THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. erikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ' Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. MAJA — FRIDAY, MAY 21, 1926. S. E DRUŽBE SVs MOHORJA V CHICAG1 NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. i- ** LETNIK XXXV, .—Vare z ^DINJENE DRŽAVE ZA KOOPERACIJO Z EVROPSKIMI DRŽAVAMI ZA RAZOROŽENJE. — POTEŽKOČE SE KAŽEJO, KER DRŽAVE ENA DRUGI NE ZAUPAJO. — FRANCIJA ZAHTEVA GARANCIJE. MOŠTVO MODOC-A SE SPOMINJA NA TITANIC. Ž, eneva, Švica. — Hugh S. '"son, ki je na čelu ameriške legacije na pripravljalnem °fo van ju za razoroževalno gy .""lerenco priporoča vsem dede, ,ff,atoin >naj storijo, kar je v »jih sir«' pas. moči vse, da se bo započe-5 delo končalo z zadovoljivim .{Zliltatom. Gibson je dal raz-da Amerika hoče samo ■i v največji men za cilja, neče se vmešavati ^opske zadeve drugače, ,,0r le s svojo pomočjo in je , želja Zedinjenih držav, resnici bile v pomoč pri 6v&nju tega vprašanja v ®fE>zumu z vsemi državami. ,.ak°j na prvi pogled se pa *> da niso vsi delegati odkrili; nekateri so le toliko, v So Poleg, ne mislijo pa na }H> ^ar p jib smatra, da so v ženevo. V prvi vrsti Kiev po|tev med neodkrito-e ~~~ Italija. Zastopnik Ita-& , bolje rečeno Mussolini-u vsakovrstne izgovore,1 L ^tte pokaže naravnost, da IZID YOLITEY V PENNSYL-YANIJI. ti na temu, da bi se v Vare nominiran za senatorske-ga kandidata; dobil je veliko večino v Philadelphiji, pa tudi v Pittsburghu je močnejši. — Pinchot je zadnji. Philadelphia, Pa. — Tudi pri primarnih volitvah v državi Pennsylvania se je pokazalo ljudsko mnenje o Volsteado-vem zakonu. Poslanec William S. Vare, kandidat za nominacijo za senatorja na republikanski listi, je bil vedno zato, da bi se ljudstvu dovolilo lahko vino in pivo, z drugimi besedami ,bil je za modifikacijo Volsteadovega zakona. Volivci države Pennsylvania so se mu zato tudi izkazali hvaležni in z veliko večino glasovali za njega. Varov.a nasprotnika sta bila senator Pepper in guverner p« . • v., i Gifford Pinchot. Vare ima o- P nslo do razorozitve.| k ? večine, za WW1 StK'an-- 80 1 A > njim pride senator Pepper, po-Ž f razorom ^ * ^ a3o strah pred narodi, ki . videz šibkejši, a poten.; sta za hiranje prohibicije m 3 Močnejši — tudi to je nasprotna modifikaciji. Še v sredo jutro niso Pepper- >1^ Pripravljevalni konfe- Viresnici Pri srcu' da bi ,'a . sporazuma, od ka- mož na mestu in ole •'sla k., v . j, i jevi voditelji kampanje hoteli h. : lezkoče za izvedbo na-, J . , t r .___o • i 1 verjeti, da so poraženi, kar pa Mterega nameravajo sko- ,J ' . . . . ' se je pozneje izkazalo kot resnično. Za nominacijo guvernerja na republikanski listi poleg Vare, je zmagal Edward E. Beidleman, z večino 65,000. Njegov nasprotnik je bil na Pepperjevi listi John S. Fisher. Na demokratski listi za senator j.a je bil bivši delavski tajnik v Wilsonovem kabinetu, William B. Wilson, ki ni imel nasprotnika. Wilson je za for-siranje proh. postave. Sodnik Eugene C. Bonniwell, ,eir odvisno preprečenje i^iSti Moštvo obrežne straže na ladji Modoc na prostoru kjer se je potopila Titanic ko je zadela v ledeno goro pred 14. leti. Slika nam predstavlja mo štvo in častnike, zbrani na krovu, ki se povešenih glav spominjajo velike nesreče. Oddali so salvo iz topov na ladji, nakar je Modoc nadaljevala svojo pot kot patrulna ladja, ki varuje parnike pred ledenimi gorami. KRIŽEM SVETA. — St. Paul, Minn. — 1500 mož je bilo na delu pri gašenju gozdnega požara, ki je vpepe-lil domovja družinam in grozil vasem z uničenjem. Veter, ki je delo gasilcev otežkočal, je ponehal, dobili so ogenj pod kontrolo. V bližini Cr,amer, na severni strani jezera Superior, je 14 družin brez strehe. — Chicago, 111. — Iz vode so potegnili truplo Mrs. Mary Ford, mater sedmero otrok, ki je bila stara 35 let in je bila pogrešena že tri mesece. — Reno, Nev. — Danes, v petek, 21. maja, bosta v Cars-ton City usmrtena dva zločinca s plinom. Zaprta bosta v zato pripravljeni sobici, v katero bodo spustili smrtonosni plin. -o- Iz Jugoslavije p USODEPOLN DAN ZA G. PA ŠIČA; NJEGOVA ZVEZDA JE V ZATONU, KONEC JE NJEGOVI POLITIČNI KA-RIJERI. — DRUGE ZANI MIVE VESTI. PILSUDSKI SE VARUJE, KRYOPRELITJA. PODROBNOSTI 0 TORNADO Y CHICAGO. IZ KONVENCIJE HRYAT BRATSKE ZAJEDNICE. vojen. Naloga se mo-i* mnenju Gibsona le( da se medsebojno j njgg| ^ sPozn,ajo in seznanijo s "V O1 drugih držav, pred- v "H| - o--- —----- r X yob C". 'odCi?0", katere » fa-' - eventuelno bo- zastopnik gal za nominacijo za guvernerja na demokratski listi. Prohibicijsti trdijo, da je Vare le z.ato zmagal, ker so bili „i kakor je biIo to že poro nad našim mestom in okolico. gan0f zelo burna Socialisti in Danes prinašamo podrobnosti, komunisti so silno diviali in po- lu j oč morebitne žalitve in pro seč oproščenja; Pašič pa je — kakor pravi poročilo, jezno o-krenil glavo in sploh ni hotel nič slišati o kaki spravi. To zadržanje g. Pašiča mora tembolj začuditi, ker se prT nosti nesreča. Jutranji vlak, ki pripelje ob petih zjutraj na ptujski kolodvor, ne stoji na postajališču Hajdina. Fant je skočil pri železniškem mostu, nad cesto Ptuj—Št. Vid, iz vlaka, pri tem pa globoko padel. Strojevodja je na ptujski postaji takoj obvestil uslužbence, prišla je komisija z zdravnikom in odredila prevoz težko ponesrečenega Žirovnika v ptujsko bolnišnico. Nogo si je zlomila- 911etna viničarka Neža Kro-mar iz Galicije pri Veliki Pi-rešici, ko je padla po stopnicah. Spravili so jo v celjsko javno bolnico. Kakor starka sama pripoveduje, ni bila še nikoli v svojem življenju bolna in je še na dan nesreče pridno opravljala svoje delo. no nam mirno, in v bistvu do-; brodušno naravo, drugič pa. če ki so vse prej kakor razveseljive. Že popoldan v torek je za skušali z vsemi ovirami na tiho. ** m ve^l^azun» in sPreime < Vt.ev kot najboljše sred-^ vojni. ---o- Ca^MOGU POLETNI \9 ^ NE BO NIŽJA. Met"! konvenciji Retail iw>ts Association v 0 ^ŽarU 80 sklenili, da ne 10 stJiCene Premogu, ka-riJo izjava nadzornika John L. Whitmana odgovarjala resnici.j Pronašli so, da so si z denarjem | ne, kajti Poljska nima nič kaj prijazne sosede.- čelo deževati: lilo je kakor iz( škafa. Še hujše pa je bilo proti ^ večeru. Najbolj je bilo prizadeto predmestje Harvey. Ko je bila nevihta najhujša, veter silen, je zajel vrtinec v zraku aviatika Ross Kirkpatricka, ki je v službi Ford Motor kompanije. Letalo je padlo na tla in se popolnoma razbilo, letalec je obležal mrtev z zlomljenim vratom. Nesreča se je zgodila nasproti Resurrection pokopališča, ki je oddaljeno dve milji zapadno od Argo. Trinajstim hišam je odneslo strehe, nad 30 garaž je razdejanih, velik del mesta na jugu je bil brez luči. Nad 500 kleti, tudi kjer prebivajo ljudje, je bilo preplavljeno. Iz drugih krajev države tudi poročajo o tornado. Drevesa je ruvalo s koreninami. Miss Helena Stonič, hčerka našega rojaka, stara 19 let, je bila sama doma na 159. in Wood cesti. Hišo je in javno, a ko so videli, da je, predatavlj Narodni blok premočan in da premotrimo ves potek konflikta med njim in Jovanovičem, dejanje. G. nekako nelogično Pašič je star mož, Umrli so v Ljubljani: Vladimir Breznik, sin zas. uradnika, 4 mes. — Bernarda Katarina Mer-še, usmiljenka, 61 let. — Ant. Špeh, sin delavca, 11 let. — Marija Butara, obč. uboga, 75 let. — Terezija Hribar, zaseb-nica, 64 let. — Lovrenc Gaber-šček, m. ubog, ,67 let. — Marija Kariž, žena pošt. uslužb., 20 let. — Franc Kavčič, tesar, 47 jet. — Ludvik Wernig, žel. mizar, 27 let. — Janez Slapar, podajač, 24 let. — Borislav Prebil, sin stavb, delovodja, 6 mesecev. — Daniela Battelino, Jo- hči tehn. uradnika, 5 mesecev. — Anton Grm, kroj. pom., 25 let. — Karolina Rupnik, hči tesarskega pomočnika, 2 in pol leta. — Anton Rupnik, sin tes. kupili svobodo najhujši zločin-, pravdnika Crowa: ci — morilci in roparji. Ta Jogeph Carennassi je ustre-najdba govori kakor odpH^ m do ^^ Jogeph Mucdo Ca_ knjiga zakaj se je v Chicagoi rennasg. bn spQZnan kHvim nahajalo toliko zločincev ki so na 25 lgt jege po pri belem dnevu izvršili naj je zastonj vse zaletavanje z ki dobro pozna živlienje in lju glavo v zid, so se podali in sli, ^ -n tud- izkušen dil3iomat. z drugimi na delo organizacije. pa§.g je y praydi z g Cuje se, da se vse tri struje vanovičem p0polnoma razkril silno pripravljajo za volitve, ki gvoje karte> in to je tista veli. bodo v kratkem' sledile. | ka napaka> ki jo je naredil. Po- Mnogo so kajpada zavrgli, kazal je, da mu ne gre nič za kar so priporočali trezni dele- interese lastne stranke, ker bi pomočnika, 4 leta. — Ljudmila gati, da naj bi se razne zade- j0 sicer gotovo obvaroval raz-1 Berlau, tisk. uslužb., 33 let. —-ve rešilo potom pododborov in kola, ki je z Jovanovičevo iz-jRajko Mirtič, sin dela,vca, tri bi se na ta način prihranilo or- ključitvijo postal neizogiben, j mesece. — Franja Vojska, že-ganizaciji mnogo denarja. Pa ampak zgolj za to: kdo je • na železničarja, 60 let. — Paso nahrulili razni naprednjaki močnejši. — I vel Polanc' sin delia^a.' ? take predlagatelje, da je to Clankar zaključuje svoje iz-1 — Ivana Legat, služkinja, 35 preveč meščansko itd. To se- vajanje sledeče: G. Pašič, ki veda, ker ne razumejo. Zato je v tej državi vseh sedem let pa trajajo konvencije raznih gospodoval tako, kakor to še jugoslovanskih organizacij kar danes z vso težo občutijo na po tri tedne. 1 svojih ramah, pripada že pre- Mladini so dovolili, da sme' teklosti. Njegova zastarela ide-za naprej ustanavljati svoja ^gija se pogreza v temo društva in ista upravljati in vo- dimo ze svitanje druge, - d iti v angleškem jeziku. Upra- ve> mlade. _ vitelja tega oddelka bo volila konvencija. H.B.Z. je sprejela v pravila vi-zdra- ti*10 nizke, da na denarnici .Med jetniki, ki so še Zanje ni treba mi- zaprti, a so bili n.a listi, da bo- AnR,ija- -Sem" ?iN ; "niav Nižini New^ 91 v ledeno goro Parnik času. običajno vsako Pravijo, drznejše rope. Znano jim je bilo, ako pridejo v roke pravici, da bodo izpuščeni na svobodo — ključ do svobode je v ni s do kmalu uživali zlato svobodo, ,za katero so že podplač^li, se je začelo revolucionarno gibanje, ko so čuli, da je zdaj ta doba minula in denar ne po maga nič več. Tukaj navedemo parolni slučaj, ki je v rokah državnega toče ,ki je padala debela kakor kokošja jajca. Veliko oken je devetih letih je pa bil po ome- tudi pobila. Škoda je cenjena njeni parolni mašini izpuščen na $300,000. nasV0b0d0' Springfield, 111. - Osem Patrick Walch, ki je bil ob-' oseb je zadobilo poškodbe, far-sojen v dosmrtno ječo, ker je 1 me in hiše, stoječe zunaj me-prerezal svoji ženi vmt, je pri-1 sta, so bile poškodovane. Mate-šel na enak način iz ječe v de- j rijalna škoda je velika po straš" vetih letih. Takih slučajev je )lxj nevihti, ki je divjala nad tuna tisoče. Preiskava se vrši da- ] kajšno pokrajino. Ije. > Požar v župniji Št. Andraž v Slov. goricah. dvignilo (-tudi točko, da se ne sprejme v Šentandraškemu posestniku iz temelja in treščilo na zem-1 organizacij0 nobenega zločin- Francu Rižnar na Smolnicih je ljo poleg, dekle je dobilo ca uničn požar viničarsko poslop- težke poškodbe. Glenn R. j Predlog; da bi Zajednica je> stiskalnico in vinsko poso-Orrell, 15708 Vine cesta, je bil j plagevaia društvene odbornike,' do. Zažgali so fantalini s ciga-pobit na tla do nezavesti od j je propadel. odbornike plaču- retami. let. — Valentin Frantar, posestnik, 23 let. — M. Imelda Koncilja, uršulinka, 31 let. — Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. N»Sa banka ima svoje lastne rre«« • pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve «o dostavljene prejemnika na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakeg« odbitka. jejo sama lokalna društva. Kot izgleda, bo v bodočem odboru večina Narodnega bloka. S tem je povedano toliko,( da zanaprej bo socialistom in^ komunistom za vedno odklen-j kalo bosirati pri H. B. Z. To, Umrl je v Zapužah pri Beguftijah 281etni kmetski gospodar Anton Ovsenik Naše cen« za pošiljk« v dinarjih I* lirah to bile včeraj sledeče: Skupno a poštnino: i 500 - Din. _ | 9.51 1,000 - Din.---$ 18.75 2,500 — Din.__% 46.78 5,000 — Din.__$ 93.00 10,000 — Din.___$185.00 100 - Lir__$ 4.70 200 ~ Lir___I 9.05 500 « Lir__| 21.75 1,000 - Lir______? 42.25 10,000 Din. a ... . , Pri pošiljttvah nad .v,,^-Zapustil je mla-| ntd 2000 lir posebea popust. do vdovo, ki mu je nekaj ur pred njegovo smrtjo povila o- 'AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI "Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski Ust v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo Siri in priporoča! baje silno skeli tudi slovenske troka. V tej hiši — "pri ICra-rdečkarje v Clevelandu, kateri( lju" — je bil rojen tudi g. Iv. pravijo, da so Hrvati vsled te-1 Ovsenik, ravnatelj čekovnega ga, ker ne pustijo socialistov irij urada, komunistov h koritu nazadnja- -a ki. Gospodov je seveda strah, ker to kar je sedaj prišlo pri Težka nesreča. K« ge je vozil iz Bosne na HBZ. bo prejalislej prišlo tudii,dopust J. Žirovnik iz Žetal, se, pri naši Narodni Jednoti. 1 mu Je zgodila po lahkomišlje Ker se cena dinarja čestokrat ms* nja, dostikrat docela nepričakovan*, ie absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažeje po cenah onega dne, ko ml aprejma-mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft ČEŠAREK 455 W. 42nd St., NEW YORK, N. T, Amerikanski Slovenec frrf In najstarejši »lovMuld list 9 Ameriki« ; i Utttnorljea leta ItflL Izhaja rick dan raxua aedalj, pon-Mikar >a ia.ro» m MmmOU* Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO Naslov nredniitra In nyrayej 1849 W. 22nd St., Chicago, M. Telefon: Canal 0098, Ca čelo leto t» pol leta Naročnina 1 -$5.00 „ 2.50 Za Chicago, Kanada ta Ktrert Za celo leto - (.00 Za pol leta _ ».00 Tka fin« ud the eldeet Me- venian newspaper ha Ameiicg. Eatablished J891, Issasd daily, axcapt Boa day. day. lad tin day tfttr hftlMu*. Published by! EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication cfficeif 1849 W. 22nd St., Chicago, IU, 'Phone: Canai 009«, Snbscriptioaj For one year _ For half a ycar_ _$S.OO . 2.50 Chicago, Canada Dad Enrepaj For one year , ... .. 6.00 For half a yea*_— 9.00 DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlanl na ■rtdništro vsaj dim in pol pred dnevom, ko (zida list.—Za zadnjo itevilkol v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vaiega naslova na lista enači, do kedaj imata 1st plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagata lista Entered as second class matter November 10, 1925, it the post office fct Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Društvo narodov in trajni mir. Odkar je pokojni veliki Wilson leta 1918. naslovil na vse narode sveta svojo prijetno blagovest za splošen in trajen svetovni mir, vsi narodi in vse človeštvo sanja o miru in zopet o miru. Vendar, bolj ko svet sanja o miru, manj je miru in kot vsa znamenja kažejo, ga najbrže še dolgo ne bo, dokler bo človeštvo brodijo v mejah golega pogubnega materializma. Države in narodi so, kakor navadne privatne družine, samo v večjem obsegu. Ves svet, njegova bodočnost in njegov napredek je odvisen od gospodarstva in trga. Vzemimo kmeta .ali tovarnarja. Prvi producira poljske pridelke, redi živino in drugo. Toda nikamor ne more, ako nima prilike, da bi svoje pridelke in živino prodal. Ravno tako tovarnar. Naj ima še tako urejeno in bogato opremljeno tovarno, ako nima trga, da bi svoje produkte spravil v denar, pade prej ali slej. Tako je pa tudi z državami in narodi. Katera država nima dobro organizirane trgovine, ne more nikamor naprej. Od leta do let^ se poglablja v dolgove in ljudstvo zdihuje pod silno davčno težo, ki jo mora nositi, ne da bi imelo proti temu zadostne dohodke. V takih državah postane ljudstvo nezadovoljno in ko je mera polna, nastanejo pobune, vstaje, ali pa vojska s sosedi. Vse vojske se bijejo le zgolj radi gospodarskih vprašanj. Zato bi, bilo pa zelo naivno misliti, da bo zavladal trajni mir, dokler ne bodo na svetu urejene gospodarske in socialne razmere na način, ki bo enakomeren za vse države in narode na svetu. Vzemimo Nemčijo. Ona je Slovanom sovražna in je radi svojih predvojnih militarištičnih spletk kriva in odgovorna za zadnjo svetovno vojno. Vendar bodimo hladni tudi v tem oziru. Nemčija ima sedaj okrog 62 milijonov prebivalcev. Izven njenih mej jih je baje okrog 9 milijonov, t. j. brez Nemške Avstrije. Vzemimo za njo Rusijo. Ona šteje skupaj z Rusi in vsemi rodovi pod njenim okriljem okrog 165 milijonov. Zdaj pa poglejte na razne mirovne pogodbe, ki se vlečejo, kakor veriga od Versailleske do zadnje Locarnske. Vse vklč-pajo zlasti Nemčijo v pravo gospodarsko sužnost. Angleški in francoski ekonomski strokovnjaki so preračunali do zadnje možnosti nemško gospodarsko moč in na podlagi te so ji naložili tako težko breme vojnih dolgov, da bo Nemčijo vzelo celo stoletje pri vsej njeni najboljši možnosti, da bo plačala Franciji in drugim zaveznikom. Rusijo pa zavezniki gospodarsko bojkotirajo in je ne puste na svetovni trg razun onega, kar od nje sami neobhodno potrebujejo. Torej samo te dve državi, ki štejeta nad 280 milijonov ljudi, ne da bi upoštevali zraven še manjše druge države, ki so jim gospodarsko vezane roke na isti način kot Nemčiji, so dovolj velik vzrok, da n.a trajni mir še misliti ni, dokler bo tako. Kdo naj verjame, da bodo Nemci samo garali in plačevali do zadnjega vinarja kar celo stoletje? Kdo naj verjame, da 1)0 Rusija mirno gledala, da jo bodo Angleži in Francozi samo bojkotirali in stavili na pot njenega naravnega in gospodarskega razvoja same ovire ? Zdrava pamet pove vsakemu, da zadnji dve boste prejalislej storile vse, da se tega ubranite. Ravno to pa bo /zopet povod novim, še strahovitejšim vojnam, kot je bila zadnja svetovna vojna. Društvo narodov z vsemi svojimi mednarodnimi postavami ni v stanu preprečiti niti enega samega izgreda med državami in narodi. V glavnem odboru Društva narodov sedijo samo Angleži in Francozi, ali pa taki, ki so pod uplivom prvih dveh. Zato tudi Društvo narodov nastopa direktno samo za interese imenovanih dveh imperialističnih držav. Kaj je n. pr. Društvo narodov storilo, ko je znani italijanski pustolovec D'Annunzio okupiral na škandalozni način jugoslovansko Reko? Kaj je Društvo narodov storilo, ko so Francozi vkorakali v Nemčijo? Kaj je Društvo narodov storilo, ko so boljševiki napadli Poljsko ? Itd. Popolnoma nič. Iz vsega tega je razvidno, čemu je Društvo narodov ustanovljeno in komu naj služi. Popolnoma nič ne grešimo, ako pravimo, da je Društvo narodov navadna agentura mednarodnih kapitalistov, v kateri igra angleška in francoska kapitalistična diplomacija precej čudno ulogo, ki se končuje vedno le tako, kakor je prav in v korist Angležem in Francozom. Ko pa vidimo vse to, tedaj smo pa tudi na jasnem, da je pripovedovanje o trajnem' evropskem miru le nekaka bajka angleških in francoskih diplomatov. Kajti iz pojasnila vidi jasno vsak, da na podlagi danih razmer je splošen, trajen mir sploh nemogoč. Gospodarska borba med državami in narodi bo šla naprej, dokler ne bodo trčili skupaj veliki interesi. Ko bo pot zaustavljena tem, tedaj bodo spregovorili zopet topovi, puške in drugo strašno morilno orožje. To bodo posledice, katere ima svet pričakovati od sedanjih razmer, ki so preplavljene zgolj z golim, brezsrčnim, materialističnim duhom. Žalostno je, a resnično. v cvetju in prav lepo raste. Pozdravljam vse naročnike tega lista; listu pa veliko sreče in predplačnikov — udana Mary Plantan, naročnica. -o- ZANIMANJE ZA EVHARI-STIČNI KONGRES. Tioga, Wis. Veliko je zanimanje za ev-haristični kongres, ki se bo vršil v Chicago. Kakor se sliši, i pojde tudi večje število rojakov (inj) iz Willarda tja, pa tu Žalujočim sorodnikom pa naše sožalje! Marko Bluth, zastopnik. -o- NAGLA SMRT ROJAKA NA GREANEY. Greaney, Minn. Blizu Greaneya so našli na poti, ne daleč proč, ker je živel Marko Loušina mrtvega. Star je bil 69 let. Doma je bil iz vasi Lipovec pri Ribnici, kjer zapušča ženo"in enega sina. Živel je nekaj časa na Ely in tukaj na Greaney na farmi P. Beze- di iz Tioga in Gorman«. Ker ka _z ^ narQČnik ( mev na Tiogo. Bili? so v Oicero, Lyons, 111. Obe se pohvalite z vsem. Kam pa v nedeljo 23. t. m.? — Gotovo prav vsi na Mr. Jos. Rakovcovo farmo, kjer se priredi farni piknik, za vse bo kar najbolje preskrbljeno. Dobilo se bo kaj okusnega za prigrizek, pa tudi za žejna grla bo preskrbljeno. Tudi na ta mlade se ni pozabilo, plesa bo dovolj, ker je preskrhljeno za dobro godbo. Tozadevni odbor bo preskrbel vse najbolje v splošno zadovoljnost. Le vsi pridite, prav vsi — tudi spodaj podpisani bo tam, i:cr iv.d pije in pleše, če bodo zaigrali ribenško polko, gotovo se bom parkrat zasukal. Pozdrav! Ludvik Perušek. ud. Bog mu bodi milostljiv! Ur. Babich, zastopnica. -o- KAJ JE NOVEGA V CHI-CAGI. Chicago, 111. V našem babilonskem mestu je pač vsak trenutek kaj novega. Med Slovenci se vedno tudi kaj dogodi, kar zasluži, da se zabeleži v kroniko naše naselbine. Najrajši seveda se pripete bolj žalostni kot veseli dogodki. Tako je se je zadnjo soboto naglo raznesla vest po naši naselbini, da je preminula znani slovenski družini Mr. in Mrs. John Volkar 19 letna hčerka Johanna. Zdravila se je baje v Clarendon Hills, 111. zunaj na svežem zraku na deželi. A usoda je hotela, da je ji smrt pretrgala nit življenja in to ravno |iia njen godovni dan. Pogreb jse je Vršil iz slovenske cerkve sv. Štefana s peto sv. mašo za-Idušnico. Pogreba se je udeležilo silno veliko prijateljev družine. Pokojna je bila članica društva Marije Pomagaj, štev. 78. KSKJ. katere so jo pridno hodile kropit in v torek večer so se zbrale članice imenovanega društva na domu pokojne in molile sv. rožnivec ob krsti. Rojakinje, ki še niste članice tega društva, poglejte, kako skrbi to društvo za svoje članice tudi ob času smrti. Priglasite se in pristopite v to največje žensko katol. društvo v naselbini priporočamo. Tiskarna Edinost si je te dni nabavila še en Linotype stroj. Tako je sedaj tiskarna popolnoma opremljena in bo izvrševala tiskarska naročila še veliko bolj točno kot doseclaj, kaV naj naročevalci tiskarskih ('f' vzamejo na znanje Iz vzhoda je prispel danes v Chicago Very Rev. K.'Regala Cebulj, D. D., O. F. M. frančiškanski provincial iz ljane. Preč. g. bo imel v nasi naselbini sv. misjon, ki se z"1'' ne prihodnjo nedeljo dne 2i maja pri pol 11. veliki sv. fh&j' Preč. g. je baje eden najbxSlj®" govornikov pridigarjev. ke se vabi, naj v obilnem številu posečajo sv. misijon. Obenem pa preč. g. provincija'8 na j prisrčne j e pozdravljam« mu kličemo prisrčno dobrodošel v naselbino! Krsti v cerkvi sv. Štefan^ Družini Mr. in Mrs. Martin A"' tolin se je narodila hčerka, so krstili za Goldi. Botra sta bila Mr. in Mrs. Martin Foys Družini Mr. in Mrs. J°se!'. Wajda se je narodil sinček, ^ prati* iMi* so ga krstili za John Kumovala sta Mr. in , Frank Kurun. — Družini Pj in Mrs. Andrev Zidarich narodila hčerka, katero so Bot?5 stili na ime Mary Annie. Zl- sta bila Mr. in Mrs. Anton darich. — Vsem naše Česti o POSNETEK BERNINI V LIBERTYVILLE. ^ Milijon — mogoče še vec. legatov evharističnega k« .J - BeriiH" bo sa bo videlo posnetek Bel11, kipa, sv. Device, ki bo ^ čevljev. Postavljen bo zal'j' ]{ nad Libertyville, od krasni razgled na "St. ^ of the Lake" v Mundelein- „ ginal kipa stoji v Ki®V bil delo Berninija, naročil papež Pij XI.,-leta ^i-Ko se je njega eminent ' nal Mundelein nahajal jak v Rimu, je večkrat val iz svojega okna ta1 j^u' takrat je napravil .-0j(' da bo ta kip enkrat v b '0tr| Vsem žalujočim sorodnikom življenju pustil posneti naše iskreno sožalje! Pokojni I l jubo je držal. Washington. Tudi ti so v naj- a slovenskega pa ni nikoli, za- lepšerti redu svojo Vlogo rešili. Najboljše se je odlikoval Paul Steizer, ker on je bil za predsednika'. Nato so prišle dekleta v narodni noši, po dve in dve in zapele narodno himno in še več drugih pesmic. Bilo pa je tudi dovolj za smeh, za kar so preskrbeli odrastli šolarji. Nazadnje pa pridejo na oder bolj odrasla dekleta, belo oblečena, s svetlim okyirjem in s cvetlicami v rokah, pele so angleške to smo pa tako veseli pridige v našem priljubljenem listu. Krivda, da nimamo slovenskega duhovnika, je menda le na naši strani, ker nismo složni. Ko bi držali skupaj, bi gotovo to dosegli. Zato pa se ponovno zahvaljujemo č. g. Rev. Smoleyu, Bog naj ga ohrani še dolgo pri življenju, tudi jaz se ga spominjam v molitvi. ^ Novega ne vem kaj pisati. Vreme je pri nas lepo, vse je že SMRTNA KOSA. ' Joliet, 111. Dne 11. maja ob 9. uri zvečer se je preselila s tega sveta Frančiška Bregar stanujoča na Broadway St., mati devetih o-trok, 5 sinov in 4 hčera. Ta starejša hčer ima 21 let in ta najmlajši sin pa 7 let. Pokojnica je bila že dalj časa bolehna za srčno hibo. 1're-videna je bila s sv. zakramenti za umirajoče. Spadala je k društvu sv. Ane katol. Boršt-naric, katere članice so jo spremile v cerkev sv. Jožefa, kjer f;e je darovala peta sv. maša in potem so jo spremile številne prijateljice in društvenice na pokopališče sv. Jožefa. Naj blaga žena počiva v miru in prosi na drugem svetu za svojega'soproga in otroke, da bi vsi prišli v srečno večnost! Jolianni pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Pred nekaj dni pa je zadela nesreča družino Mr. in Mrs. Charles Bregantiča na 1903 W. 22nd St. Njih fantka je zadel lautomobil in ga težko poškodoval na glavi in telesu. Močno poškodovanega so prepeljali v bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Počuti se že boljšega in je upanje, da kmalu okreva. Mr. John Bogolin ml. sin družino Mr. in Mrs. Anton Bogolin je te dni moral na operacijo radi slepiča. Operacijo je srečno prestal in je na poti o-krevanja. John se je pred par dnevi vrnil iz zapada iz Pueblo, kjer se je zdravil več mesecev. Zdravje sc mu je drugače precej povrnilo, le jel ga je nadlegovati slepič, radi katerega je sedaj mort;l na operacijo. Dal Bog, da bi se kmalu vrnil zdrav domov h svojim starišem. Mr. Joseph Zupfincicli in Mr. Leo Jurjovec sta «začela v družbi Real Estate. Na prodaj imata v bližini cerkve in okolici jako lepe hiše. Rojakom jih Izdelan^ tanko tako kakor je je že na potu iz ltali.l6' bil izdelan. ju PIŠTOLA ima ime po italijanske*11 Pistoja, kjer so delali s*«1 se že v 14. stoletju. -o— vniku: PRI ZDRA . -e "Pustiti morate ka.ienJ ne smete nič več in keg i ne." — "Že vidim, j mojo ženo ste zmenje^ ZA BIRMO smo dobili veliko z«'0^ % V novrstnih molitven«^ pimi belimi koščeni")*'. tudi s črnimi usnja*«01^ nicami in vsake ^^ <" vencev. Ker je naV?kaj ts' botri in botre mars' kega kupijo birma^ ^ spomin si te predni . izberete v naši knJ'S knjigarn^ AMER. SLOVEJ t 1849 West 22nd » Chicago, 1»* Rev. John Miklavčič: SPOMINI Pri profesorju Jenko sem bil dobro zapisan, zato mi je dal pa v svojih predmetih dobre rede in sem v prvem in drugem polletju dobil spričevalo z odliko. V gimnaziji ni lahko dobiti odlike in če bi ti pregledoval letna poročila gimnazijska, bi našel par razredov, kjer je bil le po en odličnjak, v drugih razredih pa 2., 3., 4., k večjem B. Računstvo je nas učil še to leto profesor Derganc, ki je bil pa včasih zelo nervozen in ob taki priliki je precej klel. Imel je namreč doma ženo, ki je denar zapravljala z lepotičjem obleke in svojega telesa, za moža ni marala in je hodila svoja pota. To ravno je pa Derganca jezilo in zato tudi silila nervoznost. Dika in kras vnetega katoliškega neustrašenega moža je bil pa profesor Hubad, ki nas je učil naravoslovje. Razlagal nam je svoj predmet tako zanimivo in lepo, da smo ga radi z največjo pazljivostjo poslušali in kar naenkrat je njegova ura minila. Učil nas j>e pa tudi lepega vedenja in o-pozarjal na nevarnosti, ki prete dijaku v večjem mestu. Bil je pa tudi jako dober izpraševalec, kadar je kak dijak kaj nepo-stavnega učinil. To sem jaz izkusil sam. Bilo je takole. Profesor Foerster je učil na gimnaziji petje. Ločani smo pa prav posebno nadarjeni za petje, zato sem pa jaz v drugi šoli prvo polletje obiskoval pevsko uro. Znal sem.sicer precej dobro peti, a tako pa ne, kot je zahteval Foerster, zato mi je v spričevalo zapisal samo zadostno. To bi bilo vse dobro in v redu, tla se ni pripetil za me jako neljub slučaj v začetku družeča polletja. Bili smo v šoli in peli. Za katedrom je bil Foerster in je dirigiral. Pred menoj v klopi sta bila dva razpo- sajena paglavca. Drugi smo- peli, ta dva sta pa glasno govorila in se smejala. Mene je pa vjezilo, pa sem vsakemu eno dal preko glave. V tem hipu pa pogleda Foerster po šoli in me vidi, kaj sem naredil. V Nemškem jeziku zavpije :Wie heisst dieser Bube ? Miklavčič, nekateri zavpijejo. Profesor hitro vzame iz miznice razrednico in mene hotri zapiše. Drugi dan me začno Jenko izpraševati, kaj sem včenaj pri petju naredil. Jaz povem vse natanko. Jenko me ni hotel dalje izpraševati, ampak je to delo prepustil Hubadu. Popoldne pride Hubad v šoli in prične z izpraševanjem, ki je trpelo celo uro. To me je vil lia vse možne načine, ne vem kolikokrat sem mu mor,al povedati, kako sem onadva nemirneža udaril. Nazadnje mi je povedal, da bo slabo to za red v obnašanju. Naj kar tukaj pristavim, da so bili l redi za obnašanje: lobenswert, befrie-digend, entsprechend, nicht entspruchend. Prvi red je bil jako dober, drugi pa že bolj sumljiv, tretji je bil v škodo učencu, ker je moral v drugič plačati šolnino 20 goldinarjev. Če ni imel denarja, je moral zapustiti gimnazije. Sedaj se je tudi za me šlo, ali bom imel v obnašanju drugi ali tretji red. Po na vse strani končanem izpraševanju sem šel k ravnatelju Wiesthalerju in sem ga prosil, da hi me pri bližnji konferenci zagovarjal in me priporočil milosti profesorjev. Konferenca j'e potem določila drugi red: be-friedigend. Naštel sem vam razne moje dobrotnike v Ljubljani, opisal na kratko moje profesorje. Omehiti moram še družino davčnega nadsvetnika Tratnika. Kako sem se seznanil ž njo? V drugi šoli feem bil. Bilo je meseca majnika. Ko sem odvečerjal v ljudski kuhinji, sem se namenil tudi iti k šmarni-cam v škofijsko cerkev. Kur naenkrat je udarila ploha in jaz brez dežnika. Bežal •.P1 sem hitro pod streho. .^o •'1',h1> Vreme se je kmalu umirilo- ^ cet^ dal pohleven dež. Krenem ''J | * * 'n dežnik. Radevolje je mojo Pr°s^() c^ ji Tako sva v pogovoru prišla !l PrednO je gospa vstopila v 1 j^a1'1 %>' M J lili- 0 - S pa me dohiti že bolj postal'"" ^ > jo zaprosim, ako smem stop1^^ naročila, da naj pridem Pr:lV gta1^/ njen dom. Povedala mi je, (l;l );U. d"1 ft«i Streliški ulici. Jaz sem jo Ces« '' j, obiskal. Bila me je jako vese . ^ja / , .......J____i ................nreafl1* # jo pozdravil in ona mi je I)rt'",'jii0111" že P°P° * Nato so me vse tri JV'! življenju in kako sem pri^1 ^(jb® jim natanko vso povedal. '.^ik je gospa podarila lep nov « ol^^ rekla, da naj jih le večkrat ^^ Pa še ta tako raz-tle)ol6fn in zastrupljen. Zato je toliko težje. Tudi je le bo klavcev. Vendar odbor skem shodu. Najmanj deset dni pred shodom, t. j. 10. junija, moramo vedeti, koliko se jih bo udeležilo banketa. Vstopnina stane za osebo po $2.00. Zato prosimo vse čč.gg. župnike, da bi oznanili v cerkvi, naj vsi, ki mislijo priti za 20. junij v Chicago, nemudoma pošljejo $2.00 za tiket. Enako pozivamo vse delegate, ki so bili pri društvih izvoljeni, da se najprej sami priglasijo, potem pa agitirajo po naselbini za kolikor največjo udeležbo pri banketu. Takoj naj pobirajo vstopnino in pišejo po tikete. Z vsakim naročilom za tiket se mora priložiti $2.00, ker bi bilo za tajnika preveč pisanja, da bi zapisoval vsak tiket in pozneje kolekti-ral. Za župnijo Chicago, So. Chicago, Joliet in Waukegan dobe se vstopnice za banket v župni-ščih. Tam se naj priglasi vsakdo za tikete. Kateri gg. župniki bi hoteli biti tako dobri in posredovati in prodajati tikete, jih lepo prosimo, da bi se nemudoma priglasili in pisali ponje. Kaj pa ženske z narodno nošo? Ali se že kaj pripravljate? Ne čakajmo! Posebno chicaške Slovenke lepo prosimo, da se takoj začno gibati in pripravljati. Najmanj petsto žen želimo v havbah in petsto v pe-čah. Predsednice vseh ženskih društev, posebno materinskega in dekliške družbe, naj takoj začno z agitacijo. Kanada. Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada. __T ...........liltij^fMHft«:::::...:-!^..,----• »S.VHB-*"ZSS^iv"*"""?_, Starinoslovci so izkopali razvaline, ki pričajo o indijanski civilizaciji v Pueblo pred mnogimi leti. Slika nam kaže ostanke takozvanega zgubljenega mesta, ki se nahajajo blizu St. Thomas. Domneva se, da je tukaj stalo mesto, ki je imelo mogoče nad 100,000 prebivalcev, kateri so bili za tiste čase jako civilizirani; obdelovali so zemljo za prehrano in tkali bombaž za oblačilo. Hiša, katere ostanke vidimo na sliki, je imela 56 sob. Oglase in zgodovine župnij moramo imeti v Chicago najkasneje do 1. junija, za pozneje priglašene ne moremo garantirati, da bodo priobčeni. jj^ril SV0j0 doIžnogt> Prave Za sprejem sloven- Že 'farjev iz Ljubljane so bon0ra.i gotove. Poseben od- Sp1 nJ'e v New York, i ''lih V ii a Po. , lley železnica bo da-Pe]ju, ben vlak, ki jih bo pri-na.iprej do Niagara ' c,u ai jih bodo ogledali, Petek °m dalJ'e v Chicago. V Chicago l8- junija, bodo že v <(,i sbodi so žc precej v < Vscm treba hitrega od-% od strani vseh ameri-Junij«08tov ffiede bankota 20. t je iz Kranjske doma — - prvi slovenski naselniki naravno?1- iz Slovenije v Sasketchewan! Ampak kaj bom ž njimi počel tukaj v preriji z eno prazne sobo? Pa so bili vsi vojaki poprej in bilo njim je vse glih, če po štirje kje spijo, na postelji ali tleh, in to pereče vprašanje je bilo srečno rešeno. K sreči sem malo poprej kupil res "žlahtno prase," od katerega sem le malo več k-./. repek pojedel, in tako je Hio tudi drugo. bolj pereče vprašanje rešeno. "Fantje, kako ste i sem prišli?" bilo je moje prvo vprašanje. In to je njih zgo 1 / i: "Ker v Ameriko ne more-mčT," pričel je Frank G., "smo se na vabilo nekega agenta v Ljubljani odločili iti v Kanado. Agent je nam razlagal, da stane vožnja iz Ljubljane v Winnipeg, Manitoba, .$166.00, in da nas v Winnipeg počakajo farmarji z avtomobili ter dobimo $35.00 na mesec. En a-gent spravil nas je iz Ljubljane do morja, drugi do St. John, Kanada, tretji do Winnipeg, kjer ga je zmanjkalo kot kafre. O farmarjih pa ni ne duha ne sluha. Prepuščeni v tujini samim sebi, smo se napotili v Saskatoon, da bi Vas poiskali, pa so nam tamošnji duhovniki iz knjig povedali, da ste tuka j, pa smo prišli, če bi nam mogli kaj nasvetovati!"' V celem so skoz agentovo perfidnost 600 milj zastonj potovali, navrh pa še 125 milj nazaj v Regino! Vedel sem dolgo poprej, kako agentje delajo. Dobi od vsakega toliko, železnica svoje, tako tudi parobrodno društvo, farmar in naseljenec pa je i vsem skupaj deveta briga! Vedel sem tudi, cla se bo naseljevanje Slovencev v Kanado kmalu pričelo in ob enem tudi, da bom hote ali nehote sodeloval pri naseljevanju, kajti v naravi vsakega naseljenca je želja, da se v tuji deželi bliža svojemu duhovniku in Slovenci temu niso izjema . . ., čez 600 milj, da bi svojega duhovnika videli! Jaz o njih še sanjal nisem, manj še, da bi jih poznal! G. urednik A. S. mi je priča, kako me je ravno vprašanje naseljevanja naših onstranskih bratov nazaj držalo, da nisem že lansko leto z dopisi o Kanadi začel! In jaz sem imel prav. Naselnika sem dobiti je lahko, posebno, če je še kak osebni interes zraven; ampak ga naseliti, je druga stvar. Trikrat sem bil v parlamentu v Regini, da bi dobil povoljni odgovor, kako moje ljudi tukaj naseliti, da ne bodo pomanjkanja trpeli ali brez dela ostali, in trikrat sem bil tam zastonj. Znan sem pa bil dalj časa z agenturo nemško - katoliško, pa nisem vedel, da so oni tudi v naselni-škem podjetju. Lansko leto so naselili čez 400 priseljencev. — Njim sem razložil položaj in so mi vse natanko "razpuk-šali," kako o^ni to urejujejo in predno ste Vi, čitatelji, brali prvo črko mojih opisov, je g. urednik A. S. imel pet dopisov od mene. Pot je bila poglajena in moje skrbi razpodene. To s^ je zgodilo tik predno so oni šesti fantje prišli k meni. Tukaj v moji fari, ki šteje 150 družin, ni dela dobiti, ker so to stare nemške družine, ki imajo dosti otrok in mislim, da vsi skupaj nimajo 10 tujih delavcev. V nedeljo so sicer fante občudovali, pa ponujali jim le po $25 do $30; ena žena bila bi rada dobila enega zastonj. — Pravi, moramo šele videti, če kaj delo razume in mora biti zadovoljen, da ima hrano! Tako sem po nekaj dneh poslal dva v Regino n? agenturo in sta kar dobila dobro :dužbo po $ii0.00 na mesec in prijaznega gospodarja. Deki jih na tej farmi celih osem mo/! Ker ta agentura obratuje po angleško, nemško in rusko, sem mbrnl dopisovanje v slovenščini sam prevzeti in njim prestave poskrbeti. Moj namen je, priseljence stalno za eno leto nastaviti, če je to mogoče, da se naučijo farmarsko obrt, se seznanijo z deželo, jezikom in maši-nerijo. Zategadelj je za briht-ne fante dosti bolje, če se vdi-njajo pri bogatih Angležih, ki navadno nimajo dosti otrok, za to pa morajo imeti več mašine-rije in brez tuje pomoči ne morejo biti, ker njih otroci se kmalu po mestah poizgubijo. Da je naseljevanje tako ku-merno in v privatnih rokah železnic in parnih društev, je ta vžrok, da — kakor mi je Dr. Urich, minister zdravja, privatno razložil — da vsi naravni zakladi, — voda, les, premog in rudokopi, kakor tudi rezervirana zemlja, spada še vedno "Federalni vladi v Ottawa" in toraj province nimajo pravice oficielno in na javne stroške naseljencem pomagati. Tako v provincah ni nobenega vladnega, naselniškega ministra. In tako sem bil jaz kakor tudi fantje srečen, da sem naletel na vestno agenturo, ki bo skrbela, da se noben Slovenec ne zgubi in da hitro dobi svoje delo. Oskrbljen je za nje tudi prijeten hotel — edini kamor jaz zahajam—in katerega vodijo katoliški, zanesljivi ljudje. Obljubil mi je gospodar, da bo vsem znižal prenočišča na 50 centov, jedi so pa povsod od 35 do 45 centov. Zategadelj tudi naseljenci za Sasketchewan ne bodo ostali več na cedilu kakor so v Winnipeg, ampak bodo šli naravnost iz Ljubljane v Regino. — Pot stane $162.50. Je par sto milj dalje, od one v Winnipeg, zato pa še skoro $5.00 ceneja. Čas za naseljevanje ni vsaki dan, pač pa je vsaki dan čas, da daste vedeti, kdaj da mislite priti. Najbolji čas za naseljevanje je koncem marca meseca, drugi pa koncem julija. Prvo je bolje, ker pride tujec sem za setev in ostane do zime, ali najmanj Čez žetev in mlatenje in tako v pol leta vidi vse, kar je farmarju potreba. Obenem ima več priložnosti si osvojiti službo za celo leto. Se-ve mora malo ceneje delati, ampak ne sme pozabiti, da če ostane celo leto pri dobrem, izurjenem farmarju, že drugo leto lahko na svojo roko začne. Farm za v najem je na tisoče, ampak znati jo mora obdelati. Čudil sem se nad temi šestimi fanti, kako jasno mnenje so izražali o tukajšnih razmerah in kako jih je tudi vojska zbrihtala. So dobrega verskega prepričanja in čednega obnašanja in vsak farmar jih bo rad vzel v službo. Namenil sem se toraj napraviti razloček med njimi in drugimi Slovani, (Dalje na 4. strani.) KANADA. (Nadaljevanje s S. strani.) - ki niso tako olikani, in če se moj načrt obnese, tem bolje za nje in prihodnje naselnike. — Gledal bom, da dobim nekaj dobrih spričeval od njih gospodarjev in potem jih bomo angleški javnosti vpeljali kot "Slovenes," ne pa kot Polak, Slav, Croat, ali celo Austrian. Moji ljudje so te fante naravnost občudovali in njih dobro, odkritosrčno in priprosto obnašanje hvalili. Fantje, če ostanete taki in jih še več pride tistih čednosti, boste kmalu na krmilu! Varujte se angleške lahkoživnosti in ogrske lenobe in vsak bo vas rad videl in u-stanovil si bo slovenski rod lahko v kratkem lepo, prosto in novo Slovenijo v Kanadi. Zdaj pa nekaj ' važnega za moje amerikanske čitatelje! — Vseh šest fantov ima v Ameriki brate ali sestre. Da bi bili radi ž njimi, se je vsakemu na obličju poznalo. Razložil sem jim, da ni postavno mogoče čez mejo, da je bolje, da vsaj leto dni tukaj ostanejo etc., in sem celo podprl ta svoja raz-motrivanja z mojim dobrim eksempelnom, da sem že čez dve leti tukaj, pa mi še na misel ni prišlo, da bi šel nazaj v Ameriko. Pa mislim, vse skupaj ni zadelo dosti? in če je vest resnična, od agenture, sta dva teh fantov že v Ameriki. Seve, v tem oziru moramo biti na jasnem! Ker je torej Frank zelo želel iti tja, šel sem k amerikanske-niu konzulu v Regino z uspehom, da mi je on to povedal, kar sem jaz njim že poprej razložil. Cez leto dni dobi dovoljenje iti v Ameriko za pol leta na obisk. Potem se mora vrniti in čez nekaj časa zopet lahko gre pod istimi pogoji za celo leto itd., dokler ne postane kanadski državljan. Kot tak gre lahko tja. Sedaj pa vzemimo, da gre eden tja na prosto roko. Vsak, ki pozna amerikanske postave v tem o-ziru, dobro -ve, da se z Ameriko ni šaliti. Ko se Slovenec zmuzne skozi obmejni plot, gre seve med Slovence v slov. naselbino, kajti Slovenec sam ne more živeti. Ker ima pa Slovenec še posebno lastnost, da ni srečen, ker, če ni lačen je pa žejen, tako bomo tega Slovenca kmalu našli v veseli družbi tam v srečni Ameriki. En gla-žek al' pa dva, staremu vojaku korajžo da in seve ne more besede "greenhorn" predolgo pj-enašati, in tako lepo pride v sitnosti, da sam ne ve kdaj. — Kmalu pride "order," — "Pr-jatu, kaku pa si Ti sem pršu? Si že kedaj Kanado vidu? Aha, Ti si Kanado vidu!" Beseda da zamero, zamera sovraštvo, in v tednu vsa naselbina ve, da je ta že Kanado vidu! Ubogi kanadski Američan se boji, da bo kak uradnik naselniške komisije zvedel, in jo mora iz naselbine pobrisati. Mogoče je še družina njemu na isti način sledila, mogoče ima kanadski Amerikanec že kako posestvo, pa če ne prej, pri ljudskem štetju pride vse na beli dan! Pridejo oblasti in vse zastonj, ven iz Amerike mora in se ne bo povrnil nikdar več! Cel čas si je v strahu in postane tako-rekoč suženj drugih, posebno tistih, katerim je svojo skrivnost zaupal . . . Tako se mora svojih lastnih prijateljev bati! Amerika je v tem oziru neizprosna in vsa prizadevanja so zastonj. Ce sta ta dva fanta res šla čez mejo, naj se,hitro vrneta, ker se bota bridko kesa-la. Če sta v Ameriki zasačena, bosta deportirana. Ker sta pa iz Kanade, bota objavljena pri tukajšni vladi in nikdar ne moreta postati niti kanadska državljana, kajti tukajsna vlada deportira skoro vsakega tujca, ki se zagreši proti njenim postavam. Da je to gola istina, je razvidno iz dejstva, da noben priseljenec niti naslova na sorodnika v Ameriki pri sebi ne sme imeti, inačc ga kanadska vlada ne pusti izkrcati v kanadski luki. Mislim, to je dosti. In sedaj veste, zakaj sem vam, ce'njenim amerikanskim čitateljem, ta "extra" podal, namreč da svoje sorodnike v starem kraju v tem podučite— in mislim g. urednik, da bi bilo umestno ta "extra" od časa do časa priobčiti, da širša slovenska javnost v Ameriki ve, zakaj se gre in svojim ,snl Mlekarstvo .............•;"'* Nasveti za hišo in trdo vez. . ................... Naše gobe...........•■'" Nemščina brez učitelj zvezek ...................... IT. zvezek .................... Naša zdravila .............. Nauk o čebelarstvu •■• l .45 .75 1.0® .40 f.5« 1.50 .1° .1« 5-00 \."J> .76 1.50 1.0« .6" .45 1.25 45 i00 V i.oo y .35 i.o" 1.0° 1.50 h« P" Naročilu je treba » if" potrebno »voto v Ček« ney ordru ter jo P0( il)'lte KNJIGARNO AM. ve 22nd Chicago* 1849 W. $VeC III. 4 AMERIKANSKI SLOVENEC fT . KI Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Q]7T)lI77 • THI TET TI T Inkor- v drž-Severne Amerike OijJJljZi uUiillil ILL. Inkor. v drž. Pa. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. J- podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. N- podpredsednik...JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. "lavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. «pisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Rajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: PRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o-- Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku «1.161.41. -o- ... kosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-j"1 naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi ^• Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se "loški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. ,v Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se p'sa zavarovalnina na $1,000.00." Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. 0leg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. g jI®L Društvo sv. Družine, Joliet, 0 '• — Predsednik George Stonich, 3 N. Chicago St., tajnik Paul J. La- 1 h, 512 N. Broadway St.; blagajnik pPh GcrŠich, 401 Hutchinson St 2Sl y Joliet, 111. Seja se vrši vsako flnjo nedeljo v mesecu, v dvorani aJe šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop, Q,.1- 2. Društvo sv. Družine, Mount 111.: — Predsednik Mike Golda-sicf blagajnik Sani Golda- q,.1, P- O. Box 656. Vsi v Mount sc vsako drugo .eljo v mesecu. JU 3. Društvo sv. Družine, La Salle, Sc': Predsednik Frank Mišjak, 1253 St., tajnik Anton Kastigar, lj4:>"— 7th St., blagajnik John Setina, Seji - Sth St. Vsi v La Salle, 111. ttles Se vr®' vsako drugo nedeljo v j v šolski dvorani -sv.» Roka, ob 'gUri Popoldne. lil.' ^ Društvo sv. Družine, Bradley, qPredsednik George Krall, 1' Soy » 462' taj"ik J°1,n 1' SlUH-B * 86' blagajnik Daniel Raich, 1'. O. vršj Vsi v Bradlcy, 111. Seja se g vsako drugo nedeljo v . mesecu. ]]] ,' Društvo sv. Družine', Ottawa, lijVj Predsednik Jakob Simonič, iC ''me Street, tajnik Math «ainiu 528-530 w- Lafayette St., bla-Vsi 'c ''''auk Lass, 1206 Chestnut St. tret; Ulwa> HI- Seja se vrši vsako v mesecu, v Math Ba- i 'i dvnr-ii.; vy 'j yvji sjdiui m i tyvwn keg' 6 Društvo sv. Družine, Wau-Gr0ll, J11,: — Predsednik Frank lteRa ' ()1 Commonwealth Ave. Wau-llcAii- tajni1c John Jamnik,'914 *»i«i t" Avc- Waukegan, 111.; bla-Km ;£«cPli Drašler 66 Tenth St-Chicago, 111. Seja sc vrši vsako orani, ob pol osmi uri zveter. °rt|i rV'o ■aiii coW»c. d»lt> lu ; Društvo sv. Družine, Rock- lO I'.n". ~~ Predsednik John Pa'nian, • "eiiv hln°n ACw,avc' ...... Hom.! f"«clct 322 Moc Tajnik in blagajnik Moen ave. Vsi V "efelir, sc vsako prvo v ,UB , društvo sv. Družine, Chica- it Predsednik Michael Žu- Srr Maple wood Ave., tajnik »"Rain't astk'ltz. 2051 W. 22nd St., 23rd Js"k Nicholas Munich, 2020 W. Vrši vsai S1 v Chicago, III. Seja sc ° cctl"l» nedeljo v mcsccu, v Scol ' . v°rani sv. Štefana, vogal S. AiVlk22ncl IJ'acc- CaKo" ,.rustVo sv. Družine, South Rinile i- ~ Predsednik in bla-V tuj„if"k Clicrne, 2672 E. ,79th .M." V, . Anthony Mot z, 9637 Ave. osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111.: — Predsednica Marie Klcpec, 901 Scott St., tajnica Julia Rogina, 103J4 Indiana St., blagajničarka Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St. Vse v Joliet, 111. Seja sc vrši vsako drugo nedeljo v mcsccu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place, tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Deusha, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Mikttich, P. G. box 353, East Pittsburgh, Pa. Tajnik Marko Malcšich, P. O. box 833, East Pittsburgh, Pa. Blagajnik Martin Meglaj, 115 Main St., East Pittsburgh, Pa. Zastopnik Thomas Assanchaich, P. O. box 882, East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St. Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111. — Predsednik John Doerr Sr., 630—4th St., tajnik in blagajnik Joseph/). Madič Jr., 721 J-ž W. Jackson St. Vsi v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Medičcvih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kreme« sec, 2323 S. Winchester St., tajnica Jennie Tersclich, 1847 W. 22nd St., blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v ccrkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Predsednica Catherine Ba-vuk, 528-530 Lafayette St., tajnica Catherine Lcnač, 820 First St., blagajničarka Frances Lass, 1206 Chestnut Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. , OPOMBA: Ta imenik sc priobči v listu po enkrat na mesec- Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. (bi up ista popravi. _ la „ Sq Vsi vrši . vr v South Chicago, lil. Se-V vsako četrto nedeljo v me- I • ll' Nh, VDruštvo sv- Družine, Pitts- h v'*l«ovi i'* Predsednik Joseph S, 39 Winchell St, Sli.....- ^4,... ' a.. ......' .. «ii le »rž »-r|,cgie a ainik J°b» Flajnik, 5156 "Jllil< M-.,VC" P'llsburgh, Pa., l.la-!> Av, ,'w Palkovec, 5641 Car-vL^akn'.i!1.1131'1""«1). Pa. Seja se nedeljo v mcsccu, po LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-•tve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. INFLUENCA izčrpa vašo moč živahnost , v:-; dolg" č.r .i oslabljenega in nezmožnega. ,„ .' ' !l" .'-e "pred njo s tem, da zaustavite brez zamude ''"""J1-' Prehlade. VAIN-EXPELLER Varitvcim zflamkk Ucs. I!. S, l*at.»»fr. 'In •'in 1'i'eOi! W 1 v l"'si" "'i Hrbet ho spravil kri v kroženje, pre-'ftjanja | ❖ •?<• ^ 4» -IHM? •>!? ^ ^ MATIJA ARBANAS Slovenski fotografi st 1149 WEST 18th STREET (CORNER MAY ST.) CHICAGO, ILL. mu stanju. Neznatne številke številke kažejo, da je v teh državah problem brezposelnosti izven nevarnosti, oziroma da tega problem.a sploh ni. Manjše države, kot Danska, z 38 odst. brezposelnih delavcev ,Holandska s 15 odst., Norveška 13 in Švedska 11 odst. sicer nimajo za svetovni delavski trg tolikega pomena, dasi imajo tudi one mnogo opravka s tem problemom. Če ijakratko rezumiramo vse te podatke, bomo našli, da je bila ena šestina delavstva v evropskih industrialnih državah neproduktivna. Ivakor kaže današnje stanje, bo potrebno še veliko gospodarskega dela, da se ta problem odpravi in konč-no-veljavno reši, zakaj mimo .tako vitalnih interesov posameznega delavca kot celih milijonov, noben razvoj ne more iti. Zanimivo v tem pogledu je stanje v Franciji, ki je edina,1 v katero hodijo delavci iz dru-j gih držav na delo, da, celo Slo-i vencev je tam menda 4000. Za-' kaj to? Gotovo je, da je stalno j naraščanje prebivalstva tudi en vzrok brezposelnosti. Ker pa je v Franciji prirastek na prebivalstvu vsako leto malenkosten, je tudi delavskega sloja malo. To bo imelo brez dvoma za posledico, da se bo francoski delavec razvil v specialista, med tem ko bo za manj vredno delovno moč na razpolago delavec iz tujine. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. HIŠA IN LOTA, 340S S. Oakley Av., 5 sob, moderno, proda takoj. 559-p do p 5 IN 6 SOB, les. dvonadstr. hiša, ce-metntna podlaga, elektrika,-na 4137 W. Wilcox St., 2. nadstr. 560-p do p GROCERY MARKET na vogalu, nobene konkurence, lepo stanovanje zadaj, proda ceno. \V. Becker, 3325 Belmont Ave. 564-p do p NOVI BUNGALOW 6 sob na 4912 S. Kedvale Ave. hrastov les tla, hot \v. lit., porč v steklu, vse moderno. Lastnik 4713 S. Karlov Ave. 566-sdos 4 NADSTR. po 5 sob parna topi. rent nese $265.00 mesečno. Cena $25,000, vknjižbe je $14,000, ostalo po možnosti. Phone Triangle 2693. 570-sdos BUNGALOW 5 SOB, $4000, takoj $500.00. — 2129 N. Melvina. Phono Bittersweet 0590. 580-sdos BUNGALOW 6 SOB, LES, CEMEN-TIRANA KLET, HOT W. HEAT, 3 LOTE, GARAŽA ZA 2 KARI — CENA $7500 — BLIZU ARCHER AVE. — 5304 SO. PARKSIDE AVE. 582-sdos * ____________ * H---* I Dan Sv* Birme In dan i --------^ | Prvega Sv. OlfUtapla f 4* ----- * JE ZA VSAKEGA ČLOVEKA NAJVESELEJŠI PA TUDI NAJ- * J VAŽNEJŠI DAN V ŽIVLJENJU. J * * Zato se dajo ob tej priliki slikati botri in birmanci in ob času 4* prvega sv. obhajila prvoobhajanci. | t I V nedeljo 23. maja % 4* , ..... + je v cerkvi sv. Štefana prvo sv. obhajilo. Glede slikanja je Vam na ^ 4* razpolago slovenski fotografist Matija Arbanas. Pojdite v njegov ^ •i ,jS» ^ atelje. On izdeluje slike po zmerno nizkih cenah in za to prilik^ ^ je sklenil dati vsakemu, ki se bo dal slikati in naročil en ducat slik ^ eno veliko sliko z okvirjem kot dar brezplačno. I & < t 4* 4• | 1st© velja za birmance | f f _____________ _____ + + X fyty ^ ^ ^ ^v ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Jf V ^ igj X NAROČNIKOM. Vsem cenjenim naročnikom, ki imajo naročen list za svoje domače v stari kraj, naznanjamo, da je nekaterim naročnina potekla. Ker je s pošiljanjem lista v staro domovino veliko stroškov, je z.ato potrebno, da je naročnina točno plačana. Kdor morda ravno sedaj lista ne more plačati, naj nam pismeno sporoči, če še želi, da «e list njegovim domačim še nadalje pošilja v stari kraj. Naročnino pa lahko pošljejo pozneje, kadar bodo mogli. Kdor je pa v stanu, je pa prošen, da naročnino poravna. Neradi bi ustavili list v staro domovino ravno sedaj v dobi evharističnega kongresa, ko so oči celega sveta uprte na Chicago. Vaši domači bodo gotovo želeli novic o evhar. kongresu. S tem, da "jim še za naprej naročite list "Am. Slovenec" jim preskrbite te novice. Zato sporočite kako želite, predno jim list ustavimo. Uprava "Am. Slovenca." LEP DOM v BUNKER HILL, Ind., kokošnjak, en ali več akrov. $12,000 vredno, prodam za $3500. Tudi farmo v Wisconsin. S. S. Berry, 19 S. La Salle St. 589-sr do sr NOVA DVONADSTR. hiša po 5 sob, moderno, naspr. parka, Phone Juniper 5348.—5138 N. Avers Ave. 590-sr,č,p UGODNA PRILIKA. ROOMING HOUSE, 12 sob, opremljeno, polno gostov, dobra transpor-tacija; dohodki $360.00 mesečno, pri-moran prodati; pridite med 2. in 5. P. M. 225 S. Ashland Ave. 557-p do p POHIŠTVO NA PRODAJ. ODDA 2 po 7 sob stanovanja 2 kop. sobe, lepi dohodki, dobra transport. 5517 Michigan Ave. 577-sdos PRODAM PIANO, role in klop. — Vprašajte na 1844 W. 22nd Pl. — G-sdos DELO IN SLUŽBE. DELO DOBI 25 SLAMNIKARIC. Zelo dobra plača, lepo delo, dolga sezona. Vprašajte THEODORE ROSEN0\V, THE ASCHER CO., Michigan Ave., Chicago, 111. 5. nadstropje 428-sr,č,p,s NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 856 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 Internationalna od ministr. za trg. in obrt konces. Krojna Akademija Ljubljana išče v svrho ustanovitve filiale v A-meriki družabnika ki je krojaškega poklica lahko tudi pomočnik ali mojster in posredu" je mali kapital, ter" zna slovensko in amerikansko. Krojna A-kademija nudi družabniku vse ugodnosti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudbe z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. Frank A.Gee ver TRGOVINA ZA MOŠKE PO-s TREBŠČINE Ako želite za mali denar najboljše klobuke, srajce, kravate in druge potrebščine za moške, tedaj gotovo ' pridite k nam predno greste kam drugam. Naša velika zaloga in večletna izkušnja nam omogoča vas v vsakem oziru zadovoljiti. Velika izbira KRAVAT od najnižje do najfinejše vrste. Pridite in poglejte našo zalogo. Velika izbira SLAMNIKOV za moške in dečke od $1.85 naprej. SRAJCE vsakovrstne cene in barve. Ni boljših in tudi ne cenejših v mestu. Pridite, da se sami prepričate- . 2118 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. (lllington Theatre poslopje) \ Phone: Canal 2533. p ggiBieBeesaiBS Mati: Pojdi sinko in poglej enkrat jaz poljubim, štorkljo. * * * Sinček : Kaj misliš mati, da Ona : Čudno, tukaj berem, da me bo še poznala? je več samomorilcev med ože- * * * njenimi, kakor p,a med samci. Ona : Ti si me poljubil, pokli- On : O prav nič se mi ne zdi cala bom očeta. čudno ! On: Ni potreba, raje te še ————— - KVALITETA — TOČNOST I7D JI MF FD 7T/1MTV — POŠTENJE SPISAL J. M. Trunk. duhovnike sklicujejo na Krista, ki je izgnal trgovce iz templja, i Prosvet-a je nekaj številk p» | prej v velikonočnem članku na j to namigavala. Zdaj pa pride I "Cikažan" in jih tako — f'ik" ' ne ! Dokler bodo gotovo ele-i menti zlorabljali SNPJ. za svoje bogoskrunske bedarije, na.] se ne pritožujejo, ako pri tem trpi morda jednota sama. Ni prav, a zakaj? Žarkometar pravi, "da Trun-ku ni prav — kdaj mu je pa? — ker. . ." Ne gre za kako o-sebnost, da ni prav, temveč za stvar. G. Molek naj enkrat nekaj prav naredi v Ž.arkometu in videl bo, da bo meni zelo prav. Dokler bo se pa guncal po sedanji poti, mu ne morem pomagati, ako mi ne bo prav. Kar je zapisal pri ti priliki, je tako prav, kakor bi bilo njemu, ako bi moja pest prišla v dotiko z njegovim očesom. Zgodovinska povest iz turških časov, SLEMENIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL, Pa Vohač se ni dal priklicati. Kadar je imel svoje muhe, za ves svet ni prišel na dan. Najbrže se je v kaki kleti kratkočasil s tem, da je štel, koliko kupic vina ima človek zadosti, da si dobro pogasi žejo. Luka je to že mnogokrat skušal izvedeti; štel je, da je marsikdaj prištel do dvajset, trideset in še več, pa do konca še nikdar ni bil prišel. Torej se je tolažil s tem, da se njegova žeja sploh ne da ugasiti. Črez nekaj dni ga vendar ujame vitez Vovk. "Ti si nehvaležen, Luka, da ti povem. Kadar te hočem imeti, te ni! Hočeš, da se ločiva?" ''Da mi ne morete nič očitati, vam samo rečen, da sem bil minule dni hudo bolan, se mi mora poznati; in kar se tiče ločitve, vas prosim samo ziniti besedici: Idi, Luka! in Luka bode takoj odšel." Prepričan, da vitez ne more brez njega obstati, je Luka pogosto govoril tako ošabno. "No, Vohač, ti si pa resnično bolan, umiri se ter vzemi tega zdravila!" S temi besedami potisne polno kupico pred Luka, ki se je tudi kmalu umiril in postal prav vesel. Dolgo sta se pomenkovala, ter pridno prijemala za kozarce. Videti je bilo, da vitez sili v Luka, ki pa dolgo noče privoliti. "Sto zlatov! Moja zadnja ponudba," za-renči vitez nazadnje. "Udariva," se odreže Vohač. se vsede v hišico na koncu vrta, ali pa naj zapusti vrt in stopa navzgor hribovja, v gosto senco ljubodišečih jelk. — Gotovo, Dvor je lepo, prijazno ležeče posestvo. Srečni ljudje, ki prebivajo v zalem Dvoru ! Srečni ljudje? V bliščečih gradovih tudi ne vlada vedna radost, tudi ne prebiva nepo-pačena zadovoljnost. Tudi v prekrasne sobane se prikrade večkrat, kot bi človek mislil, neizmerna žalost ter sili na videz srečne prebivalce toliko občudovanega gradu, da točijo najgrenkejše solze! V borni hišici dostikrat prebiva večja sreča. Minula je prijetna pomlad ,prešlo poletje s svojimi hudimi urami in jesen se že bliža svojemu koncu. V Dvorskih vrtovih ni več rožic, vse so pomorili mrzli vetrovi, ki so prevzeli vladarstvo, ter pregnali še podleske iz zapuščenih travnikov, nemudoma trgajo zadnja peresca od nekdaj tako obživljenih vej. Ali prebivajo v zalem Dvoru srečni ljudje? Črna noč pokriva grad in njegovo okolico. Ljuto se tepejo vetrovi okoli prostornega poslopja .Od hribov se čuje mogočen hrum, zakaj vihar stresa lesovje. Grozno drvi Sava, in vzburkani valovi besnijo hrupeči proti sestri Donavi. Dež lije, kakor da bi se bilo pretrgalo nebo; silen vihar ga goni in bije na dvorske zidove ter skuša ulomiti šipe v oknih. Temen je ves grad, le okno na zahodnem koncu južne strani je slabo razsvetljeno. Zdaj se vidi luč; od okna do okna se pomika naprej do vzhodnega konca omenjene južne strani. Odtod zopet hiti naprej na vzhodni strani do srede. Tu obstoji .Pol okna se odpre. Hudi vihar, ne tepi dežja v bledi, skrbi polni obraz! Usmili, grozovitnik, usmili se, ter ne metaj težkih kapelj v nežne, solzne oči, ki hočejo predreti črno noč! Molči vsaj nekaj trenot-kov, da začuje uboga gospa toliko zaželjene-ga ropota kopit! A ti, vihar, si neusmiljen, le naprej bučiš! Ni ti mar za potnika, ni ti mar za materino srce, ki hoče počiti prevelike bridkosti! Zopet hiti luč nazaj od okna do okna na konec južne strani in mlada bleda gospa tiho stopi v malo razsvetljeno sobo k postelji ter z neizrekljivo žalostjo pogleda na bolnika, ki zdaj mirno spi. Poklekne k postelji, prime bolnika za roko in išče žilo; — počasi bije, vedno bolj počasi, in zdravnik je rekel, da, ako se to zgodi po noči, bolnik ne bode črez polnoči živel niti uro; in zdaj že celo uro sla-beje bije najdražja srce, in preden udari eno po polnoči, bodd nehalo^biti po redno. Oklene se hladne bolnikove roke, nagne glavo in obilne solze teko na njo, na roko predragega moža. Ali so v zalem Dvoru srečni ljudje? Bolnik odpre trudne oči in proseč jih vpre v plakajoče lice svoje soproge. "Ne plakaj, moja Marija, ne plakaj! Prosim te, ne plakaj, saj me ljubiš! Ali Milana še ni domov?" Tiho, lagano govori; oči se zopet odpro. zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemaitich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKL USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. Prazno prazno je. . . Velika noč gane marsikako drugače malo hladno srce. Nehote čutijo to tudi okoli Prosve-te in v enakih krogih. Ker pa ni vere, ni Velike noči, in ker je Velika noč v srcih drugih, je lastna praznota strahovita, in kriči, kriči, tako da je treba ta krik malo zaflajštrati z — zabavljanjem. Velikonočni članek v Prosveti se glasi "Snežena Velika noč," pa je tudi ta sneg le flaj-šter. Nočem zagovarjati "boljše družbe," ki ne bo dosti boljša glede pravega duševnega veselja od zabavljačev, a da bi bili skoroda vsi, ki so o Veliki noči napolnili božje hrame, "kapitalistični krvosesi," da bi bili šli "razkazovat samo svoje fine obleke" in bi jih moral Krist izgnati iz templjev, ali da bi bili oni, ki jih je "imel pred seboj župnik Kazimir," toraj Slovenci pri Sv. Štefanu, "Kozli in ovčice. . . in pomilovanja vredni, ker tavajo v temi,' 'tako bo sodil le tisti, ki nosi v svojem srcu na Veliko noč prazno praznoto, in nehote čuti, da drugi niso tako prazni. Praznota sili na dan, in prikaže se v podobi — zabavljanja. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIET, ILL. Mathilda Ludwig VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI -, V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski. p. 2202 WEST 22nd STREET, Phone: Canal 1277. CHICAGO, ILL. OPOROKA Domača trgovina za Domače potrebščine Zvezda se utrne — in človeka črni pot ogrne, poleg njega zvesta duša joka, mrtvega na pare deva, v solzah omedleva. —Fr. Cegnar, FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111. Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912. Iff--^ ALASKA ITrW Iftgjj^15^ OMARE ZA LED y$$||l ne morete dobiti bolj- m fptf;^i) še ,pa tudi ne cenejše. ..liriku a gjB&tijS I j IHg&q 3 Od $15.00 naprej. | | . yj ' C'J !| Naše omare za led Iff. so znotraj prevlečene s korkovino, kar za- J— & ____jI Tj držuje toploto — to j r.; —_ _ ^ jU pomeni, da veliko prihranite na ledu in iV- jedila ostanejo dalje časa sveža. Iz pustega Zavrha hajdimo pogledat v prijaznejši Dvor, Stanislavovo posestvo. Stanislavov Dvor ni tako skrit med pustimi gorami kakor Vovkov gradič. Lepa rodovita dolina se širi od Savinih bregov na dolenjski strani ; semtertja so raztreseni logi in pašniki, njive in senožeti, prašna in nasejana polja.'Proti zahodu, kjer se začenjajo Vzdigovati griči in vrsta večjih in manjših hribov, stoji na koncu doline na mali višini Stanislavov Dvor. Daljša stran na štiri vogle zidanega gradu je obrnjena proti vzhodu in iz pomolja prvega nadstropja lahko pregledaš vso mično dolino tja do zelene Save; in iz štajerske strani se v Bolncu blišči Sevniški grad in trg pod njim. Ako o primernem času stopimo skozi glavna vrata v veliki dvor, katerega obdajajo štiri strani gradu, začudi se oko nad lepoto okusno razdeljenega vrta; tukaj rože rade cveto, ker so varne pred hudimi vetrovi in jih hladi v poletni vročini dobrodejni dež, katerega naliva stari vrtnar na svoje gojenke. Skozi zahodno grajsko stran pridemo v drug vrt, ki v sebi druži ne le, kar je očesu dopadljivo in lepo, temveč tudi druga koristna zelišča, jedilna in zdravilna. Kdor hoče poletni vročini uiti, naj Elita. Žarkometar ima v št. 82. Prosvete precej dolgovezno razpravo "Otroški človek." — Stvar je povzeta po knjigi nekega R. F. Fosterja "The Coming Faith." Sloni popolnoma na materialističnem naziranju in se giblje? v krogu "večne materije." Vse se vrti kakor v kolobarju. ". . . celica . . ., sestavni del večje celice ali oSolnčja in s tem sestavni del še večjega telesa, ki je naš vsemir in s tem še večjega kosmosa, v katerem je naš vsemir le drobna celica, in s tem vred še večjega, in tako dalje in tako dalje ad infinitum," in lahko pristavim ad ab-surdum, do nesmiselnosti, saj se pri taki filozofiji gotovo vrti takim "filozofom" vse tudi v glavi. Nekak ''uvod" bo, ako se ne motim, Žarkometarjevo lastno delo. Večina ljudi so še otroci, pravi, "ker cveti še religijozno humbugarstvo . . ." Tudi religija se lahko zlorabi za humbug, pripoznam, a žarkometar vrže vse v en koš, in humbugarstvo mu je, če ima kdo 'sploh kaj vere, in vsi, ki verujejo, so mu še v otroški' dobi. Prav. prav, ako ima kdo o sebi visoko mnenje, a če misli, da je samo-le on mož, vsi drugi pa so bebci ,ga bo tako naduto mnenje težko uvrstilo med duševno elito. Neki "common sence," rekel bi, ljudski glas bo precej zadel, ko trdi o takih elitih, da so — prifrknjeni. Kako se je izrazil Abraham Lincoln? "You can't fool the whole nation." POSEBNA CENA $69.50 za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej. Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se! Najboljše delo za manj denarja Bumf je padl< "Krist je obul san< v eno roko drenovo P drugo bič ter je zap mar je iz templja . • Škorpijon iz Minneso pisu na isti strani P'1 ga "Cikažan" udari, < ko podnevu videl zve Nobenega izgovora za slabe zobe. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI Randolph 1881 ali Randolph 4550 . PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Casi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so takp malenkostni, da bi ne sm-eli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. Preiskava in ocena BREZPLAČNO j C. V. McKinley, D. D. S naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS I JOLIET, ILL. i D' Arcy poslopje, 2. nadstropje •:- itv. sobe 20 I Phone: 4854 ženska postrežnica ČITATELJI! Vedno ista lajna. Nfcki "Cikažan" piše naravnost noro o Ivristu v št. 83 Prosvete. Zabarikadira se pri tem za hrbet SNPJ. Nešteto je takih slučajev. Vse skupaj je bogokletno in bedasto. Zanimivo, če se smem tako izraziti o taki bedariji, je pri tem, da udari precej po glavah lastnih brat-čev. Večkrat se ljudje zoper DR. H. ROSENBLITH Mi izdeljujctno m o vse vrste ha"' vrstne, na roko < Accordeons, ki so svetu. Jamčene 1" ne so najnižje. Vsa brezplačen pouk. I'1 RUATTA SEREN 1114 Blue Islan Chicago, Odprto: od 9, zjutraj do 8, zvečer. iz Przemysla, Avstrija; specialist že 25 let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2101 W. ROOSEVELT ROAD Dr. Rosenblitliova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zas! gura okrevanje. Dr. H. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in ranocelnik 8—11 A. M. 2101 W. Roosevelt Rd 2— 4 P. M. Phone: Canal 3291 • 7— 9 zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne.