i*
mdtlU*
prdtnikov.
■ veta
podporne: jednote
'c* F
Issmed d Mi ly exc€pt Sund*ys
miid FoHd*ys
CHICAGO, ILL. TOREK 18. MAJA (MAY) IM8
STEV.-NUIIBER Iti.
«, 1917, on fite at \ha Poet Offloo of Ohioago, flUnota. »7 ordor of Iko Prasidont, A. S. Burleoon,
ne spominia tragedije.
Ekipert pravi, da je umobolna.
faukesha, 111. — Ali je gdč. [*kova zavrgla svojo izredno Boralo po enoletnem bivanju v p poru, kjer je bivala, odkar je ■trdila iivhiozdravnikovo ženo? [Po Štiridevnem zaslišanju je tfdila do zadnjega treuotka, da li ugovornica Ellen Keyjeve bgifff, iti jo je napisala o ljubezni ^ ttkonu. .Spominjala se ni prav % na kakšen način je ustrelila M»rtaovo ženo, ki je bila na poti ajpni areči in sreči žrvinozdrav-»ki, kot je nekoč dejala. Zadnje M pri zaslišanju se je trudil dr-pravdnik, da jo zavede v ovja in tako prizna, da je ornica idej, ki jih je pisate-uphala v knjigo "Ljubezen takon." Od?. Lusko va je dejala »kar je napisala o knjigi, niao iir njene ideje, temveč so bile tfnina pisateljice.
"To ni pošteno, da se te ide-1 podtikala meni," je protestira-ijonovno.
"fie čitala nisem pregleda, am-ik čital ga je nekdo drugi". K E. Orain n Oregona je pri-je meter učiteljice poznal na, ke je »bila še majhna
_.	' »n 't". .
tralnu je bila zaslišana zo-Luskova in iapraševal jo jc ni pravdnik W<Uter D. Gor*
»nja bTodgovori so
M2 oeoddanim pismom ste ho-
I obvestiti mr«. Robert« .o rez-med vpmi in dr. Robert-
It"
V U.'
^Pričali ate, da vam je po dru-
l obiaku v Ohicago dal dr. Ro-kamor je šel z vami dok-1 denar ob raznih prilikah.
en znesek vam je delt" Najvišji znesek je bil $25."
sestanku v hotelu Wis-n, na katerem je doktor pri-na biblijo, da vas ljubi, ste jt nastavili aamokrea. Kaj bi vi če ne bi priaegel, ali bi irelilit" vent, ne verjomem, da bi to
u
»j »te nameravali etoriti?" Btitreliti nem mislila aefce ln
»eni, da ml stori obljubo." «j ste ga mislili le blufatl,
i prisegel T"
imenujete vi to bluf? Ve-da izvrši." [JU veste, kedaj ate zapiaaii I glede Ellen Keyjeve "Ljubezen ln zakon t" 1 m »pomtaiam. Nekoč v le-
ali 19V7." . rtjiea je tu frroUetirala, pi ! * Pf®«led za nekoga drugo-U čita v klubu mater in Mteno, da se ji to podti Wim, da prediošlte tudi o.
»eni joh napisala o bl-Državni pravdnik jezahte-p * zadnja opaeka črta v zapisniku. Hodnik jc
M« »te, da nazori Ellen oglašajo z vašimi?" Mera le pregled "» pisala, ker knjiga pre '^fhno, da ao to moje mi-I^J*1* *«n le pregiod o knjl-P*Unjamfc<U ee njene ide ■>j*jo meni, kajti ona je [ *d Mae.**
[|H*ka fr bila črtana iz za I /ahtevo državnega
1	M Mr. Corrigan je na»o
IUn* izjave BUen Kejrje-
^'»»•tl zakona in mnogo-
p
M* * bil® l.unkova vprašana, r* Fvf Mci^tea, o kete-
2	Roberta trdila, da je Jj ^nminalni oper^Jl
g *H*ljke j, viaiil vgo-t^1 ^»o vprašanju ln eod-ZW*«r PHanal.
Pe bU tndi ofe
ljlee pri dopoldanski obravnavi.
"Ali je vaše ime A. P. Luakf"
"Da." k "Koliko ste »tarif"
"Pet in šestdeset."
"Kakšno je bilo dekliško ime vaše žene T"
"Mary A. Tipple."
"Kedaj ste se oženili t" . "1874."
"Ali ste se kmalu podali z njo na pot?"
"Da."
"Ali ste na potovanju opazili pri nji kaj izrednega!"
"Da."
"Kedaj ste šli "na potovanje?"
"1876."
"Kam?"	. ,
"K stoletnici v Philadclphljo ln k slapovom Niagare."
"Kaj se je zgodilo?"
"Gledala ava obrežje na obeh straneh. Na kanadski strani aem najel koleselj, da naju pelje k slapom. Hodila sva po skali in inoja žena je .postala začasno u-tnobolna. Hotela je skočHi v reko."
Državni pravdnik Corrlgan je odklonil, da zasliši pričo.
Dr. Herbert W. Povvers, prvi kspert Ka umobolne, ki je bil zaslišan, je izjavil, da gdč. Luh-kova ul pri sedravi pameti. Prttai a, da trpi na bolezni, ki jo zdrav-llir poznajo pod Imenom 4,pnVs-noida," in avtomatizera, ki je precej podoben prvi bolezni. ..pejal jc. da sta bolezni spravili v liered pamet Luakqve, da je Ltta-koya	da je *nr. Roberta
^ajljevalka v trikoty in ne ona, ki je bil razbit, ko jo je ustrelila.
Dr. Povversu je bilo predloženo vprašanje, ki je obsegalo 5,004) lesed ln »e je nanašalo na življenje Luakove. Vprašanje je konča-o z besedami:
'No, zdravnik, recimo, da ao vsa prejšnja fakta resnična, ali je mela gdč. Luakova ob času tragedije toliko duševnih zmožnosti, <'* e znala ločiti krivo od pravega?
Zdravnik je odgovoril, da po njegovi sodbi ni bila pri zdravi pameti.
Državni pravdnik je vprsfc zdravnika, da naj pove vzroke, zakaj je bila »mešane pameti. Zdravnik je povedal, da jc trpela na paranoidi, da je bila v letu 1913 ln 1014 parelizirana. To se Je pojavilo po čaau, v katerem je tež ko delala. Državni pravdnik je vgo verjel, češ, da zdravolk nima »ravice do argumentiranja, »ou-nik je izjavil, da je te vprtfanje podvrženo argumentiranju Zdrav Jak 1h> najbrže še enkret za.ll-
V splošnem aodijo, da obravnava danea konča in da imajo porot-niki soditi o stvari.
Državni pravdnik m je mu^ da dobi ed Luakove odgr* ie zahtevala od mra. Kobjri-ovo da ae razporoči, toda trud je bil ril kajj učiteljica je trdiU,
maša Mo na aro
W&ahington, D. O. — Železniški ravnatelj McAdoo je rezgla-«il povišanje mezde za Železničarje, ki postane veljavno prihodnjo soboto, toda povišano mezdo bo treba izplačati od 1. januarja.
Povišanje znaša v celoti okoli $300,000,000 na leto, polovico iz. plačajo že v nekaj tednih.
Železniški ravnatelj se ne strinja povsod s priporočili železniške mezdne komisije.
Priznan je osem urni delavnik kot mezdna enota. .Vsled vojne ne bodo uslužbenci delali le osetu ur, ampak delo po osemurnem delav* Miku jitu plačajo posebej.
Prožni delavci dobe najmanj za 2l/»c. višjo mezdo na uro, kot ko jo dobivali dne 31. decembra 1917.
Minimalna mezda za rokodelec, ki delajo v delavnicah, znaša 55 centov na uro. Všteti so strojniki, kotlarji in kovači.
Žene ddbe isto mezdo, če opiav-jajo delo dllavcev. Zamorski de-avci prejemajo isto mezdo kot belopolt ni.
Povišanje mezde se tiče ualuž-bcncev na 164 železnicah, ki ro Kedaj pod zvezno upravo, ne dotika se pa takozvanih malih že-cznic, dokler ne pridejo pod vladno kontrolo po 1. juliju. Prizado-ti so tudi uslužbenci kompanij, ki luKtujejo glavne kolodvore, pre mikajo vozove in lestujejo vlačil-ne ladje in brode, niao pa prm-
Waahington, D. 0. — Zvezna obrtna kouilaija obtožuje mesar-ski tvrdki Morria A Co. in Wilsou A Oe. da sta vedoma prodali za armado živila, kl niao bila všlt \u za ljudi.
Dokazauo je, da je bilo na tiaoče funtov sprijenega mesa in zaklanih kokoši prodanih v Camp Travia, Tez. Večino tega uieaa s j odkrili, Še preden so ga aervlrali vojakom aa hrano, toda obrt u t komisija pravi, da ao ga mogoče tudi nekaj pov-žili.
Zvezna obrtna komiaije pravi v svojem poročilu:
"Zvezna obrtna kouilaija je dvignila zelo reauo obtoibo proti tvrdkam VVilsou A Co. lu Morria A Co., da sta prodali in pouudili vedouia i^a prodaj meso in druge šivežne produkte vladi, da alužijo za hrano ameriškim vojakom; ti produkti so bili sprideul iu uerab-ni za človeško hrano. ■"N^a tisoče funtov nerabnega mesa ao pouudili Camp Travisu, Tex, na podlagi pritošhe. Velepo-rota ne zveznem aodišču za zapd-nl distrikt v Texasu je obtošlla kompauljl, da sta knšlll četrto sekcijo živilskega zakona, toda obtošba nI držala. Proimšll ao, da ni določene kazni aa kršenje te sekcije v živilskem zakonu.
Zvezria obrtna komisija je bila informirana, da so poleg spri-
............, ______ . . dtoicga in ncrabuega mesa poUUh
deti uslušlicnci ua ladjah, ki plo- dili armadnemu taborišču v Camp
da ie hotela HvUiozaravnn^. ~
^d razlošiti situacij^ Dej. . ^,
a.	je	po	sestanku	v	(V»unty	Lina
Sar-. jO šivinozdravnik ne litdii zato ji'hotela njegovi «e n
ra^ožl" potofaJ. •••• > P*
U Izvršiti semomor.
VSOTA IA OfKMl^« TUlTKKMI 11 WVliA
r^J^^TSSSJ^INemd pričeli z
radno razglašeno, ki obtoženi.	?
mi napadi
OSEMURNI DELAVNIK TV01I MEZDNO ENOTO
Minimalna
sa rokodeloe
vejo po jezerih, rekeh ali ob obrežju, čeprav eo ladje lastnine Selefnftklh druib. Hpalui vozovi
so sedaj pod vladnint nadzorstvom, toda uslu|beuei Pullmeno-ve kompanije niao delošiu povišanja mezde, dokler šeleznlška u-prava ne določi, da so vozovi pod njeno upravo. M*
Železniški upravitelj McAdoo apelira v avo ji odredili na ualuž-bence, da naj pozabijo na razočaranja, ki še izvlrejo izpod prlvet-ne kontrole, ln naj se spominjajo, da je uspeh vojne odvisen od njHi dels.
Naslednja tablica kaže, kako Je bila mezda povišana t
ODPOSLALI STA SP1UBNO MESO VOJAKOM.
Ivana obrtna komisija nadaljnje s preiskavo.
Na zapati |e 111 nemških
dlvlzi|.
Poljaki namlatili Nemce v večdnevni bitki
Travisu kokoši, ki niao bile rabne ZS Človeško hrauo."
it nI objavila detajlov o informaciji, na podlagi katere je podvzela stkcijo.	t*
živilaka uprava in zveaua obrtna komiaije še vedno nadaljujete s preiskavo. V zakonu iti določene kasni za take prestopke in zvezna obrtna komisija in živilska uprava lahko le poevarka ve-ieuieaarie, da prenehajo s takimi rečmi. Ce se kljub temu kej take-ga ponovi, jih lahko pritlrajo pred sodKče.	N ,
Živilska uprave lahko odtegne tskim tvrdkeui oblastvene dovoljenje.
Uradniki obeh obtoženih tvrdk taje, da ae je zgodilo kaj takega in pravijo, da nadzorniki preglede Jo ves Živeš, preden zapusti kompsnijrfte prostore.	,
V kongresniških krogih govore, ds je najboljše, ča pride me-aarsks obrt popolnoma pod vladno kontrolo.
m a. ............
Tablica pokazuje, da ao dobili najvišje povianje tiati u-lužben-ci, ki ao v letu 1915 zaslužili na meaeo od $46 do $130. Po mesečnem za-lužku 130 dolarjev prične povišanje padati in znala pri ^
dO tm le #4 31 dO *4.w no •««-

SLAVM08T1*	^
OIJSKIH VETIKAMOV
Detrott Mich — V takajšnjem
meatu je sprejelo do 25,000 ^ tri ato belgijskih 222aC*J
nadomestni P^1^; kl proračun inenta za H^i,
poviša ( depsr'
pgVO LBTOiVJO piwnoo UMIVO
_____Porih Worth,	+
»io T	^
0II,V	U", Cookeln Wi-e Pšenično po
-	^	nakaia na rodovitni
Wlnnipeg.	£ - ^ ^ ^ ^
IAILUAV/B O DAVČNI PKKDLOOI.
Washington, D. 0. — Kithchin, predsednik «born|čnegs proračun skega odseka, bo obdrževel seje x demokratičnimi člani odseka, da isd«UJtyf'«p predlogo.
V načrtu Ime, da prične z za sIKajvanjem o davčni predlogi tako hitro, kot je mogoče Zastopniki skorej vseh btznlških interesov bodo prišli v Weshlngton, de i/reči jo svoje mnenje o povišanje davka na dohodnino, nadproflt In na produkte, kl alužijo luksusu.i Kongresni voditelji so Izgubili upanje, da ee kongresi^ zaseda-nje kmalu zaključi, da pojdejo kongresniki domov ln aa pripravi jo sa jesensko kampanjo. Nekateri menijo, da predloga ne bo apre j#ta do sredi novembra.
Drugi kongresniki sodijo dr** ga če in menijo, da »m davčna predloga v zbornici sprejeta okoli 1. avgusta In da se lahko potem odloži, da bodo volitve končen*, medtem ps Ishko senatni proračunski odsek prrrešets predlogo in jo pripravi do bodočega kongresnega zasedanja
VirVAM/1 MESA VAJ SB
OMBJL
Vew Tork, M. T. - Živilski pravitelj Hoover priporo/e, naj ee vlivanje maae omeji sa oseka " dva funte na Uden.
I London, 27. maja. — Vojni stan poroče, da ao Nemci danes pričeli z napadi ua ŠlrŠi fronti med l<o-croui ln Vooremezeelom v Flandriji lu Reiuaoui v dauipaniji. Ho je prvo poročilo augležkega vojnega stene, da ae angleške čete neha-jajo tudi v Sampauiji. Poročilo fetureč glasi, da francoake lu angleške Čete odbijejo uapade in drže svojo črto.
Franooski vojui stan tudi porota da je eovrešuik pričel a napadi v okolišu Reoni« v ftampeuiji Angleži iu Franeoai zadržujejo napadalce.
Nemške ertllerije je bile aktiv-na vee dan v nedeljo v omenjenima okolialiua. Vaa poročila z bo-, išče v zadnjih štlriimlvajMetih tirali kažejo, ds ao Nemci postali aktivni kakor še niso bili v sad njih štirih tednih.
Nemški vojni atan je poročal alnoČI, da "nI nič novega z bojiš-i ta", dočlm je omenil v prejšnjem dnevnem) poročilu, da jc bila u (etlh več Američanov zapadno od tloutdldiera.
Militaristlčnl kritiki uavsjajo več rssiogov zs odlsAauJh nemške ofenzive, katera bl morala po nji-tovem mnenju pričeti že pred dvema tednoma. Prvi raslog Je prveti-atvo zaveznikov v ataktt. Žaveaiti-
nO «J o J^Sf^fflE?^ ^n!?^4 t^i
topništva, išedtem ko Nemci sko nj ne morejo več prodreti zavezniških zračnih kordouov. f
Dragi raslog ao naraščajoči u-pori v nemški armedl. PoMlle o vojaških puutilfv BelgiJf In ne ruakl fronti ao aleer /m I raj nezanesljiva, ali nekej resnice k mors »iti. Tretji rs zlog je bolezen Ui-flueuca, kl ae zelo razširja uied nemškim vojaštvom, ln Četrti raz og boneaporasum s A vat ri Jo. Nemčija pričakuje ln čaka na čete iz Avstrije, ell do denes še nI znamenja, da bi prišle.
Francoski zveden*! so mnenjs, de Nemčija ue bo poslsla svojih divizij na itslljsnsko fronto po-magat Avstrijcem v slučsju, ds mejo tam kskšuo ofenzivo v na črtu. Hindenburg Ima dovolj po-ela za vse avoje divizije trn zapad nI fronti. Po kouaervatlvneni ra-i unu je 210 nemških divizij ns za pednem bojišču i 130 jih je med morjem ln Vogezlh iu oetalih *<) divizij Je priprevljenlh ze manev. re v bitki.
nlll iu pustili nekaj mrtvih in par ujetnikov.
V	okolišu Luuevllla je desertl-ral k Američanom neki nemški čeatulk, ki je tajavil, da je še alt boja za kajserjevo baudo. Mnogi neoiškl ujetniki previjo taiprto, de ao Izgubili vaako nado sa nemško aiuago. "Ako maršal liiudettburg ni mogel prodreti akosi pri prvem in drugem uavalu, ue bo niti pri tretjem", pravijo ujeti Nemci.
Dasvii itsism isgnb.
Waahingtou, 27. maja. — Vojni department je danea objavil listo 19 Imen. Izgube so poraadeljene t Devet moš ubitih v boju, štirje ao uuirll aa ranami ln eden radi bo-lesni, dve ste teško in trije lahko ranjeni.
V	nedeljo objavljene Usta Ima 27 Imen. Izgube so porssdeljeiie i Pet moš ubitih v boju, dve ata u-mrle za ranami in pet valed boles* nI, dva ats smrtno posrečile, devet mož je težko in trije eo lahko ranjeni, dva ps pogrešajo.
HIM in Poljaki v krvavem bojtt.
Moskva, 27. maja. - Med i šklmi in poljskimi čet umi v V jii)l je-prišlo do krvavi*
šele
Berlin aan^n MMriška iagnbe.
Wsshi»gtou, 27. moje. — Polu redno nemško poročilo če* Am sterdam, kl opisuje lokslno bitko med Američani in Nemci zapadno od Montdldiere v Pikerdljl, ae gla alt
"Močne amerUke patrulje ao napadle našo črto zapadno ml Montdkllere v petek ponoči. Nsš topniški ogenj je odrezal eno pa trnljo od ostalih čet ln druge sina vrgli nazaj e protlnspadom Američani ao imeli velike Izgube'.
Čeprav je lahko mogoč*, da ao Nemci ujeli nekaj emšrlšklb eoja-kov, al 4* aikjer razvidno, da M Američani Imeli Uko "velike Iz gulm" kakor ee hvell nemški po ročevahM".
(Jenera! Perahing ja poročal t nedelj«', 4a ao ameriška |»atnilje lavršile v Plkardljl "tih na|»ad na aevražiie postojanke In priza djale Nemcem večje Ugube.. "Tih napad" pomeni, da s« Američani o«p«Uli braa oblčajucgs topniške ge kritje, torej nepričakovano
Ofc*t.*m je Perahiag poročal i epopadn med ameriško lo »Mrmško pat ral j« ne Inreneki fronti. A me rlška patrulja je Imela enege časi niha la dve>»*t m^ in aovrašne patrulja je kila eneko .mična Po hrotkcu. Wnja ao s§mri umak
Poljakov, hI «e nlsts hotsla pri-d rušiti rtmklm bolševikom. Nem-'' el »o lUrkdlll s Poljaki nškskkiio pogodbo, po kateri ao poljske čr'. te dobile neutrelni pes, v katerem ao *e'smtf!e prosto glbetl. Posneje so Nemci razdelili poljske čete; *• den abor je Šel v Mobačev ln d»Hi-gl v kijev*ko gubernljo. JW * tlim tednom je pe bavsrskl kron-princ lieopold, kl poveljuje nemški ermadi na vnhodni fronti, u-kszel razorožiti <Aia poljaks zlu-rs. 0.
Tedaj ao pa Nemci naleteli na odpor. Clenerel Merkowltsky, po veljnlk drugega poljakega zbora, je euoetavno presrl nemški ukas lu njegove čete ao m utrdile v sa-kopih. V nsMljednJi noči so nemške čete nepadle Poijeka in vnela ae je krveva bitka, kl je trajaU veš dni. čeprav ao Imeli Nemci 16.000 moš, so Jim Poljekl priza-djall velike Izgube in pri tem eo poljeke čete seveda tudi aama hudo trpele, Nem«! ao se morali u-meknltl do Venave.
Te odpor Poljakov je Nemce tako preplašil, da ao puatllf prvemu poljakemu zbora v liogačevu oro ž j* pod pogojem, da ae ne pridruži drugemu zboru v l krajini Ker ps povelje višj*ge poveljnlštva za rs-zorošlUv Poljskov Še nI preklica* m, j* pričekovati novih Imjev. Ta mošnji kmetje podpirajo Poljske.
_ grada nm MjehHraJ-
še, koi Jih pa Vemet potapljajo
Parla, ti. maja Oeorge Lay-guea, minister francoske mornar!-Je v eolnito obvestil zbornična odseka sa vojaške ln mornariške
sedava, da sta Anglije ia Amerika zgradili v meae*u aprilu 40 00 ton več ladij, kot jih jo pe eovrašnlk potopil e evojimi sabmariukami. Dslj* je dejal Ujrguaa, 4a ao nova obrambna aredetva pr<»tl poUplja čem zelo IslmljšaU iniložaj ne morja in po njegovem mnenju mo rejo aulHaarinke izginiti s morjs tekom avgusta t. L *
V zadnjih štirih m*ee*lh je Mlo val kot pol miljone ten poškoda-* popravljenih, da ao so-pet anoaobne sa plovbo.
Danea hladnejša in .premenlji-vi vetrovi. mogoče del
Metnčel vzkod ob š l« S, m,t eolnčnl zahod 1(14 p. B.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNI POPWWE JgPHOTE
nniumu b jmi-inco i« nc puuauiuu	jneKa
ničnega srna, kajti ptenično zroe j« ravnotako potrebno aJMr®*
za izvojevanje zmage kot orožje ih vojaki.	Z. Ce nieo ameriški Slovenci niti
pri SRZ. in ne pri SNZ., petem
Izhaf* dn«me m« nedelj toprMoiksv.
LASTNINA SLOVKN8KI NARODNE POPPOKNE JEDNOTK

Cene e«U»ov po dogovoru KokoyU ee ne vrešeje.
Narotniaa: Zedinjen. drUrt (i* v m Chfeaffo) in
I1M m ad UU bi 76« t« tri mhm; Chian in---
111 ee pel leta, 91.lt u tri mm*
99
»4 6U
hmm illi i
"PR09VETA"
lssswd deifr sacept SemUj «nš HoUder«.
D.t». v okUp.ju pr. (AprU S0-18) mm.1, <U vm {•• U« d**vem ppi.kl. m*rMmm. Po—vlu j« Lm, ŠMfMM MM.	______

PŠENICA.
#
Lanski pridelek pšenice v Združenih državah dl bi izredno velik in kljub temu je Amerika prehranila sebe
.....1 ijfff tj
PROSVETA a«
Hranimo s pšenico ln ne potratimo tudi enega pSe-|«£*> i-"*«- T'kf
Toda po znamenjih, ki p"^' J«j« gibanj^^ned ^Ugodevani" ■
Odmevi.
lista najvažnejše vprašanje in zalw pa morda zami avstrijakanti. premaganje eovražnika najboljše Mordai morda pa tudi ne. Sloven-orožje. Saj tudi kajzer rad moli; sko republičanako. J&ulenjc se in naarfU katoličani kot prote- nahaja danes v tistem štadiju, ko stantje tudi. Ce je molitev vredna * najbolj raavija. Počaka jmo še pohvele pH enemu narodu, zakaj nekoliko, da se iz vrti vse podro bi se ne "slsvila" tudi "pobo«- bno bfganizaeijHko delo, potem nost" drugegs narodat	«o'P» »opet lahko dogodi, da pri-
----------------------- Farizejska hinavičina obrne vse de kdo do "drngečnega ". prepri-
ških družb odslovil zveani	L prilog, ps 6etudi je kak pro- čanja.
vitelj Žcleznie W. MeAdoo. Kdo	^ y ^^lovju a-uaam-	*	V
kaj takega domišljal pred|rf ^po^tičnih dervlšev. - 366 članov za eno Jtganizaeijo,
e	ki ae nazivlje predstavn/tea ame
| Vsi pametni ljudje vedo, da je riških Slovencev, in ki svojo Izja-MeAdoo bo usluibil za ravnate- v#jno u Vsak narod, ki se sedaj vo naalovi z bombastičnim naslo-Ije rsznih železnic, ljudi, ki bodo na|,nJ.t v v«^ d» ga ohra<ri vom "Izjava ameriških * Šloven direktno odgovorni njeam; ne pr. f	humorju, kakor pra- U v", ni n<*>eno število, na kfte
direktorju železniške drulbe. S to	na viHoki gto- rega bi oni-lahko kazitli s potio-
11	som. Kje je jolietaka podružni-
ca, ki sama lahko da najmanj 500
»ebno med Slov«
de do zakljafka, da fe?*"
Kako se spreminjajo razmere; pred nedavnim je lahko vaak predsednik železniških družb od siovil iz službe katerega svojih uslužbencev, še je hotel, eedsj pa je mogočne predsednike železni*
bi si enim letom.
in je oddate svojim zaveznikom potrebno pšenico za pre-hranitev ljudstva in zavezniških armad. Seveda je bilp treba v Ameriki malo bolj hraniti s pšenico kot druga leta. Varčevanje e pšenico pa ni Škodilo nikomur, z gospodarskega stališča je celo učinkovalo dobro, ker so se nekateri ljudje prepričali, da je črn kruh užiten in redilen, dasiravno so preje mislili, da ne morejo živeti brez belega kruha. Sedanja vojna je tudi ljudi spametovala, da so prišli do prepričanja, da so jih preje le neumni predso4ki podžigali proti vživanju črnega kruha. ✓
Vlada je določila ceno za pšenico in odškodnino za mlinarje. S tem je preprečila špekulantom in profitarjem igro za navijanje cen,Jcajti živa resnica je, da bi plačevali danes sod moke po 40 do 50 dolarjev, če ne bi vlada do-Jočila cene in tako profitarjem in špekulantom ne prekri-žila računov.
' Letošnja ozimnina kaže, da bo pšenični pridelek večji . kot lani. Največ ozimine v Združenih državah so pridelali v letu 1914 in sicer 685,000,000 bušljev pšenice. Letos ne bomo prtdtlftft toliko ozimine kot v letu 1914, vseeno smo pa lahko zadovoljni. Vlada je cenila letos ozi-mino 1. aprila na 560,000,000 bušljev. Poročila, ki jih je dobival poljedalski department od tega dne, so govorila, da se oziminina zboljšuje. Nekateri privatnik* sdaj cenijo pridelek ozimine že na 600,000,000 tfo 6$0,000,000 bušljev. Ce k temu pridelku prištejemo še 260,000,000 bušljev pomladanske pšenice, že dobimo take številke, da imponirajo, kajti približamo sc eni miljardi bušljev pšenice.
Čeprav so taki izgledi z ozirom na pridelek pšenice, vendar moramo ravnotako varčevati » njo, kot smo hranili do sedaj. 2e sedaj se moramo pripravljati za prihodnje leto. Kakor nihče ne ve sedaj, koliko pšenice bomo pridelali v prihodnjem letu, ravnotako ne more nihče povedati, kedaj konča svetovna vojna.
Mi vidimo, da se vlada pripravlja na dolgotrajno voj no, kajti zgradila bo tovarne za velike topove, ki bodo služili pri prodiranju trdnjav, zapirajočih pot čez Reno. Ravnotako se mora tudi ljudstvo pripraviti z varčevanjem na živilih na dolgotrajno vojno. Letos smo se prepričali, da je kruh okusen, četudi pšenični moki primešamo ajdovo in ječmenovo moko. Torej skušnjo imamo in po tej skušnji se ravnajmo tudi vbodoče, ne glede na to, kako velik bo pridelek pšenice. Cim večji je pridelek pšenice, toliko boljše za Združene države in njene zaveznike in tolika slabše za avtokrate centralnih držav. Ce bomo var če vali še nadaljf s p&enično moko in bo letošnji pridelek velik, pojde lahko velik del pšenice v žitnice, da tam čaka na prihodnje leto, o katerem nc vemo sedaj, kakšno tetino nam prinese.
Previdnost je mati modrosti in ta rek je popolnoma na mestu v vojnem času, ko gre za prihranitev živil. Ako prihranimo velik del letošnjega pridelka, bomo lahko gledali bodočnosti v obraz in nc bomo vpraševali sami sebe: "Kaj bo, kaj bo, če bo prihodnja letina slaba?"
I^etos se veselimo, da je izginil strah pred slabo letino, zato pa skrbimo z varčevanjem, da nas prihodnje leto ne bo strah, čeprav bo pšenično zrno slabo .kazalo na polju.
Izid vojne ni samo odvisen od orožja, ampak tudi živež igra zelo važno vlogo v vojni. Sestradani vojaki se ne morejo bojevati in lačni delavci ne morejo produclratl orožja, m uniči je in drugih vojnih (»otrebščin. Amerika pa mora prehraniti svoje ljudstvo, svojo armado, zavezniške armade in skrbeti mora, da se ne naseli glad v kočah delavcev v zavezniških državah. Naloga Amerike pri prihranitvi je torej velika. Te velike naloge se pa mora zavedati vse ameriško ljudstvo, ds pride Čimprej odločilna zmaga za Združene države in njene zaveznike.
----------- .ivijo A meri kanci, n«	»v
naredbo odpadejo bogato plačan-1 pinji	Ljudem dajte do.
železniški predsedniki, ki so do-pg <)(Ki0 ^ili v se-ica, *i sauw iiiiMaan«jai«rvw bivali od 20 do 50 tisoč dolarjev L. duyolj ^^ ^ pr(Jti aov- članov t Ljudje, ki vodijo jolict-na leto plače. Takih pozicij je vse- rallllku Novinci bodo prihajali sko podrirfhico SNZ., imajo neo-eno škoda za tiste, ki so jih imeli. I	kot možje ki sc zave- mejen, vpliv na Slovence v svoj)
dajo važnosti boja, ki bodo pol-1 naselbini.	-
Kje so slovenski duhovniki, k
gredo sedaj čes drn in stm i
I Vojna še sama na sebi vpliva 1SNZ T Sedaj lahko pokažejo avoj
na ljudi v toliki meri, da leži vpliv med ameriškimi ; Slovenci.
nad ljudatvom kot mora; to se 300 članov po vsi Ameriki ne do-
opazi v vsem javnem življenju; kazuje še njihovega vpliva. Ako
ali naj ljudem še na umeten način so V resnici ea kako delo in ne sa«
jemljemo "korajčo" težjim kli- mo za navadno fraziranje in aen
sa j 1 ■ ^ t • j u* i I černo: Jokajte, jokajte. . .	timeiitalne govorance,. bodo
Ko bi adminiatracijš zahtevala j	e
podržavljen je žcleznie že takrat,
•	k0t * |€ j ni "življenske sfle^ne pa kot spo-
udal zadnjič MeAdoo, pomen ja | koH<mi menlhi
korak bližje h končnemu podržavljanju železnic. Želesnicam bodo sledili drugi obrati.
e	t*
Zvezina vlada se poslužuje v tem oziru zelo dobre tsktike. Počasi, premišljeno in sigurnb.
tu
aišaa
'r . * k «9 : prilika sanieodloeevanjH
odločili za republikausk7fZ
države. Ce ljubljanski <mJ2
prizna Kočevarjem končno
republiko, če nočejo imeti 1
skupnega z Jugoslavijo, je s
vedoma priznal ,da ceni repuh
kansko formo držav, „ad uu„J
hiatišno, to pa ee da v Amtjd
pOv««a(i le po ovinkih i>rui razveseljivo dejstvo med veni v A\ntro-Ogrski je, da
upajo-v beju za svojo politi«' gospodarsko svobodo nai
^______„.„.„„,„
jo lastno moč. Dobrodošla jim vsaka pomoč, ki pride od Zll TOda oni sc bore na način sploh ni pričakovati nobene moči od nikesder. Taka horl»a
ne-pomeni nikdar--|)ttr|)(1
novo monarhijo.
Vse gibanje pri Poljakih n dinjenje je v rokah arktokrn in višje katoliške duhovi« Tem seveda ne pride niti na nai ustanovljanje poljake republik (Konec prihodnjih
ko jih je prevzela pod svojo kon trolo, bi naletela na silovit odpor pri nasprotnikih podržavljanja, ki imajo mnogo pristašev tu di med ljudstvom. H to taktiko pa
morali priti ua dan z drugačnimi Stari skesani grešniki bi radi I št evilkami, ali pa bodo pred pred-spremenili ves svet v en velik stvom ostali razgaljeni, da so ne-klošter, ki bi bil zaprt za ei vili-1 zmožni za vsako delo. zacijo in kulturo. Molimo, jokaj
mo, delajmo in jejmo, malo sc-
di men ljuasivom. n io iax ko pj	kgjti post je bogu tudi ^
jih bodo polagoma "navaddi na	jiv7re*
državno upravljanje. Ce pa držaj- ' K ¥
-7+
NEMČIJA IN AVSTRIJSKA NOTRANJA POLITIKA.
*
eno podjetje lahko uapešno upraf* Ija, zakaj ga ne bi tudi laatova lat
I Vse pride ob prš vem času; tako bo prišlo končno po^ržavlje
(Dalje.) Med Ogittko ln
Jadranskem
Vsakdo, kdor hoče, naj moli, ako misli s tem dosefi kake uape-. — - - „	\	7
ho, ali ako smatra, da bo vojna rpffm ^ HrvaUka in Dalmaei-za to prej končana in sovražnik J«. Hrratako imajo Ogfi že sedaj
orei nremacan Molitev ni pre-1P0^ 8VOi° kontrolo, ki je le neko bo prišlo končno po^žavl je-1p 'P ' . , ^ . povc. kaka ogrska provinca. Njihova
nje ameriškega železniškega - ^^ niprisilj>na; lato' naj f^^na šelja je da dobe tudi
#	farizeji nikar ne kriče; lle, ali Dalmacijo, Bosno in Hercegovino
m * v .41 HV nn l U vidite, ta nič ne moli, križaj- & «• te ambicije mpolnijo, b. Natakarji po hotelih in po elo-|*	imela Ogrska razven isterskega
gantnih prostorih rSznih klubov\m g "	#	hn tržaškega vas ostalo obrežje ob
bodo morali sleči natakarske fra- Ni,m0 /a Uauc razuzdane pri. J^ranskci» i,orju, kar ga spada
ke, zapustiti natakarakl poael m Iv!! J" Cest okrat smo že mjv- P«1 "habahurško žezlo." Zato
obleči "overalls'' ter Iti na^lo ^ Rf&S*.^ nasprot^ v^ugo-
v tovarne, ladjedelnice, au kaka	! .	1 -*--"1 - «--•—
ne samo hatakarje, (tiego' še več drugih nekoriatnlh pokikov.
a - a
pravijo
to je orodjol" ui
Konšno se jc nsšla ena ženaka katera noče govoriti, tudi če se ie sili v to ves dan. Ooipej jc Ime Marija Bučkarova, poveljnica ruskega ženskega "bataljina amr-
L _ - . . w	. I meritfkimi Slovenci polagati v<* «Mjl v kakoršnikoU obliki.
druga koristna dela. To ne	^	ra7,Vcdrilo> vzame vse to v obpr, je popo -
kot pa na kake plesne zabave pri»oniavcrjetnodabodo ustvaH
* v, * - „ i napolnjenih sodih. .V tem oziru	1
n ' 'narodoio ^ tci	,)odo P«družih Dalmacijo,Bosno
Slovenci HŠ' bodo doati pri^a- ^. m o	1,1 Hercegovino. Ta "velika Hr-
deti; semhitja k,k nu t a kar v %Ij^^tOT K7S	bo pravzaprav le po-
........k",H ^'ie dalj kot smo, je to krivda v| -^^l^a^/lrrt
-- »i	HBsi i mrcvari alovenago tanjo, mera-.-J^M 'Hrvataku"^ Madžare,
ovratnik. -Kramp in lopata w \»	imetnosti, gjf^cme ,a utrjevanjem svojega
kot daPso to kako igračke, mUde #£	nlSo ^
malica, s katerimi se igra jo "Mro- V J • dK P	£
d in ih mečkajo, da postanejo Avstrije, se bo oslabil slovanski,
navadne sence, gnia za človeka	^oano alovenaki živelj. V du
1 najskem državnem zboru bo aede ^^^^^^^^ t delo toliko manj alovanskih po-
,KrK» JKKfi ■Ltj*u. -.....J Veliko ljudi je, ki aovražijb	slanccVf koUkor jjh je pošiljala
ti." Vse križem so jo izpraševali pl«», ki je po njihovih nazorih	Ualmacija. Ce izvrfe še ta načrt,
časnikarski poročevalci, ko jo do- najnespametnejši način aabavo.	da premene dualiatično Avstro-
spela v Chieago. Zelo se je mučil Plea je udomačen pri vseh naro-	0grtjko v trializem, v katerem bo
poročevalce, da bl dobU od nje dih, civiliziranih in "divjih • in	prcditavljala tretjo drfavo Polj nekaj odgovorov; končno je vz- ostal bo tolko časa, dokler bodokj^ iZgi„ejo iz avstrijskega dr
dihnll: "Tiha kot grob!"	|iiveli ljudje na zemlji.	žavnegazbora tudi poljski in ru
■HfflHi^M	Bip^H e	slnski poslanci iz Galicjje. Dunaj
'Mnoge 9eniko, ttfi bolje,.lame I Ako	poatati "slaven"	aki parlament bi dobil na ta na-
v Ameriki so zelo aktivne z j®*1- Kpojdi in povej časnikarskemu po- absolutno nemško ve^mo nsd
korp in zanje je navadna malen- ^v.icu kakega ameriškega	češkimi in elovanakimi poalancl
Ikost reševati razna m	lokalnega lista, ki te seveda ne	To je šahova poteza, na katero
ln notranja državna vprašanja. I mc 0H#bn0 9omtLtit da si aelo u- U® dolgo čaaa računajo dunajaki,
čen človek, da al vldal vaeučeli-	budimpeštanakl In berlinski av.
■UaUnoflle ao organizaeije, « We ^ motraj že mnogokrat, in	tokrat je. Ponemčevalhi politiki v
katerimi bodo v par dneb a meri- L^ tj je mKom .ituacija na ženi-	Avstriji bi ae odprlo aelo ugodno
kanizirale vae naseljence in jih h ji in na Marau do dna kot tvoja	polje. Maloštevilni Slovenci bi i-naučile sng1f4člne v par tednih, flaatne osešma zgodovina; lahko «i,no te*ko	ustavlja-
Seveda za boljši ln hitrejši uspeh prUUviš da ai atanovnik zvo-	ti se nemškemu havaln proti Tr
snega glavnega mcata, pa eetudi	stu. Edino zaslomlm, ki bi jim mo-
ai se samo parkrat peljal skozi	tf« nekoliko -^onmgst,, bi imel
Za nameček mn še lahko zapoješ	PH t-ehih, ki pa bodo v tem slu lepo prijazno peamieo in povoj I faju imel avojega trnja dovolj,
mu, da eo vai ravnatelji avetov-	kajti z njim ao te sedaj preooio-
nih opernih gledališč tvoji naj-	«*nl.
boljši prijatelji. Taka reklama V "veliki Hrvataki" bi ogrsks
je aelo po« , ni; posluši ae je.	kamarila pmlpibovala boj med
•	Srhi ln llrvatl, kajti od tega bi
Neki alovenaki llat, ki je pred	imela dobiček edinole ogrska be-
kratkim spremenil avoje stališče,	gemonlja.
pravi v svoji lajsvi, da se »loven- fa v bMnii bode«aostl je pri-
ako republičsnsko idradenje Hi	Skovati, da l>o svitro <.«rsks vla-raaširilo med smerRklmi Slovenci, aato pa priatopl raje k SNE.
i 4
. 8RZ, po mnenju tega lista ni raširjeno. . Rlovenaka narodna t ve za pa ima po vai Ameriki 9! podružnic a 999 tfUMv izmefl k# te rib' Rh je baje ve« kot petovb ea t nevelsnda In ekollel. Kje pa so smerlškl Alovenrit Ce nieo v SRZ. pn s\/. tudi niso, ka^ dokazujejo gorajšnje številke. . I-aJM«i-
Jafloslovanske v<
Tržaški Slovem-i ao prir« slavnost za Krekov spomenik sti dobiček znaša 7.500 kron.
Za take slavnosti se pripravi jo v tržaški okolici tudi pri vanu, Občini in Skednju, od terih se nadejajo velike ga moi
nega in materijalnega uspeha, •
Vlada je zaplenila premoi« <>ana Petmela iz Bleds, mi likega namestnika pri bonen^ hercegovskem poliku štev. 2, daj v vojnem ujetništvu v R ji. Obdolžen ^e zločina vcleia
in zločina proti vojni sili dri •
Tržaško sodišče je zaplenilfl metek Ginu Saravalu, gium škemu profesorju v Trstu, S ju Fabretu rezerv, poročsik Pulja, Marko-Buriču, odvetuil vezervnl p^očnik iz Kaitels l ši£a v Dalmaciji, Klemen Pet iču, odvetnik iz Makarske in 1 celu BilUšu, brivcu iz Pulja, od strelskega polka štw. 37 so pobegnili k sovražniku,
zahtevajo odpravo veeh listov, ki niso pissni v angleškem jeziku. •
e '	:
Malo manj zgnvornoeti pa vcf It udiranja bi bilo jako koriatnš in ja selo priporočljivo aa nekatere učinjaklnje.
e
Mnogo stvari na avetu bl bilo trešM spremenlU; stoteri problemi čakajo rditve. Vae to se pa ee ds ifreditl na način kot šele neše dame; ustanovi ae fciirt>, dš se mu kako kričeče Ime in napravi se aklep t ta In U atvar ae mora re» liti takole in nič drugate, Blngol > e
Naki alovenaki liat je augeati-
ral, naj m prepovejo vse plesne
aahave aa dobo vojne. Prirajajo
pa Maj se v kakih cerkvenih kle-
tlh kake aule dramatične preti
itave. kl naj nadomeste ljudem
vse drugo Bahavo.
. a
Ob drugi priliki bo morda še prišel a zahtevo, da mora vaakdo iokati po toliko in toliko ur na teden, oetaM čas pa moliti, kajti molitev je po neaorih omeajeoafS
Kaj pa, te bl ee tisti list zmotil t trditvi, da sa srp, al razši-rilo ki ds ao je astaaevtte lo mala v nekaterih listih ao nekaj nava-
da "rešila" jugoslovansko v pra šanje na nečia, a katorim bodo soglašali v Budimpešti in v Berli nu. Ce pa bodo i njim soglašal Jugoslovani, jo aeveda drugo vprašaajg. Hrvata, mi de\ njih. bi aa dalo zadovoljiti a frrtdra-iiivijo Dalmacije ln B<mnr Ibn-r Kovine banovlaL Veliko Hrvatov pa staji vseeno aa blišči maj.ke deklaracija, ki sahtaea admšeaje vsak Jugoslovanov v neodvisno U ogrske ali avatrijake države Skupen naj bi Ml le vladar Tisti, ••pod bslmbueškim Jer.lom," kol si glasi v	-
v njo urialli najbrše vsled tega,
v f	- .
V	Veliki Gorici je neka žen okujice Gline hotela v naglici» piti na vlak v kupej 11. raxi^ toda sprevodnik jo je pahnil zaj; ker ae je vlak v teui tn ku pričal že pomikati, je | tako nesrečno, 4a je kolesa, ki ao jo usmrtili. Jj razmesarjeno telo so inoriff stiti ležati ob progi, da pri misija, ki je imela preiskati čaj; prišla pa je iele drup zjutraj po tem dogodku in ni bilo nobenega, ki bi atražil plo, so ga po noči raztrgali ni psi iu požrli.
V	mariborski okolici, v bl mesta Fala ob Drsvi »e j« d dila velika železniška m Vlak, napolnjen z vojski, šil ns dopust, se je zaletel vomi vlak; obs vlsks sta v z največjo hitrico, tako d« « lokomotivi zarinili t rso sils ga v drugo. Nesrečs se j« P Hla ponoči in vojaki so f li. Takrat ko amo dobili to šilo, ao dobili iz razvalin < 8 mrtvih trupel
V«rek>ncareči je l>ar ško osebje, ki je *
lošeno, slsbo hrsnjcoo, 9«»
ga uprava hrsni s rs«vcU tako da so take nest*« r ca razmer, ki vladajo v an Skem železniškem obratu.
►bsor, 6. IIU "h j Varašdina aain poročaj ^
vtrirumunskešolcvbika^
paniji uvedli madiarsk. aH
sik."	I
(Novi«. 5. »U U>.I»U VMII Vodj"-^ '
likein V.rUdinu hčerko m«tn^»
sijo„ kjar .Ima . g Na lietta pepifji "
lo, lo va« >
PROiVBTA
Slmiski Narodu
Pidporm J Muli
Voditelji stranln to sklicali izred.
„ iborov&nj« vsled nujnih polk _ 800 Čahov r sapam -
lojgsri to sprejeli cesarja Sada s streli.
ZDBAVMIK - BP10IALIIT IA SLOVBVOB
411—4th Avenue
(HA SPROTI POtVI)
Pittsburgh, P*. 1 to
Washinfton, D. O — P) poročilih je drugi stomiljouski sklad sa "Ameriški rdeči kril" *e dose-gel določeno vsoto, toda sa "iide-t*i kril ni meje. Kampanja sa "Rdeči križ" se bo uadaijevaU in sprejemali se bodo prispevki zu to človekoljubno inžtiturijo 4e nadalje.
Nekatera velika meets niso dosegle predpise ne vsote. Med temi uiesti eo Pittsburgb, Chieago in Boston.
»Uri is Ukultsi ulravaik. s M letee prakso. Sdrsvl utjeiso ie kiti« vse
Utel, plute, ftalodee, oblati, trgunje, uarvossMt, krvst bulstal, kakor ludi drug« boUtsl aiolkik. Uedrevl vsaka bolrsaa kaUro prevsema v tvoje oskrba. Uporablja utjbolja avrepske, seierl> Iks is ontellk dalev svete sdrevlls. Miška vrst. Netvet bretpledeo. ffeiae pre» glad popoluuaie jesUea. Pri Masi se sdrsvl veliko Itavlla SUveeeev..Uradse ure od S. sjstrej.do • svatar, eb aada. Ijak •»««» ud 10. do |. popoldss,
CENA JE- LE $860
! Kupite ge Uhko ne masečse odplavile. So priporočeni, de ms > okiiteta, kader me potrebujete.
G R A H E K ' S C A R A C E,
• John Crohok, loatnik, 122 K. Laka St.. CHUhoim, Minn. !MM»tMOIMHtMM<MMMMMICIMI»M««MMMm»
»ed 900 angleških ujetnikov js 150 ostalo živih.
tondon, 27. maja. — Iz Švice je ii4,h »»daljna vest o barbarskem Hopimju z vojnimi ujetniki v "ociji. Neutralec, ki je bival v ^nu, je izpovedal sledeče: *Wel sctn se z narednikom, ki "M v civilnem življenju učitelj Jft« iu zelo dober človek. Oatr
*	pa tem, ko ml je z velikim ba «»om pripovedoval, kako je v 2[>i / drunimi spremljal 600 *Wkih ranjencev, ki ao bili s-1»>t bojišču. Ranjeni ujetniki '»«rtli ko raketi peš daleč v ae-
Nemčijo in atraža je bild ikoujih, fjeti^kl ao morali prv-25 do 30 milj dnevno. Kdor rane in muke onemogel, 1 J* «tražs enostavno tMtrelila i.i Jmls njegovo troplo v ceatni ja-1 t« način je od 900 ujetni-
*	Prtlo komaj 160 mo« iivih ua
mesto. Narednik je pti-psil: "To je vojna. Na neoi princip j,, dobiti mir hitro in •vnemo poznati nobenega ■%v»ja. Tska so poveljs nsšili
Ta leden Imanjo posebno razprodajo
PR08VETA
zajedavci.
Spisal IvmHOML
(Nedaljovanj*) Martin J« odšel z nov« zalogo patentiranih cdravil in • trdno vero v ereu, da bo v dveh mesecih popolnoma adrav.
Vzlic temu, da aa Je kmalu privadil v novem kraj«, je pogrešal prijatelja, kteremu bi bil smel tolik« zaupati, kolikor je na primer zaupal Johnu Mucu v rudarski naselbini. Dolg *«a mu je bil po aterem prijatelju in parkret mu je piaal, toda na ialoet ni dobil odgovora. Muc je Roftnika enostavno ignoriral, kakor da ga ni nikder poznal. Kaj " mu je storil Martin in kdaj ae mu je zameril f Rj, John je menda veeel, da je Martin daleč proč od njega, ssj ni imel nobene korieti od tega prijetelj-stvs.
V hiši, kjer je atanoval Bolnik, je aieer bila četvorica rojakov, ki niao ravno paali puščobe. Zlaati »den, ki je bil doma nekje izpod Gorjancev, je bil zanimiv. Rekli so mu Hrga. Bil je zelo ko-ššen, šilav in vea nakažen z brazgotinami in uboj-el, a kljub temu sdrav in krepek kakor grča; hrga je pa s drugo besedo grče. Hrgi so ae «vetile oči kakor mačku v temi, kadar je pripovedoval, kako in kje je dobil brezgotine In druge znamenja na koši Ne glavi, kjer je manjkalo laa za dva palca
v	kvadratu, ga je pred leti uderil koa premoga nekje v Indiani; stroj v Pittaburghu mu je odtrgsl palec na levici; na vratu je imel precejšnjo zarezo, kamor ga js udarila žica; na hrbtu je nosil enak spomin is neke tovarne v Pueblu; v Ban Franeiacu ga je butnila cetstne kara in mu puatila črn počet ne kolku. Nejbolj je pa bil ponosen na luknjo pod desnim kolenom, katero je dobil po svojem zatrjevanju v Alaaki, ko js utikel zs slstim peskom. Bplok je bil Hrga ponosen, da je bil še tolikokrat ponesrečen, a vselej je imel pesjo srečo, de ni bilo
, hudih posledic. Njegovi znanci so se nsvsdno še* 1111, da gs ne ubiješ niti z železnim kolom. Rea prava grča t — Prevozil je že vso Ameriko in Kanado s Alaeko vred in povsod je opravljsl najrazličnejše dela le toliko časa, da js zaelužll za vožnjo v drugo mesto. Vvseh naaelbinah je poznal stare slovsnske natseljence, ln trgovci s "plehom" so ge smlrsj srsčsvsll ns svojih potih. Ko as je kon-čno ustavil v Jolietu, kjer je bil že prej, je dejal, da ostane le začasno, nakar aopet odrine proti za-padu, kjer so po njegovem globokem prepričanju najboljši Ijodje. Bil jeeamec, eli ne več mlsd.
Martinu se je Hrga ktoelu dopsdel. dasiravno ■a nI mogel pt imerjati s Mucom. Rožnik je imel prlrejeMHpeitevenje do človeka, kl je'videl le to-llko sveta in toliko doilvel.
Hrga pa nI bil zanimiv samo po svojih doživ-Ijajlh, temveč tndi po eVojlh eamoatojnlh idejsh. Ksdi tega je prišel večkrat v konflikt s domačinu, kadar so imeli vsčerne sil nedeljske debate o raznih rečeh. . , '):-	*v t "Kako je to — ee je razvnel — da hodite po. ameriških tleh in nateaate mišice sa ameriške do • larje, popolnoma nove etvari so vam pred očmi, a
vi	se obnsšate, kskor da ste še zmirsj v kakšni isgsrskl vasi, kjer poslml tulijo volkovi In polfti •Ikajn kače? Zsksj ae ne amerikanizirstef NI ču-
kM da vas Amerikancl povsod odrivajo ia vam dajejo pod nos, ksr ste tskl irharjl. Dajte no, po-fiobiša«ae melo v ameriško življenje; Amerike as me'bo sa vnela po. nas, torej ss moramo ml rev« natl po 'Ameriki, sko nočemo biti vedno tujci in selen jekli
"Kaj bol, lfrgaf Nikar ne reci, de amo iz sa-gorake vaai, kjer tulijo volkovi pozimi. AU vidiš mene? Jas aem meatno dete in Amerikanci mi ne dosežejo do kolen." "Hahahal"
"AU ne greš nikoli več v stari kraj, Hrgaf" "Ne.M
"Zakaj not"
"Zato, ker je bolje v Ameriki " . "V starem kraju je toliko elaho, ker je preveč dolgov in premalo denarja. Goapnska vae požre. Vlada bi bila lahko boljša v A vsi rl ji."
"Da, da — ln namesto ceaarja bi lahko Imeli presidente. Čemu je treba ceaarjaf"
"Kj moj dragi Hrga, tsm je eessr že od ne • kdsj ln drugače ne more biti. V Ameriki še ni bilo eeaerje, aato j« pa preaident in kako naj bo drugačni Bog je naredil tako in čemu bi govorili! — Po vsem svetu ne more biti dobro in nikdsr ne bo. V starem kraju bodo siromaki in bogsta gospoda, tukaj ao pa iniljonarj! In mi — e, če delamo, ima 'Mo neka], če nfdelemo, nimamo nič. Kako naj be drugače?... Nekje na svetu mora biti kraj, kamor hodimo po zaalužek. Hej, ti modrijan! Kam bl pa hodil po aaalužek, če bi bilo v Avatriji takb, kakor je v Ameriki f" "Hahahal"
"O le krohotajte se, osli! Komu bi kmet dav-ke plačeval, če bi ne bilo cesarja, e!"
"De, da — komu bi kmet plačeval dsvke, komu bl roke lizal ln prod komu bi lomil hrbet, če bl ne bilo v vsaki drugI va»i fajmoštrsf"
"I* počasi, Hrga, ti nss ne sprsvi« na krivo pot."
"Nekaj breaverskega imaš v sebi. llrga, aato je bolje, da ne govorimo o tem. Povej nam rajši, kako je bilo v Alaaki. kjer baje tudi ponoči sije solne*. Ali je r«a, da sije solnee tam o polnoči!"
"Kaj vam pomaga govoriti o solneu, ko ste ps rajši v temi."
•• Zaman se trndlš. Hrga. Ti si pohujšan ln pohujšala te je Amerika Veliko je tukaj denarja in belega kruha, aH božjih pontgv ni. Poglej v stsri kraj! Tam se ožentt, imaš leno in otroke, ako ti jih liog dš, in lepo živiš, čeprav revno, po božjih postavah. Nikomur ne pride na misel, ds bl posegel med aakonako dvojim in ti tspeljsl ženo. Tega pa nI ▼ Ameriki "
Govoril |» možlč»k. drohan. slaboten in mrl vlh oči, kateremu so rekli Janček. Poleti in po-
zimi je nosil kapo na glavi in srajco je preoblekel enkrat v mesecu. Janček je imel tektea vzrok, ds je tako govoril. Pred nekaj leti je bil v Steel-tonu in tam se je oženil s dekletom, Id je prišla v Ameriko po lepega, mladega in bogatega ženina. Dolgo česa je čakala in isblrala, a končno je dobila isbirek, on pa ostanke. Janček je seveda sveto verjel, de je on prve ljubezen svoje zvoljenke in ves srečen je zatolkel v svatbo dvesto dolarjev, ki jih je težko zaalulil pri žarečlh plavžih. Ko je pa neke gorke noči — dve meseca po poroki — prišel z glavobolom iz tovarne domov, je našel pri doma mladega fanta. Možiček je ostrmel in vprašal, kaj to pomeni. Pričakovel je, da se bo žena ustrašila in padla na kolena, proseča ge odpuščanja, toda na njegovo veliko začudenje ga je jezne zafrknila: "Ali ae pride z dela ob enajstih, in ne sjutraj ob petih f" . Fant ae je pa poredno atnejal.
Jenček je še bolj oetrmcl in vprsšal, če ni ona morda njegova poročena lena.
"Ne maram biti! — je odgovorla. — Ti bedak, misliš 11, da nisem nikoli ljubila, preden aem videla 1ebef O, de te ne bi bila nikdar videla!... Kako si ee predrznil ženiti, ko veš, < da niai za nobeno pošteno rabo f f Zdaj. ko veš in vidiš, kaj se je zgodilo, lahko še izveš, da grem proč od tebe in ne predrzni ae mi priti ze menoj!"
Od tistega šaea je bil sopet samec in poleti in pozimi je nosil kepo in enkrat v mesecu je pre menil srsjco. Osramočen je zapustil Steel t on in ee priklatil v Joliet. Kar je zaslulil s težkim delom, je zapil in v pijanoeti je preklinjel nezvesto leno; ko je bl! ps sub in trezen, je govoril o božjih po-jtavah v starem kraju in pohujšanju v Ameriki.
"De, da, Janček — ae naamehne Hrga — ti vidiš pohujšanje, ker al imel smolo z ženo. Meni ae pe to ne zdi teka reč. Ako ni mož zadovoljen z ženo eli iena s možem, je veliko bolje, da oe ločita in poiščete v s t, k aebi primeren per, kskor da bi živele kot pes in mačka in goljufala drug druzega sa hrbtom. O tudi v stari domovini ne gre vse tsko glsdko po "božjih postavah", kot trdiš ti; Um je taka božja postava, posebno na kmetih, da se ljubezen meri po doti t čim večje dota. tem večja ljubezen... Tode Um imajo lep pregovor: "Dota gre po poti in vrag oatene v koti." Ko je dota zapravljena, je šle tndi ljubesen; začne se ksvssnje in hudirjev plen, tods božja postsva ne dovoli, da bl se ločils in poročila znova, dovoljuje pe, da se drug druzemu ležeta. Hinavščina! — Zakaj propadaš, Janček t Čemu se ne otreseš misli ns lon<v Id ni bila sate, oe ti za njof"
"Mene no boš zapeljal, Hrga. Po božjih postavah živim in tak ostanem do amrti." . i Msrtin je molče poslušsl pričkanje o "božjih poetavah", Avstriji ln cesarjevih davkih. Ni- mu ugajalo, kar je govoril Hrge, dasiravno se mu je bil prikupil drugale. O politiki sploh ni imel pojma in ni mu šlo v glavo, zakaj bi se prepirali zato, če je v Avatriji eeser. Nikdar ni Rožnik pomislil, kake bi Avatrija izgledala.brez cesarja kp skratka nI mogel razumeti, da bi bilo v stari domovini kdaj drugače, kakor je.
, Janček se mu je smilil. Siromak! Spomnil se je Krača v prejšnji naselbini, ki je tudi izgubil ženo ne ta način. Msrtin se je zgrozil. Boga, kaj bi bilo druzega kot pohujšanje, ki.rodi takšne posledice! Hrga pa P»vi, de to ni nič; Po njegovem mnenju bi moral Janšek pozabiti bri se poročiti rnova. Ksj, snova, dokler živi še prva lena f To je rea proti božjim postavam in Hrga je pregrešen človek.
Ali — sil — kaj je pa delal on, Martin!... Kaj ae al družil z vlačugaml in ai kupil grdo bolezen, msdtem ko gs doms čsks žens!... AH ni to alabše kot ločen zakon in ponovna poroka! Kaj pa je sakon pravzaprav!... Čemu ae ljudje ženijo!
Martin Ralnlk je bil razburjen. Zopet ai je salelsl lene in ailno je hrepenel po uri, ko pride k njemu, če bo sploh hotele priti. In če ne pride — kaj potem! Bo 11 mogel vatrajatl, da ne pade zo-pot v »trah greh -p- v novo pogubo!... «♦ Preteklo je nekaj tednov in pričele ao pihljati nalno gorke sapice. Spomlad je silile na dan in povsod so vstajal« znamenja prerojenega livlje-nje. Brstje, zgodnje cvetke in počasi »e dvigajoča zelena odeja na golih trstsh je pričala, dfc se sopet plode otroci prirode.
Den js bil že dolg in solnee je le stalo visoko na nebu, ko je prihajal Mertin is tovarne. Pred njim in aa njim eo 111 posamezno, v parih ki večjih gručah njegovi tovariši ; on je hodil najrajši aem. Ko se je hližsl mostu, kl spaja mesto na obeh straneh kanala s umazano vodo, je sapazil večjo množico ljudi na obrežju; zlaati je bilo mnogo otrok. V množici je videl policijske kspe in v bližini je štel policijski voz.
Msrtin je pospešil korek in zavil naravnost proti mnoUel, radoveden, kaj bl bilo takega. Ko je bil tam, je zagledal na tleh človeke. ki j« ležal kakor mrtev. Pollcktl so se saatonj trudili, da gs obude k življenju s umetnim dihanjem. Mokra obleka, ki so mu jo slekli do peen e teleaa, In smo-čenl lasje, ki so se oprijemali glave, »o pričali, da so ga potegnili Iz kanala. Navzočih je bilo tudi ns-ksj rojekev.
"Kdo jet" vpraša Martin strahotne.
ttoard je akomiagnil.
"Nihče ne ve. Nešll so gs v vodi ns jeau In Bog vš, odkod je pripleval."
Martin se je prerinil bllša In poglede! mrliču v obraz. Zgrosll »e je in toliko, da ae nI oprl na soseda. Obraz mu je bil snan. Videl je le tiste udri a lice, noa in tkte poteze okrog uetnic, kl eo bile sdaj brea barve.
Debelo je gledel Martin In njegove mlall sa poletele kakor bllak v staro rudarsko neaelblno in ae ust s vtis v Bregarjevi "Narodni goatilai".
Da. tam ge je videl... Bil je rimski večer in sunaj ns ulici je tulile burja. Pri beri je slonel Držaj ln govoril o hlnavščtni lu lieamerstvu. Ta-krat ge je videl in elišal, ko js tožil o svoji poni-šenl tskonskl sreči i , ,
(Nadaljevanja.)
Kraljica Dagmar.
Spisal 1
(Nadaljevanje.)
(Dalje.)
dihanje, ki je prihajalo preko Jitrencovih ustnic /Čutil je, kako težko diha, kako se mu pod oklepom v razburjenosti dvigajo prsi . . Prestrašil se ga je.
"Med temi, kateri nam podko-pujejo ti« pod nogami, je — moja lastna žena. . . moja — Jitru-Ika! — Tako naenkrat mi je pa
V Če hočeš, atric, uatanovim sa- z 0čij megla, in kaj vidim!. . ostan in pokličem redovnike, Moj Bog, kaj vauiuf '
mosten
ki so ti najljubši. * "Tndi po tem ne hrepenim Biti hočem sam — aam — «aui— Saiuo eno prošnjo — kralj Ne zasleduj me, ne popraluj po mojem skrivališču. . .Nerad hi Inl moten. . ."
"Zgodi se ti po volji. . ."
"Če som vama delal krivico, odpuatita. . ."
"Odpustila ava ti Že.
ftkof Valdemar, ki je kakor jc bile videti zadnjič, blazne I, ja prišel sopet k zavesti, v duši ae uiu je razjesnilo.
Od tega časa o njem nista sil šala ničesar in tudi nista nikjer po njem poprsševala.
Kraljevska soproga sta ai pričela graditi novo mesto/. . Ogsl-ni ksmen je sicer položil že stsri kralj Valdemar; toda vojne niso pustile Kodanju niti, da bi se razvil kaj šele vzcvetel. . .Toda ta-H koj prvo leto vladanja Valdema-re II. ee jc pričelo dvigati novo mesto, širilo sc je, bogatelo, ra-stlo, kakor bi bilo začarano zlato žilico. . . Starci, ki so za o-troških let videli na teh kfajih še lesene, z glino ometane hišice, niso niti hoteli verjeti svojim o-
Med bodrcl sc jc širilo nekaj čass sem bolj ln bolj čudno giba-
mm
Vpokoji ae, gosf>od, pomiri se, vapaniftuj ae. . . aamo lažuji va podoftia je pred tvojimi očmi — nič kakor lažnjiva podoba.
Da bi 1>ila — bila lažnjiva podoba!'
JHrenec je dihal še vedno tako težko, tako globčko, in njegova sapa je bila bolj fn bolj vroča.
"Kje jet — Kje je? Hočem jo videti. . .Slišati t — Kje je moja žena!. . . Hočem jo videti!"
Jitrenec je zapustil soibo in na meril naravnost proti izbi, v ka teri je bivala JRruška. "Mojo ženo — mojo ženo. . Vrata v sobo so bila zaprta, i Jitrenec jih je znal naglo odpre-
Izba je bila prazna, »palna soba tudi brez Žive duše. . .Jitrencova soproga je bile zopet proč. . In bližal se js že večer.
Tskoj je bil oscdlan konj, Ji-trene«. Je kakqr ^trelica akočil v «edlo in kakor blisk odjezdil iz Bukovškega gradu.
Jezflil je iskat svojo Idno — ono Jitruško, 'brez katere bi ai ne mogel niti misliti svojega ži-ljenja.
Toda moral bj 'bil pipeti pogled Starega, nekdanjega ^ikltrtovcga sokola, ds bi jo našel. . .
Jitruška je bila ta čaa daleč — želo daleč od Bukovca v starem,
Bietro oko očeta DobrogoaU je .roru*enem (poganskem svetišču, zelo dobro razločita nastavi jene* g^g je »galjena od glave do
mreže, v katerih naj bi poginila tako. nadtpolne setev, ki so jo u sejala njegova usta, mreže, katere bi imele pograbiti slovanski ži velj in mu na veke zadrgniti vrat. |
Jitrenee je bil tudi vedno bol, in bolj mračen
Oči njegove mlade soproge so postajale kalnetjše in kalnejše. Glava se ji je klonila nižje in nižje proti prsom. . .Mnogo časa preaedela, gledala proti morju in molčala — molčala. . .Sam Bog je vedel, kaj sc godi v njeni glavi . , .Večkrat je naenkrat izginila ln naj so jo Iskali kjerkoli, ni* nikjer niao našli po n(jl niti sledu. . . Sama se je vračala na taj. . .
Na očeta Dobrogost« so pričel tu iu tam gledati nezaupljivo Videti je bilo tudi, kakor da ga poslušajo že s skrivnim odporom ... In ko js vprašal može po vzroku vsega toga, so mu rekli, da jih skušsjo besi. Drugega odgovora ni mogel dobiti od njih. . In danea je že opetovano govoril teh atvareh z Nlklotom dedičem "Pripravljajo se stvari, ki la hko'postanejo hujše od preteklih. . .Gospod, bodi ekrben Ht pazljivi"
Bodrcki knez Jitrenee je obata ns strani možu z vprašujoč i m pogledom
"Tuje roke nsm podkopsvsjo zemljo pod nogami. Ne vem goapod — ne vem — Ksko je na Danskem?"
"Mirno, srečno, pokojno. Nedavno so ae vdali kralju rodovi na zapadnih obrežjih vzhodno ga morja. . . Danska vlada raete ln se odeva s najsljjajneškn ave tom. . . Njenj žar prihaja celo do nas . . . Vse slabo prežene; bol videl, da prežene. .Bodi torek akrbl sa avoje delo...
Jitrenee je naglo umolknil; na rnlael mu je prišla njegova laatna iena. Streknll ae je, kakor da ga je sbodel v srce mrzel meč. Al bl moglo biti, da . . t Niklotov naslednik al ni upal niti mialltl tem, k«r mu je naenkrat priftlo glavo.'. .Njegov obraz je pafcle-del, oči so mu isstoplle, roke so ss mu tresle kakor listje na drev ju v jesenskem vetru.
"Ze Boge, gospod! — Ti si bolan!. . . Teko naenkrat!" "De bi ne bH feoij — bolj, oče
T\ i Ai »m ■■ ii ■■ t *
limmrgo*! ,,
Jitrenee je prijel starega mota sa dbe roki ln se mu zagleds! Obraa s dolgim neodvrnfjlvim pogledom. . .
"Prav sl rekel, oče Ddbrogost . » . Tuje roke nam rea podkops-vsi« zemljo pod nogaad. . .tuje rolo se drsne jo Is tudi pod str«, ho mojega doms, k mojemu domačem« ognjišču, ftrosna misel je vstele pri tvojih besede h v moji duši ln koče ven — neodvrn-Ijivo sili n« jealk Oče Dobrogost je čutil gerko
truški g najtošntfiu, g™
Jitroncovaijoprogaje^^ velikem, t mahom poraste,«*, l menu, in žrec je stal pred J kl* najstrašnejši gmjtleCi Vlhevčevo oko se je p^J besovskem svitu. Niklotičeva soprog« je bil« m da kakor bi ae sama MoJ sklanjala nad njo; njene oOi bile steklene. . . Jitrulkino |] je bilo upadlo, kakor po dolgi prečutih nočeh, .ko se najhujie . glaša črv nemira.
Vlhevee - najstarejši v iffl aki deželi — je molčal in nepr, atano gledal a evojim beaovskii očesam v Jitreneovo Ženo, prJ kuje njenega odloka.
Nadaljevanje.
nog. Nlkdo bl je ne bil »poznal, v tem nagubanem oblačilu niti slutil."
"Samo tako se moreš oprostiti kletve, katera doseže vse. . .l| |
Te besede je govoril star mož, le starejši kakor oče Dobrogost " oni,
skih razvalinah izročil Niklotu Svantovitov prapor. . . " " V Jeza bogov, j<?4- grozna A besna,Na tostae .oči MeŠ j* dela njene .u&rlke, ,. .Izv sevalci njihove volje smo uii — ?vesti alužabnlki Švantovito.vi/ nepremagljivi častilci Triglava, sinovi Žive, ddani Ladi do Morane. AU slišiš, ti hči, v katerih žilah ic najstarejša , bodrs|a„ MlfajP
mora s nami, P™
posledice jeze večnih »bogov. ."
Vlhevee je govoril napram Ji-
-_
COLLINWOOD, OHIO.
Hej ti, kam pa gremo v n* ljo? O jaz že veui — jaz sem , šal, kaj bo v nedeljo, nekaj tal ga, kar še nikoli ni bilo v Col3 woodu, O. — E ja, kaj pa bo! Kaj ne veš, da bo tam dolenjsL veselica. Jaz grem gvlšno, pa tui ti ne anieš izostati. Kaj pa se midva malo potrudila, pa vaem povedala, kaj bo. Veš tj bo gotovo prijetno in "fajn", Dolenjci drže precej skupno.
Torej dne 2. junija bodemo moli oollinwoodaki Dolenjci sr jo veselico na katero najulju nejše vabimo vse sosedne Dolen os ls Oollinwooda in okolice, nas mnogo številno poeetijo na menjeni dan pri veselici.
Veselica se bode vriila pri go Stakoviču v dvorani, na Str. Oollinwood, Ohio.
Začetek bode točno ob 3 uri p poldan. Prvi del sporeda bo p zdrav od gos. Grošflna, potem | zapojemo eno po dolenjsko ptičice zbranev planince lete ti dol na Do4enjskem, kjer zdrav moje; in le več drugih. |
Za dolenjski cviček in dol) prigrizek in vseh drugih mehk ln trdih pijač bode dovolj. Vm n4 svidenje na veselici ne i<le na to, ^fe je kdo Dolenjec, (»ot njec, Štajere, Notranjec ali Primorec,, itd- , i .
Žene In dekleta, ne pozahl priti ker od vaa je odvisno, ka sc boipo sukali na plesifc'u bt vsakega oheira na kurja oč« JOfej vai na plan ta dan, dobiček je namenjen v korf SLOVENSKEGA NARODNBC
doma^
, Pridite val in ae zabavajte«t ml, powlrav vsem ,' Tone, Gnpovštft, pravi
Do
■a .'e11
r
VABILO K OTVORITVI	I
Slovenskega Svobodomislnega Doma" |
V BURGETTSTOWN, PA., DNE 30. MAJA T. I (Decoration Day)
ZAČETEK BO OB t URI DOPOLDNE.
Obhod po mostu .o pri*., ob 12.SO mi*. popoMo« bfl po ulicah B«rgolUtowna, kaloroga so kodo »šoloiil«
8. D«M
!f 'ii
S
I Ml
Uljadao prosimo vsa aossdns društva (s bližnjih aaselbls H slavno občinstvo, ds ss vdoložo siavnostns otvoritvs nslsgs DO«a. DtuHs aaj nosijo s ssboj 1» asisrtlko aastavo.
■oboTo, dobro I« Mao poslroibo proskrbi
IgraU ^
odbor-
L Na svidsnjs pri sUvnosti DNE tO. MAJA.
llllllllliaiRIIRIIIIHMI"11^11111!
.....................»e
Baapoiil jaa raaae ssks rsšs ia
Ima« tudi »laogovrstao dtfavs ki se opiMuio v kablajskik kajigsh iS SS potr^hu.,.jo sa pripravo < okosalh jodii, msaa SSsss««^ U,
M. T.
eeeet
.sseeeeeeeeeš
K JI 8B NAHAJA?
Prane Korolec, rojen v Belevi-ni ua Hrvstakem Pred per leti je bivsl nekje v državi Miekigan. Za njege bl rede Izvedela njegova aest rična Mary Korelee, omožena Aular. Cenjene rojak« In le poeelv no Hrvsss prosim. Če kdo ve, kje ss nahaja gori Imenovsnl, da ml naznani ajegov naalov. sa kar bo-Aem aslo hvalefcie Ake pe sem Čtoa oglss. naj se mi javi na aa-slov: Marv Anlsr, R. P. D. N«. I, Bo« 171, Mullmrrj, Kans
NAPREDEK
"Proeveta" piše sa bl.gortii ljudstva. Ako ae strlnj^ » ^ ml idejami, podpiraj trgovce, oglašajo v Proaveti. — v "" imam vse za vsskdanje pot^J ne po smerni ceni.
: a*tokiowk
MBH
RAD II UVEDEL
^.ojegsbraj^-OtvUP;
več leti ave Wla«fcaP-J n laudu, Ohio tal tam. Uljudno P^m ^r ya če kdo vs s^^^ da ml ga n«snani, a. . sam čital ta
i-.-sussjj
nik«. Moj	=
Anten
P. 0. Bo.