgubile kot papridobile. Sem pa vedno poudarjal, da se občina še vedno lahko ustanovi, kadarkoli bo to potrebno. Zaenkrat pa ne razmišljam o nikakršni novi občini." Kaj paAndrcj Dolšina, ki se je pred referendumom zelo zavzemal za izlaško občino. "Žal Izlake niso občina, kljub temu, daimajo vso pravico in vse pogoje, da občina postanejo. Kraj sc kljub vsemu razvija po načrtih, živi naprej. Menim pa, da nekoč le bodo občinain takrat se bomo lahko s ponosom ozrli nazaj in še bolj smelo zastavili nove načrte."
Izlake se razvijajo
S tem se strinjata oba sogovornika, lanez Vidmar, ki že deveto leto vodi KS Izlake, vidi najbolj opazen razvoj na cestni in komunlani infrastrukturi. "Uredili smo javno razsvetljavo skozi center Izlak, ovinek Ajda in 6
kilometrov cest. Lani smo namreč asfaltirali ceste v Šemnik, Krače, Smučidol, Pavlek in Valvasorjevo cesto. Poleg tega smo dokončali tudi Dom dmštvenih organizacij." Povsod se najde kaj, kar bi bilo lahko boljše in seveda je tudi na Izlakah tako. "Vodovod je velik problem. Kljub temu, da je vode z izgradnjo pred kratkim odkrite vrtine dovolj, je potrebno to vrtino še povezati z omrežjem. Prejšnji vodovodni odbor ni vlagal v razširitev omrežjain zajetij. Zdaj se je vodovodni odbordopolnil in že pripravljamo projekte. Skupaj s plinovodom naj bi zgradili tudi novo vodovodno omrežje. Novo odkrito vrtino, ki vsebuje približno 6 sekundnih litrov vode, pa bomo povezali v obstoječe vodne zbiralnike in tako zagotovili zadostne količine vode tudi v prihodnje."
Sodelovanje krajanov
V letošnjem letu se je na Izlakah iztekel samoprispevek in prav zaradi njega so bili Izlačani tako uspešni pri uresničevanju nalog, je mnenja lanez Vidmar. "Kraj se bo razvijal, če bodo še naprej zagotovljena sredstva. Ob tej priložnosti vabim Izlačane, da razmislijo o novem samoprispevku, svet KS je o njem že sprejel pobudo. Sredstva iz samoprispevka ogromno prispevajo k razvoju kraja. Predlagal bi torej samoprispevek, sicer bo potrebno v okviru občine najti dmg vir sredstev. So pa sredstva, ki jih dobi KS, kar nekajkrat oplemenitena. In koliko stvari ljudje postorijo tudi prostovoljno. Tukaj vidim smisel lokalnih enot. V maju smo organizirali samoprispevek za naselje Prhovec in krajani so ga 94 odstotno izglasovali, kar kaže, da so zainteresirani sami prispevati k boljšemu razvoju kraja."
lanez Vidmarje Izlačan in kot pravi, živi s krajani, se z njimi pogovarja, pozna vsako hišo in stezico v kraju in seveda tudi težave, s katerimi se nanj obračajo krajani. "Za razvoj infrastrukture na Izlakah so krajani izredno zainteresirani in brez njih vsega tega, kar smo štorih, ne bi bilo." Tudi Andrej Dolšina se strinja, da so možnosti za pobude in tudi njihovo uresničevanje v kraju dobre. "Sodelovanje s krajevno skupnostjo je dobro, vrata krajevne skupnosti so odprtain tudi naš dosedanji predsednik je dovolj odprt za pobude. Na Izlakah je komunikacija med krajani in predsednikom res ugledna. Je pa na krajanih, da pokažejo dovolj smelosti, volje in vztrajnosti." Andrej Dolšina tudi na sejah občinskega sveta ne pozablja na Izlake. Mar njegovim pobudam, ki se tičejo kraja, svetniki prisluhnejo? "Mislim, je v svetu potrebno zastopati tiste načrte, ki smo jih v predvolilnem obdobju obljubjali. S predlogom, ki ga v svetu spoznajo za obče dobrega, lahko uspeš, če dobiš podporo ostalih strank. Kot tak je položaj težak, a ne nemogoč. Če si vztrajen in prepričljiv, tudi uspeš."
Turizem smo ljudje
Pred kratkim je na Izlttkah potekala, že štirinajsto leto zapored, očiščevalna akcija, ki se je je udeležilo preko 100 krajanov. Janez Vidmar se zaveda, da so ekološke skupine v zadnjih štirih letih tudi na Izlakah odkrile nemalo divjih odlagališč odpadkov, vendar ni so nobenega odstranile. "Prav v zadnji očiščevalni akciji so krajani prostovoljno in z lastnimi sredstvi odpravili vsa glavna divja odlagališča odpadkov. Ob tem bi rad poudaril, da nam ETI Elektroelement vseh 14 let pomaga pri uresničevanju teh
očiščevalnih akcij oziroma pripravi malico za udeležence. Z ETI Elektroelementom, Medijskimi toplicami, kot z vsemi podjetniki, obrtniki in drugimi organizacijami KS vseskozi dobro sodeluje. ETI EE, Medjske toplice in nenazadnje Izlake same pa skrbe tudi zadobro promocijo kraja."
Prijetna za obiskovalca
Predsednik KS Izlake, ki je hkrati tudi direktor zasebnega podjetja, predsednik Združenja zasavskih podjetni kov, pa to še niso vse funkcije, kijih opravlja, pravi, dadelo vkrajevni skupnosti dobro usklajuje z dmgimi dejavnostmi. Kdor dela z veseljem, se mu nobeno delo ne zdi pretežko. Še naprej bo skupaj s krajani vztrajal, da bo krajevna skupnost ostalaavtonomna pri odločitvah, ki se tičejo lokalnih zadev in določenega prostorskega urejanja. "V KS Izlake bomo še naprej skrbeli za prijeten izgled kraja, urejali cestno in komunalno infrastrukturo, javno razsvetljavo, kabelski sistem, vodovodno omrežje, pokopališče, pač vse tisto, kar zadeva vse krajane. Mislim, da se bodo Make, ko bomo vse uredili, lahko potegovale za naslov najlepšegakraja v Sloveniji." In Andrej Dolšina dodaja: "Izlake imajo vse pogoje, da se razvijejo v lep turističen kraj, ki bo za obiskovalca prijeten in vreden obiska."
Predsednik KS Make Janez Vidmar želi ob krajevnem prazniku vsem krajanom dobrega počutja in sodelovanja. Čestitkam se pridružuje tudi naš drugi sogovornik Andrej Dolšina: "Krajanom želim, da bi bili čimvečkratdobrevolje, saj je tak človek gonilna silakrajain tisti, ki gaje veselje srečati."

ETI ima novega krmarja
Za krmilo je prišel dipl. inž. Jože Smrkolj. Ni ga treba posebej predstavljati; z njegovim imenom je pogojenih vrsta let dela in razvoja te, že nakaj časa zelo uspešne družbe.
Jože Smrkolj
N i dvoma, da se bo tako, kot doslej, tudi zdaj naše odgovornejšem mestu zavzemal za takšno plovbo po razburkanem gospodarskem morju, da bo vselej znova spretno krmaril in uspešno pripeljal vsako leto v dobičkonosen pristan.
Smrkolj: Eti j e danes trdna družba evropskega tržnega segmenta. Sprejet je bil tudi njen program. Ustvarjalo ga je veliko število sodelavcev in prav zaradi tega je usklajen z njihovimi delovnimi interesi in cilji. Res pa je, da mora vsaka družba predvsem zaradi nenehno spreminjajočega se zunanjega okolja svoje razvojne usmeritve ustrezno prilagajati.
Letos še ambicioznejši načrt
Smrkolj: Znano je, da smo lani dosegli sprejete obveznosti; produktivnost smo povečali za 13 odstodkov, tudi dobiček je bil dokajšen. Letos moramo doseči skoraj 60 milijinov nemških mark prihodkov; najmanj 70 odstodkov vsega narejenega prodamo na tuja, konvertibilna tržišča, produktivnost pa mora biti večja za skoraj 17 odstodkov in število zaposlenih za 2 odstodka. Načrtujemo naložbe v posodobitev poslovnega procesa v višini 4,6 milijona nemških mark in ustrezen profit. Ko me vprašujejte za prve letošnje rezultate, lahko z veseljem ugotovim, da so še nekaj večji od načrtovanih. To še zlasti velja za večji obseg gospodarjenja, vključno večji izvoz in ni dvoma, da smo na pravi poti letošnjega doslednega izpolnjevanja sprejetih nalog.
Z nekaterimi izdelki moramo postati vodilni v Evropi
Smrkolj: Zaradi ustrezne ravni obsega proizvodnje tehnične karemike, kovinskih polizdelkov, orodij in montaže se strategijarazvo-ja izdelkov v naslednjih nekaj letih ne bo spreminjala, kar pomeni, da ostanejo prednostni naslednji porgrami: odklopniki, FI stikala, NV, VV, D in DO talilni vložki. V teh proizvodnih programih želimo postati vodilni v Evropi, kar bomo dosegli z zagotavljajem ustrezne kakovosti, visoko produktivnostjo in stalnim zniževanjem stroškov na enoto izdelka. Zlasti pri odklopnikih in Fl stikalih bomo verjetno zadeli ob varovane interese evropskih proizvodnih velikanov, zato omenjeni cilji ne bodo zlahka dosegljivi.
Kako in kam prodati povečano izdelavo?
Smrkolj:	Ker se proizvodnja
talilnih vložkov seli iz Zahodne v
Vzhodno Evropo, imamo priložnost, daizkoristirno čas, ki ga potrebujemo za odpravljanje ovir ob vzpostavitvi preseljenih proizvodenj in tehnološko izboljšamo svojo izdelavo ter s tem pridobimo odločilno prednost. Izkoristiti pamoramo tudi priložnost tako, da se vključimo kot dobavitelji tega blaga velikim koncernom, kot so Siemens ali Ferraz ( s slednjim nemeravamo že julija na Izlakah podpisati ustrezno pogodbo, s Siemensom pa že tako lep čas sodelujemo). Z odklopniki, FI Stikali in VV talilnimi vložki moramo zelo previdno nastopati na tržišču, da ne bi prehitro in preveč prizadeli
vplivnih izdelovalcev tega blaga, zato bomo iskali tržne hiše na Zahodu in nove trge na Vzhodu. Je pa že zdaj čas o premišljanj u o osvajanju novih trgov in vlaganjih vanje.
0 zaposlovanju in plačah
Smrkolj: Predvidevam, da bo število zaposlenih ostalo na sedanji ravni, to je okrog 1200, kar pomeni, da bomo v prihodnje v glavnem obnavljali stalež. Zato bomo manj pomembne in4e osvojene proizvodne programe penašali v manjša učinkovita podjetja. Tebomo oskrbovali s keramičnimi osnovami ali posameznimi vitalnimi deli in jih tako nadzirali. Z oženjem proizvodnega programa se bo morala znatno povečati učinkovitost in kakovost dela v upravni režiji, kar bo uresničevalo načrtovane cilje.
Kakšno politiko plač zagovarjam? Zahtevam polno angažiranost in odgovornost vsakega zaposlenegain izpolnitev sprejetega dela oziroma nalog. V vsakem primem smo dolžni
zagotavljati plače v skladu s kolektivno pogodbo. Želim pa in upam, da bomo čimprej ustvarili in dosegali takšne poslovne rezultate, ki bodo omogočali izplačilo trinajste plače ob koncu poslovnega leta. Zavedam se tudi, da dolgoročnega uspeha naše družbe ne moremo zidati na dolgoročno nizki plačah.
Z nekaterimi partnerji načrtujemo pogovore o nadaljnjem poslovanju
Smrkolj: Čas je, da se z nekaterimi poslovnimi partnerji, ki jim dobavljamo posamezne komponente ali širok in razdrobljen asortiman, in
ateste
pri katerih izkupiček od prodaje ne pokriva proizvodnih izdatkov, pogovorimo o nadaljnjem sodelovanju.
Pri tem pasmo na tem, da razčlenimo vplive različic, ki so lahko: sodelovanje pretrgamo ah z njim nadaljujemo. Ve se, za katere izdelke gre. Poudarjam pa, da bodo še nekaj časa ostali v našem program u izdelki KER 110 in sicer tisti, ki jih potrebujemo za nadaljnjo izdelavo. Ob opuščanju te proizvodnje bomo svoje znanje s prenosom izdelave ustrezno prodali. Finančna trdnost prvi pogoj Smrkolj: Vzdržvanju finančne trdnosti družbe nameravam nameniti največ odgovornosti in pozornosti, ker je to eden najkakovostnejših kazalcev njenega zdravja. Zato bomo vodili premišljeno investicijsko politiko in preudarno odpirali nove projekte in režijske delovne naloge ter poostrili nadzor njihovega izvajanja. Ni treba pozabiti, da bomo v drugi polovici tega leta postali delniška družba z znanimi lastniki, ki jim bo uprava za doseganje rezultatov poslovanja v celoti odgovorna. Njihov osebni interes pa bo uspešno poslovanje družbe, kar naj bi se odražalo v ohranjanju in večanju vrednosti družbe in s tem posamezne delnice. Po prvi oceni smo zaposleni 44-odstotni lastniki družbe, kar ni dovolj za večinsko odločanje pri upravljanju. Zato si bomo prizadevali in spodbujali zaposlene za nadaljnji odkup delnic tako, da bi postali večinski lastniki. Namesto zaključka
Še marsikaj drugega nam je ob nedavnem obisku povedal in razložil novikrmarizlaškegaElektroelemen-ta. Bil je vseskozi optimističen, vendar hkrati resen in preudaren v tehtanju nekaterih podatkov in številk. Podkrepil je pomen ohranjanja družbe v kar naj večjem lastništvu zaposlenih, pa obenem z nekaterimi primeri dokazoval, kolikšno je bilo zanimanje za tovarno med nekaterimi večjimi, da ne rečemo zelo velikimi poslovnimi in drugimi partneiji, ko so želeli postati pomembnejši lastniki družbe. Usmeritev nase, na lastne sposobnosti v vseh pogledih je in ostaja ena temeljnih danosti podjetja, zato bomo o njem po vsej verjetnosti še marsikaj dobrega slišali. To pa ne pomeni, da bo kolektivu zmeraj sijalo žarko sonce; v tržnem gospodaijenju, v odnosih, v kakršnih je danes Eti, ko veliko več kot dve tretjini svojega blaga vnovčuje na zahtevnih tujih trgih, je stalna preizkušnja, to pa je hkrati ena od temeljnih zakonitosti tega načina gospodarjenja.
Milan Vidic
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjvtif mnenja bralcev o življelijubi dogajanju v ZasavjiLjfefrodpisanih pisem ne objavljamo^Bolžina pisem je zafiLdl prostora omejena na največ3(Mlpkaiufrvretic^JInemiištva^i pridržuje pravico skrajšatf tekst ali pa objaviti daljšega, čebeepi, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Velikonočni simboli
(Pismo objavljamo v celoti in nelektorirano.)
Odkar pišem za lokalni časopis Zasavc, sem vselej vesel vsake objektivne kritike, saj menim, da je leta do ustvarjalca dovolj kritična in realno oceni aktualne razmere. Po branju vašega pisma, gospod Čampa, pa lahko zatrdim, da v življenju še nisem prebral ocene na tako ostudno nizkem nivoju kot se je izkazal vaš v kritiki na temo članka o veliki noči. Ocena temelji na mnogih izmišljenih in nepreverjenih podatkih, ki ste si jih, gospod Čampa, verjetno izmislili in vanje vpletli še politiko vašega zornega kota.
Name se obračate z retoričnimi vprašanji, ki bi jih morali zastaviti komu drugemu: razočarani ste, da velika noč "toliko" let ni imela vstopa v lokalni časopis, verjetno pa se ob tem ne zavedate, da Zasavc letosizhajašele peto leto.
V pismu me označujete kot - citiram -"nekoga, ki nima verske vzgoje in ne pozna verskih navad". Spoštovani gospod Čampa, sam sem že večkrat preučil Sveto pismo, najbolj podrobno pred dvema letoma, ko sem se poglobil tudi v vso umetnost, povezano s Staro zavezo, Novo zavezo ter z evangeliji in v zgodbah našel globji, predvsem sociološki pomen. Prepričan sem, da poznam zgradbo in vsebino Svetega pisma, pa tudi druge temelje krščanske religije (Visoka pesem), precej bolje kot marsikateri vrstnik, ki je opravil birmo in vrsto let hodil k verouku. Pa pustiva to, gospod Čampa: dodam naj le, da sem kakor z najbolj pomembnimi katoliškimi navadamiseznanjen tudi z večino verskih navad ostalih veroizpovedi, saj so predvsem z družbenega vidika izredno zanimive.
Osebno menim, da je vsak praznik predvsem sociološkega pomena, saj praznikov brez družbe ne bi bilo. Sekundarni dejavniki, ki so jih izoblikovali (zgodovinski dogodki, religija, itd.), so manjše, čeprav ključne teže. Največji absurd se vam, gospod Čampa, zdi, da kot vir literature uporabljam dela Damjana J. Ovsca, ker - citiram - "ni ne teolog ne biblicist". Gospod Damjan J. Ovsec velja v državi za enega najboljših zgodovinarjev. Sami ste ga v pismu zelo žaljivo poimenovali "folklorist", kar prvenstveno ne drži; če va m bo lažje - tudi vi, gospod Čampa, opravljate primarno vlogo kotfolklorist (predlagam, da si osnovni pomen besede ogledate v slovarju tujk). Z dosedanjim delom
je Damjan J. Ovsec že dokazalsvojostrokovnost in izvirnost, v knjigi Prazniki na Slovenskem pa je ob razlagah uporabljal in navajal tudi različne interpretacije dogodkov, saj so nekateri za beleženj zelo skromno ali pa imajo več virov (o Kristusovi smrti še med biblicisti ni enotnega mnenja).
V	obeh pismih, ki sta bili namenjeni urednikoma kulture Zasavca, kar dvakrat citirate tudi največjega slovenskega pesnika (mimogrede, bil je ateist); "Le čevlje sodi naj kopitar." Očitno ne poznate nobenega drugega reka več, ki bi imel vsaj podoben pomen. Znana Prešernova pesem je tudi Prešernova vera, v kateri pravi: "Al' beg ni Bog?", kar lahko interpretiramo, da je vesoljno gibanje (beg) pravzaprav tudi naše najvišje počelo (bog) samega sebe, ki pa vodi že od vekomaj vse, v naravnem smislu pa v nič (ker ne bo nature, ne bo tudi boga).
Tudi v odgovoru na članek se, gospod Čampa, niste mogli odreči poseganju v politiko. Večkrat sem že dejal, da se s politiko ne bom ukvarjal, ker se v realnosti odraža na podobnem nivoju kotvaše pismo. Postavili ste tudi povsem lažno trditev - citiram - "Pač pa bi pričakoval, da bodo omenjena tudi tista jajca, ki so jih nekateri pred nedavnim barvali za prvi maj." Gospod Čampa, koga natančno ste mislili z oznako "nekateri"? Sam jih nisem nikdar barval in tudi, če bi jih, gospod Čampa? Lepo vas prosim, da v prihodnje ne uporabljate več nepreverjenih in takorekoč lažnih podatkov, sajstem dokazujete svojo idejno zakompleksa-nost in se spuščate na prenizko raven.
V	odgovoru na članek trdite, da imate v dekaniji Zagorje 11 diplomiranih teologov, takoj zatem pa svoje nestrinjanje s člankom poudarjate v imenu vseh zasavskih diplomiranih teologov. Gospod Čampa, v pismu ste podpisani samo in le vi.
V	repliki na vaše pismo bi pojasnil še nekaj podrobnosti. V besedilu žaljivo pravite, da se velikonočni zajec nahaja samo še pri Damjanu J. Ovscu in da raznih iger ter folklornih navad ni več. Če bi pokukali vdružbo, gospod Čampa, bi se lahko prepričali o ravno nasprotnem. Res je, da je velikonočni zajec germanskega izvora in iz drugačnega vira kot krščanski praznik, vendar pa menim, da je bilo treba bralstvu predstaviti praznik v celoti in ne le dele, ki so primarno vezani na religiozne elemente katoliške vere.
Skoraj pomilovalno pravile, da simbolov velike noči najbrž nisem nikoli videl, o čemer ste se precej zmotili. Izključno zaradi zanimanja za praznike sem se spoznal z večino krščanskih običajev in običajev iz germanskih virov, ki so
kakorkoli povezani s praznikom velika noč.
Gospod Čampa, najino gledanje na praznik velika noč ni tako različno kot se zdi na prvi pogled. V vašem pojmovanju so skrita le krščanska pojmovanja praznika, medtem ko sem ga skušal jaz obravnavati predvsem s sociološkega stališča, v katerega sem vključil kar najširše pojmovanje velike noči in njenih simbolov iz skoraj vseh virov; zato sem pri oblikovanju članka uporabil tudi literaturo zgodovinarja Damjana J. Ovsca.
V začetku pisma ste potarnali, da ste sicer že skušali objaviti članek o veliki noči (takrat je delo odgovornega in glavnega urednika opravljal Marko Planinc), vendar se to ni uresničilo. V vaši stiski vam svetujem, da se obrnete na Marka Planinca. Za konec pisma pa bi rad poudaril še nekaj drugega, kar me je v vašem odgovoru najbolj motilo - poznavanje slovenskega knjižnega jezika - in se zato ne čudim, da vaš članek o veliki noči ni bil objavljen. Gospod Čampa, ogromno dela sem
imel, da sem najprej sploh razvozlal vaše pismo, v katerem kar mrgoli pravopisnih napak in napak iz besedoslovja, besedotvorja ter skla dnje (več kot 20 jih je). Več kot presenečen sem bil, saj take ravni izražanja maternega jezika od dekana ne bi pričakoval. Opozoril bi vas predvsem na naslednje napake: vsi prazniki, ki niso vezani na osebna lastna imena ali datume, se pišejo z malo začetnico, poglavje o vejicah je predolgo, da bi vam ga razložil v tem pismu. Se to: besedna zveza "ne bi" se vedno piše narazen (napačno ste jo zapisali kar dvakrat).
Kar najlepše vas prosim, da v prihodnje vsaj približno upoštevate vsa pravopisna pravila slovenskega knjižnega jezika, sicer bom lahko tudi jaz uporabil vam tako priljubljeni rek iz Prešernovih Zabavljivih sonetov. Ob vaši jezikovni in sporočevalni ravni jezika se lahko zato le še retorično vprašam: sodite med enajst zasavskih diplomiranih teologov?
Jaša Drnovšek
Bela nedelja v Podkumu
Prva nedelja po veliki noči je bela nedelja. Pri nas je bilo ta dan tudi farno žegnanje, ker je naš zavetnik sv. Jurij. Letos je bilo še posebej slovesno. Mešani pevski zbor Podkum je po končani drugi maši pripravil vcerkvi koncert narodnih in ponarodelih pesmi. Kako lepo doni lepa slovenska pesem, še zlasti v okrašeni, polni cerkvi. Aplavz je bil gromek.
Za tak koncert je potrebno precejtruda in še marsičesa. Pevci stanujejo po vseh zaselkih našega kraja, precej oddaljenih od centra, nekateri so še od drugod. Zaposleni so doma na kmetijah in v službah. Ljubijo pa lepo slovensko pesem. Zal se ob pojavi kaset in ne vem česa še kar rado pozablja na našo pesem. Da se slovenska pesem pri nas ohranja, ima veliko zaslug dolgoletni pevovodja in .organist Franc Očkon. Pripravil je tudi ta koncert. Za pomoč je zaprosil Riharda Majcna, ki je zbor pripravljal in mu v nedeljo tudi dirigiral. Program je povezovala Mojca Brinjevec. Koncertu je prisostvoval tudi župan Matjaž Svagan, ki je po končanem koncertu spregovoril nekaj besed v zahvalo. Organistu je izročil plaketo Valvazorja.
Po končanem koncertu so se pevci zahvalili Rihardu Majcnu za pomoč in vodenje zbora, organistu Francu Očkonu pa za dolgoletno vodenje zbora, pa tudi župniku Jožetu Erjavcu za podporo pri organiziranju koncerta.
Vsi farani in drugi obiskovalci se vsem izvajalcem lepo zahvaljujejo in si želijo še več takih nastopov.
Farno žegnanje je samo enkrat na leto, pa takrat bolj slovesno. To se je poznalo tudi pred cerkvijo. Bilo je res lepo vreme, obiskovalci pa razpoloženi. Kar prilegel se je kozarček pijoče in vse dobrote, ki so jih pripravile naše gospodinje. Vsem še enkrat lepa hvala.
Tone Juvančič
Burbra Renčal
O ljubezni in
liartnerstvn
Mesec maj skriva v sebi nekaj čarobnega. Prav v tem mesecu vsi razmišljamo o ljubezni in si želimo, da bi bili srečni. Koneckoncev zakaj pa ne ? Če bi imeli na izbiro srečo in nesrečo, bi si zagotovo raje izbrali srečo. Marne? K razmišljanju o tem me je pripravila knjiga Catherine Johnson Srečni v ljubezni.
Najpogosteje si predstavljamo idealno ljubezen med moškim in žensko, ki romantično zreta drug v drugega ter sta v neki intimni idili. Ali si kdaj zamišljate srečno ljubezen dveh, ki sta poročena in se vračata nazaj v svoj dom po naporno preživetem dnevu? Ona prične pripravljati obrok in on ji pomaga. Mar ni tudi to lahko prijetna ljubezenska scena?
Precej mladih se nas izogiba misli na trdno partnerstvo in misel na poroko marsikateremu ni ravno najbolj prijetna.
"Uživaj, dokler si še samski, ko se enkrat poročiš je konec veselja,"pogosto rečemo tistim, ki so pred tem, da se poročijo. Tudi slovenske narodne pesmi izražajo naš odnos do zakonskega stana, v katerih se opeva "ledik stan" in se pogosto "jamra" nad zakonskim. Toda tisto, kar pričakujemo, se nam potem zgodi.
Nekaj misli pisateljice Catherine Johnson o partnerstvu in zakonu: "Če se vašim prijateljem in družini ne zdi, da sprejemate pravo odločitev, jih poslušajte. "Ljudje, ki so nam blizu pogosto bolj kritično in razumno vidijo, ali se bomo ujemali s tem človekom, saj nas poznajo in včasih še bolje kot mi sami vedo, kakšni smo. Zanimivo je, piše Johnsonova, da ko se srečata dva človeka, ki sta ustrezna eden za drugega, se v trenutku počutita domače drug ob drugem.
Pogosto sicer sanjarimo o človeku, ki je popolnoma drugačen od nas, češ da nasprotja privlačijo. Toda ko mine prva zaljubljenost, so ta nasprotja pogosto razlog za prepire in razhajanja.
V partnerstvu ne pozabite na prvi vtis, ki ste ga dobili o svojem ljubljenem in nihče ne sme nadvladovati drugega, saj bo občutek tekmovanja vzrok za kasnejše prepire.
Obenem pa so prepiri prelomnice, ob katerih lahko odkrijemo in spoznamo, če resnično ljubimo svojega partnerja, saj bomo takrat videli, kakšni smo v naj slabšem primeru. Srečna partnerja sta drug drugemu najboljša prijatelja in se po svojih močeh trudita za to, da ne naredita partnerju nič takšnega, kar bi ga prizadelo. Če je eden od partnerjev po naravi vesel človek, bo s tem veliko pripomogel k dobremu odnosu.
N a naše dobre odnose v partnerstvu pa v veliki meri vpliva tudi zakon naših staršev. Če je njim uspelo obdržati trden zakon, vsem pretresom in prelomnicam navkljub, bomo tudi mi sami lažje zaupali v to, da bomo srečni. Otroci ločenih staršev se sami pogosto bojijo trdne veze in raje pobegnejo iz zveze, kot da bi se spopadli z morebitnimi problemi.
Kakorkoli že boste ljubili v' tem mesecu in skozi vse leto, je najbolj pomembno, da ste najprej odkriti sami s seboj in si odgovorite, kaj resnično želite ter ste odkriti tudi do svojega partnerja in mu povete, kaj vam ni všeč, kaj vas osrečuje in kako lahko drug drugemu pomagata skozi življenje.
Rado Fele
Britof, kdo bo tebe ljubil?
Dogodki neustrašno bež.e mimo nas in vse bolj bode v spomin verz iz Prešernovih Poezij, da je dolgost življenj a kratka, dneva pa ne pove nobena prat'ka. Toda življenje gre kljub temu svojo pot, postoji le, ko nam umre kdo izmed bližnjih, dragih. V mislih, ki se kot film prevrtijo pred našimi očmi, se za vedno poslovimo od rajnega, včasih doma, največkrat pa v mrliški vežici na domačih Žalah. Te pa žal v Zagorju ne zaslužijo takšnega naziva.
Ko omenjam naše Žale, mislim v prvi vrsti na mrliške vežice, ki kljub temu da vztrajajo na tem pobočju že več kot četrt stoletja, še vedno kažejo svojo staro podobo. Ni primerne sobe za žalujoče, zato se lahko človek pozimi na hudem mrazu prehladi, poleti pa vztraja na peklenski vročini in kar je najhuje, celo neprijetnemu vonju, saj rajni ne počiva za steklom. Tudi tisti znani črni in neudobni stoli niso več v zavidljivem stanju in že dolga leta so godni za smeti. Okolica navzlic nekaterim lepotnim okraskom (posadili so živo mejo) ne blesti, saj lahko še v nedeljo stopamo po izbljuvkih, nepometena nesnaga je stara. Področje naj bi upravljalo javno komunalno podjetje. Žal ugotavljamo, da mu je poleg vsakoletnega peska (ki ga velikodušno podari) uspelo zamenjati le še tablo svojega naziva, da nekateri dolžniki slučajno ne bi pozabili, kam poravnati svoje dolgove (le kako bi, ko pa so tako visoki, da številka tudi ob zelo dobrempočutju noče in tudi ne more iz glave). Po definiciji naj bi javno podjetje služilo "opravljanju storitev, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov , ne pa samo v korist ozke peščice, ki prav v tem poklicu vidi in tudi vleče zaslužek. Ze dolgo velja mnenje, da so te storitve najbolj donosne, stalne in zato tudi zelo zaželjene; ker pa gre omenjenim pravnim osebam le za denarje (za nas navadne smrtnike jim je ob tem prav figo mar), se lahko mirne vesti sprašujemo, če nam ne bodo nekega dne v domači grob položili neznanega človeka, kar se je, mimogrede omenjeno, že zgodilo. Mogoče bi bilo prav, da bi takšna in podobna dela opravljale privatne roke. Dovolj bi bila le nekakšna grožnja in stvari bi se v hipu uredile. Tako pa smo tam, kjer smo, ljudje pa o teh problemih tudi ne razmišljajo pogosto.
Tako mi pride na ušesa misel nekega Zagorjana, ki pravi, da naše mesto ni bogve kako lepo. Za utemeljitev navede ljubo pokopališče, ki naj bi po njegovem obsegalo kar pol Zagorja. Takšnih misli res ni zaslediti od naključnih popotnikov, kijih cesta zanese v naš domači kraj. Verjetno jim še ni bilo usojeno stati in trpeti pred katero izmed vežic tega pokopališča, kot je bilo prej omenjenemu Za gorjanu, kateremu je ta križev pot še vedno pred očmi.
Žal so nas na lem področju prehitela celo nekatera hribovska pokopališča, le naše velemesto se še ni zganilo. Potrudimo se in poiščimo moči za razrešitev težav. Nekega dne se bomo za vedno poslovili prav s tega prostora, ki je mesto žalosti, a za marsikoga hkrati tudi novega upanja.


.111»
illlillillllli
VB/m/Si
Termoelektrarna Trbovlje je na mednarodnem sejmu Energetika -Vzdrževanje - Terotech '95 v Mariboru razstavljala maketo nadomestne termoelektrarne v Trbovljah, ti. TET 3. Študijo o njeni izvedljivosti izvajajo v podjetju za svetovanje, projektiranje in inženiring IBE. T.i. Feasibility študija, ki bo končana julija, temelji na tripartitni pogodbi med TET, RRPS in Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Zasavskim županom in gospodarstvenikom sta jo predstavila mag. Uroš Mikuš in mag. Marko Šteblaj.
Kako po letu 2004
Zasavje že več deset let "slovi" po proizvodnji električne energije in izkopu premoga. Od teh dveh dejavnosti je odvisna eksistenca pretežnega dela Zasavčanov že vrsto let. S proizvodnjo električne energije so v Termoelektrarni pričeli leta 1906, večje objekte so postavili pred in po drugi svetovni vojni. Tako kot tudi drugod po svetu je čas pokazal, da obratovanje energetskih blokov zelo negativno vpliva na okolje. V termoelektrarni so zaradi postopne odprave vplivov izdelali sanacijski program, ki je obsegal tri faze, in sicer izgradnjo 360 metrov visokega dimnika, ukinitev premogovne tehnologije na bloku TE 1 in postavitev odžvepljevalne naprave na bloku TE 2. Izgradnja odžvepljevalne naprave je bila načrtovana tako, da bi omogočala čiščenje dimnih plinov iz TE 2 in načrtovanega novega objekta TE TO Trbovlje (kotel s klasično kurjavo), ki bi omogočil ohranjanje proizvodnje premoga in ekološke sprejemljive proizvodnje električne energije na tej lokaciji. Konec osemdesetih let pa so se razmere v gospodarstvu tako spremenile, da je leta 1990 Komisija za oceno investicij projekt TE TO Trbovlje odložila za nedoločen čas. Predlagala
pa je, da se ekološki sanacijski program izvede z izgradnjo samostojne naprave za čiščenje dimnih plinov iz TE 2. Projekt je bil uvrščen v slovenski ekološki projekt, ki pa je naletel na negativno mnenje pri strokovnjakih Svetovne banke. Z "Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z električno energijo", ki je na predlog vlade v obravnavi v slovenskem parlamentu in novimi predpisi s področja varstva zraka, je predvideno, da bo blok TE 2 brez naprave za izločanje 802 do leta 2004. Takrat bodo morali, zaradi ekoloških zahtev, v enoti TE 2 prenehati s proizvodnjo električne energije.
Lani so v TE Trbovlje izdelali Analizo razvojnih možnosti, ki je opozorila na povezanost proizvodnje in porabe rjavega premoga. Pokazala je neusklajenost razvoja rudnikov s ciljno proizvodnjo okoli milijon ton premoga letno s strategijo razvoja termoenergetike, ki predvideva nadomestno enoto TET 3 s pričakovano proizvodnjo za elektroenergetski sistem Slovenije (EES), ki nikakor ne zagotavlja porabe milijon ton premoga letno.
Konec lanskega leta so pričeli izdelovati Študijo izvedljivosti nadomestnega objekta TET 3, s katero naj bi opredelili izvedbo in moč predvidene enote, njeno vlogo
Maketa nadomestne termoelektrarne.
Razstavljena maketa TE Trbovlje na sejmu Enerjetika - vzdrževanje TEROTECH 95 v Mariboru.
in vključitev v EES ter družbenoekonomski vidik. Naosnovi rezultatov študije, ki bodo gotovi in znani julija, se bodo jeseni v državnem parlamentu odločali o nadomestni enoti TET 3 in tudi dokončno oblikovali strategijo razvoja energetike v Sloveniji in v Zasavju, vključno z uskladitvijo proizvodnje in porabe rjavega premoga.
Premog je črn, ne zlat
Tako v Evropi kot v Sloveniji se proizvodnja premoga zmanjšuje. Razlogi so v okoljevarstvenih ukrepih in konkurenčnosti uvoženega premoga. Z zapiranjem rudnikov so vedno pogojena socialna in ekonomska vprašanja ter zahteve okolja. Osnovno vprašanje v zvezi s proizvodnjo in porabo rjavega premoga v "Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo", kijenapredlog Vlade RS vobravnavi v DZ, je odprto. Promogovna možnost, ki temelji na domačih virih, predvideva porabo rjavega premoga do milijon ton na leto. Porabnika sta trboveljska Termoelektrarna in Toplarna Ljubljana. Prva (enota TE 2) naj bi do leta 2004 porabljala približno 0,7 milijonov ton premoga letno, medtem ko v Toplarni prehajajo na uvožen premog. Tako je realna ocena porabe premoga v bodoče vprašljiva. Proizvodnja premoga v trboveljskem in hrast-niškem rudniku je tako vezana neposredno na izgradnjo nadomestne ekološko sprejemljive enote TET 3, pravijo izvajalci Feasibility študije.
Elektroenergetski
sistem
Izvajalci v Feasibility študiji za TET 3 uporabljajo dva scenarija porabe električne energije (GZ in SC scenarij), ker druga ocenjena izhodišča tedaj, ko so se lotili energetske obdelave v študiji, še niso bila znana. Iz analize vloge nadomestne enote TET 3 je razvidno, da od EES ne gre pričakovati vloge, ki bi rudnikom zagotavljala proizvodnjo nad 0,6 milijonov ton premoga letno. Taka poraba namreč iz podjetniškega vidika ni optimalna.
Izvajalci študije obravnavajo tudi
zr&fisc
Mag. Uroš Mikuš
varianto vsiljenega obratovanja enote TET 3, ki sicer povečuje skupne stroške EES, se pa približuje porabi premoga območju rentabilne proizvodnje trboveljskega in hrastniškega rudnika. Prav zaradi taga, da bi bila proizvodnja v rudniku Hrastnik in Trbovlje čimbolj rentabilna, so v alternativne obdelave vključili tudi Toplarno Ljubljana z enotami 1 in 2. Za primerjavo pa bodo obdelali še scenarije z usmeritvijo "zemeljski plin", ki po dosedanjih sistemskih analizah izkazujejo najnižje stroške EES (brez socialnih in drugih narodno gospodarskih vidikov). Po zaključku obratovanja TE 2 bi TET 3 prevzela njeno vlogo v EES in primerneje izpolnjevala zahteve fleksibilnega obratovanja in ekološke norme.
Vrtinčna tehnologija
Pri vseh dosedanjih obdelavah nove enote TET 3 so izvajalci študije preverjali različne tehnološke rešitve bloka. Pri preverjeniklasični izvedbi s kotlom na prašno kurjavo je kotel projektiran za točno definiran premog relativno ozkega spektra karakteristik, takšna izvedba pa je v osnovi netvegana in ima največ referenc. Pri tem gre za večje enote, ki so fleksibilne v obratovanju, prigrajene pa morajo imeti naprave za čiščenje dimnih plinov (NOx in S02).
V študiji predlagajo izvedbo bloka z vrtinčilo tehnologijo, kije sicer še v intenzivnem razvoju. Postavljenih je le nekaj referenc velikostnega razreda TET 3, v izgradnji pa je enota moči 250 MW. Ocenjujejo, da je tehnologija komercialno zrela za enote okoli 100 MW moči. V tem primem ni potrebno prigraditi naprav za omejevanje NOx in S02, ker se to zgodi že v kurišču s sistemom kurjenja in dodajanjem kalcita. Ostala oprema in izvedba je identična klasični izvedbi bloka. Tlačna
vrtinčna kurjava zaradi pričakovanega manjšega števila letnih ur obratovanja ne more biti konkurenčna. Uplinjanje premoga v tem trenutku za TET 3 ne pride v poštev. Izvajalci študije so ugotovili, da bi bilo ob uporabi domačega premoga električna energija proizvajana v vrtinčni kurjavi grobo rečeno cenejša od tiste, proizvedene s klasično izvedbo.
In rešitev je...
Enota TET 3 bi bila najbolj zanimiva v narodnogospodarskem pogledu. Ugotoviti je namreč potrebno ali je ohranjanje proizvodnje rjavega premoga v trboveljskem in hrastniškem rudniku kot tudi izgradnja nadomestnega objekta TET 3 sprejemljivejša rešitev od zapiranja rudnikov in opuščanja elektroenergetske proizvodnje v Zasavju. Ker proizvodne enote TE 2 v Termoelektrarni Trbovlje zaradi že omenjenih razlogov ne bodo sanirali bo s sprejetimi ekološkimi pravili prenehala obratovati leta 2004. Zaradi zniževanja izkopa premoga bo še močneje zaškripalo v rudnikih, saj je doslej skoraj edini odjemalec premoga enota TE 2. Rudarjenje v Zasavju je že danes kritično in ga ne bi v celoti rešila niti postavitev novega objekta TET 3, če bi ta obratoval le po zahtevah EES s porabo 0,6 milijonov ton premoga letno.
Rešitev vidijo izvajalci študije v večih smereh. Država bi lahko definirala strategijo proizvodnje premoga do leta 2004, ko je še mogoče pričakovati izgradnjo TET 3 in bi pokrivala izven sistemske stroške. Če bi TET 3 obratovala po zahtevah EES, bi se rudniki pač prilagodili izkopu približno 0,5 milijonov ton premoga letno, tako da bi črpali zaloge, ki so cenovno konkurenčne. V primeru, da bi TET
3 potrebovala večje količine premoga, bi lahko manjkajoči del uvozili. Če bi TET 3 obratovala kot neodvisni proizvajalec z vsiljeno proizvodnjo se lahko rudnikoma zagotovi optimalnejša proizvodnja s konkurenčno ceno, država pa bi morala subvencionirati izgradnjo TET 3. Če TET 3 ne bodo zgradili, pa bo to veijetno pomenilo, da se je Slovenija za vedno odpovedala rjavemu premogu iz rudnikov Trbovlje in Hrastnik, ki je vreden okrog 4 milijarde nemških mark. Obenem bi morala država zagotoviti sredstva za zaprtje trboveljskega in hrastniškega rudnika ter prezaposlitve delavcev v teh rudnikih in TE Trbovlje.
Če bi TET 3 zgradili, bi Slovenija, Zasavje in nenazadnje Termoelektrarna Trbovlje dobili enoto z vrtinčno izvedbo kotla, ki zagotavlja fleksibilnost v uporabi različnih kvalitet premoga, kar tudi pomeni, da lahko v kateremkoli obdobju preide na uvozni premog, če domača proizvodnja z narodnogospodarskega vidika ne bi bila več utemeljena. Blok TET 3 bi nadomestil enoto TE 2, prevzel njeno vlogo v sistemu in bolje izpolnjeval zahteve po fleksibilnosti obratovanja,, v celoti pa sprejete ekološke norme.
Za konec, ki to še ni
Julija, ko bo študija gotova, stvari najbrž še ne bodo kdove koliko bolj jasne. Bodo pa, ko bo o njih razpravljal parlament. O nadomestni termoelektrarni v Trbovljah ima svoje mnenje tudi trboveljski župan Janez Malovrh : "Rudarstvo v Zasavju bo ostalo, če bo TET 3 ugledala luč sveta. Prva spodbudna zadeva je, da tehnologija z vrtinčno izvedbo kotla, ki jo ponujajo izvajalci študije, omogoča istočasno odžveplovanje. Drugo, kar je
Branko Lukšič in Uroš Nučič iz oddelka za razvoj in investicije v TE pred razstavljeno maketo.

prir eh « seils dej
mag. Marko Šteblaj
spodbudno pa je, da lahko v primeru zmanjšanja proizvodnje premoga v Zasavju, le tega nadomestimo z uvoženim. Izvedba projekta pa je seveda politična odločitev." In kako se odločajo politiki, nam je vsem znano. Vseeno nam je svetovalec ministra na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Janez Zebre posredoval neuradno mnenje ministrstva o nadomestni termoelektrarni v Trbovljah: "Študija izvedljivosti nadomestne enote TET 3 nalokaciji sedanje termoelektrarne, ki jo bo septembra obravnaval parlament, bo vlada primerjala s tremi investicijskimi programi za zapiranje rudnikov Senovo, Zagorje in Kanižarica. Vsi programi povzročijo določene stroške na podjetniški in gospodarski ravni. Na podlagi njihove primerjave bo mogoče oceniti ali bi bilo ekonomsko upravičeno nadaljevati z gospodarskim izkoriščanjem rudnikov Trbovlje in Hrastnik tudi po roku, po katerem iz ekoloških razlogov sedanji objekt TE 2 ne bi smel več obratovati. Iz tega razloga mislim, da je nujno, da bi bila ta študija narejena pravočasno, ker bi v tem primeru omenjeni rezultati pomagali pri uokvirjanju proračunskih obveznosti v letu 1996 in naslednjih letih. Namreč na področju primarne energije, konkretno na lokaciji Trbovlje in Hrastnik, bi prišlo do konkretne izvedbe z vsemi materialnimi posledicami prej, kot na nekaterih drugih področjih, ki jih strategija zajema. Iz izkušenj sodeč lahko povem, da ima tak termo objekt sedem letni rok izgradnje. To pomeni, da smo na nek način že v časovni stiski, če predpostavljamo, daje leto 2004 skrajni rok za zamenjavo obstoječega objekta, ki ga, spet iz ekonomskih razlogov, ne bodo sanirali."
Tekst in foto: Tatjana Polanc
Pred kratkim so v Narodni galeriji v Ljubljani podelili Steletove nagrade in priznanja za leto 1994, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje kot najvišje priznanje za življenjsko delo oziroma dosežke v konservatorski stroki. Med prejemniki je bil VitoHazler, diplomirani etnolog, zaposlen na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju. Priznanje je prejel za dosežene uspehe na področju teorije varstva, predstavitve in popularizacije ljudskega stavbarstva. Med njegove najvidnejše uspehe šteje področje ohranjanja ljudske dediščine s posebnim poudarkom na delavskih, rudarskih stanovanjskih hišah. V Trbovljah ga poznamo že dolga leta, saj si prizadeva za ohranjanje tovrstne dediščine v Trbovljah in Hrastniku.
Vito Hazler
Kako naj vas predstavimo bralcem Zasavca?
Rojen sem bil leta 1952 v Mariboru. Po poklicu sem diplomirani etnolog in umetnostni zgodovinar. Od leta 1979 sem zaposlen na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju. Moje področje dela je med enajstimi občinami, tudi v Hrastniku in Trbovljah. Predavam študentom na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z družino živimo
v Celju, ženi (arhitektki) in meni pa veselje delajo trije otroci.
V	Trbovljah smo vas v preteklih letih pogosto videvali.
V	osemdesetih letih smo delavci zavoda evidentirah etnološko dediščino. Sodelovali smo pri prenovitvenih delih na Njivi, pri urejanju Barličeve domačije na Čebinah (tu naš koncept ni bil sprejet). Smo in še sodelujemo z upravnimi organi občine. V preteklih letih smo začrtali politiko urejanja rudarskih delavskih kolonij in določili dolgoročno strategijo njihove obnove. Dobro smo sodeloval s stanovanjsko skupnostjo, tudi s kulturno v stalnih stikih smo bili pri izvajanj u načrtov v zvezi z zazidalnimi načrti...
Za kakšne vrste kulturne dediščine gre pri nas?
Tu prevladuje stavbna dediščina, vezana na svojstveno kmečko in delavsko kulturo. Tako v Hrastniku kakor tudi v Trbovljah ni bilo pogojev, da bi se razvila mesta z vsemi posebnostmi. Sem spadajo zgradbe, vezane na podeželje in življenje v kraju zrudarskimi oz. delavskimi stanovanjskimi kolonijami, pa tudi tehnična dediščina.
Pred leti je Imela skupščina občine Trbovlje v programu sprejetje odloka o varstvu inzaščiti objektov te dediščine. Odlok menda ni bil sprejet Vam je znano zakaj?
Prvo evidenco smo izdelali leta 1980 v zvezi s prostorskim planom občine Trbovlje. Pripravili smo obsežno gradivo za razglasitev spomenikov naravne in kulturne dediščine. Leta 1986 je bilo vse pripravljeno, vendar so se zadeve zatikale zavoljo načina priprave odloka. Zadnji dve leti je
kljub pripravljenemu gradivu ostalo sprejetje odloka v zraku. Vzrok je delno tudi v tem, kdo po novi pravni ureditvi občin in republike sprejema tak odlok. Škoda, da to v preteklih letih ni bilo izpeljano, ker bi lahko prejeli znatna sredstva iz republike. Z odlokom bi občina lahko določila vsaj nekatere najpomembnejše objekte. Prevladovala je žal stara miselnost Prikaz naravne in kulturne dediščine nekega kraja je v vsakem primeru velika prednost. Gre za popularizacijo naše dediščine, na kar se vežejo gospodarstvo, turizem, trgovina, gostinstvo. Zakaj ne bi pokazali morda tudi "manj lepe" stvari? V svetu jih pokažejo med drugimi dragocenostmi. Knapovsko življenje je zelo zanimivo in po svoje bogato. Miselnost pa se k sreči spreminja in smisel za našo dediščino in njene ohranitve se krepi.
Zaščita objektov je potrebna za dokazovanje Indentltete kraja. Katere objekte bi bilo potrebno takoj zaščititi?
Večina ljudi sploh ne ve, za katere objekte gre. Zato bi morda vaš časopis Zasavc postopoma objavljal, kateri so. Nekaj podobnega so storili v Murski Soboti. Če že po uradni plati tega ni mogoče izpeljati, bi tak način populariziranja ustrezal. Za primer naj navedem kolonijo Njiva, kjer ne bi smel vsak posameznik delati po svoje. Določiti je treba red in pravila. Razliko v ceni stroškov naj bi krila bodisi občina ali republika. Brez reda in pravil se spreminjajo Kuija vas, Žabja vas, Posetje in še kakšna kolonija. Tako se bo videz rudarskih kolonij povsem spremenil.
AH lahko lastnik nekega objekta, ki velja za kulturno dediščino kraja, tega obnovi sam?
Tak objekt lahko obnavlja lastnik sam, vendar
Arzenškova hiša, najstarejša v Trbovljah, okoli leta 1960.
Hrastnik okoli leta 1907.

le, če ga bo obnavljal v skladu z načeli etnološke službe. Če je tak objekt kulturna dediščina, predstavlja določeno prednost, ker bo deležen pomoči občine in države. Objekt mora ohraniti značilnost starega časa, vendar sodobno. Ker seznam predlaganih zaščitenih objektov ni bil objavljen, prihaja do velikih škod.
Kaj menite o nadaljnl zaščiti rudarskih delavskih kolonij? Katere bi morali ohraniti, kaj bi lahko brez škode podrli?
Ko smo pred leti vrednotili kolonije, smo upoštevali čas njihovega nastajanja, njihovo pomembnost, material, iz katerega so bile zgrajene... Za razpoznavnost Trbovelj je pomembno, dabi večino ohranili. V saka teh kolonij ima svoje posebnosti in svojo arhitekturo. Skupne pralnice, krušne peči, drvarnice, kleti, zelenice, barake, drevje ipd. Vsaka ima neko značilnost. Zelo zanimiva je hiša na Neži, kjer je še skupna kuhinja. Ohranili naj bi tudi, kjer se to da, skupno peko kruha v krušni peči.
Kakšen odnos imaj oblast In druge institucije v Trbovljah do naravne In kulturne dediščine v primerjavi z drugimi kraji?
Pretirane zavzetosti v Trbovljah ni. Bolj bi morali zagovarjati in ohranjati dediščino. To je treba vgraditi v zavest občanov. Kar poglejmo, kako nam pred očmi propada znmenita fasada Kukenbergove hiše z vsemi štukaturami. Zakaj ne bi obnovili tudi starega mestnega jedra ob cerkvi Sv. Martina? Morda bi se lahko zgledovali po nekaterih drugih krajih, npr. Mariboru, Ptuju, Celju, Škofji Loki, Krškem... Ohranjajmo, kar se le da.
Kaj bi vi storili, če bi imeli moč sami kaj spremeniti?
Sem za ohranitev in obnovo vseh rudarskih kolonij in vseh stavb, ki imajo značaj kulturne dediščine. Nekatere hiše namreč na prvi pogled niso atraktivne, vendar moramo gledati njihovo vsebinsko, socialno plat. Kar stoji, je dokument časa. Če ljudje izgubljajo zgodovinski spomin, je z njimi nekaj narobe. Potrebne so raziskave, kajti dediščina, o kateri govoriva, predstavlja določena izhodišča za načrtovanje arhitekturnih posegov in del. Naj navedem primer življenja v neki koloniji. Stanovalci se med seboj poznajo, si pomagajo, skupno urejajo določene zadeve pred in okoli
Rudarska stanovanjska kolonija Posetje
(Neža).
hiše, niso si tujci. Ta tip hiše naj bi veljal tudi v bodoče. Drugi primer so stanovanjske stolpnice, silosi, v katerih se stanovalci skoraj ne poznajo, čeprav v njih stanujejo že dolga leta. Dediščino je treba ohranjati tudi v okoliških vaseh in naseljih, predvsem tudi gospodarska poslopja, kozolce ipd. Trbovlje bi se morale usmerjati v turistično gospodarstvo. Tu je zanimivo rudarstvo in vse, kar je z njim povezano, tudi kolonije. Okoliška naselja v hribih so povezana z rudarstvom, saj so v preteklosti ti ljudje izdelke dobavljali rudniku, npr. razna orodja, hrano, les ipd. Tudi kulinariko bi morali povezati s tem in domačo obrt.
Celjski zavod sodeluje pri reševanju tovrstne problematike v Trbovljah, tako pri obnavljanju sakralnih objektov, starih zgradb, kakor tudi pri reševanju dediščine.
Sodelovali smo pri obnavljanju Arzenškove hiše, poznane pod imenom Lovski dvorec. Žal ga niso obnovili tako, kot to teija spomeniško varstvo. Sodelovali smo pri obnavljanju cerkve sv. Martina, sv. Nikolaja v Retju, pri reševanju gradu Prusnik (Potiorek), kjer pa so vsa prizadevanja padla v vodo in to je velik in neodpustljiv greh občine Trbovlje. Sodelovali smo pri reševanju problematike Dimnikove hiše. Žal so padla v vodo tudi naša prizadevanja za ohranitev Barličeve domačije na Čebinah. Sedaj se že kaže, kako prav smo imeli leta 1986. Danes bi bile lahko Čebine tudi
Rudarska stanovanjska kolonija Njiva v Trbovljah.

muzej na prostem.
Ali v predavanjih na univerzi in na seminarjih govorite tudi o trboveljski naravni in kulturni dediščini in problemih, ki so povezani s tem?
Moram pritrditi. Omenjam življenje ljudi v Trbovljah in Hrastniku, kar je ozko povezano z mojo stroko. Kajti kulturna dediščina ni samo likovna oz. arhitekturna vrednost, temveč ima v stavbarstvu vsakdanjega življenja zlasti vsebinski pomen. To pa dopolnjuje podobo življenja nekega naroda. Če tega ne bo, ne bomo znali razumeti časa, ne preteklega ne sedanjega. Mi moramo vedeti, kako so Slovenci v naših krajih živeli v prejšnjih stoletjih in kako so kraji rasli hkrati z razvijanjem industrije. Vsega se ne da zabeležiti le v knjigah in s fotografijami. Ohranjati moramo fizične priče preteklih dob.
Predleti jeobčina Trbovlje po posebni pogodbi odstopila g. Lisjaku dotrajan grad Prusnik, da ga lahko poruši in na njegovem mestu postavi novega, enakega. Veste kaj več o tem?
Vem le to, da gradu ni več. Bil je res v zelo žalostnem stanju, ker ga ni nihče vzdrževal. Bilje last občine Trbovlje, imenovano SLP. Ko je grad še stal, bi ga lahko obnovili. Za zgodovino je bil zelo pomemben, saj je predstavljal pomebno postajo na poti po Savi in je bil sestavni del naše prometne dediščine. Ostalo je le še nekaj vidnih sledov vlečnih poti. Kolikor jih je ostalo, bi jih kot turistično zanimivost kazalo obnoviti. Glede gradu bi morala občina Trbo vij e kot sopogodbenik nekaj storiti.
Kako sodelujete z drugimi deli Slovenije?
Precej sodelujem s turističnimi organizacijami pri programiranj u in izvajanju etnološko zanimivih projektov. Sodelujem tudi z nekaterimi srednjimi in osnovnimi šolami, konservatorskim društvom za področje etnološke dediščinein drugimi. Z ostalimi zavodi sodelujem pri izmenjavi strokovnih mnenj.
Imate vtis, da Vas v Trbovljah ljudje dobro poznajo?
Resje, da že dolga leta sodelujem z mnogimi v Trbovljah. Z mnogimi se dobro poznam. Drugi bolj poznajo priimek. Rad prihajam v Trbovlje. Pretiranih uspehov pa ni bilo, o vzrokih sem že govoril. Vendar smo le opravili pionirsko delo pri obujanju zavesti, da je treba z našo dediščino skrbno ravnati, tudi z rudarskimi kolonijami. Pri delu se nismo opirali na ideološke temelje, pač pa izključno na kulturno zavest.
Kaj bi svetovali Zasavčanom glede varstva naravne in kulturne dediščine?
Največja vrednota vsakega naroda je njegovo avtohtono premoženje. Tudi Zasavčani morajo ohranjati svojo razpoznavnost in raznolikost z vsemi značilnostmi prostora, v katerem živijo. Ta pa temelji na rudarstvu, Savi, starih stavbah... To je naša in vaša skupna dolžnost. Zavest za ohranjanje dediščine mora pri ti vsakemu pod kožo. Tudi v svetovnem merilu je to nadvse pomembno. Spoštujmo svoje, to ustvarja možnosti za pretok misli in dejanj.
Tine Lenarčič

Teče] im ¥@SeI1© lovskih psov v liliji
V petek, 12. maja, je bila pred Lovsko kočo v Litiji zaključna prireditev tečaja za vodnike lovskih psov. Tečaj je uspešno opravilo 16 lastnikov s psi. Predsednik komisije je bil Alojz Mlakar, član Kinološke zveze Slovenije in predsednik vzrej ne komisije za brak jazbečarje. Sodil j e tudi Leo Fabjani, mednarodni sodnik, član Kinološke zveze Slovenije in predsednik komisije za barvarje. Organizatorji se zahvaljujejo sponzorjema Pedigree Palu in Magros d.o.o. - ZOO centru.
Predsednik Lovsko kinološkega društva Zasavje Mirko Leilerje dejal, da je tečaj pod vodstvom Mileta Budiča potekal strokovno. "Menim, da so vodniki psov s tem tečajem veliko pridobili, glede na to, daje to prvi tečaj v Zasavju. Upam, da bo ta tečaj spodbuda tudi za druge in se bodo odločili za šolanje svojih psov.
Kinološka komisija.
opravili najbolj osnovne vaje poslušnosti. Drugi izpit pa vključuje vajo aport in down.
"Najprej bi povedal, daje lastnik in vodnik psičke moj oče in sem j o danes pripeljal, ker on ni mogel. Za tečaj seje odločil, ker ima veliko veselja za delo s psom. Psička se je veliko naučila in dosegla največ točk. Če bi bil tu oče, bi bila verjetno še boljša."
Rudi Lukač član LD Litija je s psičko Aro dosegel najboljše rezultate z opravljenim prvim izpitom.
"Za tečaj sem se odločil, ker smo imeli lovci tokrat prvič možnost, da se udeležimo tečaja za vodnike. Čeprav je moja psička stara že leto in pol moram reči, da se je resnično dobro odrezala in sem z njo zadovoljen. Naš inštruktor Mile Budičje tečaj dobro vodil in škodaje le, da ni bil tečaj daljši. Šolanje bom
Lovci s psi, ki so opravili tečaj.
Še naprej pričakujemo pomoč Lovskih družin, saj je tudi v njihovem interesu, da imajo čimveč šolanih psov."
Predsednik komisije za barvarke Leo Fabjani je dejal, daje potreben še en tečaj, da bodo psi dobro izšolani. "Današnje ocenjevanje je bilo zelo široko in prilagojeno nivoju znanja psov. To je prvi tečaj in sami kriteriji ocenjevanja še niso dovolj izdelani. Potrebno je, da se pse, ki so sedaj opravili polovico tečaja, šola še naprej in se popravijo vse tiste pomanjkljivosti, ki smo jih danes videli," je dejal Leo Fabjani.
Predsednik komisije Alojz Mlakar je organizatorjem čestital za dobro organiziran tečaj. Menil je, da bi bilo bolje, če bi tečaj trajal najmanj 70 ur, kot to predvideva pravilnik. Ta tečaj je trajal 30 ur in glede na to so se psi veliko naučili v tako kratkem času.
Med tistimi, ki so se s svojimi psi najbolje izkazali sem naredila kratko anketo in jih vprašala nekaj o tečaju in o nadaljnih načrtih:
Darko Korimšck član LD Dobovec se je s psičko Galo najbolje odrezal, saj je psička edina opravila prvi in drugi izpit. V prvem izpitu so psi z vodniki
s psičko še nadaljeval."
Stane Lesjak član LD Šmartno pri Litiji s psom Ravšom seje prav tako zelo dobro odrezal o tečaju pa je dejal:
"Toje moj prvi pes in vodnik psaje moja žena, ki seje z njim več ukvarjala kakor jaz. Če psa učiš sam in nimaš izkušenj narediš ogromno napak, zato je dobro, da nas j e Mile Budič strokovno vodil in nam pokazal, kako se pravilno dela s psom. S tečajem sem zadovoljen in če bo prihodnje leto spet tečaj, se ga bom zagotovo udeležil."
Zaključno prireditev si je ogledal tudi predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Franc Trebušak. kije bil nad rezultati tečaja navdušen, saj so se psi veliko naučili v zelo kratkem času. Upam, da bodo ti vodniki s psi vzor v svojih lovskih družinah in se bo tako dvignil nivo lovske kinologije in kulture. Franc Trebušak je obljubil, da se bo zavzemal za nadaljno pomoč s strani ZLD Zasavje lovski kinologiji in pohvalil delo Lovsko kinološkega društva v zadnjem letu.
Tekst in foto:Barbra Renčof
Le v Sloveniji zagovarjajo domače izdajalce
Vas Šcntgotard se nahaja ob vznožju Čemšeniške planine, na planoti nad Trojanami. Po desni se vije cesta v Zasavje, po levi iz Domžal v Spodnjo Savinjsko dolino. Trojane z okolico so bile med vojno središče partizanskih bojev med Savo in Savinjo. V tem kraju smo še živi borci, ki smo se bojevali na tem področju, sklenili organizirati proslavo 50. letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve Slovenije.
Ko so nacistične vojske 1941 okupirale in razkosale Slovenijo, so pričele po Hitleije vem ukazu "Naredite mi to deželo nemško" takoj ukrepati. Slovenijo so izbrisali z zemljevidov, že v letu 1941 so izselili slovensko inteligenco, ukinili slovenske šole in zamenjali vsa slovenska imena mest in vasi z nemškimi. Po najkrajši poti so hoteli uresničiti Hitleijev ukaz. Slovenski narod se s tem ni mogel in ni hotel spoprijazniti. Na pobudo maloštevilne komunistične partije, pred vojno prepovedane, je bila v Ljubljani iz različnih strank ustanovljena OF. Žal se kljub pozivom tej organizaciji niso priključili veljaki nekaterih strank, vključno z vodstvom ljubljanske škofije. Udinjali so
se okupatorju, izdali slovenski narod in mu povzročili mnogo nepotrebnega gorja. Organizacija OF je razpredla svoje mreže po vsej Sloveniji in pričela s pripravami na oborožen odpor proti okupatorju. Že v letu 1941 so bile na področju med Savo in Savinjo formirana Kamniška, Savinjska in Moravška četa. Vso to obširno področje so preplavile partizanske enote.
Glavna prometnica Celje - Domžale je bila med vojno na udaru partizanskih enot. Prav tako železniška proga v Zasavju. Na tem obširnem področju so bile partizanske enote vse bolj uspešne. Samo na domžalskem območju je 1944. leta delovalo 124 odborov OF.
Sredi leta 1944 se po zgledu ljubljanske pokrajine in s pomočjo ljubljanskih agitatorjev začnejo ustanavljati belogardistične postojanke. Zbirali so prodane duše, dezerteije, ustavili mobilizacijo v nemško vojsko in mladeniče usmerjali v belo gardo. Vodstvo je prevzel gestapo. Iz Ljubljane so pošiljali propagandiste, duhovnike in ščuvali proti OF in partizanskemu gibanju.
Žal se 50 let po tej krvavi moriji gremo Slovenci neveijetne igre. Diskutiramo

Zbor upokojencev je pel v Gorici
v ponedeljek, i5.maja, je Moški pevski zbor DUT pripravil celovečerni koncert v Kulturnem domu v Gorici. V goste jih je povabilo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici onkraj meje. Goričanom so na koncertu peli narodne in umetne pesmi, ki so jih naštudirali za zadnje koncerte. Tudi ta nastop je vodil zborovodja Albert Ivančič. Tudi tokrat so dodobra ogreli srca in dlani številnih poslušalcev, predvsem iz vrst tamošnjih Slovencev.
T.L.
Srečanja in tekmovanja upokojencev
Športne ekipe društev upokojencev v Sloveniji, pogosto nastopajo v skladu z možnostmi, tekmovalnimi in finančnimi, raznih srečanj in tekmovanj. Medsebojna merjenja znanja in zmogljivosti so pogosto zelo zanimiva.V letošnjem letu bodo organizatorji pripravili naslednja srečanja in tekmovanja:
-	22. junija republiško srečanje upokojencev Slovenije v Mariboru
-junija bo v Radovljici republiško srečanje in tekmovanje ekip balinarjev
iz DU Slovenije
-	3.junija bo na ribniku Pernica, IV. državno prvenstvo v ribolovu za upokojence
-	republiško srečanje in tekmovanje kegljaških ekip bo septembra na kegljišču na Ravnah na Koroškem
Letovanje upokojencev na Rabcu
DUT je po svoji komisiji za letovanje tudi letos organiziralo predsezonsko letovanje upokojencev na Rabcu. Predsezonskega letovanje v času od 10. do 20. maja še udeleži običajno 50 članov po ceni 240 DEM. Za prevoz je poskrbljeno. Letoviščarji preživljajo svoj dopust v hotelu Mimosa.
0 uspehu (iz Jeseni življenja)
NOČEM - pravi, kdor ne uspe
NE MOREM - pravi, kdor nima volje delati
UPAM, DA BOM USPEL - pravi, kdor sanjari
ZMOREM IN MORAM - pravi, kdor se zbudi
ŽELIM POSKUSITI - pravi, kdor se je že postavil na noge
ZMOREM - pravi, kdor je na pravi poti
HOČEM - pravi, kdor resno dela
BILO JE TEŽKO, TODA USPEL SEM - razmišlja, kdor je danes pomemben manager
NA SVETU IMAMO ŠTIRI VRSTE LJUDI:
TISTIH NEKAJ, ki so krivi, da se nekaj dogaja.
TISTIH PRECEJ, ki skrbe, da se nič ne dogaja.
TISTIH VELIKO, ki gledajo, kako se nekaj dogaga.
VELIKA VEČINA, ki nič ne ve o tem, da se kaj dogaja.
Človek potrebuje MOČ, da prenese tisto, česar ne more spremeniti. HRABROST, da spremeni to, kar lahko sprmeni in MODROST, da to dvoje razlikuje.
povzela Marija Močilar
Lovro Šumberger se predstavi
V avli Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje je razstava akvarelov in rezbarij. Razstavlja Lovro Šumberger, ki je bi rojen leta 1933 v Trbovljah. Pred upokojitvijo je bil zaposlen v Strojni tovarni Trbovlje kot strojni ključavničar. Šumberger je član Relika Trbovlje. Svoje likovne dosežke je razstavljal širom po Sloveniji. Zbirka njegovih del obsega lepo število slik v olju, akvarelu in risbe. Še posebno izstopajo dela v lesu in glini. Njegova razstava predstavlja natančnega ustvarjalca likovnih del. S skrbnim zamahom čopiča in ostrino razbarskega dleta posveča vsaki stvaritvi svoje bogato znanje. Zvest ostaja motivom rudarskega okolja in bogati naravni dediščini.
Razstavo slik in rezbarij so si ogledali tudi člani skupin za samopomoč Doma upokojencev Franc Salamon. Razstava bo odprta do 31. maja. Vabljeni na ogled!
Delovna terapevtka
Marija Sajovic
Izlet na Bohor
Planinska skupina pri DU Trbovlje je v teh pomladnih dneh še posebej aktivna. V nedeljo, 7. maja, seje večja skupina udeležila izleta na Bohor, kjer so se udeležili Jezikove nedelje. Tokrat vsako leto namreč PD Bohor iz Senovega organizira humorno obarvano družabno prireditev. Zadnji tak skupinski izlet pa so organizirali v soboto, 13. maja na Jošt nad Kranjem Izletnike sta vodila Jože Ocvirk in Vinko Pfeifer.
T.L.
Upokojenski pevski zbori v Mariboru
22. junija letos organizira Zveza društev upokojencev Slovenije tradicionalno srečanje slovenskih upokojencev. Srečanje bo obogateno s kulturnim programom, ki ga bodo izvedla upokojenska društva. V programu je tudi nastop združenih pevskih zborov iz Zasavja in Posavja. Po dogovoru bodo na srečanju skupno nastopili moški in ženski pevski zbor DU Trbovlje, p- — — — —
moški pevski zbor DU Litija in moški pevsld zbor DU Brežice. Nastopili	ficev NOV gla$amo za zločinsko. Najbolj pokvarjene
__	Organizirajo se v domobranski legiji, člani te legije so tudi pobegli belogardisti
““	(Levstik). Javno zahtevajo, da se sodi še živim partizanom. Na dan zmage
nad fašizmom bodo obesili črne zastave (Klep). Kakšna zmota, kakšna sramota za demokratično svobodno Slovenijo! Osvobodili smo jo partizani pred 50 leti. Vsa Evropa slavi zmago nad fašizmom, mi Slovenci pa ob tem zmagoslavju rehabilitiramo fašistične sluge. V vsem tem nerazumljivem početju, kar pa je najbolj žalostno, prednjači del tiska in kar je neverjetno -slovenska televizija. Vse bolj stopajo na plan hujskači povzpetneži. Vse bolj ponovno vstopa v pohtiko izkoriščajoč vero KI er. Vse to je zelo žalostno in nepredvidljivo za bodočnost slovenskega naroda. Ničesar se nismo naučili iz ne tako davne zgodovine. Škoda, zares škoda.
Odbor Šlandrove in Pohorske brigade se je kljub nenormalnemu stanju v Sloveniji odločil, da organizira proslavo zmage nad fašizmom in osvoboditev Slovenije. Ob sodelovanju Občine Zagoije, zagorskega pihalnega orkestra in Občinskih odborov Združenj borcev. Vabimo vse občane, da z nami proslavijo to veličastno zmago, katero slavi vsa svobodna Evropa. Proslava bo v Šentgotardu in sicer v soboto, 3. junija 1995 ob 10. uri, pri gostišču Maček. Vabljeni!
Občinski odbor ZBU NOB
....	,	.	Zagorje ob Savi
S proslave ob SO.Ietnici boja proti fašizmu v Zagorju.

El
lillllllil
V:::::
V torek, 9. maja sta v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla Shirley Koden in Marigold Verity predstavili stare pesmi z britanskih otokov od 15. stoletja do danes, nekaj klasičnih skladb in venček slovenskih narodnih. Številno občinstvo je izvajalki z bučnim aplavzom kar trikrat priklicalo nazaj na prizorišče. Koncert sta podprla Britanski svet (British Council) in Občina Zagorje. Po uro in pol dolgem nastopu sta se Shirlic in Marigold prijazno odzvali povabilu k pogovoru.
Shirlie Roden
Bili ste že v Sloveniji. Kako to, da se tako radi vračate?
(smeh) Nenehno me prosijo, naj pridem. Radaprihajam sem in tukaj delam. Všeč so mi slovenski hribi, podeželje, ljudje.
Zadnje čase ne nastopate več toliko v gledališču, operi, ampak ste se posvetili glasbenim turnejam. Je to vaše poslanstvo?
Mislim, da. Raje pojem svoje pesmi, kot pa tuje v gledališču. Je pa res, da nocoj z Marigold nisva igrali svojih pesmi.
Verjamete, da pesem vpliva na človekov odnos do sveta in ljudi?
Verjamem, saj tudi pesmi drugih vplivajo name. Vidim Resnico, ki pa je ni tako preprosto živeti. Ko prepevam besede, v katere verjamem, nenehno opozarjam tudi sebe, kaj naj bi jih počela. Gre za energijo, ki kroži na koncertih.
Označujejo vas za Nevv Agc (Nova doba) gibanje. To drži?
Ne maram preveč te besede "Nevv Age", vendar ni nobene druge, ki bi opisovala to, kar počnemo z Marigold in Johnom Christianom. Pridemo in ponudimo, kar nam je bilo dano, da pomagamo ljudem in tudi sebi. Naši glasbi bi veliko raje rekla glasba srca.
V kaj verjamete? Pripadate
kaki religiozni sekti?
Ne. Bila sem vzgojena v cerkvi. Pozneje sem se posvetila transcendentalni meditaciji, ki šemi zdi zelo koristna in me uči, naj bom odgovorna zase. Navdušujejo me . ameriško-indijska prepričanja. Zelo rada prihajam v Slovenijo, kjer vidiš gore, kamorkoli pogledaš. In to je moja Resnica, da vidim Boga povsod, v naravi, v gorah in ljudeh. Tako prepričanje podira barikade med kristjani, muslimani, budisti, vsi smo le ljudje.
Naslov enega vaših albumov je The Path of Daring (Drzna pot). Ste osvobojeni strahov?
(smeh) Niti najmanj. To, kar počnemo, še ni počel nihče drug, zato drzna pot. Vaj ena sem nastopati z ozvočenjem. Tudi nastop ob akustični kitari in harfi brez ozvočenja je nekaj pogumnega.
Ste poročeni?
Ne.
Pa si tega želite?
Si. Pred kratkim sem se razšla z nekom, s katerim sva živela skupaj 20 let. Zdaj sem pripravljena na nov odnos, (in potem spet v smehu) Morda bom v Sloveniji spoznala svojega moža, kdo ve.
In drugi načrti?
Rada bi nadaljevala to, kar počnem. Še bompisala skladbe tako zase kot tudi za gledališče, ki je še vedno del mojega življenja. Tudi v Slovenijo se bom še vrnila, upam, da za zmeraj.
Za zmeraj?
Čisto resno premišljujem, da bi si v Sloveniji kupila hišo.
Kako si lahko svetovljanka, kot ste, želi živeti v Sloveniji?
Tukaj je čudovito. Vitega najbrž ne opazite, ker vas ta lepota ves čas obkroža in je ne znate več ceniti.
Marigold Verity
Vi ste prvič v Sloveniji, kakšni so vaši vtisi?
Bolj ste v stiku z naravo. Tako na deželi kot v mestih imajo ljudje ob
Shirlie Roden in Marigold Verity.
M«* ig	% y j
stil o i rtilii iiurro pn * tul
ti
pretit* koncertiranj*, .te
*
Poleg nastopov poticujc igranje na harfo.
svojih hišah majhne vrtove, kjer gojijo zelenjavo. V Angliji je gneča. Živimo v velikih mestih in smo tako zelo odtrgani od narave, saj vse produkte narave kupujemo v supermarketu.
Ste profesionalna harfistka. Svoje znanje prenašate na mlajše. Želite morda preprečiti, da bi igranje harfe izumrlo?
Problem je, da ne moreš igrati harfe, če nimaš učitelja. V orkestru je običajno en harfist, ki pa je ponavadi preveč zaposlen, da bi poučeval. Pred kratkim so v Angliji in Ameriki začeli izdelovati manjše harfe, ki so dosti cenejše in jih igra veliko otrok. Nanje lahko igraš folk glasbo. Za klasiko že potrebuješ harfo s pedali. Žal je harfistov čedalje manj. Prav zaradi tega smo harfisti iz vsega sveta prijatelji, se sestajamo in izmenjujemo ideje. Smo kot ena družina.
Harfa velja za instrument angelov?
Pravijo, toda včasih mislim, daje hudičev instrument, (smeh) Ima sedem pedalov, se večkrat razglasi ali pa se sredi predstave strga struna. Navkljub vsemu se mi zdi harfa zanimiv instrument.
V	tem srednjeveškem kostumu ste videti čudoviti. Skoraj si vas ne morem zamisliti drugačne. Kako se sicer oblačite?
V	pajkice, (smeh)
Danes ste tukaj, jutri drugje. Ste vajeni takega tempa?
Čisto v redu je. V Sloveniji še nismo potovali dlje od dveh ur. Spim pri prijateljih.
Tudi vas bom vprašala, ste poročeni?
Po 18. letih zakona sem ločena in mati treh otrok, ki obiskujejo univerzo.
Kakšno pa je vaše mnenje o Nevv Age gibanju?
S Shirlie se trudiva odkriti, kaj je tisto, kar leži v človeku in kvari medsebojne odnose. To je pomembno. Ne štejem se ravno za Nevv Age. Študiralasemprimeijalne religije in se seznanila z vrednotami meditacije. Te so, da se osredotočiš na življenje v sedanjosti. Tudi stare vrednote in tradicijo moramo ponovno odkrivati. Življenje je gibanje in tako se moramo vedno gibati z njim. Biti moramo sveži, odprti za življenje.
Zaupate svojim občutkom?
Mislim, da jim moram.
Obema lepa hvala za pogovor in veliko uspehov v življenju.
Tatjana Polanc
mm
ZABELco/O
Hrastnik
Peter Napret je 11. maja v Radečah z recitalom na citre obeležil 100. obletnico izida prve slovenske citrarske šole Frana Koruna Koželjskega.
Violinista Nejc Zupanc in Miha Halzer ter flavtistka Nastja Lenart so 12. maja nastopili na otvoritvi razstave fotografij "Hrastnik v vihri 2. sv. vojne". Razstavo, ki bo na ogled do konca tedna, je uredil akademski slikar Branko Klančar.
MoPZ Svoboda I je 16. maja nastopil na letnem koncertu.
V	ljudski knjižnici Hrastnik jev maj u potekala uganka meseca na temo Šege v Sloveniji.
F.M. in J.V.
Trbovlje
V	prostorih knjižnice Toneta Seliškarja do konca maja razstavlja slikarka Tanja Radej iz Krškega, sicer študentka arhitekture.
Slikar in kipar Karel Kozole,
član Relika, bo 19. maja odprl svojo samostojno slikarsko razstavo v Laškem. Dela v olju in plastiki bodo na ogled teden dni.
LIONS klub Trbovlje, ustanovjen pred kratkim, deluje pod mentorstvom akademskega kiparja Stojana Batiča. Regijski predsednik kluba je Janez Bohorič.
T.L. in T.P.
Zagorje
"Pevski zvok za ultrazvok"
je naslov koncerta zagorskih komornih skupin, ki bo 19. maja v dvorani Delavskega doma. Izkupiček koncerta bo namenjen nakupu ultrazvokazaZdravstveni dom. Obiskovalcem in nastopajočim se zahvaljuje občina Zagorje.
Na 1. tekmovanju učencev glasbenih šol Zasavja, ki poteka od 15. do 21. maja, so se 15. maja v Zagorju učenci pomerili v igranju klarineta.
J.D.
Extempore Zasavje '95
20. maja bo pred gostilno Košenina v Zagorju potekal Extempore '95 na temo "Zagorje z okolico.” Udeleženci, ki bodo pri ustvarjanju uporabljali različne tehnike, bodo z delom pričeli že ob 8.00 uri. (T.P.)
Puccinijeva
opera
ZKO Zagorje in KC Delavski dom Zagorje vabita 20. junija ob 19. uri namednarodno produkcijo Puccinijeve opere Turandot v Cankarjevem domu. Za vse zainteresirane bo ob 17. uri organiziran brezplačen avtobusni prevoz v Ljubljano. Vstopnice stanejo po 5000, 3500, 2500 in 1500 tolarjev in jo plača vsak sam. V skupini boste lahko uveljavljali 10% popust. (J.D.)
Parnasova pota
Franci Lakovič
Srečanje
Spet se srečujeva kakor tedaj, ko si izdajal kdo ve zakaj.
Gube zarasle so tebi obraz, prav tako mene razbrazdal je čas.
V meni usahnil sovraštva je vir, čas mi prinesel spokojnost je, mir.
Če v tebi še vedno živ je spomin, je v njem še prostora za davni zločin?
Pesem je iz pesniške zbirke Rdeči oblaki


llllllil
SZtauTS %S£S3f!&
Amsterdamu. Iz u-ste fobije sun bil takoj slabe volje. Ko stami začeUpupovedovatt, kako je bilo fino in sploh kramo tam gon
koncertu. Fn ta na Soul Asvlum. "Super 's“"R"n"”yT,"in”i“’
igrali, škoda.
....................................
........................................

In to V Ameriki. Tako vsaj piše na bomo opremljeni plošči. Pravzaprav je to kar prob* lem. ko moraš nekaj napisan, pa je lakv mak,
imeiaiiieic
IBIpaajjMi
edino ti dve skladbici mogoče ma~to izstopata. Vendar je tudi ostatih osem komadov dobrih. Rock je pač takšna zadeva, da z njo ne
lahko. vendmSoulAsyIumdelajo same dobre
reči. Osebno mije zelo všeč April Fool .Zakaj,.
raje ne bi razglabljal. CD je treba enostavno slišati. Posrečena je (udi priredba skladbe
MarvmaCaye-a ScxualHealmg. SkratkaLivc.....
USA fee mu pustimo kar takšen nasiovjje 90 ki	.e
porazgubi nekje v vesolju. Zakaj? Mogoče Sboste odgovor našli na plošči, ki jo:;imaj|:|j
tr -?■ -.n....	hr..L ,,11..i--
Zlata nota ’94
in Orlek - finalista Zlate note.
Zadnja leta smo tudi pri nas priča različnim izborom naj-popularnejših skupin, pevcev etc. leta. Skorajda ni časopisa, radijske ali TV postaje, ki ne bi proglašali "naj naj" izvajalcev. Seveda je od posameznih uredništev odvisno, kdo te nagrade dobi. Nekateri dajo priložnost bralcem oz. gledalcem, drugi ocenjujejo sami... Popolna zmeda, saj tako dobimo kopico najboljših, potem pa poslušamo hvalisanje skupin, kako je nekdo dobil Zlato koruzo Zgornje Kungote, drugi platinasti krompir Spodnjega Dupleka...
Nato pa so se nekateri odločili temu narediti konec. Rekli so; "Naredimo Slovenske Grammyje." Rodila se je Zlata nota. Lansko leto
Glasovali so v dveh krogih. V prvem so izmed vseh nominirancev v 24-tih kategorijah podelili točke trem (po njihovem mnenju) najboljšim. V se glasovej e nato preštela ena izmed odvetniških pisarn v Ljubljani, ki tudi sicer bdi nad pravilnostjo prireditve. Nato so isti člani komisij e v drugem krogu glasovali še enkrat. Kdo je najboljši, po mnenju te zares kompetentne žirije, bo jasno kmalu. Finalna oddaja in svečana podelitev nagrad bo namreč prihodnji teden, 25. maja na Bledu.
In kako smo se odrezali Zasavčani? Nominirane smo imeli tri predstavnike; med narodno-zabavnimi skupinami sta nas zastopala Igor & Zlati zvoki ter Zasavci, v kategoriji
Hiša ™
je bila podeljena prvič, vendar pa so mnogi rekli, da bi bilo bolje, daje sploh ne bi bilo. Tako seje letos vse odvijalo drugače. Člani upravnega odbora Zlate note (med njimi najdemo Urbana Cento, Janeza Križaja, Jani Kendo...) so sestavili 103 člansko komisijo. V njej so glasbeniki, glasbeni uredniki,TV opremljevalci, novinarji...
najboljši etno & folk posameznik ali skupina Orleki, za najboljšega debitanta pa so bili v prvem krogu nominirani člani skupine Hiša. Prvima dvema se med najboljše tri, v finalno oddajo torej, ni uspelo uvrstiti, Orlekom in Hiši pa je to Uspelo. Srečno 25. maja!
Tomaž A. Štojs
KNJIŽNI HRAM"
Breda Lapornik Trbovlje
tel.:(0601)21-588


lili!
S
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI
NANO
ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO
B00MERAINq
(ZDA 1992, VTI - Paramouint)
Še ena stvaritev karizmatičnega temnopoltega komika je pred kratkim izšla na videokaseti. Eddie Murphy je tokrat Marcus Graham, vodilni uslužbenec na področju marketinga neke kozmetične kompanije, ki v prostem času neprestano skače za ženskimi krili. V naslednjem Verbinčevem slovarju tujk bo ob razlagi pojma Macho le še Murphyjeva slika iz tega filma. Z ženskami dela tako, kot bi bile potrošna roba: zapelje jih, jih izkoristi in jih kmalu za tem odvrže brez kančka slabe vesti. Ampak tokrat so mu jo zakoni karme precej zagodli, namreč še v tem življenju so mu postavili na pot žensko, kije bila, mimogrede povedano, postavljena celo zanjegovo šefico (Robin Givens) in ona se do njega vede natančno tako, kot se je on vedel do vseh žensk v svojem burnem & pestrem življenju. ("Jaaaa!", še je pravica na tem svetu, vpijejo po prebranem pripadnice nežnejšega spola). Vse skupaj ima
(razumljivo) precej porazen vpliv na možakarjevo samozavest in njegov moški Ego.
Boomerang je Murphyjev come back na prizorišče slavnih po dveh letih pauze, ki sta sledili filmu Another 48 hrs. Režiral gajeReginald Hudlin, kot koproducent pa mu je stol ob strani njegov brat NVarrington (tudi Brian Gazer), kot že leta 1990, ko sto spravila skupaj precej popularno komedijo House Party. Komičnosti situacije je obilno pripomogla tudi ekipa stranskih igralcev: Ertha Kitt kot seksualno nepotešena starajoča se nimfa, Grace Jones kot supermodel, Strange opremljena z bičem in mladimi, polgolimi bilderekimi "žrebci", ter Geoffrey Holderr kot režiser NAJBOLJ neustreznih in neprimernih reklam v zgodovini televizije. Seveda je treba omeniti tudi izjemno simpatično Halle Berry v vlogi Angele, vendar si njeno mesto v filmu razložite sami. Zgodba pripada Murpyju, scenarij pa sto s skupnimi močmi napisala Barry Blaustein in David Sheffield. Kot melanholično romantična komedija s primesmi drame in udarnimi dialogi je zelo gledljiv. Ocena: *** 1/2.
Tommy
U, človek včasih res potrebuje	ognp. imata še nekatera železa (žal o tern šene
pregled pri skupini Leteči potepuh«. Fantje so. samostojnega) 11) Anjo Rttpd napovedal z,
sicer bolj 'znam kot spremljevalna skupina	nekajkrat, le-ta se vedno rtt izšel. Zato o tem ne
... od ličnega Adija Smolarja, kjub temu pa  boni poročal, dukferCD ne bom držal v svojih
mk'majo tudi svoje pesmi. Trenutno so sc zaprli	rokah, Jc pa zato Anja prtsuc L od ličen videospot
v studio Krf kit. l,er nastaja tpihoV prvenec Za njen ndjUovcjši hit Odšla bon, še to noč. Ob
“žic:,,.....o,,,,	......
CD K. D&l D,«.,,,,,j,d
-zdaj uspelo posneti naslednjih pet pesmi. V fantje meti prvomajskimi prazniki zelopridat
- nastopali so 0 namreč vŠptmiji. Nov videospot
FiF«MlPi =
ro, d,.isni
■■
...
v:
c............
| DC-1-,h,
i ^ r-t ■
I toeka
»s	TAŠ
Avin Band ima novo kaseto.
yrwirsnsri
Odgovori
in
zadeni
Na prejšnji strani lahko preberete nekaj skromnih misli o skupini Soul Asylum. Njihov CD pa lahko dobite kar na dom. Ja, samo pravilno odgovorite na tole vprašanje:
Soul
Asylum
Jc
obenem
njihov
naj večji
hit?
Vaše odgovore (nakladanja o podkupninah so samo nakladanja - /al smo preveč pošteni) pričakujemo do sobote,27. maja letos. Odgovore pošljite na vsem znan naslov časopisa Zasavc. Upam, da se boste potrudili vsaj približno toliko kot ste se pri Nirvani. Odgovori (pravilni kakopak) so namreč kar deževali. Aja, pa še to! Nagrado, torej CD ploščo je tudi tokrat prispeval Knjižni hram iz Trbovelj in nihče drug!!!!! (Pozor. Nikar ne mislite, da bodo vsa vprašanja v bodoče takole lahka.)

.^ N
....v.v/.v.v. .
pilil na
nn» krvavieniki!
:., ..o i..,i..„ za mimj
i in še dobrih nekaj tednov Jc
“ T^i^TJ^jn marsikaj zanimive*, - našik
dijaki Gimnazije m ekonomske sredn je šole smo imeli kulturno športni dan, na SreF ~ * ~	‘
™	rise
L_____________________________________
Prvi preizkus je že mimo
Pred nekaj dnevi, ponekod že tedni, je srednješolce tretjih letnikov (tiste pač, ki so se odločili opravljati maturo) obiskal dolgo napovedan in z mešanimi občutki pričakovan gost - prvi predmaturitetni preizkus. Izkazalo seje, da to ni nekakšen bavbav, ki naj bi pometel z vsemi visokošolskega uka željnimi mladimi perspektivneži, ampak povsem navaden preizkus znanja, ki pa je za spremembo kar precej obširen. Potrebnih bo torej veliko težkih ur trdega dela, zaradi katerega pa se prav vsakomur obeta življenjski uspeh. Sicer za ta preizkus kakšnega pretiranega učenja ni bilo zaznati, a rezultati, kot kažejo prvi podatki, niso tako slabi. Očitno so bile naloge nekoliko manj zahtevne, pa tudi tistega vsem poznanega neprijetnega strahu sedaj, ko pač še ni šlo zares, v srcih ni bilo zaslediti. Upajmo, da bo podobno tudi na pravi, tako zelo opevani maturi, ki bo velika prelomnica v življenju vsakega posameznika.
Rado Fele
Kulturno - športni dan
V	torek, 9. maja, smo se dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole namesto k pouku odpravili na izlet, v gledališče, telovadnico ali na predavanje oziroma okroglo mizo. In zakaj seje dogajalo vse to? Tega dne pred natanko petdesetimi leti so se končali spopadi za našo domovino. Veliko krvi je bilo pretočene, veliko izgubljenih življenj in veliko veselja ob spoznanju, da bomo lahko vsi živeli v miru in sreči. Tudi ekonomci in gimnazijci smo zato ta dan ovekovečili prav na poseben način.
V	Domu svobode smo si ogledali kulturno prireditev, ki jo je do konca uspešno pripeljala Martina Čerk. Najprej smo lahko prisluhnili otožnim baladam, ki sojih prebrale naše sovrstnice, Boris Kranjc se nam je kar nekajkrat predstavil skupaj s svojo harmoniko, izvedeli smo tudi nekaj o razmišljanjih o miru in svobodi, dijakinjeekonomske šole so zaplesale in marsikoga spravile v dobro voljo... Vsi pasmo bili verjetno najbolj navdušeni nad koncertom skupine Not the same in uprizoritvijo igre Življenje nekega narkomana, s katero so gimnazijci sodelovali na letošnji Gimnazijadi. Seveda je na koncu sledil bučen aplavz.
Po končanem kulturnem delu smo se odpravili v šolo, kjer smo se lahko udeležili različnih aktivnosti. Fantje so se pomerili v košarki, dekleta v odbojki, prvaki razredov v namiznem tenisu so tekmovali
med seboj... Tisti, ki raje govorimo kot telovadimo, smo se odpravili na predavanja. Lahko smo izbirali med kulturo, zgodovino in sociologijo. In mnoge so ta predavanja tako omamila, da se bomo pred koncem šolskega leta na takšnem srečanju še enkrat dobili.
Najbolj zagreti pa so seže zjutraj ob 8.00 uri odpraviti na orientacijski pohod. Seveda so bili malce utrujeni, vendar so preživeli. Verjamem pa, da smo vsi skupaj preživeli en lep, pester in zanimiv dan.
Saša Grobljar
Modne smernice letošnjega poletja
Poletje se nam hitro približuje in končno bomo pospravili še zadnja zimska oblačila. Zamenjala jih bodo oblačila, v katerih se bomo v vročih poletnih dneh kar najbolje počutili.
Na Srednji šoli Zagorje smo vam pripravili nekaj modnih smernic za letošnje poletje z namenom, da boste tudi tokrat zakorakali v nov dan oblečeni po naj novejših modnih zapovedih.
Moda poudarja stil Jackie Kennedy, Grete Garbo in Marlene Dietrich. Suknjiči so v pasu prijeti in v ramenih poudarjeni. Krila segajo do kolen in spominjajo na modo 40-ih let. Na modnih pistah se pojavljajo pin - up dekleta z risanih razglednic in plakatov. Vse so blondinke, imajo rdeča usta in nosijo visoke pete, kar postaja zahteva letošnjega poletja.
Izbiramo lahko med barvami vanilije, sorbet, barve svežega sadja. Poleg sodi rumena in oranžna. Materiali so laneni, oranža, čipke in luknjičasta rahla pletiva.
Moda za mlade
Vsaka najstnica je rada lepo oblečena in letošnja moda je še posebej primerna za obisk diska, kjer se bo v ritmu tehna še posebej blaščala. Moda nam zapoveduje lesketanje v novi izvedbi. Izbiramo lahko med grobim vinilom v srebrni izvedbi in satenom, ki postaja najbolj popularen. Uporabimo ga lahko za blazerje, kostime, bluze, brezrokavnike in tudi za klobučke.
Še vedno so v modi brezrokavniki. Oblečemo ga lahko čez obleko, hlače, bluzo. Lahko so kratki, ali pa segajo do meč; zapeti z gumbi, zavezani s trakci ali pa kar tako. V vročih poletnih dneh nam bodo prav prišle zelo kratke oblekce v vseh možnih vzorcih, ki nežno objemajo telo. Zraven sodijo laneni čevlji z debelim podplatom, lahko so tudi usnjeni, le da dajejo videz, kot da so jih nosile že naše mame.
Jasmina Buneta
Borka Vlasta Ameršek-Vida
V četrtek nas je obiskala borka Vlasta Ameršek. Njeno partizansko ime je bilo Vida. Pripovedovala je zelo razločno in počasi. Najbolj všeč in zanimivo je bilo, ko je pripovedovala dogodek, ko sojih napadli Nemci. Vida je pobrala nalivnik, ki je padel komandantu iz rok. Ravno takrat, ko se je sklonila, je strel švignil skozi okno. Nalivnik ji je rešil življenje.
Anja Knavs, 4.a
Nisem mogel veijeti, daje bila v mladih letih partizanka. Borila se je v drugi svetovni vojni proti Nemcem. Povedala je, kako so bili takrat težki časi. Hvaležen sem ji, da se je borila za našo svobodo.
Poldi Herman, 4.a
Sedaj sem spoznala, kako so živeli med voj no. Prej si tega nisem predstavljala.
Sabina, Božjak, 4.a
Zelo rad poslušam nekoga, ki zna lepo pripovedovati. Zato se mi je ta ura zdela zelo lepa.
Sašo Poboljšaj, 4.a
Povedala nam j e, kako je zbežala iz Nemčije, potovala po dolgi poti do Slovenije in postala partizanka.
Tjaša Majdič, 4.a
Bilo mi je zelo všeč in upam, da bom v višjih razredih še slišala kaj o tej vojni.
Maja Požun, 4.a
Vedno sem si v živo želela poslušati takšne zgodbe. Pokazala
nam je medalje. Na koncu smo ji podarili rožo.
Urška Skočir, 4.a
Kdo smo - kaj delamo
Smo učenci Osnovne šole Trbovlje - PE Alojza Hohkrauta. Predstavljamo se v številkah: 252 nas je skupaj od 1 .c do 5. d razreda, 236 nas naroča malico, 53 pa kosilo, 89 bralcev Cicibana je med nami, 42 zapriseženih Pilovcev, 5 bodočih znanstevikov, ki naročamo GEO, 10 prvošolcev dela prve bralne korake ob Čebelici, 193 nas hodi na abonmajske predstave, 253 - vsi smo naročili Računanje je igra in komaj čakamo na tekmovanje, 43 - vsi drugošolci bodo tudi tekmovali v naravoslovju.
Radi obiskujemo krožke:
Prvošolci se vsak teden zabavamo pri Veselem krožku. Počnemo vse mogoče - poslušamo pravljice, gledamo risanke, rišemo, pojemo, hodimo na sprehode. Recitatorski krožek je ob novem letu pripravil igrico in z njo "gostoval" po razredih. V marcu pa pripravljamo recital. Angleška krožka imamo kar dva, saj nas v enega niso mogli stlačiti. Radi se učimo jezika, znamo že nekaj pesmic in gorje, da nam kdaj odpade. Turistični krožek se je zelo izkazal, saj so člani podrobno raziskali, kaj bi lahko gostu pokazali v Trbovljah. A to še ni vse, imajo še veliko načrtov, ki naj zaenkrat še ostanejo
skrivnost. Veselošolci se pripravljajo na šolsko, občinsko in republiško tekmovanje. Ob nalogah iz Pila pa se tudi zabavajo in vedno kaj novega naučijo. Ročnodelski krožek nas uvaja v spretnost z iglo in kvačko. Pa mislite, da ga obiskujejo samo dekleta? Kje pa! Obiskujemo tudi Šahovski krožek, ki ga vodi zunanji sodelavec. Mentorici Plesne skupine organizirata izlete in predavanja, ki so vedno dobro obiskani. Zelo radi pa obiskujemo tudi knjižnico, kije odprla dvakrat tedensko, v mesecu kulture pa smo vanjo lahko zahajali vsak dan. V šolski hranilnici varčujemo, mentorici uspešno pomagajo peto-šolke. Sodelovali smo na novoletnem Živ Žavu, na razrednih, šolskih in občinskih Karaokah ob tednu otroka, na občinskem otroškem parlamentu, na prireditvi Lego dan, na Veselem toboganu, hodimo na likovne razstave v galerijo in v muzej, v marcu pa smo z našimi risbami polepšali knjižnico Toneta Seliškarja.
Prebujajoče se jutro
Drobni žarki toplega pomladnega sonca, ko se skriva za gorami, budijo zaspano cvetje. Na ozelenelih vejah se prebujajo prvi listki. Odpirajo se oči drobnih ptičkov, ki šele spoznavajo svet. Kakor otroška ročica se prebujajo male marjetice, ki leno ležijo na naj lepših blazinah sveta in kot vesela megla se vleče v pomladno jutro mah, ki umiva z rosnimi kapljicami ptičke kraljičke. Sonce počasi kuka izza gore kot otrok, ko se skriva za svojim prijateljem.
Izza panjev, visokih dvorcev, ki so narejeni iz mase, ki se ti stopi v ustih, pribrenče žuželke, ki igrajo kot godba na pihala in tolkala. Zapodijo se kot trop otrok k očetu in pričnejo prositi za sladkarije, ki bežijo v notranjost rožnatih princesk. Ves svet pozdravijo smreke, ki se kot dvorne dame vljudno in visoko obnašajo. Šum smrek, brhkih lepotic, je vedno večji. Obnašajo se, kot da bi tekmovale na otroškem tekmovanju. S severa, juga in vzhoda prifrfotajo lahkotne sapice, ki se sladkobno vprašujejo po zahodnem vetriču. Ko le-ta pridrvi, si mane rdeče oči kot človek, ki noče vstati, ker ve, da ga čaka šola. Pripodijo se oblaki, ki se začno pogovarjati kot trgovke na stojnici ter se začno pačiti kot otrok, ki mu nekaj ni po godu. Oči odpirajo še zadnji zamudniki, ki si obupano začno razčesavati lase, ki jim nevidno padajo do nog. Kot nervozne gospodične, ki čakajo na zmenek. Prebujajo in čivkajo še zadnje ptice, ki obupano pospravljajo gnezda in godrnjajo nad samci, ki že tako zgodaj sedijo pri mahu in srkajo rosno kapljico. Vstajajo še gozdne in travniške živali in začne se vrvež kot v največji ulici sveta.
Trobentice in zvončki najavijo prihod velikega gospodarja -Sonca. Ta stopi izza gore kot kralj, pokrit s krono in obdan z zlatom. Ljudstvo se mu prikloni, on pa jih umiri, pogleda prebivališča, pohvali prizadevne podložnike ter začne vladati.
Tina Leskovšek, 6.b OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje
Pomagajmo Matjažu kurirju do pisma s pomembnim navodilom.

- V 9-Sn 94/95 .so kosa* Zagorja končno s znht^em. Upajlte, da bodo tudi,n, koncu naslednje sezone
mtiiiiiiiii!^ ii*ifiii#& koso	mmm
v kvalifikacijah za A 2 ligo premagali Šoštanj, so Zagorju	EkipaZagoija-stofijozIcVeproti desni; trenerPodlipnik,
..i,.,'., LvOn.-LirtL-,	i-nnivom", Inii m vzniirlii	Poznič. Ri-niic. Omahne. KerianSč, Koren, IKUllOCllik
.F=r-""E!; i£™'	K"M'
.» m	..
naptedovnaje v višji rang. vendar sc '	gB" f-*”* - "* ‘ , "
.mmmmm	.©rf ,1, ? ! * is {
Zagorje seje lahko odvalil kamen z ramen, saj soštevilne obljube končno
!n.
po/nhFnokalorc spodrsljaja m nesogtasja ob hBuu uspeha, k, Vse
NOGOMET
Novi točki
Zagorje-Steklar 1:0(1:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Kečnuir (Horoš), strelec: 1:0 Petrušič (35).
Zagorje:	Mudrinič,
Borštnar (Povšnar), Haralovič, Kranjc, Buovski, Uranič, Kem, Hadžič, Poglajen (Herman), Petrušič, Grčar.
Steklar:	Lešnik,
Šterimovič, Turnšek, Jelenko, Zdovc, Šmid, Manguč, Krklec, Zildževič, Nestič, Vidi ček.
V nedeljo smo v Trbovljah gledali sila povprečno predstavo dveh moštev, ki v tem prvenstvu igrata popolnoma drugačno vlogo. In še nekaj je obeležilo nedeljsko srečanje. Prvič je v vratih stal Obrad Mudrinič (Hace je imel dva rumena kartona), v igro pa je prvič v tem delu vstopil Dejan Povšnar.
Že v 4. minuti je Poglajen po lepi priložnosti pri zaključnem strelu preveč
okleval. Že dve minuti kasneje so bili nevarni "Steklarji", vendar je Mudrinič lepo obranil strel Vidička, takoj za tem pa je isti igralec s kota zadel prečnik. V 21. minuti je Grčar zapravil lepo priložnost za zadetek saj je vratar Lešnik v čudovitem slogu ubranil njegov strel. V 33. minuti so se Trbovlje stresle saj jeUranič s 5-ih metrov s pravo bombo zadel prečnik. Že dve minuti kasenje pa jePctrušič izkoristil zmedo v obrambi Steklarja in s prečudovitim strelom z glavo matiral nemočnega vratarja. Nato se je pritisk Zagorjanov povečeval. Petrušič je še enkrat streljal, vratar Lešnik je njegov strel na kratko odbil do Poglajna, njegov strel pa je obramba gostov z golove črte izbila v kot. Zadnjo priložnost v polčasu je zamudilZildževič, ko je streljal preko gola.
Drugi polčas seje začel zelo razburljivo. Petrušič je v 49. minuti po strelu z glavo že matiral Lešnika, vendar je zadetek preprečila vratnica. Nato so sledili še poskusi Petrušiča, Kerna in Hadžiča
vendar so bili vsi neuspešni. Kmalu za tem, v 62. minuti beležimo lep strel Jelenka, katerega pa je ubranil Mudrinič. Petrušič je nato še enkrat lepo prodiral proti vratom gostov vendar je po nepotrebnem preigraval in publikagaje nagradila z žvižgi. Nato so poskušali Hadžič, Kern in Grčar in še enkrat Petrušič, vendar vsi brezuspešno.
P.M.
Druškovičev hat-trick
Era Šmartno - Rudar 4:1 (3:1)
Šmartno ob Paki, gledalcev 500, sodnik Klinc (Ptuj), strelci: 1:0 Druškovič (31-llm), 1:1 Jesih (39), 2:1 Druškovič (40), 3:1 Druškovič (45), 4:1 Omeragič (72).
Era Šmartno: Kališek, Fajdiga, Grajfoner, Irman, Omeragič, Grobelšek, Mašič (Podgoršek), Mešanovič, Žurej, Druškovič (Delameja), Ilodžar.
Rudar: Dizdarevič, Kurež, Kirbiš, Turšič, Ki c, Žibret, Rižner (Ocvirk), Sotenšek, Holešek, Breznikar, Jesih.
Trboveljčani so v srečanju z vodilno ekipo zaigrali zelo dobro, toda prvič v tej sezoni
gseac
prejeli kar štiri zadetke in doživeli hud poraz. Glede na dogodke na igrišču je zmaga domačih zares izražena s preveliko razliko, saj so se oslabljeni "rudarji" dobro kosah s tekmecem, ob tem pa sta jih glavni sodnik Klinc s Ptuja in njegov pomočnik Mariborčan Turk dodobra oškodovala. Po pol ure brez pravih priložnosti je namreč Turk spregledal očiten nedovoljen položaj Mašiča, ki je imel tako odprto pot proti golu.Kirbiš gaje vkazenskem prostoru dohitel in zrušil, Druškovič pa je bil zanesljiv izvajalec naj strožje kazni. Rudar je uspel izenačiti, po prodoru Sotenška pa je bil z glavo uspešen Jesih. Ta se je zadetka tako razveselil, da je slekel dres in z njim mahal po zraku ter dobil rumeni karton. Enako kazen je dobil tudi zaradi prekrška v naslednji minuti zaradi česar je seveda moral zapustiti igrišče. Po mnenju njegovih soigralcev je bila sodnikova odločitev prestroga. Takoj zatem je Gajfoncr lepo zaposlil Druškoviča, kije bil hitrejši od trboveljske obrambe in domačine zopet popeljal v vodstvo, tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom v prvem delu pa je najboljši strelec
druge lige izkoristil še napako Žibreta in s tretjim zadetkom dosegel hat-trick. V nadaljevanju je agilni Rižner zadel vratnico ter lepo podal Breznikarju in Holešku, ki pa lepih priložnosti nista izkoristila, na drugi strani pa je bil uspešnejši Omeragič, kije iz protinapada postavil končni izid.
S.F.
Radečani
prepričljivo
Radečepapir - Železničar 3:0 (0:0)
Radeče, stadion v Radečah, gledalcev 350, sodnik Eling (KR), strelca: 1:0 Kačičnik (67), 2:0 Drobne (72), 3:0 Drobne (89 -11 m).
Radečepapir:	Kelenc,
Glinšek, Mitič, Kapušin, Trebše, Cetin,	Jane v
(Milidragovič), Kačičnik, Drobne, Pirc (Čeč), Guček.
Železničar: A. Robnik, Levar, Fanedl, J. Robnik, Karanovil, H are, Fridauer (Stamenčič), Šemerl, Stanič, Marič, Makragič (Valentan).
Po prvem polčasu, čeprav je bila igra zanimiva, borbena in polna priložnosti, nihče ni pričakoval tako visoke zmage Radečanov. V drugem delu se je igra še bolj razživela, gledalci pa so videli tudi tri zadetke. V 67. min je Kačičnik z glavo prvič poslal žogo v mrežo, v nadaljevanju pa je bil po grobih napakah gostujoče obrambe še dvakrat uspešen Drobne. Gostje z igro niso razočarali, vendar tokrat poraza proti razpoloženim Radečanom niso mogli iztržiti.
F.Č.
Prvi pomladni poraz
Litija - Jadran Kozina 1:3 (0:3)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 250, sodnik Čufar (Železniki), strelci: 0:1 Jusič (20), 0:2 Sinkovič (32), 0:3 Mavrič (44), 1:3 Mele (82).
Litija: Grošelj, Golnar, Karamarkovič, Čuk (Uršič), Džaferovič, Mele, Zajc, Begič, Agatič (Gnjatič), Žlak, Lajovic.
Jadran. Dujmovič, Kompara, Jusič, Prosen, Vatovec, Ercigoj, D. Dinkovič, A. Sinkovič, Klariča, Badžim, Mavrič.
Litijanom se je prav na domačem terenu zalomilo, kljub temu, da doslej v spomladanskem delu
prvenstva še niso bili poraženi. Z zmago v tem kolu pa bi si že zagotovili obstanek v ligi. Domači so nastopili oslabljeni, saj je poškodovan steber 4*	Živkovič,
poškodovana pa sta nastopila tudi Mele in Čuk. kije moral z igrišča ob polčasu. Domači si v času srečanja niso pripravili prave priložnosti, njihova igra je bila brez idej, do vstopa Gnjati ča, kije poživil domačo obrambo, pa več kot zadetka niso mogli doseči. Še edini zadetek, ki so ga dali Lilijani, je plod slabe intervencije gostujočega vratarja, kije strel Meleta s približno 25 metrov spustil v gol. Gostje so se predstavili kot odlična ekipa, zakatero lahko rečemo, daje v Litiji pokazala največ. Lilijani so trenutno na 8. mestu, v soboto pa gostujejo pri Arne Tabor v Ljubljani, ki pa tudi potrebuje točki.
S.K.
ROKOMET
OŠ Trbovlje druga
Trbovlje - OŠ Trbovlje je bila organizator finalnega turnirja rokometnega prvenstva osnovnošolskih šolskih športnih društev. Poleg domačinov so nastopile še
ekipe OŠ Ivana Groharja iz Š kolje Loke, OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina iz Hrpelj in OŠ Ormož. V polfinalnih obračunih so bili Trboveljčani uspešnejši od Gorenjcev (23:17), Hrpeljčani pa od Ormožanov (18:13). V tekmi za tretje mesto so nato Škofjeločani z 18:15 premagali OŠ Ormož, v finalni tekmi pa je moštvo iz Hrpelj, ki ga je vodil nekdaj odlični rokometaš Vili Ban (s Slovanom igral v finalu pokala evropskih prvakov), premagal OŠ Trbovlje, na klopi katere sta sedel klubski trener ZRC Rudarja Tone Medved ter pedagog športne vzgoje Marjan Knavs. Končni izid je bil 21:17 za Hrpeljčane, ki so tako že drugič zapored, skupno pa tretjič osvojili naslov prvaka ŠŠD.
Na tekmovanju je izstopal "biser" trboveljskega rokometa Rok Teržan, ki je bil s 16 zadetki tudi najboljši strelec turnirja (naj igralec je bil Tadej Kaltnekar, vratar paErikSarkič- obaizllrpelj).
S. F.
KAJAK
V mrzli vodi
Hrastnik - V soboto je bila v Tacnu druga tekma kajakašev za slovenski pokal.
Zaradi obilnega deževja tekme ni bilo močizvesti na tacenskih brzicah, saj je reka Sava čez noč narasla za meter in pol, tako, da je tekmovalna komisija zaradi varnosti tekmovalcev tekmo prestavila
v "kanal" na mirnejši del Save. Tekmovalce je ves čas motil močan dež in mraz, tako da so bili pogoji za mlade kajakaše izredno težki. Hrastničani so se dobro znašli in si priveslali odlične razultate. Pri ml. dečkih je Peter Kauzer ml. zmagal v obeh nastopih, spustu in slalomu. Pri st. dečkih je Gregor Laznik zmagal v slalomu, Aleksej Bočko je bil drugi v spustu, pri. ml. mladincih pa sta bila najboljša Branko Žagar, kije bil drugi v spustu in Damjan Želenik, ki je bil tretji v slalomu. Tudi ostali hrastniški kajakašiNejc Kovač, Goran Skok, Robi Sticher, Žiga Zalokar, Boštjan Pečnik in Ambrož Bajda so nastopili zelo dobro, saj se v svojih kategorijah niso uvstili slabše kot na 14. mesto.
Po dveh tekmah v skupnem seštevku za Slovenski pokal pri ml. dečkih Peter Kauzer ml. vodi v slalomu in spustu, Gregor Laznik je prvi v slalomu, Aleksej Bočko pa je tretji v spustu pri st. dečkih. Branko Žagar vodi v spustu, Damjan Železnik pa je tretji v obeh disciplinah.
P. K.
KARATE
Novi mojster karateja
Trbovlje - Trije karateisti
TikeizTrbovelj so se udeležili trenerskega seminarja, kije bil izveden v dveh delih. Obakrat se gaje udeležilo okrog 150 slovenskih trenerjev karateja.
Prvi seminar je bil na Ravnah, ob tej priložžnosti pa je bil izveden tudi Kata turnir -Ravne 95. Vsi trije Trbooveljčani so pokazali solidno znanje, vendar vidnejših uvrstitev niso dosegli, predvsem zaradi nekoliko drugačnih sodniških pravil. Sodniki so namreč nastope ocenjevali po pravilih ITKF (prvila tradicionalnega karateja), trboveljski karateisti pa se pripravljajo na tekmovanja po prvailih WKF (Svetovne zveze modernejšega karateja).
Na drugem seminarju, ki pa je potekal na Rogli, so bili tudi izpiti zamojsterske pasove. Od naših je izpit za moj stra karateja 1. DAN uspešno opravil Edin Salkič, medtem, ko ga ima Alja Pergcr že od lani, Miha Kovačič pa gaje opravil letos spomladi.
F.G.
PLAVANJE
Miting Maj 95
Trbovlje - Na mitingu Maj 95 v Krškem je sodelovalo pet klubov s 150 plavalkami in plavalci. Tekmovalo se je v absolutnem razredu, B razredu (letnik 82 in 83 pri dečkih,


piko. Prav zanimivo pa je btlo paralelno hitrostno plezanje.. .. .
Med slovenski plezalci sla nastopila tudi Trboveljčana Metka I -ufamčič tn V Ji Gu&k. Največ so pričakovali od deklet, ki sla sc na zadnjih tekmah svetovnega pokala uvrščale med prvih deset. Pričakovanja je delno uresničila Martina Čufar z uvrstitvijo v polfinale
iBiiiiaaifcagiiPBHPig
zaenkrat v primerjavi z dekleti, še ne morejo poseči povsem na vrh. Taje bil tudi tokrat; namreč povsem francoski. Med prvih sedeni Francozov se je vrinil le Švicar Chevieux.
N aslov svetovne prvakinje je osvojila Rohm ErbesfirM. ki Jo lep čas mma prav,-......
konkurent fce v' svetovnem vrhu. Kažepa, da ho to kaj kmalu FrancozinjaLatlrcnce G«*you, .okra, druga. Tretje mesto spet francosko / liv Šan/os. Dvakratni svetov,u prvak m večkratni zmagovalce svetovnega |X>kaiu Francoz Erancois Lcgrand je tud, tokrat dokazal svoji, premoč m postal tnkralm Zapored nrsvctov,n prvak.
Plezalci so tok,at lahko nastop,h tud, v h,trosim pmr/kuš,,,,. Po kvahf,kav,,ah sc.g'v
Metka naletela na Polpko plezalko Piseek, na komu m, e„ jo v prvem stanu premagata Za dve deštCUnki v drtlgcffi pa zaostala in uVslrtev med štm ttajlmirejše jč šla pit.
šržhi čSr
v.g;
letnik 83 in 84 pri deklicah) in v C razredu (letnik 84 in mlajši pri dečkih ter letnik 85 in mlajše pri deklicah). Dadas Rudarje z mlajšimi nastopil le prvi dan in sicer z 11 tekmovalci. Tekmovali so v B razredu, tri plavalke in en plavalec pa so se uvrstili v popoldanski finale tam pa so dosegli naslednje uvrstitve: Janja Rajncrje bila 4. na 100 prsno in 7. na 100 delfin, Jelena Lušič je bila 5. na 100 delfin in 6. na 100 hrbtno, Tamara Bočko pa je bila v istih disciplinah 8. Prav tako je bil Gašper Ovnik 8. na 100 hrbtno. V tekmovanju v svoji kategoriji so dosegli naslednje uvrstitve. Jelena Lušič je zmagala na 100 defin in bila druga na 100 hrbtno. Janja Rajner je prav tako dosegla eno prvo in eno drugo mesto, Tamara B očko paje bila trikrat tretja Od dečkov sta se med prve tri uvrstila Gašper Ovnik s prvim mestom na 100 hrbtno, 2. mestom na 100 delfin in 3. mestom na 100 kravl, ter Jure Bola 2. na 100 hrbtno.
V drugem dnevu so nastopili starejši Rudarjevi plavalci, žal pa njihovih uvrstitev nismo prejeli.
B.K.
ATLETIKA
39. Pohod
Trbovlje - Tradicionalna vsakoletna prireditev ob dnevu zmage je v Ljubljano privabila množice ljudi na manifestativni del Pohoda, veliko pa je bilo tudi udeležencev tekmovalnega dela s Tekom prijateljstva kot vrhuncem prireditve.
Ob 15. uri so startali tekači Partizanskega marša na 28 km in na Urhu tekačice na 14 km. V si udleženci so tekli v trojkah in so si med tekom lahko pomagali. Prav tako so st ar lab rekreativci na 14 km v posamezni skupini. Med ženskimi ekipami je AK Rudar Dentagum Softy v postavi Ani Živko, Silva Vivod in Mateja Udovč premočno zmagala z novim rekordom proge. V kategoriji veterank paje ekipa Studia Modema iz Zagorja, v postavi Heda Kotar, Olga Grm in Ana Jerman zasedla prvo mesto. Meta Rajšek je bila z ekipo Pekarne Grosuplje 3. Med člani je absolutno zmago dosegala ekipa Radenske v postavi Franc Guzej, Geza Grabar in Janez Holdinar.
Na tekih mladih so bili rezultati slabši od pričakovanj. Uroš Zupan je dosegel 3., Tomaž Kovačič 5. mesto, Boštjan Kosec je bil šesti, Zečija Misimi 12. in Maruša Misimi 14. Vsi ostati pa so se uvrstiti na slebša mest.
Glavni tek dneva pa je bil Tek prijateljstva na katerem so nastopili vsi naši najboljši srednjeprogaši in tudi nekateri tuji tekmovalci, ki pa niso posegli v boj za naj višja mesta. Na4410 mdolgi progi je slabil Novomeščan Fabjan pred Romeom Živkom, Lovro Petrin pa je bil 13. Ekipa Rudarha je tako za ekipami Velenja, Novega Mesta in Ljubljane zasedla četrto mesto.
Udeležbo na Pohodu so poleg Kolinske podprli še MR Market, Salona pohištva Euro prima in Intera ter Avtoservis Špajzer.
P.K.
Eals plavaj®
Aprila je bil na OŠ že 80 odstotkov vseh otrok. Toneta Okrogarja 2.	Študijska skupina je na treh
sestanek študijske	zasavskih osnovnih solih
skupine učiteljev	preverila znanje plavanja in
športne vzgoje iz	ugotovila, da so si rezultati v
Zasavja,	katere	petih razredih zelo podobni,
predsednik je Bronislav	medtem ko v sedmih razredih
Urbanija. Pogovarjali so	izstopa OŠ iz Hrastnika, kjer
se predvsem o imajo idealne pogoje za delo. poučevanju plavanja.	V Zagorju imajo najboljše
Sestanka sta se udele-	pogoje za delo na izlaški OŠ
žila gosta ravnateljica	Ivana Kavčiča, kjer sta dva
OŠ Tone Okrogar	manjša zimska bazena. NaOŠ
Majda Brvar in dire-	Toneta Okrogarja in Ivana
k tor Agencije za šport	Skvarče so pogoji slabši in
Mirko Lebar, ki je	vsaka oblika poučevanja
predstavil delo Agen-	plavanja zahteva dodatna
cije na področju	sredstva za prevoze. Osnovne
plavanja.	šole iz Zagorja organizirajo
Da so pristopi do	letno šolo v naravi na morju,
poučevanja plavanja v	kjer je poudarek na poučeva-
raztičnih okoljih različni,	nju plavanja. V dmgih zasav-
kaže podatek, da imajo	s kih občinah se te oblike ne
mestna občina Ljubljana	poslužujejo, vendar pa drugje
in njeni organi veliko	izvajajo razne tečaje plavanja
posluha za šport mladih, saj namenjajo zanj eno petino vsega
denarja, namenjenega ________
športu. Samo za	.
poučevanje plavanja
namenijo 11 milijo-	vd
nov tolarjev. Šole	f yS:Ši™:::
poskrbe le	za
spremstvo otrok, vse	Mf
ostale dejavnosti pase	AJ/
preko Agencije za	MV
šport financirajo iz	—
javnih financ. Vsako leto obišče plavalne
tečaje na tisoče otrok. V v nižjih razredih. V Trbovljah prvem lem se je naučilo je Plavalni klub prevzel plavati 63 odstotkov	organizacijsko	in kadrovsko
otrok, v zadnjem letu pa vse poučevanje plavanja.
Člani študij ske skupine so bili sklepčni, da bi morala biti akcija poučevanja plavanja centralno načrtovana in vodena po novem šolskem zakonu Javni zavod v Upravni enoti Trbovlje, da bi morali eno uro športne vzgoje na razredni stopnji nameniti plavanju, da bi v prvi tretjini šolanja otroci utrjevali le temeljna znanja, športno vzgojo, ki bi jo vodil usposobljen športni pedagog, pa naj bi imeti vsak dan. Ker so prvi učitelji plavanja starši, bi bilo potrebno izdelati brošurico, ki bi jim bila v pomoč, športni pedagogi bi lahko v prvih razredih pripravili predavanje o poučevanju plavanja. Prav tako bi bilo potrebno izdelati ustrezne normative za poučevanje, zagotoviti stabilen vir financiranja in stalen dotok novega kadra ter usposabljanje starega. Od učiteljev športne vzgoje je poleg rednega dela preveč pričakovati, da bodo prevzeti nase še celotno breme poučevanja plavanja.
NOGOMET
Mladinci: Rudar -Šmarje 1:2. Sl.dečki: Rudar - Olimpija 1:2. Ml .dečki: Ježica - Rudar 3:5.
KOŠARKA
Pionirji: Kov. sav. Polzela - Rudar 44:38 (22:19), Iskra Litus - NM 92 52:32 (22:17), Smelt Olimpija - Zagorje 69:34 (39:18),Kraški zidar-GD Hrastnik 25:57 (13:35). Pionirke: ŽKK Domžale - Studio Jin Jang 43:31 (19:10). Zimska liga -ml. dečki: Iskra litus - OŠ Danilo Kumar 77:21 (49:3), Evropa- Iskralltus 49:64 (17:32); st. dečki:
Iskra Litus - Rudar 44:62 (16:33). Trening tekme -kadetinje: ŽKK Šentvid - ŽKD Studi Jin Jang 37:27 (17:10); ml. deklice: ŽKD Studio Jin Jang - Slovan 33:39 (18:22); mladinci: Iskra Litus - Sokol Zagorje 79:70 (52:32), sl. dečki: Iskra litus - GD Hrastnik 66:50(32:26). Mini košarka: ŽKD Studio Jin Jang - Slovan 37:20 (17:6), ŠD Šentvid -ŽKD Studio Jin Jang 27:36.. Revija slov. košarke - ml.
dečki: Iskra Litus - Radovljica 40:14 (18:4). Iskra Litus - OŠ Livada 26:17 (13:11), Iskra Litus - ŽKK Maribor 17:18 (8:8).
MALI NOGOMET
Trim liga Hrastnik:
Juventus - - PP Hrastnik 7:1, Čvek Chichago - Ljiljani 1:8, Steklarna - ŠD Čeče 4:4; Dol -Mexico 2:2, Steklarski frisi -Pizerija Vaka 2:2, Gamsi -Čebelica 2:2.
ŠAH
Mesečni hitropotezni turnir Zagorje: Krajnc 10.5, Jazbec 9, Jurič 8, Goršek 7.5, Bajda 7, Gračner 7, Regancin 6, Grčer 5.5, Vidmar 5, Pavlin 4 točke. Skupno: Krajnc 115, Jazbec 85, Jurič 50, Grčer 47, Gračner 44, Regancin 37, Tomažič 22, Bajda 18.5, Pavlin 16, Vidmar 10 točk.
ELEKTRONSKI PIKADO
Zasavska liga: Jolly - Mane
bar2:0, Bar91 - Kolar Mirna 2:0, Grajska pristava -Mojčin Hram 0:2, Metuljček - Kovač 2:0, Grajska pristava - Metuljček 2:14, B ar 91 - Mojčin hram 6:10, Čipo - Kovač 12:4, Jotiy - Kolar Mirna 16:0; Grajskapristava-Jolly6:10, Metuljček - Čipo 11:5, Mojčin Hram - Mane bar 8:8, Kovač - Bar 91 12:4. Trenutni vrstni red: Mojčin Hram 26, Metuljček 21, Mane bar 16, Grajska pri stava 13, Kolar Mirna 13, Bar 91 10, Čipo 10, Jolly 10, Kovač 2 točk. Ekipa Jelenje diskvalificirana, ker ni odigrala niti polovico tekem.



IN PODTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD
DBSIDERIO BELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA
SAPEVANOBIROVERE
BI MORTE. ANTICOINVERNO
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; DIŠALE SO PO GARBNU IN PO ROŽAH;
PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
* .
" J .
■ i *i *
n u w
TRBOVLŽfE ^ ;
um M f A 1 *8 svobode 1 le, 61420 ffiefce I
“ HH I l W7 le!,+386 601 26 333f*Js6 "I M FM elUil iriLJ 21 358; h,,. +386 60| 26 228
■RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz.
RENT- A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik s.
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
'elo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA
DODATNA OPREMA: KUMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI
POMIK STEKEL, ALARM Pooblaščeni prodajalec
GRIČAR d.o.o., Potoška vas N H, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063.
KREDITI R+11%
STARO JA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA POOBLAŠČENI SERVIS
AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601 /61-246
UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUMOLATORJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVTOALARMI BOSCH.
PoLIET
d o.o.
Cesta
9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; tel./fax; 0601/64-687
I

TERENSKA VOZILA IZ PROGRAMA
SangMsng
KORANDO K4RS
FAMILV od 40.110
52.940 d.m
MUSSO od 49.950 dEM
(moto« MeRcf dcs Bmi)
			

__________________________________________________ ______________________________________________________________________ j
Trbovlje-6. maja ob 17.10 uri sta se na Neži zaradi vožnje po sredini vozišča z vozili oplazila voznika L. J. in K.S. Nastala je manj ša materialna škoda.
Trbovlje - 11. maja ob 10.15 uri je na avtobusnem postajališču na trgu Franca Fakina pri izstopanju iz avtobusa padla po cestišču starejša občanka J.S. In sicer jo je voznik avtobusa pri zapiranju vrat priprl ter vlekel en meter. Ko je to opazil v ogledalu, je takoj ustavil. Občanka se je pri padcu telesno poškodovala.
Zagorje - 11. maja ob 22.20 uri je voznik fička v križišču pri avtobusni postaji izsilil prednost avtobusu, last Integrala Zagorje, ki ga je vozil V.M., in po trčenju pobegnil. Na podlagi zapisane registrske številke so policisti izsledili voznika M.H. in ga prijavili sodniku za prekrške.
Hrastnik -13. maja ob 15.20 uri je voznik Renaulta 19, K.M., vozil po cesti za Savo proti Zidanemu mostu in zaradi neprimerne hitrosti zdrsnil s ceste po nabrežju reke. Voznik se na srečo ni poškodoval, materialna škoda na vozilu pa je precejšnja.
Hrastnik - 13. maja je voznik Juga J.B. iz Trbovelj vozil proti Hrastniku. Takrat je kolono vozil prehiteval neznani voznik Zastave 128, modre barve in pri vračanju na svoj vozni pas zadel voznika J.B. Pri tem je Juga zaneslo na bankino, kjer je obstal, voznik Zastave pa je odpeljal naprej. Policisti so na podlagi registrske številke, ki si jo je zapisal očividec, izsledili drznega voznika.
Aufbiks
Vratar trboveljskega rudnika je 9. maja okrog ® 23.00 ure obvestil policiste, da sta se tamkaj stepla O.S. in Š.F. Prišlo je tudi do uporabe nevarnega predmeta, zaradi česar je Š.F. iskal zdravniško pomoč.
Hrastničana L.K.F. so 12. maja razjezili v trgovini v Naselju Aleša Kaple, nakar jim je omenjeni razbil šipo. Svojo jezo bo plačal sodniku za prekrške.
M.N. iz Hrastnika je istega dne prišel v gostinski lokal na Brnici, kjer se je hotel pogovarjati s tam zaposlenim svojim bivšim dekletom. To njej ni bilo všeč, zato ga je lastnik odslovil iz lokala. M.N. se je med odhodom v močni vinjenosti porezal s steklenico po rokah in trebuhu. Lastnik lokala mu je nato s pomoč jo gostov z žico zvezal roki in ga odpeljal domov. M.N. pa je odšel na policijo in dogodek prijavil. Nudili so mu prvo pomoč in ga napotili v zdravstveni dom. Udeleženci se bodo srečali s sodnikom za prekrške.
13. maja je na Žabjeku pobesnel K.D. Najprej je W razbijal po vratih soseda C.D. in mu grozil. Pomirili so ga policisti. Dve uri kasneje pa je K.D. vpričo policistov zopet grozil C.D. Ni preostalo drugega, kot da se strezni v primernih prostorih na policiji.
ciclejo kot sicike
Sunil reklame
Hrastnik - Neznanec je med 6. in 8. majem z zidu pred trgovino Na novem domu odmontiral dve reklamni tabli, ki sta označevali trgovino in lastnico oškodoval za nekaj deset tisočakov. Zbiralca reklamnih napisov še iščejo.
Vlom v kiosk
Zagorje - Neznani storilci so v noči na 9. maj vlomili v kiosk Urška na Cankarjevi ulici in odnesli večjo količino ur in igrač. Očitno se je storilcem zelo mudilo, saj so nekaj ur izgubili že med potjo. Policisti "tatove časa" še iščejo.
Odnesel avtoradio...
Trbovlje - P .J. je 12. maja podal pregon za neznanim storilcem, ki mu je preko noči vlomil v osebni avto, parkiran na Trgu revolucije ter odnesel avtoradio in dve kaseti. Policisti ga še iščejo.
Trbovlje - Lastnik trgovine Protes je 12. maja obvestil policiste, da mu je neznanec s prodajne police sunil ojačevalnik zvoka za avtoradio. Policisti ljubitelja glasne glasbe še iščejo.
Izginila Zastava
Trbovlje - B.D. je 12. maja zvečer prišel na policijsko postajo in povedal, daje parkiral svojo Zastavo 128 pred pivnico in v njej pustil ključe. Ko se je vrnil, vozila ni bilo več. Kasneje so vozilo našli v Bevškem. Policisti neznanega posnemovalca Davida Coperfielda še iščejo.
Odmontiral kolo
Trbovlje - Neznanec je v noči na 13. maj vlomil v klet, last S.M. na Sallauminesu in iz gorskega kolesa odmontiral zadnje kolo z zobniki ter ga seveda odnesel. Demonteija še iščejo.
Zalotili vlomilce
Zagorje - Policiste so 14. maja ob 1.20 uri obvestili o vlomu v Dentatom market na Kolodvorski 6. Neznanci so s silo odprli vhodna vrata in odnesli nekaj drobnarij. Takrat so na kraj prišli policisti in - vlomilci so pobegnili v smeri centra mesta. Med begom je eden izmed njih na ploščadi pred muzejem proti policistom vrgel ikebano. Policisti so nepridipravom na sledi.
Poslednja vožnja
Zagorje - Tak grafit so namreč 14. maja na neregistriranega Juga napisali zagorski fantje in z njim objestno vozili po ulicah. Občani so se namreč nenehno pritoževali nad vožnjo juga smb barve. Z zbiranjem obvestil so policisti našli lastnika vozila, H.M., ki gaje dal v uporabo sinu in njegovim prijateljem za praznovanje fantovščine. Policisti bodo proti udeležencem "poslednje vožnje" ustrezno ukrepali.
Rekorder dneva - omejitev 50km/h
^	i /9 j M
pmtgalore
Po programu smo drugi dan obiskali zadnjo u čenko Š irdi babe (u mrl 1918),tapajebilzadnja reinkarnacija Sai babe, katerega bomo obiskali v Puttaparthiju. Ženska je na žalost umrla lansko poletje v starosti 103 let, tako da smo samo malo poslikali njeno tuzemsko domovanje, nekaj plačali za obisk in že smo bili na poti v ašram k Šivabalajogiju. Med vožnjo sem hudomušno omenil naj šofer malo hitreje vozi, danam tudi on ne bo umrl, aglejgazlomka,tudion seje poslovil od nas prejšnje leto. Med čakanjem na začetek večerne ceremonije, se nas je nakaj odpravilo ven v bližnjo trgovinico na hladno pijačo in cigareto. Kmalu se je okrog nas zbrala gruča domačinov, ki so s komentiranjem in hihitanjem opazovli ženske iz naše skupine, kako kadijo. V Indiji je pač tako, da se tiste ženske, ki kadijo na ulici ukvarjajo tudi z najstarejšo obrtjo in to sem jim tudi omenil. Kako besno so gledale okrog v hihitajoče indijske možake, te naše emancipi-
ranke.
Ob nedeljah zvečer delijo tukaj brezplačno hrano revežem, tako, dasmo sejimkar pridružili. V dvorani smo posedli po tleh in družno jedli iz palmovih listov, riž z nekaj vrstami omak, kar so nam servirali iz navadnih pločevinastih veder z zajemalkami. Dober tek, fantje! Tako sem sedeč na tleh lepo brodil z desnico po rižu, umetelno nosil v usta ter veselo mlaskal, cmokal in rigal kot uči tukajšnji bonton. Pred večerjo so v tej
Čuvaj templja ŠIVA BALA JOGI
dvorani igrali in peli indijske liturgične pesmi in nekateri prisotni domačini so od same energije padali v trans, skakali po dvorani, se pačili, delali kozolce. Ko pajeprišel čas večerje je bilo ekstaze naenkrat konec in vsi so mimo sedeli na tleh in jedli zasluženo abonentno hrano.
Bramin, ki je med drugim prodajal tudi spominke, je pošteno povedal, da se toliko ljudi zbere samo ob nedeljah, čez teden paje tukaj mir z nekaj desetimi obiskovalci. V ašramu je tudi tempelj boga Brahmana (teh je v Indiji zelo malo), ki pa ga Indijci ne častijo, ker je podlegel ženskim čarom in je zato ničvreden, saj kakšen bog pa je to, da ga lahko ženska ovije okrog prsta! Zanimiva razmišljanj a!
Naslednji dan pa nas je čakal izlet v Mysore, 150 km jugozahodno od Bangalora.
Peter Brečko

Želja po okusnih in modnih oblačilih je znana vsaki ženski, a mnoge ostanejo le pri željah. Ne le denar, tudi kvaliteta in izbira sta dostikrat takšni, da ne ustrezata vsaki. Zlasti tiste, z bolj oblo postavo nemalokrat ostanejo zapostavljene. Modni salon Viktoria v Trbovljah, na Trgu svobode 20 (oziroma v Prinčevi hiši), pa je namenjen ravno ženskam z močnejšo postavo. V Zasavju orjejo ledino, saj je salon na tem področju edini s takšno ponudbo in marsikatera ženska seje že prepričala, da kljub obli postavi lahko izgleda privlačno.
Že iz psihologije je znano, daobleka in njene barve vplivajo na razpoloženje človeka, na njegovo samozavest in nenazadnje, tudi na lepši videz. V Modnem salonu Viktoria, kije odprt v Trbovljah žeod decembra'94, so najprej ponujali le nemška ženska oblačila znamke Quelle iz programa Medeleina in Elegance. Vendar so kmalu opazili, da marsikateri ženski s tem niso uspeli ustreči, saj ni bilo na razpolago ustreznih številk večje velikosti. Poslovodkinja salona Slavica Marinovič pravi, da so po naključju izvedeli za butik Mozamo iz Lj ubljane, kj er sami šivajo in krojijo modo za močnejše postave. Tako so se znjimi dogovorili, da bi bilo pametno, če bi tudi na zasavskem področju odprli salon, kj er bi se lahko oblačile tudi močnejše ženske, saj se lepa in modna oblačila s konfekcijskim številkam 56, 58, 60... nikjer ne dobijo.
Potrebno je tudi poudariti, da so vsi ti izdelki iz naravnega materiala, ki diha s kožo in izdelani tako, da skrijejo odvečne kilograme. Poleg tega
pa imajo v salonu sklenjeno tudi pogodbo o medsebojnem sodelovanju s šiviljo, kipo potrebi oblačila še dodatno priredi, da le-ta popolnoma ustrezajo stranki. Oblačila, kijih ponujajo pa so zelo raznovrstna: od kostimov(podloženih, nepodloženih), kril, hlač, tunik, bluz, izbranih pletenin... Prav tako pa imajo na razpolago tudi lično izdelano spodnje perilo: od bodijev, maj čk, spodnjih hlačk. Tudi to je iz naravnih materialov, saj telo potrebuje dotik naravnih, za kožo in počutje prijetnih tkanin.
Velikosti oblačil se gibljejo od konfekcijske številke 46 do 60, po naročilu pa vam izdelajo tudi še večja oblačila. Paleta barv je raznorazna. Za letošnjo pomlad so pripravili od cvetličnih kostimov, nežnih pastelov, do mornarskih kompletov. Tudi modelov je veliko in to za vse priložnosti: za vsakodnevno potepanje, slavnostne večere - iz pliša in žameta, okrašene s čipkami in torbicami iz istih materialov, pa tudi športnih modelov je dovolj.
Kar pa zadeva ceno, v Modnem salonu pravijo, da so izdelki, glede nakvaliteto materiala in izdelave cenovno dostopni, saj omogočajo tudi prodajo na čeke. Prepričani so, da marsikdo ni tako bogat, da bi kupoval poceni. Pregovor, ki pa se tudi v praksi največkrat potrdi.
Mia Južina


Iz vodovoda Agripe dovajajo tudi vodo vodometu pod Španskimi stopnicami. 137 stopnic, šivanih in poznanih iz toliko filmov, središče najbolj živahnega življenja v Rimu, nas privede na Španski trg. Samo malo naprej je Caffe Greco, kjer na stenah kavarne najdemo slike z motivi Bleda, gradu in motiv križa ob poti...
Na povsem drugi strani mesta še vedno poteka kraljica cest Via Appia Antiča. Ob njej še danes stoji cerkvica Quo Vadiš, kjer naj bi se prikazal Jezus Kristus Petru, ki je bežal iz Rima. Dalje so katakombe, podzemna grobišča kristjanov. Po temnih hodnikih smo se spuščali v globino in v soju luči odkrivali grobove. Nad njimi so različni napisi, pričujoči o umrlem.
Povsem na robu mesta, pa je na isti poti še grobnica Cecile Metele.
Via Appia od tu dalje teče skozi ciprese in zelenje in se izublja daleč nekje sredi polj.
Seveda vsakdo pozna Rim tudi po Vatikanu. Imel sem srečo in doživel tudi papeževo avdienco. NaPetrovem trgu semmed velikimi stebri, mimo Švicarske straže, uspel priti v dvorano avdience. Skoraj dve uri smo čakali na prihod papeža in še nikoli v življenju nisem čutil toliko energije na enem mestu, kot sem jo takrat. Še posebej ponosem sem bil, ko je nad velikim številom lj udi iz celega sveta zadonela naša Lipa zelenela je. Prepeval jo je pevski zbor iz Primorske, ki je tako kot jaz prišel na avdienco. In ko je končno prišel papež, je završalo. Ljudje so vstajali, hiteli k ograji, nekateri so molili in jokali od sreče. Uspel sem se preriniti do ograje in pomoliti roko svetemu očetu. Po stisku sem vedel, da tudi jaz zagotovo lahko rečem, da včasih kdo pogleda name "od zgoraj". Avdienca je bila dolga. Na končuje sledil še pozdrav v vseh jezikih in ko smo slišali slovenskega smo bili še posebej veseli. Nato
sem odšel v vatikanske muzeje, užival ob vseh umetnijah velikega Michelangela, Raffaela in drugih. Prepletenost in splet barv, po obnovi tako živih, kot tisti dan, ko so ti veliki umetniki končali delo, jemlje vid. Sledil je ogled Petrove
katedrale in ko sem prisopihal še na kupolo, je bil Rim skoraj moj - vsaj s pogledom.
Poleg samega mesta nudi tudi njegova okolica veliko število možnih izletov. Tako sem se z avtobusom odpravil v Tivoli. Na poti sem si ogledal še kamnolom, v katerem pridobivajo peščenec iz katerega je zgrajen skoraj ves Rim. Nato je sledil ogled Hadrijanove vile, zakladnice umetniških del, ki jo je cesar zgradil za uresničenje svojih sanj. Po nekaj serpentinah smo se med oljčnimi nasadi povzpeli v Tivoli. Tu pa je Villa d'Este, ki ima
čudovit park, poln vodometov. Pod ogromnimi drevesi, v senci cipres in grmičevja, se skriva pot stoterih vodometov, pa vodomet orgel, Rima, kozarca, sove in ptičev... Po svojem delovanju in obliki so to prav gotovo edinstveni vodometi na svetu. Nikakor se nisem mogel posloviti od čudovitega razgleda na oddaljeni Rim, šumenja vode. Pot me je v naslednjih dneh vodila južno od Rima, v Neapelj in Pompeje in seveda Vezuv. Razgled na mesto in morje iz še vedno delujočega ognjenika je nepozaben. Pa tudi življenje v teh mestih je drugačno kot v Rimu, čeprav mestna gneča povsod ostaja enaka.
Vrnil sem se v Rim in v zadnjih dneh prečesal mesto po dolgem in počes. Skoraj ni bilo trga, ki bi ušel moji nogi, vodometa, ki bi ušel mojim očem. Prevzela meje mala cerkvica, ki ima oltarje zgrajene iz tisočih kosti kapucinov, pa velike Karakalove terme. Angelski grad, moderna mestna četrt in Gianicolo, grič čez reko Tavere. Odkril sem mnogo dobrih pizzerij, restavracij s špageti in tako tudi dobrih italjanskih kuharic.
Spet se je bližala noč in počasi sem polnil nahrbtnik. Čez dobro uro sem že sedel na vlaku in ob odprtem oknu ponovno strmel v obzidje Rima. ostanke mogočnih akvaduktov in mestni vrvež. Hitel sem domov, s toliko vtisi, toliko spomini, da jih je nemogoče preliti na papir. Nekje tam daleč, pa je sedem rimskih gričev tonilo v temo in z njimi mesto, v srcu katerega še vedno teče voda, ki obljublja, da se vsak, kdor jo pije, vrne vanj.
Mitja Predovnik
Razbila luč avtomobila ki v gneči na cestah ni nič nenavadnega - v ozadju Angelski grad.
Del kapelice iz kosti kapucinov.
Ruševine osrednjega Foruma v Pompejih in ognjenik Vezuv.

M
Pomlad je sedaj že resnično tukaj in kmalu bomo lahko na njivah obirali zelenjavne dobrote. Jaz imam sicer srečo, ker ima moja mati veliko nji v in lahko na njih najdem vse tisto, kar imam najraje, vi pa, če nimate te sreče upam, da ste že posadili, posejali in si pripravili na svojih vrtovih, da boste lahko potem pobirali z njih. Danes vam predlagam,da si pripravite čudovito jogurtovo solato s kumaricami, ki vas bo prijetno ohladila in osvežila, za poslastico jabolčne zavitke, vmes pa uporabite še veliko lastne domišljije. Hipokrat je rekel o prehrani: "S surovo hrano lahko ozdravimo vse bolezni razen duševnih. Zdravljenje najpogosteje traja 6 do 8 tednov. Medicina zdravi, narava ozdravi."
Rajta s kumaricami(jogurtova solata s kumaricami) - za pripravo potrebujete: 2 kumari, dva navadna jogurta, dve žlički kisle smetane, žličko soh, 6 žličk črne gorčice (četudi je nimate, bo solata okusna), 50 g kokosove moke, ščepec peteršilja in ščepec kopra. Naribate kumare, jih posolite in pustite, da bodo spustile vodo. V jogurt dodate dve žlički kisle smetane, sol, prepražena gorčična semena, kokosovo moko, narezan peteršilj in koper. Iz narezanih kumar iztisnemo odvečno vodo in jih dodamo v solato ter zmešamo. Jogurtova solata s kumaricami je posebej primerna za vroče poletne dni, saj vas bo prijetno ohladila in odžejala. Obenem pa so kumare energetsko tudi hrana za naše srce, saj so zelene barve. Poleg solate si lahko pripravite krompirjeve krokete, ki sem vam jih že predstavila v enem izmed prejšnjih člankov, ah pa skuhajte riž, pomfri ali tisto, kar imate najraje.
Za posladek naredite samose ali po naše jabolčne zavitke. Za pripravo potrebujete: testo -
300 g moke, 100 g masla, 2 tekoča jogurta; za nadev- 6 jabolk, maslo, sladkor, dva vanih sladkorja, cimet v prahu in vodo.
Najprej v moko damo razpuščeno maslo, ki ga vtremo v moko, da se razporedi po moki in potem zalijemo z jogurtom, da dobimo fino testo. Testo pustimo stati in medtem pripravimo nadev. Raztopimo maslo, nanj damo na krhlje narezana očiščena jabolka, ki jih dušimo, da se zmehčajo in jih lahko spasiramo. Potem sladkamo glede na to, kako sladko imamo radi, dodamo cimet, vanili sladkor in malce vode, da niso jabolka suha in se nam masa ne prime na posodo. Ko prične masa odstopati od sten posode je pripravljena.
Testo si razdelimo na kroglice in jih razvaljamo v vehkosti dlani. Na testo damo žhco jabolčne mase, prepognemo in stisnemo ob koncih z vilico, da dobimo polkrožno obhko. Samose naložimo v namazan pekač, lahko jih premažemo z olivnim olje ali z maslom in jih pečemo na 200 stopinj, da se spečejo (15 do 20 minut).
Različne vrste kruha.
Pečene samose lahko potresemo s sladkorjem v prahu.
Za konec pa še misel dr. Ignaca Culliera: "Ljudje so čudni - preveč jedo, zbolijo in trpijo. Želodec jim služi kot posoda za smeti."
BarbraRenčof
Zbravje, telo iti vegetArijanstvo	0 številkah
Vse več ljudi razmišlja in ugotavlja, da nasilje ne pelje nikamor. Toda nasilje ni samo tisto nad ljudmi, ampak tudi nad drugimi živimi bitji, kijih ljudje izkoriščajo za svoje življenje. Danes imamo vse več dokazov o tem, da mesojeda prehrana ne deluje dobro na organizem, načenja zdravje človeka in mu krajša življenjsko dobo. Rak na črevesju je tipična bolezen ljudi, ki se veliko hranijo z mesom. Zakaj? Meso, ki ga zaužije človek ima zelo dolgo pot preden se izloči. Človekovo črevesje je precej dolgo in prilagojeno bolj za rastlinsko hrano. Zveri, ki so tipične mesojede živali imajo namreč zelo kratko črevesje in se meso ne zadržuje dolgo v njihovih prebavilih. Rastlinojede živali pa imajo dolgo črevesje. Človek glede na to bolj spada med rastlinojede. Meso je namreč mrtvo tkivo, ki prične razpadanje v trenutku, ko žival ubijejo in kaj vse ljudje ne počnejo preden meso zaužijejo, zmrzujejo ga, sušijo na prostem, namakajo v slani vodi in ne vem kaj še. Ves ta čas pa meso razpada.
Tudi naša slina je bolj prilagojena rastlinski hrani. Slina mesojedov ne vsebuje phahna in ne more že v ustih razgrajevati škroba, ki ga pa seveda izloča slina rastlinojedcev in tudi človeška slina.
Čeljusti mesojedov se premikajo samo gor in dol. Čeljusti rastlinojedov in človeka pa gredo gor in dol ter tudi levo in desno, da se s tem omogoči še dodatno prežvekovanje.
Ob prebavljanju mesne hrane pri človeku trpijo tudi želodec, ki nima tako močne kisline, kot jo imajo mesojedci, obremenjene so ledvice, ki skrbijo za izločanje odpadnih snovi iz organizma in če uživate meso, potem verjemite, da je v vaši krvi veliko odpadnih snovi in strupov. Prav tako trpi črevesje, ki je predolgo za mesojedo hrano. Prebavni trakt mesojedcev je dolg samo za tri dolžine njihovega telesa. Pri človeku in drugih rastlinojedih živalih je prebavni trakt dolg za dvanajst dolžin telesa.
Henry David Thoreau je dejal o vegetarijanstvu: "Niti malo ne dvomim, da je del usode človeške rase, ko bo postopno napredovala, da opusti prehranjevanje z živalmi. To je prav tako gotovo kot pri pripadnikih divjih plemen, ki so prenehali jesti eni druge, ko so prišli v stik z bolj civiliziranimi narodi."
BarbraRenčof
Numerologija je izkustvena veda, ki proučuje vpliv števil kot simbolov nebesnih teles na lastnosti in sposobnosti ljudi in na odnose med njimi. Ljudje smo si med seboj precej različni in tudi naše usode so si precej različne. Zagotovo tudi ni slučajno, da so nam starši dali neko ime, ki nas spremlja skozi življenje. Ime, s katerim nas ljudje pokličejo vibrira neko energijo, ki vpliva tudi na nas. Zagotovo ste že kdaj srečali človeka, za katerega bi lahko rekli, da karkoli naredi, vedno potegne krajši konec ali pa nasprotno, da ima nekdo vedno srečo, česarkoli se loti. Moje ime na primer izvira iz stare grščine in pomeni tujko, barbarko ter je obenem tudi precej nesrečno število, zato sem ga malce spremenila. Tako kot ime ima svojo vibracijo tudi naš datum rojstva in naš priimek.
Katera imena so med precej nesrečnimi? Barbara, Lidija, Erika, Tina, Nada, Teja, Majda, Jasna, Rok - to so imena pod številko enajst. Barbaro lahko spremenimo tako, da vzamemo stran eno črko in dobimo Barbra. Tudi ime Lidija lahko spremenimo podobno, da odvzamemo črko i in dobimo Lidia. Obe imeni se tako iz števila enajst spremenita v deset, ki je ugodna številka in poglejmo, kakšna je razlika.
Številka enajst je zelo nesrečna, kaže na težave v življenju, nesreče, probleme v javnem delovanju in konflikte z ljudmi.
Številka deset je blagodejna. Kaže na uspeh in ljudje s to številko poskušajo biti koristni drugim in sebi. Prav tako daje možnost za uspeh, simbolizira kolo sreče, spoštovanje in zvestobo.
Imena z dobro vibracijo pa so na primer Dušan, Janez, Jernej, Sergej, Beno, Reneja, ki imajo številko devetnajst.
Če verjamete ali ne, zakaj ne bi poskusili in imeli okoli sebe pozitivne vibracije, ki se sprostijo vsakič, ko vas nekdo pokliče po imenu. V Ljubljani si je neko podjetje izbralo ime glede na numerologijo in posli zelo v redu, saj so si rekli, da pozitivnih energij ni nikoli preveč. Več o številkah boste našli v knjigi Nace Jermanj Numerologija.
BarbraRenčof

fngmm\ kmetijsko zadrugo
i;
izlake, *.o.o.
poslovalnico fiGR/fl
tel.: 0601/73 524
NUDIMO:
* KMETIJSKO MEHANIZACIJO,
* GRADBENI MATERIAL,
. * TEHNIČNO ROBO,
* VSE ZA VRTIČKARJE: razne vrste zemlje,semena, sadike, gnojila, zaščitna sredstva, korita ...
UGODNO:
REZERVNI DELI ZA BCS: kosa 127 cm. 2.333,00 SIT
dvojni prst. pvcojnica .
.....1.011,00 SIT
..... 984,00 SIT
KORUZA.
...21,00 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE:
KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE ....z ugodnostmi:
-	POLJUBEN POLOG
-	ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 NIESEOV -MINIMALNE OBRESTI
Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km). VABUENI!
kmetijsko zadrugo izlake <
•X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X'X-X-X'X-X-X-X-X-X"X-X-X-X-X-X-X-X-X'X-X-X-X'X'X0X'X-X-X-X-X-X-X-X'X-X-X-X-X-X-XVX'X-X-X-X'X'X-X"X-X'X-X1::
3 ni E1 POD J ETJ E~ RUDAR p.O.
oci Mt trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje RUDAR
*	Hotel RUDAR (NOČNI KLUB petek, sobota)
*	Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze
*	Pivnica ZLATOROG KLUB
*	Bar FONTANA
vsak dan ponujamo sveže pecivo
*	Slaščičarna ZANZIBAR
*	Slaščičarna KEKEC
*	Restavracija ZASAVC
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
‘Gostilna KLEK
dnevna ponudba svežih jedi in specialitet
*	Bistro 75
dnevna ponudba svežega peciva
*	Bife KOLODVOR ‘Bife ZASAVJE
VAS VABI V SVOJE LOKALE
VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE!
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina W<6g6*g5»Hl v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19°°, ob sobotah 700 do 13”
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta ŽO.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
PRIHRANITE ČAS IN DENAR!
Po zelo ugodnih cenah lahko pri nas kupite:
PROCESORJI
0X2/66 INTEL	20.000	SIT
0X2/66 CYRIX	16.000 SIT
486-1000X4 INTEL	34.000	SIT
486-0X4/100 AMD	28.000	SIT
0X2/80 AMD	..: . . ; 21.000 SIT
INTEL PENTIUM 66	52.900	SIT
/ INTEL PENTIUM 90. pci s procesorjem j il <	120.000	SIT
TRDI DISKI
42GOUANTUM	26.000	SIT
540 DUANTUM	28.000	SIT
540 OUANTUM SCSI	31.000	SIT
1,08 GB SCSI	76.000	SIT
2,1 GB SCSI DUANTUM	147.500	SIT
4,3 GB SCSI DUANTUM	257.000	SIT
ter ostale računalniške komponente. Cene so brez 5% PO.
Možnost plačila tudi preko IGM Zagorje (ugodni plačilni pogoji).
Pokličite ali se oglasite osebno od 7. do 15. urel
V soboio, 20.5. 1995 ob 20.um v špORTNi dvoRANi HRASTNik
Gosii pKiiiFdiivt: META MALUS, METKA CENTRIH^VOGELNIK,
BRIGITA BUKOVEC, MAŽORETNA SKUPINA RADEŠKIH PAPIRNIČARJEV
Vodil kij: BOGDAN BAROVIČ
B0(jA( siti volov	...
Pbtro |X)Nudbo biiANk In pijAčt Nudi PTG d.o.o. okittpc+VAliMicA
PRkdpuodAjA vsiopNic: POINT 21, Piz/mijA VAKA, Dt-.UvsId doM HnAsiNik,
Zftdim/Ni doM Čk>, DOMINO Dol pni HiiAsiNiku
VsiopNiNA 1.000 Sil
SpdN/ORji: REVIJA ANTENA/RADIO TRBOVLJE, ČASOPIS ZASAVC
NAUEPŠA M4B7FTtCA 1E HčASTNtČkA DEkUCA
ZGODNJA URA. OBZORJE
ALBOR. EL HORIZONTE EN|REARBE SUS PESTANAS Y EMPIEZA A VER. QUE? NOMj ESTAN SOMBRELA PATi™
NA POL ODPIRA SVOJE VEKE IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI
STVARI
DELACOSAS
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
Trg svobode I la, 61420 Tibovlje tel.-. +386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
za brezplačni mali oglas
3 Tekst:
l,Kll1 rj tj I1 V£j j |
VOZILA
Alfo 75,1.8IE. letnik 93, prvi lastnik, garažirana, klima, servo volan... ugodno prodam. Tel.: 71 - 823.
Mercedes 220 D, letnik 1968, registriran do 7.10. 1995 prodam. Tel.: 75- 139.
Clio 1.4, RT, letnik 93 prodam najugodnejšemu kupcu. Tel.: 21 - 812.
Z 101, letnik 1986, ohranjen in garažiran prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 73 -796 po 15. uri.
Motor za R4 GTL in za 126 P (tudi
DEM ter stekleno mizo s kovinskim ogrodjem za 200 DEM. Tel.: 41 - 081.
Trosed in dva fotelja prodam. Tel.: 42-243.
Peč na petrolej z dvojnim filtrom ugodno prodam, Tel.: 21 - 290 do 13. ure.
Lovsko puško, češko, bokavca, menjalna cev, kaliber 7.57, prodam, tel.: 75- 139.
Inštruiram nemščinoin francoščino. Tel.: 73-719.
HlUj lldDIUli g	menjalnik) prodam. Tel.: 63 - 101. OSTALO	Natakarico /,i pmiinc i sankti
		 Jadrnico Elan S 430, tomos 4, prikolico in vso dodatno opremo prodam 	 za 2.600 DEM. Tel.: 26 - 503. Nemško ponv kolo prodam za 100	sissrsrrs, - 192 ali 0601 -75-20.1.
um
mmMm


Delavski dam Trbovlje
V ponedeljek, 12.mnjaOTVORfT£V ob 15. i
Odprl vsak dan od v sredo 2<|Lmaja od
Razstavijo jo

F.00d<h9|00 ure, |8.00 d<| ISfOO ure.
I
srti*
INTER DISKONT d.o.o., Ravne na Koroškem; CVETKA LEP s.p., Selnica ob Dravi; BOUTIOUE CHARM s.p., Brežice; TRGOVINA MIRA, Hrastnik; RERCONI d.o.o., Trbovlje; TEHNOIMPEX d.d., Ljubljana; STRELEC LINE d.o.o., Koper; VATREŠ-COMMERCE d.o.o. Novo mesto; TRIPOST d.o.o., Ljubljana; MODIFV d.o.o., Jesenice na Dolenjskem;
MIRKO S d.o.o., Celje; OUINTERS d.o.o., Hrastnik; BUTIK MARICA s.p., Izlake;
RM d.o.o., Novo mesto,- ANTON KEGL s.p., Slovenska Bistrica; DVNAMIC d.o.o., Brežice; MARINO d.o.o., Izlake; VIVOD d.o.o., Trbovlje; PROTES d.o.o., Trbovlje;
PALMA BAR, Trbovlje; SVAROG d.o.o., Zagorje ob Savi; PLETEJA, OŠTIR d.o.o., Litija; MACA, Rimske Toplice; SALON IKA, Zagorje ob Savi; MANUEL, Zagorje ob Savi;
FORD SERVIS HRIBAR, Zagorje ob Savi; POLIET d.o.o., Slovenska Bistrica;
ST ELECTRIC s.p., Trbovlje; GRIČAR d.o.o., Zagorje ob Savi; DIAL s.p., Domžale; TRGOVINA EVA, Kisovec.

:::::::::::::::::::::::::::::::
X-X'X'X-X*X'X'X
1111111

NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
OBČINA TRBOVLJE
na osnovi
___i javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z dne 16.03.1995 ter skladno z 9.členom Kriterijev za
oblikovanje vsebin razpisa ter določitve seznama upravičencev za oddajo neprofitnih stanovan| v na|em ob|avl|a
SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
a./ 12 trisobnih stanovanj ter 1 garsonjero
v Stanovanjsko-poslovnem objektu Cesta zmage 35a v Zagorju,
TROSOBNASTANOVANJA:
Marija Pirkovič, Cesta zmage 39, 61410 Zagorje Darja Zupan, Prešernova 47, 61410 Zagorje Nevenka Grden, Log 9, 6141 1 Izlake Igor Golob, Šemnik 1 1 b, 61 41 1 Izlake Miro Drobne, Kopališka 4, 61410 Zagorje Marjeta Slak, Dolenja vas 3, 61410 Zagorje Gorazd Savšek, C. 20. julija 2, 61410 Zagorje Jordan Medvešek, Orehovica 15, 61411 Izlake Irena Pečnik, Rodež 2a, 61414 Podkum Ema Debevc, Rudarska 14a, 61412 Kisovec Boris Murata, Dolenja vas 9, 61410 Zagorje Neli Marolt, Na bregu 32, 61410 Zagorje
GARSONJERA: __
Marjana Bolte, Šolska cesta 1,61410 Zagorje
b./ 3 triinpolsobnih stanovanj ter 9 trisobnih stanovanj v Stanovanjsko-poslovnem objektu na Savinjski cesti v Trbovljah.
Alenka Vodeb, Trg svobode 27, 61420 Trbovlje Matjaž Keršnik, Kešetovo 7, 61420 Trbovlje Iztok Stanič, Dobovec, 61423 Dobovec Igor Naraglav, Opekarna 4, 61 420 Trbovlje Miran Skobe, Keršičeva 16a, 61420 Trbovlje Erik Kos, Opekarna 17, 61 420 Trbovlje Tone Fakin, Trg revolucije 8, 61420 Trbovlje Branko Herman, Trg revolucije 15,61 420 Trbovlje Romana Bombek, Kešetovo 13a, 61420 Trbovlje Saša Rabuzin, Ribnik 1 7, 61420 Trbovlje Karmen Kreže, Savinjska 4, 61 420 Trbovlje Ivo Sikili, Keršičeva 23a, 61420 T rbovlje
NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE 0BČINATRB0VUE OBČINA ZAGORJE OB SAVI

ELEKTROPROM
d.o.o. IZLAKE
Obrezija 12, 61411 IZLAKE
Objava prostega učnega
mesta - vajenec.
ELEKTROPROM d.o.o., Izlake razpisuje prosto mesto učenca - vajenec - triletni program za poklic:
monter ogrevalnih naprav monter plinskih naprav monter vodovodnih naprav
Izobraževanje poteka v Srednji kovinarski šoli v Mariboru ali Srednji kovinarski šoli v Domžalah in v delavnici oz. delovišču Elektroprom- a.
1
o ®
GOROVJE V SEVERNI ČRNI GORI Z GOZDOVI IN PAŠNIKI
SVETOVNI
REKORDER
V SKOKU SPAUCO (SERGEJ)
UŠESNI
KAMENČEK
STANO-
VALEC
BARAKE
PLANINA
MED
KOSOVOM IN MAKEDONIJO, VRSTA TRAVE
NEUSMI-
LJEN
IZKORI-
ŠČEVALEC
KROJAČ
(IRONIČNO)
DRUGO IME ZA DUŠIK
NAUK O NOVOTVORBAH, BULAH
IGRALEC
ŠERBE-
DŽUA
VRSTA
ROČNEGA
DELA
(LESOREZ,
GRAVURA)
ŽE UMRLI HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO, ■DORICA PLEŠE")
IT.F1LM.
IGRALKA
(ORNELLA)
JACK
LONDON
AMERIŠKI
PESNIK
POUND
MESNI
IZDELEK
ZUNANJA
PLAST
SADEŽA,
OLUPEK
DARE
ULAGA
ANJA
RUPEL
IVAN KRI LOV
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU
ČAROV-
NICA
NA OTOKU AJAJA
NERED,
ZMEDA
RUSKI
REŽISER
(ANDREJ)
JURU
SOUČEK
GRŠKI
BAJE-
SLOVNI
PEVEC
NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA
ODBIJANJE
ŽARKOV
NA
PLOSKVI
NAJ-
MANJŠA
AFRIŠKA
DRŽAVA
KRAJ PRI i RASTNI KI
JANIS
JOPUN
MESTO V NEMČIJI PRI ESSNU
ŽRTVEN IK
GOST IZPLJUNEK
TOPUCEV
BELGUl
RUDI
OMOTA
domača
ŽIVAL
(VOLNA)
SREDIŠČE
VRTENJA
GLAVNO
MESTO
TURČUE
VERDIJEVA
OPERA
SLOVENSKI
PESNIK
JOŽE
FRANKO
IVAN
TOBAČNI
IZDELEK,
SMOTKA
VERA
ALBREHT
FRANCOSKI
MATEMATIK
(FRANCOIS)
NAJVIŠJE
EVROPSKO
GORSTVO
AN.PEVEC JOHN
KUBANSKI
SLIKAR
(WILFREDO)
GORA V SRBIJI
VRSTA
ZAČIMBE
PREMIČNO
IMETJE
BUČNO
NAVIJANJE
LESENO
OGRODJE
SITA

SKA
OŽIN
PISATELJICA VAŠTE
INANA
MALAK1
PREMIKANJE PO ZRAKU
SPODNJA
OKONČINA
IVAN
GROHAR
SATURNOVA ŽENA
SIN
OZIRISA
IN
IZIDE
ANGLEŠKI
PEVEC
(ADAM)
OSKRBNIK
VINSKIH
ZALOG
PEVEC
OPARIM
GIUSEPPE
VERDI
MESTO V NEBRASKI ZDA
IZTREBKI ŽIVIH ORGANIZMOV
HODNIK
NA
ŽELEZNIŠKI
POSTAJI
GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
SLOVEN-
SKA
IGRALKA
JUVAN
ZAČETEK
HITROST-
NE
DIRKE
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 24.5.1995 na naslov: UREDNIŠTVOZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pii žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Trgovina Mojca Litija
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	S IT, T rgo v ina Mojca Litija
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Trgovina Mojca Litija
Izžrebanci prvomajske
nagradne križanke 16/95
1.	nagrada: 10.000 SIT, LB d.d., Trbovlje, Vikica Oplotnik, Čeče 87, Hrastnik
2.	nagrada: 7.000 SIT, LB d.d., Trbovlje, Sara Pršo, Levstikova 12, Zagorje
3.	nagrada: 4.000 SIT, LB d.d., Trbovlje, Marija Sever, Šuštarjeva kolonija 26/B, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 25.5.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam jo bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 17/95:
SMARAGD, MIRANDA, KOTALKAR, SAKO, ANA, MAKAROV,	MARS,
SALMONELA, ARAK, PERA, REMI, NIN, UMEK, KT, NAPIS, DIHUR, SALTA, IN, ŽUPA, FARAON, NASA, OVAL, FALK, GRM, PRESIP, ATOL, EROT, PRIMANOTA, KLARINET, PREMOR, STEARIN, TS, SA.
OŠTIR (Lao.	trgovina JJ , Motca
Jerebova 2, LITIJA	( tel.: 061/884 032	Prlizstaka 5, TRBOVLJE
ODPRTO; od fLOO -19.00, sobeta 8.00 -13. lm
- OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE * TRENERKE, KAVBOJKE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE
Na] KVALITETA za NAJNIŽJE CENEI Pri nakipu nad 5.000 SIT DARILO I
NA ZASAVČEVEM SEJMU SEJEMSKI POPUST, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!
M
SESTAVIL
VRSTA
SLUZNI-
ČNO
VNETJE
PRELOM
GRŠKI GEOGRAF IN ASTRONOM
HRVAŠKA
IRAVŠK1
LESNI
(KSENIJA)
ZAJEDALEC
SKUPINA
LJUDSTEV
STAREGA
IZVORA
FRANCOSKI
TENISAČ
(VANNICK)
DOLOM I
ETIOPSKI
KNEZ
IE2NANKA V MATEMATIKI
ŽENSKO
ZGORI
KNJIŽEVNO
DELOV
VEZANI
BESEDI
HRBTA
SELEN
OZNANJi
VALEČ
NEON
8
7
6
5
4
3
2
ŠAHOVSKI
BELI NA POTEZI. MAT V DVA.
abcdef g h
U.Z.

Uganka 1


debel sod,

štirje mlečni

m®
'mšššmmiimmmi
Uganka 2
Zob pri zobu
dva možaka
les oohrusta
lllllllliplll:lllllll|llilll|

OVEN Zvezde vam bodo naklonjene zlasti na finančnem področju. Možno je tudi krajše potovanje. Željni boste ljubezni, poslovne obveznosti pa boste kar preveč zanemarjali. St.: 3.
BIK Pred vami je zanimivo in dokaj burno obdobje. Obstaja možnost, da boste prišli do pomembnih odločitev, ki lahko spremenijo vašo prihodnost. Nemimi boste. Št.: 26.
DVOJČKA Zavedati se morate, da ste probleme, ki vam grenijo življenje, ustvarili sami. Pokažite raje več odločnosti in odgo-vomoti do oseb, ki vas imajo rade. Čt.: 20.
RAK Čas je, da dobro premislite, kaj in kako bo šlo naprej v življenju in počasi ukrepate. Zelo zanimivi boste za osebe nasprotnega spola, pa tudi čustveni boste bolj. Št.: 27.
LEV Nepredvidljivo obdobje je pred vami, polno vzponov in padcev. Veliko časa boste porabili za delo in poslovne ambicije. Zagotovite si prepotreben odmor in si odpočijte. Št.: 24.
DEVICA Razdvojeni boste med poslovnimi neugodnostmi in partnerjem. Vsekakor pa ne bodite preveč zahtevni in pokažite malo več tolerantnosti. Naučite se obvladati notranji nemir. Št.: 6.
TEHTNICA Bodite pozorni, da vas odnosi s partnerjem ne bodo preveč okupirali. Mogoči so prepiri, destruktivno obnašanje in ljubosumje. Zadovoljstvo najdite v trenutkih samote. Št.: 3.
ŠKORPIJON Vaša prodoma in hrabra narava bo nekoliko prizadeta z dogajanji na čustvenem področju. Če boste preveč nepopustljivi in svojeglavi, lahko izgubite nekaj ljubega. Št.: 18.
STRELEC Čustveni boste in dokaj razburljivi ter nemirni. Težko boste vzpostavilikomunikacijo s partnerjem. Tudi na poslovenem področju vam bo zmanjkovalo koncentracije. Št.: 7.
KOZOROG Ljubezen in romantika bosta zavzemali pomembno mesto v vašem življenju. Uživali boste v pomladanskih čarih in osvežili odnose z osebami, ki so vam najdražje. Št.: 13.
VODNAR Malo več pozornosti boste tokrat namenjali poslovnim aktivnostim. Možna so pogostejša potovanja. Najbolje se boste znašli v poslih, povezanih s komunikacijo in trgovino. Št.: 47.
RIBI Nasproti vam prihajajo nove in zanimive emotivne priložnosti. Veliko časa za oddih ne boste imeli, saj vas čaka veliko poslovnih obveznosti. Št.: 33.
Kulturne prireditve
RAZSTAVE
Trbovlje- Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH.
Trbovlje - Ivan Žgalin -Džango, član Relik Dadasa, razstavlja v upravni zgradbi Termoelektrarne Trbovlje.
Trbovlje - V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavlja osem del slikarka Tanja Radej iz Krškega. Dela si je možno ogledati do 31. maja.
Trbovlje - V likovni galeriji v DD je na ogled filatelistična razstava, ki jo je pripravilo Filatelistično društvo Trbovlje. Razstava bo odprta do 21. maja.
Zagorje - Ob gostilni Košenina v Zagorju bo v soboto, 20. maja od 8. ure naprej, potekalo Extempore Zasavje 95 na lemo" Zagorje z okolico."
KONCERTI
Trbovlje - Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje, bo 19. maja nastopil s priložnostnim koncertom na
srečanju zveze borcev v avli DD.
Trbovlje - V DD Trbovlje bo v soboto, 20 maja ob 20. uri, Majski ples. Glavni nastopajoči je pevec Edvin Fliser z gosti. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni.
Hrastnik - V soboto, 20. maja ob 20 uri bo v športni dvorani v Hrastniku Hrast-niška deklca 95. Gostje prireditve so Meta Malus, Metka Centrih - Vogelnik, Brigita Bukovec, Mažoretna skupina radeških papirničarjev.
Dol pri Hrastniku - V
petek, 19. maja ob 17. uri, bo letni koncert obeh šolskih zborov.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Zagorje - V torek, 23. maja ob 21. uri, bodo vrteli film NELL - divja ženska (am. drama).
IZLETI
Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira 27. maja, skupinski izlet na Lubnik
Dol - PD Dol organizira v soboto, 20. maja ogled narcis na Golici. Odhod z avtobusom ob 6. uri.
POHODI
Litija - V soboto, 20. maja, bo tradicionalni spomladanski majski pohod na geometrično središče Slovenije (GEOSS). Start izpred upravne zgradbe Predilnice Litija od 7. do 10. ure.
Zabavne prireditve
Zagorje - V DD Zagoiju bo v soboto, 20. maja ob 19.30 uri,finalni izbor za Kmečko ohcet. Voditelja prireditve sta Betka Š tuhel in Janez Dolinar. Igral bo ansambel Nagelj. Športne prireditve NOGOMET
Trbovlje - Stadion Rudarja, nedelja, 21. maja ob 16.30 uri: Rudar - Radeče papir (2. SNL).
ROKOMET
Trbovlje - Dvorana OŠ Trbovlje, sobota, 20. maja ob 9. uri: Srečanje slovenskih rokometnih sodnikov.
Trbovlje - Dvorana OŠ Trbovlje, nedelja, 21. maja ob 9. uri: Finalni turnir Državnega prvenstva za kadete.
MALI NOGOMET
Razpored občinske trim lige - spomladanski del
I.	liga - 11. kolo: petek, 19. maja na igrišču Log: PP Hrastnik-Steklarna ob 18. uri; Liljani-ŠD Čeče ob 18.50 uri; Čvek- Chicago - Juventus ob 19.30 uri.
II.	liga - II. kolo: petek, 19. maja na igrišču Dol: S teklarski Friši - Gamsi ob 18. uri; Čebelica - KS Dol ob 18.50 uri; Vaka - Mexico ob 19.30 uri.
s'
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite
na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 19. do 25. maja je dežurni veterinar Liza Pokom, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka do-poldne in popoldne do 22. ure v elektro centra v Trbovljah na tel. št 21-134 in na elektro upravi v
Ljubljani, kjer je stalna dežurna slu-žba na tel.: 061/ 329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki za-prto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do	13. ure,
Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od	7. do 13.
ure,Litija: vse dni od 7. do 20.ure,Radeče: sobotaod 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.

1,	-1. Y0U - Stonnitra (3)
2,	- /. PANDORINA SKRINJICA (remix) - Avti Band (1)
3,	- 2. BREZ NJE - Dominik Kozarič (5)
4,	- 3. NOCOJ BILA BI S TEBOJ - Strmina (4)
5,	- 5. ODŠLA BOM ŠE TO NOČ - An|a Rupel (2)
1,	-2. METAK - Vlatka Pokos (3)
2,	-/. BABY BABY - Corona (1)
3,	- 4. HAVE Y0U EVER REALLV LOVED A M/OMAN - BAdams (4)
4,	- 3. ONE MAN IN MY HEART - Human League (5)
5,	- 5. TOTAL ECLIPSE OF THE HEART - Nicki French (2)
8 Glasujem zal
I Glasovanje po dopisnicah na nastov: Radto Tibofe "fig svobode 11 a, 61420 Trbovlje I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedefdh od 12.00 do 12.45.
.	t
ili	
Q 6	1
i	
8	!

RTV TRBOVLJE K10
<*"•"* ,8-61ss5
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPI-LAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
5
1200 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PRO-
'a,AS080T6 20.5.1986
13.00	KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM,
17.00	SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09 00 KORISTNE iNFmMACI JE, 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC),
21.15	SATELITSKI PROGRAM
SHtOA
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV),
22.00	SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
Ltmttu Ut*. 18»
20.00VIDEO BOOM40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM40
SOBOTA 20.5.1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV koper
SEDELjA £1.5-1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITUSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z
GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 2130 PONOVITEV ATV ŠPORT
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE
20 15 M "I v \ l
9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
24.5. isiTO
20.15 SREDA NA ETV
ETV IZLAKE
" "
20.15 ČETRTEK NA ETV
.
18.00 PETEK NA ETV
J ruK()V|
ODDAJE
RADIO TRBOVLJE
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16D0 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
PFTF1Č « S 10«
PETEK 19,5.1895
6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL,
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE,
OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00 INFORMATIVNI
PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 174»	CICIVRTILIAK, 18.00
ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45POROČILA,
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
Godovi
18. maj: Erik, Feliks;
19. maj: Celestin, Urban;
20. maj: Bernardin;
21. maj: Teobald; 6. velikonočna nedelja;
22. maj: Emilij, Donat;
23.	maj: Dezider, Željko, Renata;
24.	maj: Mara, Marija Pomočnica.
----^
Zaradi nešteto vprašanj, ki dokazujejo, da delanje denarja ljudi še kako zanima, smo se tokrat izjemoma odločili, da damo zadnji temi še eno možnost. Kopico vaših pisem smo predali Rdečemu Revirju in mu svetovali, da naj opusti svojo razvado, da se kot maček smuka okrog vrele kaše, in naj se nad vaša vprašanja spravi z jedrnatimi odgovori.
Redakcija jetrnic
So dobri, oni iz Redakcije jetrnic. Zadnjič so nergali, kaj si nam pa tega hudiča dolgega prinesel, tega še povohal ne bo nihče, čez teden dni pa mi medeno, da se vse cedi, ponujajo, da naj prebrskam vaša vprašanja in na katero odgovorim. Če bi človek znal reči ne, bi jim že... Tako pa, tu so vaša vprašanja, opremljena s potrebnimi odgovori.
Začnimo s Stanetom z Dola pri Hrastniku. V pismu pravi, da premore kar nekaj talenta, vendar ga je strah vnovčevati ponarejen denar. Verjetno bi me prodajalec prijavil policiji, kajne?
Lepo vas prosim, spoštovani Stane. Kaj pa skisano mleko, ki ga ta prodajalec prodaja kot sveže, pa gnila solata, pa pašteta, ki ji je potekel rok trajanja... Inče vas dobi, samo ponovite njegov: Ampak tega pa res nisem vedel.
Mici iz Litije pravi v svojem pismu takole: Nimam risarskega talenta, mi pa prihranki omogočajo, da kupim sodobni barvni kopirni stroj. Ali so pri kopiranju denarja kakšne težave?
Draga Mici! Najprej, težko je ujeti natančen položaj prednje in zadnje strani. Druga težava so barve. Tretja, da težko naenkrat vnovčite več bankovcev, ker imajo vsi enake serijske številke. Potem, stroj vam ne reši problema papirja... Tako je to, draga Mici, delanje denarja je umetnost, ne pa kseroksiranje.
Esad iz Zagorja ima kup idej, kako bi sam oblikoval podobo bankovca. V pismu je opisal bankovec z rudarjem na prednji in jamskim vozičkom na zadnji strani. Mislite, da bi tak denar imel kakšno vrednost?
Vaše vprašanje sicer ne sodi na področje ponarejanja denarja, saj bi vi naredili izviren bankovec, a vseeno kratek odgovor. Riziko je pri vašem početju manjši kot pri ponarejanju denarja: tudi če vam ga nihče ne vzame kot primerek novega plačilnega sredstva, ga lahko še vedno prodajate kot souvenir iz revirjev. Res posel pa bi bil, če bi papir kakšnemu mestnemu Škrku prodali kot karto za deputatni premog.
Mirko z Dobovca in Ani z Izlak imata podobno težavo: denar jima ne gre iz rok. Mirko piše, da mu je uspel dober ponaredek, a se nikakor ne more ločiti od njega. Ani pa pravi, da si je s ponarejenim bankovcem plačala vožnjo z avtobusom, zdaj pa ima vseskozi občutek, da vsi strme vanjo, da vedo, da je ponarejevalka.
Najprej odgovor Ani. Vaši živci očitno ne prenesejo umetniškega in trgovskega nemira, ki ga poslovanje z doma narejenim denarjem prinaša. Lahko se dogovoriva za pogovor o nesmiselnosti vašega strahu, če pa mislite, da se vas ne da prepričati, potem pozabite vse skupaj in se raje predajajte spanju pravičnega.
Mirko, vi pa se morate odločiti. Preprosto: ali boste ustvarili lepo zbirko ponarejenih bankovcev, ali pa boste doma narejene bankovce uporabljali kot denar.
Martinu iz Hrastnika se zd i ponarejanje denarja bedasto. Boljše je, pravi v svojem pismu, in tudi več cvenka prileti v žep, če ponarejaš etikete dražjih vin. Z njimi prelepiš navadno vino, izkupiček pa gre v mošnjiček.
Škoda truda. Raje se zaposlite kot pomivalec steklenic v kakšni polnilnici. Ob kopici vrhunskih nalepk vam bo pripadla še redna plača. Pa tudi v vsaki boljši vinski kleti dobite tega blaga na kile.
Gregorja iz Trbovelj zanima, ali je dovoljeno ponarejati samo tolarje ali tudi denar drugih držav.
Zaenkrat ni dovoljeno ponarejati niti domače niti tujih valut, če pa vas ta umetnost mika, se lahko lotite kateregakoli. Težava pri tujem denarju je le v tem, da morate z njim v banko ali menjalnico, kjer se na izvor denarja včasih kar predobro spoznajo. Lahko pa si seveda naredite nekaj žepnine, če se na počitnice odpravljate prek naših meja.
Branko iz Zagorja sprašuje, kako je z izdelavo kovancev". Na to zamisel je prišel, ker ima njegov oče dobro opremljeno kovinarsko delavnico.
Ker pri kovancih cena zlitine velikokrat prevaga na ko vancu zapisano ceno, se kovanci praviloma ne ponarejajo. Izjema so starejši kovanci, ki imajo zbirateljsko vrednost zaradi svoje redkosti. Pretuhtajte kakšno knjigo o tem, pripravite orodje in zlitino in, naj zapoje stiskalnica. Pred prodajo ga malce popeskajte, saj se za tako star denar spodobi, da ga je vsaj malo načel zob časa.
Zadnje vprašanje, na katerega še lahko odgovorimo, pa je zastavil Cveto iz Trbovelj. Sprašuje, ali je to, da je zaposlen na policiji, nepremostljiva ovira, da bi se ukvarjal z izdelavo denarja.
Spoštovani Cveto, kot policaj bi pa že lahko vedeli, da nepremostljivih ovir sploh ni. Vaš poklic ni ovira, je celo prednost, če se mislite ljubiteljsko posvetiti izdelovanju denarja. Zaposlitev vam omogoča, da izvlečete največje skrivnosti od najboljših mojstrov, seznanjajo vas s tipičnimi napakami... Če pa vas slučajno dobijo, se lahko še aretirate sami, kar bi vam med ponarejevalci verjetno prineslo dosmrtno slavo.
Rdeči Revir

PŠOPAJA, ZASTOPANJE tN UVOZ izvoz Avrotoomov
61420 TRBOVLJE, Bevska 3/a, SLOVENIJA, tel: 0601/21-197
Ulica L junija 4	tel.,fax: 0601/26-165
PvcrtUZceHi Hik »a	»eji/f/
ROVER 100 že za 17.640 dEM.
HONDA C1VIC HATCHBACK 1.5 DXi že za 26.640 dEM.
SUBARU
SUBARU JUSTV J 12 S ŽE ZA 21.150 dEM.
NA ZASAVČEVEM SEJMU OD 22. DO 26. MAJA DEMONSTRACIJA VOZI L.
61410 ZAGORJE o/SAVI. Selo 72; teL:0601/64 033
Serijski airbag, izboljšave na podvozju in karoseriji, ter notranjosti,
Ss qc
POOBLAŠČENI SERVIS VSA KLEPARSKA IN AVTOUČARSKA DELA PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME
NOVO
MINI C
16.997 DEM
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.: 61 018, 64 032,61 284
LENTI	20.5.1995	1.650,00 SIT
LENTI	3.6.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK. - ZAVODNJE	10.6.1995	1.550,00 SIT
LENTI	17.6.1995	1.650,00 SIT
LENTI	1.7.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK	7.7.1995	1.150,00 SIT
TRST	3.7.1995	1.700,00 SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
■mnaum-r ihmumv	-n/naami t
■
■
■
1
1
e
1
I
I
ti
11
II
1

1
II
|
1
I
/O Banka Zasavj
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1995
5000002442,18
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.Crrrr.^viJC
PLAČILNA KARTICA LB
o njenih ugodnostih se lahko prepričate sami, seveda, če ste lastnik tekočega računa LB Banke Zasavje
negotovinsko poslovanje,
* poravnavanje računov enkrat mesečno - na dan, ki ga sami izberete, * zamik plačila računa od 10 - 40 dni,
* višji limit na tekočem računu - do 300.000 tolarjev.
m
Ni
p
it
COBISS o
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
1
II
iš
1
«
M

I
NAROČILNICA
I
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek.........
Datum rojstva
I
I kraj

■..
■ ' : poštna št: .
ulica
I datum ..................
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
\	sproti, trimesečno, polletna (ustrezno obkroži)
i
..... I
podpis ............. . .	|
J