Leto wn. Sfevmca m.
V UiiMjnni, v mm e. imun raz*.
ceno l
izhaja vsak dan popoldne, izvzsmii nedelje ln praznike. Inaerati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D;j Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upi avafštvo „5lov. Naroda11 in „Narodna tiskarna" Knaflova
ollca št 5, pritlično. — Telefon št- 304.
Uredništvo ..Slov.
Naroda" KnaBova ulica ŠL 5, I. nadstropje Telefon stav. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov sa nm vrača.
laT Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in već 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in več po 3 O. Poštnina plačana v gotovini.
,S1 ovenski Narod- veJja:
12 mesecev 6 . 3 1
V Jugoslaviji
V Ljubljani
po pošti
V iooze mstvo
Din 240-— , 120-— 60-— 2Cr—
Din 240-— . 120'— » 60*— 20-—
Din 360'— . 180*— .     90 —
30-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   9eaT" po nakaznici. Na s*»mo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo oziraiL
„ln Gilli und in Celje."
Dr. G. Schultze-Pfaelzer je prišel iz Nemčije v Jugoslavijo in posetil Celje. »Die griine Mark« je krasna pokrajina, aH žalostno je njegovo nemško srce. — >Maribor!« je zaklical mož z zeleno za-vetno kapo in rumenim ovratnikom, >der schnauzbartige Mann, der nicht mehr ganz europaisch aussieht. Hier beginnt der Balkan.« (Tako piše dr. schultze v »Berliner Lokal-Anzeigerju« 25. junija t. 1.) »Kako hudo zveni to za človeka, ki je mislil, da je še v Sred 131 Evropi!« Kakšen je neki ta nemški gospod, ali je po vsej svoji zunanjosti in notranjosti res tako evropski, da mu je vse drugo neevropsko in mu je slovenski železničar v Mariboru že pristni Balkanec, ki nima skoro nič več evropskega na sebi?!
V svojem dopisu se vrti Schultze nato okoli »Marburga« in joče, da je »die griine Mark« raztrgana. »Proti celemu svetu zmagovalcev se ni dalo nič opraviti. Prišel je Srb in iz Marburga je nastal Maribor.« Oholi Nemec se spodtak-ne nato nad »koridorjem«, ki vodi preko Maribora proti Celovcu, potem pa si privošči carinike in policiste. Vse je balkansko. Policijski komisar ga zasleduje do Celja. V vizumu je bila naročena zglasirev na policiji pri prihodu in odhodu. Samo v Jugoslaviji mogoče. »In gorje onemu, ki ne zna svetovnega ju-goslovenskega jezika! Ta ne opravi nič pri balkanskih uradih v Celju.«
Tako zabavlja Nemec Schultze! Za take vrste ljudi je še vse premalo »balkansko«! Ako so obmejne odredbe stroge, je to gotovo nevšečno potujočemu občinstvu, ali da je nam potrebna skrajša previdnost na obmejnih tleh. dokazuje tudi hujskaški in arogantni dr. Schultze. Takega človeka bi se moralo zavrniti in mu zabraniti pot na jugoslovensko zemljo. Njegovo pismo v berlinskem liftu utegne le škodovati drugim Nemcem, ki pridejo med nas po svojih poslih. Ako zadene te kaka neprijetnost in ako se postopa z njimi nezaupno, je to lahko posledica bedastega ogorčenja, kakršno razklada omenjeni Schultze po berlinskem časopisju. Kdor pride k nam, S tem naj se postopa sicer povsod vljudno in vstrežno, toda prišlec se mora vesti, kakor se spodobi, in računati z novimi razmerami v obmejnih pokrajinah. Mi želimo z inozemstvom dobrih odnošajev, zavračamo pa vse Schultzeje in druge take tiče, zabavljače in zaniče-valce Jugoslovenov. S takimi bomo postopali brezobzirno!
Dr. Schultze je sredi Celja ves iz sebe. Gleda napis trgovca z mešanim blagom Huberja, ki se je izgubil »hinter einem Meer von zungenbrecherischen
Konsonanten« . . . »Brrr . . . tsgschzU-Nemec, kateremu preti nevarnost, da si zlomi ob naših konsonantih svoj jezik, naj ostane rajši doma, kjer bo ostal zdrav in čil s svojim jezikom, ki je tako lep in mehek, da še jezik angelcev ni lepši in mehkejši! Po Celju zija okoli in končno vendar nekaj »kapiri<-. Čita »Gostilna Wiison«. Pa ga hitro pograbi prirojena mu nesramnost in zapiše o gostilni: »Es riecht nach Slibo\vitz-InseI und den vierzehn Punkten«. Dr. Schultze se zaleti potem še v Orjunaše. o katerih pravi, da pogostoma razvijajo svoje praporje in streljajo komuniste. »Die Orjunaschen, das sir.d die tuchtigen SHS-ler.« Nemci so pogumni, in ker nočejo služiti kot strelne figure, imata vojaštvo in policija mnogo opraviti. Tako huiska Nemce na odpor proti jugoslo-venski ob!asti.
V resnici nihče noče nič slabega, samo nikakega nemškega izzivanja na svojih tleh ne bomo trpeli. Marburg in Cilli je ustvarila avstrijska politika, ki je hotela ponemčiti vse Slovence. Toda ta tla so naša od nekdaj in z njih mora izginiti nemška politika, proti Slovencem naperjena. Kar je pristnih Nemcev v Sloveniji, lahko ostanejo še nadalje Nemci, oni s slovenskimi priimki, vsi, ki so slovenskega pokoljenja, pa se smatrajo za Nemce, naj se vrnejo lepo nazaj k svojemu narodu, iz katerega so izšli!
Grda laž je Schultzejeva trditev o zatiranju balkanskih Nemcev in nikar naj ne govori o tragiki obmejnega boja in tudi ne o načrtnem pritisku na nemški živelj. Nemcem je dana polna prilika, da lahko pokažejo svojo »kulturno moč« in »tehniško inteligenco«, ako res razpolagajo z njo v taki meri. kakor misli berlinski dr. Schultze.
Tega zabavljaško razpoloženega Nemca je pa končno za kazen vendar le obšel jasen trenotek. Kar na mah preneha zabavljati in prične hvaliti! Čujte! »Gospode iz Ljubljane ni treba skrbeti vzdrževanje svoje trodelne države, kajti nihče nima hudobnih naklepov proti nji, in njihova dežela je povsem zmožna življenja. Med novimi evropskimi tvorbami od 1918—1919 je jugoslovenska država morda najbolje fundirana in najbolj zdrava!«
Ali ste ga slišali? Poprej tako zabavljanje na Balkanu, kjer je vse narobe in vse v velikem nasprotstvu s Srednjo Evropo, sedaj pa stoji dr. Schultze kar naenkrat v najbolj zdravi in najbolje fundirani povojni državi! Iz tega se vidi, da so prevladali v njem končno vendar dobri vtiski iz jugoslovenske države, in na tihem se zaveda mož gotovo tudi te-
Italija obžaluje obmejni dogodek pri Sorici.
Važna seja ministrskega odbora za zunanje zadeve. — Ten-ien-cijozna in napačna poročila italijanskega  tiska.  — Italijani skušajo v inozemstvu oslabiti ugled Jugoslavije.
doj
— Beograd, 5. julija. (Izv.) Zadnji ;odk; na italijanski meji re; o »zne-
niirjajf meroLfajne kroge, ki vodijo našo zunanjo politiko. MaglaŠajo, da taki dgoani ima-o lahko veiep jmetn Dne in težke posledice za obe sosedni državi. Spiosno prepričanje vlada v našSl vladinih fcrogih, da gre pri teh cbniejnih doj^-dk-i za to. da se **gled in :ntercsi nase države kolikor mogoče oškodujejo prav v tmio(ku, ko n*iša drsava stopa v splošni mednarodni situaciji v položaj, da prične močno akcijo in sicer
I. na seji konference Male antame in
II. v Parizu in Angliji, kamor odpotuje, kakor smo že včeraj javiii, zunanji minister.
Umliivo je, da zasledujejo diploma-tični krogi ta neprijetni, z rafiniranostjo intrigantov vprizorjeni obmejni dogodek z največjo pazljivostjo. Vsled tega je bila včeraj sklicana seja ministrskega odbora za zunanje stvari, ki je zelo obširno razpravljal o obmejnem dogodku pri Sorici, osobito o italijanskem napadu na našo uradno komisijo dne 3. t. m.
Seja tega odbora je trajala cd 11. dopoldne do 13. popoldne. Seje so se udeležili zunanji nrn- tjt .dr. Ninčič, notranji minister dr. S r s k i ć , vojni minister general P e š i ć ».prosvetni minister Svetozar Pribičevič in namestnik ministrskega predsednika, minister za izenačenje zakonov Marko Trifković. Ministrski odbor je v vseh podrobnostih razpravljal o ukrepih, ki naj jih stori in izvede naša vlada v svrho zadoščenja, ki ga ima nam dati Italija. Splošno je bilo naglašeno, da naj obe državi skušate z vsemi sredstvi delovati nato, da se v interesu obeh držav v bodoče preprečijo taki dogodki.
— Trst, 5. julija. (Izv.) Snočna izdaja »Piccola«, ki izhaja ob 18. uri, pri-občuje strahovite vesti, datirane iz Gorice o obmejnem dogodku pri Sorici.
ga, da se Nemcem v Jugoslaviji godi v resnici zelo dobro. Samo tiste velike zunanje nemške bahavosti in oŠabnosti, ki je tako bujno cvetela pod Avstrijo, ni več. Pa je tudi ne bo! In tudi ne sme biti več tako hudobnih dopisov v inozemskem nemškem časopisju, kot je Schul-tzejev v berlinskem listu.
V interesu Nemcev v Jugoslaviji ln v interesu onih v Nemčiji je. da taka zlohotnost v javnosti preneha. Ako se bo nadaljevala, se bo na Nemcih občutno maščevala!
List naglasa, da je vsa Italija, da so civilne in politične oblasti zelo razburjene radi tega dogodka. Ponovno skuša dokazati, da so bili italijanski finančni stražniki na italijanskem ozemlju napadeni od .lugoslovenskili stražnikov, ki so storiil nekaj, kar jasno kaže, kakšen sovražen duh vlada onstran meje proti italijanskim obmejnim stražam. Gre naravnost za to, da se kali mir in da se izzivajo taki dogodki. Dogodek po »Pic-colu« se je zgodil 500 m onstran demarkacijske črte na italijanskem ozemlju. Jugoslovenski stražniki so nastopili proti italijanskim stražnikom z naperjenimi puškami. Italijani so šele potem streljali, ko so se branili in da so bili vedno v defenzivi. To je baje uradna italijanska ugotovitev.
Nadvse značilno pa je dejstvo, kako tolmači italijanska javnost italijanski napad na našo preiskovalno komisijo, ki je prišla na lice mesta raziskovat dogodke in ugotovit dejanski stan. Komisija je skušala priti v stike z italijansko komisijo. Tržaški list »Piccolo« pripoveduje, da je major italijanske finančne straže poslal dva stražnika po vodo k studencu, oddaljenem kakih 10 minut od kraja, kjer je stala italijanska komisija. Ko sta vojaka hotela pri studencu natočiti vode, se je zaslišalo streljanje, na kar so tudi Italijani odgovorili s streli. Najbolj romantično zanimivo zgodbo pa pripoveduje tržaški list o »oblačkih, ki so jih videli Italijani v gozdu«. Italijani so opazili v gozdu »oblačke dima med drevjem in grmovjem in so nato streljali na te oblačke«, ker so bili prepričani, da so tam skriti jugoslovenski finančni stražniki, ki streljajo. Tudi v tem slučaju so prvi začeli streljati Jugosloveni ter so napadli italijansko stražo.
Očividno je, da je ta pripovedka iz trte zvita in jo ni treba še posebej zavračati s kakim dementijem. Stvar je jasna, da so si Italijani to pripovedko naravnost izmislili, in da so najbrže k studencu namenoma poslali dva vojaka, ki sta začela streljati na jugoslovensko komisijo, in to s prozornim namenom, da imajo Italijani za vsak slučaj prikladen izgovor.
Današnji »Piccolo« nadalje veli, da se je dogodek odigral kakih 700 m od »že zaznamovane in določene meje na italijanskem ozemlju«. Seveda list dalje pripominja, da se je dogodek izvršil iz gole sovražnosti jugoslovenskega prebivalstva oz. jugoslovenskih obmejnih
organov napram Italiji. Pravi dalie. d? je pri teh dogodkih očividen vpliv O p june in drugih Italiji sovražnih elemen tov.
Najbolj značilna pa so poročila tržaškega nacionalističnega in fašistov skega tiska iz Beograda. V zelo popa čeni in skriti obliki poročajo obžalovanje italijanskega poslovnega odpravnf. ka napram beogradski vladi radi do. godka pri Sorici. Glavno fašistovsk. glasilo v Trstu »Popolo dt Tricste« d<. danes zjutraj niti z besedico ni omcnia lo težkega obmejnega dogodka prt S rici, tako tudi ne »Agenzia Štefani«, k drugače skuša vsak obmejni dogodel takoj predstavljati »v oficijelni obliki Zelo značilna je tudi okolnost; kake znajo tašistovski listi potvarjati oficijel na poročila. Iz Beograda je danes objavljeno v »Popolo di Tricste t in v »Pic colu« poročilo, da je Italija obžaloval; italijanski napad na našo komisijo. Do čim »Piccolo« priobčuje pravilen teks brzojavke, je tašistovski list vsebino m rafiniran način popačil. Iz besede » r i n c r e s c i m e n t o« (obžalovanje) je na pravil »r i c o n o s c i m e n t o« (pri znanje).
— Trst, 5. julija. (Izv.) Oficijelu komunike iz Beograda veli o dogodki.! pri Sorici:
»Ministrski svet je danes (4. t. m razpravljal o incidentu, ki se je dogodJ na italijansko - jugoslovenski meji in ! odgovornosti, ki je dara preiskovalr komisiji za nadaljevanje preiskave. Ita liiansk? poslovni odpravnik je izraz, pomočniku zunanjega ministra g. Pan Gavriloviču obžafovanje radi zadnjeg, dogodka, pri katerem sta bila dva fi nančna stražnika kraljevine SHS ubit ter je pomočnika zagotavljal, da je ita lijanska vlada odredila strogo preiskave (Nadaljevanje na naslednji strani.
Borzna poročila.
Dne 5. julija. — Prosti promet.
Danes zagrebška borza ni poslovala. 1 prostem prometu so notirali: Curih 15.02J Pariz 4.28, Praga 2.48, London 364.—, Mila 361.50, Dunaj 0.11925, Ne\work 84.—. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 5. julija. Današnja borza Beograd 6.65, Praga 16.40, Newyork 561.2; London 24.31, Pariz 2S.50. Berlin 1.345, Dv naj 0.00792.
— Trst, 5. julija. Predborza: Beogra 27.60—27.70,  London  101.10—101.30, Pari 118.50—119.—, Ne\vyork 23.2725—23.35, Ci rih 416.50—418.—, Dunaj 0.0327—0.030, Vv9 ga 68.35—68.70.
— Dunaj, 4. julija. Devize: BeoRra 842—846, London 307.000—308.000, Mila 3034—3046, Newyork 70.935—71.185. Pari 3652—3668, Praga 3089—2099, Curih 12.64 —12.690. — Valute, dolar 70.460—70.86f dinar 841—847, češka krona 2077—2093.
DR. IVAN ROBIDA:
21
Mo%e ob potu.
V. prizor.
Lucija. Rahel j.
Rabelj:       Pravkar sem videl mater tvojo, t § kot senca zbegnila plašna v solzah, molče je mimo mene — in jaz . . poznam usodo svojo.
Lucija-'        Če jo pozrfaš, čemu prihajaš?, — Ni tvoja ura še prišla — Mar da na muki se naslajaš, prečudna sla te k meni žene? Ah! daj umirajočim — mir,
Rabelj:       Težko ga da, kdor sam ga nima.
Kdor žeje mre, kaj mar mu žrtve, če v skali sami sluti vir?, In če vzbuditi treba mrtve — ko čuvstev vse preplavi plima, slovo si vendar pribori.
'refleksh-no) Kar danes jaz sem, kar si t i — vse je življenje zagrešilo. . • Neurje me v dežele vaše je dečka divie nanlavila.
(trpko
(bridko)
I
Siroto pa neversko skor
končati z mečem ni kazalo.
Kam torej ž njo? — In če jokalo
z besedo isto je gorko,
kot vam je dana, mi srce —,
ostal sem turška zver! — In kdo
naj bo mu oče in rednik,_
če ne — krvnik!
Tako med Volovec in Grad
na Sedlo tok me je zagnal
usode. — Tamkaj je pomlad
dni mojih mračna odevetela,
me z zagrenelostjo prežela,
in tam sem to, kar sem, — postal:
zaničevana šapa, ki zvrši,
kar drugih bolj širi srca in glave
zvršiti brez sramu vele.
(sarkastično) Seve si z rok očediš — kri? a da opereš si srce in vest in dušo — (trdo) vode n i!
Naj sodi Bog! če res moj greK tako je velik. — A v nočeh brez spanja, ko čuvaj raz GraH je klical ure, * s , tisočkrat razmišljal sem, če res ne gre, kot drugim, tudi meni mal kotiček saj na solncu; če > utrinka drobnega samo ni sreče zame. ... In dejal si _cU vzamem tod slovo.
da čudes ne velja čakati, da srečo mora vsak iskati, s a m z volje smelo si roko! . . In vendar sem ostal!
Tajinstvena in čudna sila
me zadržavala je tod.
Ne vem zakaj, kako, odkod
prišla je name — tu je bila!
Prinesel sem jo že s seboj
morda iz juga! . . Narod moj,
ki v sužnosti vzdihuje kruti,
rad mnogo sniva, mnogo sluti . . .
Jaz . . sin njegov, . . (da otmem sebe,
in da vstrpim) . . sem prav tak6
v neznosni, divji svoji boli
ubežal v sen, ... in slutil , . .teb e.
In dasi nisem prej j#ikoli te vzrL> . . trpeči tvoj obraz v valovih" bujnih tvojih vlas se vendar zdi, da ga poznam, da gledal sem od nekdaj vanj, ah, da v spominu ga imam še iz otroških svojih sanj.
Da, isti trpki je izraz
krog usten senčil nji obraz,
ki še spomin j edin svetal
iz davnih dni mi je ostal:
o zlata moja mati ti.
Spomin, nikdar doz a bli en in nikjer!
O vem, o vem, če š e živi, Kako bi te vsprejela, na prsi te prižela, Lucija tebe, svojo — hčer. Ne pomišljuj, — podaj roko —. in prej kot luna pomladi se v drugo, čez plani, vrtić na jug pot nama skupna gre. Ne hoti, da jo hodim sam!
Lepo je tu, — a lepši tam. O ti ne veš, kako lepo! Kjer šume naše šeleste kjer reke n a š e z gor drve, kjer v kolobarjih pod neba svodovi temnosmodrega ponosni orli krožijo, jih širijo in ožijo, kot straža spreletavajo planin se naših, v doli pa citrone razcvetavajo, oranže po brdeh žare, in trte sok meden rode; kjer večna se pomlad smehlja; kjer naju nikdo ne pozna; kjer prošlost vsa, — le težek s a r na veke vse je pokopan. iTucija! — tam — ne reci: življenje novo se začne, in ž njim pomlad cveteča, tam tudi nama sreča, IjicjLia, še vsevete!
ne! —
\
Sestanek naše komisije z italijansko.
— Železniki, 5. julija. (Izv.) Naša preiskovalna komisija z okrajnim glavarjem Žnidaršičem na čelu se je včeraj sestala z italijansko komisijo. Sestanek se je vršil v dolini na cesti pri Petrovem Brdu ob 15. popoldne. Italijanska komisija je obstojala iz goriškega podprefekta Nicoluttija, majorja finančne straše, dveh karabinjerskih oficirjev in obmejnega političnega komisarja iz Podbrda. Sestanek je bil ne-oficijelen, ker je italijanska komisija izjavila Kratkomalo, da nima nikakega mandata za skupno preiskavo. Glcd j prvega incidenta so Italijani vstrajali pri svoji trditvi, da so naši prvi začeli streljati, da so prekoračili mejo in »da so bili italijanski finančni stražniki le v defenzivi.« V dokaz trditve, da je naša straža izzvala dogodek, so se sklicevali Italijani na svojo dozdevno ugotovitev, da so našli v puški našega nota bene ubitega stražnika že izstreljeno patro-no. Nasproti temu je naša komisija kratkomalo ugotovila to, kar je izjavil starešini finančne kontrole že umirajoči pripravnik finančne kontrole Florijan Gros, da naša straža ni streljala. To potrjuje tudi odkrita, točna in decidirana izjava težko ranjenega dijaka Alojzija Primožiča
O napadu, na našo komisijo, ki se je dogodil dne 3. t. m. ob 15.45 popoldne, je treba pripomniti tole:
Najprejje moramo jasno ugotoviti, da na mestu, kjer se je dogodil tragični dogodek, meja še ni zaznamovana oz. markirana. Samo na vrhovih so postavljene meje. V terenu samem meja ni nikjer še določena. Jugoslovenska komisija je odšla na kraj dogodka, da se popolnoma orijentira, kako sta bila naša stražnika ubita. Kakih 500 korakov na koti 1207 je komisija zapazila dva italijanska finančna stražnika. Komisija je oba opozorila z žvižgom. Takoj nato sta oddala ta dva vojaka na komisijo štiri strele. Streli so sledili drug za drugim. Komisija je stala v tem trenutku popolnoma na prostem in se je nato umaknila za hrib v bližnji gozd. Po teh štirih strelih je sledilo še kakih 15 do
20 strelov. Naravno, da komisija ni hotela ostati na tem nevarnem mestu ter se je ob 17.30 vrnila v Sorico.
Na sestanku pri Petrovem Brdu italijanska komisija absolutno ničesar ni hotela slišati o Italijanskem napadu na našo komisijo. Italijanska patrulja je smatrala žvižg za strel. Po splošnem mnenju so Italijani začeli streljati iz strahu.
Italijanski komisiji je bilo stavljeno vprašanje, kakšne predpise ima obmejna finančna straža za slučaj, če se prekorači državna meja. Italijani so odgovorili kratko da mora straža zaklicati »Stoj!« in da se nato dotično osebo, če ni sumljiva, pošlje nazaj preko meje. Jugoslovenska finančna straža dne 2. t. m. ni dala po zatrdilu naše komisije nikakega povoda za streljanje.
NADALJNA ITALIJANSKA ZAVIJANJA O SORSKEM DOGODKU.
— Trst, 5. julija. (Izv.) Zadnji obmejni incident pri Sorici današnji »Piccolo della sera« zopet na dolgo in široko zavija v prilog italijanske finančne straže, skušajoč dokazati, da leži v vsakem slučaju krivd* na jugoslovenski strani. Zelo tendencijozno in potvorjeno piše o sestanku jugoslcven-ske in italijanske komisije, naglašajoč, da je imel ta sestanek oficijelen značaj. Obširno poročilo veli med drugim, da je jugoslovenska komisija priznala dejstvo, da je jugoslovenska finančna straža prva začela streljati na italijansko (?) nakar so šele Italijani odgovorili s streljanjem. To okolnost, pravi tržaški list, je priznal tudi ranjeni dijak Lojze Primožič, ki je po informacijah tega lista tudi član Orjune.
Ta trditev je popolnoma izmišljena in Primožič ni nikjer izjavil kaj podobnega. List pogreva tudi drugo laž, da je jugoslovenska komisija prva začela streljati na dva italijanska stražnika, ki sta šla po vodo in da je to priznala celo jugoslovenska komi-sija(?l)
Po poročilu »Piccola della sera« so se vršili razgovori med jugoslovensko in italijansko komisijo prav prisrčno in je ukrenje" no vse, da se taki dogodki na meji več ne ponavljajo. Izdan bo apel na obmejne poveljnike, da goje obojestransko tovarištvo in prijateljstvo.
Mala antanta in Rusija.
Priznanje sovjetslce vlade. — Češkoslovaška  forsira priznanje
iz go spo dar skop ol it i enih ozirov,
— Beograd, 5. julija. (Izv.) Kakor
poroča današnja »Politika«« iz Prage, je včeraj novoimenovani poslanik sovjetske Rusije Antonov Ovsijenko
sprejel njenega dopisnika ter podal kratko izjavo o odnošajih med Malo Antanto in sovjeti. Med Rusijo na eni strani ter Češkoslovaško in Jugoslavijo na drugi strani ne obstoje nikaki spo« ri. Med sedanjo romunsko vlado in ruskimi sovjeti so še na dnevnem redu resne diference, ki jih je treba odstraniti, da se vzpostavijo dobri odnošajfi med obema sosedama. Od strani Male antante je vsekakor potrebno, da prizna sovjetsko vlado de iure. Nato bodo imeli medsebojni trgovski stiki povoljne rezultate.
Danes prihajajo iz Prage daljša poročila o pripravah za konferenco držav Male Antante v Pragi. Jugoslovenska in romunska delegacija bodeta naj-svečanejše sprejeti od strani Češkoslo-
vaške vlade. Sijajen sprejem priredi obema delegacijama tudi praška občina z županom dr. Baxo na čelu. Praški politični in diplomatični krogi pripisujejo tej konferenci največji pomen. Zatrjujejo, da bo tvorila glavno točko dnevnega reda razprava o odnošajih Male Antante napram Rusiji. Ni izključeno, da bodo članice Male Antante na tej konferenci sprejele načelni sklep, da se prizna v Rusiji status quo. Stališče priznanja sovjetske vlade zagovarjajo in forsirajo češkoslovaški vladni krogi, ker so mnenja, da je priznanje sovjetov velike in odločilne važnosti za razmah češkoslovaške trgovine, ki skuša v Rusiji dobiti sigurnih in obsežnih tal. Mala Antanta bi bila pripravljena priznati de iure sovjetsko vlado v Rusiji pod pogojem, da sovjeti ustavijo vsakršnokoli komunistično propagando v državah Male Antante.
Opozicijonalni blok v razpadu.
— Beograd, 5. julija. (Izv.) Za danes dopoldne pričakujejo prihoda dr. Korošca, dr. Mačka, dr. Krnjevi,ća in dr. Spaha v Beograd. Sklicana bo nato konferenca načelnikov opozicijonalnega bloka. Temu sestanku pripisujejo politični krogi velik pomen, ker se morajo razjasniti gotova vprašanja, osobito od-nošaji med blokom in radićevci radi Radi Radfčeve boljševiške politike. Ugledni demokratski poslanci Davidovićeve skupine bodo zahtevali, da opozicijonalni blok jasno in točno opredeli svoje stališče napram Radiću z ozirom na njegovo potovanje v Moskvo. Blok bo tudi moral poseči v razpravo o obtožbi proti Radiću in njegovim tovarišem radi njihovega protidržavnega delovanja.
V Beogradu drugače v notranjepolitični situaciji ni zadnje dneve nikakih važnih političnih dogodkov. Vse nervozno pričakuje rezultatov blejske avdi-jence ministrskega predsednika. Radikalni krogi so trdno prepričani da prinese ministrski predsednik seboj v Beograd ukaz o novih volitvah. V opozi-cijonalnem bloku vlada splošen kaos in velika neorijentiranost. Nekateri demo-kratje Davidovićeve skupine jasno izjavljajo, da so nezadovoljni z dosedanjo politiko opoztcfjonalnega bloka.
Izvrševalni odbor radikalne stranke pod predsedstvom Ljube Jovanovića je pričel z organizacijo volilne kampanje. Onemogočena bo vsaka akcija opozicijonalnega bloka, katerega položaj je vedno težavnejšL V Srbiji doživi Ljuba Davidović popolen fijasko.
DRAGINJA V NEMČIJI-
— Berlin 5. julija. (Izv.) Državni indeks se je napram preteklemu tednu povišal za
KONFERENCA   MALE   ANTANTE V PRAGI.
— Beograd, 5. julija. (Izv.) Na včerajšnjem sestanku je ministrski odbor za zunanje zadeve razpravljal tudi o programu konference Male Antante v Pragi. Člani odbora so dali svoje mnenje. Zunanjemu ministru so bila dana nektera navodila, kako naj ima zastopati na konferenci naše državne interese. Pred svojim odhodom v Prago odpotuje zunanji minister dr. NinčiJć najbrže na Bled, da sprejme navodila od ministrskega predsednika Nikole Paši-ća, ki se. kakor je pričakovati, nikakor ne povrne tako hitro v Beograd.
ITALIJANSKI TISK O ZADEVI G. LEVIČNIKA.
— Trsf, 5. julija. (Izv.) Današnji »Pic* colo della sera« objavlja daljši dopis o slu* čaju g. Levičnika. Dopis je datiran iz Po* stojne in je vsakomur lahko znano, od kod poteka ta dopis. Dopis naglasa, da ta za* deva nima nikakega političnega ozadja, temveč sloni edinole na ljubosumnosti mla* dih ljudi. Dopis tudi zanika vesti, da bi bila za g. Levičnika posredovala kaka jugoslo* venska oblast, zlasti da bi bil posredoval jugoslovenski podkonzul v Trstu g. Smilja« nič v njega prilog. Vaš dopisnik se je danes takoj obrnil na jugoslovenski konzulat, kjer je prejel to»le pojasnilo:
Podkonzul g. Smilja nič se je službeno peljal 27. junija mimo Postojne ter je ob tej priliki govoril z g. Levičnikom o zadev!. Službeno ni posredoval, resnic* pa je, de je jugoslovenski konzulat v Trstu dne 27. ju* nija pismenim potom posredoval pri tržaški prefekturi, da pa je dobil v zadevi g. Le* vičnika konzulat šele pred dvema dnevoma odgovor prefekture, ki navaja razne dogod* ke iz življenja g. Levičnika, zlasti, da je širil po Julijski Krajini neki jugoslovenski list. Prefekt je obenem izjavil, da oblasti garantirajo za varnost g Levičnika. V tem Času so sledili dogodki v noči od 28. na 29. junija in g. Levičnik je odšel iz Po*
NOVE MEDNARODNE POGODBE MED SHS IN AMERIKO-
*— Beograd, 5. julija. (Izv.) Poseben odbor v ministrstvu zunanjih del zbira materijal za načrt mednarodnih konvencij ki jih sklene naša država s Severno in Južno Ameriko. S temi državami je treba urediti konzularno službo, vprašanje državljanstva, medsebojne pravne pomoči, vprašanje ureditve zapuščin in sklenitev novih trgovinskih pogodb. Do danes s severnimi ameriškimi državami ne obstoja nobena mednarodna pogodba. Doslej je bila v Ameriki velj avna samo pogodba, ki je bila sklenjena pred vojno s kraljevino Srbijo. Ameriške države se na drugi strani branijo razširiti to pogodbo tudi na osvobojeie kraje. Naši državljani v prečanskih krajih, ki bivajo v Ameriki, imajo vsled tega velike neprilike In je z ozirom na to nujno potrebno čimhitrejša ureditev gorenjih vprašanj.
PROTEST BAVARSKIH NEMCEV PROTI DAWESO-VEMU NAČRTU.
— Monakovo, 4 julija (Izv.) Ustavni odbor bavarskega deželnega zbora je sprejel predlog bavarske ljudske stranke, da pozov bavarska vlada državno vlado, naj deluje na to, da se prične oficijelna borba proti vojni krivdi Nemčije. Sprejet je bil tudi predlog nemških nacijonaicev, da mora nemška vlada pri obravnavi o izvedbi Davresovega načrta označiti trditev Dawesa o vojni krivdi Nemčije v njegovem poročilu za neresnično in napačno. Ta trditev se mora iz poročila Črtati.
Vesti iz Italije.
— Rim, 5. julija. (Izv.) Italijanska narodna milica bo prisegla zvestobo kralju šele koncem tekočega meseca. Italijansko javnost je presenetila brzojavka generala narodne milice Itala Balbo, ki pravi, da so zborovali poveljniki raznih fašistovskih oddelkov ter sklenili izreči svojemu Voditelju neomajno zvestobo z izjavo, da je 90 tisoč črnih srajc zanesljivo uvrščenih in pripravljenih služiti kot straža Voditelju in fašizmu. Milanski »Corriere della Sera« obširno komentira to brzojavko in pravi, da dočim se govori o bližnjem dnevu za slo-
vesno priseso kralju, ostentativno skupina voditeljev narodne milice daje nalogo enemu poveljniku za izjavo, da hočejo oni biti v službi Voditelja in fašizma in tako obdržati svoj strankarsk: značaj, čeprav je narodna milica plačana z državnim denarjem, to je z denarjem vseh italijanskih davkoplačevalcev. List vpraša, za kaj so pripravljen čete narodne milice, Ali morda za meščansko vojno?
— Rim, 5. julija. (Izv.) MedzavezniŠke konference v Londonu se Mussolini ne udeleži, marveč ga bo nameščal tam minister Nava. Pravijo pa. da poide Mussolini mogoče meseca septembra v Ženevo, kb bo zborovalo Društvo narodov in bosta navzoča tam Macdonald in Herriot.
Poslanska zbornica se sestane najbrže šele meseca novembra. Vsaj tako se je razglasilo, ko je prišel zbornični predsednik Rocco od pogovora z ministrskim predsednikom.
— Rim, 5. julija. (Izv.) Matteotijeva vdova je vsa v solzah prosila preiskovalne sodnike, ko je bila zaslišana, da naj se storj vse, kar le mogoče, da se najde truplo in se ne odtegne njej in orrokom tolažbe, da se zjočejo ob grobu dragega moža in očeta. Tolažili so jo in vse obljubovali, ali policija je opustila nadaljnjo preiskavo, ker je bil ves dosedanji, zelo obsežni trud popolnoma brezuspešen.
DEJANJSKA MOČ RDEČE ARMADE.
— Moskva, 4. julija. (Izv.) Ker je angleški minister vojne Athlev izjavil v angleškem parlamentu, da šteje ruska sovjetska vojska 1,300.000 mož, priobčuje »Ro-sta« izjavo vojnega komisarja Trockega, ki kratko navaja, koliko je štela v gotovem razdobju rdeča armada. Leta 1920. je rdeča armada štela 5,300.000 mož, skrčila se je leta 1921. na 1,600.000, septembra leta 1922. na 825.000, začetkom leta 1924. na 610.000 in sedaj šteje ruska armada 562.860 mož. Rusija je vedno pripravljena za vsako akcijo, ki stremi za pooplno razorožitvijo vseh držav.
KRISTIJANIJA ODSLEJ OLSO
— Kristijanija, o. julija (Izv.) Državni zbor je sprejel zakon po katerem se od 1, januarja 1925. dalje imenuje glavno mesto Kristjanija Olso, z 121 proti 40 glasovom.
Politične vesti.
= Ki© ste državne oblasti? Ako je
vse to res, kar se navaja v včerajšnjem našem dopisu iz Žužemberka o župniku Gnidovcu in kaplanu Krizmanu, da sta govorila v cerkvi, je to dokaz, da smatrata ta dva politikujoča duhovnika, ka" kor da zanje državni zakoni sploh ne obstojajo. Tako so nastopali pri nas duhovniki takrat, kc^ je bila pod Avstrijo klerikalna stranka absoluten gospodar v deželi. Ali mislijo ti politikujoči duhovniki, da so se ti časi vrnili? Izjavljati na prižnici, da vedoma kršita zakon, četudi se zavedata, da bosta zaradi tega kaznovana, je takšna nesramnost, da naravnost kriči po energični intervenciji državne oblasti. Ali bodo naše drž. oblasti trpele, da bodo posamni pobesneli klerikalni derviši tako demoralizirali nase ljudstvo in ga naravnost s prižnice navajali h kršenju obstoječih zakonov? Mislimo, da je ni države, ki bi komurkoli in naj bo to tudi božji namestnik, dovoljevala kaj takega! Ali je znan ta žužemberski dogodek okrajnemu glavarstvu v Novem mestu? Ali ne bo državno pravdništvo v Novem mestu takoj uvedlo preiskavo proti župniku Gnidovcu in njegovemu oprodi radi ščuvanja ljudstva v svrho, da bi tudi le-to kršilo zakone? Menimo, da je že skrajni čas, da napravi drž. oblast konec takšni, državne temelje iz-podkopljajoči propagandi in uveljavi na vsej črti proti takšnim demagogom in zlobnim protidržavnim hujskačem svojo moč in svojo avtoriteto.
= Fenomenalna logika. Intimno prijateljstvo med komunisti in klen* kalci je notorično. Te dni smo poročali o nezaslišani zlorabi verskega čuta in cerkve v politične namene. V Žužem* berku je tamošnji kaplan Križman s prižnice pripovedoval ljudem resnično povest o neki javni gre sni ci, ki so jo svobodomiselci na Francoskem postat vili na oltar potem, ko so sneli mon* štranco, ki so jo prodali na javni draž? bi. S to povestjo je hotel kaplan Križs man povedati svojim backom, kaj bi se zgodilo s katoliško cerkvijo, če bi zmagale pri občinskih volitvah napreds ne stranke. »Slovenec« premleva to stvar dalje in se hudo jezi, da je »Ju* tro« pisalo o dogodku v francoski cer* kvi kot »izmišljeni povesti«. »Slovens cu« v tolažbo ugotavljamo, da se slo* venska napredna javnost še nikoli ni spozabila tako daleč, da bi skrunila cerkvene svetinje in žalila verski čut. Sklicevanje na francoske svobodomi*
sleče je v tem slučaju brezpomembno. »Slovenec« sicer slovesno zatrjuje, da so dotično grešnico res postavili na oltar. Prav. Recimo, da je to res. Res je pa tudi nekaj drugega, kar je »Slovenec« v svoji zagrizenosti pozabil. Idejni bratci naših komunistov so v Petrogradu pred dvemi leti vdrli obo= roženi v poljsko katoliško cerkev, kjer so v navzočnosti vernikov in župnika vzeli iz oltarja monstranco, vrgli na tla Najsvetejše, zlomljeno monstranco pa pobasali v vrečo. To je samo en slučaj komunistične podivjanosti, ki jiK pozna mračna zgodovina boljševiške revolucije nebroj. Kako je tedaj rao* goče, da se klerikalci tako ogrevajo za komuniste, o katerih je znano, da so največji sovražniki cerkve, dočim na* padajo napredno javnost, ki se ni še nikoli dotaknila cerkvenih svetinj. Tu odpove vsaka logika. Ker pa poznamo klerikalce, ki jim je vsaka bilka dobra, da se drže na površju, se ne čudimo niti temu fenomenu.
= Dr. Korošec izjavlja... Zagrebški blokaški tisk je začel sedaj zelo obširno pisati o »važnosti« dr. Koroščeve avdijence pri kralju na Bledu. Dr. Korošec sam se je včeraj na poti v Beograd irzazil zagrebškim novinarjem, da je bila njegova avdijenca važna in da je trdno prepričan, da do volitev — ne pride. Kot razlog za to navaja voditelj slovenskih klerikalcev, ki se sedaj volitev zelo boje in so sami prepričani, da bi izgubili znatno število svojih »tigrov,« okolnost, da bi »bile volitve radi sedanjega terorja zelo krvave in bi lahko privedle do težkih posledic« Ubogi Korošec, kako mora farbati svoje ljudi, da jih še obdrži pri dobri volji!
= Državni praznik Združenih ameriških držav. Povodom včerajšnjega državnega praznika Združenih ameriških držav je diplomatični zbor čestital beogradskemu ameriškemu poslaniku, čestitali so tudi poslaniku člani vlade, dvor, ugledni politiki in zunanji minister dr. Ninčič.
= Konferenca Male antante v Pragi se prične 12. julija. Dopisnik »Rulu* poroča iz Bukarešte, da spravi Romunija na vsak način vprašanje Besarabije na dnevni red ob priliki konference Male antante. tudi tedaj, ako bi Češkoslovaška in Jugoslavija ne bili voljni o njem razpravljati. Romunija želi. da bi zvedela stališče Češkoslovaške in Jugoslavije glede mogočega spopada Rusije z Romunijo. Na zadnji konferenci Male
antante se v obče o Besarabijl :ii govorilo. To vprašanje se je jako poostrilo šele po neuspelem dunajskem poga.anju. Kar se tiče bližnje konferenc Male antante, vlada v romunskih političnih krogih optimistično naziranje. Konferenca se je za nekaj dni zakasnila, ker je tr Jxi preje razjasniti še nekatera formelna vprašanja delovne.^.' programa. Dne 28. m. m. je češkoslovaška vlada naznanila, da se konferenca Male anta prične dne 12. julija. I> odpeljeta ministrski predsednik Bra lanu m minister za zunanja Jela Duca v Prago.
=   Predsednik narodne skupščine pride na Bled. Beogradski list: por jo, da pride v kratkem na Bled tudi predsednik narodne   skupšjine L; Jovan ovi ć, da poroča Kralju o politični situaciji. Najbrže pride na Bled še v Času, ko bo tamkaj ministrski pre . sednik Pašič.
— Češki \emcl so že lojalni dr/.a\-Ijani. »Pr. Tagblatt<: pripominja, na govor senatorja   Lukescha   in   odg ivor predsednika republike,   v   katerem je predsednik povedal pogoj, da bo šele tedaj mogoče govoriti   o njih udel« pri vladi, kadar bodo nemški zasl proglasili pošteno lojalnost  do čc slovaške države, in pravi, da so nemški poslanci po veliki večini ta pogoj že izpolnili! — Kaj Imenujejo Nemci 1 • nost, kaže njih iredentističrto delovanje doma in izven češkoslovaških drža mej.
Društvene vesti.
— Otvoritev društvenega doma pri Mali nedelji. Tnkaišnjc Narodno kulturno društvo se pripravlja na slavne otvoritev društvenega doma dne 3). u lija 1924. Na vsporedu so nastojri vs odsekov društva, kakor godbe na pihala, tamburaškoga, pevskega zbora. Vpri-zori se Milčinskega roparska pravljica »Volkašin« z godbo in petjem. Pričakujemo, da se vsi prijatelji narodno kulturnoga dela na deželi v obilnem s-.^v ilu udeležijo   otvoritvene slavnosti dri
ga naprednega prosvetnega doma v lepi naši Prlekiii.
— UDRUŽENJE vojnih invnl dov, p družnica Ljubljana sklicuje svoj izredn b-čni zbor za dne 20. 7. t. I. v prostorih re-stavracfje   •> Zlato rop:«.   Gosposka 3. ob S.  ziutraj  s  sledečim  dnevnim  redom: 1. Poročilo pnedsednika.  2. -poročila blagajnika, 3. poročilo tajnika, *4. poročilo nadzornega odbora, 5. absolutorii, f>. volitev novega odbora, 7. volitev delegata za kongres in skupščino I. O. 8. slučajnosti. Dol. vsakega člana je. 'da se tega občnega žb udeleži.
— Otroško igrišče društva Atena jo zopet odprto. Vpisovanje se vrši vsak da:\ na igrišču. MesfčniDa znaša za člane 15 D za nečlane 25 Din.
— Napredno obrtniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na rirljatejski » nek, ki se bo vršil v ponedolj« k 7. tm, 17. popoldne v restavraciji g Fran Kavčiča na Privozu. člani naj se sestanka v čim največjem številu udoležo!  — Upravo i prednih listov so dovolil«' društvu znatno ugodnost, da bodo mogli napredni obr; pod skupnim društvenim naslovom mgei rati. Poživljamo vse člane, kdor hoče pod društveno firmo inserirati, da se do L0 tn. pismeno ali ustmeno zglasi na naslov Napredno obrtniško društvo : Beethovnev:i nI. 10, čez dvorišče in naznani ime in priimek, obrt in kraj obratovališča. Skupni inserar bo izšel vsakih 14 dni.
— Orjuna   Št. Jakob-Krakovo-Trnovo poživlja vse svoje člane in članice na važt n sestanek, ki se vrši v soboto dne 5. tm %9. uri pri »Mraku«, Rimska cesta. Udeležba strogo obvezna. Odbor.
— Društvo »Atcnu< priredi v soboto dne 5. julija ob osmih zvečer na vrtu in v restavraciji »Zvezden v Ljubljani prijatelj ski večer zraznimi presenečenji. Vsi prijatelji mladine in sporta so dobrodošli! — Odbor.
— Jadranska Straža. Poživljajo se v»i bivši  pomorščaki  in mornarji, ki so kdaj služili pri trgovski ali vojni mornarici. 1 se udeleže sestanka pomorerv v sredo 0. tm. ob 20. zvečer v restavracijskih prostorih Zvezda, v svrho osnovanja odseka po morcev Jadranske   Straže v  Ljubljani. Z ozirom  na velik  patrijotični  pomen tega društva se pričakuje točne ?n polnošteviliv udeležbe.
Današnje prireditve v Ljubljani.
TRG TABOR: Vrhovnikov večer (ob 20.) KINO TIVOLI: »Greh ene noči.« KINO LJUB. DVOR: »Stari dom. -KINO IDEAL: Zaprto do preklica.
Nočno lekarniško službo imajo;
J. Jo št, Sp. Šiška, Celovška c. 20; J. Prohazka, Jurčičev trg 2: A. U s t a r A. Sv. Petra cesta 78.
Rešimo sokolski Tabor!
P r
Schichtovo milo z znamko Jelen"
Schichf
varuje Vaše drago perilo.
3137/c I
Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znanko „Jelen"!
Mednarodna zveza duševnih delavcev.
(Prva seja.)
7. junija je bila v Parizu prva seja tveta mednarodne zveze duševnih de-avcev. Vsaka narodna zveza duševnih lelavctv je bila zastopana po 2 delega-ih. Po pravilih zveze je dobila predsed-riško mesto v svetu, ki se določa po ircbiiu, za eno leto Bolgarija. Podpred-jedništvo sta dobili   Belgija in Švica. £a   hlagajničarko je bila izvoljena romunska   delegatka gdč. Helena Vaca-*esco. Ker se švicarska zveza še ni de-lTiitivno priključila mednarodni zvezi, iobi v slučaju odpovedi z njene strani irugo podpredsedniško mesto Avstrija. fhk prvi seji sveta so razpravljali delegati  o   pravilniku mednarodne zveze. 3o definitivnih sklepov ni prišlo. Pravila   bodo   sprejeta na prihodnji seji. Svet je nato sklenil vplivati v vsakem parlamentu na skupine poslancev, Ki io obenem člani nacionalne federacije iuševnih delavcev,   naj   nastopajo pri svojih kolegih kot zagovorniki duševnih delavcev. Samo na ta način bo mogoče ^zposlovati od vlade večje razumevanje težkega položaja duševnih delavcev v iotični državi. Poslance, ki so obenem Vam zveze duševnih delavcev, je treba pošiljati na konference mednarodnega odbora, da bi se tako koordiniralo delovanje duševnih delavcev. Giede švicarske federacije ,ki se še ni pridružila uiednarodni zvezi, je bilo na seji sklenjeno, da je kongres v decembru lanskega leta zakonit in da se švicarska iederacija prijateljsko vabi, naj se priključi M. Z. D. D. Glede razmerja do Društva narodov   je   svet na predlog predsednika Bajnova sprejel in odobril dva načina, kako vplivati na delovanje Društva narodov.  Svet je sklenil vpli-\ ati na vse države, naj bodo člani Com-inission  de  Cooperation Intellectuelle v Društvu narodov, obenem člani federacije duševnih delavcev. V mednarodni urad dela naj pridejo zastopniki ročnih delavcev, ki simpatizirajo z mednarodno federacijo duševnih delavcev.
Kar se tiče zakonito formalne vde-ležbe v delovanju Društva narodov, je svet sklenil vplivati na svet D. N., naj sprejme poleg 12 članov v Commislon do Cooperation intellectuelle še redne delegate od nacijonalnih federacij duševnih delavcev. Potom spremembe pravil mednarodnega uiada dela naj bi se omogočilo v Društvu narodov redno in proporcionalno zastopstvo duševnih in ročnih delavcev. Izvoljene so bile tri komisije in sicer za duševno lastnino, ki se peča z avtorskimi pravicami, moralno pravico umetnika in znanstveno lastnino; dalje komisija za kolektivne pogodbe in komisija za umstvene stike med posamnimi federacijami odnosno i jenimi člani. V prvi komisiji so francoski in angleški delegati, v drugi francoski in bolgarski, v tretji češkoslovaški in avstrijski. Prihodnja seja jeseni pred II. mednarodnim kongresom duševnih delavcev.
Prosveta.
PETER ILJIČ ČAJKOVSKI J.
Lansko leto je minulo 30 let, kar je umrl slavni ruski komponist in pianist Peter Iljič Čajkovski j. Rojen je bil 25. dec. 1840. leta v VVotkinskiu na Ruskem (oziroma Poljskem.) Ni bil vesel otrok. Ko so njegovi sovrstniki igrali igre in peli, je raje posedal sam na klopi za rojstno hišo ob malem ribnjaku. Oče ie bil ravnateli neke tovarne, mati pa hči posestnika. Ona edina je v celi družini igrala klavir. Učila je malega Petra. In uspeh ni izostal. Po dveh letih je znal že toliko, da je lahko igral po posluhu melodije male ure-igrače, ki io je navijal. Deset let star je postal učenec glasbene šole v Petrogradu. Tu se je učil klavirja pri nekem učitelju Filipovu. Ko pa je bil oče prestavljen v drugo tovarno v Alpa-jevsk, je minula zlata doba za Petra. Starši niso zapazili njegovega talenta za glasbo in so ga poslali študirat pravo. On pa ni mogel pozabiti glasbe, zanemarjal je juridične študije in postal skrajno len učenec. Vsi profesorji so se pritoževali pri očetu čez lenega Petra. Iz tega časa so nam ohranjena pisma, naslovljena izključno na očeta. •Ganljivo ga prosi v njih, naj mu pošlje denar, da bo mogel nadaljevati glasbene študije. Dasi oče ni hotel o tem začetkoma ničesar slišati, se je končno udal sinovi prošnji. Peter je vstopil v glasbeno šolo Ru-dolia Kiindigerja v Petrogradu. Da se ni njegov učitelj zavzel zanj. bi mu bil ravnatelj prisodil pri izpitu red »popolnoma nesposoben«. Pri prvem izpitu je še šlo, ker se je njegov učitelj potrudil in skrbel zanj, toda pri odločilnem izpitu pa je padel. Klavir je imel »nezadostno!« Ponavljati je moral glasbeno tvarino čez tri leta. To ga je Stalo mnogo denarja. Toda to še ni bila vsa nesreča. Oče je izgubil vse premoženje. Petrove sanje o karieri učitelja glasbe in dirigenta so bile zapečatene. Leto nato je s pridnostjo dokončal pravne študije in izpit. Postal je uradnik v pravosodnem ministrstvu. Ta leta je zadovoljno živel. S svojo plačo je dobro shajal in sam piše, da je bil to najlepši čas njegovega življenja. Imel je prijatelja Evgena, kateremu je bil zvesto vdan. Pisma, ki sta si jih pisala, so nam le deloma ohranjena. Iz njih lahko posnemamo, da je bil Peter nežno čuteč človek. Imel je dobro srce in svojega prijatelja je ljubil nad vse^ Tojda, zla sre-
ča ni mirovala. Z jasnega neba Je treščilo v njegovo srečo. Najpreje mu je umrl oče, kmalu na to mati, in kot da ni še dovolj žalosti, še leto nato prijatelj Evgen. Od tega dne ni več prišel smeh na njegovo lice. Postaral se je čez noč. Hrepenenje po duševni utehi ga je mučilo noč in dan. Zato je odpovedal službo in se posveti! izključno glasbi. Sedaj si je moral sproti z inštrukcijami služiti kruh. Stanoval je v podstrešni sobi. Posrelja, dva stola in ntiza, umivalnik in mal klavir je bilo vse pohištvo. Končal je po velikem trudu  in naporu konservatorij pod  učiteljem Nikolajem pl. Sarembasom. Edino njegovi zdravi naturi je pripisati, da ni obolel in onemogel. Položil je izpit in postal učitelj klavirja in dirigent. Njegove kompozicije iz te dobe so: Zimske sanje, Letni časi (Meseci), in razne simfonije (g-mol, V. simfonija).    Tako se je preživljal skromno in radi so ga imeli vsi, ki so ga poznali. Umrl je v Petrogradu za kolero v noči od 5.—6. novembra leta 1893.
Naj spregovorim še nekaj besed o njegovih kompozicijah. Vse njegove skladbe se odlikujejo po moči liričnega izraza. On ima tako enostavne melodije in so vendar vse tako globoko zasnovane, da jih do danes še ni mogel nikdo posnemati. Poleg nešteto drugih skladb in orkestralnih del je skomponiral tudi lepo število oper: Vojvoda (1869), Evgenij Onjegin (1879), Devica Orleanska (1883), Mazepa (1SS4), Čarovnica (1887), Pikova dama (1890) in Jolanda (1893). Vsa ta dela so tragičnega značaja.
Najimenitnejši in najlepši sta njegovi deli operi »Onjegin« in »Pikova dama«. — Oboje je globoko zasnovano in ju je treba dobro igrati in umeti. Teksta obeh oper mu je priredil deloma dobesedno po Puškinu njegov brat Modest Čajkovski!.
Najpreje par besed o »Onjeginu«. Kako nežno riše on Tatjano. Njeni motivi si slede skozi celo opero, dasi v vedno drugačni obliki in vedno bolj tragičnem tonu. Tatjana je šla skozi življenje Onjegina ne-spoznana in neocenjena, v tem leži tragedija njunega romana. Krasno je orisal tudi ostale osebe: Lenskija (arija pred dvobojem), Olgo (arija hrepnenja v prvi sliki), Oni egina (predzadnja slika.) Cajkvoskij je izrazil v orkestru vse z ljubko melodijo, ki pa vendar doni tragično. Piše se, da je celo sam jokal, ko je pisal to delo. Opero in nešteto drugih malih kompozicij je posvetil spominu umrlega prijatelja Evgena. Gotovo je, da je imel predobro srce za ta svet, in da je izpil čašo grenkosti življenja do dna.
Drugo delo »Pikova dama«, ki po liriki nič ne zaostaja za »Onjeginom«, ampak ima le manj srečno vsebino kot oni. Znani so naslednji motivi, ki jih je z mojstrsko roko narisal: Trije tovariši-varalice, simboli treh kart; Stara grofica, Liza, Herman in Tom-ski. Preobširno bi bilo navajati vse lepe točke glasbe, o tem bi se dala napisati knjiga. Naj omenim le najvažnejše: tri karte in zlasti »pikova dama«, motivi strahote in smrti, grofičine smrti Hcrmanove blodne sanje in predstave, ter končno veličastna poloneza zadnje slike.
Pri nas smo čuli obe operi pod vodstvom gospoda F. Rukavine, ki jih je vestno naštudiral. Upajmo, da še pride kdaj srečna inspiracija o pravem času in čujemo še kaj več del našega velikega slovanskega genija.
★   ★ ★
— Gostovanje Šentjakobskega od: a v Rogaški Slatini. Šentjakobski gled. oder v Ljubljani gostuje v nedeljo, dne 6. julija v zdraviliščnem domu Rogaške Slatino z ve-lekomično veseloigro ;>Avtoniobilist«. Veseloigra je bila povsod, kjer so jo šentja-kobčani igrali, zelo dobro sprejeta. Kdor se hoče dve uri neprisiljeno zabavati, naj po-seti predstavo.
Glasbeni vesfnik.
— Pevci in pevke ^Ljubljanskega Zvona«! V soboto, dne 5. julija ti. točno ob pol 20. zvečer vsi v društvenih prostorih: Odbor.
— »Slovensko pevsko društvo Krakovo* Trnovo« se zahvaljuje vsem, ki so sodelo* vali pri veselici v Hribarjevem gaju. Za; hvala veljaj osobito našim tiearjem, cipar-jem, ribičem in narodnim nošam, kakor tudi onim, ki so dali na razpolago svoje konje in vozove ter tako pripomogli do lepega uspeha te veselice.
telovadnih svečanosti priredi ruski Sokol v nedeljo zvečer v prostorih Žižkovega Sokola »Žižkov Sokolski večer«, kjer nastopijo najboljši ruski umetniki.
Danes, v soboto, ob 8„ zvečer pridite C Ciril - Metodovemu kresu in na prosto zabavo z godbo in petjem — Dolenjska cesta 14- — Brez vstopnine!
Sokolstvo,
CM KRES LJUB. SOKOLA. Snoči je priredil Ljubljanski Sokol na letnem svojem teiovadišču pod Tivolijem kresni večer. Prireditev je bila ena najlepših in najimpozant-nejših v letošnji sezoni. Na sijajno ilumini-ranem in okrašenem teiovadišču so se zbrale goste množice, ki so pazljivo sledile vsem točkam in nastopom Sokolov ter naraščaja. Nadvse efekten je bil nastop moškega naraščaja. Na teiovadišču so nenadoma ugasnile luči in v svitu bakelj je prikorakal naraščaj, ki je strumno izvajal proste vaje z bakljami. Prizor je bil res krasen. Med posamnimi nastopi je svirala godba zveze jug. železničarjev, ob zvokih katere so se vrteli neumorni parčki. Višek prireditve pa so bili krasni simbolični nastopi živih skupin predstavljajočih osvobojeni e, borbo s sovragi Sokolstva itd. Občinstvo je prirejalo Sokolom viharne ovacije. Animirana zabava je potekla mirno in dostojno in je bila zaključena šele pozno v noči. Prireditev je uspela tako v moralnem kot materijalnem oziru sijajno.
— Kongres ruskega Sokola v Pragi se vrši v nedeljo 6. tm. Udeleže se ga tudi delegati ruskih sokolskih organizacij iz naše države. Ruska emigracija, ki šteje v inozemstvu okrog tri milijone, se zadnje čase zelo zanima za sokolsko gibanje. Letošnji kongres v Pragi naj bi bil začetek agilnega sokolskega dela med rusko emigracijo. Kot gost nastopi na kongresu češka Obec Sokolska kot reprezentant češkega Sokolstva, ki se udeleži tudi zleta jugosloven-skega Sokolstva v Zagrebu. Kot zaključek
Turistika in sport. |
MALOKALIBRSKI SPORT.
Pri letošnji strelski tekmi Slov. Lovsk. Društva je odpadla rmadinska tekma iz tega vzroka, ker bo letos, kakor tudi vsa prihodnja leta priredilo SLD mladinsko tekmo za vso državo v času od 1. avgusta pa do 15. septembra. Mladostrelci, ki so prišli na strelišče k tekmi, so bili sicer ogorčeni, vendar smo jih potolažili, toda vse tolaženje je le malo izdalo, ko so zagledali aaed darovi za tekmo zelo lično izdelano malokaliber-sko puško, katero je darovala »Puškama« v Kranju. Zanimanje za to puško je bilo zelo veliko med mladostrelci in gorje odborniku, ki je prišel v roke teh mladostrelcev, vse so hoteli vedeti, kar marsikateri odbornik niti povedati ni znal. Kje se jo dobi? Koliko stane? Kako nosi? Kdo jo izdeluje? Ali bo tudi med darovi za tekmo mladine? itd. Komaj smo se odkrižali enega, sta Že pristopila dva, trije in naenkrat je bila cela kampa okoli njega. Čas na strelišču ni zadostoval, imeli smo druge važnejše stvari opraviti, zato smo jih potolažili, da bomo celo stvar v časnikih pojasnili. Evo danes Vam lahko podam vse podatke.
»Puškama« v Kranju izdeluje poleg najmodernejšega lovskega in strelskega orožja tudi kot špecialiteto malokaliberske puške v kalibru 6 ali 22 in 9 mm. Ko se je pojavila v SLD ideja za prireditev malokaliberske strelske tekme za vso državo, se je odločila »Puškana« v Kranju, da za ta šport izdela posebno vrsto pušk, ki ne bodo v nobenem oziru zaostajale za puškami inozemstva. In res kmalu sem Imel priliko videti dve vrste teh pušk, reci moram, da-sem bil presnecen, ko sem videl lično izdelavo in še boli, ko sem preiskusil puške, kar se tiče preci/'je strelov. Lahko trdim, da smemo biti ponesni na naše puškarje v Kranju, saj te puške lahko stavimo v eno vrsto z vsemi izdelki inozemstva.
Puška »Kranj L« težke vrste ie prav lično in okusno izdelana ter prvovrstna, kar se tiče precizije strela. Težina puške L85 kg, dolžina pa 1.5 m, vsi deli puške so zelo okunso brinisani. Kaliber puške je 22 ali 6 mm, cev je začetkoma zelo pojačena ter se proti koncu poožuje. dolžina cevi od naboj išča pa do ustja je 57 cm, cev ie iz najboljšega jekla napravljena ter ima 6 grebenov in brazd. Na cevi ie napravljen vizir na premik z vijakom tako. da si lahko strelec podaljša ali pa pokrajša vizirno premo. Zaklep je znani Mauser zaklep z nekaterimi malenkostnimi spremembami. Na zaklepu imamo močan potezač, ki prime skoraj polovico naboja, ter zelo sigurno deluje, tako, da se nam ni bati, da bi ostal naboj v cevi. Kopito je napravljeno iz bukovega lesa, je zelo lično in okusno izdelano, opremljeno z pristojnim ročajem in kopitnim licem. Na pištolnem roču so urezane ribje luske, kar je zelo praktično, ker se kopito bolje oprime in ne drči. V splošnem je dolžina, krivina in used kopita zelo primerno napravljeno, ter se da zelo lepo opreti ob ramo; poleg tega pa imamo na kopitu zelo lično izdelan branik in francosko prožilo. Omenil bi še, da se da puška razstaviti brez vsakega orodja in da se vsak posamrii del dobi če bi se slučajno izgubil ali pa zlomil.
Puška »Kranj II.« je izdelana po istem principu kakor »Kranj I.«, se pa razlikuje v teži 1.60 kg, dolžini samo na 98 cm, je brez vizirja za premik — na vijak, cev od nabojišča do ustja meri 48 cm, ter je razdalja med vizirjem in muho 40 cm. Kopito je zelo lično izdelano, je gladko angleško kopito iz bukovega lesa.
Nastreljene so obe vrste puška na 25, 50 in 100 m in sicer z naboji 22 short, long in long rifle. Na 25 m dobimo z naboji 22 short pršilen pravokomik 7X5 cm, z naboji 22 long pa 2x2 cm. Na 50 m dobimo z naboji 22 long (22 short ne pridejo v pošte > na večje daljave kakor 30 m) pršilni pravokomik 6X4 cm, na 100. m pa 12x 8 cm. Z naboji 22 long riile dobimo na 50 m pršilni pravokomik 5X3 cm na 100 m, pa 8X6 cm. Će primerjamo te pršilne( pravokotnike na tarči za malokalibersko streljanje, vidim, da spravi spreten strelec lahko vse strele v tarčino črno. Priporočam pa to puško tudi vsem lovcem, katerim se gre za to, da svoje lovišče v lovopustu ne vznemirjajo s streli, da se poslužujejo te puške, s katero lahko marsikatero neljubo žival v lovišču ustrele, ne da bi s svojim strelom vzbujali pozornost. Precizija je tako izborna, posebno z 22 long riile kakor tudi probojnost, da odgovarja ta puška vsem željam tudi naj razvajene j ših strelcev, poleg tega je todi cena zelo zmerna, kar ne morem reči od puške iste vrste iz inozemstva. Obe vrsti pušk se dobivata samo v samo-prodaji »Puškarne« v Kranju, ki daje drage volje vsa pojasnila, kar se tiče cene pušk in nabojev.
S. M. K. Z.
★   ★ ★
— Letošnje taborišče slovenskih skavtov bo v prekrasnem planinskem svetu, dobre pol ure hoda od Žirovnice pod sivo-glavim Stolom ob lepi Završnici. Tehniška četa se je odpeljala v petek zjutraj, ostali pridejo za njimi v par dneh. Taborjenje bo traialo tri tedne. Ko bo tabor urejen, bodo prh-ejali skavti izlete v bližnjo in daljno okolico, tako n. pr. v Vintgar, na Bled, v Vrbo in drugam. V Vrbi si bodo ogledali najznamenitejšo slovensko kmetiško hišo, kjer je izšlo solnce slovenske poezije Prešeren. Pohiteli bodo lahko na Stol, od ka-
der je divni razgled na vse strani In celo poglavarja vseh slovenskih gora, veličastni Triglav, nameravajo obiskati. Torej vsepovsod obilo zanimivosti in naravnih lepot. Želimo vrlim skavtom mnogo razvedrila v drvno lepem planinskem kotičku!
— Uruguaj na poti v domovino, V nedeljo 6. tm. potuje prvak Olimpijade skozi Jugoslavijo. Ustavi se v Šiški, ker odigra v nedeljo 6. tm. ob polnoči na veseUčnem prostoru prijateljsko tekmo proti prvaku Šiške SK. Hermesu. Več razvidno zi lepakov. Nihče naj ne zamudi!
Julijska kraiina.
— Va hiori, o Stranieri! Pišejo nam: Po poročilih, ki prihajajo, se vsiljuje vprašanje, kdo je pravzaprav zakrivil napad na našega železniškega uradnika Levičnika? Ali ni storil to dr. Stranieri, postojnski sottoprefetto? On je bil tajnik fašija v Bologni in se je tam prav po fa-šistovsko udejstvoval. Sedaj tlači v Postojni ubogo ljudstvo, ki mu je izročeno na milost in nemilost. Ko se je vršil pogreb italijan. finančnega stražnika, ubitega pri Uncu, je gledal sprevod med Italijani tudi g. Levičnik. Dr. Stranieri ga je videl. Drugi dan mu je poslal poziv, da naj izgine, če mu je življenje drago. Železniški uradnik Levičnik se dobro zavedal svojega službenega stališča, po katerem ima poslušati ukaze samo njemu nadrejene oblasti. Zato je Stranierijev ukaz prezrl, pač pa se ie nemudoma telefonično pritožil pri konzulatu v Trstu. Ta je takoj obvestil tržaško prefekturo, od koder je prišel v Postojno ukaz, da se mora zagotoviti jugoslovenskemu uradništvu popolna varnost. Gosp. Levičnik je služboval v Postojni dve leti in je bil vsled svojega finega in taktnega nastopa povsod priljubljen. Oni dan je prišel v hotel »Jama«, kjer so ga naši ljudje kakor tudi Italijani, ne izvzemši fašistov, prijazno pozdravljali. Misliti si je mogel končno, da je bil poziv za odhod samo dr. Stra-nierijeva osebna grožnja, za katero se niti fašisti ne brigajo. Toda kako razočaranje! Drugi dan so ga pa začeli zasledovati Italijani. Fasistovske sile so se začele gibati potem, ko je bilo postojnskemu podprefektu naloženo, da mora skrbeti za telesno varnost g. Levičnika. Kdo je razvnel te fašistovske sile? Komu je podložen tenente milice Mafei. J>i je Levičnika z boksarjem podrl na tla? Ako mislijo fašisti, da bomo dopustili, da bodo pobijali nase državne zastopnike v italijanski kulturni državi, se zelo motijo. Zahtevamo pred vsem, da se naše zunanje ministrstvo pošteno zgane in da se po izvršeni preiskavi obvestijo o nečuvenem postopanju napram Jugoslovenom s strani Italije vse nam prijateljske države — predvsem pa ima nemudoma izginiti iz Postojne dr. Stranieri. ki se sedaj noč in dan trudi, da bi zvalil svojo krivdo na druge in išče prič. ki bi krivo opisale to, kar se je zgodilo. Proč s takim človekom s tako važnega mesta!
— Kako ravnajo Italijani s slovenskim dobrovoljcem. Z naborniki razreda 1904. ie prispel v Ferraro tudi Fran Lavrenčič iz Doberdoba. LavreneiČa so dobili italijanski vojaki, ko so pri izbruhu vojne pridrli v Doberdob. Stopil je pogumno do polkovnika ter ga prosil, da naj ga vzamejo v redno vojsko. To se je zgodilo in 12 letni kraški dečko je postal italijanski vojak. Leta 1915 je vsled svoje sposobnosti, rabljivosti in neustrašenosti avanziral za korporala in leta 1917 je bil nadnarednik. Kot 18 letni fant se je udeležil raznovrstnih napadov na italijanski fronti na Goriškem in ob Piavi. Sedaj so pa tega slovenskega dobrovoljca uvrstili v armado kot navadnega vojaka in zahtevajo, da mora redno odslužiti svoj čas. Polkovnik 72. polka se trudi, da bi izposloval za tega vrlega slovenskega Kraševca izjemnost, da bi ne služil in da bi mu bil vrnjen čin nadnarednika. V Ferrari se je osnoval komite, ki hoče Lavrcnčiča odlikovati z zlato svetinjo.
— Pred poroto v Gorici je bil obsojan 28 letni L. Bajec iz Budanj na 20 mesecev ječe, ker je zabodel Ivana Premrla. Porotniki so priznali olajševalne okolnosti, da je bil izzvan in je le prekoračil mejo sa-mobrambe. V četrtek se je pričela razprava proti Mateju Collaziju. ki je lansko leto napadel goriškega župana Bombiga. Col-lazio je slaboumen starec.
— Iz Gorice. Zadnji dve seji goriškega mestnega sveta sta bili zelo zanimivi. Velik del goriških Italijanov godrnja proti Vidmu in njegovi kliki, ki vpropašča goriško mesto politično in gospodarsko. Slišale so se trpke besede glede usode Gorice iz ust občinskega svetnika Grazianija ali profesor Venezia je nasproti njemu zagovarjal Videm in njegovo politiko. Tudi v drugi seji se ie kazal notranji razkol v goriškem fa-šiju. Dr. Verzegnassi in prof. Venezia branita Videm in se postavljata tako proti interesom Gorice. Ta dva moža sta vodila fašistovsko volilno borbo, katere žrtev je bil Slovenec Anton Štrancar. V prvi seji so sprejeli resolucijo, da naj se skoro zgradijo hidroelektrične naprave v Solkanu, v drugi pa so protestirali proti načrtu, da bi Predelska železnica z gradnjo nove proge Zagraj-Krmin obšla Gorico in zahtevali so podaljšanje proge iz Sv. Lucije do Kreda. Nadalje je župan obljubil kmetskim zastopnikom, da se pospeši likvidacija vojne odškodnine. Potem pa so se goriški očetje spomnili raznih potreb za mesto, tako nove mestne klavnice, zgradbe obrtne šole, qo-
vega kritega mestnega trga. kanalizacije na starem pokopališču poleg Korza naj se napravi javni mestni park itd. Preračunali so za izvedbo teh načrtov stroškov 4,800.000 lir. Med tem! načrti so stvari, o katerih so že zdavnaj razpravljali v goriškem mestnem svetu, pa so še danes nerešene. Nam se zdi, da se tudi večina seda! sprejetih načrtov ne izvrši šo v tej generaciji
Drobiž.
— Iz Poljan nad Škoiio Lesk«. Zopet Stara liberalna trdnjava osvojena.« Pod tem bomba.st:čn;:n naslovom je priobčil »SHvenec- v petek por >čilo o občinskih volitvah v Poljanah, da > tem malo zamaže luknje in poraze v drugih občinah. No, od zadnjih skupščinskih volite/ so klerikalci kljub vsej agitaciji, vsema dema-goštvu in grožnjam s smrtnim grehom ter z Oriuno. ki da ljudi kir strelja in prbihi, doživeli občuten poraz. Nazadovali so z .i najmanj 40 glasov. Pri skupščinskih volitvah so dobili 400 glasov. Od teh jih je dala občina Javorje 180, a občina Poljane okrog 200. VpoŠtevajoč to razmerje, so pošteno nazadovali. Seveda, oni ne vpoštevajo te^a razmerja, ampak razmerje zadnjih obeliskih volitev pred tremi leti, ki pa tu ni me-rodajno, če imajo zdaj komaj 30 glasov več, a mi 2S manj. Sploh pa govoriti o kaki stari liberalni trdnjavi ni umestno. Občina je kolebala vedno med napredno in klerikalno stranko. Do leta 1911 in deloma tudi pozneje je bila večinoma v klerikalnih rokah. Pri zadnjih občinskih volitvah leta 1921. se je pokazala šele prava razlika, k" je dobila napredna lista 9 odbornikov in klerikalna 8. V sedanjem obe": iskem odboru je pa 8 protiklerikalnih in 9 klerikalnih svetnikov. To ie pač slabo osvajanje, ki ie tu v Poljanih v celoti nemogoče, kajti od vseh volilcev (nekaj nad 400) je tretjina odločno naprednega mišljenja, protiklerikalna, dobra tretjina, starejši, že onemogli ljudje, \ jenoma nepismeni, pa tro&ijo v klerikalni rog. Vse drugo je omahljivo, zdaj se nagne slih. zdaj tja, kakor kaže ali kakršen je pritisk. In ta pritisk pri sedanjih občinskih volitvah v občini Poljane je bil s strani klerikalcev tak, da večji biti ni mogel v nobeni drugi občini. Pred vsem se je agitiralo na račun Orjune, ki ljudi mori in strelja kot zajce. Nekatere ženske so kar besnele napram možem iii sinovom, ki so odiočni naši ali napredni pristaši, posebno še napram onim, ki SO podpisali listo JDS. V tej agitaciji se je odlikoval Cvajar, naš Lampe, lovec g. veletržca Fr. Dolenca v Stari Loki. Ta mož, nekoč zagrizen avstriiakant je zdaj največji sovražnik nase države. Naš župnik, menda dušni pastir vseh, je brodil in letal noč in 'dan, da ga ni bilo niti za obhajilo, ko so ga prišli klicat popoldne, a so čakali nani pozno v noč. tako da je šel obhajat še le po polnoči, četudi je bil bolnik težko bolan, sai je dan pozneje umrl. Težko bolnega pusiiti čakati tako dolgo, dasi je potreben miru in počitka, to ne dela časti dušnemu pastirju, ki pozablja svoje stanovske dolžnosti in opravlja funkcijo klerikalnega priganjača. Kakor že omenjeno, je bil največji ogenj naperjen proti skrinjici JDS. V teh so videli samega hudiča. In res so preslepili in pregovorili od 20 do 30 volilcev, ki so bili prej odločeni in tudi že obljubili, da volijo z naprednimi listami, da so vrgli krogljico v klerikalno skrinjico. Omenjamo šc, da se 20 naših somišljenikov' ni udeležilo volitve, ker so bili nekateri bolni, drugi pa preveč zaposleni. Tako so torej po vseh naporih, lažeh in zlobnemu podtikanju klerikalei »osvojili: staro liberalno trdnjavo. Za to ^zmago« so poklicali na pomoč še tigra Brodarja, ki je zadnjo nedeljo hujskal ljudstvo v župnišču, kajti javnega shoda si niso upali sklicati. V župnišče je pa naprednim volilcem vstop na shode zabranjen. »Slovenec« si domišljuje, da je stara liberalna trdnjava osvobojena. Napreden in proti-klerikalen živelj je v Poljanah že toliko razvit in utrjen, da ga ni mogoče več zatreti. Poljane ostanejo slej ko prej na braniku naprednih interesov. Se mnogo truda in naskokov bo treba, predno klerikalizem res osvoji to trdnjavo, ki pa po našem globokem prepričanju nikoli ne bo'v klerikalnih rokah.
— Iz Žužemberka nam pišejo:   Z ozi-rom na   Slovencev- dopis z dne 3. tm. kjer se trdi, da smo naprednjaki padli za dva mandata opozarjamo, da je tak rezultat lf*. posledica porabljanja protizakonitih sredstev  s  strani  klerikalcev,  kar bo seveda imelo za posledico, da bodo morale biti volitve  razveljavljene.   Nikjer  nismo opazili kakega navdušenja ob  razglasitvi rezultata, kajti topič s 50 streli, ki naj bi oznanil slavno zmago, še ni ljudsko navdušenje. Vse,  kar  »Slovenec«  pripoveduje, je enostavna laž. Dejstvo stoji, da je bilo v trgu razven streljanja s topičem vse mirno, samo da so se okoli lOih zvečer pojavili na trgu trije Vehovčevi jogri v spremstvu kakih  12—15  orlovsko   navdahnjenih mlade-ničev z boksarji in drugim orožjem, kar bo ugotovila   sodna   preiskava,   razgrajali po trgu in ko se jim tam ni nihče odzval, ia-padli dva naša mirna človeka, jima grozili, ju žalili na način pocestnih banditov in bi ju bili z ozirom na premoč in orožjo z  lahkoto  tudi   potolkli    tokorekoč pred očmi in ob pasivnem zadržanju žendarme rije, ko bi ne posegel vmes ugleden mož, pred katerim so se počasi s psovkami in pret njami  poskrili  v  hišo,  potem  ko  so dva izmed naših ranili. Končno je tem juna, kom korajža vendarle pošla, da so se spr* vili domov.    »Orjunaš«   Gliha sploh po leg ni bil. Njegova aretacija, o kateri se bc še govorilo, ni imela z dogodkom ničesai opraviti. Orjuna ni prav nič pogorela, mar več so le ?z bližnje okolice na razgrajanj« Vehovcev prihiteli    ljudje ter Vehovčevi nevgzgojene sinove in ostalo tolpo enostav no prepodili. Sedaj ti junaki govore o spo razumu, ki so ga sami doživeli. Naši ljudjt so storili le to, kar bi morala napravit žendarmerija. Rezultat preiskave po briga di in končna beseda o volitvah bo »Sloven ca« in njegovega žegnanega dopisnika pa moraJa Dostaviti pa laž.
vesti.
V Ljubljani, dne Beseda o davkih.
»Juče smo dobiti iz Zagreba, da Je tamo naredjeno naplači* vanje poreze egzekutivnim pu* tem. Zbog ovoga Je u masama
nastalo nezadovoljstvo.*
»Pravda«, Beograd, 3. IrTL
ft£s*k pošten državljan se zave'da, da mora dati »bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega«. Zaveda se, da ima poleg pravic, ki mu jih daje država, tudi dolžnosti napram državi. Ena izmed glavnih dolžnosti nasproti državi je plačevanje davkov, ker brez sredstev, t. j. davkov država ne more živeti, Teh svojih dolžnosti, nanašajo* čih se na plačevanje davkov, se v Slo* veni ji v polni meri zavedamo. Zato je menda Slovenija edina pokrajina v naši kraljevini, ki je od osvobojen j a do da* nes v najlepšem redu plačevala pred* pisane ji davke. Da, prigodilo se je celo, vsaj tako zatrjujejo naši gospo« darski krogi, da so Slovenci, ker so bili baje naši uradniki »bolj papeški, kakor • papež sam«, plačali opetovano več davkov, kakor so jih1 jim predpisali v Beograduf
In ti davki so bili često tako težki, da so jih naši ljudje jedva zmagovali. Pa bi jih plačevali brez velikih tožba, da niso istočasno prihajale vesti iz drugih pokrajin, da se tamkaj ne pred* pisujejo tako težke državne dajatve in da se davki ne izterjavajo tako kruto, kakor pri nas. Jv^zpričo teh vesti se ni čuditi, da so se naši davkoplačevalci jeli spraševati, ako ne veljajo zakoni enako za vse državljane tudi glede davkov. Te govorice so se vedno bolj širile in ustvarjale vedno večje neraz* položenje med širokimi masami baš radi tega, ker jih z merodajne strani niso dementirali. Te vesti pa sedaj po* trjuje v vsem obsegu beogradska »Pravda«!
Iz »Pravdinega« poročila moramo sklepati, da so na Hrvatskem uživali doslej ta privilegij, da jim ni bilo treba redno plačevati davkov, ker teh do sedaj tam sploh niso izterjevali ekse* kutivnim potom!
Priznati moramo, da je nas ta vest Davidovićevega lista silno osupnila, saj je iz nje razvidno, da je Radićeva poli* tična akcija na Hrvatskem navzela že take oblike, da resno ogroža že obstoj države. K urejeni državi je prvi pogoj, da se plačujejo davki. Ako državljani ne plačujejo davkov, je to znak anar* hije. In zdi se, da je na Hrvatskem že Tes na vsi črti zavladala popolna anar* hi j a. Temu pa so pred vsem krive državne oblasti, ki v svoji neverjetni popustljivosti in malomarnosti niso znale uveljavljati državne avtoritete vsaj v toliko, da bi po brezvestnih de* magogih zavedene ljudske mase prisi« lile k temu. da bi dajale »kralju, kar je kraljevega«. Te državne oblasti pa so mirno trpele, da so te naščuvane mase lahko uganjale pasivno: resisten* co, mesto da bi bile to resistenco takoj v kali zadušile, če bi bilo treba — tudi z naravnost drakonskimi odredbami. Ali se te oblasti niso zavedale, da s tem napeljujeju vodo na mlin onim demagogom, ki so nerazsodnim ljud* skim množicam stavljali za vzor in najvišji ideal — neplačevanje državnih davkov? Ali se je potem čuditi, da se je radićevstvo tako globoko zajedlo v mase hrvatskega seljaštva? Kdo je temu v prvi vrsti kriv? Pač tiste ob-lasti, ki so šele danes jele uveljavljati državno avtoriteto tudi na Hrvatskem!
Nadejamo se, da ne ostanejo pri tem koraku samo na pol pota. Pred zakonom morajo biti vsi državljani enaki. Ako imajo vsi enake pravice, morajo imeti tudi enake dolžnosti. To je princip, ki ga je treba izvajati z železno doslednostjo! Sicer nastane splošna demoralizacija, iz katere se rodi anarhija. Ako se na Hrvatskem dosledno in strogo ne izterjavajo davki, kako se more pričakovati, da bodo ostale pokrajine vestno izpolnjevale svoje poreske dolžnosti?
Exempla trahunt — vzgledi vlečejo! Kdo more zameriti na primer sloven* skim davkoplačevalcem, ako tudi ti vzemo svoje dolžnosti glede plačeva* nja davkov z lahke strani in se jamejo ravnati po hrvatskem vzorcu?.
Zato pravimo in zahtevamo: .
Takojšnje izenačenje davkov, enak davčni sistem in davčno prakso v vseh pokrajinah naše kraljevine!
Ako se vse to čim preje ne izverJe, bo za državo — zlo!
* ★
— Z dvora na Bledu. Nj. Vek kralj Aleksander je včeraj popoldne sprejel v avdijenci velikega župana mariborske oblasti dr. Otmarja Pirkmay er-j a, ki se je zvečer vrnil nazaj v Maribor. Zvečer ob 20. je bil povabljen na večerjo prometni minister dr. Svetislav P o p o v i ć z gospo soprogo. Ministrski predsednik PaŠić je ves čas ostal v kraljevskem gradiču Suvobor. Mfenstr-
5. julija 1924.
teden na Bledu, na kar se povrne y Beograd.
— Prometni minister dr. PopovM na Bledu. Po poročilu z Bleda je včeraj popoldne prispel na Bled prometni minister dr. Svetislav P o p ov i ć z gospo soprogo. Minister dr. Popović ostane na Bledu nekaj dni, rodbina njegova pa vso sezono do konca. Stanuje v Na-vinškovi vili, kjer je nastanjena tudi obitelj ministra prosvete Pribičeviča. Prometni minister je včeraj pri svojem prihodu v Ljubljano sprejel posebno deputacijo Udruženja železničarjev, ki mu je predložila spomenico o načinu prevedbe železniških uradnikov pri ljubljanski direkciji.
— Izlet »Srbskega planinskega društva« v Slovenijo. »Srpsko planinsko društvo« priredi začetkoma avgusta izlet v Slovenijo in sicer to pot v Karavanke in Julijske Alpe.. Na programu izleta je poset Golice in Kepe. S Kepe pridejo srbski turisti v Kranjsko goro in se napotijo od tu preko Kriških podov v Vrata in od tu na Triglav in Triglavska jezera. Od Triglavskih jezer sc napotijo v Bohinj ter se popno še na Rodico in Crno prst.
—♦ Ugodna žetev v Vojvodini. Po poročilih iz Novega Sada je letošnja žetev v Vojvodini prav dobra, kvalitativno mnogo boljša nego prošlega leta. Na eno katastrsko jutro se je letos pridelalo 10 do 12 stotov žita. Ječmen je nekoliko kvalitativno in kvantitativno slabši, oves je dober, pšenica odlična.
— »Slovenec« in učiteljstvo. Iz učiteljskih krogov nam pišejo: »Slovenec« si ves čas po vojni silno prizadeva, da bi z lažmi in zavijanji nad voditelji naprednega učiteljstva zabrisal sramoto, ki jo je uprizarjal v dobi svetovne vojne z najgršimi denuncijacijami nad organizacijo naprednega učiteljstva. nad voditelji te organizacije in nad glasilom naprednega učiteljstva. Zaradi neupogljivega nacijonalizma je pretila našim organizacijam nevarnost, da jih vlada zaradi »Slovenčevih« denuncijacij razpusti, učiteljske voditelje pa premesti oziroma suspendira. Čisto naravno je pod pritiskom razmer moral vsak napredni učitelj delovati v šoli in pisati izven šole tako, da mu nihče ni mogel dokazati rovanja proti Avstriji, čeprav se je na sejah deželne šolske oblasti poudarjalo, da so voditelji navzlic »patrijotiškemu« delovanju v šoli in »patrijotiškemu« pisanju izven šole »nur patriotisehe Heuch-ler«. In prav so imeli, zakaj noben napredni učitelj se v danih razmerah s prisiljeno in primorano proslavo Habsbur-žanov ni pregrešil nad jugoslovensko nacijonalno mislijo. V Avstriji smo bili napredni učitelji vsled pritiska razmer prisiljeni patriiotje, dočim je patrijoti-zem naprednega učiteljstva v Jugoslaviji odkritosrčen. Napredno učiteljstvo ni nikdar spravljalo »Srbov na vrbe«, kakor je to storil ;>Slovenec^ med vojno, da ne govorimo o protidržavnem »Slo-venčevem« hujskanju po vojni. »Slovenec«, ki je po vojni sistematično opravljal posle nemškovladnega špiclja in ovaduha in ki je smatral za svojo prvo nalogo, da ovaja avstrijskim oblastem vsakogar, ki je bil slovanskega mišljenja, list, ki je opravljal svojo službo za Judeževe groše in ki dan na dan hujska naše ljudstvo proti našim rešiteljem Srbom, nima pravice očitati nobenemu naprednemu učitelju avstrijskega bizantiz-ma in patrijotizma; pometa naj raje pred svojim pragom. Evo dokaza, kako se je
»Slovenec« ob vojni ponižno plazil po habsburških črevih. V 265. številki z dne 19. novembra 1917 piše: »Veliko hvalno molitev nam je danes opraviti za veliko milost božjo. Skoraj bi se bila Avstrija zopet morala zagrniti v strašno žalost; zapretila nam je grozna nesreča: skoraj bi bili izgubili Njega, ki ga tako ljubimo in spoštujemo, ki smo mu tako od srca zvesti in vdani. Skoraj nam je valovje požrešnega hudournika ob Soči ugrabilo presvetlega cesarja (Karla). Toda ne — ni se smelo zgoditi. Bog tega ni pripustil, rešil je cesarja, ohranil nam svetli zgled na vzvišenem tronu: cesarja — moža ljubezni, ki želi vse dvigniti, vsem pomagati, vse osrečiti, cesarja — moža dela in žrtev za blagor ljudstev. Hvala Bogu za tako rešitev! Te Deum laudamus! Naša srca so zatrepetala v strahu pri novici o usode -polni nevarnosti; zatrepetala so pa tudi v veselju ob srečni rešitvi. Danes trepe-čejo srca v hvaležnosti do Boga. Hvala večnemu Bogu — vse stvari ga zdaj molite! — Molimo iz srca mogočno in Bogu dopadljivo molitev zahvale! In molitev prošnje tudi! Prošnjo, da Bog cesarja v prihodnjosti varuje vseh nesreč in vsega zla; da ga blagoslavlja na duši m na telesu; da mu daje moči zoper vse njegove sovražnike. »Bog ohrani Bog obvari nam cesarja . , .t — Njega in njegovo presvetlo gospo ... In s cesarjem zaročnico — v srčni zvezi združena — Varuj Bog nam cesarico... Molimo za cesarja in cesarico in za vso Najvišjo cesarsko hišo: Kar le more v srečo biti — Bog naj jima podeli — Slava Karlu, slava Citi, —-  Slava hiši
krat javna tajnost, da bi se bil takrat Karel skoraj ponesrečil, ker je bi! — pijan. Tako se je valjal »Slovenec«, ki je imel zaščito pri vladi in v škofiji med vojno pred Habsburžani in hkrati pa obsojal »Srbe na vrbe«; danes pa toči solze po Avstriji ter hujska slovensko ljudstvo proti vladi, državi, kralju in sploh proti vsakomur, ki se zavzema za narodno in državno edinstvo.
— »Slovenec« zopet konfisciran. Današnji »Slovenec« je bil zopet konfisciran, ker je po stari navadi ščuval proti državi in njenim uredbam. Dopoldne je izšla nova izdaja Slovenca«. Za protidržavno »Slovenčevo« gonjo je osebno odgovoren dr. Anton Bona-ventura Jeglič, ki mirno trpi, da se ta ogabni list tiska v njegovi tiskarni. Kaj pravi državna oblast k temu, da stoji na čeiu protidržavne gonje najvišji ftinkcijonar katoliške cerkve v Sloveniji? Ali oa za to država sijajno plača in mu puščp v izkoriščanje ogromno ve-leposestvo, da s tem denarjem financira protidržavno kampanjo? Bo mu tre-bo pač krušno košaro obesiti nekoliko višje!
— »Slovenec« in »zločinski nacijonali-stl«. Prejeli smo in priobčujemo to-le pismo: Z ozirom na podtikanje »Slovenca« z dne 4. 7. pod gornjim naslovom ugotavljamo, da člani Orjune Vič-Glince, kakor tudi ostalih organizacij niso v nikaki zvezi z napadom na delavca Rudolfa Juvana. Po mnenju »Slovenca« se je baje ta napad izvršil ob poldesetih zvečer. Čudno, da na Viču ni o tem nihče ničesar slišal. Tudi gostilničar »pri Amerikancu« ne ve o tem ničesar poročati. Čudno — morda je »Slovenec-.-prejel o napadu »radio« poročilo z Markso-vega trga? Radi izsleditve krivcev nai si Slovenec ne beli glave, dobili se bodo povsem — drugje! Potem bo tudi javnost uvidela in spoznala vso »Slovenčevo« in-fernalnost. ki hoče dosledno vsak! zločin naprtili na rame »Orjune« samo, da bi jo kompromitiral. Pa bo končno kompromitiran in blamiran le sam.
— Smrtna kosa. Družini sodnega svetnika g. dr. Frana M o h o r i č a je umrl danes edini sin Mira n, dijak II. razr. realne gimnazije. Pogreb bo jutri popoldne ob 18. uri iz državne bolnice. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Iz bančnih krogov. Kakor nam poročajo je generalni ravnatelj Milan Bogadv v prijateljskem sporazumu z upravnim svetom zapustil svoje mesto pri Trgovski banki. V priznanje zaslug, ki jih je imel za lepi razvoj zavoda, ga je upravni svet ko-optiral v svojo sredino. Ravnatelj Bogadv ki že od leta 1895. skoraj nepretrgano deluje med Slovenci in je od ustanovitve Jadranske banke v Trstu do leta 1916 deloval pri tem zavodu, pozneje pa je bil imenovan ravnateljem Ilirske banke, kateri zavod je do danes pod spremenjeno firmo Trgovske banke uspešno vodil. Kolikor smo zvedeli namerava gosp. ravnatelj v kratkem ustanoviti svoj lastni financijsko-komercijelni biro in mu že danes želimo k novemu podjetju svako srečo.
— Stroški procesa proti Čarugi. Kakor nam javljajo iz Osijeka, znašajo po računih računskega oddelka sodnega stola v Osijeku stroški procesa proti razbojniku Čarugi in tovarišem skupaj okoli 40.000 dinarjev. Te stroške ima trpeti država.
— Čaruga obolel na mrzlici. Zadnje dnes vc je Čaruga obolel po konstataciji kaznila niškega zdravnika na mrzlici. Čaruga zadnje dneve ne jemlje nikakc hrane.
— Jugsl. delegati na internacionalnem
novinarskem kongresu. Na mednarodno konferenco novinarskih udruženi so odpotovali te dni tudi zastopniki Jugoslavije in sicer delegata JNU dr. Ljuba Popovič, glavni urednik »Vremena« in Joca Tanović, glavni urednik »Politike« in predsednik beogradske sekcije JNU. Konferenca se vrši v kratkem v Londonu.
— Maturantom drž. realke v Ljubljani. Vsi, ki se nameravajo udeležiti izleta v Dalmacijo, Bosno in Srbijo, naj se zberejo na dan odhoda 9. julija ob 15. na realki. Odhod ob 18.28. — Za odbor: Črnivec.
— Na živcih in na srcu bolnim ureja grenčica Franz-Josef tako važno delovanje želodca in črevesa.
— Zločin ali samomor. V nedeljo so našli v Kočevju ob vodi pri Livoldu mrtvega 21 letnega ključavničarja Petersa iz Grčanskih Ravni. Ne v6 se ali se je zgod'la nesreča, ali je postal Peters žrtev zločina, ali se je morda ponesrečil.
— Zagonetna smrt. V četrtek zvečer se je vračala delav. žena Roza For jak Iz Zidanega mosta v spremstvu svojega moža od trgovine železnik proti domu. Nenadoma pa je izginila in je odšla proti Savinji. Obstoja sum, da je vsled teme padla v vodo. Vsekakor je njeno izginjenje zagonetno in to tembolj, ker še niso našli njenega trupla.
—' Policijska kronika. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: tatvine 2, pijanost 1, kaljenje nočnega miru 6, cestnopolicijski red 7, pasji kontu-mac 3, telesna poškodba 3, zaplemba orožja 1, goljufija 1, — Radi beračenja je bil na Krekovem trgu aretiran Fran Kamil iz Doba pri Kamniku. Slugi Dominiku Jerihu Je bilo Izpred justične palače ukradeno kolo, vredno 1000 Din. — Slikar Fran Per-ko je po »francosko« odšel iz Turkove gostilne v Streliški ulici. Napravil je 27 Din zapitka. Bil je ovaden.
— Na CtriltMetodov kres in prosto za« bavo t godbo in petjem na Ciril^Metodo* vem vrtu, Dolenjska cesta 14 (Babice vo darilo), opozarjamo narodno občinstvo še enkrat. — Vstopnine ni. Začetek ob 20 uri.
— Kdo Je našel spričevalo? Dijak je zgubil spričevalo male mature. Najditelj, za katerega je brez vrednosti, naj ga blagohotno odda v Ciril-Metodovi ulici 19. pritličje, desno.
— POSETITE GOSTILNO »PRI NE-&XUilkt ZR2AŠKA CESTA*
— Glas iz občinstva. Izpod Golovca (Hradeckegs, vas> nam pišejo: Prosimo mestno občino, naj se tudi nas Podgolov-čanov usmili in da vsaj enkrat na dan poškropiti cesto. Prahu imamo za dva prsta in ker neprestano vozijo vozovi seno in drugo, smo ves dan v oblakih prahu, da ga moramo požirati kar na debelo, će lahko škrope Dolenjsko in Ižansko cesto, bi se tudi za nas dalo kaj ustvariti, ker tudi plačujemo davke. Torej, prosimo!
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo §elenburgova ulica št. 3 pri Grlčar & Mejač.
— Chinoferrin kina železnato vino je najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri rekonvalescenzi. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Chinoferrin, kateri je najboljši. 1 T.
— V nedeljo 6. julija na Strelišču pod Rožnikom se vrSi vrtni koncert kakor tudi vse nadaljne nedelje.
— Cenjeno občinstvo se opozarja na tvrdko Franc Šimenc Kolodvorska ulica št. S. Ker je tvrdka svoj obrat znatno pomnožila, sprejema odslej v večjem obsegu: Mfogke bele in damske obleke in bluze. Zelo ugodna prilika za zavese, zastore. Cene solidne, ter priznano najlepše delo. Tvrdka otvori po počitnicah poleg pranja in likanja tudi oddelek popravljanja vsakovrstnega perila, kar se bo nudilo cenj. občinstvu najugodneje v Ljubljani.
IZ CELJA.
—c Siomšarsko učiteljstvo je zborovalo v petek in soboto v Celju. Klub veliki agitaciji klerikalnega časopisja je bila udeležba Cankarjevih »Hlapcev« na zborovanju precej pišla. Zveza 3e bila nekdaj močna, ko je obsegala v sebi vse, kar je bilo med učiteljstvom slabega in suženjskega, danes pa je opaziti, da je pričela velika večina učiteljstva po osvobojenju z izpolnjevanjem svojega vzvišenega poklica in se posvetila širjenju državne, narodne in kulturne ideje med našim narodom. Kakor je bilo videti iz slabe udeležbe na zborovanju, je že zelo redko število onih šolnikov, ki še danes niso našli samega sebe, ki ne poznajo one podlage, na kateri se vzgaja naša mladina. Pričakovati in upati pa je, da bodo tudi ti prišli končno do spoznanja in do strez-nenja in si osvojili nazore ogromne večine njihovih stanovskih tovarišev-uči-teljev, kateri nazori so jim danes še tuji.
—c Običajni Ciril-Metodov kres se je, kakor vsako leto, tudi letos žgal v petek zvečer na Starem gradu. Udeležilo se je prireditve mnogo občinstva iz Celja in okolice. Sodelovali so pevci in železničarska godba.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti.
—c Občni zbor trgovskega društva V Celju se bo vršil dne 8. julija ob 20. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma.
—c Knjižnica ženskega društva ostane od 3. tm. dalje 14 dni zaprta.
—c Vroče dni smo dobili koncem tega tedna. Kopališča v Savinji kar mrgole kopajočega občinstva.
IZ MARIBORA.
—m Mariborski občinski svet. Včeraj* šnjo sejo občinskega sveta, ki je bila zelo slabo obiskana, je otvoril ob 20. župan Grčar. Prvi je poročal sam župan, in sicer o prodaji zemljišča pokojninskemu zavodu. Sklenilo se je, da se proda zavodu pet parcel po 100 Din za ma, in sicer le pod tem pogojem, da se obveže, da dokonča prvi del projektirane stavbe do konca leta 1926., ostalo pa tekom petih let. Obenem sc pokojninski zavod zaveže, da nakaže mestni občini posojilo v znesku 3 milijonov Din. Poslanec Žcbot je stavil na župana vprašaš nje glede uradnega razpisa občinskih voli* tev. Na njegova izvajanja je odgovarjal žu* pan. naglašajoč. da se volitve razpišejo dne 21. septembra. Žebot je tudi intcrpeliral glede nakupa Kiffmannovc hiše, glede na* jemnine. Za hišo se pogaja državna oblast O zadevi se je razpravljalo na tajni seji. Sledila so poročila posameznih odsekov. Odklonijo sc prošnje za odpis pristojbin za preveliko količino uporabljene vode, dalje sc odkloni predlagano povišanje stanarin po hotelih in prenočiščih za nemške državlja* ne. ker to ne bi koristilo interesom tujskega prometa. Odklonjena je bila ponovno proš* nja bratov Valjak, ki sta prosila za dovo* ljenje glede ureditve gostilniškega vrta na Trgu Svobode poleg Grajske kleti. — Na± klonjene so bile različnim društvom manjše podpore in učiteljem^voditeljem na mestnih šolah se nakaže 1. t. m. administrativna doklada v znesku 100 Din mesečno. Občin* ski svet je dalje sklenil, da protestira radi preselitve komande mesta in vojnega okru* ga iz Dravske vojašnice v bivšo bolnico pri Aleksandrovi vojašnici. Preselitev se je izvršila brez dovoljenja mestne občine in se v znak protesta poviša najemnina za te prostore. Razmotrivana so bila nato še ne* katera manjša vprašanja, nakar je župan zaključil sejo. Po seji je bila še tajna raz* prava, na čije dnevnem redu so bila razna aktualna vprašanja v zvezi z disciplinarnimi zadevami.
—m Vojaške    študije    na obmejnem
ozemlju. Te dni je v Maribor dospela večja skupina gojencev vojne akademije z namenom, da študira teren v okolici mesta. Posestniki zemljišč se opozarjajo, da jim gredo pri tem na roko in da se v slučaju kake poljske škode obrnejo takoj in neposredno do kakega vodećega oficirja ter mu prijavijo škodo.
—m Vročina. V petek opoldne je kazal termometer v senci 30 C.
—m Konferenca jugosl. obrtnikov v Mariboru. Kongres saveza zanatlUskih udruženi v Beogradu je na predlog g. Džamonic sklenil, da se vrši prihodnja konferenca arbrtaaogv y Mariboru
Zdravstvo.
KONEC MORSKE BOLEZNI. — UMETNO POLUOKO.
Dr. A. L c c g e je izumil pripravo, ki naj prepreči razvoj morske bolezni in ki je po sodbi medicinskih časopisov res v to primerna. Priprava se poslužuje znane Bi e rove metode zasl krvi. Morska bolezen se razvije, ker se kri vsled zibanja ladje ne pk; dca normalno po možganih. Znane p< i c te bolezni povzroča brezkrvnost, ki nastopi v posameznih možganskih delih. Že pred daljšim časom so izumil: ovratnico, ki je imela namen zadrževati odtok krvi iz možganov, ki se pa ni obnesla, ker je zaradi tehniških nedostat-kov obenem povzročala neprijetne občutke. Dr. Leegeievo pripravo tvorita dva mehka, za palec debela kosa plinc-vine, ki se ju na obeli straneh jaboika položi na obvratni privodnici Probka, ki ju spaja locenj, stiskata privodnici le v toliko, da kri počasneje odteka. Pripravo so preizkusili v približno sto slu-čajih. Cela vrsta ljudi jo je imela preko 37 ur na sebi, kar pač dokazuje, da nje uporaba ne povzroča nobenih k Človeka ne ovira ne pri hoji. ne pri ležanju in spanju in tudi ne pri jedi in govorjenju. Vse potnike, ki so se po^Iuže-vali priprave, so tekom vožnje zdravniško nadzorovali in prej in pozneje natančno preiskali. Uspeh it bi!, da se ne enega teh potnikov ni lotila morska bolezen. Pripravo pa so preizkusili tudi na potnikih, ki so bili že nad eno uro bolezni zapadli. Tudi ti potniki so v kratkem opomogli, ko so odeli pripravo.
★  * ★
A. Dorohov poroča v ruskem ^Izvestija:: »V oddaljeni petrograjski ulici stoji neznatna rdeča hiša, ki ima nad vrati lakonični napis »Tiiliati skij institut«. Tu zdravijo oslepel in jim vračajo vid. Pri vstopu v institut se začudiš nad nenavadno sliko, ki jo nudijo stanovalci. V deljenih skupinah se šetajo, nekateri se igrajo z otroci, 'drugi opravljajo razna dela. sekajo drva, prinašajo vode itd., toda pri vseh opaziš neko čudno negibljivost oči in posebno previdnost v kretanju. V ta institut prihajajo slepci iz vse Rusija, katerim baje ni več pomoči, da se ozdravijo s pomočjo »tifliatrije ~.
Tifliatrija (zdravljenje oslepc' — od grških izrazov tvflos = slep in Iatros == zdravnik) je povsem nova struja oftalmologije in pridobitev ruske znanosti. Nje ustanovitelj jc prof. dr. R. K a c, ki je leta 1918. v petrograd-ki vojni medicinski akademiji vprvič zagovarjal tozadevno disertacijo. Doslej je s pomočjo dveh usmiljenih sester kor edini zdravnik vodil ta zavod, ki more sprejeti 50 bolnikov. Pri zdravljenju bolnikov služijo povsem nove metode. Proti atrofiji vidnega živca uporabljajo kombinacijo toplote (v obliki termofor-ja) z elektriko (poseben aparat z am-perometrom in vodnimi elektrodami) in radio - žarki (radiofor). S tem zdravljenjem se atrofičnemu živcu po\ i občutnost. Ako se jc skalilo zrklo, uporabljajo v zavodu električno masaž takozvanim »Sanax-".aparatom, vsled česar prične steklovina vibrirati in se nje motnost izgubi. Pri oslepelosti, ki jo povzroča organična napaka očesne dupline, tako da leži zrklo pregloboko in ostanejo očesne veke zaprte, vsled česar ne prihaja svetoba v oko, uporabljajo operacijo, pri kateri prerežejo del mišic, tako da oslobo-deno zrklo zopet normalno funkcijonira.
Največja pridobitev tifliatraje pa je umetno poluoko. Oboleli del očesa odstranijo in ga nadomeste z nalašč pripravljenim prozornim pokrovcem iz celuloida. Ta pokrovec se hitro zaraste z zrklom in bolnik, ki mu je pokvarjena roženica jemala vid, je ozdravljen. Ker je moč na celuloidni pekrov naslikati šarenico, napravlja oko povsem normalen vtis.
Tiliatrija, ki je bila v inozemstvu do pred kratkim neznana, vzbuja v zdravniških krogih veliko zanimanje. V mnogih evropskih institutih že poskušajo napravo umetnega poluočesa po metodi prof. Kaca.
Kot kronisti prinašamo ta članek, objavljen v »Fzvestiih«, ki so kot organ V. C. J. R. )Vserossijskago centralr:- o ispolnitcljnago komiteta), eden vodilnih listov sodobne Rusije. Priobeaiemo ga pa z vso rezervo in skepso. Kar poroča, mora vsaj v zdravniških krogih vzbujati dvome in pomisleke. Kakor je nemogoče ozdraviti resnično atrofijo vidnega živca, ki nastopa n. pr. v spremstvu otrpnenja hrbtenice vsled svojedobne sifilitične infekcije, tako je malo verjetno, da bi se kos celuloida zarastel z zrklom. Saj se v danih primerih celo implantirana človeška roženica zlahka ne zaraste. Morda je prof. Kac, čegar ime je v znanstvenem svetu doslej neznano, krenil na nova pota, toda treba je počakati na poročila in preizkušnje drugih klinik in podobnih zavodov, preden je moč oslepelim daj it* kaj nade.
^**^a. aMiailB
Uradniki - bivši jngoslovenski dobrovoljci in njih dobrovoliačko
pravo.
Gospodarstvo.
Plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice 4. julija 1924.
O naših dobrovoljcih, ki so na raznih zavezniških bojiščih svetovne vojne prelivali kri za naše osvobojenje in ujedinjenje, se je že večkrat pisalo v našem dnevnem časopisju. Deloma jim je naša javnost že priznala in tudi primerno ocenila vse zasluge, ki so si jih stekli za našo narodno državo, toda nočejo jim priznati tozadevnih zaslug državni voditelji našega troimenega naroda. V valovih navdušenja prvih dni našega samo-stalnega življenja je meseca decembra leta 1919. izdala vlada »uredbo o dobrovoljcih x, ki je postala dve leti pozneje zakon, glasom katerega (čl. 26) je bilo vsem oblasnom v državi zapovedano, da postopajo po njem in se mu pokore.
Ta zakon daje bivšim dobrovoljcem, ki so siromašnega stanu in nesposobni za delo, pravico do podpore v denarju, hrani, kurivu in obleki, nadalje mora ministrstvo za socijalno politiko preskrbovati brezposelnim dobrovoljcem delo, vsi dobrovoljci z invalidi vred pa imajo cb enakih pogojih pred vsemi drugimi prosilci prednost za sprejem v državno ali samoupravno službo. Dobrovoljcem-dijakom je zagotovljena prednost pri podeljevanju državnih podpor za dovr-šitev njih študij, dobrovoljcem-obrtni-kom in trgovcem so zagotovljena brezobrestna posojila z dolgim rokom, da si lahko obnove svoje gospodarske obrate, a kar se tiče končno državnih uradni-kov-dobrovoljcev, je tem po čl. 9 vračunati čas, ki so ga prebili v vojni, za službena leta in jih je potem takem izenačiti s tovariši, ki niso bili dobro-voIjcL
Kot predpogoj, da se sme kdo okoristiti s tem zakonom, je »dobrovoliačko uverenje«, katero je izdajalo prej ministrstvo za socijalno politiko, a sedaj po čl. 145 finančnega zakona za leto 1924— 1925 pa ministrstvo vojne in mornarice.
Toda najvišja državna oblast se s tem ni zadovoljila. Ocenjujoč zasluge svojih idealnih borcev in .sedaj najzve-stejših sinov Jugoslavije, jih je nagradila še v izdatnejši meri ter v čl. 282 finančnega zakona za leto 1922—1923 izrecno in svečano pred vsem svetom izjavila, da bo štela uradnikom-dobrovolj-cem iz novih pokrajin (t. i. prečanskih, torej razen Srbije in Črnegore), ki niso bili državni uradniki, ako dobe ukaz ali zvanje, s katerim je spojena pokojnina, leia, ki so jih prebili v vojni, dvoj nc v leta ukazne službe in v leta za pokojnino.
V koliko je prišel uvodoma označen zakon res v prilog raznim bivšim dobrovoljcem, nam ni znano. Znano nam pa je, da tisti, ki so vstopili v državno službo potem, ko je ministrstvo za vojno in mornarico smatralo, da naša nova skupna domovina njihove službe v svojo obrambo več ne potrebuje in jih zato odpustilo iz aktivnega stanja naše vojske, niso postali deležni svečano z zakonom jim od države obljubljene nagrade za to. da so tvegali svoje življenje za naše narodno osvobojenje in ujedinjenje. Nasprotno, usoda je celo hotela, da so kot uradniki sedaj na slabšem baš zaradi tega. ker so bili dobrovoljci.
Kolikor nam je znano, je večina dobrovoljce v slekla vojaško suknjo v drugi polovici leta 1919, a nekateri še celo pozneje. Oni. katerim se tekom vojne (mislim pred vsem na vojne ujetnike) ni zdelo vredno ali potrebno ,da bi stopili v dobrovoljce, a so imeli ob prevratu, ko je bilo potrebno pri nas nadomestiti bivše tujerodno uradništvo, vse zakonite pogoje, da se jih sprejme v državno službo, so v prvi dobi po prevratu zasedli v državni službi vsa odličnejša in
Dr. Ivan Lah:
Iz knjige spominov.
VIDOV DAN 1914-
Sokolski zlet 1. 1914 v Ljubljani je imel biti več nego samo sokolska telovadba. Razmere so bile take, da so zahtevale velike vsenarodne manifestacije, ki naj bi pokazala vladi našo odločno nacijonalno zavest s krepkim sodelovanjem ljudstva — predvsem pa našo resno voljo, da hočemo vkljub vsen oviram vršiti delo jugoslovanskega ujedinjenja. Bil sem v pripravljalnem odboru od prvih začetkov in se mi je zdelo, da ne pojmujemo vsi enako pomena, ki ga mora imeti sokolski zlet za naše narodno življenje: povdarjala se je predvsem telovadna stran, druga »maškerada« se je smatrala za odveč. Toda upali smo. da bo zlet itak dobil svoj okvir, ki ga bo ustvaril narod, glavna stvar je, da vse dobro pripravimo. Delo v odsekih je počasi napredovalo, bližala se je že pomlad, ko smo izdali razglednice, kažipot in sokolsko diplomo: tudi znaki so se že izdelovali. Dolinarjev načrt za znak nam iz početka ni popolnoma ugajal, pozneje smo se ga privadili in smo videli, da je naš mladi mojster jako dobro izrazil smisel našega sokolskega zleta, saj smo 1. 1914 praznovali ono žalostno koroško petstoletnico in prvič malo bolj resno pogledali X našo zgodovino: znak je cred-
boljsa mesta v naši celokupni državni upravi. Dobrovoljcem to seveda ni bilo mogoče, ker jih je domovina še potrebovala za svoje varstvo na zunaj. Oni pa, ki so se posvetili pozneje, ko so bili osvobojeni vojaške službe, uradniški karijeri, so vsi ranžirali v činu za onimi, ki so vstopili v državno službo pred njimi. Nič jim niso pomagala določila zakona o dobrovoljcih. kljub temu. da so izpolnili vse pogoje, ki so bili predvideni v tem zakonu za dosego dobrovoliačko - uradniških ugodnosti. Kakor v drugih pokrajinah, tako sta se tudi slovenska deželna vlada in pokrajinska uprava krčevito branili priznati uradnikom — bivšim dobrovoljcem vsako, če tudi najmanjšo ugodnost iz tega zakona. Nenaklonjenost napram dobrovoljcem je bila v naših najvišjih državnih krogih malodane splošna. Preziranje njihove lastnosti dobrovoljstva in s tem zvezano nepriznavanje dobrovoljačkega zakona napram njim, je šlo tako daleč, da je meseca oktobra leta 1920 celo ministrstvo notranjih del opozorilo predsedni-štvo deželne vlade za Slovenijo na zakon o dobrovoljcih. Ministrstvo je v tem odloku poudarjalo, da so ostale določbe tega zakona skoraj popolnoma neizvršene, ker dobrovoljci v tem pogledu niso bili skoraj nikdar deležni kakega prvenstva. Niso celo bili redki slučaji, da so bili dobrovoljci namenoma zapostavljeni napram ostalim konkurentom baš zato .ker so bili dobrovoljci, to pa vsled neprijaznega razpoloženja napram dobrovoljcem, ki je bilo opažati pri mnogih državnih in samoupravnih organih v novih krajih. Največkrat jim to prvenstvo ni bilo priznano niti tedaj, če se je za nje zavzelo celo ministrstvo za socijalno politiko.
Ministrstvo notranjih del je takrat naročilo, da se v bodoče napram dobrovoljcem postopa v smislu zakona o dobrovoljcih. da bi se več ne delala od strani državnih in samoupravnih organov velika škoda in krivica velikemu številu dobrovoljcev. ki so sposobni za razne službe, ker bi se s tem neposredno oškodovali obči in državni interesi.
Toda našim merodajnim krogom pri pokrajinski upravi za Slovenijo to ni bilo dovoli. Oni so postopali po svoje, ne oziraje se na ta strikten ministrski razpis. V dokaz bodi nam dovoljeno navesti le dva slučaja, ki sta nam znana.
Meseca junija leta 1922 jc predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo sporočilo nekemu pisarniškemu uradniku, ki je vložil prošnjo za nameščenje kot pisarniški oficijant. da se ne more sklicevati na zakon o dobrovoljcih, češ da se sme po čl. 9 vračunati v službena leta čas, ki so ga prebili pri vojski, samo državnim uradnikom, ne pa tudi pisarniškim pomočnikom in pisarniškim oficijantom. ker je njihovo službeno razmerje do države samo pogodbeno.
Predsedstvo pokrajinske uprave se je pri tem sklicevalo na določbo bivše avstrijske službene pragmatike iz leta 1914 ter s tem hote ali nehote dalo prednost staremu avstrijskemu uradniškemu zakonu splošnega značaja pred novim jugoslovenskim zakonom s specijalnimi uradniškimi določbami. Indirektno pa ie s to odločbo predsedstvo pokrajinske uprave tudi priznalo, da pravice iz čl. 9 zak. o dobrov. gredo vendar le definitivno nastavljenim državnim uradnikom.
V nekem drugem slučaju pa se je potegoval definitivno nastavljen državni uradnik iz L kategorije drž. nam. v smislu sedanjega zakona o civilnih uradnikih za priznanje ugodnosti iz čl. 9 zakona o dobrovoljcih. Tozadevne prošnje pa mu predsedstvo pokrajinske uprave za
Slovenijo nikakor ni hotelo »in meritn« rešiti, temveč mu je vse vloge kratko-malo vračalo s pristavkom, da bo ministrstvo odločilo, katera doba in v kakšni izmeri se bo vštela uradnikom, ki pridejo za to v poštev. v službena leta.
Zakon o dobrovoljcih se torej napram državnim uradnikom - bivšim dobrovoljcem ni izvrševal. Merodajni činitelji na visokih odgovornih mestih so jih tolažili z novim zakonom o državnih nameščencih, ki bo definitivno rešil to vprašanje. In tako so bili med onimi, ki so težko čakali na novo službeno prag-matiko, tudi bivši dobrovoljci v trdnem prepričanju, da jim da država to, kar jim je svoj čas slovesno z zakonom obljubila, in popravi krivice, ki so se jim prizadejale s tem, da so v činu ranžirali za onimi, ki so vstopili v državno službo pred njimi, in sicer samo zato. ker so bili oni še takrat v aktivni službi v na^i narodni vojski. Toda prišlo je drugače.
Novi -zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih nameščencih« z dne 31. julija 1923 uradnikov - bivših dobrovoljcev niti ne omenja. Določb o uradnikih iz zakona o dobrovoljcih in iz čl. 282 fin. zak. iz leta 1922—1923 ni sprejel v svoje besedilo in jih tudi ni razveljavil. Med uradniki - dobrovoljci je nastalo splošno razočaranje. Žarek upanja v pravično rešitev dobrovoljačkega vprašanja napram njim jim je zopet zasijal, ko so razna ministrstva v svrho prevedbe na nov položaj in nove službene prejemke po novem uradniškem zakonu zahtevala od njih. da predlože dokaze, na katere bazirajo svoje pravo na priznanje dobrovoljačkih ugodnosti iz zgoraj imenovanih zakonov.
Toda tudi ta up je splaval uradnikom - bivšim dobrovoljcem po vodi. Sedaj, ko je prevedba v vseh resorjih državne uprave že skoraj končana, prihajajo pritožbe od razočaranih dobrovoljcev. da so ostali s svojim zakonom o dobrovoljcih popolnoma na cedilu. Vrhovna državna uprava jim ni vštela v službena leta niti one dobe, katero so prebili v državni službi kot vojaki - do-brovolici. kaj še, da bi jim priznala le količkaj onih ugodnosti, ki jim gredo po zdravi človeški pameti na podlagi zakonitih določil o uradnikih - dobrovoljcih. In tako so ti prikrajšani kot državni uradniki za ono službeno dobo. katero so prebili v jngoslovenski vojski, napram onim svojim stanovskim tovarišem, ki so Takoj po prevratu zasedli razna službena mesta v državni upravi.
Država, kakor je razvidno iz rezultatov o prevedbi uradništva v smislu nove službene pragmatike, ni torej v nobenem oziru nagradila svoijli borcev za narodno svobodo in ujedinjenje v smislu obstoječih zakonov in jim ni štela niti dobrovoljačkih službenih let v narodni vojski v njihovo službeno dobo. Dogodili so se celo slučaji, da so uradniki iz bivše avstrijske vojske pri prevedbi boljše odrezali, kakor njihovi tovariši-dobrovoljci.
Morebiti popravi te krivice državni svet. na katerega se prizadeti zaradi nepravične prevedbe dosledno s pritožbami obračajo.
Na dobrovoljcih samih in njihovih organizacijah pa je ležeče, da storijo za svoje člane-uradnike vse. da se krivicu, katera sc je slednjim pri prevedbi priza-diala, čim prej in temeljito popravi. Tudi merodajnim faktorjem bi svetovali, naj dobro premislijo, kaj so zakrivili s tem nezasluženim zapostavljanjem naših dobrovoljcev.
Poročilo predsedstva. (Konec.)
Trgovske in obrtniške zadeve.
Zbos težkih kreditnih razmer pričakuje naše obrtništvo nestrpno ustanovitve privilegirane obrtne banke za celo državo, ki naj bi mu nudila kredite pod ugodnimi pogoji. Toda prvi načrt tozadevnega zakona, ki je imel že biti predložen skupščini, je bil na konferenci delegatov zbornic v Zagrebu zavrnjen, ker ni jamčil enakomernega vpoštevanja obrtništva iz vseh pokrajin naše države. Zahtevali smo revizijo načrta zakona o državni obrtni banki in pritegnitev zbornic k sodelovanju pri izdelavi novega zakona.
V smislu intencij in naredb m'nistrstva trgovine in industrije ter ministrstva za socialno politiko, je zbornica nadalje vršila kontrolo glede potrebe . bivanja inozemskih nameščencev in podjetnikov v našem področju ter stremela za tem, da se inozemci, v kolikor le dopuščajo obratne razmere v posameznih podjetjih, sukcesivno nadomestijo z domačimi. Po sklepih seje združenih odsekov je zbornica nadaljevala akcijo za izvedbo reorganizacije in redukcije pri okrožnem uradu za bolniško zavarovanje v Ljubljani ter predložila ministrsvu za socijalno politiko spomenico za znižanje premij za bolniško in nezgodno zavarovanje, ki pri sedanji stagnaciji občutno bremenijo na naših gospodarskih krogih. Zbornica je skušala doseči omili en je pogojev za udeležbo naših obrtnikov pri državnih dobavah, ker se pri sedanjih predpisih in stroških naii obrtniki khub tehnični zmožnosti ne morejo udeležiti državnih dobav v večjem obsegu. Po dolgem prizadevanju se je zbornici posrečilo, da je bil pri uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani imenovan sosvet, da omogoči sodelovanje obrtnišva in pojača inici-jativnsot urada.
Zbornična intervencija glede povišanja zneska za kompetenco sodnih instanc v trgovskih sporih je imela sicer popoln uspeh, toda pokazala se je nova potreba, da se radi velikega števila pravd z visokimi zneski, število sodnikov - poedincev pri zbornih kot trgovinskih sodiščih pomnoži.
Zato bo važna olajšava, da se čimprej aktivira pri ljubljanski blagovni borzi razsodišče in omogoči tako hitra rešitev sporov z razbremenitvijo sodišč.
Organizacija blagovne in efektne borze v Ljubljani je v zadnjem času toliko napredovala, da bo borza v kratkem lahko pričela s poslovanjem. Zbornica je prevzela inicijativo za izdelavo uzanc za lesno trgovino ter se po strokovnjakih pri borzi izdelana načrt razpravlja v ožjem strokovnem komiteju zbornice in upamo, da dobimo tako v kratkem urejeno poslovno podlago za našo najvažnejšo gospodarsko panogo.
Prometne zadeve.
V prometnem oziru stopa za nas ureditev tarifnih vprašanj vedno bolj nujno v ospredje. Neurejenost železniških tarifov otežuje naše trgovske stike z ostalimi pokrajinami države in povečuje krizo naše industrije, poleg tega pa nam otežuje izvoz in konkurenco v inozemstvo. Zbornica je intervenirala z obširno utemeljeno spomenico da bi se po prevzetju južne železnice v državno upravo upeljalo skupno računanje razdalj in tarif z ostalim omrežjem državnih železnic. Naš predlog dosedaj šc ui rešen. Z dovolitvijo 30% popusta za tranzitni promet med Avstrijo in Čehosl jva>ko ter italijanskimi pristanišči na Jadranu preko našega ozemlja se je posrečilo pritegniti zopet inozemske transporte na naše proge. Toda ta popust olajšuje inozemski trgovini in industriji uspešno konkurenco z našimi eksporterji, ki morajo plačevati polne tarifne pristojbine. Zbornica je ponovno intervenirala v zadevi gradbenih kreditov za prekmursko železnico, kakor tudi za otvoritev prometa med Prekmurjem in Madžarsko. Intervencije so imele toliko uspeha, da se dela v ogroženih sekcijah niso ustavila. Dalje moram omeniti, da smo z zbornično intervencijo dosegli ob nov i-
vosti; delo je rastlo od dne do dne in bila je nevarnost, da nas čas prehiti. Pri sestavljanju oklica na slovanska sokolska društva je zato prevladala teh-niško-telovadna smer in smo zavrgli dva oklica, ki sta govorila bolj v visokih besedah o slovenskem narodu pod Triglavom, o slovanskem bratstvu, o jugoslovanskem programu itd. Predsedstvo je končno naredilo še zadnji korak: šlo je k deželnemu glavarju dr. ŠusterŠiču, da naj vpliva pomirjevalno na vlado, da se zlet dovoli... Deželni glavar ie dal zagotovilo, da ne bo nasprotoval ... Tako smo končno razpisali tesarska dela in priprave so se nadaljevale v polnem teku.
Sokolstvo se je pripravljalo na zlet. Toda mi smo bili še vedno mnenja, da je treba privabiti čim več naroda v Ljubljano, da se bo sokolski zlet spremenil v veliko narodno manifestacijo tudi v slučaju, da Srbi iz kraljevine ne bi smeli oficijelno nastopiti, kajti pričakovali smo, da pridejo kot gostje... Zato smo porabili priliko pri raznih društvenih in župnih izletih, da smo vabili narod v Ljubljano na vsesokolski zlet dne 14. in 15. avgusta, da pokažemo pred svetom svojo narodno zavest itd. Vse je kazalo, da naše delo ni bilo zaman in od vseh strani so se obetale skupine in vozovi na konjih, v narodnih nošah in z raznimi svojimi krajevnimi fiftsebno^tiaL Ziet je imeJa zajkhučiri
te v sekcije za trasiranje železniške 5P -ia med Kočevjem in resko progo ter za podaljšanje rogaške železnice od bi\Sc fcle-želne meje do Krapine. V zadnjem času je postalo vprašanje normalizacije \ i-cinalnih železnic v tarifnem oziru zelo pereče, ker otežuje sedanji rež m prevoz blaga in onemogočuie direktna odpremo transportov v inozemstvo. Vprašanja ni mogoče prrrnlino rešiti, ket w asa« nje bviših štajerskih deželnih železnic ?e ni rešeno.
Statistika :rgOY~»ega in obrtniškega gibanja.
Za pregled trgovskega in obrtnihega gibanja v zborničnem okolišu v dobi od 1. septembra t. 1. do konca marca let - ega leta navajam sledeče številke: V obrtnem katastru beležimo v dneh od 1. ok: bra do konca lanskega leta 1111 prijav, Število odjav pa 12-19. torej presegajo odjave prijave za 138 obratov. ObčuUio nazadovanje se opaža pri mlinarskem rbrui, kjer jc znašalo število prijav 23, število odjav pa 48, dalje pri žagah, kjer je bilo 11 prijav, a r] odjav, kar najbolje dokazuie krizo, ki vlada v našem mlinarstvu in v lesni industriji. Isto opažamo tudi pri trgovini z lesom, kjer znaša število odjav 79 napram novim prijavam in je torej padec šc enkrat večji kot števila novih obratov. Nazadovanje se nadalje opazuje pri braniari i in scjmarsivu in končno v trgovini z 2m&» njem, kar gre najbrž na rovaš visokih take*. V prvem četnlethi letošnjega leta je bilo prijavljenih 3\ obratov na tovarniški način in večjih obrtniških podjetij, odjavljenih pa 21, tako da število odjav od kvartala do kvartala konstantno raste. Največje števili odjav izkazuje izdelovanje cementne opeke. Obrtniških obratov*je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta na novo prijavljenih 479 obratov, odjavljenih pa 495. trgovinskih obratov je bilo prijavljenih 532. odjavlie-nih pa 574. Število odjav presega število prijav povprečno torej za 10%. V trgovskem in zadružnem registru je bilo v prvem četrtletju 1924 na novo vpisanih 38 posaninih tvrdk, 11 javnih trgovskih družb, 17 družb z omejeno zavezo in 6 delniških družb, v zadružnem registru pa 12 zadrug. Med izbrisanimi tvrdkami sta dve posamezni tvrdki, S javnih trgovskih družb, 2 družbi z omejeno zavezo, 1 delniška družba in 4 zadruge. Razglašeni konkurzj se nanašajo na 1 javno trgovsko družbo in na 2 družbi z omejeno zavezo. Število poravnav znaša v prvem četrtletju 7 iu sicer se tičejo 4 posameznih tvrdk, 3 pa javnih trgovskih družb. S tem je siatisUčtio ovrženo pisanje nekaterih časopisov o predstojećih polomih v slovenski trgovini. V drugom četrtletju jc bilo vpisanih 18 posameznih tvrdk, 11 trgovskih družb, 9 družb z omejeno zavezo in 5 delniških družb v trgovskem in 13 zadrug v zadružnem registru. Izbrisanih je bilo 7 posameznih tvrdk. 4 javne trgovske družbe, 2 družbi z omejeno zavezo in 2 delniški družbi ter 6 zadrug. Konkurzi so bili razglašeni nad 2 posameznima tvrdkama, 1 javno trgovsko družbo in 1 družbo z omejeno zavezo. Poravnav je bilo S in sicer 6 posameznih tvrdk, 1 javna t:^ovska družba in 1 družba z omejeno zavezo. V prvem polletju je prejela zbornica 674S dopisov in imela 9127 ckspediicij. Nadalje je izdala zbornica poleg drugih 1050 uvoznih potrdil 446 svedočb o izvozu in 129 svedočb za udeležbo Pri javnih licitacijah.
Kakor razvidite iz podanega poročila, sc je zbornica mnogo prizadevala, da olajša breme dajatev, ki so od lanske jeseni izredno narastle in ki vsled splošne poslovne stagnacije občutno bremenijo naše gospodarske kroge. Poleg tega je zbornica sodelovala z uspehom pri pogajanjih, da se uredijo gospodarski in trgovski odnošaji s sosednjim inozemstvom in tako odstranijo o\ire. ki otežujejo našo zunanjo trgovino. Ob koncu izražam željo, da najdejo zbornični predlogi, ki so ostali pri osrednjih' uradih dosedaj še nerešeni, v interesu naše trgovine, industrije in obrti polno razumevanje in upoštevanje.
velika veselica na ljubljanskem gradu. Na grajskem grebenu naj bi se posta\ ili paviljoni tja do starih šanc: tam naj bi gorel velik slovanski kres; društva po deželi, posebno po ljubljanski okohet pa naj bi poskrbela, da bi goreli kresovi po vseh. vidnih gričih, da bi na ta način nudili našim gostom veličasten piizor naše kresne noči. Šel sem na kresni večer na ljubljanski grad, d j sem se prepričal, kako bi stvar izgledala: Ko so se začeli pojavljati kresovi okoli Krima in tam nad Vrhniko in okoli nad polhograjskimi in škofjeloškimi griči, v kamniških planinah in nad Črnim grabnom se je videlo, da bi ti in še drugi kresovi delali krasen okvir sokolski Ljubljani v noči 15. avgusta in bi bili nekak odmev cele naše ožje domovine na kres, ki bi gorel na ljubljanskem gradu. (Konec prih.)
Starši i
oblečejo sebe in svoje otroke najboljše n najcenejše v konfekcijski trgovini
Fran Luktč,
Ljubljana, Pred škofijo 19
Kupujte olimpijske srečke!
Specijaliteta tovarne je mlečna
prim čokolada!
stavljal sključenega sužnja, ki ravnokar trga verige s svojih rok, nad njim pa se dviga junaška postava kralja Matjaža, ki mu s krepko roko veli: vstani! Isto idejo je predstavljala sokolska diploma.
Sokolska diploma je imela namen, da bi se z njo zbirali prispevki za zlet in naj bi ostala pri nas doma in v slovanskem svetu izraz našega narodnega programa. Bil sem poverjen, da stopim v dogovor s slikarjem Smrekarjem, ki je ravno takrat ustvarjal ilustracije za srbske narodne pesmi, da bi nam podal načrte za diplomo. Hodila sva nekoč po tivolskem drevoredu in se razgovarjala o vsebini diplome. Nekaj dnij na to nam je izročil Smrekar kar tri načrte, iz katerih nam je najbolj ugajal oni, ki je predstavljal kralja Matjaža, na drugi strani kraljeviča Marka, ko si podajeta roke preko Gosposvetskega polja. Slikar se je lotil dela in čez nekaj časa smo imeli pred seboj krasno umetniško izvršeno delo. Slika je govorila jasno o naši jugoslovanski veri: zgoraj vojvodski prestol, na levi strani kralj Matjaž z dolgo brado, z mečem v roki. s krono na glavi, poln odločnosti in mladostne sile, na desni kraljevič Marko v obleki srbskega narodnega junaka, z mečem ob strani, poln junaštva in krepke samozavesti: njiju desnici sta se srečali na Gosposvetskem polju v znak zveze in bodoče zmage. Kdo bi bil ta-ktat mislil da ie ara ta tako blizu l En ,
odborovi seji smo občudovali sliko, a spomnili smo se tudi na — cenzuro. Nesli smo torej sliko na policijo, kjer so jo resno pregledali in so konečno vprašali, kdo je oni junak na desni strani: odgovorili smo jim. da je to tako zaradi simetrije: ne vem. ali so nam verjeli ali ne — vendar niso imeli pomislekov in diploma je bila dovoljena. Izvršila jo je praška grafična firma »Choie« in kmalu so se priglašala cela omizja in posamezni darovalci, ki so položili večjo svoto za sokolski zlet... Naša želja je bila. da bi prišla diploma v vsako našo hišo in da bi ob nji premišljali o pomenu sokolskega zleta; javno nismo hoteli pisati o ideji, ki jo izraža sokolska diploma, da ne bi nanjo opozorili policije, mislili smo, da je za to čas po zle tu, ko bo diploma razprodana m bo tem bolj uplivala..«.
Med tem se je raznesla vest, da bo ljubljanski sokolski zlet prepovedan; Člani predsedstva so torej odšli na vlado, da dobe informacije. Vlada je stala na stališču, da se zleta Srbi ne smejo udeležiti: naravno je, da so člani predsedstva ugovarjali, češ, da je Sokol nepolitična organizacija, da bodo povabljena tudi telovadna društva drugih držav itd. Toda vlada je vedela, da bomo pozdravljali Srbe kot zmagovalce iz 1. 1912 in je vstrajala pri svojih pomislekih, vendar odločitev še ni padla: tato smo nadaljevali nrk>ravs x ne&oio-
stran 6.
»SLOVENSKI NARODi  dne 6. julija 1324
it /»i
O VPRAŠANJU GOSPODARSKEGA SVETA.
je poročal zbornični tajnilc g. Mohorič. Ideja gospodarskega sveta se je prvič sprožila za časa dr. Ninčićevega trgovskega ministrovanja in se je nato sprejela v Vi-dovdansko ustavo. Gospodarske institucije so opetovano orgirale ustanovitev gospodarskega sveta, dokler stvar nj prišla na velikem gospodarskem zboru v Zagrebu začetkom letošnjega leta definitivno obravnavo. Poe'dine naše trgovske zbornice že pasa tirajo tozadevne projekte. 20. in 31. avgusta pa se sestane v Beogractu zbor, ki bo že razpravljal o definitivni redakciji zakonskega predloga glede gospodarskega sveta. Osnutek naše zbornice predvideva lOOčlan-ski gospodarski svet, ki bo predstavljal ne-Jtfak senat. V njem bodo zastopani naši gospodarski krogi, industrija, trgovina, obrt in pa legalno organizirano delastvo. Za Slovenijo se določa 15 delegatov. Gospodarska zbornica naj se sestane vsako leto pred zasedanjem narodne skupščine v oktobru, 'da se za isto enako pripravi zakonsko gospodarsko gradivo. Gospodarskemu svetu bo načeljevalo predsedmštvo s primernim številom tajnikov ter s stalnim uradom. Gosp. svet naj deluje v najtesnejšem stiku z ministrskim svetom. Članstvo ter gospodarske jedinice bi bilo častno, vendar bi člani morali uživati ugodnost brezplačne vožnje in pa neke minimalne dnevnice.
Nato je zbornični član g. Elsbacher utemeljeval m predlagal resolucijo glede
REVIZIJE PRISILNEGA PORAVNALNEGA POSTOPANJA IZVEN STEČAJA,
ki bo za naše gospodarske razmere sila pomembna in ki se glasi:
Zbornica smatra, da govore splošni gospodarski razlogi za to, da se obdrži institucija prisilne poravnave izven stečaja. Poravnalni sodniki naj strogo in naglo poslujejo, dolžnost upnikov in poravnalnih upraviteljev pa je, da energično in vestno sodelujejo. Dosedanji zakon odnosno naredba o prisilni poravnavi nai se izpopolni odnosno izpremeni v toliko, da bo uspešno onemogočala zlorabo prisilne poravnave izven konkurza in zavlačevanja poravnalnega postopanja. V ta namen zbornica predlaga.
1. ) Določba § 47 poravnalne naredbe nai se izpremeni v toliko, da se prisilna poravnava smatra za sprejeto, če so glasovali za rrjo upniki, katerih terjatve, računano po vsotah, dosegajo 3 četrtine vseh terjatev, ne pa le 2 tretjine in da je glasovala za poravnavo večina navzočih upnikov, računano po številu oseb.
2. ), če se ne doseže najmanjša kvota 40 %, sodnik ne sme potrditi poravnave, ako na to ne pristanejo vsi upniki.
3. ) Upnikom se mora pripustiti na potek poravnalnega postopanja večji vpliv. — Obvezno naj bo imenovanje posebnega upniškega odbora, ki ima sodelovati z upraviteljem in sodnikom pri razčiščeni u in upravljanju dolžnikovega premožena ter nadzirati poravnalnega upravitelja.
4. ) Podaljšanje rokov ni dopustno brez privolitve upniškega odbora.
5. ) Za poravnalnega upravitelja se ima 'določiti le strokovno res sposobna oseba. Sodnik mora na zahtevo upniškega odbora imenovati drugo od odbora predlagano.
6. ) Sodniku se ima djati pravica, da zasliši pod prisego razen dolžnika tudi drugo osebo.
7. ) Dopustna naj bo delegacija sodnika pri okrajnem sodišču izven sedeža zbornega sodišča, ako se dolžnik odnosno njegovo ob ratovali šče nahaja v področju dotičnega okrajnega sodišča in če temu ne ugovarja upniški odbor. Končna poravnalna razprava pa se ima vršiti pred poravnalnim sodnikom pristojnega zbornega sodišča, ki mu ima biti pridržana potrditev ali nepo-trditev poravnave odnosno dovolitev otvoritve in ustanovitev poravnalnega postopanja.
8. ) Po sklepu poravnalnega postopanja sme zopet začeti z obratovanjem le oni dolžnik, ki je poravnal vse obveznosti iz poravnave, v nasprotnem primeru pa le, ako soglašajo vsi upniki.
V slučaju, da pride do ponovnega poravnalnega postopanja, se more ta otvoriti le, ako se dolžnik izkaže, da je v polnem obsegu poravnal nele obevznosti iz prve prisilne prravnave, temveč, da je poplačal vse v tej prvi poravnavi ugotovljene terjatve v celotnem iznosu.
Kdor je prišel že enkrat v konkurz, ali dosegel že dvakrat prisilno poravnavo, v bodoče ne mere več predlagati prisilne poravnave izven konkurza.
Kazenske dciočbe, ki se nanašajo ua fravdulozno in kulpozno krivdo ter vodstvo knjig je treba poostriti.
Ako se v teku pcravnalnega post 3pa-nia ugoiovi, da dežnik ni brez lastne krivde postal insolvtnten, ga mora zadeti kazen zapora najmanj 3 mesecev, če tudi je postopanje fennČslG s poravnavo.
9. Uradoma se rrora otvoriti koakurz, ako se ni dosegla prisilna poravnava, tudi pri tietrgcvcih.
Sledili so predlogi gg. zborničnih članov.
Zbornični podpredsednik g. Jv. 0?r'in predlaga, nai zbornica naprosi ministra pošt in telegrafov, da odredi zgradbo iskalnega leieonskega voda iz Kočevja do Delnic ter direktnega telefonskega voda Ljubljana—Sušak, odnosno Reka. Nadaljnji predlog g. Ogrina se nanaša na potrebo ureditve tarifnega vprašanja za promet iz Slovenije na Sušak. Dalje izraža željo, da se ured; direktni tranzitni potniški in tovorni pr.met iz Slovenije po krajši zvezi pre-}io Postojne, St. Petra in Reke na Brajdico (Sušak) p0 enakih načelih in določbah, kakor je bil urejen tranzitni promet preko naše kraljevine. Tretji predlog g. Ogrna se nanaša na potrebo ustanovitve Trgovske in obrtniške zbornice za hrvatsko Primorje na Sušaku. G. Ivan Jelačin predlaga dodatno, naj se pri zbornici osnuje tudi ekspozitura za Slovenijo.
Nato govori zbornični svetnic g. Jelačin -    *<»4huu, te&ansjgfo tajate la igvajaj; _
Na prometni konferenci v Trstu se je dovolil za tranzitni promet med Avstrijo in Češkoslovaško na eni ter Trstom na drugi strani preko naše kraljevine 30% popust prevoznine napram našim lokalnim tarifam. Ta popjst gre na škodo naše izvozne trgovine. Zato naj zbornica napravi korake, da se dovoli enak popust za naš izvoz v imenovane države.
G. Lovro P e t o v a r predlaga, Ha zbornica posreduje imenovanje zastopnika slovenskih gospodarskih krogov v upravni svet centrale čekovnega urada ter glede na pomanjkanje denarja pri denarnih zav> dih v področju tukajšnjega čekovnega urada povečanje deleža vlog poštno-čekovne-ga urada pri denarnih zavodih v Slovenip. Dalje predlaga, da se posreduje izvršitev obračuna s štajerskim deželnim odoorom glede bivših Štajerskih dež. železnic (Celje —Velenje, Poljčane—Konjice, Slovenska Bistrica postaja—mesto) in prenos sedežev teh železnic v našo državo. Dalje predlaga, da se izvede prenos sedeža rogaške lokalne železnice v našo državo in da se izvede delitev d. d. lokalnih železnic Zeltvveg—Wo»is-berg in Dravograd—Velenje. Za poslednjo progo naj se osnuje posebna delniška družba s sedežem v naši državi. Naslednji predlog g. Petovarja zahteva ureditev tarif na prekmurski železnici in otvoritev direktnega železniškega prometa prekj Dolnje Lendave in preko Hodoša z Madžarsko. Nazadnje je stavil še predlog za ureditev' potnih pristojbin za člane davčnih komisij.
G. Jakob Zadravec stavi predi )g glede reforme davka na poslovni promet predlog glede vojnice in remontno-komor-skega prispevka, glede saniranja slovenske mlinske industrije. Zahteva prometne olajšave in ugodnosti za dovoz žita. Končno stavi še predlog, naj zbornica povzame korake, da ce čimprej izdela načrt zakona in statuta  o  Državni  obrtni banki.
G. A. R p j i n a predlaga sprejetje omrežja bivše južne železnice v enotno kilom2-tersko kazaio.
G. L. Bučar zahteva otvoritev telefonskih postaj v Krški dolini, v Št. Jerneju, Kostanjevici, Krški vasi in Jesenicah.
G. I. R e h e k predlaga, naj *>osredujc radi zbornice pri ministrstvu trgovine in industrije ter financ, da se radi zaščite domačega podjetništva brez odloga uveljavi nova carinska tarifa.
Končno predlaga g. E. Franchett;, da se vsi vajenci brez izjeme pri zavarovanju zoper bolezen in nezgode uvrstijo v I. mezdni razred.
S tem se je izčrpal dnevni red in ije predsednik g. Knez zaključil sejo.
★   ★ ★
IZ SEJE FINANČNEGA ODSEKA.
Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
V četrtek, dne 3. julija se je vršila v prostorih tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice seja finančnega odseka, ki je obravnavala zelo pereča vprašanja davčnega in finančnega značaja. Na plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice dne 4. julija je zbornični tajnik g. dr. Fr. W i n d i s ch e r radi tega poročal o seji finančnega odseka nekoliko podrobnejše. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče odstavke:
Odsek se je naipreje pečal s priglašenimi predlogi glede reforme davka na poslovni promet in vojnice in z nakladno priglašenim predlogom za preureditev dnevnic in potnih pristojbin članov davčnih komisij. Vse predloge je odsek soglasno odobril. Nadalje se je odsek pečal z davčnopravnimi odredbami finančnega zakona 1924 1925 in pretreso-val posamezna določila, ki so potrebna izpremembe. Odsek zahteva v tem oziru v prvi vrsti izenačenje direktnih davkov in revizijo zakona o taksah in pristojbinah. Predno pa se izvede izenačenje zakonov, stoji odsek na stališču, da se ukine pobiranje 30% izrednega državnega pribitka na hišno najemni davek, dohodnino in posebno pri-dobnino, zniža dohodninsko davčno lestvico v tem smislu, da se bo na krone preračunjena lestvica izza dne 1. jan. 1924 brala v dinarjih, da se zviša davčni minimum na 10.000 Din, prizna pri odmeri posebne pridobnine avtonomne doklade za režijsko postavko, izenači davčno stopo za odmero hišno-najem-nega davka in ne pobira invalidskega davka in 30% izrednega pribitka od 70% državnega pribitka, ki nadomešča bivše deželne doklade..
Sklenilo se je nadalje primerne predloge za invalidski davek in za vojnico ter zahtevalo, da se državna trošarina na vino in žganje izenači za vse pokrajine naše države. Osobito polaga odsek važnost na popolno izenačenje kontrolnih predpisov za vse vrste pro-ducentov žganja.
Glede taks in pristojbin se je postavil odsek na stališče, da se mora zakon z dne 25. oktobra 1923 novelirati in v izdatnejši meri prilagoditi potrebam narodnega gospodarstva. Se predno pa se zakon novelira, je potrebno, da se ukine pobiranje točarinske takse in razveljavi prepoved, da točilci pijač ne | smejo prodajati denaturiranega Špirita. I Stavili so se glede posameznih tarifnih postavk izpreminjevalni predlogi, n. pr. glede pobotniškega kolka za službene prejemke zasebnih nameščencev, glede taksne dolžnosti stavbenih pogodb, glede možnosti znižanja kazenskih zneskov itd.
V splošnem se je odsek pečal z zadevo davčnih plačilnih nalogov, s pred- j logom » znj^anje eksekiicajskih eristoj- i
bin in z opozoritvami davkoplačevalcev na prisilno izterjanje davčnih zaostankov. Plenum zbornice je vzel poročilo z odobravanjem na znanje.
★  ★ ★
—g HMELJ. IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. — Žalec, ČSR 1. julija 1924. — Ko smo si natančno ogledali stanje vseh nasadov našega okoliša, lahko rečemo da je stanje vobče zadovoljivo in da lahko računamo z dobro letino. Skoro vse rastline so dorasle do vrha drogov oz. žic, so bujre rasti in imajo mnogo panog. Hmeljišča Sq podobna temnim gozdovom. Barva listov je svetlo zelena, rastlina je brez mrčesa. V nekaterih nasadih se že vidijo cvetni popki. Le mali del vseh nasadov je v toliko zaostal da je rastlina šele dO tri Četrine drogov dospela, vendar je pa tudi popolnoma zdrava. Dne 28. junija je toča v nekaterih občinah Goidbach doline povzročila precejšnjo škodo. Začetkoma meseca junija se je prikazala aphis muha, katera je pa izginila brez vidnih posledic. Sedaj izvršujejo hmeljarji zadaja dela v hmeljiščih. Množina letošnjega pridelka je odvinsa od vremena meseca julija. Rabili bi posebno tople noči, da bi rastlina nastavila obilo cvetnih popkov. Vobče se lahko reče. da je letos rastlina v razvoj i za 14 dni naprej kajti v normalnih letih jo nismo imeli 1. julija že do vrha drogov. Na hmelj-skem trgu je postalo mirno. Dne 23. m. m. se je prodalo 30 bal hmelja po 6900—7050ČK za 50 Kg. Od navedenega dneva so pa cene le nominalne. — Savez hmelj, društev
—g Tedenski žlvinjSfci sejem v Zagrebu. Zagreb, 3. julija. Zivinjski sejem je bil zelo slab in tudi dogon telet je bil minimalen. Cene so neznatno porasle. Tujih kupcev ni bilo. Dovoz krme je bil majhen. Cene v Din za kg žive vage so notirale: voli I. 15—15.50. II. 10.50—14, III. 8.50—9, krave 9.50—10, III. 8—850, mlada živina 14 —17; teleta I. 15—17, II. 14—15. — Krma za mtc: seno I. 90—1.25, II. 75—90; detelja 112—150, slabša 70—100.
—g Z uvedbo 9- in lOurnega delavnika v Nemčiji so se pečali na mednarodni delovni konferenci v Ženevi. Albert Thomas je stvar obrazložil tako, da je nemška vlada izjavila, da je bila prisiljena odpraviti osemurni delovnik v nekaterih industrijah in uvesti devet- in deseturni delovni dan. Ta v decembru lanskega leta zapričeta iz-prememba je vznemirjala sosedne države in vprašuje se, ali ie bilo podaljšanje dela v Nemčiji res neobhodno potrebno? Avstrija, Poljska, Francija, Belgija in številne druge dežele, ki trpe pod gospodarskimi in finančnimi težkočami, niso opustile 8urnega dela. Govornik sicer ne zahteva nikake mednarodne kontrole nad nemško delovno zakonodajo, pač pa jamstvo, da bo eventuel-no večje delo v Nemčiji s povišanjem delavnih ur tudi v resnici služilo reparacijam in ne kaki nelojalni konkurenci proti drugim industrijskim deželam. Nemčija mora dati jamstvo, da bo odredbe izvedeniškega poročila tudi v vseh točkah vestno izvrševala.
— »Bankarstvo«, najnoviji broj (juli 1924), ove mjesečne revije, izašao je sa sii-jedećim interesantnim sadržajem: Ljubomir St. Kosier: Pitanje Privrednog Savjeta; Vaso Ristič: Postanak i razvitak bankarstva u Bosni i Hercegovini; Drago Potočnik: Francija v svetovnem gospodarstvu; Ljubomir St. Kosier: Beogradska Zadruga i pitanje njene pozicije u bedučnosti; ing. Konstantin Čutuković: Svojina, novac i rad; dr. Mirko Kus - Nikolajev: Radničke banke u Americi: D. Matiiašić: Hoće li doći do reorganizacije *>Visoke škole za Trgovinu i Promet« u Zagrebu: dr. Mirko Kus-Nikolajev: Kari Heliierich: Slavko C. Vi-daković: Centralizacija kapitala javnopravnih ustanova; ing. Konstantin Čutuković: Upliv socijalne energetike na razvitak kul-ure, zatim bankarski pregled i razne drage vijesti. — Godišnja pretplata 150 dinara, šalje se Administraciji »Bankarstva« u Zagrebu, Marovska ul. 30.
To in ono.
in kompleta o?rtm» ra opr kantica, tonrita slinastih izćeltcv i p Irrttnhi
Rn!i§M stroji
00* * mmiBg
n ka«no m ncjfesko Haja
(FirfKiiaSjeiJ
itd-
HINT'ERSCHWEIGER &C0
I I
ICHTE
štev. 17.
Zasfopsft a Stajtrske. farsfto n ifffMladja. fi AUGUST LECHMER, G RAZ I Mlhlguu 40. L Steck_ |
— Bolečine? V obrazu? V udih? Po* skusite pravi Fellerjev Elzafluld! Vi se budete Čudilit Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zebe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 Din 36 dvojnatih aH 12 Specijalnih steklenic 214 dinarjev s 10% doplatka razpošilje: lekar* nar EUGEN V. FELLER, STUBICA DO- j UJA, Ekatrg 238 Hrvatska. I
O. S. Marden:
Zakaj so starki!
(Prevedel dr. F. S.)
1. Njihove misli so večje kakor pa njihove denarnice.
2. špekulanti in novotarji jih z lahkoto prevarajo.
3. Zamenjujejo načelo: »Dolžnost pred zabav o«.
4. Ne vodijo računov o svojih izdatkih.
5. Imajo preveč zabav in predrage zabave.
6. Prekoračili so meje svojih zmožnosti, ker so hoteli hitro obogateti.
7. Ne pripisujejo nobenega pomena pri sledenju vinarja.
S. Prizadevajo si delati to. kar drugi od njih pričakujejo, ne pa tega, kar so v stanu opraviti.
9. Svojim prijateljem dovoljujejo, da zlorabljajo njihovo dobro srce in njihovo plemenitost.
10. Ne napravijo danes tega, kar lahko odložijo na jutri.
11. Domnevajo si, da ni vredno zapisovati si pogodb in dogovorov.
12. Podpisujejo menice svojih prijateljev in se zavezujejo za plačila samo zato, da bi jim ugodili.
13. Raiše se zadolžujejo, kakor pa da bi opravljal delo. o katerem menijo, da je za nje prenizko.
14. Nikdar jim ni prišlo na um. da bi jih mogel dolg, ki je vknjižen na njihovo domačijo, nekoč pognati iz njihove hiše.
15. Spravljajo vsa jajca v eno košaro ter jih tako prepuščajo na milost in nemilost usodi, ako jih ne morejo hraniti in varovati.
16. Mislijo, da je dovolj časa začeti varčevati za slabe čase še-le takrat, ko slabi časi nastopijo.
17. Zavodu načeluje dober človek, ki se pa ni naučil voditi- trgovine po trgovsko.
18. Edina stvar, s katero so se hčerke pečale, je bilo tekanje za modnimi oblekami in dragimi nakiti.
19. Ne razumejo, da jih lahko ena edina razkošna navada seznani s celo vrsto zablod.
20. Podpisujejo vse. kar jim pride pod roko ter se zavezujejo, da bodo plačevali v obrokih, kakor n. pr. za harmonijo, strelovode, slike, knjige in drugo.
21. V trgovini, na katero so se najbolje razumeli, niso mogli mnogo doseči, mislili so pa, da najdejo srečo, ako se udeleže podjetja, v katerem prav ničesar ne razumejo, posebno, če je to prav daleč od njih.
★ * *
ZAGONETNI POJAVI IN ZNANOST-
Življenje je tako komplicirano, da !e tO, kar vemo o njem, brez dvoma samo neznaten del onega, česar ne vemo. Znanost ima neprestane uspehe, toda ne smemo si do-mišljevati, da smo se že približali popolnemu razumevanju življenja. Z druge strani pa so različni zagonetni pojavi v življenju za človeka najbolj zanimivi. Zagonetna plat življenja je dala gradivo za mnoge podza-vedne ali zavedne zmote. Znanost priznava to, kar je ugotovila s svojimi metodami, Če tudi pogosto ne najde pojasnila za ta ali oni pojav. Ona odklanja samo take pojave, ki jih ne more razlagati potom znanstvenih meted. Splošno znano je takozvano iakir-srvo. V njem je mnogo zmot in prevara, toda nekaj je tudi resničnega, znanstveno preizkušenega, česar naša znanost doslej ni mogia pojasniti. Drug tak zagoneten pojav je svojstvo nekaterih ljudi, ki čutijo globoko v zemlji vodo. Še nedavno so učenjaki smatrali to svojstvo za prevaro, dandanašnji pa vemo, da so poleg navadnih šarlatanov v tem slučaju tudi ljudje, ki imajo res to zagonetno svojstvo in da ga lahko celo praktično uporabljajo. Nemci so imeli med vojno v armadi take »strokovnjake«, ki so iskali pod zemljo vodo. Zopet drugi ljudje imajo to čudno svojstvo, da čutijo in spoznavajo kovine, zaprte v shrambah ali zakopane v zemiji. Celo najstrožja znanstvena komisija je to ugotovila. Zadnje čase se peča francosko časopisje z »gledanjem skozi kožo« ki so ga ugotovili pri nekaterih ljudeh z zavezanimi očmi. Ljudje s tenr zagonetnim svojstvom so razločevali ne samo svetlobo od teme temveč so ločili tudi predmete, črke itd., dasi so imeli več mesecev brez presledka zavezane oči. Kritika o tem vprašanju še ni izrekla "zadnje besede, toda z bijološkega stališča ni izključena možnost, da znanstveni krogi tudi to potrdijo. So živali n. pr. črv, ki čutijo svetlobo s svojo kožo. Mislite si, da dremlje to svojstvo tudi v človeku in da se z vajo obudi. Tako imamo pred seboj človeka, ki »gleda« s svojo kožo. Tudi slepi bi mogli na ta način izpregledati.
V inozemskem časopisju vzbuja veliko zanimanje še zagonetnejše vprašanje, slično omenjenim — gledanje skozi različne predmete. Gotovi ljudje tako gledajo skozi predmete, ki so za nas neprozorni. Najbolj čudno ie to, da take osebe opisujejo ljudi in predmete, ki so daleč od njih. Med ljudi s tem svojstvom spada Poljak Stepan Oso-^ieeki, inženjer v Varšavi. Za časa mednarodnega kongresa za psihološka raziskavama, ki je bil sklican v Varšavi 30. avgusta leta 1923., je nek ugledni psiholog preizkušal .tega .vsevidnega moža. Navzoča sta
bila tud] učenjaka Gust»ve Gelcy in Sudtc iz Pariza. Vsi trije so se se«tnli nekega dne z Oso\vieckim. Dotičn- psiholog je prosil zjutraj v hotelu tajnika kongresa Veifa in nekega zdravnika naj napišeta nekaj na papir ter ga zakleneta v kovčeg. Ta kovčeg so zaklenili potem v dri:; kovčeg, Osowie-cki ni videl, k^.1 je bilo na papirju napisano. Poleg tega je prinesel zastopnik angle>ke-ga društva za psihološka raziskavanja Dirg\vall s seboj nalašč za to namenjen kovčeg, čigar vsebina ie bila znana samo njemu. Vse tri kovčke so postavili na mizo ter jo obstopili. Oso\vicki ie stopil nekoliko razburjen iz druge sob:, kamor so ga bili iz previdnosti zaprli, potipal Jc po vrsti vse kovčke, potem pa jc spregovoril. Vzel jc kovček iz Londona, rekoč: >Tu sicer ni nobenega pisma, vidim nekaj temno-zelenega, deb el papir, neko risbo, delo človeka, ki ni umetnik. Poleg tega vidim štirikotnik. označen na robu papirja. Osouicki je vzel kredo in narisal..kar je videl: štirikotnik. spodaj zvezan z drugim, ožjim, perpendikular-nim štirikotnikom. Na zgornjem roba prvega je narisal neko figuro, na desnem robu spodnjega pa datum. 1. septembra so prinesli na kongres ta kovčeg. Dirgwall ie izjavil, da so pečati nedotaknjeni. Poleg tega je trdil, da so tudi vse komplicirane priprave za odpiranje kovčka na svojem mestu. Brez dvoma ni nihče skušal kovčke odpreti. Pokazali so navzočim risbo inž. Osov ie-ckega, in v navzočnosti udeležencev kongresa, med katerimi je bil tudi varš.nski vseučiliški prof, -ki, so ugotovili, da
je to, kar jc na ' )sowiccki, popolnoma enako vsebini kovčka. Navzoči učenjak s > stremeli pri pogledu na čudovito sličn ysi obeh risb. Znanost stoji tu pred nov o "i- k» netko. Za sedaj je važno, da so ta pojav ugotovili in da so se učenjaki na lastne oči prepričali v njegovi resničnosti.
VLOM V VILO PORTUGALSKEGA EKSKRALJA.
Daily Chronicle poroča iz Lissabone, da so vlomilci obiskali letno rezidenco bivšega portugalskega vladarja. Neizmerne dragocenosti, juveli in umetnosti so padle vlomilcem v roke. Vrednost ukradenih predmetov se ceni na poldrttg milijon angleških funtov, kar znaša v naši valuti okolj 500 milijonov dinarjev. Tako drzen vlom že ni bil izvršen že leta dolgo in ga je smatrati za največji vlom tega stoletja. Celokupna policija portugalske prestolice je bila mobilizirana in zasleduje z vsem aparatom, ki ga ima na razpolago, vlomilce. Gotove okolsči-ne dokazujejo, da so vlom izvršile pariškt zločinci. O vlomu je bila obveščena takoj londonska, pariška in madridska policija in istočasno je bila meja hermentično zaprt.i, da se prepreči beg zločincev v inozemstvo. Vila Vicosa, v katero jc bilo vlomljeno, je last bivšega kralja Manuela, ki živi sedaj v Londonu. Dragocenosti s0 kraljevo privatno premoženje. — Med oropanimi zakladi se nahajajo portugalski gobelini, ki že stoletja dolgo prehajajo v vladarski rodbini Braganza od očeta na sina. Gobelini imajo neprecenljivo zgodovinsko in umetniško vrednost, ker so najstarejši spomeniki gobelinske umetnosti. Med drugim so hili ukradeni dragoceni predmeti, med temi biserna ovratnica, kras rodbinskega nakita dinastije Braganza. Skoraj cela zbirka diamantov in porcelanskih predmetov je padla zločincem v roke. Odnesli so tudi deset vaz in kipov fe masivnega zlata. Med ukradenimi slikami se nahajajo tudi dela staro-španskih mojstrov. Vila Vicosa leži tik ob španski meji. Bila je sezidana pred 150 leri in je bila že ponovno renovinara. Prekrasna palača je bila kraljevo najpriljubljencjše letovišče. V tej palači ie tudi kralj Karel podpisal ukaz o izgonu posamnih republikanskih voditeliev iz Portugalske. Ko le kralj prijel pero v roke, da bi podpisal usode-polni ukaz. se Je obrnil k svojemu tajniku, rekoč: >Čutlm, da sem podpisal svojo smrtno obsodbo !c Dva dni kaaneje Je bil vladar in njegov na-jstareiSt sita od upornikov umorjen. Miza, na kateri je bil podpisan ukaz in pero sta shranjena v zakladnici palače. Te zrodovtaske relikvije pa to vlomilci pustili pri miru. Tudi v slučaju, da se zločincem posreči pobegrtiti z Portugalske, bodo ukradene predmete teiko vnov-čili, ker so sami zgodovinski zakladi.
STRAHOVIT ZLOČIN HOMOSEKSUALCA.
Policija v Hannovru v Nemčiji ie odkrila strahovit, naravnost bestiiaUSen zločin, iz reke Lelne so potegnil; pred dnc\i vrečo s človeškimi kosnrri. Policijske poizvedbe so dognale, da so to razkosani preostanki žrtve nekega morilca in je kmalu za tem aretirala SOietnega mesarja Haar-manna. Haarmann je pri zaslišavanju priznal, da ie izvabil v svoje stanovanje mlade fante, jih zlorabil in nato usmrtil. Da b! lažje izbrisal sled svol?h zločinov. ]e trupla razkosal in jc vrgel glavo In kostt v Lelno. Sumi se, da je prodajal meso usmrćenih žrtev. Morilec tega sicer 5e m priznal, ot pa vedel navesti, od kje da dobiva meso. Do-sedaj je priznal sedem umorov, vendar )o policija mnenja, da je Število žrtev ve£Je, ker jc zadnje čase v Hannovro Izginilo v*c" ljudi brez sledu.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega v»*^*«*rs* Avstrija: Turjaški trg 4/11. Francija: Dunajska cesta (L juhi i t Jr» kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 35
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: KALENT1N KOPITAR.
s te v. io>.
»SLOVPNSKI    NAR OD«    dne 6. julija 1924.
Stran 7.
Za odgovor« upravo
naj se priloži i dinar.  Plačuje so vnaprej.
UMILI OGLHSI
Cena malih oglasov
vsaka beseda 90 para. — Najmanje pa Din s —
Andiskrecija
Kočevje. — Dvignite pismo! 4429
Izurjena šivilja
gre šivat na dom. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda*. 4340
Donašalec jedi
fjelonoša) — se takoj sprejme. — Pismene po* nudbe na hotel »Slon«. Ljubljana. 4375
Stenografinja
(dobra) z letnimi spri če* vali, išče službe. Gre tu* di na deželo. — Ponudbe pod »Dobra moč/4384« na upravo »SI. Naroda«.
Sprejme se
mlad plačilni nata* kar, kavarniški v a j e* ne c in kuhinjski slu« ga. — Narodna kavarna.
4377
Gostilniške obrti
fmožr.o crebo sprejmem kot namestnika (*co) v Ljubljani. Radi bolezni mo^oč prevzem. — Pri* jave pod »Kavcija 4436« na  upravo »Slov. Nar.«.
Samostojna
kuharica
ff?e mesta k boljši dru« zini. Pripravljena bi bila opravljati tudi druga hiš* na dela. — Ponudbe pod »L. M. 4394« na upravo »Slov. Naroda«.
Sprejmem
krepkega, izkušenega m izprašaneda kurjača k lokomobili 100 HP — v Domžalah. — Reflektira se na neoženjenega. — Ponudbe na: J. Bonač sin. Ljubljana, Čopova cesta 16. 4423
Traži se portir
posve stručna sila sa poznavanjem potrebnih stranih jezika koji ras* poTaže potrebnom garde* robom te jamčevinom. — Ponude uz prilog papira slati na upravu »Hotel Centrala«. Sarajevo. 4383
Putnika
traži zagrebačka vele* trgovina svakovrsnih ru* baca. Reflcktant mora biti stručnjak, mora do« bro poznavati slovenske krajeve, uvjetuje se hr* vatski i slovenski jezik i dokaz, da je reflektant u struci već kao putnik radio. — Ponude sa foto* grafijom na upravu »SI. Nar.« pod »Putnik/4421«.
Za oglede, cenitve, cvent. tudi za nadzor* stva šumskih in kmetij* skih posestev, lesnih in* dustrij. zanesljive kalku* lacije rentabilnosti. za nakup in odpošiljanje les sa v Bosni Hercegovini priporoča se
prvovrstni
strokovnjak
Slovenec, kateri je že 15 let kot ravnatelj večjih lesnih industrij v Bosni. — Naslov v upravi lista.
4226
Deček,
star 15 let, s štirimi raz* redi realne gimnazije, krepke postave, želi sluz« be kot tekač ali kaj po* dobnega; gre proti vsaki odškodnini. — Ponudbe pod »Deček/4396« na upravo »Slov. Naroda«.
Djevojka,
ozbiljna, solidna. poštc= na. koja razumije kuhati te boljše sobe pospremiti, kao sve ostale kučne po* slove obavljati znade — se traži za odmah od ma* le obitelji pod naslov: Irena Bali, Karlovac. 4419
Iščem primerno službo
tudi poldnevno; sem aka* demsko trgovsko naobra* žen. vešč korespondence petih jezikov, reprezen* tacijc, strojepisja in lesne stroke. Vzamem tudi de* lo na dom. Ponudbe pod »Sposoben/4426« na upr. »Slov. Naroda«.
Korespondenta
(stinjo) samostojnega, z daljšo prakso, stenograf in strojepisec za sloven* sko in italijansko, po možnosti tudi za hrvat? sko in nemško dopisovat nje — iščem za takoj; šnji nastop. Plača po do* govoru. — Ponudbe na: And. Jakil. tovarna kož in čevljev d. d. Karlovac (Hrvatska). 4415
Korespondent,
zmožen reprezentacije, z večletno prakso v im* porini in eksportni stro* ki.. z dobrimi referenca* mi. perfektno zmožen slovenskega. srbohrvar« skega (cirilice)1, nemške= ga. italijanskega in an* gleškega v konverzaciji tudi češkega in ruskega jezika, dober knjigovođa ja in kontorist — išče namešcenja v trgovskem ali denarnem zavodu. — Dopisi se prosijo pod: »Ljubljana« na: Aloma Companv, Ljubljana.
4387
I    prodam |
Osebni avto,
Štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh. Gradaška aH* ca 22. 4395
« Wanderer » -avto,
moderno opremljen — se proda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 4405
Proda se registrirna blagajna
(amerikanska) in stara omara (slog Marije Te* režije). — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4348
Motorno kolo
»Douglas«, 2*/* HP sko* raj tovarniško novo, se radi odpotovanja proda. — Le ustmena pojasnila da tvrdka H. Kenda, Ljubljana. 4404
Lepa spalnica
se poceni proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4416
Več izumov
7. vsemi pravicami — se proda. — Več pove Ver* šček, KandijasNovo me« sto. " 4356
Fina zlata ura
z dolgo verižico, briljant* ni uhani in briljantni prstan — naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4349
Prodam umivalnik
s ploščo, nizek otroški voziček in že rabljene deske. — Zalokarjeva 11. deske. —Zalokarjeva 16.
4397
Krasno tele
(bikec montafonec), pet tednov star, od s I. pre* mijo odlikovanega bika in dobrega mlečnega po= tomstva — se proda. — Ogleda se: Cesta v Mest* ni log št. 31, Ljubljana.
4432
Novo kočijo
in koleselj na oljnatih oseh, jako lahko — pro= dam po zelo nizki ceni. — Najstarejša tvrdka za izdelovanje vozov v Slo? veniji. — Jernej Pirnat, kovač, Jarše pri Domža^ lah. 4347
Oglje
50 vagonov bukovega Ia, suhega, brez prahu, vilan, franko vagon, Zagreb, Din 10.600 takoj na pros daj. — Franc Kambič, Ljubljana, Poljanska ce* sta 18. 4393
Dve strešni
nadsvetlobi
(stekleni), sestava želez* na in deloma lesena, pa= dec 45°. velikost O60O X 2150 in 5750 X 2250 — se ceno proda. — I ~pra* va hotela »Slon«, Ljub= Ijana. 4431
Stroj
za izdelavo dvorezne ce* mentne strešne opeke si; stem dr. Gasparv, popol= noma nov. kompleten s 750 komadi jeklenih mo* delov — se ceno proda. — Ponudbe pod »Strešna opeka/4285« na upravo »Slov. Naroda«.
Čebeljnak
za 30 A. Ž. panjev, vpo* raben tudi za pavi* ljon na Ljubljanskem ve* lesejmu tvrdke Franc Kunstler, parna žaga in mizarstvo, Litija, se ceno proda. Vse tozadevne in* formacije daje ravnatelj; stvo velcsejma na sejmi; šču. 4399
I   Sestanki |
Anica!
Počakaj me v nedeljo 6. t. m. ob dogovorjeni uri pri »Gadu«. Lojze.
4412
Bukova drva
kupi vsako množino — Družba Ilirija. Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 4351
Maline kupuje
vsako množino ■— Srečko Potnik in drug. Ljubljana, Metelkova ulu ca 73. 4359
Dva rabljena
elektro-motorja
za 2 do 3 HP. 150 voltov — kupim. — Ponudbe na kartonažno tovarno J. Bonač sin, Ljubljana.
4414
Koze — zaicje,
jazbečeve
in od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja. Ljub* Ijana, Sv. Florijana ulica št 9. 3562
Halo!
Kupujem in plačam po najboljših cenah stare obleke, čevlje in pobi* štvo. — Dopisnica zado* stujc, da pridem na dom. — A. Jurcčič, Ljubljana, Sv.  Jakoba nabrežje 31.
4336
J  Stanovanja |
Meblovano sobo
v sredini mesta s poseb= nim vhodom, električno razsvetljavo. event. s hrano — išče za takoj uradnik Trboveljske pre* mogokopne družbe (J. Suchv). " 4408
Oddam sobo
za gospoda: vzamem so* stanovalca v sobo. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 430S
Opremljena soba
se odda enemu ali dvema gospodoma. — Vprašati je pri portirju hotela »Slon« v Ljubljani. 4430
Gostilno
v Ljubljani ali bližnji okolici vzamem v najem. — Po nudbe pod »Gostil* na/4241« na upravo »SI. Naroda«.
Trgovski lokal
v Ljubljani na prometni cesti — se išče za takoj proti primernemu odku* pu. — Ponudbe pod »Od* kup takoj/4388« na upra* vo »Slov. Naroda«.
V najem dam klet
za vinsko trgovino s kon; cesijo in potrebnimi sodi. Trgovina je jako dobro vpeljana. Event. prodam več vinskih sodovdeža; kov in transportnih so« dov. Cen j. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Klet,'4434«.
I*
premičnina
I Dopisovanja |
Minka !
Dvigni pismo v upravi »Slovenskega Naroda«. 4413 Joža.
P« Z. Nisem iz
Ljubljane.
Naslov pove uprava »SI.
Proda se žaga
s polnojarmenikom v večjem mestu Slovenije.
— Dopisi naj se pošljejo pod »Zaga'4407«: na upr. »Slov. Naroda«.
Manjša
trgovska hiša
na glavni prometni cesti, 10 minut od tramvaja, se proda. Velik lep vrt. Eksistenca zagotovljena. Milkovie. Moste 79, pri Ljubljani. 42S1
Lepo posestvo,
100 oralov obsegajoče, med njimi 27 oralov trav; ni kov in 15 oralov njiv
— je takoj naprodai. — Kupcu pogoji ugodni. —
j Interesenti naj se obrne* jo na g. Franca Polaka. Sp. Hoča 75, p. Hoče pri Mariboru. 42^6
DVE   LEPI MODERNI
VTLT (300 tisoč in en
milijon kronV M AL VINOGRAD, pol
ure od Maribora, kron
480.000: TRGOVSKI LOKAL
Gosposka ulica. Posredovalnica
»Rapid«,
Maribor, Gosposka ulica št. 28. 4410
Proda se hiša
v dobrem stanju, z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in vrtom. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4420
Naroda^. »Duša«.
4411
Ženitev!
Mnogi bogati inozem* ci, mnogi bogati nemški gospodje se žele poroči* ti. Damam, tudi brez premoženja daje diskret; no nemško pojasnilo Stabrev, Berlin 113, Stol* pisehestr. 48. 4155
; I
Gospodična
se sprejme na stanovanje in zajtrk. — Marija Ko* nečnik. Dunajska cesta 23. pritličje 4425
Eno ali dve
nemebiovani sobi
vzamem v najem takoj ali tudi pozneje. — Po; nudbe na: A. Ž., Ljubljana, poštni predal 11.
4373
Meblovano
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kabineta in kuhinje — v sredini mesta — se odda za dve ali več let: na* jemnina se plača za dve leti vnaprej. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4364
Radi pomanjkanja znanja
želi dopisovati mlad pre; možen dvakratni milijo; nar. samostojen trgovec, z naonraženo. simpatično gospico. Poznejša ženi; tev. Sliko pošljem na za* htevo. Tajnost častna stvar. — Ponbudbe pod »Sreča v ljubezni 4400« na upravo »Slov. Nar.«.
Ženitna ponudba.
Dva inteligentna, do;* bro situirana mladeniča od 20 do 24 let, lepe zu* nanjosti, želita v svrho ženitve resnega znanja z dvema gospodičnama iste starosti, ako mogoče z nekaj premoženja. Izklju* čene niso mlade vdovice. — Dopisi, ako mogoče s sliko, na upravo »Sloven* skega Naroda« pod »Že= nitev I/II/43S9«.
Jermena za cepe,
gože, biče (gajžle), jer* mena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa* ga), šmis, čevljarsko pre* jo, čopiče za belenje in pleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Do* beic, Ljubljana, Sv. Ja* koba trg 9. 3542
Zaman se trudite
s prodajo vil. stanovanj* skih, trgovskih in obrt* nih hiš, kmetskih pose* stev, graščin, žag. mli* nov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri
»Posest«,
Realitetna pisarna, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Pc* tra cesta 24^_3770
Proda se radi takojšnje selitve gospodarja
vzorno posestvo,
obstoječe iz zidane in z opeko krite hiše. gospo* darskega poslopja in 8 oralov zemljišča. — Po* sestvo se nahaja v lepem trgu v Savinjski dolini in je zelo pripravno za hmcljerejo. — Dopise je pošiljati na: Anton Poz* nič, Libeliče pri Dravo* gradu, kjer se poizvejo natančni podatki. 4116
I Raznoj
Na hrano
sc sprejmejo trije boljši gospodi, oziroma gospo* dične. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4417
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana.
3502
Klobase,
fine. suhe, radi opustitve obrata   v večji množini
na prodaj. — Naslov po« ve uprava -»Slovenskega Naroda«. 349Š
Javna dražba
se bo vršila v nedeljo 6. julija pod Rožnikom. Prodajale sc bodo štiri parcele. — Lega krasna. Cena nizka. — Poizve sc v restavraciji v Rožni do; lini. 4409
Sir,
pravi polemendolski (bo; hiniski), grover. trapih stovski polnomastcn in čajno maslo. — Blago je vedno prvovrstno. — Iv. Kos, Ljubljana, BohorU čeva 28. 4381
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* j alki na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* lie ročnih de!« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
DvoKolesa,
mali motorji, otroški vo* zieki. pnevmatika — po znatno znižanih cenah. — Ceniki franko: prodaja na obroke »Tribuna« F. B. 4. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* ljana, Karlovska cesta 4.
4140
Najlepše slike na porces lenu, izvanredne trpežno: sfi. izdeluje v originalni izpeljavi — znani umet* niški zavod
Anton Hofimann,
Karlovi vari (Karlsbad). LTstanovljcno leta 1880. — Naročila direktno aH s posredovanjem infor* macijskega biroja »Mar* stan«. Maribor. 3598
Trboveljski premog in rirva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana
Kralja  Petra trg štev.
Plačilo tudi  na obroke. Telefon 22u. 272
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim pn* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Intc« resenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* eavničarja v Radečah pri Zidanem mostu.       31 /T
Veletrgovina
Osvald Dobeic,
Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9 — priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mi* la, zobni prašek in paslo »KalodonttElida« ter vse
druge galanterijske pred* mete no najnižjih cenah.
Tančica za krste,
okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni traka* vi, vezenina, čipke, noga* vice, otroške čepice, su# kanec, moderc, vilice in veriga, vezalke, pavola, kvačkanec D. M. C. prej« ca za vezenje, lastika, podpetiki »Eterna« in razni gumbi vedno v ve* liki izberi pri tvrdki — Osvald Dobeic, Ljubi j a* na, Sv. Jakoba tTg št. 9.
3505
Znižane cene za otroške vozičke J
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače to« varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šival* ni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozič* ki, šivalni in razni drugi, stroji. — Prodaja se tudi na obroke. Ceniki fran* ko. 3247
obleki
I!
namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj t prometu davno preizkušeni in priljubljeni Pravi : FRANCKO V : kavni pridatek« v zaboje kih. — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi* —
Umetniške
RAZGLEDNICE
100 komadov a 25 dinarjev naprej
priporoča
Narodna knjigarna
Ljubljana
Prešernova ulica 7«
ATA H šWA AVA ATA ATA AtA AVA ATA ATA ATA AVA AVA A"A AVA ATA AvA AVA
palna sezija
1924
Najnovejša izbira:
kopalnih plaščev, oblek, eepie ter kopalnih čevljev za dame In gospode! Posebno ugodno kupite kopalno obleko s krilom Ia Bengerjev irikot po reklamni ceni 125 dinarjev.
Razpošilja se po poStil
Kmetovalci!
Motorje, mlatilnice, slamorsz^ice itd. topite najbolje
in po zelo ugodnih cenah edino pri ANTOMU KREMZAR, delavnica poljedelskih strojev, St. Vid nad Ljubljano.
Istotam se sprejemajo tudi vsa popravila poljedelskih strojev.
Trgovci, pozor!
Trgovci, pozor I
Pletarske izdelke i
dajemo v komisijo proti garanciji po vseh krajih Slovenije. — Ponudbe pod , ZASLUŽEK" na Publiciraš d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34, II. nadstr.
443/
Oklic.
P I 150-24-3
Ivan Sirnik, posestnik v Ljubljani VII — Sv. Jerneja cesta št. 44 je radi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican. — Njegov pomočnik je Andrej Knez na Viču št. 66.
Okrajno sodišče v Lfubljani,
odd. I., dne 2. julija 1924.
Sadno trgovanje,
mešana trgovina naprodaj,
enonadstropna hiša z večjim sta novanjem, posestvo, gospodarske poslopje, zemljišče v ravnini ol državni cesti. Trgovina leži v sredini sadnih krajev in lesne produkcije na Sp. Štajerskem. Prod? se zavoljo smrti soproge. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4424
Sprejmeta se 4433 dva zanesljiva
stavbna polirja
ter več dobrih
« zidarjev
za takojšnji nastop. Naslov pove uprava Slov. Naroda.
Prvovrstno 6000
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Ma]dlčf
valjčni mlin - KR.'NJ. Kupuje tudi vreče.
Elektr. razsvetljevala
aparati za kuhanje in kurjenje, elektr. žarnice daleč pod dnevno ceno. Radio aparati, potrebščine za radio. — Elektro-Companv, d. z
__o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. 4334
1TLH. I I H U O I I I H IJUULJUUUUCO^^
---
T-^^ Specij alm ♦ zemljevidi  1 s 75.000
vse  Gorenjske  oziroma vse = Slovenije —
Priporoča
Narodna knjigarna, Prešernova u. 7.
<
Sentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno
dobavo 3554
Prodajni urad ientjanikega premogovnika
AND. JAKU, LJUBLJANA, Krekov trg št 10.
Doznal sem, da se širi govorica, da nisem lastnik dro-garljsks prodajalne v Šelenburgovl  ulici si. 5. —
Izjavljam tem potom, da je ista le moja Izključna last,
kakor tudi, da nisem plačnik za morebitne dolgove, kateri se napravijo brez moje vednosti in privoljenja.
An dre 1 Marčan, posestnik in mesar,
Ljubljana, Rimska cesta št. 21.
4406
jffika&ont
zobna pasta, ustna voda, zobni prašek^
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A« KAMC, Ljubljana.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto, skunks barvanie in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA. KRIZEVNfSKA 7.
Ofcaaaauaal ■
Zaloga ftlavipjev in pianinov
najboljših  tovaren   BSsendorfer, Czapka, Ehrbar, Hfilzl, Schweighofer, Original Stlngl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica tiabad, roj. Dolenc. LinbljaDa,
Hilšerjeva ulica številka 5.
S«*BRAĆA PEČ
Dr. Josip Volavšek
specijalist za pljučne in notranje bolezni 4363
b je preselil  na Sv. Petra cesto štev. 8 nasproti hotela Lloyd.
Stanovanje
Iščem za takoj ali do avgusta v novi hiši aH vili v mestu oziroma neposredni bližini mesta. — Plačam eventuelno najomičino za eno leto naprej* — Zamenjam tudi svoje stanovanje, obstoječe iz 3 sob s takim s 4 sobami in prltiklinami. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Zanesljiva stranka 4392.
sSS9By
Oglašuj ena   ter pooravljam
glasovir je in harmonije, speci j el no strokovno in ceno!
G. F. urasek
Ljubljana Wilfui nI. 12
Uradnika za organizacijo
po enega za ljubljansko in mariborsko oblast sprejme večja zavarovalna družba.
Predpogoj dobro poznanstvo v trgovskih in industrijskih krogih in dober nastop. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod .PROKURIST* na Publidtas d. d„ oglasni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 34, II. nadstropje. 4401
Ilirska posojilnica
Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8, I. nadstr.
sprejema hranilne vloge po 8 %
Večje in stalne vloge do 12
'. o.
3539
Novo otvorjeno! Fizik-dietetsko Novo otvorjeno
===== zdr.viliSče MARIA-TROST _
pri Grazu (Avstrija). Telefon 18—91. V bližini tramvaja.
Proti severu zavetna, senčna lega popolnoma brez megle in prahu. V*i moderni zdravilni pripomočki. — Hidroterapija (medicinalne, proste in solnčne kopeli). — Elektroterapija, štiricelične kopeli, diatermija. ^^^^ Baaj~   Ležalna, debelilna iu vsa dietna tečenja. — Prospekti na zahtevo. '^■53
4389 Šefzdravnik: Dr. V. Stevskal.
Modna trgovina
fl. Silovit
K. Soss
Ljubljana
Mestni trg 19.
sivaim
za rodbinsko in obrtno robo so edino
JOSIP PETELINCA znamke GRITZNER
In Adler Ljubljana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
Izvrstna novost.
.0.1. Mu beton, blagajn
— d. d. Vukovar —
Brzojavke: Bob, Vukovar — Tol. in t 56
Proizvodnja in odprava vsakovrstnih blagajn Is Jeklobetona omar za dokumente
treaornih vrst itd. itd. v najlepši in najsolidnejši izdelavi
Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Ar min ueldstein,
agentura in komlaijonalna trgovina Vukovar.
Zastopstvo in depot: „_ .
Biča štev. 5.
, Zagreb
29 T
Brezpogojna sigurnost proti ognju.
Največja sigurnost proti vlomu.
LMikuš
Ljnbljana, Mestni trg 15
priporoča stojo zalogo dežnikov in solnčni-kov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvriojeji totno in solidno.
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 3.
rovet, stavbni, galanterijski m okrasni klepar. Instalacije vedovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klasetne naprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Obnovite
naročnino
Hrastove 3553 in smrekove hlode
v dolžinah nad 3 metre in debelinah nad 30 cm
kopirno vsako množino
najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi ahko ogledajo, na :
jgjjj. jjjjijgjjj)
Lep črn
prenos1
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodaja Slovenska pre-mogokopna dražba z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ulica L
Uzjamstvo popravljine
L0K0N0BILI
Lanz-VVolf Grad j. god. 1914—22
HP Novi
HP
10—is 15—20 20—25
ss—ae
30—40
40—SO 50—60 60—70
HP 75—«5 80—100
90—120 400—500
100—130 500—600
120—170
130—190 150—200 170—230
200—300   40— 65 HP
300—400   50— 80 „
70—100 .
100—140 „
120—170 .
130-190 .
26— 42 ', 170—210 „
30— 50 I 200—300 .
Novi
vsake tioj:e gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R. STERMECKI v CELJU, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nitke cene- Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene.
109» CENIK ZASTONJ. "f£*»
Stavbeno podjetje
Robert Smielovski
arhitekt in mestni stavbenik
sodno zapris. izvedenec v stavbeni stroki
- Ljubljana =
Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Potpuna montaža. Pogledajte naše stalno skladište
SIROVOULJNI MOTORI BENZIN MOTOR!
Vse mlinske stroje
prvovrstne izvršitve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in prezidave
že obstoječih mlinov po modernem sistemu
silosi in tavanske žitnice, naprave za transport žita.
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inženerja,  projekti,   prospekti in
katalogi brezplačno. Točna dobava.       Cene zmerne.
Transmisija    Potpuna montaža
BRUCA FISCHERll.lL ZAGREB
Pantovčak 5
Velika zaloga klobukov ln slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tfšan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celju, Gosroska ul. 4
Rimska cesta štev. 2,1 nadstr.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanja ln cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. 2657
Lastnik opekarne na Viču.
Gradbeno isltjs
V. Krainor h Ko.,
Jesenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Medjimurski
konji.
Polutežki in polnotežki konji kakor: kobile za vprego in odgoj, za poljedelstvo in tovarne imam vedno na razpolago in dobavljam po najugodnejših pogojih in ku-lantnih dnevnih cenah. —
Cenj. ponudbe na:
Julio Hoffmann,
trgovina s konji v Čakovcu
Medjimurje (SHS)
Brzojavni naslov: Julio Hoffmann. Čakovec Telefon št. 31. 4258
0
o
B
0
■
0 0
o
CD
Tko želi ugodno provesti svoj dopust
na obali našeg Jadrana, preporuča še osobito prvorazredni
Hotel-Pension JURU" i Selcima, l j pol km od Crikvenice
Hotel ima veliku terasu sa krasnim vidikom u daleku okolicu na Učku itd. Vlastito moderno kupalište jedno od najboljih na Jadranu odmah pred hotelom. Izvrstna kuhinja!
Cjene umjerene! Velike auto-garaže. Najtoplije se preporuča ALOIS BERANEK, prije vlastnik restauracije .Kolo- u Zagrebu. 2693 Naručbe soba i upite preporuča se rekomandirati.
■ O ■ Ol CD ■ Ol Ol OS OS OS CD ■ O ■ O ■ O«
0 0
■
0 0 0
0 o
Košta Vukasinovič, Ljubljana-M
samoprodaja tvrdk „PETOVIA", F.L.POPPER in TIP-TOP. Dobila je novo partijo modernih in prvovrstnih moških, ženskih in dečjih čevljev.
vi
Postrežba točna!
Solidne cene!
Fotografi! Amateri. I
NajeenejSi izvir za trgovanje Je 3741
Foto Industrija Novi Mtrhms {Brnika}
Cenik s približno 400 slikami brezplačno in poštnine prosto. "*5E»7"
fetografske plašče so
ocijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za SHS
ZAGREB, PALMOTICEVA ULICA BROJ 66,
V     veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
Auto*iratere senti !
Posetite našo izložbo v Mariboru, Aleksandrova cesta 19, v kateri se nahajajo vedno razloženi naprodaj novi in stari avtomobili prve vrste. Ravno tako se tam prodajajo motorna d okoiesa, radlo-aparati, pisalni stroji itd. Poučevanje v vožnji
teoretično in praktično. Raz voženi, toda samo biezhibno ohranjeni vozovi se sprejmejo v
komisijonalno prodajo. 3399
Strogo skrbna, zelo solidna postrežba.
A, Stoinschegg — R- Pelikan, fVSaribon, Aleksandrova cesta 19.
Najstarejša slovenska
!S!
delavnica
Ivan BricelJ, Dunajska c. 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
Edino prave flGoiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni \rgovini in delavnici
J. Braier
Liubliana 3396
Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.   —   Trgovci popust?
Cene soiidne! Postrežba točna!
—   u dzIKM izbiri. —
Modna trgovina
H.KEHDH, Ljubljana
IV m in S!N
Ljubimaca, Gosposveiska 2.
firiM stroji
izborna fconštrnkcija .- elegantna izviJitev tovarne v Linca Ustanovljena !. 1657 Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles iu šivalnih strojev 10 letna garancija.
Pisalni stroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Dflrkopp, Stvria, Waffenrad.
Začasno znižane cene.
50 motorjev na vrtilni tok
220 380 voltov, 345 HP, najboljši izdelek, 2 leti jamstva, daleč pod dnevno ceno. — Radio aparati. — Elekro-Companv d. z o. z., Ljubljana. Sv. Petracesta 26. 4333
za konzerviranje sadja ^^^^ in sočivja ^^^^
Edina zaloga:
Jiallf Klein - LJubljana
zaloga stebla ln porcelana 4262
Jedno sretno putovanje u novi zavičaj
Ako želite u Ameriku, stavite se odmah ti vera sa
JUNAJTED STETS LAJNS
Vi čete uživati svaku pomoć čim se ukrcate sve do Newyorka. Kabine treće klase su čiste, prostrane i divno nameštenc. Hrana je odlična i dovoljna. Posluga pažljiva i uslužna. Putnik treće klase uživa sve udobnosti. Obratite se na Američko Državno Brodarstvo u ovim mestima:
UNITED STATES LINES
(JUNAJTED STETS LAJNS)
Beograd, Pa.ls.ta Bcos:niske Zadruge ; Zagreb, Mlhanovioava ulica br. 2, preko cd kolodvora; LJubljana, Dnnajska cesta br. 29; Sarajevo, Aleksandrova ulica br. 52
ALOMA COMPANV
anončna in reklamna družba z o. z. Centrala: F i t i j a i k a :
LJUBLJANA
BEOGRAD
Kongresni trg 3 Kolarčeva 7
Generalno zastopstvo za Italijo:
G. Cehovin, Trst, Viale XX Settembre 65
Oglase Adrese
po originalnih časopisnih tarifah trgovskih, industrijskih in drugih za vse tu- in inozemske časopise      podjetij, garantirano pravilne
Plakatiranje
v Ljubljani, Beogradu in ostalih mestih Jugoslavije, železniško plakatiranje po vseh jugoslovanskih železniških postajah
Kinoreklama Informacije
v Ljubljani, kakor tudi v drugih trgovskega značaja ir Jugoslavi-jugoslovanskih kinematografih je kakor tudi drugih držav
Zastopstvo internacionalnih velesejmev
Ljubljana, Praga, Liberec, Gradec; prodaja 4276 legitimacij in tozadevne informacije
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
25
S2U
74
44