264. atevilka._____________Ljubljana, jr suboto 17. novembra. XXVII. leto 1894. fc....."" %' ^ttsnusn suše j sj?*tay».t itotShAj^s rrs' -—-• Upravniitv a haj m blagovolijo poimati dudCmh, saklasnacije, ocaaniU, t. j, tm administrativne stvari. Dvojezični napisi v Istri in slovenski koaliranci. Boj za dvojezične napise v Istri je za sedaj končao. Duhovi bo se pomirili, nič bb več oe ■ligi o demonstracijah in rabukah. V državaem zboru je Btvar reSeoa, valovi strankarske strasti so ta teden pl i utkali Se ob najnovejfia dvorca stdtnika, a dvoje lične napise vrgli so aa auho ali pa pogrezoili oa doo. Kdo je zmsgal, kdo je premagao v tem boju? Znano je, da je justični minister že pred letom dsi in le pred koalicijo zaukazal predsednikoma viSjih sodiSč v Gradcu in v Trstu, oaj potrebno ukreneta, da se tam, kjer bivajo Slovenci in Hrvati umi, ali pomeftasi • Italijani in Nemci, nabijajo na •©dna poslopja napisi v jeiicih prebivalitvo, staaujo-Čega v dotičnih okrajib. Ta naredba izvajala se je polagoma, tako kakor se godi, te «e komu ne ljubi, lo se je izvedla, kakor čujemo, na Kranjskom in ■a GoriSkem A na Štajerakem in Koroskem ne gre stvar ispod rok in ćelo ustavila se je bila v aeka-terih istrskib okrajih, osobito koder prebivajo Slovenci pomesani z Italijani. Ko se je pribila dvojezična tabla na Pirasikem sodnem poslopji, pofiila je prava ustaja. Kako se je le ta vršila, je nagim Čitateljem to predobro v sporninu, in si treba o tem ie poaebtf govoriti. Daoei nas zanima stali SCe, kate ro so tej stvari nasproti zavzeli k o a 1 i r a a i slovenski postanci ia s kakim uspehom se vrafajo iz boja. Priznati moramo, da so se iz kraja jako živahno zavieli za Btvar. Poslanec Klun je a pogum-nimi besedami dvakrat intarpeliral. Videti je bilo, da delujct v Boglaaju a avojimi slovenski mi kolegi v koaliciji in livo je bilo videti tuđi podobo slovenske ga poslanca Hubenvmta, kateri, če ni Kluna vzpodbujal za interpelacije, jih je vsaj odobrava!. — Stišalo in Čitalo se je precej a početka, da je Hoheuwart vprasal justicoega ministra, kako se hoče držati, in da mu je le-ta zagotovil, da svojo naredbo vsekako vzdržuje in da Ž njo stoji in pade, in sli-Isto in čitalo ae je, da sam konservativni klub, ta glavni steber koalicije, brez katerega koalicije aploh si, smatra to vprašaoje sa klubovo. ča se je videlo, da je konser vati van strsak» g vso svojo artilerijo na plan stopila, Sčititi te uborae dvojesične napise v Istri, je li mogel Se kdo d tom i ti, da je stvar za nas ugodno reseaa? Vse drugate )e prišlo. Napisi nišo bili po godu istrskima italijauskima poslaocema, katera sta znala zanimati tanje detet članov broječi C^roninijev klub, in stvar sa je zaaukala. Japonci-Corooinijevci udarili so čvrsto na neukretoe Kitajce-Hobenv/artovce in le ti so zbetali. Vsaka vlada se postavi na stran zmagovalcev in tako se je tukaj poprijela Guroainijevcev: dvojezični napisi so ustavljeni, stvar je refiena. Da se je v Piranu na Im I pod varstvom vojne sile dvojezični napis, asj nikogar ne motr, to se je moralo zgoditi, ker slcer bi bilo pobaltnstvo triumfiralo nad državno avtoriteto. V tem boju pa je treba pogledati, kaklne Čete so si stale nasproti. Hohenvrartov ali konserva-tivai klub je jeden izmej treb stebrov koalicije. Kar stoji na treb stebrib, pade, če se jedea steber odmakne. Coroninijev klub je le atsbrič koalicije, le-ta stoji tuđi brez ajega, oa jo le pod pira. V tej ras-liki se vidi moč ia veljava konservativnega kluba, in slabost Coroninijevega. Ia konaervativai klub ia z njim ćela koalicija je kapitulirala pred Corooiai- 18*%' p&Kft*tevlK ^TeTT^ po se :ig«bt)sml bitki aaatopil kakor vitez, ki je bsje zmaja vkrotil in ugonobil; on je, pravijo, z njemu lastno odloč-noatjo in preteč s konsekvencami, zauteval, da Hobeawart govori z justičnim ministrom in dobi ta-gotovilo ugodne relitve dvojezičnoga vprasanja. Govorilo in pisalo se je, da je Hokenvrart i justičnim ministrom govoril in da mu je le-ta zagotovil, da sukcesivno — torej ne najedenkrat, ker bi se sicer vlalilo istersko prebivalstvo — izvede avojo naredbo, in to je ftlo kakor znak in porostvo imsge v deželo. Izkazalo pa se je, da Hohenvrart e justičnim ministrom niti govoril ni. To je zatrdil „Vaterland* sam, najkompetentnejle glasilo o dejaa.u ia nefaanju Hohenwsrtovem, ia to le v drugifi in na tak način, da i« videti, kakor bi bilo komu jako do »ti do tega, da se ne vrine misel, 6ei, Hohenvrart bi bi I ta konapromitujoči korak storil in res govoril zaradi napisov z justićnim mi-nistrom. Tako žalostno se je končala ta stvar za nas! Slovenski koaliranci, ki imajo osodo koalicije v rokab, s katerimi Hohenvrart, ker je slovenski po* slanec, stoji in pade, dali so se ugnati od Coroni-nijevcev, od katerih koalicija ni zavisna, kateri se iz početka Se v po&tev oiso jemali za koalicijo in so se ji pridružili, ker jim je bolj ugajalo biti v ■jejt nego li izven nje. Te slovenske koaliraoce, ki so dopustili, da se je v kot potisnil slovenski jezik, hoče si slovensko ljudstvo zapomsiti za tedaj, ko bode zopet oddajalo svoje zaupanje. Od njih imamo se v kratkem nadejati Se osodepolnejdega dejaoja. Voliloa reforma že dobiva oblike, ustvari se nekda peta kurija delavcev, — dala se bode delavcetn voiilna pravica, katero jim iz srca privosčimo, a davkoplačevalci pod 5 gld. bodo gledali iz oken, kako bodo delavske čete korakale na volišče. To se ne zgodi in se ne more zgoditi brez slovenskih glaBov. V stanu so slovenski koaliranci tuđi proti temu glasovati, da se vrže slovenskenm ljudstvu pesek v oči, — a ostanejo v koaliciji in voiilna reforma in vsa krivica voltlnega reda, pod katero ječimo Slovenci in vsi Slovani v Avstriji, )U»^.«44a prlnefoViraicira. Bore genij slovensnega naroda, ko mora gledati, kake burke se s njim počnć! Slaba vest „Slovenčeve" stranke. (Dopis; konec.) Naravnost neodpustno pa je to, da se „Slov." drzne primerjati vpraSanje o slovenskih uličnih na* piaih v Ljubljani z dogodki v Piranu in stranki „Slov. Naroda" očitati nedoslednust. Uredništvo .Slovenca' dobro vć, da je Ljubljaoskemu mestu upravno sodišče priznalo pravico jednojezičnih napisov, ker v stvari meBtne avtouomije, dokler se ne krši kak pozitiven zakon, nihče nima pravice pose-gati. Vojaaka moč pa mora atražiti pred oakrunje-njem dvojezične napise v Piranu! Mi delamo sa podlagi sodno priznanega prava, da bi obveljala ravnopravnost, h kateri smo pripravljeni vsak bip, LISTEK. Poljub. Proitoaarodna opera v 2 dejanjih Po povesti K. Svfitlć spis*:a EliAka KrasnohorskA, poslovenil A. Funtek. Uglasbil B. Smetana. — Prva predstava v alovenskem gledallKi dnć 15. uovembra 1894. O pomenu in o dehh Bedf eha Smetane se je le lani v „Slovenskom Narodu* o priliki prve predstave „Prodane ne veste* pisalo; zato lahko takoj in brez uvoda govorimo o znameniti njegovi operi, katero nam jt> „Dramatično društvo* letos Bpravilo na oder, o „Poljubu". Luka je ljubi) Vrooico; a moral se je, prisiljen po starifiib, poroci ti s drugo bogatejšo ne-vesto, ki je pa po kratfcem čanu umrla, sapustivsi mu malo dete. Zdaj auubi Vroaico, ki a veseljem privoli. Ko pa Luka šahtova zarodai poljub, upre se mu Vroaica, misleč, da bi mrtvo ieao užalilo, ako dekle poljubi nje mofta pred poroko. Jesea jo sapustl trmasti Laka ter ae gre v krčmo tolalit ia priđe potem svoji ne vesti v lahkomiselai tonski drulbi pod okno pet im plesat. To vedenje toliko ntali Vroaico, da aapuati očetov dom in pobegne k svoji teti Martiski. Pri tej prebije jedno noč in ji ob jednem pomaga pri tihotapljenti. Ko pa drugo jutro priđe Luka, ponudi mu sama zahtevani po-Ijub; teain nekoliko Časa kljubuje, napoBled se uda, in vse ima srečea konec. Dejasje ni bas dramatično, pa selo poetično in daje peveem, posebno Vronici in Laki, priliko za razvoj eele sksle čutil. . Temu prlmerno je tuđi godba sgolj lirična. „Poljub1 se nam zdi vpritorjeoa simfonija s programom. 8tavki bi nosili naslove „dan* đo petega prizora; „večer* z mesečno svetlobo, skrivnostno godbo pri apremljanji pesmij pri zibeli, hrupom v gostilni v nasprotji s tih) tugo Vroaično; — „noC v gozdu, tihotapcf, obup Lukov, lalost Vroničina, vse spremljano z zamolklo godbo v niijih fegah do začetka fieatega prizora, kjer orkester po prehodu t G dur v priprostom, a veličastnem raideljenero, vedno se vapenjajofiem trizvoku nedosesno slika za-snavanje dne in aolnčai vzhod do beaed Martinkinih ,No, povej mil« Četrti del, »jutro*, ima Že v uvodu skrjaackovo Žgoleoj«; zatem nastopi vesela Barbka ia poje svojo krasno — pri nas mnogo preglasno ia pretežko spremljano .jutranjo pesem* m potem: srečai konec. Razavetl|ava odra, krajevaa situvscija, episodičai prizori in duftevai razpoložaj locijo to stiri predale mej aeboj. Horda je ni opere, ki bi pri toliki aavidsisi priprostosti tako duhovito in ueurinljivu izražala vse, kar je splob godbi izrstati moči, in zanimivo je zasledovati sredstva, melodična, ritmična in harmonična, orkestralna in dinamično-vokalna, katerib se je posluževal genijalni umetatk v dosego svoje svrhe. V prvem delu prevladuje absolutna melodija, tako Martinkin „V vinu a prijatelji bol je zatopil*, očetovo Bvaritev „Jaz imam čisto vest", Tomova snubitev (f Vi) .Luka, svak moj tuka]*, očetovo odgovarjanje (grave •/*) „Glef, tebi precej kri ra-vi e1, ki doseže svoj harmouični vrhunec pri beBe-dab „le smej se!* in potem zopet pri „odslej bom vest čisto imel*. potem melodična bisern ca, p]> duet Luke z Vronico „Kaj sreča, ob, ni kriva*, brž za tem klepetavi zbor (kateri se pri nas vse premalo labno poje) „Ob, glej, ž« kri*, ki se konca z dvema narodnima peanima in okroglo Tomova sapitnico „Bog ju iivi mnogo leti* Dragi del se pričenja s skrivnostsim ziban}em v orkestru (g, dolciss), ko prineseta Martinka ta Barbka zibel z otrokom; za prvo prisrčno pesmico pri stbeli „Srček slati* povzame zopet orkester mi-sterijoano spremljanje posipanja peska ia gaaljive pripovedi Vroaičine o vraitvi rajne matere. V sle-dečem duetu je dovršeno i traženo nasprotje mej krotko in rabločutao Vroaico pa burni a, trdoglavim Italijani te pt a silo naUvljajo državni oblasti, ki je menda tuđi po „Slovenčevih" načetih £• od Boga postavljena, ter sploh o pravicah dragih narodov ničesar nočejo sliSsti. To je velikansk razloček! Ko mi zahtevamo ii ravnopravnosti izvirajoče premirje a sosedoimi narodi, kažemo jasno avoja krfičansko-narodoa načela, katera ao nam vodilo vsega javnega življenja „Slovence" pa, ki taka načela taji, ie po pravici boji ahoda taupnib mož. Drugi greh, ki „Slovenca* akeli, je nesrečna državno-zboraka koalicija, kateri a I uli njegova straoka popolnoma proti tvoji veati. L udje, ki ao predlanskim burno ploakali baje nebinavBkim beae-dam nekega govornika na katoliškem ehodu: »Ali je Kristus delal kompromise? Poklone svetuim mogot-cem? Ali objel ekrunilce tempeljna? Vzel je bič in jih izgnal!" — Ijudje, ki vse sovraStvo kažejo do slovenskih narodnjukov io ćelo do narodnih duhovnih sobratov, čeP, da so narodojaki liberalci, — ti Ijudje brez sramu sklepajo kompromise in koalicijske zveze b pravimi in najfaujSimi liberalci ter z mogočnimi potomci skrunilcev tempeljna, s priatoimi neverniki, in to še ćelo pod gnjusnim pogojem, da moraju ea časa zveze molćati v«a važoeja verska ia narodna vpraganja v državnom zboru! O, sveta načela katoligka, kam ete zabredla, ko ste zabredla v te „Sloveućeve" kroge! Da, z betoni, o katerem govori „Slovenec", bode treba Se mahati dr. Mahnitu nt-Ie po Mi hi VoŠnjaku, Ribiču, ampak tuđi po kolarjib, kateri letajo okrog sv. Nikolaja oerkve v Ljubljani, ker ti brezveBtni čuvaji katoliSkega Sijona tako slepo plešejo po judovski piSčalki. „Slovenet* sledojić trdi očitno neresnico, ko pravi, da so Štajerski pofilanci v tem oziru složni, kajti dobro mu je znano, da na Stajerakem ni Ie ogromna masa naroda, ampak da je tuđi nekaj po slaocev že od prvega tem krivičnim načelom na« sprotnib, in dobro ve, da gg. Vofinjak in R)bič Ie z obljubami vlečeta Se nekoliko mož za seboj, da so pa srca domoljubnih Štajercev že po večiui udana nekoaliranemu kanoniku Gregorcu. Zastonj se tedaj pmadeva .Slovenec*, prigovoriti Stajerce, da bi na dao ehoda ostali vsi doma, ter tako nekako pokazali, da trobiio v „Sloveočev" rog. Prišli bodo gotovo zaBtopoiki tistih, ki so narodni. Ne bojte se politiki! ~ ' ' Pritrjevalni glasovi, ki pribajajo shodu z*»-upnib mož iz vseh pokrajin slovenskih in Še ćelo od takih mož po nepotrebnem razdvojene Kranjske, za katere smo menili, da jih je odoesel naplav ka-toltSkega shuda iz narodoega tabora, posebno pa politični dogodki najnovejgega Časa, nam dajd čvrsto upanje, da bodemo na shodu zaupnib mož vsi pravi rodoljubi, zopet jedini, Blovesno dvignili naflo staro narodno zastavo, pod katera etno se sbajali v vaeh dosedanjih bor bali. Obzalovali borno, a jokali se ne borno, ako ae tega shoda ne bode udeležila, ampak ga bode Ie od daleč prokliojala — kranjska katoltđko-judovska koalicija. Bog ji povrni že naprej! Mi Slovenci pa na delu! - * Politični razgled _. Motranje dežele. ..„ i V Ljubljani, 17. ■ovenbrm. Gospodska zbornica. Vćeraj se je sefila gospodska sboraica na sejo, na kateri se je ■ajprej iireklo sotalje na smrti ruskega carja, potem pa raspravljalo u zakonske« n»črtu glede trgovine na obroke. Govorili so poro čevalec dr. Stoger, in ftlani gospodske zbornice baroa Leiteoberger, baro« W«lterak*rthen, baron Sochor, dr. Uuger iq gro! Oborinskv ter ministra grof Scbtfaborn in marki Đacquebem. Član dr. Strenotvr je predlagat ueke premembe, rasprava pa se je morala ustaviti, ker je bila zbornica nesklepčna. jRcutdelitev deielnega holskega »veta na Moravskem Neki Dunajski list javlja iz Brna, da se * novim Je tom razdele administrativne in gospodarsku agende deželnega solskega sveta moravskega po narodnosti na ta način, kakor se ie zgodilo na Cj-škem. TJradno ta vest S> ni potrjena, Mađfari proti Slovakom. Protestantski d stnkt preddunavaki je akleail ustanoviti alovaSko gimnaziio. Po uradnem fiema* tizmu je na Ogerakem 947 379 protestantov avgs-burčke konferencije, me] njimi 523 373 S'ovakov, 229 008 Nemcev, in samo 204 990 Madjarov. V preddunsvsfcem distrikta je t*h prot-stautov 174 242 in sicer 148 368 Slovakov, 18 762 Nemcev, ia 7112 Madjarov. V celera tem distriktu je samo jedna gimnazija v Požuuu, a ta je madjarska, in ve.nder ;e generalni konvent evangeliSke cerkve prepovedal ustanoviti slovačku gimnazijo. 'v «wt » * Vnaiije držaVe. Rusija in Angleška. Anglefiki mioisterski predsednik lord Salis-bury ae je te dni na bauketu v Gmdehallu določno izrekel za prijateljstvo Anglefike z Rusijo in omeoil, da sta obe državi glede japonsko kitajske vojne do« slej solidarno postopali. Tak ih b«sed ia ust angle ških ministrov ni avet vsjeo, ni se torej čuditi, da je B'jsebervjeva izjava obudila na Ru»kem nekako senzacijo in da se ž njo bavijo vsi ruski listi. „No-voe Vremja* pravi, da se je zadnji čas anftlefiko fiasopisje veckrat iireklo za prijateljstvo s Rusijo, da pa je to bilo sgolj koketovaoi« dhsUIo is ozirov na izvestne asgledke interese. R>aebery se daoes ne ponuja samo Rusiji nego tuđi Franci (i, dasi franeoski intereai ponekod nikakor ne soglaftajo z anglefikimi. Evropa ni vajena, da bi anglefika poli tikJLirfala ainMuuii^gi miift liai upliv*, io kdor poena všeafoletbi anaeajTtfnglelln ptiririBtr^s« Ctui Htoinu najnovejsemu „prevratu". Nehote bb vaakdo vpra-fiuje: kakdni pit ao pogoji tej aoglelko-ruskn-fraa cuski zve2i*. Ćsebery, bila res garanciia miru. Nemški vohuni v I*ari*t. Prebivalstvo franeoske metropole je doskraj- nesti vazburjeno Že vest da ie židovski stotaik \i~ dal vazae vojadke tajnosti, ie naredila iako n^ug<»- den utis, ta pa se j« premenil v srdito ogorčenost, ko se je izvedelo, da skuSa vlada Zidom za voljo v»o stvar potlačiti v mč. Ta ogorčvnost zamore dubiti močan upliv na mejnarodno situvacijo ker je novič obudila staro aovraltvo fraucoakfga narod« proti Nenscem in Nemcjt, katero sovraštvo se je bilo vsled prijsznostl nemškega cesarja Viljema oekotiko ohladilo. Nasprotstvo se je toliko bolj pooštrilo, ker je sedaj Francifo vladajoča klika dnlovala očitno na pnbliienje k Keačiji ia na raspor mej Fraocijo in Runjo. Ta klika ut*gne priti ob opliv, ker je narod sedaj spoznat, da v tem, ko so is Viljemovih ust pnhajile sladks besede sa Francljo in za re-poblko, je njegova vojna uprava bila ustanovila v Parisu vobuasko posadko, Pod kupo vala ie fraocoake Častmke in skudala z denarjem korumpirati frau-cosko vojsko. To vohunsko gneždo je zastedila Iran-coska policija iu vojni minister general Mercier, unet pritatelj Židov, se zaBtooj trudi refiiti sina „iz iedoe najboljđih francuskih rodovin", izdajalca Dreyfussa. V tem, ko je mmiater Mercier provzročal koufl kte s parlamentom in v«o svojo pozornont obračal na »dumafte sovražoke", mesti) da bi se bil zanimal za počenjanje unaniih 8>vražoikov, je NemČija na-jela izdttjalca iz naibližjib U rogo v vojnega ministra in v roke so jej priftle važne tajnosti. Drevfus? ni bil jedini izdajalec. Z^sledovaoja «o kompromitovala tuđi nekatere druge častnike, a vojni mimster je botel vue potlačiti tn bi bil tuđi tako stonl, da tii načelnik generalnega Štaba grozil, da apeluie na javno mnenje. Doslej je doguaoo, da so Drevfuss in njegovi sukrivci jako dolgo časa prodajali Dajvažoejde tajnoBti, zlasti oddelek za mobilizacijo, da mimster vnega tega ni videl, a dognano ie tuđi, da so Se viši i dostojanstvenik! izdajali domovino in nemflkim vohuDom prodajali tajnoati, kntere Dreyfuesu oitl pristupne uiso bile. Francuski listi pišaju cefo tako, kakor da je bil sam Mercier v zvezi z DrfyfuaHom, a verjeti tega ne moremo, dasi je jako numljivo, da se je Mercier tako odlučnu zoperatavljal ar»to« vaD|U atotnika Dr^yfut8a. Odkar je Dreyfuss v za-poru a« je fraocoski p:)lic )i posreČilo zsslediti ćelo skupino namakib vohuaov v Parizu, ćelo gnetdu, ki bo imeli zveze z nairazlične fi mi elementi v fraocoski vojski. Voditelja tu vohunake puaadke sta bila nemdka častuika Schoabeclc iu C*B*el, kutera sta zdaj pod kliučem. Pnčakovati je da, bodo ta odkritja omćila podij kliko, ki vlada seda'j Francijo. Tekom nekaterih mesrcev se je pokazalo, da je Frsucija v rukab klike, katera jo huče ugonobiti. Dopisi. Is Iđrlje, 15. nov. [Izv. dop.] (0kraja a branilnica in posojiinica. — Okrajna boJnidka blagajnica. — Ra snoterosti.) Ztfetkom tega meseca je začela poslovati v Idrijl .Olcrajna hranilnica in posojilnics, registrovana zadruga z neomejenim poroStvom.* Ako se pomisli, da gre msogo denarja iz Idrije in okolice v tuje, časih ćelo protinarodne branitnice, in da potrebuje idrijaki okraj mn«go posojila, kaže se njena ustano-vitev prepotrebno. Knaeti dobivajo jako težko denar na posodo, pa povrhu ae z visokimi, čdaih ćelo odo-rufikimi obrestmi. Se ve, da pa po zadnjem slučsji ni možnu aoditi na politično miBljenje, zato je pa6 nedostojno sredstvo, ako se je tega poalu&evala ćelo stranka pri najnovejfilh deželno2borskib volitvab. V tem ociru pač ui možao strankaretvo mej poStenjaki, tem ma nj, ker se samo obs'ijuje in — msAćuje, kajti ko bi se obrnilo orožje, nn vem, kako bi izgledala smaga nasprotnikov, ker večkrat j« ,oseba krt- ajsjs" Dalje v prilogi. "IM Lulco. Z-lo originaleu je oastop očetov po »poru 9Kut aem dejal, tako je prišlo' z okornimt staro-verskimi koloraturami. Skrivnostno vrdanje v orkestru pretrga samo odločoa ia podietna stara Martinka, ki ima svoj posebni vodi Ini motiv — s pristno na-rodno ritmizirano pesnijo .Starikava eeao, mlada ti'. Pesmici, ki ju poje Vronica pri sibeli, ko je sama x otrokom, spadata mej najmilejSe, kar pozna glas-beno siovstvo, in do daa srca seže tam, kjer po besedah vMamica tvoja ti poje" pesmica nanagtoma preoeha, presunljiv spotnin: ,Oh, mamica ti v grobu sp>!" Kakor bi se tolpa pijaucev v cerkev pridrvtla, tako glupo in podlo se zashfii v sveti večerni mir po čarobno mili pesmi „V zrak golubica zletela od nas" trivijalna polka „La igrajte, jaz Čem peti". Ta polka preganja potem v orkestru Vronico, dokler je ne sprijazni z ženinom. Po predigri, ki nas spominja na dogodke prvega dejaoja, ugledamo na odru div(o gozdno za-gato, iz orkestra pa zaslidimo b zaren tema fsgutov, ki nam markuje oprezne korake tihutapcev (mode' ratoi ina bene mar cato. — ZuJo duhovito je isti motiv aa polovico hitreje uporabljea koncem petega prizora pri Matevževib beaedab „Starec, £daj pa Ie poskoči!") Zbor tibotapcev spada mej najbolj karak* teriatičae, pa tuđi mej najteije a borove skladbe. I Skesanega Luko, ki je tu sem zubhI, pnde zvesti in dobroćutni Tomo sem gori iskat. Z^oimivo ie v godbi pred začetkom tretjega prizora slikana Tomova iskajoča ia nt-gotova, v nasprotji a oprezno pa trdoo bojo tihotapcev početkom prvega prisora 3 Tomovo penmico „Kaprosi jo, bedaček Ti" — znanim oaroduim motivom, ki je tud1 glavsi tema ouverturi, — h« obrne stvar na bo'je. Po njiju od* hodu zasliflimo zopet tema tihotapcev io njih pesem, potem pa vodilai motiv, ki nam naznanja prihod Martinke, 8 5»l|ivo korsčn c* nastupi potem straž-nik, ki poje z Martioko in Vromco najkočljivejao točko ćele opere, Šđ jedno lepo točko imamo v tem delu, namreč v najlepdem narodnem duhu pisani gegavi dvospev „Prav ti pikazal, kar skrito je v moži" s pizzicato spremljsnjem — potem se svrfii izprememba, in mladi dan nas pozdravi na gozdoem robu. Đarbka priđe Vronce iskat in jo kliče; iek ji odgovarja. Skrjančsk, ki pod nebom prepeva, ji izvabi Žgoleoo peamico, a katero pozdravlja mlado jutro — potem lep ensembie v imitacijafa ia — poljub Razpredelili amo glasbeno soov nataačseje, da s tem nekoliko olajSamo raiuauvanje opere; kaj li lepote tu siso tako isiascaie, kakor pri laskih ali starlib nemlkib operah, dasi melodije tuđi ■ so tako zapletene kakor pri Wago»rji ali tako zimi-zane kakor pri megovih naslednikib. Izpremembe je dovolj in tuđi duška za dušno zbiranje, ž« vsled tega ker je purabljeaih mnogo proHtonarodoih tno-tivov. tPuljubB je narodna, čefiko-slovanska opera po melodiki in ritmiki ia najlcpdi dokaz, koliko glas-bene nadarjenosti ie v češkam narodu. Rtzven Martinke, ki ima po Wt»gnerjevem receptu svoj vodilni motiv, zoačijo ae vse osebe name vokalno ali pa jih znači spremljevame melodično in harmonično, Uko starokopitsi in samohvalu i oče, rahlosrčna a malo svojeglava VrooJc«, vročekrvni in nezanimljivi Luvs, dobrodufini Tomo, vesela Barbka itd. Rivuo Uko arečea je genijalsi skladatelj v shkanji duAnfga r«z-položaja in raznib situvacii Orkester bodi akromoo svojo pot ali pa z reminieceacatni duhovito riđe misli aastupajoče osobe, sikjer pa ne tidći petja v otadje. Ako kooečao St» primerimo .Poljub" a ,Prodano neveato", pnsnati moramo, da iraa starfiaaeBtra mnogovratneje io mikavneje dejanje in laftje pomnjivo godbo. A ne dš ae tajili, da je uPoljub* fioejSe in oatančneifie zdelan nego njegova predaica, četudi nima nje vnaajega nakit«. Sploh pa, .Poljub* je puljnb, in da ima vrednost, treba je liubeiai — uverjeoi srno, da jo bo naflel. Toliko o umotvoru. Priloga „Sloveiskema Naroda" St 264, dnž 18 novembra 1894 ■ttjaneka — vest pa ciganska". A pri nas na Kraaj-skem se ialibole vse opaiuje iu deluje e strankar-akega stališfia, ćelo ko ne boce postaviti spomenik am vea slovenski narod sasiaiaemu možu ... V na-rođnofltaem oiiru smo prevec oddaljeai, da bi mogli misliti v bližnji bodotaoiti na zdrulitev, zato *wo ta ođtočni nasprotniki vsakega kompromisa, kajti od meri le na mlatnost io ne brižnost ter Skoduje le narodni stvari — Vse kaj druzega je pa oa narodno-gospodarskem polji: ta nas teseli, da su se poprijeli dela z zdruteoimi moCmi tuđi v Idriji z uitanovitvijo brani I niče in posojilnice. Ta utegne mesta mnogo koristiti tuđi s ozirom na stanovanja, katera postn-jafo od dne do doe dralja, pa fle dobiti jih ni možuo, tako da se je pred kratkim primerilo, da je bila družina a petero otroci brez strehe, na cesti. Država bi pac morala kaj veft storiti in skrbeti za delavce, ko vidi, da je ■ stanovanji taka stiska I Ko «e bra-nilnica u kropi, storila bode lebko tuđi ona mnogo v tem pogledu. A temu se je tuđi nadejati, kajti zanimanje je za sjo uplodno. To kale aosebno promet, katerega je imela v prvem tedau do 20 tisoc" kron. Seveda se gore&nost za novo idejo prerada kmalu ohladi, vendar te pri Idrijski branilnici in posojilnici tega ni bati, ker ima dobro in ugodno podlago. Obreatuje oamreft po 4°/#» poaojuje pa po o»/0. Kakor aedaj stoji razmsre, imela bode denarja do-volj na raspolaganje, da bi ga le š» icposojevati imela komu! Pa tuđi to se bode zgodilo, ko Ijudje raividijo, da v primeri s drugimi, večjimi hraoilni-cami oziroma posojtloicami aimajo tu kaj nikakib ■itaoftij in stroflkov. Zato ae nadejamo, da bode jako dobro vape vala nala branilnica in posojilnics, posebno ker ima jako spretno ia izvrstno vodstvo: g. Ivao Oruden je predsednik, g. Drag. Š i n -k o v e c tajnik in g. Val. Lapijae blagajnik. — Pa le s drogo mislijo se pećajo tu pri nas: uBta-noviti nameravaio posebno okrajno bolnifiao blagaj-dtco. Ta misel se je porodila na bližnjem Vojskeru, kier so bili delavci-drvarji vedno nesavarovani za slučaj bolezii, dokler ae ni potrudi) žanje neumorni g. Kupan Andr Čar. Miael je jako dobra, kajti srediflfie vaeb delavcev zapadne Notranjake je le Ilirija, a Logatec, kjer je seđaj botnifika blagajnica tuđi za idrijski aodni okraj, je nam selo od rok. Naš delavski atan v mestu in okolici bi se je s velikim veseljem oklenil, ako bi imela svoj sedež v Idriji in bi razviđel veliku korist te prepotrebne naredbe. — V kratkem Vam sporocimo kaj već o tem. — Kakor je razvidno is navedenoga, je v gmotnem oziru živahno gibanje v Idriji. A tuđi v narodnem pogledu ne vlada popola« zaipanost, kakor bi se moglo soditi na prvi pogled. Vendar za daueB nam li možoo porofati aičesar defisitivnega; da bode pa mdovednoat veta, Vam povemo, da izveate bržkune kmalu važnih novic .. . Domače stvari. — (Shod zaupnih mož v Ljubljani) bode v četrtek dne 29. t. m. in sicer z dovoljenjem đeielnega odbora v redutni dvorani. Natanč-neje bode razvidno iz vstopnic. Osnovalni odbor prosi, da bi tišti, do katerih se je obrnil zastran Kar se tiče predstave same, Žttl, ni bila dovolj pr'pravljeoa. Najmanje, kar se za izvrSevanje tako zna-meni tega iu težkega urootvora (in .Poljub" je najtcžja dtisedanjih oper na sluve.isktfm odru) zahtevati srne, je pijetetna oatančaost, to je aajmaaje, pravimo. Uloge je imelo le malo isvrSujočih popolnoma v svoji oblasti. Priznati pa moramo, da smo slifiali v poaamezoem mnogo dobrega in lepega. Gonpica Leicinska (Vronica) je pela v najčistejem pp, pesmi pri zibeli, gospica Towarnicka (Martinkn) je pela popolnem pravilno, gospa Inemannova (Barhka) se je odlikovala z jutranjo petunijo; gospodu N o 11 i j u (Tomo) iirična partija posebnu dobro leži in lahko jo flteje za najboljfto tik strelca v „PrenoČifiču" ; gg. Bened in Vafliček sta bila izborao pri glasu; gOBp. Perdan je atorll, kar je mogel, gosp. Pavfiek ravno tako. Zbor se ja dobro držal, da si ni bilo vse tako opiljeno, kakor bi imelo biti; orkeater je bit še nekaterih skale nj potreben. NataoČnejšo sodbo si prihranimo za po drugi ali tretji pred t»U vi. Uprizoritev je bila skrbila; Boba v prvem dejanji vsa nova. QIasna zubvala je donela po ouverturi, po duetu Toma in Luke, po „jutranji pesmi" ge. Ioemann in po obeta dejtnjih. Nada opera ja zopet pokazala, da veliko tajgom, • ai pokMala vna«a, kar »ore. K. adres, pravo časno, torej prav v kratkem naznanili vdeležence. — (Zanimiva a ej a kranjskoga dežel-nega bolske ga sveta, ati: kako misli prost; Lenart Klofutaro slovenskih g i m -na zijah. ) Deželni zbor kranjski jh v zadnjem svojem zbovovanji sklenil resnlocijo, da naj bi ae na višji gimnaziji Ljubljanski v petem in čestim razredu vsi predmetji v slovnišoini poučavalo. O ti revoluciji b« je deželni šolski svet posveroval v zadnji svoji seji, ter se je poročevalec Šumun izrekel, da ne more ministerstvu priporočati t« rt-solucije. Pri tej priliki raztogotil se je gospod Lenart Klofutar, ter v daljšem nemškem govoru priporočal, da naj bi ae na nižji gimnaziji s 1 o ve n šči n i od-vaselo nekaj pred meto v, češ, da se tam nem-ščina premalo podačuje. Da se je sklenilo kakor je predlagal porobevalec Šuman, ni treba še poaebej nagladati. Odveć bi bil vsak daljši komentar? — — (KatoliAko kooservativna gospoda in domaća unetuoit.) Z besedo so kraojiki katoliflki konaervativci zelo uneti za do-maco umetnost, kadar pa imajo priliko ,to dokazati z dejanji, pozabijo skoro vselej na to svoje načelo. Tako je zdaj v karmelittki oerkvici na Selu napravi! veliko oltarno sliko pomoćnik neke Duoajske znabiti ćelo židovake firme, ki prevzame tuđi v cerkvi na Rožoiku neko delo. Slika v cerkvi aa Selo je nicer slaba, in vsak domaći alikar bi jo bil naredi! boljSo, a gospod je katoliSki kooservativci so ž njo zadovoljni, da jo je le naredil tujec Ćelo dekoracijske slikarije prevzame neka Dunajaka firma. Taku se podpira domaća umetnost — (Osobne vesti.) Okrajni komibar v Selani g A lb« rt P u t s e r - Reifbegg je premeščen v Pulj. — Gosp. Alojzij Hafner, sin ravnatelja ienskega uCiteljiflča v Gorici, je imenovan okrajnim glavarjem v Trideatu na Tirolakem. — (Slovensko gledališče. ) Danes zve&er poje se opera SP o I j u b" v drugič ob svečani razsvetljavi gledaligča v predctlavlje godu Nje Vel. cenarice Elizabete. — V torek te predstavi prvikrat »Velikomestni zrak", gluma v 4 dejanjih. Spiaala Blumenthal in Kadelburg. Igra je izmej najboljSih gluui modernega repertoira in se s velikim vspehom daje na vseb nemfikih in mnogih nenemškib odrih. Slovenski prevod, ki piihaja od cdliftnega pisatelja to pozoatelja slovenskega jenika, se srne prifitevati najboljfiim in je lokalizovan po čeakem prevodu „Praha jest Praha". — (Konfiskacija.) V poslednji Stevilki ,SoCe" (izda)i za meato) je bilo zaplenjpnih 24 vratic is članka .Ravnopravnost na Ooriškem". — (Celjska .Domovina") je v zadnji stevilki o Rusiji in o amrlem ruskem carju priob čil« Članek, kakerSoe smo vajeni čitati Ih v najob-skursejg h židovskih liatib. S 1 o venski žurnalistici taka pisava gotovo ni na čast. — (Nov list) je začel izhajati v KatoliSki tiskarni v Ljubljani. Imenuje ee „Glasnik", a geslo, lepo in prikupno geslo mu je : „Krščanski delavci, združite se!" Novi list hoče zastopati koristi slovenskih delavcev ter bo izhajal po dvakrat na mesec. Slovenski delavci nišo doslej imeli lista, ki bi bil zastopal posebne delavske interese. Ali kdor bi misli), da bo „Glasnik" tak list, bi se utegnil motiti. Ta „Glasnik" ni list delavcev, ampak delaveutn namenjen list „Slovenčeve" stranke, ki je s tem listom popolnila svojo organizacijo. Tuđi uzrok ustanovitvi tega lista ni brižnost za delavski stan, nego samo miael, da dobe delavci volilno pravico. Oziri na bodočnost stranke so torej „Slo-venčevce" napotili zasnovat ta list, ne pa Ijubezen za delavski stan; z listom hočejo okolo svoje zastave zbrati del slovenskih delavcev, ter jun sugerirati svoje politične in ekonomične nazore. Resnič-nost te naše trditve potrjuje najbolje ,,Glasnikova'1 prva žtevilka. „Slovenec' v novi obliki, se kliko reče o njem. Predno navedemo iz lista samega nekoliko vzgledov, naj knnstatujemo, da smo se mi že davno izrekli za krŠčansko-socijalni ekonomični program, da, že već, tuđi za obligatorni osemurni delavnik, čeaar „Slovenčeva" stranka n i storila. Ne srne se nam torej očitati, da nismo prijatelji de-lavskega stanu. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je nag list z besedo 2e neštevilnokrat pokazal svojo naklonjenost socijalnopolitičnim zahtevam delavcev, da je šel v tem oziru dlje kakor vsaka druga stranka na Slovenskom, ker smo uverjeni, da le s temeljitimi socijalnirai reformanii dosežemo, da se slovenski delavci ne oklenejo internacijoaalne soci- jalne demokracije. Prav zategadelj pa si stejemo v đolžnoat, izreci svoje mnenje o listu, namenjenem slovenskim delavcem, tembolj ker nas je prva ste-vilka tega lista uverila, da njega oČerje nišo res-nični in pošteni prijatelji slovenskih de'avcev. Delavski list nior.i določno zavzeti delavako stališče sicer zgreši svoj namen. , Glasniku'* moramo očitati, da glede volilne reforme piše namenoma dvoumno iu riHodkritosruno. Iz lista ni videti, ali se misli poganjati za splošno in jednako volilno pravico, kakor jo zahtevajo delavci in tuđi narodna stranka, ali pa jej nasprotuje, dasi tega očitno n« pove. List igra v tem oziru prav tako ulogo, kakor posl. Povfe, ki se je v Ljubljani izrekel za splošno volilno pravico na Dunaju pa se jej kot član kon-servativnega kluba in koalicije odločno zoperstavlja. Kako se imenuje tako postopanje, naj presodijo čitatelji, gotovo pa je, da resniČen prijatelj delavcev tako ne srne postopati. Naravnost delavcem sovražno stali.sče je pa zavzel „Glasnik" glede premembe zakona o domovinski pristojnosti. Sedanji domovinski zakon je očttna krivica. Vlada ga hoče pre-meniti tako, da vsaj deloma ustreže zahtevam delavcev in občin, „Glasnik" pa se vladnemu pred-logu zoperstavlja z ozirom na male kmetske občine! Takisto dvoumno piSe novi list tuđi o delavskih odbori U in razsodidčih. Z dotično vladno predlogo ni zadovoljen, kakor noben prijatelj delavcev, izraza tuđi neke želje, kako bi ga bilo premeniti, da pa mu ni reano za popolno osamosvojenje delavcev, se vidi iz tega, da ne črhne besede glede imunitete delavskih članov razsodišč in od borov, a vender je to poglavitna stvar. Dokler članom ne bo zajamčena popolna imuniteta, dotlej ni ta preuredba vredna pidkavega oreha. Kakor list glede socijalno-političnih načel ni resniČen in odkritosrčen prijatelj delavcev, tako kaže tuđi glede drugih rečij pri vsaki priliki svoje konjsko kopito. Tako se spodtika, da sta prišla na neka delavska shoda dva delavca, ki ništa iste stroke kakor zborovalci. S tisto pravico bi se lahko vprašalo, kaj imajo gg. kapelani opraviti na delavskih shodih. Tuđi napad na prisilno delavnico je jako čudaški. (Je v tej de-lavnici ne vladajo razmere, kakersne bi morale vladati, kdo je tega kriv? Deželni odbor, čegar večioa pripada „Slovencevi" stranki. Dovolj! Kadar se bo list pokazal kot pošten in resničen prijatelj slovenskih delavcev, ga borno z veseljem priporočili, sedaj pa tega ne moremo storiti. — (Šentjakubsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) ima — kakor smo že javili jutri, v nedeljo dne 18. novembra zve&er ob 6. uri svoj letoi obftni zbor v reatavraciji pri Llovdu. — (Pevski zbor „Glasbene Matice") pričenja svoje pevske vaje za drugi letošnji koncrt v ponedeljek, dne 19. novembra, in Bicer za ženBki zbor od 6 —7. ure, za muSki zbor od 8.—9. ure zveCer. Uizua o ponedeljkib v ozna^enem času so Se redne vaje za ženski zbor ob Cetrtkih od 6.-7. ure zvečer, za mofiki zbor ob sredah od 8. —9. ure zvećer. — (Izpiti za učiteljsko osposobljenu at,) ki do se vraili na Ljubljaoskem učiteljSci bo ne duneH dovrfiili. — (Slovensko delavsko-pevsko društvo ,Sla vec") otvori, kakor preišnj* leta, tuđi letoB 8V(j> pevsko solo, in sicer b prifetkotu decembra t. 1. Kdor ima veseli« in sposobnost do petja, blagovoli naj se z^lasitt do konca novembra t. 1. ob nedeljah od 2. — 3. ure popoludoa v dru3tveni sobi na sv. Jakoba trgu St 11, I. uad-stropje uh levo. — (Ljubljansko veteransko društvo) udeležil) se bode jutri povodom godu pre* svitle cesarice službe božje v St. Jaknb«ki cerkvi, zvečer pa bode imelo v gustilni pri Virantu elav-noBtno veselico. — (Slovenski atenski koledar.) Rav-nokar je izdel slovenski atenski ob jednem beležni koledar za leto 1895 Sestavljen je zelo ukusno in praktično. Meseci bo imenovani tuđi v hrvatekem, (srbskem) in čeSkem jeziku in v pufičene proste vrstice napiše bo lahko za vsak dan kaka notica Navedeni bo tuđi pofitni ia brzojavni tari ti, kakor tuđi lestvica za kolke. Javnim in privatnim uradom, gg. odvetoikom in notarjem bode prav dobro uga-jai ia tuđi v oobeni gostilni ali kavarni bi ne smel manjkati, zato ga priporočamo občinstvu. KumaJ atane 25 kr, po poSti 30 kr. ia se dobiva pri salotniku g. Aot.Zagorjauu, knjigarju v Ljubljani. — (U jata tatimka družba.) Preiakava proti 70letoi Mariji F a j g e I j na Gliocah in ao d rugom zaradi budodelatva tatvioe se Ae nadaljuje. Dotedaj je zaprcih 13 oaeb. Pn bidnib preiakavah našlo ae je Se moogo ukradenoga blaga. Pri deželnem eodtšći oghsilo ae je čez sto oaeb i* Ljubljane in okolice, ki so bile ? zadnjih lutb okradene. Kakor vse kaže, spravila bode preiskava Se mursikaj na dan. Porotoa obravnava proti omenjeni tatinaki družbi vrSila ae bode meieca marca prihodojega leta. — (2 e p n i tat) Meatua policija zaaafi'a je dane« pred franCifikansko cerkvijo v Ljubljani cna-uega žepnega tatu Janeza Abramovića, pri katerem se je 3e naSlo več ukradenih motajte z denarjem. — (NevtdigDeii dobitki) Splofioa je dandane« tožba o pomanjkanju denarja, Vender bi llovek mialil, da ta toiba ni utemeljena, ako §e pomisli, da ae za lepe svote deoaria, ki čakajo svojega goapodarja, nikdo ne oglasi. Tako ju n. pr. pri LjubijaDakem loterijakem poeojilu na razpolagaoje 214 dobitkov, ki su Sft pred leti bili izžrebani, ka-terih lastniki pa se do sedaj Sa nišo oglasili Na-vzdignena sta dva glavna dobitka po 25 000 gold in sicnr nrecki Stev. 25 456 in 70 102 , nadalje čtev. 36 052 z dobitkom 15 000 gld., St 44 985 in 51 192 z dobitkom po 600 gld., fltev. 63 887 z dobitkom 500 gld.; razvcn teh je nevzdignentb Se 208 dobitkov po 30 gld. Kakor se nam poroča, izoaftajo nevzdigneni dobitki 5% do sedaj izžrebaoih dobitkov Ljubljauskega loterijskega poaojila. — (Fotoplastiku m.) V To oh a I te so ra»-stavljene fotoplaatidku podobe : dane« in lutri b« vidi prva aemia, predstavljajoča severoo Ameriko. Listnik je Liub!}<*n£an gospod Ivan Strecker. — (KamniSko okrajno glavarstvo) «e močno zantica za napise v Kamoiku in skrbi zlasti 2h tu, da se na konc h mesta napravijo dvo;ez>£ui napisi. Ljudje 00 precej nejevoljni, da boce okrajoo glavarstvo pred mestom imeti dvojezične napise, docim ima na avojem lostnem poslopju t»blo s aamonemSkim napisom, kar je za slovenske Kamntfane naravoost žaljivo. — (Slovensko bralno druStvo v Kranji) priredi v nedeljo dne 18 novembra 1894 v svojih proBtorih drufltveno veselico. Zafietek ob « uri. VHt.npDina za ođ* 90 Irr, t* npuda 30 lir. — (V okrajn* cestai odbor Kra niski) voljeni so g. Josip KerđiC, velepuaeatoik iz Trboj, načelnikom in g. Andrej Vavken, p< sestnik iz C-r-ke!j, namestnikoin. — (Kolektivna zadruga) Deželna vlada kranjska je dovolila, da ae združijo tri obrtne zadruge v Ridefikem audaem okraju v jedoe ko lektiMli ateAujoCe, ako se namaie i njim. kadar kog« trga, zakaJ to »đruvilo apliva na milfee in llvce krnpilno in je zatore; dobro, da ne priliva kopellas. Stekleaica 90 kr. Po poftneta povxetji poiilja to idravilo v»»k dan l«kar A. MOLL, c in kr. dvorni laloinflc, DUNAJ, Tnehlauben 9. V iHlogiih po deieli mahtevati je iareono M0I*L-»v preparat, uiDimona s varnoatno znamko in podpiiom. 6 (16—13) Iz urađiicga lista. ' Izvrilln« ali ekiekutlvne dražbe: Pavla Poli epa poseatva v Breaovici, (v drugič), dne 21. atf» vembra v Ljubljani. Poaeatto št 265 v Orlah, ceajeno 4881 gld., (v drugift), dae 21. novembra v Ljubljaai. Jakoba Dolaičarja laatmaake in uiitninaka pravice do posestva, ceojene 650 gld. dae '21 no-veonbrR ta 12. decembra v Ljubljani. UrSufe Kremiar poaeatvo v Cerovici, een-jeoo 5009 gld. dne 21. aovembra ta 21. decembra v Ltiji. _t.{ iljJft, Jakoba Vatovca aemljifiCe v Gornjih Leže^ab, ceajeno 3070 gld., dne 21. novembra in 22. decembra v SeooleČah. Antona Zagarja poaeatvo v iSIri vaši, cea« jeao 14 129 gld., dne 21. novembra ia 22. decenbia v Ljubhaai. Marttna Vrani Car ia poiPBtvo v VidoSicah, cenjeno 1218 gld, dne 22 novembra in 22. decembra v Metliki. Janfz« Že lesa i ka remljišče v Petkovcu, ce-njeno 2245 gld, (ponovljeno), dne 22. novembra i« 22. decembra v Logatcu. Vida Kolenca poaeatvo v Kameaci, (v dru« gi£), dne 23 novembra v BadeCab. Franceta Sodje poacat?o na Savici, (? dm-gift), dae 23. novembra v Radovljici. Antona Komljanc« z^mljiftfte aa dralbi kupljenu na JarĆjem Vibu trn. 460 gld., potom reli« ctscijp, dne 24 novembra v KrAkem. Oddaja dal za zgradbo iole. Za igradbo Aol- ekega poalopja v TribuCab bode minueudo-drafba^ dne 29 novembra na lici me«ta. Zgrađba je prora v Čuojeaa aa 6283 gld. Pogoje i« vae drugo «e iav« pri okrajoeu aolakem avetu v Oriomlji. A£ itt Umrli so v t^jiil>IJatil; 15. novembra • Leopold Bar, puatreidekov ain, 4 dni, Traberjeve ulice It. 2. 16. novembra: Filip Tratnik, viiji davćoi nad/oratk t p., 69 let. Streliftke ulice It. 11. V delelni bolnici 19. novembra: Marija Iferkun, gostija, 70 let. 18. novembra: lf*rija TuriiA, «oati.ja, 7A let. 14. novembra: FraDC Skerl, dnUvoc, 6tt let. Meteorologično porodilo. 1 C««P-bH TT >Ve- Nebo krfn°aw > 7. »jatraj ?88-!>«i. 7 tiu (j 'si. jzh.J me^lft SAOmm, a 2. popol. 739 4». 1SH"C brezv. d. jh«. «o ». iveter '415 u. 10 4" C brezv. megla oefcja. Srednja temperatura 10 6°, za 7U* nad normalom. 33\a.xietj0lcet borza dnć 17 novembra t. 1. Skupni državni dolg v nota>b..... 100 gld. — kr. Skupni državni dolg v srtbru .... 99 , 95 , Austrijska zlatn r^nU....... IV4 , 70 „ Avatrijaka kronuka renta 4°/0..... 100 „ '/5 , Ogerska slata renta 4°/#...... l9fi , 40 . Ogerska krouska renta 4"/,..... 97 „ 80 , Avatro«ogenke banane đelnice .... 1047 „ — , Kreditne delnice......... aW , «> „ London vinta........... 124 , 75 , Nenalki dri. bttnkovci nm 100 mark , . 61 , 12', , 20 rnark............ 12 , 22 , 20 frankov.......... 9 , 9a>,t , (talijanski bankovci........ 46 , 25 m C. kr. cekini........... 5 , »1 m ^M Oloboko nžaljenim ercem javljamo vsem so- ^B ^M rodnikom in znancem tnftno vest, d* je Vaemogod- ^H WM ncmu (lopatilo, nftSo ljubljeno aoprogo, ojiroma ^H ^M mater, maćeho, gospo ^fl I Franjo Inglic roj. Zadnik I ^m po doigi, mučni bolezni, večkrat previđeno s sve- ^H *B tim i sakramenti , v 56. letu svoje dAbe, danes ob ^H ^M polu 2. uri po polnofii v boljse življenje poklicati. ^M *fl Pogreb bode v \ nnedeljelc dne 10. novembra ^1 ^M t. 1. ob 4 uri popolndne iz biSe žalosti. ^H ^M Svete ma&e zadufinice ao bodo brale v cerkvi *H ^M 8V. Barbare in pri sv. Križu. ^M H Nepozabljiva pokojnica se priporoća v blag ^1 ^H spomin in molitev. ^f ^m Za tiho Kožalovanjo se prosi. ^H v H VIdriji dne 17. novembra 1891. ^M ^M Jakob Zag;116, c. kr. Solski vodja, soprog. — ^H ^m Ztadovlk, uftenec, sin.— Viktor, c. kr. mornarski ^m H btrojoi mat.; R»fa,«la, učiteljica; JEattJa, vajonec, ^B H pasterki. (1316) ■ C. tr. |lawi ravnaieljilfi ay»tr. dri želeiĐic. ; Izrod iz voznega reda -•. v«liavix«ra odi 1. olctoTor«. 1884. IfMtopoo omanjani prthajmlil ta odhmjalnl ćaai omiftAant ao t «r*4»a>Ma>rof)«*0m ioiN. gradajcavTopakJ te« !• te»Jnw»n im » LJob-tjaal sa t miaatl napraj. Odned U Ljubljane (jal. kol.). <©» 1*. Mt-f đ mit*, pa noH otobni vlak v TrbU, Pontabal, Baljak, 0» 1ot«o. Vrauaanafeita, Ljabnu, «*b SalvthaJ ▼ AtiNn, I«olil, Oraug. d«n» tolntanul, I*nd-Q*at*iii, 2*U n» JČMra, B\mjt, Uno, Budajartaa, Ptmnj, Marijina Tara, K«er, Karlova Tmra, Pranoova vara, Prago, Llpaijo, I>un»J t1» Anilatun. •Ot> fl. uri 7 mit*. «jMtf*A/ meia.nl vlak » Noto meito, Koćavja. Oft 7. uri 10 miM. ajMlr(%/ oaebiil Tlak v Trbii, Pontabel, »eljak, Oa-Iot«o, rrauaanafaala, LJob«o, DvnaJ, 4«« Salithal t Bolnograd, DunaJ ria AmitatUn. Ob 11. uri 41 min. ttopotuHn« melsnl Tlak t Noto raeito, KočflvJ«. O6 XI. Nrt #O »»i*n. riopoftMfn« oaebnl Tlak t Trbl*, Pontabal, Rstjak, Oaloreo, SV»n«anafaata, lijubno, Selethal, Duumj. -V* 4. uri 14 mitt. pofflurtrut oaabnl Tlak t TrbU, Heljak, Oalovao, Ijjuhno, ćei Selathal T Solnofrad, liand-Oaat«in, Zell ua j«»eru, Iuo-raoit, Hreffttto, Otiiih, O«neTO, Paria, 8tayr, Llno, Omnnden, laohl, BuclajaTJo«, PUanj, Marijine Tara, Ktrar, VraocoTa Tara, Karlova rar«, PraffO, fiipako, DtiMaJ Ha Amatntten. "O* 0. Nri SO min. 0t>f**>r mal*nl Ttak t Noto meito, KoAevja. Prihod v Izubijano fjnž. kol). O6 4. «rt S3 min. mJutnU oa«hnl Tlak % Uuuaja Tla AmatMtvu, Up-■IJ«, Praga, FrunOOTlh TaroT, Karlovih TaroT, Btfra, Marijinih rtrov, Plauja, HuJej«Tlo, Solnotfr»diiK Liinoit, Stejra, Omuininu«, ljahla, Ana, ia«a, Zali* ua jei*rti, Ijanti-Oaataina, Ljabnaga, Oslovoa, Haljaka-Franutnifcstn, TrM**, uu»ja Tla Amit«tt«a, Ltptija, Praga, Prancovih varor, Karlovih »rov, Kgra, Marljinta TaroT, fUnja, HnilajeTio, .Solnofrađa, Liln«a, Hta.Tra, Pariaa, OaaaTa, Ouriha, JlroifiifoB, liiomoata, /«Ua ua )«iaru, iiand>Oaat«ina, Ljubuatra, Oolovc«, Iiinnca, Poutnbla, Trbiia Ob 19. uri 46 -mit*, pojioluitn* tna4aa1 Tlak I« KoieTjt, NoTejra meata, O» 4. MH 4M tntn. popohtHum »»obul Tlak a Dunaja, I^abaiatf*, Helathala, Baljika, ONjtoh, hVmmniiafntt«, Puntabla, Trhl*a Oft 8. uri H4 min. mv+J<*r tnei*ni Ttak la KočotJ», Not«b» Meata. Ob ft. uri VI min. *vei>f>r mobni Tlak a Punaj* preko Amstatt«aa 1» I^ubii0H»i Holjaha. Calovo«, Pontabla, Trblta. Odbod Iz Izubijan« (dr-%. kol> O» 7. MH y.1 *f*4ta. tfutrn) t Karoulk. „ If. a O5 „ fift/roiMffn« n H Frlbod ▼ LJabU«no (dr*. ko!X ' ' ttb fl. uri SH min. i)utr let ne sroe biti. — Pi»ma je poslati pod šifro „profesor gospodarstva in nadzornik" na upravnistto „Slov.-nakega Naroda". <13O7—1) Or kester na lok 6 — 1G uiož liroječ, zm koncerte in pleaove)' je na razpolago. — Ponudbe (1250—3; Karolu Biteclt-u Poljske ulice stev. 38 v Ljubljani. Uaojara si uljudno nasnaniti, da Bern OtvorU svojo gostilno na Poljanskem nasipu itev. 48 ■v g. MatevŽ ZdcSar-jovi hiSi ter ne bodem potrudil, da bodem kakor poprej častite goste s prihtno pijaco iu najboljSimi jedili po jako nizki ceni postregel. Ob jedneiu se zahvaljujem za meni do sedaj iskazano ćastno zaupanje in naklonjenost ter najuljuđneje prosim, meni isto tuđi v prihodnje obraniti. — Prnseč ranogobroj-nega poseta z odličnim spoitovanjem Jnnoz IIreiif rostavratftr (1318—1) na Poljanskera nasipu st. 48. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦»♦ i » Na najnovujli in uajboljli nadin i, */, unietue (1180—10) *| ^ I uatfivlJA hr«K vNHktb bol^in U)r opravlja plombo- Z J vmiiIm in vse boHh« op«r««||«>, — odstranjuje X * Mubne a>»le«lai« » usmrtoojem livom ♦ ;; zobozdravnik A. Paichel, i i * | polo^ ćevljarskoKi moatu. v KOhler-jevi biii, I. nadair. ' * „TME iHTUAL" I I največja in najpremožnejša I zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in da se po preteku te dobe vrne £ft do 9O oflNtotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim vei nabrani dobiček, s cimer se uplačane pre mije obrestujejo z okoll 4«/, obreulnih ohreutlj. (I5i>—21) Glavna reprezentanca v Trstu. I Glavni zastop v Ljubljani I Primot Hudovornih I Kolodvorske ulio© dt. 18. I Koncesijonirana posredovalnica služeb v Giradiščl št. 3 priporoča volileo Izb^r poslov ^išialco ka> t<'{forijo. — Za mnogobrojan obitk prosi (11^5-5) Terezija Novotny. Prodajalnica z gostilno vred v najlcpftem krnji na (Jorenjakeiu se zaradi bo-lehnonti nje imejitelja o | Josip Petritz | • izprnfiani učitelj (953—12) > < na Kongresnem trgu štev. 5, I. nadstropje. > *****¥************¥&¥¥**¥****4 ****** Jk Veliki krah! ^B II \cw-Jork in London ništa prizana9*la niti ^^^J[jJ evropski cotini !■ r je bila velika tovarim srebrnine ^^HHV prisiljpna, oddati vso svojo zalogo ^golj proti ^^^^r majhnernti plavilu delavnih moCij. PooblaSćen sem Wm i/.vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsaknmnr sledeAe IW pro'lmete le proti temu, da se ini povrne gld. 6'HO, M iu sicer; II U kornailov najfinejflih numiznih no/.ev s pristno M an^'leSko kirnjo; iW 6 komadov amer. putent srebrnih vil'C iz jednega |& komada; AH riiiIi kavnili žlic; ^^H i komad amer. patnDt - irebrua zujemalnioii ca *^^F Ju im: ^B^ 1 koumd amer. patent - srebrna zajciualnica ia ^^H tnl*'ko; W^M 2 kn muda amer. pateat-irebruih kapic za jajcu; ^^M »i kunuduv augleških Viktoria-niSie za pudklado ; |^VV 2 komadu efektnih namisnih sv<'(rikov: HR 1 komad cedilnik sa čaj; IfJPJ 1 komae najfinejSa lipalnica za Nlaitkor. HR 44 ki>madov vkope samo k1«1. «•«<>. ^^H Vseh teh 44 predmetov je poprej st.alo MH gld. 40— ter je j* moći sedaj dobiti po tej rnini- IKH molili ceni gld. 8'fiO. AmerićanBko patent-srebro ^H .)•* Tpn in \en bela kovina, ki obdiži bojo srebra jM| 25 let. za kar sa garantnje. V najboljfti dokaz, da ffl d.t le-tt inserat ne temelji na C|| xxl^a.lc^z3.1 elepa.rijl ■H za vezujem se s tem javno vgakemu, kateremu ne ||| bi bilo blago por.4e£, povrnit* brez zadržk« znoska BH iu naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si VJH omisli te krasne garniture, ki je posebno pri- ^|^^ kludna kor. prekrasno božično In novoletno darilo kaknr tuđi k»t žeaitn • daiilo in za vtiuko boIJHe gospodarstvo. Dobiva so jedino le v A. HIRSCHlIERGl-a glavni ajenturi zjtdinjenih amer. tovarn patent-srebra nh J)unHJi, U . llemhraiidtstr. 19. — Telr-foii kt 71 U. Polilja fc v provincijo proti povzetja ali če se znesek naprej vposij« (1238—3) dlsttlnl praSek 10 kr. Pristao le z zrnven natisnjrno varstveno ^^^^<<. cnamko (zdrava kovina). ▼ ^^ ' Isvleček iz pohvalnih pišem. 4» * A Texin^', Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. ^Tfc^ Slučajno som vniol pri i\Tjpj:a svetlosti grofu VVurni- brnndu vafte giirniturc ler &c prt'pr.ftal o nje lepoti in ce- nosti 1. t d. Joief Forst. župnik. V Olouiucu, 1. maja 189jj. S po5ilj.i(vijo izredno zadovoljen, nsdkrilila znatno moje pr.čukovHUje. Stotmk C2. . . ., plackoraanda. Tast mi je, velespoltovanemu p. n. obfiinstvn tem potom nAznanjati, da setu otvori! BV mesnico *W na 8v. Kartlna e««tl, — „pri Kapfarimlđn", (prva mesnica pod cesto). kjer se bode oddajalo meso tepo in fino po 4» kr. kilo in brlola po 44 kr. kilo Z zagotovilum, da si bodem vestno prizađeval, ugoditi vsem sahtevam cenjenih svojih odjemalcev in proseć za mnogobrojni obisk, beleiim % velespoStovanjem (1293—2) AndreJ Trskan, tnes»r. Učenec se išče za neko pekarijo na deželi. Već pove ix prijasnoati upravniitvo „Slovunskeira Naroda". (1290—2) Nov izvrsten potem Proacltar« Tlrolee in tlru^a vlna^ bavarsko crno pivo Itd. priporod* prav po ceni (1244—7) Paulinova kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice st. 52. Harmonij. ' C- kr. prlvlleKOTatBH iovurn« tt«rinoalf«r U. F. ^^Vl^l^It-ii v l*oll«kl uh (Vikfm pripo-roča svoje z fiajvećjuni preunjaiui odlikovMDe harmonije 1 moĆniin, jnko prijetnitn zvukom pod ftlelno garancijo. Filijala pri gospodu Josipu Leustek-u v Zagrebu. u-f3T" Tinkt: Stomach: comp. I m Sv-Jakot]a želodečne kapljice. ||l mm Že mnogo let pr«sknieno domade sred* 'ol 1111 stvot ki probavo poapesuje in tek vzbuja itd, \%mVir' Steklenica tiO kr. in 1 gtd. 20 kr. Kot do-IJpjHMnHpjl mace sredstvo prve vrste je dr. Lieberjl (Pa^RiPHl ilv6ni krfpkobnl eliksir (Tinct. chfnae nar-ra^HfOpi vitonica comp.) — varstvena mnmka f 'n I^RkAl^H sidro — steklenica po 1 gld., 2 «ld., 8 glđ. lKSBajH 50 kr.. že mnogo let preskušeno kot živce I okrep£ajo£e sredstvo. Po zdravniSkih i 11 u rad no po-I verjenih predpisih napravljeno v Itkarni M. Fante v I Pragl (jsr!avn<» skladtfi«e): Stara o. kr. vojna 1«-I karna Dunaj, Stetansplatz. SkladišOa: Lekarna I Alfred I. £ffs;«r, Celovec; v I^nbljanaklh le-I karnah in v većini vseh drugih lekarn. (113.')—4) Na živcih bolnim (•ploina nervosnoit migrena, br*s««noBt, omotloa, otrpnelost, A« p«J«ma pametovanja ali •pomia) 8« priporof«, da s« Neznanijo z novu zdravilao metodo, ki je imela velikansk vupeli t«r j<» pripti-ro^ajo n^kdni mediciiiei n.ajtoplfj« in ki je pole*; tega Uredno priprosta. NataiiAna opittovaiij« poši-Ija breeptačuo knjigama ,bh<4-5) Kirla Valentina sin, Pečuh, (funfkirchen). Darila jako prikladna kh k»it«rokoli ei bodi priliko! Popolna granatna ali ametistna garnitura obbtojeća iz (1303—1) 1 prekrasne broše, 1 moderne naroćnioe, 1 par modernih uhanovs priat ni mi srebrni mi kaveljčki, vso v elegantnem kartonu, n-ijlinoje in najsolidneje ii-delano, ne da bi se dalo razločevati od prlttn« garniture, po&ilja pofttn ne prosto na v»c kraj« monarhije proti temu, da se vposlje znesek 2 gld. ali pa proti povzetju Leon Flaum razpoiilJHlnica dtaguljev Oablonz n. N. (Čeiko). IL£T Preprodajalcem popusti "TfcJJ CHINA SERRAVALLOz železom neobhodno potreben za slatotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljsa kri. Srebrna svetinja: XT. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mcjnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mojnarodna razstava Kiel 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniskih avtoritet, kakor dvorni Bvetnik prof dr. imrou lirain-Eblii^, prof. dr. vilc>% MoNellg-^Ioorlioi; prof. dr. Moliaiita, prof. dr. ITIomII, prof dr. ^minnit, primarij dr. %i(ex J\l<*olicli, najbolje priporočevan itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dohrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (i2r>7—i) Prodaja te v steklenicah po va litra in I liter v vseh lekarnab. Lekarna Serravallo^ Trst. Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. IJstanovijena 1848. Glavna zaloga v Ljubljani: lukama Piccolil, Dunajska cesta, dalja lekarna M»yer In I*. C»re>«u«liel. 3O gld. na mescc kot postraoBki zaslužek in visoko proviiijo si lahko pri-alnži vsak, kdor ima mnogo pozokoriij-fu » Pragl, 11»4—II. (1160—tij Jubilejske ustanove. Podprsana zbornica raspisuje za leto 1894 osem cesar Frančišek Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtoike voivodioe Kraajske. Profiuje Daj se vpofiljeju zbornici «lo 35. no-Tenal>r» t. 1. in priloži naj ae jtm od župoij-skega in občiDBkega uradm potrjeno dokaztlo, da je prositelj kak obrt sa ni ViHoko o. kr. TtHtično ministerstvo Je p-i^etkom teko-^ejfH šnlNhe^a leta - a tuknjSnji o. kr. fltrokovnl loli sa nmotno v«seaje la ilvanjo dlpok otvorilo posabea praktički oddelek v karerem bh bo hivfte nčenko zavod* popolnjevale v izdeluvHiiji poratmih |>rt'dinetov. Zato se hod« v tem oddelku vzprejeniftlu tmročila. na oorkvona la poavotn« d«la, h le v toliki meri, da su dtisezt) ozuiićeti' D.-tmen. (l"2B0—2)> Vpra&anjti in uaroAlIa timj se poAil.jajo s« ptldarloah, olj; ^ katerc nam udelujrtn ' :^ Popraviti se irrriujsjo ▼ moji delavnici. Kamnoseska obrt in podobarstvo. Vinko čamernik kamnoselc -v Xjj*u."bl3aun.i, ^'a.rii© -ulIIc© 6t. 3 i filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru « priporoftn at) za i/.vrA»VMni«* | cerkvenih umetnih kamnoseških đel ; kakor oltarjev, taborn*kelj0v, prltnlo, obhajllnlh mlz, krstnth kam* i nov ittl., nndMlje za vsHkovt-atnu Ntuvlieiia Kaiiiiiosrsku deln I kakor tndi za ii.duli>vniiji> ploio 1« vaakovratnoga marmorja sa pohlitvo. Ima tuđi bogato zulu^'.t j 9^T* za.sigrroTDia.Ili. sporr^era.Ils;o^r "Hfc(E iz rasnovrstnlh marmorjev, napravljenih po najnovejilh arhltektonloalh • obrlath po Jako niski oenl. I |C Oakrboje napravo kompletnih dmiblnsklh rakev In vaakako ; popravljanje. (10—4») i —------Otrlse, načrto in vzorce pošllja trezplatao na vpogled. -^—.—- Zahvala In priporodilo. Podpisana sva bili zavarovala svojo tovarno v Goto vijah [ pri Žalcu proti požara pri I banki „Slaviji" v Pragi. Ker je jeden del tovarne pogorel, in nama je banka „Slavija" škodo tako hitro in poiteno itiplaoal«, da> sva s tem I popolnoma zadovoljna, se ji zato srćno zahvaljujeva in jo E vsakemu priporočava. (i h 11) Eđvarđ Vosely s. r Dr. Josip Sernec s r. Fo Josip černbI nfiBaJl v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 ; f 4j ^J^BJjM^ priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalo^o ?r ^•s^^ zlatih, srebrnih, tula in dr. žepnih ur \/. naj- ; I imenitncjsih tvornic, kakor: Tjonfflnes ad Prancillon v Svici, !|| I Schafliiausen, Glaslitltte m dr. Koledarske ure z i u hre/ ; I \l\ hitnnih sprumen; Duncjske lire na nihalo, budilnic© in ( J p vsakovrstne ure za (lomačo rabo. ?T* li. IPŠf Poprave izvršuje točno in po primerni oeni. *T5i4l i. [" ! (KBo-9) Za vojake in dijake znižana cena! 1 WL______________ [ _____^_____ . U. ■ i -■ i# j i • i , Specijaliteta! Hennk Kenda, Ljubljana ^i^t __^ ^____ gurni ture (128a—1) ).otnija .^^,,^ muf xa zimsko sezćnb , „ ft*at po znižanih oenah. gid. ie-—. .luko tope, ttpt'žnr' scnlHkiii k<»^iišno mnl'o z atlnunim pod^ivoni gM. 2'—, iu (•vih* TUibet koiunno mu Ih ^Id. «t - , fflđ. 4 50, gld. «50, prikladnu fa'plce ^ld. 3—, ovratnik« p« fav»i"; nmiii1-flon-mufe, skuiik-iniifo, oposatiin-iiiufe, dftlirov«-muf<- ^ld. 5HO, ^ld. <»\S0, Riđ. 7'8O, «ld. 8 r>0, priMlue muf'e od opice fcld. 4 "»O, mid'e od »vilue opico gld. «50; piiHtne perzijatiske kožuSne niiifu gld. 1^- ; pristn« astrjiluinsko ko^iišno nmfu gld. «50, pristtm din nioŠ^Jak, t'*rna liftira ghl. B'KO, ^ld. 12*—: pristne nwke »Hjpje umru gld. — 70, gld. 1-BO; jaabeij« garnituro (muf, čepića, ovratnik) gld. 7T»O: ko/u^no ohšiv« VHHkc vrsto od gR —4S do »«J-dra^jo vrste. Tuđi pi«rtkrbnj«^n v»« modortio kožti^ne pliiAi-«, r<»nde, ko-žiiAiM'-i'HpeH in v«e, kar v U* Htroko spadn. Ualjo oferirain otruške kožušne inufo, bele iz zajčje kože, gld. —40, iz kra|,jikove kož^, iiHJfluH.jS« gld, 1—, crno iz bhjcjo kože gld. 1 10, drap iz jazlio^e kože gld. 180, od ilivje mučku gld. 2-iJO; preprodnjalcem popust. Podlija se kožtiliovina na l/.hero dra^r« volje na vst> Htrani. Kar komu ne ugajtt, »« 2amenja. Kaznu ceiienih xn,ičjih mufov 8o v«o navedeno vrste kožu&nih imifov mnogoletmt trp«*žilo«ti. *________________________j __________ ______ ____________________________________________________________________________________________________^___^^_^^^^_^ Surovo maslo ozirozna surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo TMk dnu svei« v prodajalnici v semeniškem poslopji JKŽBT nasproti sadnenra trgu. T"£2Q Mojim velucenjenim kupovalcem isrekam za dosedanjo zanpanje svojo zahvalu ter se jim najbolje priporočam z zagotoTiIom, da si bodem vedno prizadevhla, njih 2eljam in zahtevam v vsakem oiiru popolnoma zadostiti. (ll'JO-f)) Z velespoStovanjem w- Jera Lipovšek. j Vozni listFi t St. Aineriio \ i m$£Bft n^zozemskO"ameriški J I [/^ parobrodni družbi, t 2 I golowratring 9 T\TTKT A T j % IV Weyringergasse 7' ±J [J J.1 jCXcJ . Z m Vttttfc dan odprutm z J)itntij*i. m m Po f umu 11 u vsi*Mt«»i\J» fc Trgovsko izobražen krepak mož vešč alovenskeira, nemsketnu in deloma tuđi italijauskemu jeziku, isce službe kot in«ffncin«r9 tlelitvabl nadzornik »ti kuj sličnegn. Ponudhe poSilJHjo naj »e pod šifro K. E. upruvat- Itvu „Slov. Nnroda". (1310 —1J Najboljše voščlfo sveta? . Fernolendt P voščilo za čevlje. ■ Cei. kralj. JflHpl dež. priv. I tovarna utem. I. 1835 na Dunaii. To voščilo b r e z galice (vitrijola) se lepo črno Sveti ter vzdržuje iiNiife Irpežtio. = Povaod v x*logi. == (MiA)) Zaradi pouar«Jui»| naj se puzi nntankn na mojo iiu« »agr St. Fernolendt. -qsw Po^tni pnkcti, kuterili vsebiiia (4 kilo vošriln) jp ai>r- liraua, poši];ajo hpi za poskn^njo poštiine prosto po 1 ^ld SO kr na vs»ku puštno puNtajo. Anton Prusnik jemlje ai tast, p d. obĆinatvu oajuiianeje nazoaoiti, da je svojo r^CLesstrijo v Šolskem drevoredu (mestno poslopje) otvoril in da bode tu govej« meso (oajboljS« kako- vosti) od najboljSih pitan h volov po koliuor mož no ufljtiiŽ|ih cenab prodaja! in prosi za mnogobrojno obiskovanje. (1306) 4^-v Odlični zvedenci mk * f$ff\*^fft^u vseh dežel so na zdravilstve- mš S /j^vJ'&^/U^i,nih razatavah v Londonu, ^B S Jfrf^/L^Jk&^v Parizu, in Genevu kot razso- ^1 - vS^f&i Jevalci izloženih preparatov H I w$K§ tinkturo za želodec I ^^J^ O. Piccolija v IJubijani ■ r ^astno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. To ml- ^m liH-njiM-e odlikf m najbolja N|»ri«>valo ir< ons|iešui«. — To tinklnni za želodfc raz- ^M pošilja izdclovatelj O. Ploooll v Ljubljani proti ^M |iov/etiu sueska. Xabi»j uo 12 »ttekl. za 1 gld. ."{0 kr.; ^M |io f)5 Ntekl. z» 5 gid. iffi kr. (zaboj tftlitu 5 kgr.)- ^| i'oštoiuo placa vedno nanirnik. (5^^-2Sj ^H IHHHHHHDHIHI^HHHIH^^^BB Nepremočljivo usnje: 035" Ruske jufte ^tuj ćele kože, valkane škornje iz jufte, čevlje in urbase rSTZI=: po nnjnižji ceni. zrzi^zr Priporočam tuđi gospođom trgovcem in fievljavjem mojo zalogo vseh vrst I>ov, kilo od 1 gld. 20 kr. napi ej in urlianov ali gornjega usnja po tovarniSki ceni. Tovarnl^ka zalogra iiNiiJa : v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1 ; nasproti Tavčarjeve hiše, na Dunajski cesti. . Priporooava posebno svojo zalogo vsake vrste I pS" železnine ^31 \ najbolisili vodnih in ročnih žag, kotlov in dtedllnili ; OffllJidČ iz litt'^a železa, v prvi vrsti pa bogato pozlaćene . nagrobne krize in vsakovrstne peči (od 2 gld. 76 kr. naprej) ; iz Utega železa in ia pločevlne, potem lončene peči po ; najnovejši konstrukciji, barvane in bele, iz uajboljscga mate-, rijala, kakor tuđi mlzarsko, UJučarsko in kovaiko orodje ; iii -sploh vse orodje za rokodelce in km eto vale©. ► Nadalje priporočava I sveže specerijsko blago in moko. ; V'se po iiajiij^ićji c*oni ! > Za obilno nakupovanje in naroČevanje se priporočava J z odličnim »poštovanjem ; iaoT ji3i/iis?i Stupiea Ste ACal : (»033-» /■""l;1;"1'./ ^ % trgovca. Zobozdravnik Avgust Soli\velger orđinuje (i 251—3) U^T v hdtelu ^Pri !VIali6u^ -»^J vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah In prazniklli od 9. do 12. ure. Mnun T ^lvt*«' *& n»i<>i*i t**•*-*, vnoh i>«»ie<"*iti Nni/n f I«UVU ■ m oocilinoin. l»Uf U ■ puškar v Ljubljani ^ ^Šk^ Židovske ulice št 3 svojo bogato salogo ^^ vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor hidi pufike ln samokrese lastnega izdelka. 00~ Vm t n)e^oT0 strako «p»4*Jof» dala •*> inTAmjejo točn* !■ f ■sjniijl «esi. "W Otvoritev nove prodajalnice. P. n. slavnciini obanstvu si usojam uljudno nazna-njati, da sem otvorila dne 2O. oktobra t. 1. noTO prodaja] nico v lastni hiši v Gradišci lx. «t. O v poprej Mauser-jevi hiši. v Častite g#. trgovce in slavno ob(5instvo prosim, da mi doslej .sk.izano zaupanjc tuđi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z iniiogobrojnimi naručili. Vsa došla naročila bodeni skrbno in točno ter po kolikor niogoče Jiiikih cenah izvrievala. (1188—11) Z odličnim spostovanjem Josipina Schumi. Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni. Ravnokar je iziel Stenski koledar* sa 1S95. teto. Sestavljen je ukusno in praktično in se dobiva pri založniku (13O»—l) cftntonu %agorjan~u fntjicfazju v £ju6fja-ni. 1 i zv ml stat te 2& kr.9 po -pošti *'iO ter. ^^k Priporofevano od ravnateljstva poliklinike! F^^^M ^^^ Uponvblja se pri V^^^| H oilovikem kašlju. Influenci, bolesnih*^H ^H na vratu, pralh in pri otroiklh boleznln ZS^H H konjakov sladni izvleček. ■ ^^B Neobhodno potreban za rekonvalescente. ^M ^^^H Dobiva se v vseh bolj&ih lekarnab, droguerijah. B^H ^^H Tvornica (1302—1) IH ^^H >cnjakovega aladnega Uvlečka v Lelpnlku. n| WP Pozor strelcl! I Jutri v nedeljo ■ dne 18 novembra I ■ ft' hodu nadaljevnlo I prosto streljanje \ v Hafnerjevi ptvarni I Začetek I I oh 2. uri popoludne. I I Gtc. strelci in prija- 1 I t.lji streijanJK ne va- I I biju tiiijiiljutiiieje um I I uilcležbo. I Kuverte s firmo priporo<>a (I5Ž7O—5) „Nđrodna Tiskarna" v Ljubljani. w Zahvala. ~w* Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vas danes prosim, da tni blaprovolite kranlu puKlHti lo ikatljio „motmeg* prah«'* po »<► kr. in dve nteklenlci „sobne »osle** po •© fcr. proti po&tnemu povzetji. Tu potrebujeiu zia« iu z» svoje sorudmke ter botn t« »'lmvila kar luofii pri-poioAal vsakeuu filoveku. , Teh zdravil poslnzuvat sam se vedno tuđi v | Ljubljani, bivaj oč se v trgovinskem učiliići pri Mahru, | ter ja *e zd*j rabim, ker sein sprevidel, da so ista istinito iivratna ! Valjovo (Srbska). „ , i Z ve'espoštovanjenn ! (1164—6} Hv. K. (Joti |t> vat*. Vse medicinično-farmacevtično preparate, specijalitete itd., dijete- tična sredstva, homeopatićna zdra- vila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd. priporoćajo in raipoliijajo na vso strani sveta lekarniške tvnlke Ubald pl. Trnkćcz/, Ljubljana, Kranjsko. I Viktor pl. Trnk6czyf Ounaj, Margarethen. j : Dr. Oton pl. Trnkćczy, Dunaj, Landstrasss. i Julij pl. Trntf6czy, Dunaj, Josipovo. ! Vendelin pl.Trak6czy, Gradec, Štajersko. V kolodvorski restavraciji se bode vsak ćetrtek \n vsako nedeljo točilo toli priljubljeno ivlIIlidllllSlU oildlClIilIfll lfastaTlIo ■• bod« ob 10. nrl dopoladna. Proseč uiuogobroJDega poseta z velespofitoranjem (1259—1) reatHvmter. ■ ^Tsi3©ta.r©Jša (1299-2) I i posredovajnica služb v Ljubljani i i G. Flux, Breg št. 6 i m vestao pripsroća in nameAraje X ♦ prldne posle vsake kategorije I 2 mo^ke in ienske, ea tn ir dra^ođ. X S Karol Eecknagel S fl v Ljubljani, Slavni trg i\. 24 | priporoća i U po najnižjih cenah rt v pozamentarijah, piišu, baržunu, J trakovih, čipkah, kakor tuđi v ft vseh potrebščinah za krojače in U iu. modistinjo. (1295-i) n Na mhtevanje tuđi vnttnjim naručiteljem vzorce ' II z obratnu poSto iu poitnine prosto. ILvUa-lSL OZ2^.SL3n.llSL. ft Veliko ^^" U I « ^š^ff&^^^ priporoća B n ^x^ J. Soklič. fo j Restavracija „Pri Zvezdi" § mvr • cesarja Josipa trg. Sj V«llk sradnl vrt, >t«kl«nl salon R in k«ylJliA«. nj Prisnano iivrtttn« jt*
  • »dujo6ih del po ^ ui/kiii cenah. (31) r * Z«Jami*ao prlatnl kravnjakl § 1 litur po Kl(|. I *° '» ; ! | |na© denovec" liter po f;ld. 1.—, ki gti priporoć»t)o zdrav. ; i > niki, pri i-l*>) < > i Oroslav Dolencu i i trgovina z voiCinino io medom i i ; E.|Ul»l.)aBB, I»ir*i|in tr-^p 1 J 3 priporo^H veliko /.hIo^o oprem za kro- r jača In tarljarja, baloprt«n«ga tlaga >n r podvlek, bombala in ovčjt 7oln«, fr9J* ! za voženje, pletenja, iivanja in kavlji-t& ćanle, tkanega m nogovičarakag* blaga, ^ S predpaaniko7, životkov in rokovio, po- V ! zamontirskega in drobnega blaga, tra- I I kov, čipk i n petljanj, ćipkaatlh zavea in ' j proprog, umeteljnih cvetk in njih delov. ^ t Josip Roich (3^1 Z Poljane ki nasip, Oske ulice št. 4 Z I priporoću čast. ohftiuatvu dobro nrln« iu j JEL. SI7Xr@T I j Ljubljanu, Židovske ulice št. 4. J { Velika zaloga obuval i:f^ ! ( luatne(;a izdelka za ilmue, go*pude io i 1 otroke je vedno na izbero. I « Vnakeršn« naroćiU i»vr6uji>jo se toćno | 4 in po ntzki ceni. Vse moru se shranju- I J jejo in CMzuHujtinujejo. Pri zunanjiti u a- J ^ roćilih blu^ovoli naj ae vzorec vposlati. | Thenrik kenda 1 t Ljubljani. Naj bogate jša zaloga za iivilje. (84) I Maksimilijan Patat-ova naslednika1 1 F. JVIcraln «4? Bone« C v LJablJanl, »v. P«tra o«ata it. 92, \ £ mIi pa ww. Patra naalp It. 97 I priporoiutH se p. ti. <»bčm>tvti zm ženske in moAk« obleko, razparaDo iu ćulu, iste ' se lepo «*e«IIJo; v/.pn*jmr»Ht.a vn»».ko- ' ' vrstna pregriiijnla, HVttnatn roboti in tra- ; *t kove sa prwii|e in |»ol»Mr«Ho|rf kn- | ■ kur ludi ivilnuto, lMjmi)a>no in lueAano [ i^lntco vat'h barv. Ohleka se ^latl, pere j in barvs hitro, dobro in po nizki ceni. | |jIM J. J. IlAVJijAb 1847. 2 £ tovarna pohiđtva k % v lOnbljM&l, Tarjalkl trg; it. 7 in ti % OospotUk« vilo« (Kna*jl dvorae). S ^ Zaloga jednoHtavncKa in najfineje^a le- 5^ V senegn in oblaKinjeneKA pohiiltva, zrcal, h % stru^arske^a in pozlatarske^a bla^ti, po- 3 ^ hištvene robu, cavća, odej, preprog. sa- "4 v stiral na valjcib, potkuov (žalutij). Otro- h % Iki vosiftki, žotezna in vrtu« oprava, ne- j\ ^ pre^orne bla^iijnice. (35) « ZJ* */Tf>*a. »^lTAsiHt^^ir*« aj*^V>* t{ 5 Ljubljtan, FiADČiikftn^ke ulice 4. t % Slikarja aaplior, ^ L tUTbl&ika In pohUtr*na plaakarja. * ^j Tovarna za oljnate barve, lak, / m in pokosi. (20) I r Glavni aastop Rwr|lio|l-Jevftc« ori- 1 ► IClMMlnetfit lcM.rbi>llue|w. Maičnb« 4 ^l »ti konjska kopita in usnju. J ®>*<>*<>^-c>^c>-*<>«^[a>-»<>«^>-*<>»o-*<>^** ( J. Hafner-jeva pivarna I Ig ubrana, st. Patr* oesta it. 47. j J Zaloga Vrhnlftkega pira. j Y Priznano izvrntna rentuvracija ■ v^lflco | 6 tlromno in koncerte itd. in leplna i \ vrtom. &*) I sss Kagljlsda Jo na raspolago. =»: j Y Uhod je tuđi U Poljskih ulio. { »>-iK>-^<>*-«>*-ci-*<>*^ab-«c>-*<>-^op*K>«^>-i-« Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomiić, Jos, Jurćić, Ivan Zelajfllkar) dobivajo se na Ica-rtoia-pa-plrjl tisHaot komad po 20 kr. v „Narodni Tiskanu", pri gospodu A. Zagorjan-u in |>ri druzih knjigo- iT. Kunćić priporoća p. u občin^tvu »vojo * izdelovalĐicfi .orta-vođe Ljubljana, Sv. Petra cetta 5 a i (.Pri avatrijsketu coHarju") I ! % opornujo, da rabi vodo is meit- I j »fga ▼odovoda, a v avttji I i £VltJa.ll ^r Zjeecali I rabi vodu is ttkofttga ttaltnoa I nad oesto pioti Hledu. i64) I Zananja aarorila iivrt* ne tiM'no. 1 i Ćaat uii je DaziiHnjati. da sein pr«- | ) vx«|a po spirtt mojega mož^ Ttaoa Toni C [ kovanko obrt c j kadetu bodom tutdaljevHla. t^r se pripo- g t roćam »u vsa v to stroko upad ijoća dela f I po otKkili ceDMb, tlusti «a novs podkovu'. l i Dobro delo in točnu poatretbi^. 2 ) Z veleapoAtovNnjftn (87) 9 Ivanka Toni ! : v Vodmattt »t. 4. 1 Udajatelj ia odgororai uredaik: Josip N o 11 i. Laataiaa ia tiik tKirodu TiikarD«".