j Po«fi»in bi morala tudi Velika Britanija s svoje strani gledati na to, da ostane v prijateljskih zvezah z Jugoslavijo. Vsi Anglež.;, ki bi se hoteli vmešavati v notranja vprašanja Jugoslavije, morajo vedeti, da bi s tem napravili Jugoslaviji slabo uslugo. »Manchester Guardian« prinaša takisto izčrpen članek, v katerem slika nedavni incident med Jugoslavijo in Italijo ter naglasa, da ta incident ne more bi't.1 nikak povod za nobeno resno gesto. O nameravam! Italljansko-albanski carinski uniji pravi, da b.; bila njena izvršitev velika nevarnost, ker bi se s tem ustvaril opasen blok, ki bi pomenil mnogo večjo nevarnost za Evropo in njen m>lr kakor vsi incidenti v Dalmaciji List prinaša tudi članek svojega dopisnika Eversa o položaju jugoslovensklh manjšin v 'Istri in drugih italijanskih pokrajinah. Važna izprememba na perzijskem dvoru Teheran, 4. jan. g. Padec dvornega ministra Aibdula Huseiina Tejmurteša, za šahom gotovo najmogočnejšega človeka v Perziji, je neposredna posledica vladne odpovedi angleških koncesij za pridobivanje nafte. Teinurteš ie namreč pregovoril šaha za ta korak in sedaj ga bodo kot glavnega krivca pos'a'i v pregnanstvo. Perzija upa sedaj, da bo s pomočjo Društva narodov našla izhid iz nastalih težav. Padec Teinurteša je izzval po vsej Perziji veliko pozornost in potrtost. Dvorni minister ie veljal kot r»>Vr>k.šen tip odličnega Perziica. ki ie študiral na predvojnih ruskih šolah in univerzah Teinur'eš ie bi' najbolj odličen svetovalec šaha. Vloga, ki jo ie igral v sporu zaradi angleške koncesije za pridobivanje nafte, ni popolnoma pojasnjena. Mnogi trdijo, da ie bilo razmerje med nj m in šahom že precej časa skaljeno. ponska vlada ie o tem obvestila tudi Društvo narodov. Kitajci odklanjajo vsako odgovornost za te dogodke in se pripravljajo na nadaljnji odipor proti kršenju kitajske suverenosti. Kitajski poslanik v Londonu Kvotajši ie danes po naročilu svoje vlade odpotoval v Ženevo, kjer bo predložil Društvu narodov ultimativno zahtevo, naj ne zavlačuje več rešitve tega spora in izda končnove-ljavno sklep v kakršnikoli obliki, da bo mogla kitajska vlada uravnati svoje nadaljnje postopanje in po potrebi s primernimi ukrepi sama uspešneje zaščititi svoje interese. Kvotajši je novinarjem izjavil, da ga ne bo prav nič presenetila vest. če bodo Japonci zasedli tudi Tienoin in Peking, japonski delegati pri Društvu narodov pa obenem še nadalje uspešno branijo početje japonske voiske. To bi pomenilo le končni polom DN in KeTlogovega pakta, ki bi ostal le še kos po-pisanega papirja. Odmev v inozemstvu Washington. 4. januarja- S. Ameriško stališče napram Japonski in njenim vojaškim operacijam na kitajskem ozemlju se doslej m spremenilo. Japonska si ne sme orisvo-liti nikakih novih ozemelj, r.ti rušiti mir na Dalnjem vzhodu, ker bi s tem kršila določila Kellovega pakta in sporazuma devetih velesil. Državni ta in k za zunanje zadeve Stimson zasleduje z vso pozornostjo razvoj dogodkov v Šarighajkvanu in oficielni krosi ne prikrivajo, da smatra položaj kot zelo resen. Pariz. 4. januarja, c Soc:alistični poslanec Fontaniere ie vložil v poslanski zbornici interpelacijo na zunanjega ministra slede na zadnje dogodke na Dalniem vzhodu. »Po-pulairen pa ie sprožil eners'čno kampanjo proti Japonski. V evoiem članku pravi, da mora Društvo narodov končno dokazati. Ja ni nikaka igračka, ter da se ne sme pustiti kompromitirati zaradi interesov katerekoli izmed njenih članic- Japonska ie ts svojim postopanjem izigrala ženevsko mednarodno organizacijo ter diskreditirala tudi Kello-gov pakt. Francija mora zaradi tega prva nastopiti proti njej ter prekiniti z njo vso svoje goej>odarske in diplomatske odnosa ie. Ce bi tedai Japonska izstopila iz Društva narodov, bo to v slehernem primeru bone-, kakor da bi še nadalje rušila mir na sveta m tako blatila čast in načela ženevske institucije. Ueriin, 4. januarja AA. Skoraj vsi nemški listi ostro cbsojajo japonski nastop n nove japonske napade na Kitajsko. Japonski nameni so docela nedvoumni. pravi »Tagliche Rundschau«. Takoj po zasedbi Mandžurije so Japonci izdali zea.iljevide, na kater h so zaznamovali pokrajino Je-hol kot sestavni del Mandžurije, čeprav je vprašanje Jehola še mnogo bolj jasno kakor vprašanje treh mandžurskih provinc. Pokrajina Jehol pripada kitajski Mongoliji. Japonci hi radi odtrgali Jehol od Kitajske, nato pa posbopp.o zavzeti vso Mongolijo. Japonski vojaški krogi bi tako hoteli vzeti Kitajski ves severni del in napraviti iz njega ceio vrsto manjših neodvisnih držav po preizkušenem mandžur- skem receptu. Harbin. 4 januarja g. Nevarnost, da bo v vojno na Daljnem vzhodu morala poseči tudi Sovjetska un ja. Postaja z vsakim dnem večja. Japonske čete pritiskajo iz Hailina z vzhodnim krilom svoje vojske vedno bolj proti rusko - mandžurski meji. Doslej so se vsekakor kitajske čete umaknile, vendar pa gre le za strategičen umik, ker nameravajo Kitajci blizu rusko-man-džurske meje zasesti nove obrambne postojanke. Kitajska popušča Nar.king, 4. januarja AA. Kitajska vlada je izjavila, da želi lokalizirati incident v Š ar hajk vami Japonski general Nakamu-ri v T encinu je nato postavil kitajskemu maršalu Gangsueliangu tele tri zahteve 1) da se mora poveljnik kitajske garnizije v šanihajkvanu svečano opravičiti pred japonskim poveljnikom: 2) da preide postaja tega mesta pod nadzorstvo mandžurske države; 3) da kitajska vlada prizna okol:co tega mesta za nevtralno ozemlje. Sprejem teh pogojev bi dal oblastem nove mandžurske države pravico, da se lahko poslužujejo železniškega križišča onstran Velikega zidu. ki veže Peking in Mukden. Atlantique" v ognju Na poti iz Bourdeauxa v Havre je požar uničil veliki francoski luksuzni potniški parnik „Atlantique", na katerem k sreči ni bilo potnikov — Posadko par- nika so rešili Le Havre, 4. jan. AA. Na vožnji iz Cher-bourga v Le Havre je nastal na francoskem prekomorskem veleparniku »Atlan-tique« silen lipožar. Na ladji ni b'lo nobenega potnika. Posadka se je izkrcala v rešilne čolne. Parnik je bil na poti iz Bordeauxa v Le Havre, kjer so ga nameravali nekoliko popraviti. Ogenj je nastal okoli 8. zjutraj, ko je bil parnik približno 20 milj zapadno od Guerneseya. Ker posadka ognju ni biia kos, se je Izkrcala v rešilne čolne ter jo je potem sprejel na krov nemški parnik »Ruhr«. Prekrcavanje se je izvršilo v popolnem redu. Pomorski prefekt v Cherbourgu je poslal na kraj nesreče več vlačilcev in malih bojnih ladij. Klice na pomoč so prestregll v Havru m Cherbourgu. Sodijo da je ogenj uničil tudi brezžično postajo na gorečem parniku. Cherbourg, 4. jan. AA. Pomorske oblasti so odločene, da poizkusijo vse za rešitev gorečega parnika »Atlamti^ue«. Poklicale so na pomoč vse ladje, ki plovejo v bližini kraja nesreče, in poslale tja tudi več pomorskih letal. Prva ladja, ki je prihitela na pomoč, ie bil nemški parn.lk »Ruhr«. Kasneje je prišla ladja »Falmouth«, ki je sprejela 80 mož posadke, za njo pa holandski parnik »Achilles«. V Cherbourg prihajajo neprestano brezžični klic.: pamikov iz bližino >Atlanri-quea«. Francoska vojna ladja »Pollux« in vlačilca »Berfleur in »Ramier« M> takoj odpluli iz Cherbourga na kraj nesreče, iz Bresta pa so poslali vlačilec >M mota ure«, ki je opremljen z vsemi modernimi sredstvi za gašenje ognja. Iz Havra sta odplu-la vlačilca »Abeille 22s in »Abeille 24«. Nad gorečo iadjo kroži pomorsko letalo, ki je menda pozvalo na pomoč tudi viačM-ce jz Rot ter dama. Ob 13.30 je prispela vest, da je bila vsa posadka gorečega parnika rešena. »Atlanti>d 14 na 12 mesecev. Na ta nač'n doseženi prihranki bi znašali 400 milijonov drahem in sicer 240 mil'Jonov v proračunu v->ir>e-ga ministrstva 33 milijonov na v n-ori-čunih zunanjega m kmetijskega ministrstva Ostanek primaniktjaja nai bi se pokril z novim' davki. z!asr; r ohdavr^ntoin tobačna ku"?''? ir povečanjem rrodnvče-nja nepremičnin. Katastrof f? M alteina « Moskva. 4. jarmaria g. Posadko težiko poškodovanega iedolomiloa »Mali gin a" "'e vzel na krov niski ip^olom^ee *Sedov«. »Ma^ein« ie končn ovel hi vn o i^onrh'jen. Po vesteh iz Osla se ie sini ob rvotoml. ^iiiinrde tu brezm^efno v Nemci« Berlin 4 ia.nuaria A A RsAimaio da bo r-otrehn.ib ? m?1,'vnr.v mark ra podporo brezposelnim v tekočem proračunu. Inž. J. Mačkovšek: »kriiitio za kulturne stike z našim! zamejnimi rojaki! NiJcatega dvoma ni več, da postaja vprašanje, kako naj zdržimo in utrdimo kukurno povezanost naših zagra-nionih krajev in ljudi s svobodno domovin«, vedno bolj pereče. N-e smemo 5-e varati in tolažiti, da se morajo kulturne prilike naših pograničnih meja-šev j.n izseljencev zboljšati sčasoma. To bi se lahko reklo in pričakovalo sicer za one predele naših zamejnih roju kov, kjer ti trpij« pod najhujšim terorjem in jim je odvzeta vsaka prilika kakršnegakoli udeistvovanja, kjer bi bil tedaj tudi najmanjši korak k boljšemu nekak napredek napram sedanjemu stan.u. V drugih predelih pa, kjer je količkaj možno katerokoli udei-stvovanie, je tudi čas naš največji ne-prijatelj. če ga ne uporabljamo zdržema in zavestno za okrepkev predvsem kulturnega življenja naših za-graničnih rojakov. Največji sovražnik vseli naših teženj pa bi bilo brezdelje. Naši zamefmi rojaki ž-e sami zadostno in tehtno ugotavljajo, kaj jih pred vsem teži. Vedno češče govorijo njihova sporočila o velikem in izrednem pomanjkanju slovenskih knjig. »Dajte nam lepih in poučnih knjigi« Predvsem naši izseljenci. Ne imejmo pri tem pred očmi ie naših preko-morskih izseljencev, ker ie to zadeva zase. Saj imamo poleg njih še veliko število naših ljudi v zapadni Evropi, ki s« nam vsaj teritorialno bližje in ♦edai ne v toliki mer od^zani in do-movne kak«r naši prekooceanski rojaki. Živijeive največjega dela naših izseljencev ni bilo nikdar zavidanja vredno in je še posebno v sedanjih časih prav posebno režko. Kljub stalni borbi za golo življenje pa baš ti naši izseljenci najbolj živo čutijo, da so njihove čustvene korenike še vedno v domovini, da jih domača pesem, pa tudi knjiga, cesto krepijo v najtežjih trenotkih obupnega boja za obstanek. Naše zamejilo in obmejno ljudstvo potrebuje slovenskih knjig! »Dajte nam lepih in poučnih knjig. Dobrih knjig nam dajte!« Tako lahko slišiš iz slehernega razgovora z našimi izseljenci, prav posebno na š^ z našim ljudstvom v obmejnem pasu. In res j-e potreba izredna in nujna, klici po knjižnicah, ki nai bi vsebovale leposlovje, poučno in m!ari'n~ko slovstvo, se pojavljajo vedno češče in s;'neie. Tiskana beseda ie ena najboljših vezi, včasih celo edina, ki lahko poveže naše razikrop- !jene izseljence in naše o-bmejne rojake s svojo domovino. Posebno pažnjo pa moramo slejiko-prej posvečati našim neposrednim sosedom, zagrandčnim našim rojakom. Saj vemo, da je bila še ored svetovno vojno preskrba našega obmejnega narodnostnega pasu in ozemlja z dobrim našim čtivom bolj pičla in da niti z daleka ni dosegala količine, niti kakovosti, ki bi jo bilo želeti. Popotnik, ki si se bližal narodnostni meii. si lahko ugotavljal nos-pbno ponekod izredno hitro pojemanje naše tiskane in govorjene besede, dokler ni ostal le še slovenski »očenaš« oni kriterij, s katerim se je razpoznala ' narodnostna pripadnost obmejnegea prebivalstva. Živa zavest narodne nripadnosti je v nekaterih teh predelov baš tako hitro Dojemala kakor naša tiskana beseda. In ta slaba kulturna povezanost našega obmejnega ljudstva z njegovim jedrom ie v nemali meri tudi usodno odločevala pri novoinem nrikrojevanju celokupnega našega narodnega življenja. Od takrat so se pa razmete še bistveno poslabšale. Onkraj novih držav-n'n meja se je kulturno u dejstvo vame našega naroda v obmejnem narodnostnem pasu še bolj razvilo. Vrhu tega so postale prostrane naše pokrajine, ki so bile svojčas nenavadno živahne v vsakem in tudi v kulturnem pogledu, žrtve divjaštva in iztrebljevaoja. osvefljevanega ob gorečih-domovih in plarratečih grmadah slovenskih Knjig Ne smemo pa pri tem pozabit! dru-g.h naših rojakov, kjer je udejsivovn-nje nare knjige možno, kjer pa obstoja veliko pomanjkanje našega čtiva. Na naši severni meji je treba popraviti v tem pogledu še veliko zamujenega in neizvršenega. Knjižnice, v kolikor sploh obstojajo, so iztrošene in izrabljene, ■knjige pa so iz predvojnih let. Vsa naša mnogobrojna izdanja, ki so izšla po preveratu, so v onih predelih v splošnem malo poznana. Novejše dobre 'knjige, tudi prevodi iz svetovne književnosti, so izredno potrebne. Slike, ■ki nam jih rišejo koroški rojaki z obzirom na pomanjikanje slovenskih knjig, so naravnost pretresljive. Stiki z našim kulturnim življenjem torej silno popuščajo v tem predelu in bi bil skrajni čas, da se zavre dosedanje stalno slabljenje našega živlia v narodno - kulturnem pogledu tudi na severni meji. Novoletne skrbi na Poljskem Varšava. 2. januarja. i\«voletna razglabljanja poljskih listov so nosila ckoro tv-.T.i izjeme obeležje nekake obut-i-.e obrambe proti pr.kazni revizije nemško-poijske meje, s ciner bi bil zrušen znani koridor in bi bilo ogromno prostranstvo - jI), milijoni ljudi odrezano cd morja. Vsakemu mislei-amu človeku je absurdnost r. omike zahteve na dlani, vendar je nemška propaganda s svojo kričavo vsiljivostjo na zapadli marsikje usipela prepričati politične kroge, da je poprava meje v škodo Poljske edino jamstvo za trajnejši inir ob š!e..ijik-i ni pomor jantlc: meja. Prva leta pa vojni nem -U« agitacija ni našla ugodnih tal: osobi-to ker je imela poleta prot;akcija na razpolago obilno nemško manjšinsko slovstvo, kjer je bilo korak za korakom do najmanjših podrobnosti opisano german 1 /at • vre no nasilje. Zato Poljakom ni bilo treba drugega, nego ponatisni ti najbolj kričeče primere, na novo izdati obilico zemljevidov nemških napadalnih društev ter dodati takim publikacijam podatke o izpremembah v populaciji pod poljsko oblastjo. Nemci so uvideli, da v propagando te vrste ne bodo prišli do zaž^ljeiieg« uspeha; .zato so nekoliko opustili poudarjanje čisto nemškega značaja onih potkirajin. ki jih hočejo odtrgati od Poljske, pač pa so dali svoji zahtevi cisto mednarodno političen značaj. Ker svojih zahtev ne morejo podpreti z zgodovinskimi m moralnimi argu-meoi, so jih zavlekli v kompleks mednarod-r->h vprašanj Ln spajajo zadevo koridorja z vsakm mednarodnim vprašan jan. zahtevajoč za pristanek nanje zrušitev poljskega prehoda rm morje. Nekaj časa so osobi-to poudarjali, da je zaradi koridorja ogrožen«! Vzhodna Prusija v svojih temelj.h in da tudi svobodna država Gdansk hira zavoljo njega. Ko pa so Poljaki dokazali, da imata Gdansk in Kraljevec več prometa nego Uda koli pred svetovno vojno in da je b'la VzhoAna Prusija tudi pod hohenzoller-sk:m režmorn močno pasivna dežela, je padel zadnji nem-"ki dokaz o gospodarski škodi nemških pokrajin od koridorja. Kakor rečeno, je Nemčija zadnie leto temeljito izpTemenila svojo taktiko in napravila iz koridorja predmet političnih kupčij med velesilami Ta nreorien'acijfi se je izkazala za daleko učinkovitejšo nego prejšnja papirnata borba nemške propagande. Poluradna »Gazeta Polska« se v svoji novoletni številki pritožuje nad vidnim pre-ohivjtcm ki je nastopil v nekater -h zapad- ' nih državah v vprašanju revizije Ne samo «n-»losašk:i in skandinavski polirioni krogi nčunajo z revizijo kot mo?r.ostjo bližnje bodočnosti, celo v Franciji že zmaguje re-•/iriomstični nazor, deloma zaradi poskusov zbliževanja z Nvnčijo. deloma zarad; enakih poskusov z Italijo: oboji so pod vlado sedanje večine zelo ob'ča"ni Poliaki z za-grenjenostio ugotavlja io. da je največ naklonjenosti revzionistični ideji najti ravno v onih državah, k. v preteklosti toliko obsojale delitev Pobske m stalno rioudaT-i*i'e pj-irrf»ho no n'e obnovitvi v m^iah pred temi dePtvami V enakem smislu niše opozicijska »Poloni&«. ki nnozaria zlasti na iz-premembo v javnem mneniu Francije Povsem naravn*. na je da ooliski fsk odločno postavlja po robu nemškim zahtevam in izjavlja, da jc za poljski narod spre jem- Ijnva samo taika revizija meja, ki bi združila z državo-mati00 še one dele poljskega narodna ozemlja, ki sc ostali pod nemško oblastjo, t. j. Ma.zursika v Vzhodni Prusiji in okoOioa Opolja v Gorenji Šleziji. Prošlo leto je prineslo Poljski vsaj na vzihodu veliko olajšanje. Sporazum z Moskvo je oprostil državo iz objema dveh tako opas.n i h sovražnikov, kakor so sovjeti i.n Nemčija. Napetost na vzhodu je popustila ter omogočila Poljski, da je obrnila vso svojo pozornost proti zapadli, odkoder prihaja slnejši in opasnejši napad Položaj med kladivom :n nakovalom sc je izboljšal tudi v toiifeo, da so se ravno zavoljo sklenjenega sporazuma med Moskvo in Varšavo ohladili odnošaj.i med Rusijo im Nemčijo. Tudi z Litvo je nastopilo STedi lanskega leta znosno ra. mer je. Vse je kazalo, da so se Liitovci odrekli Vilme, do katere ;majo Relorusi seveda več prava nego Po!ji-ki m L i to\ici skue a j. Vendar so te odnoša je m>oč-no skalili oktobra meseca litovski šovinisti, ki so ponovno povzdignili svoje neutemeljene zaihteve po vilenckii pokrajni. kjer živi le r»b litovski meji skoro neznatna litovska manjšina. Razveseljiv pa je gotovo preobrat v opijskem javnem mnenju glede Češk-osknrvke. V Varšavi. Poznanju in Lvovu ie že popolnoma nre»nagan nekdanji prot;češk.i šovinizem zaradi d^itve Teš:na. samo krakovski ,;sti se še v-oasi znajdejo na izvoženih potih, vendar se je radnie esae v tem noffle-dai znatno poboljšal »Kurier Codziien- nv«, Iri ie doslei vodil ostudni k^-rnnanjo proti Češkoslovaški. V i>ol:sik"'h listih ni vej redko sit članek, ki občuduje če- šk« de1a^m.nst in demokracijo ter umno v-sdo^vo državnih poslov To 'e v«rkakor debro znamenje ni dvrma. da ie ta pr-retna iznrememha nrini«v»ti zave^fti. da na oba naroidn nrež' isti s.ku-vn: veVosvna so-vra-ž"ik ter ju si M k slogi hi medsebojnem upoštevanju. M 3 Sofih. 4. jan n NTa sin^čnM seji Sobranja se je novi Mušinova vlada predstavila narlamentu. Musonov ie prečit.a1 vladno iziavo ki ro^daria. da bo nova v^da na-diPevala ni>+i!;ko nrejšnie vlade Deklaracija nanoveduie skorajšnjo nredložitev zakon o amnestiji in novega finan^ne^a zakona s a-n^Hinim ra 1oto 10^-1*4. Po OTe-čitaniu deklaracije je Muš-rov na krit':o noi^.fnil iz^-emembe v vladi in aneliral na ■■'n^o ".ndelovanje vseh strank narodnega hlnka. O vladni deklaraciji se je razvil" debata, v katero so oos^«^ zastopniki vseh narlamentarn^h skuipin. Ob krmcu je So-b-anje z večino glasov s«nre'elo dnevni red. ki iz-aža vladi z°unnico. D^set narodnih l;bcralcev. med ni'mi tudi bivši minister Petrov. «e je vzdrževalo glasovanji, ostali na so glasovali pa vlad-o. Po seji 5Vibranja se je vršila konferenca med zastopniki vlade in za^tnnniki polit čnih strank, na kateri so ram^avliali o načrtu zakona o amnestiji R'lo je do?nvorieno. da se razširi amnestija na vse politične emigrante z iziem^ komunistov. Podnredsedn"k So-breni.a Zaharijev je no tei konferenci izjavil novinariem. da bo zakon o amnesti:i ^tivljen na dnevni red že na jutrišnji sej' Sobranja Iti oetan? ?!an Vodnikove družbe: Šahovski turnir v Hastingsu Pire še vedno vodi V soboto, 31. decembra, je blo v Hastingsu odigrano IV. kolo tradicionalnega mednarodnega božičnega šahovskega tur nirja.' Le v dveh partijah je padla odločitev, tri pa so končale neodločeno. Glavno zanimanje je bilo za spopad obeh favoritov turnirja, mladega češkoslovaškega državljana Flohra in našega rojaka Vasjo Pirca iz Maribora. Flohr si je kot beli izbral dams-ki gambit, ki ga je Pire sprejel. Med cbema se je kmalu razvila srdita borba, polna zanimivih kombinacij. F'ohir je zasnoval izredno spreten ofenzivni načrt, proti kateremu pa si je Pire še pravočasno izgradil močno protiobrambo in sijajno pariral vse napade. Po večurnem boju sta se končno oba nasprotnika zedi-nila za remis, s čemer je Pire po četrtem kolu še vedno obdrža' vodstvo. Izid ostalih partij je bil naslednji: Stei-ner je porazil Tylorja (damski gambit), Sultan Khan pa svetovno prvakinjo Vero Menšikovo (damski gambit). Remisirali so Aleksandei s Thomascm (Karo-Kan) in Mfchell z Jacksonom (damski gambit). Stanje po IV. kolu: V as] a Pire 3 in pol, Flohr 3, Steiner in Thomas 2 in pol. Sultan Khan 2, Menšikova, Alexander in Jack-son 1 in pol, Tylor in Micheli 1. Podporni fond za dne viličarje in pomožno osob je Beograd. 4. jan. AA. Na podlagi čl. 56 finančnega zakona za 1932-33 je ukinjeno obvezno zavaMrsanje po zr.konu o zavarovanju delavcev za vse tiste osebe, ki dobe delo v službi države, bodisi kot dnev-ničsrji ali pa kot honorarni nameščenci. Da te osebe i/j njihove rodbine ne ostanejo brez vsake podpore ob bolezni, nezaposlenosti ali starosti, se ustanovi podporni fond za podpiranje osobja v službi države. Finančni minister je že izdal uredbo o podpornem fondu za dnevničarfe in pomožno osobje v službi države. Podpore se dele v osebne, rodbinske in podpore za pogreb. Mesečni prispe\'ek znaša 5 odst. terr.eljnine zavarovan ja, le-ta pa je mesečna nagrada v brutto znesku. Finančni minister je da'je predpisal tudi navodila o načinu zbiranja dohodkov, o knjiženju in izplačilu podpor nameščencem. Fond se ustanovi pri državni hipotekami banki, pobiranje prispevkov pa se bo vršilo z odtegljali pri plačah in mesečnih nagradah v omenjeni višini. Izletniški vlaki srednieevronsldh držav Beograd, 4. jan. AA. Na nedavni konferenci zastonmikov mednarodnih potniških uradov na Dunaju se je dosegel sporazum o pospeševanju mednarodne turistike v srednjeevropskih državah in uvedbi čim gostejših turističnih vlakov po znižani ceni in ugodnih pogojih. Na podlagi tega sporazuma, ki naj pospeši turistični promet, ki je bil poprej med srednjeevropskimi državami dokaj velik, je češkoslovaška železniška direkcija v Plznu s sodelovanjem Jugoslovenske-ga urada v Pragi in »Putnika« organizirala že za konec marca dvanajstdnevni izlet po Jugoslaviji. Češkoslovaška železniška direkcija v Pragi bo kmalu nato organizirala izlet iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Jugoslovenski potniški urad »Putnik« pa bo organiziral za konec januarja poseben izletniški vlak iz Beograda na Dunaj na podlagi recipročnosti pa se bo sestavil poseben vlak iz Avstrije v Jugoslavijo meseca marca. Razen tega se bodo na podlagi recipročnosti v prvi polovici tega leta izmenjali turistični vlaki med Jugoslavijo. Rumuni-jo. Češkoslovaško, Poljsko, Avstrijo in Madžarsko. Naši turistični kraji, ki so zaradi pomanjkanja turistov lansko leto trpeli precejšnjo škodo, upajo, da bo od izboljšanja turističnega prometa tudi naše gospodarstvo imelo veliko korist. Sklicanje finančnega odbora Beograd, 4. januarja p. Finančni odbor Narodne skupščine je sklican za 12. januar ob 10. 'dopoldne. Na dnevnem redu je razrprava o proračunu za leto 1933/34. Za 16. januar je skPcan tudi skupščinski odbor za proučitev zakona o lekarnah. Izprememba v madžarski Iadi Budimpešta. 4. jan. d. Kakor zatrjuieio. bo uradni list objavil prihodnjo nedeljo odlok, s katerim bo rešen svojih dolžnosti dosedanji zunanji minister Andrej Pukv in imenovan za predsednika upravnega sodišča Dosedanji nredsednik upravnega sodišča baron Julij \Vlassich bo upokojen in imenovan za dosmrtnega člana magnatske zbornice. Za naslednika Pukv i 1 je določen sedanji madžarski poslanik v Berlinu, Ko-loman Kanva. ki se je rodil l. 1S69. in je pričel svojo diplomatsko kariero za bivše avstro-ogrske monarhije na Dunaju. Za madžarskega r»oslanika v Berlinu je bil imenovan l. 1926. s.džardka volilna reforma Budimpešta. 4. jan. č. V političnih krogih so se danes razširile govorice in komentarji o novem zakonskem načrtu za preosnovo volilne pravice. Gombos namerava baje uvesri splošno tajno v^li'no pra vico na ozemlju vse države. Število poslancev bo po novem načrtu zn;žano od 245 na 200. neposredno pa bosta izvoljeni le dve tretjini vseh poslancev. Deset poslancev bo namreč volil stari parlament 25 poslancev pa bo iz vrst kandidatov, ki jih boJo imenovale razne korporacije Kot novost navajajo politični krogi določalo, po katerem bo smel stari pariament voliti nekaj novih poslancev. Glede na kandidate, ki jih bodo postavile razne korporac;ie in ki bodo seveda povsem na uslugo vlad«, pravijo, da so določila o njihovi volitvi prevzeta od fašistične Italije. Ostavka ecnntske vlade Kairo. 4. jan. AA. Vlada jc podala ostavko Mandat ze sestavo nove egiptske vlade je dobil S'dki paša V novi vl^d! ne bodo več bivši ministri zi pravosodje, za promet in za zunanje zadeve. Posredovalni postopek za ureditev dolgov Uredba ima predvsem namen zaščititi trgovce in obrtnike v zvezi z zakonom o zaščiti kmetov Beograd, 4. januarja, p. Na osnovi člena 6. zakona o podaljšanju zakona o zaščit: kmetov jc ministrski svet na predlog ministra pravde predpisal uredbo o posredovalnem postopku, ki se glasi: Člen 1. Dolžnik, ki ie prišel v tež^oče in ne more zadostiti svojim obveznostim, nad čigar imetjem pa še ni otvorjen stečaj ali postopek za prisilno poravnavo izven stečaja, predlaga lahko pri sreskem sodišču, v čigar področju stanuje ali ima Sedež njegovo podjetje, otvoritev posredovalnega postopka za ureditev svojih dolgov. S tem postopkom se ne morejo okoristiti dolžniki. ki že uživajn posebne zaščite po zakonu o zaščiti kmetov aH po uredbi izdani na osnovi tega zakona. Otvoritev posredovanja Člen 2. Predlog za otvoritev posredovanja se lahko vloži pismeno ali ustmeno Vsebovati mor«: 1. Sp;6ek upnikov in dolžnikov, označbo posameznih terjatev in dolgov. obrestno mero. dan dospelosti vsake terjatve posebej, kakor tud; navedbo, kakšna jamstva so dana za posamezne dolgove in terjatve. 2. Popis vse ostale imovine dolžnika z oznaJbo njene vrednosti. 3. Navedbo osebe, ki jo predlaga dolžnik za posredovalca. člen 3. Predlog za otvoritev posredovalnega postopka se odkloni, če obstojajo vzroki za odklonitev postopka za pnVno poravaavo izven stečaia. omenjenih v členu 4.. točka 2 do 4 zakona o zanrisilni poravnavi izven stečaja Pri odločitvi roka. omenjenega v odstavku 1 pod št. I se mora upoštevati rok predviden v čteou 4. Člen 4. Sodišče lahko na podlagi siav-lienega predloga uvede poizvedovanja, ki jih smatra za potrebna, mora pa izdati svoj odlok v roku treh dni po predložitvi predloga. Imenovanje posredovalca Člen 5. Če dovoli sod:šče otvoritev posredovalnega postopka, imenuje posredovalca in obvesti o tem dolžnika. Za posredovalce bodo sodišča postavljala osebe, ki iih predloži dolžnik Če pa dolžnik sam nikogar ne predlaga, določi posredovalca sodišče iz vrst zaupnih ljudi, ki jih smatra za to primerne. Člen 6. Posredovalec ie do'žan na podlagi načrta za ureditev dolgov, ki ga je predložil dolžnik, če ta tega ni storil, na podlagi lastnega načrta poizkušati doseči sporazum med dolžnikom in upniki. Člen 7. Posredovalec je t>od nadozrstvem sodišča Dolžan je dat; sodišču vsa zahtevana pojasnila in javiti vse, kar bi mog:lo dati povod za postopanje sodišča.^ zlasti glede ustavitve posredovanja. Sod sče lahko iz 6tvarn.lh razlogov posredovalca zamen'a. Predno pa izda tak odlok, ga mora zaslišati. če je to mogoče Posredovalec ima pravico do povračila dejanskih izdatkov in d® primerne nagrade. Ustavitev izvršb Člen 8. Dolžnik ne sme od dneva, ko je zahteval otvoritev posredovalnega postop^ ka, do konca tega postopka obremenjevati ali odtujiti sVojih nepremičnin. Vsako tako dejanje bi bilo pravno neveljavno napram upnikom. Sodišče odredi, da se otvoritev posredovalnega postopka zemljeknjižno zabeleži. Člen 9. Za časa trajanja posredovalnega postopka se ne more proti dolžniku dovoliti nobena izvržba. niti zavarovanje terjatev. Izvršbe, ki bi bile v teku. se ustavi jo do končanega posredovalnega postopka. Za dobo trajanja posredovalnega postopka se tudi ne more otvoriti stečaj nad imovino dolžnika, če pa je b?J tak predlog stavljen že pred otvoritvijo posredovalnega postopka. se bo o njem odločalo šele po končanem ali ustavljenem posredovalnem postopku in ko se izvede postopek, predviden v členu 71 stečajnega zakona. Sodišče lahko na prošnjo dolžnika, ki je zahteva! otvoritev posredovalnega postopka, še pred otvoritvijo tega. postopka dovoli začasno ustavitev izvršb, ki so v teku. če smatra to za primerno. Izjeme Člen 10. Določbe člena 9 se ne smejo izvajati za izvršbe, odrejene zaradi plačila: 1. terjatev al j dajatev za vzdrževanje, ki so zapadle za časa postopka; 2. za davke jn druge javne dajatve, pri čemer so mišljeni tudj vsi prispevki za bo-niško in nezgodno zavarovanje v smislu zakona o zavarovanju delavcev in drugih sličnih zakonskih določb; 3. za plače in mezde oseb zaposlenih v podjetju al'i v hišnem gospodinjstvu dolžnika. Člen 11. Če so pogajanja posredovalca dovedla do sporazuma med dolžnikom 'n upniki glede ureditve njegovih dolgov, mora posredovalec sporazum pismeno predložiti sod;šču. Prijavi morajo bitj priložene pismene izjave dolžnika in upnikov, da se strinjajo s sporazumom Sodišče bo po zaslišanju dolžnika proglasilo posredovalni postopek za končan ter bo istočasno odredilo brisanje zabeiežbe posredovalnega postopka v zemljiški knjigi. Ko sodišče ali notar overovi pedpise dolžnika in upnikov, dobi sklenjeni sporazum pravno veljavnost kakor da je sklenjen pred sodiščem. Ustavitev posredovanja Člen 12. Če v roku 90 dni. računajoč od dneva otvoritve posredovalnega postopka, to postopanje ne dovede do sporazuma med dolžnikom in upniki, se po službeni dolžnosti ustavi. Posredovalni postopek pa se ustavi tudi pred tem rokom, če stavi dolžnik predlog za otvoritev prisilne poravnave izven stečaja ali za odgoditev stečaja, ali pa če se pojavi kak vzrok, ki bi preprečil otvoritev posredovalnega postopka (čl. 3) ali pa če se ugotovi, da je zagrešil dolžnik kako dejanje na škodo upnikov, ali da je katerega izmed upnikov protežiral na škodo drugih. Določbe člena 11. glede brisanja zabeiežbe v zemljiški knjigi se izvrše tudi v tem primeru. Člen 13. Če se otvorj stečaj ali prisilna poravnava izven stečaja istočasno, ko se ustavj posredovalni postopek, ali če se otvori stečaj ali prisilna poravnava 15 dni po ustavitvi posredovalnega postopka, se smatra, da je z dnevom, ko je dolžnik zahteval otvoritev posredovanega postopka, nastopila njegova plačilna nesposobnost. Člen 14. Zoper odlok sreskega sodišča v posredovalnem postopku je' dopusten pri-ziv na okrožno sodišče, ki odloča kenčno-veljavno. Člen 15. V krajih, kjer še niso organizirana sreska sodišča, vrše dolžnosti sreskega sodišča v smislu te uredbe pristojna prvostopna sod.išča. člen 16. Predpisi členov 72. in 7o. št. 5 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja s" uporabijo primerno tudi za dolžnika, ki je zahteval otvoritev posredovalnega postopka, kakor tudi za osebe, ki so v času tesa postopka zagrešile dejanja v smislu člena 72 št 2 stečajnega zakona. člen 17. Ta uredba dobi obvezno moč i dnem objave v »Službenih Novinah«. Irska opozicija za sporazum z Anglijo Pravi vzrok razpustu irskega parlamenta ojačena akcija proti politiki De Valere Loudon, 4. januarja. A A. Vsa znamenja kažejo, da bodo vrske volitve ene izmed najbolj 1 juti h, kar jih je bilo na Irskem. De Valerin sklep o razpustu irskega parlamenta in razpčsu novih volitev je pr šel povsem nepričakovano. Splošno ga smatrajo kot zelo spreten protiudarec proti akcij.i. ki jo je pripravljal senator m dublinaki župan Vincent Alderman Bvrne z drugimi odličnimi irskimi vod telj.i. Bvrnovi prijatelji so pripravljali, kakor znano, novo vse-narodno irsko stranko, ki naj bi združila vse irske narodne sile proti De \ a le rini stranki in politiki Bvrne je izjavil, da bo svojimi prijatelj!! započeto de'o nadaljeval. Naloga nove stranke bo braniti pogodbe. sklenjene med Insko in Veliko Britanijo. . Snoči so imeli De Valerimi nasprotniki skupno posvetovanje. Udeležili so se ga Cuman kot vodja najmočnejše opozicijske stranke, odposlanci galske zveze in zastopniki Cosgrava. ki je bil prednik De Valere na čelu irske vlade Na sestanku so sklenili, da je treba končati gospodarsko vojno med Irsko in Anglijo in doseči finančno poravnavo z Veliko Britanijo tako. da bo varovana čast Irske, obenem pa zaščiten napredek irskega naroda Nova stnarka naj. dalje poskrbi za dobra tržišča in odkloni miloščine, zahteva delo namesto nodpor. poštenost namesto not. kmetovalcem pa vihra poguma in upanja, namesto da jim nalaga nova bremena in pomanfkan'«. ša naloga bo, pravi spomenica, sprejeta na sestanku, da znižamo davke. s*abi1izm Novo mesto. 4. januarja V p'rte.a je orišel le v kuhinjo Ker tu rr razen z^b-neoa čutila našel ničesar drugega, jo je odkuril brez vsakega plena. pogoje za industrijski -razvoj m sestavimo pogumno in v resnici irsko vlado. Na shodu je imel Cosgrave velik govor, v katerem je izjavil, da so pogodbe z Anali jo po njegovem mneniu rešitev za -r^i narod in da je v pogodbah sam h ve;.ko možnosti za pravilno obrambo nravih Trških interesov. V razpuščenem irskem parlamentu je b4-lo naslednje razmerje med strankami: De Valera oziroma njegova stranka »Fianna Fa;l« 70 poslancev, delavska strar.ka < poslancev, skupno 77 poslancev. Cuman oziroma njegova stranka »Nangaedheal« o4 poslancev, neodvisnih poslancev 11. kmečki poslanci 4. neodvisna delavska poslanca 2. skupno za Cosgrava 71 poslancev. De Valera je snoči imenoval 9S kandidatov. Izprememba na soriški in tržaški nrefekturi Trst. 4 jan. ž. Goriški prefekt Karol Tien«o je premeščen za prefekta v Trst, tržaški prefekt d' Hektor P^rro na postavljen na razpoloženje Listi naglasajo pri tej priliki, da sta Porro ki je uprav-lial tržaško pokraiino dob-a tri leta. m Tiengo ki je priše' v Gorico nred remi leti. z drak^ničn-mi ukrepi »utrdila mir in red' v svojih krajih«. Vita T! ODOTO-' Zasrehška vremenska napoved za dane«: Oblačno, ponekod megleno, v glavnem brez vPČje spremembe. — Situacija vferaišnjeea dne: Denresija ie v zadniih 24 urah nadla za 1 milimeter Pri nas je pritisk še vedno visok. BaromPtrski maksimum nokrv? vzhodni del' Fvrone in ie nenavadno stabilen Depresiia nad severnim d^lom Atlantskega oceana sp še drži in ima «voi centrum nad Islandsko To ima za noslerpcn visoke temnPrature in iužne vetrove nad Zanadno in Južno Evropo. Pri nas vlada tišina in zmerno hladno vreme Temperature so ostale v trlavnem nesr>r*>mer»iene. Dunai=ka vremenska napoved za četrtek: Povečanje oblačnosti, sicer brez spremembe. Maši kraji in ljudje Sedemdesetletnica vzorne Slovenke Danes slavi 70. rojstni dan .soproga gospoda Josipa Lenarčiča, veleposestnika in inJastrijca na Verdu pri Vrhniki, gospa Ana rojena Kotnikova. Praktično gospodarstvo in vzorno gospodinjstvo sta njeni glavni poprišči. kjer se udejstvuje z občudovanja vredno temeljitostjo. strokovnim znanjem in vsestransko izkušenostjo. Naj gre za poljedelstvo, sadj^ -jtvo, zelenjarstvo, vrtnarstvo aH za vzrejf lepe plemenske živine — povsod je doma in na prvem mestu. Njena polja so vzor strokovno-pravilnega in vendar praktičnega obdelovanja, njeni sadni in sočivni vrtovi ogledalo smotrene nege, njeni cvetlični vrtovi pa naravnost ažitek za oko. Ni domačega bilja, ne trave, ne cvetlice, da bi je ona ne poznala, ne vedela znanstvene označbe v slovenskem. v nemškem in večkrat celo v latinskem jeziku in ne poznala njene uporabe v praktičnem gospodarstvu. Tn nieni hlevi? Vzor čistoče in reda, živina pa prava razstava lepih čistokrvnih živali. Sedaj redi izključno montafonsko pleme in krave z dnevno molžo nad 30 I v nienem hlevu niso nobena redkost. Pa prepustimo besedo še dnigim! Dne 27. X. 1°20 je izšel v enem naših dnevnikov podlistek pod naslovom; »Kmetijsko poučno potovanje«-, kjer čitamo: v-Lenarčičeva kmetija! Veleposctvo je to! Da, smem reči. da je skrbno obdelano in vzorno vodeno, ter kot tako naravnost šola za malega kmeta. Na Lenarčičevem posestvu je zanimivost predvsem to, da to veleposestvo vodi gosna — skrbna, razumna in postrežljiva dama. Pričnimo z ogledovanjem! Stopimo t gospo in gosnodom Lenarčičem v hleve. Kak red in snaga vladata tu! Kako prijetno se ie vsem to zdelo, a vendar ie še doka i ljudi, ki menijo, d-i živali red in snaga nič ne hasneta . . Pa kvko krotk* je vsa iivin-t v Lenarčičevih hlevih! Vprašali srro, talto to dosežejo. Odgovor- »Lp^o postopamo z živino in je vse v redn«. Sadovnjak in vrt za zelenjavo še ooglejmo. nreden ?tOT>imo r>r> krasnem nasadu — parku, da odldemo. V sadovnjaku ista snaga in red kot smo ju občudovali prej v hlevu V vrtu za zelenjavo smo videli vse, k.ar dobra go^podinia more želeti na vrtu. Da je bila gnspa Lenarč;čeva odlikovana prav zaradi te panoge gospodarstva, ie umliivo, kdor ve, kako razumno tudi tu goeno-dari. .. ^e rože naj omenim! Dovolj ln najraz-novrstnejših ima v svojem vrtu ga. Le-n3rč;čeva. Poleg vega ogromnega dela, ki ga ju-bilantki nalaga ekonomija treh večjih posestev: Verd, Razor in Češirek, ena še vedno najde časa za vsako lepo knjigo domače in svetovne literature, poseti vsak pomembnejši koncert in gledališko predstavo, vsako umetnostno razstavo si ogleda. k narodnim prireditvam prihaja, skratka": vse. kar je lepega in plemenitega,_ jo zanima in jo najde med hvaležno publiko^. Zrzalo njene umetniške duše. je pa pač njen dom. S finim, izbranim okusom si ga ie uredila in si ga lepša od leta do leta. Težko je najti danes pri nas toliko umetnin. slik. preprog, porcelana, pribora, srebra. kakor to ima ona, ki je strastna ljubiteljica in zbirateljica starin, razstavljenih po svojih sobah in vitrinah, da o dragocenem pohištvu niti ne govorimo. Vse njeno udejstvovanje na polju praktičnega dela in umetnosti je pa seveda in diplomat § mogoče tudi ob njeni izredni nadarjenosti le na temelju skrbne vzgoje in visoke na-obrazbe. Jubilantka, ki je dama v polnem pomenu besede — govori in piše poleg slovenščine gladko tudi francoski in nemški — izvira iz stare, narodne, patricijske rodbine Kotnikov na Verdu pri Vrhniki. Njen oče je bil obče spoštovani in širom domovine znani gradbeni podjetnik in veleposestnik inž. Fran Kotnik, ustanovitelj opekarn in parketne tovarne na Verdu, ki je pred vojno poš;liala svoje oroizvode širom Evrope m celo Afrike. Njen ded Jožef Kotnik je bil vzoren gospodar na svojem posestvu, podedovanem po očetu, ki je bil za časa francoske okupacije maire (župan) tega okraja. Od narodnega prebujenja dalje so bili vsi Kotniki zavedni narodnjaki in narodni meceni. 2e jubilantkin oče je veliko žrtvoval za narodne svrhe. Njegov sin Fran Kotnik, brat jubilantke, je ustanovil več štipendij za naše dija-štvo tehnične stroke na Dunaju. Žal. da je bila glavnica med voino izpremenjena v vojno posojilo, tako da so te štipendije, ki so mnogim slovenskim tehnikom pomagale do k^uha, do nadaljnjega ustavljene. Fran Kotnik ie tudi znatno prinomogel k zgradbi Narodnega doma v Ljfcblj^ni. njen mlajši brat Karol Kotnik je na volil Dtuž-bi sv. Cirila in Metoda nad pol milijona zlatih kron, za tiste čase naravnost ogromen legat. Po materni strani poteka jubibmtka iz stare slovenske koroške rodbine Mertličev, lastnikov vele,posestva &krjančevo pri Do-brli vasi na Koroškem. Njena m*ti Marija je bila namreč hči Frana Metlica, veleposestnika na Škrjančevem. Fran Mertlič je živel dokaj let na Kranjskem kot unra-v:telj in predstojnik gospodova B!atriške (Bistra pri Borovnici), "tzneje pa Blejske graščine. Ko je b:1 v Bistri, se je oženil z Ano (Agnezo) Kotnikovo. sestro prej omenjenega Jožefa Kotnika in iz tega zakona <=e i" rodila mati naše jubilantke Marija Mertličeva. Potemtakem sta b:la njen oce in mat' bratranec in se^trična. Oba sta umrla na Bledu in počivata na blejskem pokopališču. Sedemnajstletno cvetočo mladenko Ra-zorčevo Anico — to je bil namreč hšni priimok pri K^tnikovih — ie 13. septembra 1880 kot zalo nevesto popeljal na svoj dom na Vrhniki g. Josip Lenarčič, ki ga naša javnost v»*> dobro pozna in visoko spoštuje, saj je / delu za narodov blagor osivel, toda hvala Bogu in pie<*m skrbni soprogi še dolgo ne opešal. V idealno srečnem zakonu, ki ga je pred 3 leti kronala zlato poroka, se je vzornima zakoncema rodilo troie otrok: hčerka Zor.a. znana na*a N5mrodi" i". soP*oga odvetnika in predsednika SLD dr. Lovrenc i č*. in sin inž Milan, veleposestnik in industrijec na Josipdolu na Pohorju, sloveči naš le*m eksnert in uvaževani delegat na strokovnih mednarodnih anketah, predsednik Jug^lo-venakega šunvrskega udruženja itd. Najmlajši sinček lTreš se je že v nežni mladosti preselil med nebeške krilatce. Ljubezniva in živahna družabnica, ljubeča žena in vzorna mati, Pudomila dobrot-,iica siromašnih, je juVlantka dočakala svoj sedemdeseti rojstni dan naravnost cvetočega zdravja, ob strani mladeniško svežega" g- sioproga in iskreno jo ljubečih _>trok. Pač redka sreča! Mi ji samo želimo, da bi ta prelepa idila še dolgo, dolgo ne doživela svojega večera! Prof. Jeraj - mojster mladinskega orkestra Razen trboveljskih slavčkov, (katerih sloves je pri nas vsesplošen, bo izpolnil koncert smored nocojšnje dobrodelne akademije na Taboru mladinski orkester ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom prof. Jeraja. Tudi mladnsJa orkester je že slovit naš glasbeni korpus, to pa po zaslugi vzornega svojega vzgojitelja prof. Jeraja. Ta odlični in mravljično pridni naš glasbenik, ki si je poglobil na Dunaju in drugod znanje pod dirigenti slavnih imen (Nikisch, Schaik itd.), je ne samo izvrsten orkestralni dirigent, marveč tudi spreten prirejevalec jugoslovensikih nape-vov za godalni orkester. Največ pa je vredna njegova sposobnost, da z vso ljubeznijo vzgaja mladino za glasbo in izvablja iz posameznikov in celote vse vrline talenta da zveni orkester mladine sočno in polno. Orkester prof. Jeraja šteje preko 40 mladih glasbenikov, ki jih je res už-itek poslušati. P žena in diplomat [ Konec obrata v hrastniški steklarni 300 ljudi brez posla in zaslužka Hrastnik, 4. januarja. Kakor ie bilo napovedano, tako se je zgodilo. Danes ob 6. zjutraj so ugasn;li v steklarni veliko reč »banjo«. Tako željno cd podjetja in delavstva pričakovanih naročil ni bilo od nikoder. Že včeraj popoldne niso več vložili nove mase za izdelavo stekla v banjo. To je b'I najboljši znak. da bo obrat ustavljen. V domovih steklarjev je zavladala velika skrb in žalost. Vodstvo steklarne je dalo zadnjo noč steklarjem brezplačno na razpolago zadnjo v banji stopljeno maso. Iz te mase so steklarji vso noč z največjo spretnostjo in vnemo izdelovali raznovrstne steklene izdelke, zlasti steklenice v raznih oblikah in vaze. da jih bodo v največji sili sami. žene in otroci prodajali po Zasavju in Posavju. V največji naglici so izdelali takih posod več sto komadov. Se rajši kakor za denar, jih bodo po vaseh oddajali za živila. Če banja »steji«, je za steklarje znamenje najhujšega. Banja ali kadna peč ima velike prednosti pred navadno steklarsko pečjo na lonec. V navadni' steklarski peči topijo 16 ur vloženo maso za steklo, 8 ur pa potem izpraznujejo tekoče steklo. Pri banji pa se dela lahko venomer in so pri njej steklarji na službi v treh posadih. Bani-a ima obPko podkve in se vlaga surovina samo na sprednji strani, na drugi strani na loku m se že jemlje iz banje tekoče steklo. Dela se neprestano 24 ur in prodwcira se do petfcrat več kakor z navadno pečjo. Prve ponkuse s pečjo te vrste so napravili p-ed dobrimi 30 leti v Nemčiji in na Češkem. Današnje kadne peci ali banje so globoke od 1 do pol-drugeM metra in imajo površino 30 kva-kratnfh metrov. Surovina, ki se vlaga, kakor že rečeno, na eni strani, se raztopi v 34 urah in teče v bazen. Pri n-«s so začeli delati na p-vi banji že leta 1907. V začetku so imeli v banjah samo črno in po-znete p«oibelo s*ek1o, .»od-ij pa že imajo Sanje z belim steklom. Hrastniška Reklama ima tri banje, poleti so delali na dveh, v jeseni na eni, sedaj pa na — nobeni. Dane«, ko je legla tema v banjo, kje' je bik) do zadnjega vrrvčs življenje, je legla tema tudi v srca steklarjev, kajti brezposelnih jih je nad 300 in vsi so zelo potrebni pomoči, ker si niso mogli ničesar prifcrsmti od dosedanjih pičlih zaslužkov. Velika beda v zagorski občini K"J'n fo b^ezrm^lnocf — Velike skrbi občinske unr?*"? pri zarrosliM in podpiranju brezposelnih Zagorje, 4. januarja. Zagorska občinska tr*-ava je poslala ministrstvu socialne politike in banski upravi daljne poročilo o veliki bedi na svojem področji. Zagorska občina je zaradi industrijske in gospodarske krize ena od najtežje prizadetih občin v vsej dravski ba novini. Leta 1925. je bilo pri rudniku zaposlenih 1632 delavcev, ki so preživljali okrog 3000 družinskih članov. Poleg tega pa je Imelo 340 delavcev s 680 družinskimi člani svoj zaslužek tudi v Abelovi steklarni. Pri apnenicah jo 3elalo nad 200 delavcev, obrtniki pa so imeli v svojih službih nad 110 kvalificiranih pomočnikov. Tako je bilo okrog 2300 občanov-delavcev zaposlenih. Lani ob zaključku meseca septembra je imelo pri TPD zaslužek le še 747 delavcev, steklarna pa je že prej popolnoma ustavila svoj obrat in se je več'na steklarjev izselila v Htastnik, Paračin in v Rogatec, ostalo pa je v občini 32 onemoglih in okrog 60 brezposelnih mlajših stek- larjev. V apnenicah se je delalo tedai 1® po 8 do 12 dni na mesec in je imelo tam zaslužek nekaj čez 40 delavcev. Število obrtniških pomočnikov pa je do tedaj padlo že na 15. Zaposlenih je bilo tako komaj nekaj nad 800 delavcev, od katerih pa so mnogi že tedaj morali praznovati no 8 do 10 delovnih dni v meseceu. 2« tedaj je morala občina skrbeti za 533 brezposelnih delavcev m za nad tisoč njihovih družinskih članov Število brezposelnih in njihovih družin, ki so ostale brez sredstev, se od tedaj stalno zvišuje. Za omiljenje bede je občina izdala vsa razpoložiljiva sredstva, izvršila pa je tudi razna javna dela. sama in s podporami banovine. Kakor smo že večkrat omenili, čakajo na izvršitev še razna potrebna Javna dela, občinska denarna sredstva pa so popolnoma izčrpana in se potrebna dela ne bodo mogla izvesti brez pomoči. Potrebna je zgradba kopališča, nadalje regulacija potoka Kotredešce in nekaterih cest ter izvedba kanalizacije. Pri teh delih bi se lahko zaposlilo vse leto najmanj 200 delavcev in bi bila to naj izdatnejša pomoč v tej hudi bedi. Beda je tolika, da je vsa privatna dobrodelnost proti njej brez prave moči. Vsa podporna društva bodo prej ali slej popolnoma izčrpala svoja sredstva in zaradi hude brezposelnosti, ki je vzela trgovcem in obrtnikom toliko konzumentov. ne bo več nikjer mogoče iskati novih podpor. _ Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Za nego las samo specialna sodstva! Svoje »ve in nežne lase mučite če uporabljate v njihovo nego čistilna sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Pri takem čiščenju manjkajo kosmetični dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčijo lasem lepoto predvsem pa zdravje. Samo ne kakih eksperimentov, ker je vašega najlepšega okrasa, vašin -as. za to preveč škoda! Lepe in zdrave lase vam zajamči redna nega s »Črno glavo« in s »Haarglanz Shamponom«. ki ohrani vaše lase zdrave in odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj. »Črna glava« s stalno prilogo sredstva »Haarglanz« je specialno sredstvo za nego las na podlagi tridesetletnih izkušenj. -8 Film izpred Verduna Ljubljana, 4. januarja. V kinu Matici bo ZKD predvajala film, ki prikazuje najgrandioznejše boje iz svetovne vojne. Kakor znano, so se Nemci na vso moč trudili, da bi osvojili francosko trdnjavo Verdun. strategično najvažnejšo točko na zapadni fronti. Orjaški boj se je pričel 21. februarja in se je končal 9. septembra 1916 brez kakršnegakoli uspeha za Nemce ali Francoze. Najhujši boji so se bili za trdnjavski fort Douaumont. ki so ga Nemci zavzeli 25. februarja, a so ga Francozi 23. oktobra ponovno zavojevali. Namen nemške armade. ki jo je vodil prestolonaslednik, je bil. da Francijo moralično razruje in da z zavjetjem trdnjave, ki je bila močna napadalna postojanka, skrajša svojo fronto. Ker po prvih večjih uspehih Nemcem vendar ni bilo mogoče trdnjavo popolnoma osvojiti, so hoteli zmleti sovražne rezerve v »verdunskem mlinu«, kar pa se jim je tudi le deloma posrečilo. Mali uspehi so zahtevali toliko žrtev, da je nemško armadno poveljstvo nameravalo opustiti boj za Verdun. prav tako pa so tudi Francozi že nameravali trdnjavo predati Nemcem. Vendar sta francoska generala Horr in za njim Nivelle Nemce zadržala vse dotlej, dokler se niso pričeli boji na S>mni, kamor je morala nemška armada koncentrirati svoje četo. Tako olajšani so francoski vojaki pričeli napadati in potiskati Nemce iz postojank, ki iin zopet padale druga za drugo v njihove roke. Kako orjaški'so bili boji za Verdun in posebno za fort Douaumont, pričajo žrtve, katerih je bilo na obeh straneh sk^ro en milijon. Vso grozo teh bojev prikazuje film »Douaumont«, ki je bil po veliki večini posnet za časa pravih bojev med vojno. Z vso krvavo resničnostjo vidimo boje za Verdun. Originalni posnetki so sicer med-lejši, saj v svetovni vojni filmska tehnika šo ni bila tako visoko kakor dandanes. Vendar nas slike kljub temu zagrabijo. Razdejanje trdnjave in mesta Verduna. Evakuacija mesta, ko zapuščajo starci, otroci in žene svoje hiše. življenje v t'd-njavskem podzemlju in peklensko bombardiranje so slike, ki nam živo kažejo grozote in napore svetovne vojn« Rekonstrukcija tega vel:kega boja je p<> vsem nepristrano skonstruirana. Izdelali sta ga skupaj nemška in francoska tvrd-ka. Večina sodelujočih se je teh V ojev v resnici udeležila in je vse dejanje tako živo in prepričevalno, kakor ga v knjigi ni mogoče popisati. Naj zato nihče ne zamudi 'si ogledati ta film. ki ni le zanimiv za nekdanje vojake iz svetovne vojne, temveč za vsakega, ki si hoče ustvariti pravo in nepotvorjeno sliko o grozotah bojev na zapadni fronti. | Žena in diplomat | Zgodba o tisočaku Ljubljana, 4. januarja. Zagovarjala se je na vse načine. Minka, bivša natakar:ca. je povedala najprvo takole: ko se je davi oblekla in posegla v žep. se je nemalo začudila, ko je našla notri zmečkan tisočak, zraven pa še nekaj drobiža. Sele pozneje ji je bil pričaran pred oči košček življenja, ki ga je preživela pred razburljivo nočjo. Polagoma se je tudi sama še dalje bolj spominjala podrobnosti. Najprvo se je zavedla zgodnjega večera, ko je sedela čisto sama v neki go-stilnici v jugovzhodnem delu mesta Pogled se ji ni ustavil na fantih marveč je pričela dražiti precej starega gospoda, ki je praznil četrtinko za četrtinko v kotu sobe. Nasmehnila se mu ie na moč prijazno, potem pa je beseda dala besedo in naenkrat se je znašla pri njegovi mizi Ko sta bila v mirnem razgovoru, se je pojavil pri njeni mizi tudi mlajši človek, ki ga je Minka predstavila staremu gospodu kot svojega bratranca. Ko so se naveličali posedati in kramljati v prvi gostilni, so j;h obrali še nekaj, nato pa so se usedli za mizo v kavarni, kjer sta Minka in njen »bratranec« ugotovila, da je staremu možu vino že hudo stopilo v glavo Ko so bili po policijski uri zopet zunaj in se zibali proti stanovanju, je Minka dobro opazila, da je staremu spremljevalcu padlo nekaj iz žepa. Pobrala je pap:rček, pa se ji ni zdelo vredno, da bi ga natančneje pogledala Nu, zjutraj je pa našla v žepu tisočak. Tako Minka. Cisto drugače pa je pripovedoval stari kavalir, ki pravi, da mu je tisočak izginil iz žepa že v kavarni in da sta s tisočakom vred izginila tudi Minka in mlajši kavalir. Na vse kriplje je lagal tudi mlajši kavalir Nace, ki se enako nahaja v zaporu. Poleg Minke in Načeta je »zaplenila« policija tudi lep nov plašč, nove nogavice in pa čevlje, kar vse je že nosila M:nka na sebi. ko jo je prišel iskat mož postave. Prav tako so našli tudi pri Nacetu precej denarja, pač ostanek zdrobljenega tisočaka, ki je smuknil iz žepa starega kavalirja v žep prebrisane Minke Danes ob 4., 1/4S In 410 zvečer! Prekrasna spevoigra ljubezni in sreče dveh mladih ljudi! Film humorja, petja in lepih šlagerjev. Prekrasni naravni posnetki iz rivijere in slikovite Švice. Film, ki bo vsakomur izredno ugajal! MAGDA SCHNE1DER Kari Ludivig Dietii Ernst Verebes in komik Rickard Romanov ski 11 dvoje it iti Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik. ELITNI KINO MATICA ULTURNI PREGLED Dve pesniški zbirki (Dora Gruden. Rdefe kameliie — Zdravko Ocvirk. Daritev mladosti.) Pesmim je dandanes težko na svetu. Ljudje ne marajo več tišine, ki je v njih. radi bi velikih besed in krepkih dejanj. Borec, ki hoče dandanes posesati v sredo stvari, ne sme kakor Hamlet omahovati nad orez-dnom svoje notranjosti. In če naj njegov konflikt kaj prida velja med ljudmi, ne sme biti to samo intimen, zaseben. —-konca bo naibrž ostalo nekaj ljudi, ki bodo zmerom radi jemaP drobne knjige v roke in ki jim bo zmerom lepo pri duši._ kadar bodo prebirali verze. Silno dolgo je že tega. kar je lirika prišla na svet. in naibrž bo se zelo mnogo časa poteklo, preden bo za zmerom minila. Pred prazniki je izšlo dvoie novih zbirk __pesmi Dore Grudnove in Zdravka Ocvirka V naši književnosti se ie polagoma uveljavila navada, da se pojavljajo pesniki v nekakih rodbinskih serijah: Grudni. Vodniki Kosoveli Ocvirki. — Pesmi Dore Grudnove spadaio med naiboljše. kar ie do da-n^e v pesništvu ustvarila slovenska žena-Neposredno, preprosto lepa te zlasti n,ena ljubavna lirika Nekatere pesmi fDobrdobska planota. Siva pesem) pričam, da ie mladi avtorici odprta široka pot do. duše in problemov sodobnega človeka m nph oblikovanja. - Zdravko Ocvirk je po obliki pre- cej soroden svojemu starejšemu bratu, toda po doživetju je gotovo pristnejši od njega-Kosovelovsko vzdušje diha iz teh pesmi, toda Kosovel ni z naslado klonil pod porazom, kakor klone Ocvirk. Človek z ostro dojemljivo dušo. kakor jo ima Zdravko Ocvirk, bi smel dandanes pričakovati pač mnogo več resonance v dušah ljudi, če bi namesto smrti pel rajši borbi in življenju. Obe knfgi sta vredni, da ju človek vzame v roke. (»Rdeče kamelije« je založila Belo - modra kniižnica. >Daritev mladosti« pa založba Plamen.) L. M. Dinko šimunovič, „Alhar" V septembru bo sestdesetletnica eneTa najbolis'h hrvaških pripovednikov, Dinka Ši-munoviča. Pisec krasne knjige »Mrkodol« je po rodu iz Knina v Dalmaciji in je dolga leta služboval kot učitelj v dalmatinskem Zagorju. Tu ie 6ix>znal do intimnosti življenje ondotnega ljudstva, ki je še ohranilo vse posebnosti domače, narodne kulture, slo-neče na poljedelstvu in živinoreji, ne pa na denarnem sitemu in industrializaciji. Ta na videz rimitivni. v resnici pa* prav zaradi svoie neodvisnosti od denarja in tujcev živ-lieniskokrepki in odporni svet. le našel v Dinku Šimunov'fiu naibolišesa tolmača in poeta. S svojo novel j stično zbirko »Mrko-dol«, z romanom »Tudiinacc. z novelami »Djerdjanc, avtobiografsko knjigo >Mladi dani«, romanom >Porodica Vinčič« in z drugimi deli je Šimunovič zavzel odlično m^sto v 6odobni hrvaški prozi, predvsem kot fin psiholog in izvrsten stilist. Dinko Š munovič se je v zadnjih letih preselil v Zagreb, kjer pa ca je doletela dolgotrajna in mučna bolezen, ki še vedno iz-mozgavp njecove telesne sile. Na prasu pisateljeve šestdesetletnice so se odločili prijatelji in častilci, da izdajo njegovo novelo »Alkar« v posebni ilustrirani kniigi in mu izkupiček poklonijo kot narodni dar. Ta knjiga je sedai pred nami. Nastala ie tako. kakor menda še nobena knjiga pri nas. Natisnila jo ie »Tipografija* zastonj. Zemaljska tiskarna ie zastonj izdelala kli-šeje in poskrbela vezavo. Hrv. industrija papira v Zagrebu pa ie brezplačno dobavila papir. Šimunovičev ožji rojak Ivan Meštro-vic je izdelal poprsie. ki je reproducirano na prvem mestu, ilustracije v tekstu pa so nrispevali Vilko Gecan. Joža Kliako.vič. Fran Kršinič. Omer Mujadžič. V. Radauš tn Marijan Trepše. Nekatere knjigarne so prevzele prodaio brez običain^a popusta, uprava »Nove Evrope« in »Jutarniega Lista« pa sta organizirali subskribcijo. Predgovor knjigi je napisal Vladimir Nazor v obliki članka »Dva sastanka s Dinkom šimunovičem^.. Tako ie torei nastala iubMeina izdaia »Al-karac. ene najmočnejših ftimunovičevih novel. ki kaže vse odlike njegove epike in n figovega sloga Glavni iunak Salko ie eden najjačjih gimunovičevih literarnih likov m njegova ljubezenska zgodba, okoli katere se vrste krasne slike iz liudskega življenja, i? pripovedovana z neodoljivo epično silo. Tu se opisujejo tudi starodavne konjske dirke na Čet ni. . .. Lepo natisnjena m opremljena knjiga n. značilna samo kot posebna izdaja znamenite Šimunovičeve novele, marveč tudi kot pojav hvaležnosti in spoštovanja do bolnega p sa-telja in ljubeznive skrbi, da bi se mu olajšale materialne težave. V sedanjem času ie ta poiav še posebno lep in lzpodbuden. Kdor kupi to prikupno knjigo trair.e vrednosti (cena 50 Din), bo najlepše prispeval k narodnemu daru za Dinka Šimunoviča. pisatelja, ki je ljub Zagrebu in Beogradu- Monografija o athitektu prof. Ehrlichu V založbi ing Gustava Ew. Konrada (Verlao fiir Architektur und Raumkunst) na Dunaju in w Berlinu ie izšla monografija nrofesorja zagrebška nn verze arh. Huga Ehrlicha z naslovom »Nene« Baue„ und Wohnen« Odlično opremljena knjiga (v To-lio 32 strani ilustracij na finem krednem napirju. vezana v platno) je tehten donesek k literaturi o modernih arhitektih. V prof Ehrlichu ima jugoslovanska arhitektura poleg prof. Plečnika enega naividnpjSih pred-stavitel jpv. ki ie dobro znan tudi v inozemstvu Monografija bo v srednjeevropskih deželah in na zapadu še beli utrdila njegov sloves. V kniigi je rpproduciranih 77 «lik 'n risb. ki kažejo bogato arhitektonsko delavnost prof- Ehrlicha. Časovno sesajo reprodukcije od vik Karme ob Ženevskem jezeru, ki jo Telefon 2124. je že 1. 1909 dozidal na prostoru, kjer ie začel graditi slavni arhitektonski novotar Adolf Loos. pa do osnutka stanovanjska hiše pokojninskega fonda mestne hranilnice v Zagrebu (1932) Velike, monumentalne palače enako kot ljubke, moderno urejene vile z izrazitimi odlikami današnje stanovanjske kulture, razodevajo izredno umetniško silo in tehnično [»polnost prof. Ehrlicha. Monografija, ki ip izšla v tako okusni izdaji. ne bo samo pripomogla k večjemu sli. vesu prof. EhrPcha. marveč bo tudi razširila zlasti v nemškem svetu dobro mnenjp o ni-goslovenski arhitekturi. Ž nio se smemo po pravici ponašati celo pred tuici. Nova knjiga rrnoenrskib anekdot Mieuna M. Pavičeviea. Kot prvi zvezek biblioteke »Banatskega Glasnika« je izšla v Velikem Bečkereku 12 knjiga zbirke Mičuna M Pa-vjčeviča »Črnogorci u pričama i anegdoi.a-ma«. Predgovor ie napisal direktor ljubljanskega Etnografskega muzeja g. dr Niko Župani«, ki pravi med drugim: »Črnogorci so zares heroji. kakršn;b nima Evropa že od zaČPtka srpdniega vpka Za osebno čast in za čast svoiega plemena so iunaki umirali brez pomisleka, ker je to od niih kategorično zahteval kanon oatriarhalnp morale in etike goreev Zato sta tudi stil govorice in logika iasna in ostra kakor rpzilo noža...« Pisec predgovora nato poudaria Pa-videvičeve zasluge in ponavlja bespde dr. VI Dvornikov;ča. da bo Pavičevič ostal V,ik Raradžič črnogorske anekdote. — V drugem delu kniise so objavljene najnovejše 1 ocene Pavičevičevih spisov. Tudi o sedantt Danes vri na Tabor na dobrodelno akademijo! Ilomač« vesti ♦ Vojaške vest«. Kakor javlja »Vojni list«, so biK t naši voj«ki prldeljeni na shižbovanje: art. podporočnik Ludovik stok kot adjntant II. oddelku vojnotehnič-nega zaroda; art. poročnik Hferibert Vidmar kot nadzornik dela II. oddelku voj-notehničnega zavoda; vojaški uradnik 3. razr. Nikolaj čulek kot mani-pulant savskemu municijskemu skladišču; konjiški ■podporočnik Josip Recelj kot vodnik 7. konjiškemu polku; in t. -podporočnik Veko-«lav uogar kot vršilec dolžnosti intendanta S. pehotnemu polku; podporočnik Branko Lovšin kot vršilec dolžnosti intendanta 40. pehotnemu polku; vojašk.; uradnik 1. razr. Fran Cajnko kot vršilec dolžnosti intendanta 54. pehotnemu polku; in t. podporočnik Milan šproc kot vršilec dolžnosti im-te«nda.nta 56. pehotnemu polku; in*.. podporočnik »runo Čeh kot intendant 8. konji. jiškemu polku; podporočnik Josip Božič kot intendant artiljerijski podoficirski! šoli; vojaški pisar Franc Cvikl kot vršilec dolžnosti arhivarja imtesidanturi vrba3ke divizijske oblasti; pisar Vekoslav Mlakar kot vršilec dolžnosti arhivarja generalšta-ta komand dravske divizijske oblasti!; strojni podporočnik Adolf Kolarič na služ-liova.nje na kr. brodu »Hvar«; strokovni tod poročni k Fran Zaje komandi pomorskega zrakoplovstva; strokovni podporočnik Rudolf Najverš kot tehinižki oficir šolski hidroeskadrili pomorske zrakoplovne šole; strokovni podporočnik Slavko Rušeč kot vodnik 21. hidroeskadrili. pehotni! k a-petan 1. razr. za generalštat/ne posle Štefan Kos pa kot komandir 3. četi 32. pehotnega polka. Državni mojster-puškar Milan Demšar je trajno upokojen. ♦ Spremembe v banovjnski služb*. Z odlokom kr. banske uprave je bil na podlagi razsodbe državnega sveta prevzet v bamo-vtnsko službo dr. »Ivan Gostlša, bivši pri-marij dn vodja javne žeinske bolnice v Novem mestu ter upokojen 31. oktobra 1931. Dr. Marjan Rozman je imenovan za lianovinsKega uradniškega pripravnika pri splošni bolnici v Mariboru, premeščena pa sta sekundarni zdravnik dr. Franjo Radšel od zdravilišča na Goliniku v javno bolnico v Slovenjgradcu ter banovinski uradniški pripravnik Vladimir Zalokar od banske uprave v Ljubljani s sreskemu načelstvu v ivogatcu. Banovinska dnevničarka Marija Pfel.feTjeva je imenovana za banovinsKO zvaničmico III. skupine pri banski upravi v Ljublj ani, banovinskj služitelj Franc Korber pa je upokojen. ♦ Iz zdravniške zbornice. Kakor objavlja kr. banska uprava, sta b.ila dr. Janez Gantar in dr. Josip Briinner črtana iz imenika Zdravniške zbornice za dravsko banovino, ker je drugi umrl. prvj pa se je preselil v primorsko banovnno. ♦ Nov kustos zagrebškega muzeja. Z odlokom min.istra prosvete je imenovan za kustosa miineraloško-petrogra.fsKega muzeja v Zagrebu g. Ljudevit Barič, doslej profesor realne gimnazije v Koprivnici. ♦ Razpis službe. Mestni magistrat v Ljubljani" razpisuje sistemizirano mesto konceptnega praktikamta ter mesto zdrav-nika-praktikanta, kj mora v teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo napraviti fizikatni Izpit, Prednost ilma.io oni, ki že imajo ta izpit. Prošnje je vložiti najkasneje 7. t. m. pr mestnem načelstvu. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 1. letošnji številki: Uredbo o prometu in kontroli strupov; nreffbo o voditvj protestnega registra v protestih varan to v; naredbo o izdelovanju nravstvenih izpričeval; izpremembo pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine ter razglas banske uprave o občinskih trošarinah do odobritve nov.ih občinskih proračunov. + Zveza bančnih uradnikov. Društvo bančnih uradnikov v Novem Sadu je sprožilo misel, da bi se ustanovila zveza bančnih uradnikov -za vso našo državo. Predlog je bil simpatično sprejet, že 30 januarja se bo v Novem Sadu vršila ustanovna skupščina Zveze bančnih uradnikov ♦ Sto in dvajsetletni starec. V Prištini ž v.; starec Rama Graština, ki je te dni dosege] red ko starost 120 let, a je še vedno zdrav in čvrst. Oženil se je trikrat. Dogodkov v mladih letih se še dobro spominja. ♦ Krasno vreme v črni gori. Kakor poročajo s Cetinja, vlada skoraj v vsej črni gori in v Sandžaku izredno lepo vreme, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje, že teden dmi greje pomladno toplo solnce. Ni kdo ne pomni, da bi o Božiču vladala taka toplota. ♦ Vtihotapljanje priseljencev v Ameriko. Po uradnih podatkih se je v teku prošlega lFta vtihotapilo v Zedinjene države približno 750.000 oseb, kil niso imele dovoljenja za priselitev. Večini teh nezaželjenih priseljencev se je posrečilo priti v Ameriko novi knjigi veljajo že lani izrečene sodbe o prejšnjih zbirkah. »Godišnjak Narodne Odbrane« za 1. 193% je p r občil med drusim članek ljubljanskega vseuč. prof. dr. Evgenija Spektorskeua ■•Krize u ruskoj :storiji«. dalje razpravo dr. St. Stanojeviča »Srp^ko-grčki odnosi« in celo vrsto drugega gradiva, med njim ponatis Aškerčeve pesmi »Slovanom« s pesnikovo sliko. ^Zvonček« r novem letn. Prejeli smo: Ta naš skoro najstarejši mladinski mesečnik nas ie s svojo božično številko prav prijetno presenetil Ne samo bogata, pestra vsebina te številke, marveč tudi tista lepa, stara božična nestroienost. ki veje iz nje, mora zadi-v'ti čitatelja, predvsem seveda mladino. — »Zvonček« sicer ne sili v ospredje, tembolj pa si prizadeva v miru in tišini izpopolnjevati se In to je že v veliki meri dosegal. Letošnji letnik je po moderni zunanji opremi, kakor tudi po izbrani vsebini na dostojni višini in moramo njegovemu uredniku dr. Pavlu Karlinu le čestitati. Razen A. Adamičeve povesti »Deček iz sirotišnice«, V, Bitenčeve pravljice »Ugrabljeni kraljeviče in Marije Grošljeve vesele anekdote >Boli Nespodolk, 9o pričele izhajati zabavne, ilustrirane zgodbe v verzih »Hlaček in Biba«. Seveda ne manika krajših povesti in pravljic, pesemc. poučnih sestavkov, igric, ngank itd Tudi kakšna kompozicija za mladinske zbore izide tu pa tam v »Zvončku«. Posebno veselje pa imajo otroci s starozna-nim »Kotičkom gospoda Dobrovoljskega* ki mu pošiljajo kar cele literarne prispevke Kakor izvemo, bo »Zvonček« v novem letu postal še bogatejši, lepši in zanimivejši. Za to ga vsem. posebno staršem, učiteljstvu m zavodom najtopleje priporočamo. — nc. kot mornarji na angleških in skandinavskih ladjah. Kogar dobe, ga seveda brezobzirno »zženejo. ♦ Otroci povzročili požar. V »elu Prišteli v drinski banovini je nastal požar v hrši*. Marjana Paveliča. Požar so povzročili otroci, ki so se okoli hiše igrali ter s smodnikom nabasali svoje lesene puške. Hiša je popolnoma pogorela. ♦ Dva otroka zgorela. V seln Brazi v drinskj banovini je seljak Mijo Jagodilč, ki je ločen od svoje žene odšel od doma ter svoja dva otroka pu«til sama. Otroka sta se iJrrala pri ognjišču. V bližini ie bil kup slame, ki se je vnel. Šestletna Katica in triletni Mato sta zgorela. ♦ Smučarski tečajniki na Jezerskem uživajo vsekakor prekrasne zimske dneve. Sner-a je dovolj z& vežbanje na planini Anclovo i. s. najlepšega 3 c.m debelega sie-ža vrh novega sesedenega snega na stari podlagi. Od juga ni tu nobenega duha, ker solnce snega v senčinah na severni strani pod Grintovci pokvariti ne more. Pri Štu-larju je že vse zasedeno, dovolj prostora je še v hotelu Kazini, v župnišču i. dr. hi-ših. Pojasnila glede nastanitve daje spotoma šofer avtobusa Kranj-Jezersko. Avtobus odhaja iz Kranja ob 14.05 vsak dan redno; smučarji! imajo polovično vožnjo tja in nazaj za 30 Din. ♦ Uprava »žene in dom« je dobila konec leta toliko novih naročil, da ji je prva letošnja številka pošla. Zato tiska drugo naklado. Tiste nove naročnice, ki še niso dobile letošnje številke, naj nekaj dmi po-trpe. Ko uprava dobi drugo naklado iz tiskarne, jo takoj razpošlje. ♦ Ne samo kakor 1000 in ena noč, pač pa kakor 1000 in 1000, tako za-nimiiv je roman »Satan in Iškarijot«. Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. I NOVOST LJUBLJANE JE ■HMMHHHHnHIMIHB! ♦ Tvrdka Jugoelavensko Siemens d. d., oddelek za šibki tok, Ljubljana, Tyrševa lbjIII, sporoča, da ima od 1. t. m. telefonsko številko 2102 skupno z odelkom za ja-ki tok iste tvrdke. Iz Ljubljane u— K dobrodelni akademiji na Taboru bo nocoj z vstopnico prosta vožnja po cestni električni železnici od vsake postaje. Izstopite na provizorlčni vmesni postaji na križišču Škofje ulice in Sv. Petra ceste! Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in pni blagajni v Sokolskem domu eno uro pred pričetkom prireditve. Pričetek prireditve bo ob 20. Po pevskem in glasbenem koncertu se razvije v vseh prostorih obširnega Sokolskega doma prosta zabava, katero bo uvedel 6 letni virtuoz na. harmoniko. Poskrbljeno je za vse v polni meri Med drugim bodo nastopili prvovrstni harmonikarji, jazz, kuoletisti itd. Vsak bo prišel na svoj račun ter bo imel velik užitek, tako glede umetnosti, kakor zabave. Za nujne podpore potrebne pa upamo, da se bo pri tem nabrala izdatna podpora. u— »Jadranska sVaža« v Ljubljani pozivi vse članstvo, da se polnoštevilno udeležil prireditve, ki jo priredi mestna občina ljubljanska danes ob 20. na Taboru v prid brezposelnim jn siromakom občine ljubljanske. u— Narodna strokovna zveza poziva vse ljubljanske člane, naj se v kar največjem številu udeležijo dobrodelne akademije dre-vi na Taboru. Ker gre za podpiranje brezposelnih, storite vsi svojo dolžnost! u— Pogreb blage žene. Izpred mrtvaške veže ljubljanske splošne bolnice se je razvil včeraj popoldne dolg žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu. K večnemu počitku so položilj vdovo po računskem ravnatelju, gospo Amalijo Costovo, ki je umrla v 68. letu. Gospa Costova je bila Ljubljančanom, zlasti onim iz dvorskega okraja splošno zinana, saj je živela v svojem stanovanju v Gradišču št. 14 nepretrgoma svojih 20 let. Njena smrt je nastopila popolnoma nepričakovano, še pred tednom dni je bila vsa vedra in življenja polna, ko je obolela na pljučnici, od katere ji ni bilo več pomoči. Pokojnica je bLla pristna Ljubljančanka iz "ugledne rodbine Koširjevih. Bila je vzor slovenske matere, pri azna in dobrotna do vsakogar i!n izredno blagega srca. Ni se izživljala v zunanjem svetu. Njeno delo je bilo posvečeno napredku doma, ki ga je le redko zapuščala. Z vso materinsko ljubeznijo se je oklepala sina, edinca učitelja g. Antona, ki študira sedaj višoo pedagoško šolo v Zagrebu. Zvočni kino IDEAL Senzacija, kakršne še ni videla Ljubljana! Film, v katerem sodeluje na tisoče Indijancev! Napeti prizori, da človeku oledeni kri v žilah! Velenapeto, zanimivo in pusto-lovno! Indijanci pridejo! V glavni vlogi kralj kovbojev, sloviti Tim Mc Coy Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Vstopnice si nabavite v predprodaji! Kajplie Slamičeve kleti nlMo m nc naveliča! Kdor ne hotel M verjeti, prosim, naj se sam prepriča. Naključje usode je hotelo, da je našla večni mir točno po 10 letih od smrti svojega soproga g. Antona, k} je služboval najprej v Zartru m nato kot vladni računski ravnatelj v Ljubljani. Naj JI bo lahak počitek v domači zemlji«;! u— Proračun mestne občine ljubljanske t« njenih podjetij za. 1. 1933. ter računski zaključki za 1. 1931. »o razpoloženi občanom na vpogled od 4. do 17. Januarja med uradnimi urami v mestni posvetovainici na mestnem načelstvu. PARK HOTEL BLED Za celodnevno prehrano _od Din 70«— 1727 u— Za pravoslavne božične praznike se vrše svečani cerkveni obredi po naslednjem razporedu: Na badnji dan 6. t. m bo v šv. Iiturgija Vasilja Velikega, z blagoslovitvijo nove kapele v sanatoriju na Golniku (Gorenjsko) ob 9. dopoldne. Istega dne popoldne ob 17. bo »Večernja« v pravoslavni kapeli v Ljubljani. Ostali obredi se vrše v pravoslavni! kapelj v vojašnici vojvode Mišiča. Na prvi dan Božiča: svečano »Jutrenje* s povečerjem ob 6. zjutraj, sv. Iiturgija ob 10. dopoldne in večernja ob 10. Na drugi dan Božiča: »Jutranja« ob 7. zjutraj, sv. Iiturgija ob 10. dopoldne, ve&ernja z bdenjem sv. arhidija-kona Stevana ob 18. Na dan sv. Stevana: Iiturgija ob 10 dopoldne. u— Danes „Douaumont< — premijera. Danes ob 14.15 bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici veličastni zvočni film, ki nam predoču.ie heroično dobo iz svetovne vojne, ko »o Nemci leta 1916 skušali za vsako c3no dobiti v posest trdnjavo Ver-dun. O filmu samem govorimo posebej na drugem mestu. u_ Predavanje SPD o Visokih Turah. Prihodnje predavanje Slovenskega planinskega društva, bo v torek 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar o Visokih Turah. u— šola Glasbene Matice v Ljubljani je pričela z rednim poukom po božičnih praznikih že 3. t. m., nakar se ponovno opozarjajo gojenci in njihovi starši. Gojenci pravoslavne vere pa imajo zaradi poznejših praznikov počitnice do vštetega 10. t. m. Za te gojence »e prične redni pouk v sredo 11. t. m. u— Senator g. dr. Fran Novak je daroval v nočaščenje spomina pokojnega dr. Frana Zupanca za Dijaško kuhinjo »Domovina« 150 Din. u_ Umetnostna raostava v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes in jutri v petek 6. t. m. Razstava ima ves čas prav lop obisk. Opozarjamo, da razstava ne bo podaljšana, temveč se v petek ob 4. popoldne zapre. u_ Lutkovno gledaliče Sokola I na Taboru upriizori na praznik Treh kraijev in v nedeijo 8. t m. vselej ob 16". uri izvirno igro Pavla Golie »Peterčkove poslednje sanje«. V odmorih igra priljubljeni Ajaks-band. Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo zato smo nastavili nedosegljivo nizke cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgojfcka hiša ANTON KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva uL 1-3 LJUBLJANA u_ živalica ima svoj 1. občni zbor 6. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu Metropol (Miklič) pri kolodvoru, člani m prijatelji vljudno vabljeni. u_ Pogrešana modistinja. Na Silvestro-vo je neznano kam odšla od svojega očeta Franceta Goloba, stanujočega v Lavri-čevi ulijci 15., njegova hčerka 20 letma Frančiška, ki je bila izučena za modisti-nj-o. Pogrešano dekle je srednje, bolj šibke postave, blondkifes, okroglega belega obraza. Oblečena je bila v zelenkast plašč ter je imela na glavi! rjav klobuk. Kje je pogrešana Golobova, do zdaj še niso mogli ugotoviti. u— žrtev premočnega vina. Včeraj ponoči je začul stražnik pod neko stojnico na Pogačarjevem trgu žalostno javkanje Sprva ni vedel, za kaj gre, šele čez čas, ko se je stokanje znova oglasilo, je stopil do stojnice, ter našel tamkaj popolnoma pijano žensko. Neznanko so spravili na stražnico, kjer se je prespala im šele zjutraj je povedala, kako se piše. Je ločena žena in »e že dalje časa zadržuje v Ljubljani, kjer se je popolnoma vdala pijančevanju. u— Preporodova redna plesna vaja bo v soboto 7. t. m v Trgovskem domu. G Jenko bo nadaljeval z učenjem letošnjih novitet. Izdajale se bodo tudi mesečne karte. Začetek točno ob pol 20., na kar opozarjamo zlasti začetnike. Vrem+nnUo norocilo Meteoroloiksga zavoda v Ljubljani Stevilse za označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja, 2. »tanje barometra 3 temperatura, 4. relat'*na vlaga t % 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7 vrsta padavin 8 padavine r mm Temperatura: prve fitevllke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 4. januarja Ljubljana 7, 773.9, 2.9, 91. mirno, 10, LJubljana 13, 772.6, 4.0, 90, mimo, 10, —, — Maribor 7, 774.7, —<5, 90, mirno. 10, —, _; Zagreb 7, 774.2, 1.0, 90, m!rno megla, 1.0, dež; Beograd 7, 776.0, —2, 90, SB4, jasno, _, —; Sara&evo 7, 775.9, —4.0. 90, mirno, megla, —. —; Skoplje 7, 77«.8, —3, 90 mirno, megla, —, Temperatura: Ljubljana 4.3, 2,2; Maribor —6, —1.8; Zagreb 2.0, 1.0; Beograd 8.0 -2.0; Sarajevo 5.0, —4.0; Skoplje —1.0, -4.0. Sonce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.31. Lana vzhaja ob 11.44, zahaja ob 1.45. I OTVORITEV I BAR-BUFFETA | Iz Maribora a— Na badnji dan C. t. m. bo sbtratMKe vernikov pravoslavne vere ob pol 13. v vojašnici vojvode Putnika, kjer bo prota Trbojevič blagoslovil badnjafee. Po blagoslovu bo krenila povorka iz vojašnice po Stritarjevi in Frankopanski ulici v vojašnico kralja Petra, od tam pa spet po Frankopanski ulici preko državnega mostu ▼ mesto, po Gosposki in Gregorčičevi ulici preko Jugoslovanskega trga na Trg Svobode, od tam po Aleksandrovi fcn Meljski cesti v vojašnico kralja Aleksandra. Dalje bo povorka krenila po Trstenjakovi ulici preko mesta v vojašnico vojvode Mi&ča, kjer bo prota Trbojevič razdelil badnjake mestnemu poveljniku, poveljnikom mariborskih polkov in drugim odličnim osebam pravoslavne vere. Mestno poveljstvo vab! vse prijatelje pravoslavne vere. da se udeleže badnjaka. a_ Glasbena šola. ielezničarsko glasbeno društvo Drava bo v Mariboru ustanovilo meseca februarja glasbeno šolo, nakar se starši opozarjajo. Prijave sprejema predsednik Jože Vokač v kurilnic! drž. žel. koroški kolodvor dnevno od 8. do 12. in 14. do 17. ure ter tudi g. Drago Orbanič v delavnici drž. žeieanic (personalna pisarna) od 8. do 12. ure dnevno. Poučevalo se bo po strokovnih učiteljih klavir, gosli in drugo. a— Društveno življenje. Policiji je bik) lansko leto prijavljenih 181 rednih in 3S izrednih občnih zborov, 181 sej in sestankov, 143 koncertov in plesov ter manj§.h predstav, 42 predavanj, 18 javnih shodov, 10 zborovanj, 9 tombol, 11 plesnih tečajev in samo 2 razstavi. Druš+v^no. kahor tudi družabno življenje torej la.ni kljcb hudi krizi n. popuščalo. Razna društva so vložila na policiji skupno 1178 vlog. a_ Koliko potujejo naši ljudje. Policija je izdala lansko leto 1695 noviih potnih listov našim državljanom, podaljšala pa jih je 1293. Za inozemstvo jih je vidirala 42 našim in 417 tujim državljanom Za vrzum za dopotovanje v našo državo se je potom naših oblasti javilo 2180 prosilcev. Osebnih legitimacij je mariborska policija izdala lansko leto 322. a_ Lanske izgube in najdbe. Zanimivi sta iz lanskoletne policijske statistike dve številki, ki verno izpričujeta vebiko poštenost, ki diči mariborsko prebivalstvo. Lansko leto je bilo namreč polioiji prijavljenih 331 izgubljenih predmetov, dočim je v istem času prejela policija 535 prijav o najdenih predmetih. a— Nekaj podatkov iz mariborske kriminalne statistike. Kriminalni oddelek tukajšnje mestne policije pod vodstvom nadzornika g. Franja Cajnka vestno in skrbno pazi nad varnostjo življenja in lastnino prebivalstva Naj navedemo Iz lanskoletne policijske statistike nekaj glavnih podatkov, ki bodo našemu meščanstvu nstvanile KOŠAK Prešernova ulica vsaj približno sliko o obsegu in naporno-sti policijske službe. Aretiranih je bilo lani 1330 oseb, razen tega pa je bilo vloženih še 4795 prijav in ovadb zaradi rajnih policijskih prestopkov in prekrškov. Zaradi postopanja, delamrinosti in beračenja je romalo v zapor 245 oseb obojega spola. Dalje so bile aretirane zaradi uboja 4 osebe, zaradi težke telesne poškodbe 12 oseb; zaradi požiga iz malomarnosti 2, zaradi ponarjanja denarja 4, zaradi ogražanja osebne varnost; in prostosti 6, zaradi tajne prostitucije 85, zaradi posilstva 2, zaradi javnega nasilstva nad stražniki 4, zaradi tatvine 482, zaradi utaje 38, zaradi slepar. stva 67, zaradi vlomov 160 kn zaradi roparskega napada 6 oseb. Spričo bližine državne meje je delo mariborske kriminalne po-Llcije zelo otežkočeno, kljub te-mu pa sta se spretnost in izkušenost naših kriminalistov sijajno izkazali. Kriminala! primeri, ki so bil! takoj po vojni zelo mnogoštevilni, so pričeli pozneje z ozirom na neprestano izpopolnjevanje kriminalne službe rapidno padati, zlasti v letih od 1925. do 1930., dočim so v zadnjih letih teži! zločini že redek pojav. Da pa so številke v rubrikah tatvin, vlomov in prevar še raz meroma visoke, je iskat.! temeljni vzrok v v veliki brezposelnosti in splošni krizi. a_ še o vlomu v Prečni uMci. Včeraj smo poročali o velikem vlomu, ki je bil izvršen v torek popoldne v prvem nadstropju Koštomajeve gostilne na vogalu Mlinske in Prečne ulice. Policija je pn! podrobni preiskavi ugotovila, da Je neznan storilec odnesel natakarici Josipiml Polenikovi po njeni izpovedj 9300 Din v gotovini, hranilno knjižico Posojilnice v Mariboru z vlogo 10.000 Din, zlato verižico, par zlatih uhanov, svilen šal in par belih rokavic v skupni vrednosti 20.000 Din. PoKcija ni mogla najti na licu mesta kljub najvest. nejšemu raziskovanju daktiloskopa nobenih sledov. Prizadeva pa si, da bi stvar čim preje popolnoma poj a sinila. Iz Celja e— Osebna vest. Znani pisatelj in publicist dr. Lujo Vojnovič, ki je bival poleti dalje časa pri svojem sorodniku g. Maksu Janiču v Celju in se nato odpeljal v Pariz, se je zopet vrnil v Celje, kjer ostane, dokler ne bo dokončal svojega novega literarnega dela o Dubrovniku. e— Proslava badnjega dne bo na praznile 6. t. m. Ob 14. bo krenil sprevod oficirjev isn občinstva s celjsko železničar-siko godbo na čelu iz vojašnice kralja Petra na Dečkovem trgu na Sipodnjo Hu-d njo po badnjake, ki jih bodo potem oddali v vojašnici kralja Aleksandra, v sta novanjih poveljnika polka ia poveljnika vojaškega okrožja, v vojašnici kralja Petra in v Oficirskem domu. Po razdelitvi badnjakov bo v Oficirskem domu za-kuska ob igranju želeaničarake godbe. Občinstvo je vabljeno, da se v čim večjem številu udeleži te narofoe prodlaive. e— sokofsko društvo v Celja bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo 11. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodneea doma. e— Društvo kmetskih fantov In deklet v škof ji vasi bo uprizorilo v nedeljo vese loigro »Pri belem konjičku«. V odmorih bo igrala godba. Društvo prosi za dm večjo udeležbo. e— Smučarski tečaj na Morirskj planini se je prič«! 2. t m in bo trajal do 8 t. m. Tečaj vodi znani smučar (f. Branko Diehl iz Celja. Včeraj je prispelo % Mozir ske koče naslednje ugodno poročilo: izvrstnega snega dovolj, tečaj poteka v najlepšem redu ob najboljšem ran?xriofcenJu AH potrebujete čistilno sredstvo ? cjtttra) doaeict« normalno lahkotno izčiitenje. č« vzamete prejini »sčef 2—3 dražeje ARTINA. Dobi. 10 se v vseh lekarnah. -rnebina tkatltce Eio 8 — cadostuie ta 4 do 6 krat. Odabre— Ministar. XX politik« in narodnega idr a na Sla. »ddeL S. Br 12258 od 12. julija 1932. udeležencev. Celodnevna dobra in zadostna oskrba s prenočiščem v planinski koči stane 34 Din. Novi udeleženci, začetniki n že deloma izvežbami smučarji se še vedno sprejemajo v tečaj. Lepa prilika se nudi na praznik Treh kraljev in do ueaeije. Prid te, saj drugod skoro nikjer najdete ^ega! e epo božično darilo. Lastnik tukajšnje ..eicstilne tovarne >Metka« je poklonii za Božič vsakemu svojih delavcev io nameščencev po več metrov manufakturnega blaga Posebno hvalevredno je, da so biii veselja deležni vsi, tudi taki delavci, ki se nahajajo na bolniškem dopustu, pa tudi vsi vajenci In novinci. e— V bolnici sta umrli včeraj 221etna Marija žoharjeva, hči pocestnice z Z vodnega pri Tebarju, in 761etna reva Cecilija Zuipanč:čeva iz Žalca. e— V interes« javne varnosti bi bilo, če bi dala obč na namestiti še eno javno električno svetiljiko na poti od Masaryko-vega nabrežja do prvega železniškega mostu, eno pa v drevoredu od mostu do brvi čez Voglajno. Sedanja razsvetljava je nezadostna — dokaz, da sta bila v zadnjem času izvršena tam že dva nočna napada. e_ Maturanti celjske gimnazije prirede svoj zaključni plesni venček 7. t. m. r zgornjih prostorih Narodnega doma ob 20.30. Igra >Sonny-boy« jazz te Ljubljane. Vabljenj vsi prijatelji diijaštva! e— Mestni kino. Danes ob 20.30 krasni aijpski zvočni film >Pesem, ki ubija V glavnih vlogah H. S-peelmans, Olga Brink in Celjan Herry HardL. Zvočni žurnal. e— Pohitite z nakupom novih srečk drž. razredne loterije. Dobite jih v celjski podružnici »Jutra«. e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. m pol 21. izvrstna dunajska opereta »Ljubezen je vsega kriva«. V glavnih vlogah Marta Eggerth, H. Thimig in "E. V«-rebes. Zvočne predigre. Iz Kamnika ka— Kamniško drsališče je že urejeno tn za dalj časa presfcrbIjeno z ledom, tako da »e bomo čez Novo leto prav lahko drsali. Tudi športniki so že urediLi na te-nišfvem prostoru lepo drsališče, kjer se bodo vršili samo treningi v hockevu in umetnem drsanju. Za ljubitelje baiincanja na ledu je ocMoČen poseben prostor, tako da bomo prav vsi prišli Ta svoj račun, razen smučarjev, za katere je zapadlo še vedno premailo snega. Ti bodo morali pač višje v planine. Iz Laškega 1— Županska zveza je akldoala za 27. decembra sestanek županov laškega ere/^. Predsedoval je župan dr. Fran Koš, a ba-novanski tajnik Gorkič je pojasnil namen ia naiioge županske zveze: dajati županstvom potrebne nasvete v upravnih zadevah ter ščitita samoupravne pravice občin pred oblaistvu Kot tolmač želja m teženj posameznih oben nisj bi bil v vsakem sre-zn pock>dbor županje zveze, katerega naloga je, da zbire zadevno gradivo in vrši posredovanje med občinami in župansko zvezo. Po izvolitvi takega pododbora za laški srez je 6ledil obširen referat g. Gorki-ča glede občkiskih proračunov, katerega z dajatvami, ki obremenjujejo občane, ekoro na več mogoče uravnovesiti Tozadevno sc je predložilo županski zvezi več resolucij 6 prošnjo za intervencijo na pristojnih mestih. Popoldne je ?ledi:'o zborovanje župa-dov v zaidevi pregrupacije občin. Sestanek jc imel več aH manj zgolj informativen značaj. zato tud" ni prišlo do konkretnih predlogov. Cteobito se je poudarjala potreba reguliranja mej med trboveljsko in dolsko občino na eni ter trboveljsko in zagorsko obrano glede Bevškega na drugi strani. Laško je zahtevalo zgolj nekaj stavbnih parcel, ležečih v sosedn h občinah, ki so potrebne za razširjenje mesta. St. Rupert je izrazM željo za priključitev k ieškemu sre-zu, kamor bolj gravitira nego v Celje im je tudi sodno in dav&noupravno dodeljen Laškemu. Tu to bilo ugovora, pač pa so se pojavile diference glede sedeža občine v primeru združitve s šentlenartsko otvčmo. Pri rešitvi tega vprašanja bo pač treba upoštevati stvarne oinjenice. ker se pri def:ni-trvrai izvedbi pregrupacije občšn ne bo moglo ozirati na zasebne želje posrmezmikov. V splošnem pa se je na tem celodnevnem zborovanju o vseh aktuafoih vprašanjih 6tvarno razpravljalo in se je ugotovila vaiž-nost takih sestankov. I— Sokolsko društvo Laško dk''.icuie občni zbor na 7. januarja ob 20 v hotelu Savinja. Iz Krškega kr— Poraba mesa. D? smo v naši občini dobro mesojede dokazujejo naslednje številke. V vsej občini je bilo lani zaklanih 930 glav živine, in to: 2 bika. 119 volov. 51 juncev, 100 krav, 94 junic, 345 telet. 59 svimi in 160 prašičev Od teh 930 glav odpade 188 glav na Leskovec in Sv Duh, 06taJ"h 742 glav pa na Krško. V tem številu nii všteta zaklana živina zasebnikov, ki koljejo za lastno uporabo, temveč se nanaša samo fia mesarje in gosHTiničirie KINO LJUBLJANSKI DVOA> Telefon 2730._ Harry Plel v sijajni pustolovščini kot gasilec v filmu Ljudje v ognju Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Najnižje cene! kr— Za zvezo krajev Zdole — Videm. Severovzhodno od V kitna leže zelo obljudeni :« vinotodni kraji občin Pleterje in Videm, ki so posebno znani po pri- ti ela vi prvovrstnih vinskih pridelkov. Zal ti kraju niso mogli pr»ta do popolne veljave, ker so še vedno vezani z edino cesto Zdole —Brežice, po katera 6e vrši tudi ves pro* nvet. S.eba pnbftržno 15 km doiga banovinska cesta je vsekakor preobremenjena, kraji pa v resnici in po naravni legi gravitirajo na postajo Videm—Krško. Ti dve Mnjenici dovolj jasno izpričujeta nujno potrebo zgraditve nove ceste Videm—-Zdole in m čudno, če je prebivalstvo baš iz teh ozrrov našlo pota, da nujnoart zgraditve nove ceste primerno poudari. Z gradbo nove ceste bi imenovane občine mnogo pridobile zlasti v gospodarskem, trgovskem Vn t uj?»ko-prometnem pogledu, kajti predvidene ce»s>ta bi v doiž.rni dosegi« komaj 5 km in bi bila tako ze skoro 10 km krajša od obstoječe. Te proga bi ne koristila samo imenovan-m občinam, marveč hi v velika meri imeli korist občini Videm Krško, ("panje je, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno m da se bo gredba proela že pomladi, ker ee je s trasironjean proge it<"k že zapoce&o prvo delo. Bc. Iz Zagorja V pomoč bedoi rudarski deei so namenjam dohodki velikega koncerta, ki ga bo Kolo ju gos k>venskih sester priredilo v nede>jo 15. t. m. ob pol S sodelovanjem pevp.kega društva ,Loški in rudniške £anii cestnega odbora ustanovni občni zbor pododbora županske zveze za gornje-grajski okraj. Kot zastopnik županske zveze je bi! navzoč tajnik g. Gorkič, nadalje sreski načelnik g. Kandnič in banovinski svetnik g. Matija Goričar. Vabilu so se odzvale vse občine. Predsednik g. Mermal ran, župen v Gornjem gradu je vse pozdravni. Po obširnem poročilu in po danih smernicah o sestnvi občinskih proračunov ln drugih aktualnih zadevah pa je bil ustanovljen pododbor županske zveze. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Zehelj Anton, župan v Bočni, za podnačeinika pa g. Mermal Pran. V odboru so naslednji župani: Ježovnik Franc, Kokarje, SavinšeK Ivan, Nov« Štifta, Kolenc Franc, Ljubno, Žibovt Jakob, Luče, Ošep Franc, Solčava, Maitek Franc, Rečica ob Savinji, Gc-ričar Metiiija, Mozirje — trg. Znidaršič Venoe-slav, Mozirje — okolica in Terček Josip, Šmartno ob Paki. Blagajnik je g. Kolenc Anton iz Gornjega grada, računska preglednike pa štiglic Franc, trgovec v Bočni, in K rajne Ivan, posestnik v Gornjem gradu, tajnik je g. Remic Franc, občinski tajnik v Bočni. Po izvolitvi je prevzel g. 2e-helj predsedstvo ter vodi.l nadeljno zborovanje. Med slučajnostmi je prišlo na dnevni red pereče vprašanje o pre-grupiranju občin in sta k tej zadevi podala izčrpno poročilo g. Gorkič m g. sreskn načelnik. V načelu je to vprašanje že rešeno. Gre le še za pregrupačijo občine trga in okolice Mozirje in Gornjega grada, kar se pa prepušča poznejši načelni reši-tvi. Na predlog a-1 Goričarja in Trogarja iz Mozirja je bii a sklenjena resolucija: 1. Pri sestavljanju obči n?iciih proračunov je videti, da so OTCine zaradi zahtevanih znatno znižanih dohodkov vedno bolj obremenjene. 2. Preuredijo naj se notarske in odvetniške tarife ob priliki prevzem« ra-zličnih nepremičnin. 3. /r kmetijske zadruge. Na dan sv. Treh kraljev priredi sokolska četa v Dvorski vasi dramo E. Gange »Sin« v režiji upravitelja Gost;nčarja. — Osti dohodek je namenjen za odplačilo dolga ob zakupu novega droge. Občni zbor sokolske čete bo v nedeljo 8. t m. v telovadnici narodne šode v Dvorski vasi. SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Tukajšnji odbor krajevne organizacije JRKD je imel svoj prvi redni sestanek 29. decembra. Razpravljalo se je o različnih vprašanjih. Med drugimi posebno o potrebi omiljenja zakon« glede točenja izabele. ki je edini dohodek savinjskih vinogradnikov; nadelije o brezposelnosti, ki zavzema tudi pri nas vedno večji obseg. Omejilo naj bi se prosjaoenje vsaj v toliko, da ne bi prihajali brezposelni iz tujih erezov. Razveseljivo je dejstvo, da kaže prebivalstvo vedno več zanimanja za organizacijo: število članov vedno bolj narašča Naš Sokol je priredil na Silvestrovo svojim članom m prijateljem zabaven večer. Uprizorila se je šaloigra »Hlače«, ki je bila posrečeno podana. Vsi posetniki so se prav dobro zabavali ter so se v veselem razpoloženju poslovili od starega lete in pozdravili novo. Šolski upravitelj je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da naj veljajo naša novoletna voščila v prvi vrsti naši mili domovini. VELIKI DOLENCI. Šolsko up ra vitel j-stvo je priredilo siromašnim obrokom tukajšnje sole za novo leto božičnioo. Bilo je obdarovanih 19 otrok deloma s popolnimi oblekami, deloma z blagom, 25 otrok pa s šolsk:mi potrebščinam'!. Razen tega so predvajali otroci igrico »Bedak Pavlek«. Manjkalo seveda ni božičnega drevesca m jaslic. V šoli se je zbralo trfko ljudstva. da vsi niso imeli prostora. Igra je ugajala ljudstvu tako da se oa dan Treh kraljev ponovii. Vsem daroval cem, ki pripomogl1 do lepega usneha božnčnice, iskrena hva'a! Solfko upraviteljstvo Staroturski rokopisi v Jugoslaviji Sarajevo, 4. januarja. V nekem listu je M nedavno objavljen članek, ki poziva ustanove in oblastva, naj skrbe za to. da staroturški r okop'si, raztreseni po nekaterih naših pokrajinah, ne bodo razneseni in razprodani v inozemstvo. Na ta č'anek odgovarja sedaj znani učenjak prof. dr. Babinger, ki je že pred petimi leti začel v imenu Jugoslovenske akademije v Zagrebu zbirati staroturSke rokopise po Bosni in po Južna Srbiji. Našel je precej dragocenega materiala in to po večini v največji zanemarjenosti. Starinske dokumente so zanražene in raziede-ne od miši morali izkopavati iz vsakovrstne navflake Na svojem potovanju je našel komaj par ljudi, ki so znali ceniti vred nost teh starin ter so vsaj približno vedeli, kaj vsebujejo ti rokopisi. Dr. Babing do 237.50; koruza (slov. postaja, mlev. tarifa): baška, času primerno suha po 100 do 102.50. za ianuar 102.50 - 105. za februar 105 _ 107.50; moka (slovenska postaia): sD« 355 — 360: banatska - 0« 365 — 370 + Novosadska blagovna borza (3. t. ni.) Tendenca za pšenico čvrsta. Promet 37 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad 177.50 do 180; okolica Sombor 175 — 177.50; srednje- in gornjebaška 181 — 183; baška potiska 182 — 184; gomjebanatska 175 do 177.50; sremska 177.50 — 180. — Tur-ščica: baška, garantirana 52 — 54; za januar 52 — 54, za marc. april, maj 65—67, gornjebanatska 49 — 51, sremska za marc, april, maj, pariteta Indjija Co — 67. baška in sremska sušena 60 — 62, banatska sušena 55 — 57. Oves: baški i;i sremski 95 do 97.50. Ječmen: baški 75 kg 91 _ 92. Moka: baška in banatska »0?« in >0gg: 280—295; »2« 260 _ 275; >5« 240 — 250: ^6« 195 do 210; V7< 150 — 160; >8t 80 — 82.50- Otrobi; baški pšenični, brez vreč 56—58. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 114 — 118. Propast kmetijstva je smrt narodov Evropsko kmetijstvo leze vedno globlje v dolgove, česar nujna posledica je propadanje kmetijstva. Državnikom »ivijo lasje v skrbi za učinkovite ukrepe, ki naj zajeze to propadanje- Slabo pa modrujejo tisti, ki lahkomiselno svetujejo: »Če kmetijstvo ne nese več, pa ga opustimo in se vrzimo na innu-strijo!« Posebno pri nas v Sloveniji pridi-gujejo vedno boli zgovorno na vseh koncih edino zveličavnost industrijalizacije naše dežele. Kakor je pa ta nauk lep, tako je tudi nevaren. Industrializacija pomeni namreč propast kmetijstva, ki je rednik narodovega zdravja in tvorec zdravih duhovnih vrednot. Ze danes lahko opažamo silno naraščanie jetike tudi po deželi, kier je dosedaj ni bilo. To je prvi blagoslov industrializacije. Odkar osiromašeni kmet ne more pošiljati svojih sinov v višje šole. je pričela kakovost naše«a duhovnega naraščaja vidno padati. Vir žive vode — kmetstvo — ki ie napajala narod, usiha. Kai pa delavec, obrtnik in meščan ne zmoreta dovoli sile, da obdržita zdravo rast narodovega telesa in duha? Dovoli ie primerov iz vsakdanjega življenia. ki nam dajejo povsem zanikajoč odgovor! Kar poglejte: prvi, morda tudi djrutri rod. ki ie izšel iz kmetijskih otrok in predstavlja danes industril-skega delavca, obrtnika ali meščana, ie § moramo namreč zavedati, da bodočnost našega naroda ni v industrializiranem baitar«tvu. temveč v emotreno preurejenem in izboljšanem kmetijstvu. Viharna novoletna noč na Angleškem Staro leto se je poslovilo od Anglije 6 posebno viharnim vremenom Tako poročajo n. pr iz Valentie da je burja na Sil-veotrovo dosega silovitost in brzino 150 km na uro Pn nekii ve!i!ki nogometa tekmi v Birmbighamu V vihar odnese! streho na tribuni za gledalce V Oueticeftmvnu na iužn4 obali Irske je bilo poškodovanih več ladij. Danes vri na Tabor na dobrodelno akademijo! Domače vesli ♦ Voja&ke vesti. Kakor javlja »Vojni liste, so bih v naii vojski prideljeni na sružbovanje: art. podporočnik Ludorik Stok kot acljntaat II. oddelku vojnoteh ničnega zavoda; art. poročnik Hferibert Vidmar kot nadzornik deia II. oddelku voj-notehničnega zavoda; vojaški uradnik 3. razr. Nikolaj Culek kot manipulant savskemu municijskemu skladišču; konjiški podporočnik Josip Reeelj kot vodnik 7. konjiškemu polku; in t. podporočnik Veko-*!av .vOKar kot vršilec dolžnosti intendanta 8. pehotnemu polku; podporočnik Branko Lovšin kot vršilec dolžnosti in-tendanta 40. pehotnemu polku; vojašk.; uradnik 1. razr. Fran Cajnko kot vršilec dolžnosti intendanta 54. pehotnemu polku; in t. podporočnik Milan Šproc kot vršilec dolžnosti im-te»ndanta S6. pehotnemu polku; in-t. podporočnik orimo Ceh kot intendant 8. konjii-jiškemu polku; podporočnik Josip Božič kot intendant artiljerijski podoficirskii šoli; vojaški pisar Franc Cvfkl kot vršilec dolžnosti arhivarja intendanturi vrba3ke divi-zijske oblasti; pisar Vekoslav Mlakar kot vršil«: dolžnosti arhivarja generalšta-lia komand dravske divizijske oblasti; strojni podporočnik Adolf Kolarič na služ-(►ova.nje na kr. brodu ,Hvar«; strokovni podporočnik Fran Zaje komandi pomorskega zrakoplovstva: strokovni podporočnik Rudolf Najverš kot tehmižki oficir šolski hidroeskadrili pomorske zrakoplovne šole; strokovni podporočnik Slavko Rušeč kot vodnik 21. hidroeskadrili, pehotmi ka-petan 1. razr. za generalštabne posle Štefan Kos pa kot komandir 3. četi 32. pehotnega polka. Državni moister-puškar Milan Demšar je trajno upokojen. ♦ Spremembe v banovjnskj služb*. Z odlokom kr. banske uprave je bil na podlagi razsodbe državnega sveta prevzet v bano-vi-nsko službo dr. »Ivan Gostiša, bivši priznanj in vodja javne ženske bolnice v Novem mestu ter upokojen 31. oktobra 1931. Dr. Marjan Rozman je imenovan za banovinsKega uradniškega pripravnika pr} splošni bolnici v Mariboru, premeščena pa sta sekundarni zdravnik dr. Franjo Radšel od zdravilišča na Golniku v javno bolnico v Slovenjgradcu ter banovinski uradniški pripravnik Vladimir Zalokar od banske uprave v Ljubljani s sreskemu načelstvu v iu/Ogatcu. Banovinska dnevničarka Marija Pfei.ferjeva je imenovana za banovin s ko rvanionico III. skupine pri banski upravi ^ Ljubljani, banovinskj služitelj Franc Korber pa je upokojen. ♦ Iz zdravniške zbornice. Kakor objavlja kr. banska uprava, sta b.ila dr. Janez Gantar in dr. Josip Briinner črtana iz imenika Zdravniške zbornice za dravsko banovino, ker je drugi umrl, prvj pa se je preselil v primorsko b a no vri no. ♦ Nov kustos zagrebškega muzeja. Z odlokom ministra prosvete je imenovan za kustosa mimeraloško-petrografsKega muzeja v Zagrebu g. Ljudevi-t Barič, doslej profesor realne gimnazije v Koprivnici. ♦ Razpis službe. Mestni magistrat v Ljubljani razpisuje sistemizirano mesto konceptnega praktikamta ter mesto zdrav-nika-praktikanta, k; mora v teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo napraviti fizikatni izprt. Prednost imaio oni. ki že imajo ta izpit. Prošnje je vložiti najkasneje do 7. t. m. pr mestnem načelstvu. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 1. letošnji številki: Uredbo o prometu in kontroli strupov; ure.fTbo o voditvi protestnega registra v protestih varantov; naredbo o izdelovanju nravstvenih izpričeval; izpremembo pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine ter razglas banske uprave o občinskih trošarinah do odobritve novih občinskih proračunov. + Zveza bančnih uradnikov. Društvo bančnih uradnikov v Novem Sadu je sprožilo misel, da bi se ustanovila zveza bančnih uradnikov za vso našo državo. Predlog je bil simpatično sprejet, že 30 januarja se bo v Novem Sadu vršila ustanovna skupščina Zveze bančnih uradnikov. ♦ Sto in dvajsetletni starec. V Prištini živi starec- Rama Graština, ki je te dni dosegel red ko s tarost 120 let, a je še vedno zdrav in čvrst. Oženil se je trikrat. Dogodkov v mladih letih se še dobro spominja. ♦ Krasno vreme v Črni gori. Kakor poročajo s Cetinja, vlada skoraj v vsej črui gori in v Sandžaku izredno lepo vreme, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje, že teden dmi greje pomladno toplo solnce. Nikdo ne pomni, da bi o Božiču vladala taka toplota. ♦ Vtihotapljanje priseljencev v Ameriko. Po uradnih podatkih se je v teku prošlega leta vtihotapilo v Zedinjene države približno 730.000 oseh, kil niso imele dovoljenja za priselitev. Večini teh nezaželjenih priseljencev se je posrečilo priti v Ameri Godišn.iak Narodne Odbrane« za 1. 1933. je p r občil med drugim članek ljubljanskega vseuč. prof. dr. Evgenija Spektorskega ■'Krize u ruskoj :storijk. dalje razpravo dr. S*. Stanojeviča »Srpsko-grčki odnosi« in celo vrsto dragega gradiva, med njim ponatis Aškerčeve pesmi »Slovanoma s pesnikovo siiko. »Zvonček« v novem letn. Prejeli smo: Ta naš skoro najstarejši mladinski mesečnik nas je s svojo božično številko prav prijetno preseneti! Ne samo bogata, pestra vsebina te številke, marveč tudi tista lepa, stara bc-žična nestroienoet. ki veje iz n je, mora zadi-v ti čitatelja. predvsem seveda mladino. — >Zvonček« sicer ne sili v ospredje, tembolj pa si prizadeva v miru in tišini izpopolnjevati se In to je že v ve^ki meri dosegel. Letošnji letnik je po moderni zunanji opremi, kakor tudi po izbrani vsebini na dostojni višini in moramo njegovemu uredniku dr. Pavlu Karlinu le čestitati. Razen A. Adamičeve povesti »Deček iz sirotišnice«, V. Bitenčeve pravljice »Ugrabljeni kraljevič* in Marije Grošljeve vesele anekdote >Boli Nespodoli«. so pričele izhajati zabavne, ilustrirane zgodbe v verzih »Hlaček in Biba«. Seveda ne manjka krajših povesti in pravljic, pesemc. poučnih sestavkov, igric, ugank itd Tudi kakšna kompozicija za mladinske zbore izide tu pa tam v »Zvončku*. Posebno veselie pa imajo otroci e starozna-nim »Kotičkom go9poda Dobrovoljskega« ki mu pošiljaio kar cele literarne prispevke Kakor izvemo, bo »Zvonček« v novem letu postal še bogatejši, lepši in zanimivejši. Za to ga vsem. posebno staršem, učiteljstvu m zavodom najtopleje priporočamo. — nc. kot mornarji na angleških ki skandinavskih ladjah. Kogar dobe, ga seveda brezobzirno raženejo. ♦ Otroci povzročili požar. V selu Prišteli v drinski banovini je nastal požar v hiši Marjana Paveliča. Požar so povzročili otroci, ki so se okoli hiše igrali ter s smodnikom nabasali svoje lesene puške. Hiša je popolnoma pogorela. ♦ Dva otroka zgorela. V sebi Brazi t drinskj banovini je seljak Mijo Jagodiič, ki je ločen od svoje žene od&e] od doma ter svoja dva otroka pustil sama. Otroka sta se igrala pri ognjišču. V bližini je bil kup slame, ki se je vnel. šestletaa Katica in triletni Mato sta zgorela. ♦ Smučarski tečajniki na Jezerskem uživajo vsekakor prekrasne ai.mske dneve. Sne^a je dovolj ?,& vežbanje na planini Anclovo i. s. najlepšega 3 cm debelega sre-ža vrh novega sesedenega snega na stari podlagi. Od juga ni tu nobenega duha, ker solnce snega v senči.nah na severni strani pod Grintovei pokvariti ne more. Pri štu-larju je že vse zasedeno, dovolj prostora je še v hotelu Kazini, v župnišču i. dr. hi-ših. Pojasnila glede nastanitve daje spotoma šofer avtobusa Kranj-Jezersko. Avtobus odhaja iz Kranja ob 14.05 vsak dan redno; smučarji imajo polovično vožnjo t*a in nazaj za 30 Din. ♦ Uprava »žene in dom« je dobila konec leta toliko novih naročil, da ji je prva letošnja številka pošla. Zato tiska drugo naklado. Tiste nove naročnice, ki še niso dobile letošnje številke, naj nekaj dmi po-trpe. Ko uprava dobi drugo naklado iz tiskarne, jo takoj razpošlje. ♦ Ne samo kakor 1000 in ena noč, pač pa kakor 1000 in 1000, tako zanimiv je roman »Satan in Iškarijot«. Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. ♦ Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. I NOVOST LJUBLJANE JE ♦ Tvrdka Jugoeiavensko Siemens d. d., oddelek za šibki tok, Ljubljana, Tyrševa lb-»IH, sporoča, da ima od 1. t. m. telefonsko številko 2102 skupno z odelkom za ja-ki tok iste tvrdke. Iz Ljubljane u_ K dobrodelni akademiji na Taboru bo nocoj z vstopnico prosta vožnja po cestni električni železnici od vsake postaje. Izstopite na provizorlčni vmesni postaji na križišču škofje ulice in Sv. Petra ceste! Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in pni blagajni v Sokolskem domu eno uro pred pričetkom prireditve. Pričetek prireditve bo ob 20. Po pevskem in glasbenem koncertu se razvije v vseh prostorih obširnega Sokolskega doma prosta zabava, katero bo uvedel 6 letni virtuoz na. harmoniko. Poskrbljeno je za vse v polni meri Med drugim bodo nastopili prvovrstni harmonikarji, jazz, kupletisti itd. Vsak bo prišel na svoj račun ter bo imel velik užitek, tako glede umetnosti, kakor zabave. Za nujne podpore potrebne pa upamo, da se bo pri tem nabrala izdatna podpora. l*— »Jadranska s'xaža« v Ljubljani pozivi vse članstvo, da se poLnoštevilno udeleži; prireditve, ki jo priredi mestna občina ljubljanska danes ob 20. na Taboru v prid brezposelnim im siromakom občine ljubljan ske. u— Narocina strokovna zveza poziva vse ljubljanske člane, naj se v kar največjem številu udeležijo dobrodelne akademije drevi na Taboru. Ker gre za podpiranje brezposelnih, storite vsi svojo dolžnost! u— Pogreb blage žene. Izpred mrtvaške veže ljubljanske splošne bolnice se je razvil včeraj popoldne dolg žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu. K večnemu počitku so položilj vdovo po računskem ravnatelju, gospo Amalijo Costovo, ki je umrla v 68. letu. Gospa Costova je bila Ljubljančanom, zlasti onim iz dvorskega okraja splošno zmana, saj je živela v svojem stanovanju v Gradišču š*t. 14 nepretrgoma svojih 20 let. Njena smrt je nastopila popolnoma nepričakovano, še pred tednom dni je bila vsa vedra in življenja polna, ko je obolela na pljučnici, od katere ji ni bilo več pomoči. Pokojnica je bila pristna Ljubljančanka iz 'ugledne rodbine Koširjevih. Bila je vzor slovenske matere, priazna in dobrotna do vsakogar in izredno blagega srca. Ni se izživljala v zunanjem svetu. Njeno delo je bilo posvečeno napredku doma, ki ga je le redko zapuščala. Z vso materinsko ljubeznijo se je oklepala sina, edinca učitelja g. Antona, ki študira sedaj višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Zvočni kino IDEAL Senzacija, kakršne še ni videla Ljubljana! Film, v katerem sodeluje na tisoče Indijancev! Napeti prizori, da človeku oledeni kri v žilah! Velenapeto, zanimivo in pusto-lovno! Indijanci pridejo! V glavni vlogi kralj kovbojev, sloviti Tlm Mc Coy Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. Vstopnice si nabavite v predprodaji! Kaplje Slamičeve kleti nikdo se ne naveliča! Kdor ne hotel bi verjeti, prosim, naj se sam prepriča. Naključje usode je hotelo, da je našla rečni mir točno po 10 letih od smrti svojega soproga g. Antona, iti je sin ž bo v al najprej v Zadru ia nato kot vladni računski ravnatelj v Ljubljani. Naj JI bo lahak počitek v domači žemljic*;! m— Proračun mestne občine ljubljanske 'n njenih podjetij za 1. 1933. ter računski zaključki za 1. 1931. »o razpoloženi občanom na vpogled od 4. do 17. januarja med uradnimi urami v mestni posvetovalnici na mestnem načelstvu. PARK HOTEL BLED Za celodnevno prehrano _od Din 70«— 1727 u— Za pravoslavne božične praznike se vrše svečani cerkveni obredi po naslednjem razporedu: Na badnji dan 6. t. m bo v šv. Iiturgija Vasilja Velikega, z blagoslovitvijo nove kapele v s an a toriju na Golniku (Gorenjsko) ob 9. dopoldne. Istega dne popoldne ob 17. bo »Večernja« v pravoslavni kapel} v Ljubljani. Ostali obredi se vrše v pravoslavni; kapelj v vojašnici vojvode Mišiča. Na prvi dan Božiča: svečano »Jutrenjei s povečerjem ob 6. zjutraj, sv. Iiturgija ob 10. dopoldne in večernja ob 16. Na drugi dsm Bož>lča: »Jutranja« ob 7. zjutraj, sv. Iiturgija ob 10. dopoldne, večernja z bdenjem sv. arhidija-kona Stevana ob 18. Na dan sv. Stevana: Iiturgija ob 10 dopoldne. u— Danes »Douaumont« — premijera. Danes ob 14.15 bo predvajala ZKD v EKt-nem kinn Matici veličastni zvočni film, ki nam predoču.i^ heroično dobo iz svetovne vojne, ko so Nemci leta 1916 skušali za vsako c3no doh;.tj v posest trdnjavo Ver-dun. O filmu samem govorimo posebej na drugem mestu. u_ Predavanje SPD o Visokih Turah. Prihodnje predavanje Slovenskega planinskega društva, bo v torek 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar o Visokih Turah. u_ šola Glasbene Matice v Ljubljani je pričela z rednim poukom po božičnih praz. nikih že 3. t. m., nakar se ponovno opozarjajo gojenci in njihovi starši. Gojenci pravoslavne vere pa imajo zaradi poznejših OTVORITEV I BAR-BUFFETA I praznikov počitnice do vštetega 10. t. m. Za te gojence se prične redni pouk v sredo 11. t. m. u— Senator g. dr. Fran Novak je daroval v počaščenje spomina pokojnega dr. Frana Zupanca za Dijaško kuhinjo »Domovina« 150 Din. u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes in jutri v petek 6. t. m. Razstava ima ves čas prav lop obisk. Opozarjamo, da razstava ne bo podaljšana, temveč &e v petek ob 4. popoldne zapre. u— Lutkovno gledalftče Sokola I na Taboru uprizori na prazmik Treh kraijev in v nedeljo 8. t. m. vselej ob 16'. uri izvirno igro Pavla Golie »Peterčkove posledn;e sanje«. V odmorih igra priljubljeni Ajaks-band. Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo zato smo nastavili nedosegljivo nizke cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovka hiša ANTON KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva uL 1-3 LJUBLJANA Iz Maribora a— Na badnji dan «. t. m. bo sblratHKe vernikov pravoslavne vere ob pol 13. v vojašnici vojvode Putnrka, kjer bo prota Trbojevič blagoslovil badnjafee. Po blagoslovu bo krenila povorka at Odobren *d Ministar. mk politik« in narodneg* idrana Su. oddeL S. Br I22S8 od 12. julija 1932. udeležencev. Celodnevna dobra in zadostna oskrba s prenočiščem v planinski koči stane 34 Din Novi udeleženci, začetniki n že deloma izvežbani smučarji se še vedno sprejemajo v tečaj. Lepa prilika se nudi na prazniik Treh kraljev in d6 ueaelje. Prid te, saj drugod skoro nikjer uai-dete ^ega! e -epo božično darilo. Lastnik tukajšnje ceiistilne tovarne >Metka« je poklonil za Božič vsakemu svojih delavcev in nameščencev po več metrov manufakturnega blaga Posebno hvalevredno je, da so bili veselja deležni vsi, tudi taki delavci, ki se nahajajo na bolniškem dopustu, pa tudi vsi vajenci in novinci. e— V bolnici sta umrli včeraj 221etna Marija Žoharjeva, hči posestni ce z Z vodnega pri Tetoarju, in 761etna reva Cecilija Zmpanč;čeva iz 2alca, e— V interesa javne varnosti bi bilo, če bi dala obč na namestiti še eno javno električno svetiljko na poti od Masarvko-vega nabrežja do prvega železniškega mostu, eno pa v drevoredu od mostu do brvi čez Voglajno. Sedanja razsvetljava je nezadostna — dokaz, da sta bila v zadnjem času izvršena tam že dva nočna napada. e_ Maturanti celjske gimnazije prirede svoj zaključni plesni venček 7. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma ob 20.30. Igra >Sonny-boy« jazz ia Ljubljane. Vabljenj vsi prijatelji dija&tva! e— Mestm kino. Danes ob 20.30 krasni alpski zvočni film >Pesem, ki ubija...!« V glavnih vlogah H. Speelmans, Olga Brink in Celjan Herry Hardt. Zvočni žurnal. e— Pohitite z nakupom novih, srečk drž. razredne loterije. Dobite jih v celjski podružnici »Jutra«. e— Elitni kino Union. Danes ot pol 17. m pol 21. izvrstna dunajska opereta »Ljubezen je vsega kriva*-. V glavnih vlogah Marta Eggerth, H. Thimig in E. Ve-rebes. Zvočne predigre. Iz Kamnika ka— Kamniško drsališče je že urejeno in za dalj oasa preskrbljeno z ledom, tako da se bomo čez Novo leto prav lahko drsali. Tudi športniki so že urediLi na teniškem prostoru lepo drsališče, kjer se bodo vršili samo treningi v hockevu in umetnem drsanju. Za ljubitelje balincanja na ledu je odiočen poseben prostor, tako da bomo prav vsi prišli ia svoj ra-čun. razen smučarjev, z« katere je zapadlo še vedno premailo snega. Ti bodo morali pač višje v planine. Iz LaSkega 1— Županska zveza je akldoala za 27. decembra sestanek županov Laškega fere/^a. Predsedoval je župan dr. Fran Koš, a banovinski tajnik Gorkič je pojasnil namen ia naiioge žjpanske zveze: dajali županstvom potrebne nasvete v upravah zadevah ter ščititi samoupravne pravice občin pred ob last v i. Kot tolmač želja ui teženj posameznih občn naj bi bil v vsakem sre-zu pododbor župa.n-ke zveze, katerega naloga je, da zbirs zadevno gradivo in vrši posredovanje med občinami in župansko zvezo. Po izvolitvi takega pododbora za laški srez je sledil obširen referat g. Gorki-ča glede občinskih proračunov, katerega z dajatvami ki obrcmenjuiejo občne, skoro na več mogoče uravnovesiti Tozadevno se je predle žilo županski zvezi več resolucij 6 prošnjo za intervencijo na pristojnih mestm. Popoldne je sledilo zborovanje županov v zadevi pregrupacije občin. Sestanek je imel več aLi manj /golj informativen značaj. zato t ud- ni prišlo do konkretnih predlogov. Osobito se je poudarjala potreba reguliranja mej med trboveljtfco in dolsko občino na eni ter trboveljsko in zagorsko občino glede Bcvškege na drugi strani. Laško je zahteva-lo zgolj nekaj stavbnih parcel, ležečih v sosednih občinah, ki so potrebne za razširjenje mesta. Št. Rupert je iznaztf željo za priključitev k laškemu sre-zu, kamor bolj gravitira nego v Celje itn je tudi sodno in davonoupravno dodeljen Laškemu. Tu mi bilo ugovora, pač pa so se pojavile diference glede sedeža občine v primeru zdru>ž>itve s šentlenartsko občmo. Pri rešitvi tega vprašanja bo pač treba upoštevata stvarne oinjenice. ker se pri def:ni-trvoi izvedbi pregrupacije občan ne bo moglo ozirati na zasebne želje posameznikov. V splošnem pa se je na tem celodnevncrn zborovanju o vseh aktuaVnih vprašanjih 6tvaroo razpravljalo in se je ugotovila vaiž-noat takih sestankov. I— Sokolsko društvo Laško tkHcuie obrni zibor na 7. januarja ob 20 v hotelu Savinja. Iz Krškega kr— Poraba mesa. Da smo v naši občini dobro mesojede dokazujejo naslednje številke. V vsej občin- je bilo lam zaklanih 930 glav živine, in to: 2 bika. 119 volov. 51 juncev, 100 krav, 94 junic. 345 telet. 59 svii^j in 160 prašičev Od teh 930 glav odpade 188 glav na Leskovec in Sv Duh, 06tal"-h 742 gfev pe na Krško V tem številu Tvi všteta zaklana živine zasebnikov, ki koljejo za lastno uporabo, temveč «e nanaša samo na mesarje in «osti.lmičir?e KINO LJUBLJANSKI DVOi. _Telefon 2730._ Harry Piel v sijajni pustolovščini kot gasilec v filmu Ljudje v ognju Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Najnižje cene! f kr— Za zvezo krajev Zdole — Videm. Severovzhodno od V kito a leže zelo obljudeni :« vmotodnj kraji občin Pleterje in \ idem, ki so posebno znam po obilni pridelavi prvovrstnih vinskih pridelkov. Za1 ti kraji niso mogli pmu do popobie veljave, ker so še -vedno vezam z edino cesto Zdole —Brežice, po katen 6e vršu tudi ves pro-nvet. Slaba. pnhHii-žno 15 km dolga bano vinska cesta je vsekakor preobremenjena, kraji pa v resnicn in po naravni legi gravitirajo na postajo Videm—Krško. Ti dve čnjenici dovolj jasno izpričujeta nujno potrebo zgraditve nove ceste Videm—Zdole mi m čudno, če je prebivalstvo baš iz teh orrrov našlo pota, da nujnost zgraditve nove ceste primerno poudari. Z gradbo nove ceste bi imenovane občine mnogo pridobile zlasti v gospodarskem, trgovskem in tujsko-prometnem pogledu, kajti predvidena cosfa bi v dolžini dosegla komaj 5 km in bi bila tako za skono 10 km krajša od obstoječe. Ta proga bi ne koristila samo Tmerrovanm občinam, marveč bi v velika meri imeln korist občini Videm ki Krško. Upanje je, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno »n da se bo gradfea pričela že pomladi, ker se je s trasiranjem proge itjo 15. t. m. <>b pol 1<. S sodelovanjem ■pevskega dru-štva ,Lo6k} in rudniške go^be. Iz Ptuja j— V mestnem gledališču je šel na novega leta dan prvič preko platna zvočni film, k.i je pokazal, da je aparatura prvovrstna, ker daje jasne in razumljive tone. Električno instalacijo je izvršila Zadružna elektrarna. Vodisrvo ikina je v rokah Sokola in Dramskega društva. Obe društvi sta skupno financirali podjetje in se kljub visokim stroškom nista ustrašili žzrte-v. j— Podpora invalidom. Za boalc je prejela ptujska podružnica U\'I po nalogu ministrstva za socialno politiko podporo 850 dinarjev. Ta znesek se je razdelil devetim invalidom v uazočiioeti člana mestnega ubožnega sveta g. Lenarčiča. j— Mrtvo so nasJi. Na Novega leta dan so našii v njenem stanovanju mrtvo 67 let staro zasebmco gospo Jukjano Suheinovo. Kakor je preiskava dognala, je ženico zadela kap. V stanovanju je bivala popolnoma ts-arna. j— Huda nezgoda. Ko je 2. t m. nesel hlapec Butolen Janez iz Hajdne konjem v hlev brano in jo hote! pok>ž*bi v jasli, se je preveč približa i hudemu konju Ta ga je udaril v levo nogo nad koienom, da je hlapec padel z glavo po tleh. nakar je konj še »topil nanj m mu ziomil kost. 'Gospodar je ranjene« naložil na \ zvišanje doklad na direktne davke od 32 na 45 odst. Uveden je ponovno tudi najemninski vinar s 1. januarjem, vendar pa so se pr? tem upoštevali najrevnejši slr>ji na ta način, da bo vinar znašal pri najemnini do 300 Din 6 odst., pri 300 Din 8 odst. in pri najemnini nad 300 Din 12 odst. (predlanskim je znašal najemninski vinar za vse enako 16 odst.). Novi trg, ki je urejen na prostoru bivše male vojašnice, se bo odslej imenoval Tvršev trg Tu se je dovolilo zidanic res okusnega cvetličnega paviljona podjetnemu vrtnarju g. Vincekoviču. Razdelile so se razne podere kulturnim društvom. Mestna hiša v Dravski ulici peleg Glasbene Matice se proda Pri tajni seji se je oklenilo, da se zaradi splošne štednje reducira nekaj uradniških mest na magistratu. ostalim pa se reducirajo prejemki^ in »o do nadaljnjega ukine sedanja službena pragmatika. Iz življenja na deželi BLED. Danes in jutri na pravnik bo predvaja;! ki.no »Bled« nemški zvočna f>kn »Pat in Paitachon kot strelca«. BOČNA. Na predlog županske zveze v Ljubljani je bil sklican v Gornjem gradu v p.:sarni cestnega odlbora ustanovni občni zbor pododbora županske zveze za gornje-g rajski okraj. Kot zastopnik županske zveze je bil navzoč tajnik g. Gorkič, nadalje sreski načelnik g. Kandrič in banovinski svetnik g. Matija Goričar. Vabilu so se odzvale vse občine. Predsednik g. Mermal ran, župan v Gornjem gradu je vse pozdravil. Po obširnem poročilu in po danih smernicah o sestavi občinskih proračunov ■ n drugih aktualnih zadevah pa je bil ustanovljen pododbor županske zveze. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Zehelj Anton, župan v Bočni, za podnačelnika pa g. Mermal Fran. V odboru so naslednji župani: Ježovnlk Franc, Kokarje, Savinsek Ivan, Nova Štifta, Koleno Franc, Ljubno, Žibovt Jakob, Luče, Ošep Franc, Solčava, Matek Franc. Rečica ob Savinji, Goričar Matija, Mozirje — trg, Znidaršič Venoe-slav, Mozirje — okolica in Terček Josip, Šmartno ob Paki. Blagajnik je g. Kolenc Anton iz Gornjega grada, računska preglednika pa Stigiic Franc, trgovec v Bočiw, Tn K rajne Ivan, posestnik v Gornjem gradu, tajnik je g. Remic Franc, občinski tajnik v Bočni. Po izvolitvi je prevzel g- 2e-helj predsedstvo ter vodni nadaljno zborovanje Med slučajnostmi je prišlo na dnevni red pereče vprašanje o pregrupiranju občin in sta k tej zadevi podala izčrpno poročilo g. Gorkič m g. tresku načelnik. V načelu je to vprašanje že rešeno. Gre le še za pregru pačijo občine trga m okolice Mozirja in Gornjega grada, kar se pa prepušča poznejši načelni rešitvi Na predlog U. Goričarja m Trogarja iz Mozirja je bi'a sklenjena resolucija: 1. Pri sestavljam ob-t mkih proračunov je videti, da so občine zaradi zahtevanih znatno znizant-h dohodkov vedno bolj obremenjene. 2. Preuredijo naj se notarske in odvetniške tarife oh priliki prevzema različnih nepremičnin. 3 /,a-kon o zaščiti kmeta se naj razšr. tudn na ostale manj situirane sloje v toliko, da se obrestna mera pn vseh zadruzoih tn pupi-larno varnih zavod-ih zniža za vloge m izposoji la. 4. Nakupna in prodajna moc pn kmetijskih in mdustri jskih pw*vod* se na i zenači. da bo dana kmetu pritoka ze rak nizko odmerjeno zemljarino plačati, j Zaščiti se naj obrtnik nasproti pretiranemu uvozu. 6 Omeji naj se nadorodukc«a du--vnegva proletarijata. 7. Zarad, razhomh po-1 ra jinskih razmer v naši lep, dr/av-, « rwj operira z okvirnim zakonom. 8 »"if0®!1 nost se naj podpira v okviru domačih občin. 9. G. ban se naproša za poenostavljanje upravnega aparata. K AR TEL JE VO PRI MIRNI PECI. Pn«- rike smo obhajali odrasla v neprestanih skrbeh, a naši otroci so bili po otroško srečni in veseli. Lastnik graščine Hmeljniifc je obdaroval vseh 140 šolarjev z obilno mero peciva in potrebnimi zvezki. V soji so i m prižgal* razkošno božično drevesce, istočasno pa so otroci na odru prav gnn.ljivo predstavili »Pastirčke pm jaslicah« in odpeli več ljubkih božnčni.h pesmic. Po pr?d-«tavi so sprejemali darove. Da je božično ca tako lepo uspela, so pomagali g. upravitelju K iker ju fantje Sokola Velikodušnemu dobrota "ku najlepša hvala! — Te dni obhaja svoio 50 letnico daleč naokoli znani w pn-Ijirbljeni gostilničar Franc Žagar Je odločen narodnjak in se udetetvuje kot starešina sokolske čete. ie dolgoleten obč:nskii m šolski odbornik ter z besedo in z dejanjem bodr marsikaterega nevedneža in g« prepriča da more tudn naš hribovski kmea dan Treh kraljev ponovi. Vsem darovalcem, k.i so pripomogl"' do lepega usoeha božičnioe, iskrena hva'V Šolfko upraviteljstvo Staroturski rokopisi v Jugoslaviji Sarajevo, 4. januarja. V nekem listu je bil nedavno objavljen ftlanek, ki poziva ustanove in oblastva, naj skr.be za to, da staroturški rokop si, raztreseni po nekaterih naših pokrajinah, ne bodo raamešeni in razprodani v inozemstvo. Na ta članek odgovarja sedaj znani učenjak prof. dr. B&binger, ki je že pred petimi leti za^el v imenu Jugoelovenske akadenr je v Zagrebu zrbirati staroturške rokopise po Bosni in po Južna Srbiji. Nagel je precej dragocenega materiala in to po večini v največji zanemarjenosti. Starinske dokumente so zanra-šene in raziede-ne od miši morali izkopavati iz vsakovrstne navlake Na svojem potovanju je našel komaj par ljudi, ki so znali ceniti vred nost teto starin ter so vsaj približno vedeli, kaj vsebujejo ti rokopisi. Dr. Babinger trdi. da se zftrranrjiu Islamskih rokopisov »ploh še n! doslej posvečala potrebna pozornost Razen zasebnih zbirk, ki na so problematične vrednosti je v Za-grabu zbirka akademije, katero je on usta- novil Jn ki vselnuje eflerog 1400 starinsk h dokumentov. To je edina, po znanstvenih načelih katalogizirana zfišrka. Balkanski institut v Sarajevu ima okrog 1750 takih rokopisov, nad t soč pa jih je tudi v bosanskem pokrajinskem muzeju. Husrev begov a biblioteka ima ekrog 200 starih islamska? listin, razne take dokumente pa ima v svojem varstvu tudi občina v Bi-to-lju. Vsega tega starinskega materiala pa po velik; večini do danes še ni nihče znanstveno izkoriščal. Prof. dr. Baibimger ni spomal nit? enega muslimana, jugo slovenskega rojaka, ki bi se brigal doslej za te dragocenosti. Zaradi vsega tega ni noben« nevarnosti izvoza islaimsk h starin, vidi pa se potreba in tudi kulturna dolžnost, da M se vse te starine uredile in dopolnile, ker jib je še mnogo raztresenih po muslimanskih vaseh in jim lastn ki v svoji nevednosti ne posvečajo prav nobene pokornosti. Pri zimskem športu NIVEA-CHEME NIVEA- ULJE Vdrgnite pred odhodom v hribe vse luči ui zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-kremo ali Nivea-oljem- bi vdrgavajte se med partijo še čefiče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke bi se vam ni bati, da se vam koža i osuši. Nivea-krema in Ntvea-olje vam dajeta poleg tega ono čudoviti bronasti barvni kožni odtenek, s katero __________|M|| . —— se tak o radi vračate z zimskosportne tnre. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujejo koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Jogosl. P. Beiersdorf & Co^ d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24. (snipodarslTO Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 31. decembra se je zid ta in devizna podlaga i.a-oproti stanju 22. decembra zvišala za 7.6 milijona na 1968.1 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se zv šale /.«. 0.6 milijona na 1.9 m,ilijcna Din. Posojila na raenfce so dalje nazadovala, in sicer za 31.9 milijona na 21119 m ilijona dinarjev. Tudi lombardna posojila beležijo majhen padec rxa 344.8 milijona Dxi. Začasni avans glavne državne blagajne je ostal neizpremenjei. Obtok bankovcev se je povečal za 214.6 milijona na 4772.2 milijona Din, medtem ko je 31. decembra 1 1931. znašal 5172.2 milijona, to je za 399.5 milijona Di.i več kakor po zadnjem -izkazu. Obveznosti na pokaz so padle za 248.1 milijona na 697.8 milijona Din. Kritje obtoka baikovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah se je povečalo za 0.35 odst na 35.97 odet., g kritje v samem zlatu za 0.25 odst. na 32.18 odst. Stanje 31. decembra je b:!o naslednje (v milijonih Din: v oklepajih ratzVke nasoroti stanju 22. decembra): aktiva: podlaga 1968.1 (+7.6). od tega v zlatu 1760.8 (_{_ 2.9) i.n v devizah in valutah 207.3 (-j-4.7); devize, ki se ne vštejejo v podlago 1.9 (+0.6); kovani denar 139.9 (—36.5); poiosila na men.ice 2111.9 (—31.9); 'om-bard 344.8 (—2.6): stari državni dol(g 1808.6 (—4.1): začasni avans glavne državne blagajne 600.0 (0): pasiva; obtok bankovcev 4772.7 (+214.6); obvemosti na pokaz 5973 (.— 248.1), od te^a nasproti državi 13.5 (—8.8), po žirovn:h računih 384.7 (— 185.9) in poraznih računih 299.5 (—53.3); obveznosti z rokom 1459.4 (+50.2). = Oddaja prodaje tobačnih izdelkov »n cigaretnega papirja na debelo v zr' p. Dne 1 februarja bo uprava državnih monopolov na ofertalnj licitaciji oddala v zakup prodajo tobačnih izdelkov in cigaretnega panirja na debelo za dobo 1933 — 1935. Ponudbe se bodo tega dne sprejemale do 11. nre. Licitacija za vse prodajne okoliše s področja dravske banovine bo v tobačni tvonnioi v Zagrebu. Pogoii se dobe tudi v tobačni tovarni v Ljubljani. = Zabrana uvoza mešanega semenja. Z uredbo ie zabranjen uvoz mešanega semenja kulturnih rastlin, da se predvsem prepreči uvoz mešanega travnega semenja, ker so te mešanice navadno take. da ne ustrezajo našim zemskim in podnebnim zahtevam. Podobna je zadeva z mešan:m cvetličnim semenjem. Po predpisih, ki jih ie izdal oddelek za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem ministrstvu, je treba predložiti take mešanice semenja raznih rastlin in trav j oglednim postajam v analizo, in sicer vsako vrsto semena in mešanice posebej- Postaja bo ugotovila istovetnost, izvor, kaljivost in čistost teh mešane ter bo potem v ustreznih primerih izdajala uvozna dovoljenja s oredpisanimi takeami. . _ Pravila okrožnih odborov obrtniških združenj so objavliena v ^Službenih Novi-nah« z dne 3 t. m. = Prekinjena pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Francijo Hn Zedi-njenimj državami. Pogaianja so prekinjena, kakor izva'ajo ameriški listi, ne v prvi vrsti zaradi spora v vprašanju dolgov, nego predvsem zaradi negotovosti političnih prilik v Ameriki. Hoover ne mara kakšnih sklepov, ki bi morda izjavil} Roo-sewe!tove namere. = Banka, ki bo plačala dividendo. Pod tem naslovom objavlja >Jugoslovenski Lloyd< razgovor z glavnim, ravnateljem Trgovačke i obrtne banke, d. d. v Novem Sadu, g. Kasovlčem, ki je izjavil, (la Sv banka tudi za preteklo leto izplačala divi-den.do, Ln sicer vsaj 7 do 7.50% (v predhodnih dveh letih 11 in 15?Ž). Banka je v preteklem letu hude krize izplačala preko 100 miljonov dinarjev, kar je vsekakor znak velike mobilnosti in likvidnosti tega zavoda. = U posta ra dela t državnih svilarnah. Državni svilami v Pančevu in Novi Kanj ži sta preteklo leto v marcu ustavili obratovanje zaradi nerentabilnosti, zaradi česar je več sto delavcev izgub lo zaslužek. Intervencija Delavske zbornice v Novem Sadu je imela uepeh in se bo obrat v obeh svilar-nah obnovil te dni. = poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Celestine Glavnikove, trgovke s sadjem v LjuVjani (narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba 140, 4. februarja ob 10.; rok za ogl8sitev do 28 t. m), o imovni tvrdke J. Goreč nas!. Auerhammer Ogrin. družbe z o. z. v Ljubljani (narok pri deželnem sodiSftu v Ljubljani, soba 140, 11. februar- ja ob pod 10.; rek za oglasitev do 4. februarja ) in o imovini Franca Korošca, tapetniškega mojstra in posestnika na Bledu (narok pri okrajnem sodšču v Radovljici 10. februarja ob 9.; rek za oglasitev do 4. februarja). — Potrjena je poravnava izven konkurza v zadevi Sajovica Ivana in Antonije, trgovke, odnoano gostilni-čarke v Tremarjdh. Prednostne terjatve in zahtevki, ki jih ne doseza poravnava, se plačajo prvenst-eno v celoti Ostali dobe 50 odstotkov. V zadevi Džamonje Gjura, vrtnarskega podjetja v Mariboru, se poravnalno postopanje ustavi po paragrafu 56., točka 6., por. zak. — Konkurz je razglašen o imovini Džamo-je Gjura, vrtnarskega podjetja v Mariboru (prv zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba 84. 12. t. m. ob pol 11.; ogla-sitveni rok do 30. t m.; ugotovitveni narok pri istem sodišču 9 februarja ob 10.) in o imovini L varne železa in kovin, družbe z o. z. v Gameljnih (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba 140. 7. t. m. ob 10-; oglasitveni rok do 4. februarja: ugotovitveni narok pri istem sodišču 11- februarja ob 9.). — V konkurzni zadevi Jožeta Ranela, posestnika in trgovca z mamifakturo v Domžalah, se odobruje prisilna poravnava, sklenjena na naroku 10. decembra pred okrajnim sodiščem v Kamniku. — Dobave. Gradbenj oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg kovaškega plinskega koksa. Pogoji pri istem oddelku. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 400 kg svinjske masti, 1800 kg koruzneza zdroba, 2000 kg riža, 400 kg kave, 600 kg terpentinovega mila im 5000 komadov tiskovin ter glede dobave strokovnih knjig in zakonov. Pogoji v Zbornici za TOI. Dne 7. t. m. bo pri in-tendantun", komande dravske diviizi.iske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16.600 kg ješprenjčka. Oglas v Zbornici za TOI, pogoji pri komandi. Borze 4. januarja. Na ljubljanski borzi so maio nazadova.. tečaji deviz na Berlin. Newyork. Pariz in Trst. Drugo neizpremenjeno- Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zopet popustila in se je za kaso zaključevala po 230, 238 in 230. a za februar po 210 in 212- Oslabela sta tudi 7°/«. in 8Vo Blair. Prvi je imel zaključka po 38 in 40. Beglučke so se trgovale po 32 in 32.50. Trbovlje so zabeležile zaključek po 185. Deviie Ljubljana. Amsterdam 231485 — 2326.21, Berlin 136$ 47—1379 21 Bruselj 797 74 jo 801.68. Curib 1108 35—1113 85. London 191.97-193 57. x\ewyork ček 5738 81 de 5767 07. Pariš 224 81-225 93. Praga 170.45 do 171.31. Trst 294 46—296 86. Zagreb. Amsterdam 2314.85 — 2326.21, Berlin 1368.47 — 1379.27, Bruselj 797.74 do 801.68, London 191-97 — 19.1-57, Milan 294.46 do 296.86, Newyork kab€l 5760.81 - 5789.07. ček 5738.81 _ 5767.07. Pariz 224.71-22o.b3. Praga 170.45 — 171-30. Cur h 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.285. London 17.3.". New-vork 519.75, Bruselj 71.975. Milan 26.61. Madrid 42-40. Amsterdam 208-85. Berlin 123.625 Dunaj 62.135, >S)fija 3.76 Praga 15.39, Varšava 58.20, Bukarešta 3.085. fifekn. Ljubljana. 7®'o investicijsko 42 — 45, » Blair 38 — 0. 7V» Blair 38 — 40, Vojna škoda 230 — 240. Zajtreb. Državne vrednote: Vojna ikoita kasa 230 — 235. za februar 207 — 2 1 4. 70/e invest ciisko 42 — 45. 4°/e agrarne 23 — 27, 7'Vo Blair 38 — 40. 3% Blair 38 dem. 6" » beglučke 32-25 _ 32.50. industrijske vrednote: Sečtrana Osijek 1S0 bi.. Sečerana Bečkerek 7-^0 den . .Narodna šum^ka "JO— <0ggs 280—295; >2" 260 _ 275; >5« 240 — 250; >6« 195 8t 80 — 82.50- Otrobi-, baški pšenični, brez vreč 56—58. Fižol: ba-£ki in sremski beli, brez vreč 114 — 118. Propast kmetijstva je smrt narodov Evropsko kmetijstvo leze vedno globlje v dolgove, česar nujna posledica je propadanje kmetijstva. Državnikom sivijo lasje v skrbi za učinkovite ukrepe, ki naj zajeze to propadanje Slabo pa modruiejo tisti, ki lahkomiselno svetuieio: sče kmetijstvo ne nese več, pa ga opustimo in se vrzimo na Industrijo!« Posebno pri nas v Sloveniji pridi-gujejo vedno boli zgovorno na vseh koncih edino zveličavnost industrializacije naše dežele. Kakor je pa ta nauk lep tako je tudi nevaren. Industrializacija pomeni namreč propast kmetijstva, ki je rednik narodovega zdravia in tvorec zdravih duhovnih vrednot. Ze danes lahko opažamo silno naraščanie jetike tudi po deželi, kier je dosedaj ni bilo. To je prvi blagoslov industrializacije. Odkar osiromašeni kmet ne more pošiljati svojih sinov v višje šole, je pričela kakovost naš_e«a duhovnega naraščaja vidno padati. Vir žive vode — kmetstvo — ki ie napajala narod, usiha. Kaj pa delavec, obrtnik in meščan ne zmoreta dovoli sile. da obdržita zdravo rast narodovega telesa in duha? Dovoli ie primerov iz vsakdaniega življenia. ki nam dajejo povsem zanikajoč odgovor! Kar poglejte: prvi, morda tudi drugi rod. ki je izšel iz kmetijskih otrok in predstavlja danes industril-9kega delavca, obrtnika ali meščana, ie Se zdrav in svež. pozneie pa stalno in naglo Propada ta rod. če ne dob« osvežitve v zdravi kmetski krvi Pomisliti moramo namreč, da ie šlo vsa leta iz kmetskih hiš v šolo le tisto kar ie bilo najboljšega in najbolj nadarie- neea- „ , » • Z industrializacijo vezeio nekateri pn nas baitarstvo kot nekak nadomestek za kmetstvo. Vendar pa je jasno, da takšen industrializiran bajtar ni kmet ne po občutju ne po navadah, temveč ie takšno bajtarstvo le nekakšna veriga ki priklepa v korist industrilt kmetske sinove na tisti pedenf zemlje, ki to imennje bajtar svojo. Njegovemu sinu in vnuku bo ta zemlia le 5e v spotiko, Če bo ostal proletarec: če si pa opomore, kvečjemu v šport. Tako izgineio iz industrializiranega baitarskega rodu tiste «rčne veri. ki v»-žeio kmeta z zeml'o in dajeio narodn zdravega in svežega živieniskega «oka P tem te pa dano tudi godne tlo za razbrzdanost ko o?'abi pomehkuženi rod in ga tira v propast Prav zgovorna fe v tem pogledu zgodovr na narodov Kal rada <»e tolmači propast Rimljanov r n"bovo skraino ra^brrdanostto toda tisti ki tnko grmiio nad tem resničnim in res žalostnim pojavom, kaj radi poza- bijo. da razbrzdanost ni prišla sama po sebi. temveč jo je moralo nekaj povzročiti. Dokler je bila rimska država namreč omejena n?» sam Apeninski polotok, so se me=»ta hranila povsem s pridelki domačega kmetijstva, ki je kaj lepo uspevalo in procvitalo. Osvo;e-valne vojne so podvrgle Rimljanom ogromno sveta, ki je zalagal rimska mesta z okusnH-šim in cenejšim živežem. Rimskega kmetu na ta način polje ni moglo več preživljati-Zato so odhaiali kmetje in njihovi otroci v mesta in v nove ko'onije kot vojaki ali obrtniki, na deželi pa so bile od leta do leta večje golote neobdelane zemlje. Ko ni bilo ve? svežega dotoka krvi iz kmetov, je pa naglo pričelo propadati meščanstvo in so te rvo-mehkužence brez odpora pokopali zdravi narodi. ki so nasilno udrli v Italijo. Podobno se je godilo Sumercem. Asircem in Babilon-cein v dolini Eufrata in Tigrisa. ter egiptovskemu narodu v rodovitno Nilovi dolini. Dokler so imeli ti narodi krepko in zdravo kmetstvo. so kljubovali vsakemu sovražniku, ko je pa kmetstvo propadlo, so postali lahek plen zdravih barbarov. Če se je tako zgodilo celo številnim močnim narodom, kai bo šele z maloštevilnimi Slovenci! Navedena deistva nalagajo nujno dolžnost voditeliem naroda, da pokažejo na nevarnost navidezno sicer ugodnih načrtov za industrializacijo Slovenije, kmetu na dado možnost, da preuredi svoie gospodarstvo tako. da bo vrglo vwai nekai dobička Vrhu vsega tega pa je treba spričo naš:b izrpdn?h prirodnib krasot, skrbeti za Do«neševanie tuiskega prometa, ki more donašati v vset deželi obilno dohodkov Vsi se moramo namreč zavedati, da bodočnost našega naroda ni v industrializiranem baitaretvu. temveč v smotreno preurejenem in izboljšanem kmetijstvu. Viharna novoletna noč na Angleškem Staro leto se je poslovilo od Anglije 6 posebno viharnim vremenom Tako poročajo n. pr iz Valentie da je burja na Silvestrovo dosegla silovitost in brzino 150 km na uro Pn neki vel-ki nownu na iužm obali Irske je bilo poškodovanih več ladij. sveta Konec medvedarskih medvedov Zdravo oblačilo Da je današnja ženska moda, ki daje sončn m žarkom dosti prostega dostopa do kože, veliko bolj smiselna od moške noše z njenim težkim, podloženim blagom, to ve vsakdo, najbolj pa moški, ki v nerazumljivi konservativnosti vendarle oklevajo, da bi si domislili bolj praktična oblačila. Sončni žarki spravijo kri na tako visoko temperaturo, kakršno ima kri le za časa kakšne ozdravljajoče mrzlice. Moški pa z nespametno obleko, zadržujejo žarke, da ne morejo učinkovati na telo in so zato povprečno tudi manj zdravi od žensk. To je opažati že pri otrocih., kjer pa razlika vendarle še ni tako pretirana kakor pozneje pri odraslih ljudeh- Zdrava obleka je le tista, ki prepušča svetlobne žarke in zrak ter omogoča hitro izhlapi te v znoja. Starost umetnih zob Konzul — defravdant Madžarski konzul v Gdanslou Friderik Schulz je ponev e riil 33.000 goldinarjev iz konzularne blagajne ter izginil neznano kam. Defravdant ie užival v Gdansku velik ugled ter je bil prokurist pruske razredne" loterije. Prečkava ie pokazala, da je začel poneverba ti denar že pred tremi leti Ogromne vsote * FOgs«i m actt ifijalaioi blizu poljtke meje. Mestece Zeli ob Moz^li je bilo te dni prizorišče nenavadnega požara. Zgorelo je sedem hiš in danes je v njem trinajst družin brez strehe Atentat v sofifsM katedrali Včeraj smo poročali o samomoru Bolgara Konstantimova v luksemburških zaporih in 9mo omend.H, da se je veliki atentat 1. 1926 izvršil ▼ sofijski glavm katedrali sv Aleksandra Nevskega To vest popravljamo ▼ toliko, da gre pri atentatu za staro katedralo sv kralja Milutrna, ki »o jo Bolgari y svetovni vojni prekrstili v katedralo sv. Nedelja »TI, ta juha pa je zanič.« »Saj pravim da se nič ne spoznaš na kufao. V kuharski knjigi stoji, da ie izvrstna.« Nemška vlada je napravila z novim letom konec medvedarjem. Izdala je naredbo, ki prepoveduje izdajati nova dovoljenja ciganom s plešočimi medvedi in cigankam z opi- cami l. L kot novoletni dan Posledica upora na Naše štetje leta po mesecih temelji, kakor znano na rimskem štetju. Rimsko leto se je prvotno pričelo s 1. marcem in končalo z zadnjim dnem februarja. 1. marca so nastopali svojo funkcijo tudi konzuli, ki so jih volili za dobo enega leta. To je bilo uradno rimsko leto. L.. 154. pr. Kr. pa je dospela v decembru v Rm vest da je izbruhnil na španskem upor, ki je ogražal rimsko gospostvo nad Iberskim polotokom in je povzročil veliko razburjenje. Treba je bilo poslati takoj oba konzula z vojsko v Španijo, da upor potlačita in ker takšne stvari običajno niso šle tako hitro, ni b lo Iberskem polotoku misliti na to, da bi poslali stara konzula, ki sta imela samo še kratko funkcijsko dobo, temveč oba novoizvoljena. Zato je senat spremenil ustavo v toliko, da sta nova konzula nastopila svojo funkcijo že 1. januarja. Pri tem je tudi poslej ostalo in uradno leto se je štelo poslej od 1. januarja dalje. To štetje je prevzel tudi Cezar v svoj novi koledar in na tem koledarju sloni naše leto. Tako je v ostalem zgodovinsko ne-odločilen upor na Iberskem polotoku osta-vil svoje sledove morda za vse človeške čase vsaj v človeškem časovnem štetju. Novo izvoljeni ameriški državni predsednik Roosevelt v svoji delovni sobi z ameriškim strokovnjakom za finančna vprašanja Owenom Youngom. Pogovori o dolgovih in drugih problemih so se tako zavlekli, da so Roneveltu in Youngu kar pri delovni mizi servirali lunch Po sodibi strokovnjakov so umetni zobje že zelo stara pridobitev kulturnega človeštva. Prvi sledovi kažejo, da so jih poznali že 450 let pred Kristom. Tedanji židovski zakoni so strogo prepovedovali pokopa vanje mrličev z zlatim nakitom. Edina izjema je veljala za zobe. odnc^o za zato, v katerem so bili vdelani umetni zobje-Največ umetnih zob je bilo tedaj iz slono-vine. Startala bo spomladi v Magdeburgu Japonski požari Gasilci so izpostavljeni večjim nevarnostim kakor pri nas Maketa s posadko Gambettov spomenik Oče Radecki Danes pred pet in sedemdesetimi leti ie zatisnil oš' maršal Radecki. »oče s sivo kakor vel' slovenska narodna pesem Mož. k ie bil zadnji res uspešni vojskovodja nekdanje avstre-ogrske monarhije. je 'mel vse živi;»nje opravitn z Italijani, katere je jsark^at pošteno nak estil Ko je onravil to delo, je šel v pokoj -n na Dunaju so ga častili Kakor človeško božanstvo. Njegova priljubljenost je bi a tefco velika, da se je čutil celo komponist Strauss pri-moranega skomponirati koračnico, ki je znana v svetu kot »Radeckega koračnica«. Prvič so io svirala 1 1849 in sicer so jo izvajali združen, zbori vseh dunaii5-letnega moža, ki so ga proglasili za mrtvega Pogrebci so bili že izpustili rakev v jamo. tedaj pa je »mrtvec« zagodrnjal, potrkal na pokrov in zahteval, naj mu privoščijo več zraka Zahtevi so ugodili. Ko je starec videl, kaj so storili z njim, je dobil živčni šok in njegovo življenje je zdaj res v nevarnosti, da ugasne. Ob 50. obletnici smrti Leona Gambette je imel ministrski predsednik Paul-Boncour slavnostni govor pred državnikovim spomenikom v Parizu Belgijski prestolonaslednik z ženo, princeso Astrid se je te dni vkrcal na ladjo, ki je dvojico odpeljala iz Anverse v Belgijski Kongo Več izseljencev nego priseljencev Newyorška Trust Company poroča, da se je lansko leto prvič v zgodovini Zedmje-niih držav zgodilo, da se je več ljudi izselilo iz Amerike v stare kraje kakor se jih je priselilo v Ameriko. Uspešen spopad V neki gostilni v Olbensdorfu pri Gus-smgu na Gradiščanskem so se na Silvestrovo močno srtepln. Tepeža se je udeležilo 40 mošBoiih. Od njih so jih morali odpeljati 22. ki so bili na koncu tepeža hudo ranjeni, v bolnišnico. Marijama: »Smešno! Zdi se mi, da sem te gospode že večkrat "Vdelal« ANEKDOTA V Berlinu je nastopila doba, ko so vsa novo uprizorjena dela naletela na nemilost pri kritiki. Takrat je eden izmed recenzentov napisal: »če hočeš videti res dobro delo, ga moraš sam napisati«. Vsak dan ena Vodja berlinskega aerodroma za raketne | polete inž-njer Nebel namerava letos spom- j ladi izvesti start rakete s posadko. Goto- j vina, ki je potrebna za ta podvig, je že za- j sigurana. Omogočila so jo razna industrijska podjetja, javne zbirke in podpore mesta Magdeburg. Nedavno je imel izumitelj Nebel pred povabljenimi gosti v Magdeburgu predavanje o konstrukcija svoje rakete. Izjav.1 je, da 6e je trudil mnogo let preden je do-5e_iei sedanjo stopnjo raketne popolnosti. Cepi m v so si vse rakete v nekem pogodu podi bne, se vendar razlikuje konstrukcija Neblovega izum« ,natno od iznajdb svoje vrste Glavna novost Neblovega izuma ie v tem da nadomešča smodnik ki je do-slc uporabljal pri tovrstnih nodv-igih. tekoče pogonsko sredstvo, m sicer tekoči kisik tci alkohol. Tekoči kisik emmentno pospešuje pritisk v tankih za gorivo, alkohol pa regulira hladilne naprave Raketa ;e v lačne vrste ima motor čisto spredaj na čelu. težišč" tankov s pogonsko tekočino pa leži oo d kabino za pilotira nje S tem je dosežena mnogo boljša stabilizacija kakor pri dosedanjih raketah, čeprav si inž Nebel ne do miš' ja da je prišel rešitvi tega problema že popolnoma do dna Raketa ie visoka osem metrov strojno naprava meri srmo v višino 1 m. v premeru pa sl. Baje se je maščeval nad Favem zaradi tega, ker mu je gongster. ko je bil lastnik tega kluba, /mižal plačo od tedenskih 100 na 60 dolarjev. Mestece v plamenih Umetnost v star! Ljubljani Sredi decembra se je vršil občn; zbor Umetnostnega zgodovinskega društva v Ljubljani, združen s predavanjem in predvajanjem skiop-tičnih slik. Predaval je konservator g. dr. France Štele o umetnostni zgodovni Ljubljane. G. predavatelj je podal to temo v zelo izčrpni obliki, polni topline in zanimivosti. V naslednjem podajamo njegova izvajanja v glavnih potezah. E. Justin, slikar - grafik. Osnovno važna razumevanje slovenske umetnostne zgodovine je umetnostna zgodovina Ljubljane same To je v razmerju do skupne slovenske umetnosti mal svet, ki močno poudarja pomen Ljubljane za slovenstvo. njegov začetek in nadaljnji razvoj. Z umetnostjo se narod! splošno mnogo bolj izražajo v kulturni zgodovini kakor pa njihov jezik. Zato ie njihova umetnost važno dopolnilo tega, kar je izrazila pismenost, posebno za tsti čas, ko je bil narod iz različnih vzrokov potisnjen v ozadje • razvoja. V umetnostni zgodovini Ljubljane se jasno, ločijo tri dobe. k so jo aktivno oblikovale in nam jamo kažejo pomen Ljubliane kot središča slovenske umetnosti. Zgodovinski postanek mesta upada v sklep splošnega srednjeveškega gospodarskega in sociološkega procesa v zapadni, posebej pa še v srednji Evropi. Naše mesto pa ni bilo produkt po-sebnh razmer naše dežele, ampak le odmev n produkt srednjega evropskega gospodarskega miljeia. Njen postanek ima za nas prav tako neke vrste kulturno koloniza-torični pomen, kakor postanek plemstva med nami. Seveda ie mestni element mnogo bližji zemlji, v katvr nastopa, kakor plemiški in je tako razumljivo, da se je me-: an. ki je črpal svoj naraščaj iz okolice, kjer se Je naseli!, ne vede kdaj 'n kako. prilagodil danemu miljeju, dc-čim nam je pa naš plemič ostal tuj do konca. V i>rvi dobi zgodovine je Ljubljana v prvi vrsti goepodarsKo, v dmg» pa tudi kultur-"O ognjišče, katerega pomen za okolico proti koncu srednjega veka ali v prvi dobi ljubljanske zgodovine vidno narašča. Verstvo, 'rgovina in obrt so glavn predstavniki, ki -redu jejo temu organizmu po zvezah, ki imajo s takratnimi kulturnimi središč'. ;re-zidana Razen omenjenega sklepnik a s Kristusovo glavo se je kot spomin na staro stolnico ohranil tudi kip žalujoče Marije z mrtvim sinom v naročju, tako zvano_»Pietata, še B. Ramschiissl. Jurij Wubitsch. Nizozemci, kakor Almanah, Justus van der Nyport ter Nemci kakor Andrej Trost in dunajski grafični podjetnik Matija Greiecher. Ta skoro izključna navezanost na germanski sever, se končno prekine šele konec 17. in v začetku 18. stoletja. Kakor emo že omenili, je bilo kamnoseštvo in kiparstvo v kamenju že v Hrenovem času pretežno v' italijanskih rokah. Odločno je pa ta struja zmagala okoli srede 17. stoletja. Temu pričata dva vodnjaka, okrašena s kipi, ki ju je naredil kipar Gašpar Dolmensinger. Herkulov vodnjak iz 1. 1656. ki je stal nekdaj na Starem trgu, stoji sedaj na magistratnem dvorišču; Neptunov vodnjak iz 1. 1660-, prednik sedanjega Robbovega vodnjaka pred magistratom, pa nam je ohranjen na Del Cottovem vrtu. Odslej lahko sledimo skozi celih 100 let delovanju kiparske delavnice v Ljubljani, katere pomen sega preko mej Slovenije. Prvi vodja* take delavnice je bil Mihael Cussa. Kot drugi vodja te znamenite delavnice v Ljubljani pa nastopa izmed vseh edini domačin Luka Mislej (v začetku 18. stoletja), ki je dal Ljubljani eno največjih znamenitosti. portal z giganti na semenišču 1. 1774. V Mislejevi delavnici so delovali med drugimi padovanski kipar Andrea Pozzo de Pu-teis, ki je ustvaril kipe štirih emonskih škofov v stolnici. liane. Svoj zadnji izrnz je dobila baročna umetniška kultura v Ljubljani v drugi polovici z delovanjem avstrijskega slikarja Kremser - Schmidta v Ljubljani. V kapelici Virantove hiše pri Sv. Jakobu je ustvaril svoje krasne stenske slike. Marsikaj govori za to. da je mogoče naredil osnutek tudi za kupolno sliko v stopnišču iste hiše. ki jo je izvršil Herrlein- Drugi slikar, vendar z ozirom na večje prednike bolj epigonskega pomena, ie bil Janez Potočnik. Že v Potočnikovih delih se kaže nov čas, ki se javlja tako v tipih kakor koloritu in napoveduje za Ljubljano manj pomembnejši klas cizem-Čisto v novem duhu pa ie zasnovana učinkovita fasada Bleivveisove hiše na Mestnem trgu s svojo mogočno kolonado in alegoričnim reliefnim okraskom. Čas mi ne dopušča, da bi vam orisal tudi umetnostno zgodovino tretje, lo je sodobne Ljubljane, za katero ie historično značilno, da je postala v teku 19. stoletja polagoma glavno mesto Slovencev. V umetnostnem pogledu moramo smatrati 19. stoletje za Ljubljano kot izrazito prehodno dobo. v kateri so dozorevale predvsem duhovne podlage novega mesta. Na zunaj je bilo velevažno. da so konec 18. stoletja padli mestni zidovi in se je s staro Ljubljano v eno zlila bližnja Nadaljevanje pokalnega tekmovanja v prid brezposelnim Polovica pokalnega nogometnega, turnirja za brezposelne je za nami; nadaljevanje bo jutri. Ob 13. nastopita na igrišču Hermesa Slovan in Grafika, ob 15. pa Svoboda tu Jadran. Tekmi bosta zanimivi, ker se bodo gotovo v zadnji polovici potrudili vsi klubi, da odnesejo čim več točk. Slovan bo imel v Grafiki trd oleh, ker bodo grafičarji nastopili v najboljši postavi. Priznati moramo, da nam ta turnir ne bo prinesel zaželjenega finančnega uspeha, saj kljub ugodnemu vremenu ne pridejo pristaši športa na igrišče, želeti bi bilo, da se v drugi polovici bolj odrežejo in sami na igrišču zasledujejo zanimive tekme. 4 * y .i: i ■ >4-. ilt 3> ; y -^f _____X " " " '< ....... .. / Iv. V- n i k i da se 'p slog trikratnega linblianskega kimrstva gibal popolnoma v okv:ry pozno-gofskegp sloga sr°dnie Evrope S slikami 'e na to bogato stavbo okrasil Anton Gerici. V drugi dobi liubli'an='ke umetnostne zgodovine. ki ima svoi vrh v tako zvanerp baroku «e ie vloga našega mesta bistveno iz-prem^nila. v prvi polovici 17. stoletja se ie nndalip izvršil vaze-n preokref v kulturni orientaciji slovenskih dežel, v katerem je : IMli k&i & :*.:žf I - 4 • ; •->•• - ' - - i. • :-.—. i i/- n> Stara ljubljanska stolnica, preden so jo L 1700. podrIL Najpomembnejši izmed začasno v Ljubljani zaposlenih italijanskih kiparjev je Pa-dovanec Jakob Contieri, najvažnejši izmed ljubljanskih kiparjev je pa nedvomno Mi-slejev zet, Benečan Francesco Robba, ki je umrl v Zagrebu 1. 1757. in ie eden največjih t ki nosov umetnostne Ljubljane- Njegova glavna dela so: oltar pri sv. Jakobu, veliki oltar pri uršulinkah, njegovo najsijajnejše delo v tej dobi visoke umetnosti so kerabi na stranskem oltarju v stolnici. Najlepši okras baročne Ljubliane je pa njegov vodnjak'pred magistratom z obeliskom in figurami. Robbova delavnica je bila, kakor že prej Gussova, slavna daleč prtko mej Slovenije. Dočim je Cussova deloma še kompromis med severnjaškim okusom in italijanskim baročnim kiparstvom, ie Robba, kakor že deloma Mislei postavil svojo delavnico čisto na temelje italiianskega baročnega okusa. Kakor smo že poudarili, je za usodo ljubljanske umetnosti posebno pomembna Akademija operosomm. Malo pred njeno ustanovitvijo se je bil boj o pravilnosti starega ali novega okusa. Z ustanovitvijo akademije je bil pa ta boj enkrat za vselej odločilen v prilog novemu arhitektonskemu slogu. Prvo veliko delo. ki se je v Ljubljani izvršilo pod vplivom Akademije, je bila stavba nove stolnice Končni načrt je naredil rimski arhitekt P. Andrej Pozzo. Stavbo je zasnoval v jezuitskem načinu v Ljubljani že udomačene baročne dvorane s kapelami ob straneh, toda s prečno ladjo in kupolo nad križiščem. Ta stavba je odslej igrala kot vzor važno ulogo pri zidanju raznih žup-nih cerkva ljubljanske škofije. Najodličnej-ši stavbi baročne Ljubljane sta bili: žal uničeni knežji dvorec, zidan v sredi 17. stoletja z dvonadstropnim arkadnim dvoriščem in s freskami okrašena dvorana in po Mačku postavljeni novi magistrat. Kakor v arhitekturi, ie bila tudi v slikarstvu Ljubljane doba. za katero je dala pobudo Akademija, izredno važna. Za slikanje stolnice so poklicali v Ljubljano severnega Italijana, izkušenega slikarja iluzto-nističnih stenskih slik. ki je mnogo slikal posebno v Vidmu. Julija Quaglio. Ozko z njim zvezan kot stenski olikar ie domačin Franc Jelovšek. ki je v svodnih freskah pri sv Petru v Ljubljani, pa tudi v posameznostih. očividno odvisen od Quaglie. Tudi slikanje na platno ie zavzelo seda: nepričakovan razmah Glavni moistri te vrste slikarstva so Valentin Metzinger. Franc Jelovšek. Fortunat Rersant in Anton Cebej. Ti štirje tvorijo pozornost' vredno ljubljansko skupino baročnih slikarjev D;skalceatski samostan s cerkvijo na Aidovščini ie bil pa največja zakladnica liublianske baročne slikarske umetnosti. V oltarjih so bile slike Metzingerieve. kapele je poslikal Fran Jelovšek ki ie tudi ustvaril v obednici leto 1764 svojo zadnio sliko. Izguba diskaleeat-ske čei-kve fe poleg knežiegn dvorca nabb-čutnejša za umetniško posest baročne Ljub- Službene objave GZSP Savez sporoča, da tiu je uspelo pridobiti znanega tekmovalca Norvežana Arne Gut-tormsona, brata pred 2 letoma pri nas delujočega Zigmunda, kot trenerja za skoke. Finansiranje je prevzela posebna skupina, ki bo tudi razporejala s trenerjem, ker mora kriti položeni denar. Arne Guttorm-sen bo pribl. 6. t. m. v Ljubljani, nakar takoj prevzame trening. Vsak klub, ki ga žel} pridobiti, mora poravnati v naprej stroške za vlak in nazaj, dati mu dobro hrano in stanovanje ter prispevati k celokupnim stroškom približno Din 100 dnevno. V slučaju, da starta na tekmi, bo v naprej določena vsota, ki jo mora prispevati prireditelj tekme za stroške trenerja v dravski banovini ostane približno 2 meseca. Prosimo, da nam takoj javite, za Kdad in koliko časa reflektirate nanj. Določiti je vedno po 2 termina, ako bi bil en' termin zaseden. Po stanju z dne"ft). 12. 1932. je odobrila savezna komisija za skakalnice sledeči skakatarei na področju GZSP: Hansseno-va skakalnica v Bohinju, sposobna za skoke do 50 m, skakalnica v Ratečah, sposobna za skoke do 36 m. Pogojno so odobrene sledeče skakal-nice že za sezono 1933. dasi nimajo (izpolnjenih tehničnih predpisov za Kradnjo skakalnic po pravilniku Fise iz letea 1932. skakalnica v Mojstrani, sposobna za skoke 30 m, skakalnica v Kranjski gori, sposobna za skoke do 35 m, skakalnica v Kranju, sposobna za skoke do 20 m, skakalnica na Jesenicah, sposobna za skoke do 20 m, skakalnica na Bledu, sposobna za skoke do 15 m. V gradnji, oziroma predgradmji, se nahajajo še te.le skakalnice, ki jih bo imenovana komisija JZSS šele pregledala, ko bo prejela sporočalo, da je skakalnica dograjena ter jih bo odobrila, ako bodo odgovarjale predpisom: skakalnica v Zaki na Bledu, sposobna za skoke do 50 m. skakalnica v Stari Fužini, sposobna za skoke do 25 m, skakalnica v Planici, sposobna za skoke do 70 m. skakalnica v Begunjah, sposobna za skoke do 35 m, skakalnica v Lescah, sposobna za skoke do 30 m, skakalnica v Pod-nartu, sposobna za skoke do 25 m, dr. žlž-kova v Boh. Bistrici, sposobna za skoke do 25 m. Opozarjamo, da je na teh slednjih skakalnicah vsem verificiranim tekmovalcem zabranjen start, podsaveznim klubom na mvrejanje javnih tekem vse dotlej, dokler skakalnic ne odobri savezna komisija za skakalnice. . Z ozirom na slabe snežne razmere je savezna uprava preložila določeno slalom tekmo za 6. t. m. na 15. t. m. Razpise podsavezne prireditve bomo razposlali vsem klubom in društvom te dni. Jugosiovenska akademska Smučarska organizacija priredi tridnevno ekskurzijo na Mrzli studenec. Vožinja četrtinska. qd-hod danes ob 18.30 z gorenjskim vlakom z glavnega kolodvora. jPovratek v nedeljo 8. t. m. z večernim vlakom. Snežne razmere so po privatnih informacijah in po Gorčevih poročilih nad vse zadovoljive. V primera lepega vremema se obeta 20 cm oršiča ua podlag1 5 cm. Vabljeni vsi akademiki -smučarji. Zbiranje 25 minut pred odhodom vlaka na gl. kolodvoru. Službene objave sekcije ZNS. Danes ob 18 30 v »Evropi« kratka seja unravnesra odbora, ob 20. v restavracij >S1on« penami sestanek ltubliarslrh sodnikov. ASK Primor.ie (nogometna sekcija). Danes od 19. naprej stogo obvezen trening za prvo skupino v telovadnici na učiteljišču. SK Ilirija poziva člane, ki se hočeio posluževat' znižane vožnje v slcuninah na podla,si legitimacij JZSS. da oošljejo svo-ie lesritrmaclie zaradi potrdHa po želez niški cKrdkcHi Le0:timf»c-Te se oddaio proti plačilu 5 Din pri bta*raini kavarne Rvrcme Zi izdaio r^ve ieg*MTnan'te ie predložiti sliko i-n 10 THn. B^e? p1^'"1« r>ri °to-5b:T!e se leo^timacMe ne bodo oddnie v potrdilo isto tniko ne lesrifm^cUp on«h V niso poravnav čla.narine do koncu 1 IP'2 Potrienp leritimaciie «» 'Horio v 8 itrieh do Ve -na tete*" mo^u. >«5K Hftrmes. Vab: se ere Mo-Vore' Ro?.'Č ln CrPOiZTvk toAno oh 19 30 na preelod VrrPur Hd^ OfHnova S" TCn^rrin^ naj pr-trvrp-Hf-a vco potrebno. Občni zbor bo v nedeljo 8 t. m. okolica. Temu so dali izraza že Francozi, ki so ob času svoje okupacije prvi začrtali mejo veliki Ljubljani, ki pa, žal. še do danes ni uresničena- Arhitektonsko in umetniško je ta Ljubljana do konca 19. stoletia podružnica Dunaja in Gradca. Šele po potresu se le poleg tujega začel uveljavljati polagoma tudi lastni duh. pravi razmah pa je dobilo umetniško življenje v Ljubljani šele po svetovni vojni. Intenzivnost umetniškega doživljanja in udeistvovania se polagoma zopet približuje svojim dobrim preteklim časom. ko doživljamo razmah v Ljubljani osredotočenega slovenskega slikarstva in kiparstva in opazujemo, kake arhitektura, v kateri oblikujejo novo Ljubljano Plečnik in Šubic, smotreno zasledujejo svoj smoter, da bi zgradila mesto zopet do enotnega estetskega organizma, kakor je bilo ob koncu srednjega veka in v baročni dobi, in gledamo. kako skuša starim vrednotam dodati nove. In kakor z nebotičnikom dodaja stoletnim znanikom Ljubljane celo nove. smo prepričani, da smemo pod svobodnim soln-cem kljub težavam zaupno gledati v bodočnost kulturne in posebej umetniške Ljubliane, >ljubice nebes in sreče, r kakor je o njej zapel Prešeren. © 1& ob 8.30 v salonu pri s>Kerš'ču«. TSK Slovan. Drevi ob 19.30 v lovski sobi pri Sokolu obvezen članski sestanek za I. moštvo m rezervo. Na praznik 6. t. m. ob 12.30 morajo biti na igrišču Hermesa Lipovšek I., Zavrl I., II., Marchiotti I., Pelicom, Grm, Poljšak, Uhan, Bogi, Galle, Vidic, Thuma. Ključec Lumbar II. in Sluiga. Stranski sodnik Legat, reditelji Fuček. Gircl. Jerančič in Dejak. SK Jadran. Danes sestanek vsega članstva ob 20 pri g. M Sokliču. MK Ilirija opozarja članstvo in prijatelje kluiba na ob čajno vsakoletno razdelitev nagrad na praznik 6. t. m. v restavraciji »Pri slepem Janezu« v št. Vidu nad Lfluibljajno. Začetek ob 15. R.azdeliio se nagraae vseh dirk Motokolesarske Ilirije kakor tudi »Triglavskega pododbora« v Ljubljani. V MOJSTRANI prav dobra smuka. Tečaji se vrše Vreme krasno. Izgledi za izlete prav ugodni. Vstop in izstop v tečaj je vsak dan mogoč. Ljubljanski Sokol vabi na članski sestanek 12. t. m. točno ob 20. v društveni sejni dvorani v Narodnem domu. Razgovor bo o sestavi kandidatne liste in morebitnih predlogov za redni občni zbor 22. t m. točno ob 10. v društveni telovadnici. Sokol na La\fici priredi jutri, na praznik ob 15. ob otvoritvi nove društvene dvorane veliko narodno prireditev. Na sporedu je: pozdrav, otvoritveni govor, slovenski vokalni kvintet, »Veseljaka«, šaljivi dvospev, »Dve nevesti«, šaloigra v treh dejanjih, in prosta zabava s plesom. Vabljeni vsi! Sokol v Tržiču je na Silvester priredil običajno veselico in je bila prostrana telovadnica zasedena do zadnjega kotička. Dramatski odsek je poskrbel s šaloigro »Hlače« za animirano zabavo in prijetno razpoloženje ob slovesu starega leta. V novoletnem nagovoru je br. Bučar apeliral na najširše sloje, poudarjajoč optimizem in zaupanje v delo. Sokol 2alec. člani dramatskega odseka so uprizorili opereto »Beg iz harema«, ki jo je spisal in uglasbil br. Radovan Gobec Snov je vzeta iz dobe turških vpadov. Dva janičarja rešita svoji lzvolje.nki, zasužnjeni kristjanki, po več ^apletljajih, ki se razrešujejo v operetnem stilu. Opereti v dobro bi 6e dale še nekatere manj bistvene stvari izpremeniti. Igralci so nad pričakovanje dobro rešili svojo nalogo. Če upoštevamo, da niso pevci šolani, je opereta tudi v pevskem pogledu uspela zadovoljivo. Zelo so jo povzdignili raialni ie baletni deli; baletni nastop janičarjev so morali celo ponovita. Šestčlanski orkester je igral diskretno in skladno Režiral je spretno br. Štokelj. Kostumu so b;li primerni in efektni Kulcse so domače delo, a umetniško neoporečne Pohvaliti moramo marljivost članov in podjetnost mladega avtorja. Sokol Maribor III. bo ponovil 6. t. m ob 3. popoldne v krčevinski šoli komedijo »Vdova Rošlinka«. Igra je žela pri prvi predstavi popoln uspeh Zmanjkalo je prostor« in ljudje so morali odhajati. Prepričani smo. da bomo zopet igrali v nabito polni dvorani. Priporočamo naikup vstopnic vnaprej! Repertoarji DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek. 5 : Zaprto. _ Petek. 6 ob 15.: Voda. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Carjevič Aleksej. Izven. Znižane cene. _ Sobota, 7.: Utopljenca. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 5-: Zaprto. Petek. 6.: Pri belem konjičku. Izven. Sobota. 7.: Nižava. D. ★ Letošnja premiera D"Albertove opere »Niža bo v soboto. Glavno ulogo Marte poje ga. Thierryjeva, tenorsko partijo Petra g. Marčec in baritonsko partijo Sebastijana Primožič. Starca Tomaža poje g. Betetto, Nanda g. Banovec V ostalih ulogah nastopijo gg. R bičeva. Poličeva, Kogejeva. Go-iobova in Marian Rus Dirigira kapelnik Neffat, reži ja je Pri možice va. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2015. Petek. 6.: Matiček se ženi. Nedelja, 8.: Matiček se ženi. * Šentjakobsko eledališfe v Mestnem domn. Na praznik sv. Treh kraljev in ▼ nedeljo ob 2>i.15 ponove Šentiakobčani i z vrsti.o Linhartovo, izvrstno naštudirano in zelo zabavno veseloigro v 5. dejanjih -Matiček se ženi«. Vse dosedanje predstave so bile po-nolnoma razprodane. Zato naj občinstvo kupi vstopnice že pref pri blagajni v Mestnem domu. ki bo odnria od danes dalje od 10. do 12. in od 15. do 17- MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. četrtek. 5.: Pr belem konjičku A. Petek. 6. ob 15.: Moio dete. Znižane cen-4. Zadnjič. — Ob 20.: Celjski grofje. Znižane cene. Zadnjič. Sobota, 7.: Pri belem konjičku. C. + Mariborsko gledališče. Na jutrišnji praznik bo popoldanska predstava velezabavne burke »Moie dete«. Burka je polna komičnih zapletijajev. občinstvo se izvrstno zabava. — Ob 20. se uprizori poslednjič v sezoni Kref-tova zgodovinska drama »Celjski grofje<-Ta teatrsko silno učinkovito napisana drama je dosegla izmed izvirnih dramskih del poslednjega časa najjačji uspeli. — :vMaks in Moric«. otroška revija, se bo uprizorila v nedelio ob 15. Vsebinsko obravnava hudobne šaie obeh porednožev, ki sta naši deci znana pod imenom C'pek in Capekc. Re-žira K RaHimann kot gost. GLEDALIŠKE V M1RSKI SOBOTI. Začetek ob 20 Sobota. 14.: Spreobrnitev Ferdinanda Piš»o-re. Gostovanie Narodnega gledališča ▼ Mariboru. + Prvo ofirielno gostovanj,, mariborskega gledališča v Murski Soboti bo 14. t. m. na odru Sokolskega doma. Za to gostovanje so si izbrali eno najboBših sodobnih čeških ko-medii. Langerieno »Spreobrnitev Ferdinanda Pištoret. ki ie v Mariboru ter na gosto-vanjih dosegla odličen uspeh. Režira J. Ko-vič. nastopijo še P. Kovič. Medven, Fnrijan, Gorinšek. Tovornik. Kraljeva. Zakrajškova. Starčfva itd. Kupujte vstoonice ZiiččDvčnud Sav;nova, Starčeva itd Kuouite vstopnice! O Petek. 6. januarja. LJUBLJANA 7.30: Agrarna pol tika. — S: Nasveti za kmetovalce. _ 8.15: Gimnastika. — 8.45: Poročila. — 9: Slovenci na Madžarskem- — 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Salonski kvintet. — 12: Ča«. poročila, plošče. _ 15: Poljedelstvo. — 15 3,1: Prenos akademije iz Doma slepih v Kočeviu. — 17: Potovanje v Zadnio Tndi jo. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Pevski koncert ge. Lovšetove. — 20 45: Salonski kvintet. — 22: Čas. poročila, plošče. BEOGRAD 11.30: Opoldanski koncert. — 18: Božični večer. — 20: Slušna igra. — 20.30: Božične pesni'. — 21 30: Božična igra-_ ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 17: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19: Koncert 'z Brna. — 20: Koncert filharmo-nične oeseda Din l«— ter enkratna prt-Vojbma ta iiiro ali l» dajan!• naslova Din i-—- Ogla* trgovskega «n reklamnega enačaja vsaka beseda Dm l.—. Po Din t.— ta besedo te vračunajo nadalje vsa ki tpadafv pod rubriki »Kom pa tam«. mAuto-motom »Kopitnim, »V najem*. mPosest* »Lokali* mSt* oovanja oddtm »Stroji« »Vrednote* »Informacije*. *2tvalim, •Obrt* tn »Les« tet pod rubrikama »Trgovtkt potniku tn »Zaslu-tekče *e * oglasom tudi zaslužek, oziroma, če te Me potnika Kd(* ti pe pod tema rubrikama fiče tasluik* ali tiulb*. plača ta »Bertille!... BertiMe!... Evo me!« . Prav tisti mah je bila BertiMe ponesla Galigajkin strup k ustnicam Se stotimko sekunde, pa bi bilo prepozno. A dekle tu utegnilo izvršiti svoje namere. Z naglo kretnjo se je izvila Gonciniju .n presunljivo za vpila: »Na pomoč! Jehan!... Na pomoč!« »Evo me!« se je oglasil Jehan, že bliže kakor prej. Tudi Concini je začul Jehanov glas in ga spoznal. »Peklenski rokovnjač« je zatulil. »Ali mar ni zaprt, tako mi krvi Kriščeve?« Pustil je Bertillo, skočil k vratom, jih zaloputnil za seboj in se z golim mečem v roki zapodil naprej. Okoli njega je divjal vrtoglav metež pehanja, cepetanja, kletvic in jekov. Naj je bil Concini še tako besen, vendar se ni mogel nikamor ganiti izpred vrat. Divji, razmršen in bled kakor zid je rohnel v onemoglem gnevu in gledal nezaslišani prizor, ne da bi se ga mogel udeležiti. Jehan in Pardaillan sta prodirala drug vštric drugega, s čvrstimi, železnimi koraki, ne da bi se dala le za las odvrniti od smeri. Jehan je bil takoj opazil Concinija. ki je slonel ob vratih. Vsa skrb za Bertiilo ga je minila. Hvala Bogu, prišel je biil za časa! Osemnaj&toTice opričnikov, ki so mtu zapirali pot, mu ni bilo mar. Morda jih vobče ni videl. Oba sta držala vsak svoj meč v desnici, a držala sta ga za rezilo in udrihala z ročnikom kakor z bojnim kijem. Kolikorkrat sta udarila, tolikokrat se je kdo zavalil po tleh. RoquetaiMe je že ležal z razklano glavo. Eynaus je imel rebra vdrta. Lomgvail 'je hropel, pobit do smrti. Ostali so se rušili drug za drugim, med tem ko sta živa kija neizprosno nadaljevala svoj strašni pohod. Za odgovor Concmijevi pobijači so se srdito upirali. Poniževalna zavest, da se nasprotnikoma ne'zdijo vredni hladnega jekla, jih je delata besne. A malo jim je pomagalo. Gringaille, Escargasse in Carcagne so prihrumeli na pomoč. In bogme, tem trem ni bilo žal ostrine. Znali so jo sukati, da je bilo joj! Boj ni bil več enak: morilcev sta bila komaj še dva na enega. Pogum jim je uplahnil. Nekateri izmed njih so se skesali m kakor plahi zajci prhnili h konjem. To je bil konec. Concini je stal sam otb vratih. Jehan je kremi proti njemu. Oba sta držala vsak svoj moč v desnici. Ce bi se bil Concini spustil v boj, bi bilo po njem. A Concini se ni ganil. Ne da bi bil strahopetec. Le osuplost in brezmejna prepadenost sta ga bili ohromili. Concini ni vzdignil meča, zato, ker mu ni prišlo na um. Ko je Jehan to videl, se je zadovoljil s tem, da ga^ je odr:n;l s poti. A v tej preprosti kretnji njegove roke je bilo toliko moči. da je Concini nekaj korakov odletel in ves omotičen telebnil po tleli Ko se je zavedel, ga je trojica Jehanovih prijateljev krepko držala. Bil je ujetnik in manjkalo mu je meču da bi se jim bil iztrgal... Tedaj je Concini pobesil glavo, m dve solzi, solzi sramu in onemoglega gneva, sta se mu pocedili po rjavem licu. Prav tisti mah se je Jehan spet pokazal, držeč rešeno Bertillo v naročju. Oba sta se nežno smehljala in gledala drug drugemu naravnost v oči; s tem molčečim pogledom sta si odkrivala vso ljubezen, kakor da bi bila pozabila vse ostalo na svetu. In tedajci so zabobneli po pri voznih vratih, ki jih je bila trojica za-pahnila, silni udarci; na pozorršče pravkaršnjega boja je prihi-tel človek, ves poten in bel od prahu, in obstal pred Concinijem ter z zasoplim glasom javil: vsako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, ki m zaračunajo po Din Ista besedo, ae zaračuna enkratna pristojbine Din 5.— ta iiiro ah ta dajanje naslov* V ti ostali oglasi metalnega cnače.ja te računajo po S0 pat te vsako beseaa Enkratna pristojbina ta iitro ali za da fante naslov* pri oglasih, ki tt zaračunajo po 50 par za vsako hesedo tnaia Din 1.— NajmanfH znesek pri oglasih po 50 pts> ta besedo, fe Din 10.—< pri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— V m pristojbine ta male oglasa fe plačati pri predati naročila, oziroma hh 10 vposlah » pismu obenem t naročilom Kdo* išče mest« pot nlka, plača ta vsako bosedo 50 j«ar: m 'is janje naslova il; za Šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo j>o 1 Din; za dajanj« naslova ali 7.1 Šifro pa 5 Din. (5) Trg. zastopnika pri trgOTCi.li dobro uvede nr-jra, za I)aima«»jio in Hr varsko primorje sprejmem takoj proti 10% proviziji /.a. prodajo športnih čepic. Ponudbe na podruš. Ju "a na J menice h pod siničko »Prilika«. 340 3 Beseda 1 Diu; £a da-jan je naslova ali za šifru 5 Diu Dijaki, ki iščejo instrukcije. plačaj« vsako besedo 50 par; ia šifro ali ia da »anje nas'-'>v» 3 Din (4i Knjigovodstvo slov. in n toliko stenografijo, nemščino in francoščino poučuje. ozir. m-s -dira diplomirana strokovnjakinja. Po-nudbe pod »Praktiv-n >« na oglas. oddelek »Jutra*. 3SG 4 Učenca poštenih staršev, s primerno šoisko izobrazbo, močnika in zdravega, ne p- d 1.) et starega sprejme takoj Ignac Andrašič, ve 1 »trgovina špecerijske in krkioilialno robe v Kranju 341-44 ----7/771r( rni Trg. pomočnika .nauufaktunsta. s po^poj-inm strokovnim znanj-m zvcibanega izložb aran žerja. sprejmem tafcoj al" »ozneje. Ponudbe na po iriiž.aico »Jutre« v Man »oni po:iran«. 233-1 Laborantko sprejimi-im v drogerijo. — Prednost imfijo take, ki so že bile v taki službi Naslov v pglačoem oddelku »Jiirtra«. * S44 1 Več ogljarjev dobro izurjenih sprejme Ive Rupena. Rakek. 356-1 Pohištveni risar dobro izurjen, dobi takoj sludbo. Dopise na oglasu"! oddelek »Jutra« pod šifro »Risar«. 354-1 Šivilja ki zne kuhati dobro domačo h-ano, dobi službo gospodinje v Ljubljani. Pred noet iimajo do 30 ie-t stare, ki so že bile v slični sluz bi. Ponudbe na oglas, od dtlok »Jurtra« pod značko »Din 300«. 406-1 Mesto postrežnice •ščem ia dopoldanske al« popoldanske ure — najraje v mestu. Ponudibe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajie«. 181-2 Bilance sesta-vlja. urejuj-e trg. kmja-^e itd. strokovinjiakidija r ao^oil e>tDO prakso, prota nizkemo honorarju. — Po nud'be na oglas™ oddelek »Jutra< pod »Prehod 1933« 383-2 Plačilna natakarica imožtia kavcije — ki ima tudi osebno pravico, išče službo začetkom februarja. Evtiu. gre tudi kot dru-žabnica. Naslov pove o-gl oddelek »Jutra«. 401-? Vsaka oeerda 50 par. za da;anie naslova ali za Šifro tw» 3 Din. (11 Frizerko samostojno delavk*-., ki zna manikiraii- ooduli roti tor trajno in vodno >nd'ii!ac; jo." tako-i ali po dogovoru "prejme N:ko!a Kojdč. fr: »er v §kofji Lok.i. 386-1 Hišno zdravo in m.i>čno. 25—40 et staro i iaijšim deval: sprejme kopališče potrebno nekoliko inania nemščine. — Ponudbe na "»glas >dde>k »Jutra« pod 5:fro »Snažnost« 309 1 Brivskega pomočnika solidnega, dobrega pristn ževaloa ondu'er:a bnH-rlavie sT>re;-me s ifj t. m. Oton H^imgnrtn-er. Slov. B^t-riea 437-1 Samostojno kuharico in sobarico is-ctt posredovalnica v lenburgovi u.Hp: 7/1. Na piimene ponudbe se ne oz'i — Brezposelna deikle^ dobe pre^nočišče. Naroča se list »Gospodinjeka po-močo,ica«. 442-1 Služkinio ki zna Pospravljati in nekaj šivati, sprejmem za svojo. Naslov v o-glasni-m cddelfcu »Jutra«. 4i8-l Gospodična vajena strojepisja, ki bi pomagala gospodu v pisar, ni, naj pošlje naslov na tvaras oddelek »Juitra« pod -:fro »Bilanca II«. 414-1 Vsaka beseda 50 par: a dajenj« naslova ali ta šifro pa 3 Din. (2) Notarski substitut -nuihe ;a ogiasni oddplek »Ju.tra« pod pod »Š' >1-1 358-2 Radio Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova %K Šifre oa 5 Din. (9) Radio-aparat pe tc evmi, z el e>k'trodijiamič nim zvo«nikom, najmovejše tipe, rabljen 1 mosec. proda Bartelj Framc, Jeseni-ce Fužine, Ukova 3. 3t» 9 Kupim Parcelo v ceni do Dim 50 m2 kil pim v severnem delu Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačilo v gotovini«. 368-20 Enostano v anjska zidana hišica na I opera razglednem prostoru. s . 600 m! veliki stavbno paT<-olo naprodaj proti gotovim 28.000 Din. Poiive se v Z@. Šiški 181 364-20 Natakarica pridna, poštena io simpatična. čedne zunanjosti — želi mesto kje izven Ljub ljaoe. Pomidbe na gostilno Mevielj, Mokronog. 425-2 £ Dekle vajemo vseh hišnih dol. ki ina nekoliko kuhati im pospravljatn, išče službo pri boljši družiimi. Naslov v (»lasnem oddelku Jutra 443-2 Mlad fant 18 let »tar želi z vso oskrbo mesto pri pekovskem mojstru. Naslov v oglas, oddelku »J-u.tra«. 447-2 Prodam Ogilaai trg. toa&aja pe 1 Din beseda; ta da janje naslova aH ta Šifro 5 Din. — Ogla« socialnega ttutaja vaa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta šifro m 3 Din. (6) Čevlji na obroke »re_uf>o« Gledalska ai 4. Maribor Slovenska «i 18 n Celie Dedkov 're St 4 51887 6 Raket docela nov. kakor trada orig. masko ugodno prodam. Naslov v •MTiasntau oddelku »Jutra« 380-6 Kočije landauer, bruna, sanke kon.'sko opremo špedicija Tu.rk v in p r o d s Lnnbl ia n' '52796 6 Pelerina skoro nova naprodaj t Vrhovčevi ulifti 9'I desno 416-6 Kamniško apno najboljše, se bo prodajalo v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru danes (v četr tek) Naročila v Medve d o vi al i^i 9. 4f5 ;sji-r Klet- liurrouKhs: Tstzsh, fcralf džungle DRUGI DEL Uglasi trg. enačaja 1 Din beseda; ta janje naslova ali šo slovensko aH češko kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutre«. 385 7 Kapital Vsaka tHsaeda i Din, ta lajanje naslova ali ta iifm pa 5 Dim (161 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice Ljub :jana, t vlogo 30—35.000 Din kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kmotska posojilnVa« 115-16 Družabnika iščem sa alpski hotel. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »K L. M.« 382-16 Vrednote (>t»eol.itirane po dogovoru proda mizar Ivan Svete, pošta Ig - Tomišelj 422-13 Vmotoč dobro vpeljan, s stanovanjem in inventarjem tako. oddam. Naslov pove oglas. (H.^elek »Jutra«, 440-.fi Vinotoč-Buffet v sredina m-eetsa pod telo ugodnima pogoji naprodaj Naslov v oglasnem oddelku '»Jutra«. 432-19 Stanovanja Vsaka beseda 50 par. aa dajanje naslov« ali xa Šifro 8 Din (21-a) V Novem mestu rodam vi-sokopritlično novo vilo. Potreboo 80.000 Din — lahko tudi knjižica. Cucek, Noto mesto. 439-20 Prehrana Kdot a « 4 1 prebrana plača ta vsak« besedo 1 Din: kdot išč* pre braoo pa u besedo 50 paj; ta dajanje na slova ali Šifro 3 Din. Miroma 5 Din. (14) Frgovski oglai 1 Din Več oseb sprejmem na dobro doma 6o hrano. Naslov v oglas, oddeltu »Juitra«. 4i3-l-. Pridelki Vsaka Poseda 1 Dlu «a dajanje naslova ali . ia šifro pa 5 Din. (33) j Orehova jederca lomače is istrsko brimji ter figr ta tganjekubo nu di najceneje Sever & Komp. Ljubljana 37/6 Sobo s kuhinjo in električno razsvetljavo, v coni 200—250 Dim išče ta mlada lakonf-a t enim otrokom. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna II«. 315-ŽVa Uradniška vdova brez otrok, išče dvosobno stanovanje s pritiklinami v cena 400 Din. Pomidbe na oglasni oddelei Jutra pod šifro »Ci&toča«. 381-21/a Enosob. stanovanje s ppitiikLmami, v o e n t r u mesta iščeta 2 priletni go Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen im dober piačnik«. 333-31/a Prazno sobo s štedilnikom v ceni 100—150 Din iSčem — najraje v Šiški. Po Mid.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 200«. 407-21/a Stanovanje eno- ali dvosobno, s kuhinjo in pritikiinami, v me s tu ®če(m s februarj-em za dve osebi. Cenj. ponudbe na oglasmi oddelek Jutra pod šifro »500—700 Dim« 41il-21/a Vsaka beaeds l Din j t* dajanje aasiova aH ta šifre pa 6 Din. (31) Vsa Kd delku »Jutra«. 395 21 Štirisob. stanovanje v eerrtru mesta takoj te. ugodno oddam. Naslov v ogiasnem oddelikia »Jutra« 308-21 Stanovanje sobe im kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 402-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s februarjem za 4Y> Din. Na»!ov v oglasnem oodelki. »Jutra c. 435-21 Dvosob. stanovanje s rfitiiklinot"' r. J * a m v Bolgarski ulici štev. 17. 400 21 Mirni in stalni stranki oddam krasno, perketirano dvosobno stanovanje s ko p»!nioo in pritiklinami. — Naslon? t oglasnem oddelku »Juitra«. 418-21 Sobo odda Vsaka beeeda SO par. aa dajanje naalova ali n šifre 8 Din. (23) 1 ali 2 opremljeni sobi oddam pri operi. Telefon in kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 246-23 Sobo lepo opremljeno. scHnčno m snažno, s prostim vhodom oddam stalni, snažni io solidni osebi v vili na Mirju. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 164-23 Prijazno sobo lepo opremljeno im eepan rano. oddam stalni osebi, eventiieloo dvema, t vso postrežbo m tajtrkom na Mirju. Naslor v oglasnem ►ddelkn »Jutra«. 165-23 Pristopajte S Društvo stanovanjskih ■laiemnikov. Vegova nI 8. 373-21 Dvosob. stanovanje sol nčno. s kuhinjo, v podpritličju vile, v centru mesi takoj oddam. Vpra šati v Knafljevj uil. 13/11. 3-31-21 TOBAČNE SREČKE (po Din 10.— v zlatu) Dobitki od 50.— do 100.000.-Žrebanje 15. januarja, maja in septembra. po Din 25.— komad Din V plačilo sprejmemo tudi knfižlce Lj. kreditne banke v polni vrednosti Komanditna družba M. JANKOLE, Ljubljana, Šelenbur-gova 6, H. nadstr. — Telefon 3052. 1718 Dve sobi oprem! jenri ali prazni, v katerih eno se lahko postavi štedilnik, s pra&no predsobo oddam. Sta nov a nj« ima ločen vhod. V hiši s« rabi tudi postrežnica. Sv Križ — Nove Jairše 36 377-23 Sobico s poseb. vhodom i.n elek t.riiko oddam gospodu. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 373-23 Opremljeno sobo s štedilnikom oddam s februarjem _ eni osebi v Riharjevi ui. št. 2 pritličje. 379-33 Preprosto sobo oddam gospodični. Naslov v offlasnem oddelk-u Jutra 365-23 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 449-23 Opremljeno sobo »retlo, po niaka ceni oddam Rosni m stalni g-epodični v šni alici št. 17/1. 446-23 2 harmoniki dobrem stanju poceni prodam. Naslov oddelku »Jutra«. OZ.df. 405 25 7 Ji rujj-i Vsa^a bnseda 50 par; za dajanj« naslova ali ta šifro 3 Din (33-a) Majhno stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj 1 ali 2 osebama ta obrtno šolo v Riharjevi ulici št 2/1. 378-21 Trisob. stanovanje s kopalnico i-n vrtom ne razpolago Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Uši-31 Trisob. stanovanje komfortno s kopalnico im kabinetom, v I. nadstropju oddam za 1100 Din mesečno v Baragovi ulic« št. 1,1 (Bežigrad). 390-31 Sobo lepo opremljeno, t belko nom mi elektriko takoj oddam 2 gospodom* na Poljanski cesti 13/11 levo. 52923-23 Lepo mesečno sobo popolnoma separiraoo — s prostim vhodom i* 9top njic tisto 'D soJnčno » *no &IČ dvema posteljama v v 111 tiik Tivolija takoj (d dam stalnim im boljšim -»sebam Dljaiki ixkljn6eni Vpražatn v Knafijevt alic št. 13/U. 5015O23 Opremljeno sobo s prostim vb>dom. v bli žimi Tabora oddam za 200 Dim mesečino. Naslov pove -rglasni oddelek »Jutra«. 372-23 Sobo s kopalnico in vso oskrbo oddam 2 stalnim« osebama v Tavčarjevi ulici. Naslov v oelasnem oddelku Jutra 366-23 Sobo preprosto opremi jemo od dam 2 gospodičnama. — Pucb'er. Bleiweisova cesta ŠC l.Vm. 363 33 Sobo v eenit.ru mesta oddam pni ali dvema osebama. Na slov pove oglasni oddelek »Jutrac. 384-23 Opremljeno sobo oddam s 15. jammrjfm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 386-23 Opremljeno sobo po nizki ceni takoj oddam gospodu. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 403-23 Opremljeno sobo zračno in čisto, s n.im vhodom s stopnjic in elektriko oddam odiu v Krojaški ulici l/III — Mestni trg 20. 400-23 Lepo sobo i 2 posteljama, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4)15-23 Opremljeno sobo čisto, oddam v Pražakovi ulici štev. 10/11, desno. 4£0-ž3 Večjo prazno sobo ali večjo in manjšo sebo. v centru mesta, najraje v pritličju. iščem za dru štvene sestanke. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Društveno de'o«. 317-23/a Sobo popolnoma separitano — konifortabilno. v centru ali neposredni bližini všč«. s 15. t. m. stalen gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »25«. 38M"-2.>/ a Vsa-ka beseda ž Din. ia dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Gospodična vsestransko aobraiens i® dobre ztinanjosi-i, prem 4-na, pošteno, želi tnanje z arospodom enak;h lastnost.:, starim okrog 40 let, smuča rjf-m. govori franeo-sko a:.i angleško, v svrfto skupnih liz'etov in konver-zacije. D.-piše na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »L. U. 30«. 52000 24 Kadar možno sporoči, ne nručd me — čutim s Ttboj. 3S3-34 Lepo sobo strogo s<-parirano, išče takoj -oliden \-isokošolec. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa sob««. 419-23/a Živali Vsaka Oeseda I Din. » dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (271 Siv maček se je izgubil za artilerijsko vojašnico. — Najditelj ca j proti nagradi javi svoi naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 429-27 Glasbila Vsaka beanda t Din; ta dajanje naslova aH ta šifro pa B Din. (26) Harmoniko tritonsko, s kovčkom, naj bolje ohranjeno, lepi gia sovi. z medenimi g!asili. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 303-26 > saka oeseda 1 Din. ca daianje naslova ali « šifro pa 5 Din. (31) Jakob Burger, šofer n«j v svrho neke informacije javi svoj naslov na poštni predai 01, Ljulbljana Iz Trbovelj SK Trbovlje ima redni občni zl»r v soboto 7. L m. ob 19 Vi. v klubskih prostorih. Dožnoet članov je, da se zbora poIuožtev:lno udeleže. 43S-31 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VIL Vsaka beseda l Din. m dajanje naslova ali u šifro Pa & Din. (19) Lokal opremil j en z« trgovino S š[