(^jutranje izdanje.)
123 številka.
V Trstu, v soboto dne 13. oktobra 1894.
Tečaj XIX.
„lomoiT"
izhaja po trikrat na teden v ieatili ii-danjih ob torkih, 6«trtklh in lObOtAh. Zjatranjn i nthnj« izhaja ob tf. ari zjutraj, »«čnrno pa ob 7, uri Ttiir. — Obojno isdaaje Rtu« : ■a rjM nnte . f. —Icvm Avatrija f. 1.40 aa tri hmm . . . 2.flu , . . I aa pol lata . . , 5.— . ■ ■ S.— aa m leto . . . 10 — . . , IS,— Na uriik« krti prlteisas aartčaise u
na ismljs Mir. Poaamične številke ae dobivajo ▼ pro-dajilnlcth tobaka v lrrttt po O nv«., * Ooriei po S nvč. Sobotno nieruo ladanja w lr*u 9 »J* Gorici « ■«.
EDINOST
O^lui *e rakune po tarifu v petita; ta nmlnT.- z dohelimi črkami ae plačuje firoator. kolikor obicga i uradnih Tr*tie. Po-Una oHrarin ci' in j»Tiie7.rthTnli>, do. nmči oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vai .lopi*i naj «e pniiljajo uredništvu : □ lira Cnaorraa At. 1 :t. V'nk>i pi'-nio mor« biti frunkovano, k ir nefrankomna *e ne »prej »majo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apro-jema uprtirniitvo ulica Caaorma 13. Odprte reklamacije »o proate poštnine.
GImUo slovenskega političnega drufttva sa Primorsko.
„ r i«aull J« m ar /
Boj proti — zdravi pameti.
Kdo o« koliko modrosti je Tkanih povite v preprosto besede narodnega prego-»ura! Često nam pove nArod t svoji najiv-noati a par besedami ve i resnice, nego pa nadut modrijan t vso svojo mnogobeaednostjo. Tako pravi nšrod nai o človeku, ki še sam ne ve, kaj govori in pojenja, da a e je akregal > s d r a v o pametjo.
Ta slati rek naiega pohlevnega ati bistrega slovenskega ljudstva velja do zadnje piČice naiim italijanskim neatrpnežem a osi* rum na pojave ljute njihove beBnosti ii po« slednjih dni. Z jedne strani jim je fte prirojena neka domišljavost, x drugo strani pa •o jih merodavni činitelji tako ratvadili in razbrsdali, da se je domišljavosti pridružila ie grozna nadutost, takč, da rea več ne ved6, kaj delajo in kaj piiejo, da so postati gluhi in slepi aa razloge sdrave človeške pameti, da ao ae —, kakor glaai nai slovenski pre-govor — skregali s pametjo!
Zlasti aedaj, ko jih je alavna vlada oposorila a par naredbami, da ima tudi Avatrija tvoje temeljne sakone ter da treba to aakone tudi rea in dejanjski izvrševati, ko jih je — tal, da prerahlo — oposorila, da pravna in moderna driava no posna in ne sme posnati privitegovanih n&rodov, sedaj ko ao padli is devetih nebea svojih „idejalov" in svoje domiiljije na sicer trda ali aolidna tla avstrijakih takonov, sedaj so jeli kar besneti. V tej avoji beanoati udrihajo, kakor da ao bres uma, po naa Slovencih in njih sodeielanih. A divno je videti, kako bijejo, hoteći porušiti naa se avojimi „argumenti* in bobnečimi frazami, tami aebe po sobeb.
V	notici, prijavljeni v večernem isdanju od minolega četrtka pod saglavjem „Logika, kje si P*, pokasali amo ie a par vsgledi, kako te naš „II Piccolo* — aomen est omen: rea niiek, jako nisek ja na duhu — lovi it jednega protislovja v drugo, Reveiu se res godi takć, kakor staremu proroku Bileamu, ki je hotel preklinjati, pa je moral blagoalovljati; dokasati bi hotel, da Slovanov na Primorskem ni ter da je po takem povsem neopravičena naredba viijega deželnega aodiiča, tičoča ae napisov in tiakovin pri primorakih sodiščih, v resnici pa ni dognal le to, da amo Slovani na Primorskem, ampak da ae naa mogočna gospoda tudi neinanski bojč. Uprav nai „Piccolo* seje oglasil kot klasična priča, da je nai slovenski pesnik v svojem proroikem duhu govoril le resnico, ko je sagrmel v avet: Ui vstajamo in vas je — strah!
V	dokas naiim čeatitim Čitateljem, da ao ae nasprotna gospftda rea akregali z logiko, resnico in sdravo pametjo, podati ho-
PODLISTEK.
15»
Kmeiskl upor.
IfaMaita jww*i i*4tt>n)iteya vekm.
— Hpi»al A*gu»t Stnoa. Prtloiil J. P, Planinski, —
—	Ej, prijatelj, kaj praviš P nasmeje ae Marko.
—	Dam ti ato alatov I Puati me! jeclja kmetič.
—	Malo je.
—	Dam ti jih dvesto.
—	Malo je.
—	Polovico svojega imetja, trese se dimen.
—	Malo je, malo, sagrmi Krajinec, da mi oesaratvo dai, bilo bi premalo. Glavo daj, duio daj, lopov, sa vae one solze, ca vao ono kri, katera ae je pretočila saradi tvojega izdajstva. Glavo daj I Škriplje Krajinec in vsdig-nivii a peatjo kmeta na noge, vlečo ga na rob bresdna, v katerem iumi v noč goraki potok.
—	Poglej v to globočino. Strma stena kot da je odaekana. Trideset komolcev ima
čemo tu markantnejie stavke is srditega isbruha liata „II Piccolo*, naperjenega proti naredbi viijega sodišča tržaškega, tičoči se napisov pri sodiiiih na Primorskem.
Trditev omenjenega liata, da je namreč dotični ukas doiel s Dunaja, beležimo le, ker nam stvar ni znana.
„II Piccolo" pritrja sicer menenju nekega svojega prijatelja, da miniiterijalne naredbe in dekreti ne morejo faktično pre-meniti pokrajini narodnoatne fisijonomijo, toda raaburja ga že možnoat, da ae posloveni vlada na Primorskem. Tu ne vidimo sicer
—	nadaljuje ta vrlina — ie alovenizacije same, vendar pa je tu močna roka, ki se ponuja aicer neznatni, a toliko bolj drzni m a n j i i n i, sestavljeni iz elementov, vztrajnih v protjačenju, svitih v prikrivanju svojih pravih namenov, gibčnih v klanjanju tvojega tilnika pred močnimi ter neizprotnih v zatiranju alabih. Poslovenjenje vlade v Istri nam ustvarja možnost, da na ono mesto stopi zistem, kjer je bila dosedaj le megla in da si ta novi zittera ustvari četo bedakov, plai-Ijivcev in pohlepnežev po materijalnih in duievnih koristih, ki te radi ponudijo is-dajatvu. Poslovenjenje vlade v Istri ustvarja nadalje možno*-,r, da se vauje v deželo nov naval, toda ne podrejenih in nedelavnih po-samičnikov, ampak drznih in podvietnih voditeljev, ki slutijo, da ao tu tla sa setev propagande. Poslovenjenju jednega sodiiča sledijo navadno sloventk sodnik, slovenak kanoalist in alovenak — sluga, a konec vsemu je ta, da se jim pridruži tlovensk odvetnik. In tako je ustvarjena možnost, da ae pričnć ulagati slovenski spisi. Po kolikih krajih Istre je že priilo tak6, ne da bi videli za to kake potrebe!
Poalovenjenje vlade ne more aicer v resnici premeniti prave fizijonomije dežele, pač pa navidezno. In s tem je dana Slovanom prilika, da morejo kričati in se okoristiti
0	takih dogodkih. Istra se s tem ie ne posloveni, a omadeževana bi bila adamov-aka čiatoat njenirodne f i z i j o -nomije in zruiena bi bila zgodovinska t r ad i o i j a n j e p r a sta r e g a
1	a t i n s t v a.
Večkrat smo čuli — nadaljuje „Piccolo"
—	o tem, kako ao se nekdaj izjalovili vsi poakusi ponemčevanja, ali prepričani nismo, da bi bila kaka analogija mod tedanjimi napori in sedanjim slovanakim gibanjem.
Takrat ao bili le oficijelni poskusi, ki so se opirali I« na ministerijalne dekrete, toda aedanje gibanje je veliko nevarneje. Ministerijalnim okrožnicam sedanjim n i namen umetno ustvariti silo, katere ie ni, ampak iste podpirajo, disciplinujejo in vapod-bujaj« ekspanzivnost živ« moči.
do dna, a spodaj jo kamen in skala. Dobra postelja, kaj pravii P Tudi jaz aem zaspan. Pobratim mi je umrl, in jaz eem preganjana zver, auha veja, odsekana od debla svojih milih, od vsega sveta. Miru bi rad. Lahko skačem in tudi ti imai lahke nogo. Kaj mislii P
Leden znoj udari na kmetičevu čelo, ustnice mu drhte, oči mu blodijo na desno in levo, kot da išče rešitve, Šimen ae umakne za korak in upre v levo nogo — ali kakor bi trenil vzdigne Uskok glavo in roke, oklene ae ž njimi malega kmetiča kot železje in oba atrmoglavita v črno globočino. Obupen krik pretrese zrak, obupen krik odmeva od drevesnih vrbov — in vae utihne; le goraki potok v globočini Sumeč poje smrtno pesem, le meseo stoji nad gorami, gledajoč v krvave valove potoka.
XLIV.
Kot pisan slatokril metulj prifrČi pomlad v deželo. Iz mlade zelene gore hite srebro-penasti virčki po mehkem mahovji v dolmo,
ki nas obkoljuje na vseh straneh.
Italijanskega prebivalstva Istre ne bode mogoče posloveniti nikdar, ali uduSčjelahkO
Slovani pn svojem številu, Slovansko pleme — tako nekaao zaključuje ,11 Piccolo" — ima močne korenike po naietn ozemlji in iireč svoje vejo po stari zemlji latinski zaseda one postajanke, kojih no branijo posadko, izogibaje se zaprekam, kojih ne more premagati.
Kaj pravite tej kolobociji „Piccolovi", v kateri se menjavata napuh in strah kakor sliko v kalejdoskopu P I Najprvo govori prav zaničljivo o neznatni peičici Slovanov in o adamovski čistosti narodno-italijanske fizijonomije vse pokrajine, potem pa so zvija v strahu in trepetu, da ne bi Slovani po svojem Številu uduiili italijanski živelj!!
Ali ni da bi se človek smejal, ko čita, da „je adamovska čistost" (Kako divno je povedano to!) narodnostne fizijonomije v nevarnosti prod jodnim sodnikom, jednim kan-celistom in jednim — slugo!)
Po Istri je vae italijansko in Italijani se ne dajo posloveniti nikdar — vendar tolik Btrah pred jednim advokatom! Po naiem tuenenju je ta strah popolnoma noopravičen. „Italijansko prebivulstvo" ae kaj lahko iznebi takega predrzneži. : prezira naj ga I In t tem ga prisili kmalu, da mora pobrati svoja iila in kopita. Zakaj se „italijansko prebivalstvo* ne poslužuje tega, vender toli jednostavnoga sredstva, kjer koli se prikaže kak slovansk odvetnik P! Ves zakaj ne, dragi „Piccolo" : zato ne, ker tega „italijanskega prebivalstva" nikjer ni 11 „Piccolo" pravi tudi m«d drugim, da si slovanski odvetniki ustvarjajo „bogato mize". Ali dragec, kako jo to mogoče, ako iirom na okrog ne vidii drugega nego samo sinovo avite eolture?! Ne ne, čuj nas: kjer vspevajn slovanski odvetniki, tam mora živeti tudi slovannko prebivalstvo, in kjor.je slovansko prebivalstvo, tam treba tudi tlovanskib napiaov in tiskovini!
Vidii, tako nam veleva nai priprosti razum!
Poglejmo ie jeden vzgled 1
Najprvo so „II Piccolo" huduje nad vlado, ker nam hoče ustvariti nakakov zistem,
kjer je bila donedaj le megla, malo nižje doli pa pravi, da ministerijalne okrožnico podpirajo in vzpodbujajo živo m o Č , ki obkolja italijanstvo na vseh straneh. Iz „megle" jo vzrastla v par eukundah živa moč, pred katero trepeče v strahu vsa avita eoltura! Kje si zdrava člove&ka pamet P
Nubrojno takih protislovij bi lahko naveli iz „Piccolijovega" spisa, kajti revio so
kot sramežljive devic«) molć glavico vonjivega cvetju v svet, vesela tropa ptio zletava z meje na mojo, z grma na grm in gorski gozd je tako lepo živ, tako lepo zelan, Holnčno zlato pa drhti od milobe po vrhovih starodavnih hrastov in zapleta svoje čarobne žarke v pomlajene veje. Daleč od sveta pod okiiko goro stoji na griči starinska graščina, do-movjo plemiča Miiida. Po zidovji so vzpenja do strehe zelen bršlin. Po stari začrneli strehi raste muh in stoji strelovod, kateri brani hišo od strele. Iipod streho moli lastavica svoj radovedni vrat, zlate bučole pa zletajo v rojih iz čebelnjaka od rožo do rože, po starih lipah pred graSeino, po bolem in rdečem cvetji ovočjega drevja, katero raste po griči okolu graščine, a spodaj pod holin-cetu atoji pod streho — lesen vodnjak, okolu katerega so ovija gost bralin. Vso je tako čisto in redno, tako milo in prijazno, in kadar pogledaš na mala okenca gradiča, s katerih odseva dnevna svitloba, v katerih se vidijo bele zavese, smeje se ti tukorekoČ
je skregalo s pametjo in no ve, kaj piše.
Iz tega velikega ovoja protislovij in siifiimov jo pa vendar kaj lahko izluščiti jedro resuioo.
Suar je zares jednostavna; Italijani so imeli dosedaj m<>č v rokah in kor so inHi moč, ni jim bilo težko prikrivati roiničnih narodnostnih odnošajov po deželi istrski. Gospodarstvo Italijanov jo bilo mogoče, ker je železnu roka tiščala slovansko većino ob tla, da so poslednja ni mogla oglasiti. Ta železna roka jela jo malo odjenjavati in v isti meri kakor so manjša pritipk, prikazivajo bo tudi naravni o d n o i a j i v d o ž e 1 i. Ko pa nastanejo naravni odnošaji, prenehati tnora umetno gospodstvo, umaknivii «e naravnim gospodarje m. Tegt tronotka so bojč italijanska gospoda in v tem svojem strahu se je tudi „11 Piccolo" skregal a pametjo, da po ovinkih in med vrstami potrja vse to, česar želimo mil
Politiške vesti.
V letošnji proračun je postavljena tudi svota za pomiioženjo redarjev na Dunaju in pa k o n o e p t n e g a osebja pri politiiki upravi, zlasti pri okrajnih glavarstvih.
Simptomatičlio. Znana zastopnica židovskih interesov „Neue Freie Presne" so jezi na dunajski uradni list „Wiener Zeiiuug", ker jo ta poslednji v svojem poročilu o razpravah v magnatski ogerski zbornici pač prijavila govore dveh voditeljev opozicije proti cerkveno - politiiki preosnovi, govorov justičnega in naučnega ministra pa ne. Z „onim finim nosom", ki je že lasten žido-liberalcem, sluti Židinja, da to nekaj pomeni, da je torej simptomatično. Tako jo tudi „W. Zeitung" namignila s tem, v katerem taboru stoje najvišji krogi ao svojim srcem in svojim propričanjom: v taboru oposioije. Sicer pa je to javna tajnost, kateri so morajo čuditi lo tisti, ki so hočeje čuditi.
Mirovni sodniki. Minister pravosodja grof Schonborn nameruje baje predložiti državnemu zboru v prihodnjem zasedanju za-konsk načrt, s katerim se uvedejo mirovni sodniki, Ti nodniki bodo sodili v prepirnih zadevah do 20 kron ter bodo njih razsodbe sposobno za eksekucijo.
Katoliški shoil za Nižje-AvatHjsko
so bode vršil dno 12. in 13. novembra. Glavnih zborovanj bode dvoje in ao ustrojiti d»e soltciji : jedna za organizacijo, jedna za so-jalne stvnri.
Bolezen ruskega carja. N« ot-ku Krfu delajo volike pripravo za vsprejoiu bolnoga carja. Da bi so postavila prava ro>
duša, a tudi ono visoke jablane, ki ho, pozlačene od solncfl, vrsto okolu gradiča, kakor bi drlitole od radosti, kakor bi prijazno proti gradiču prip igibalo glave. Večer jo, tih jasen večer. Gora modri, nebo rdi. Prod gradičem sodi na kameniti klopi močan, posta-ren človok, živih očij, kraj njega pa sedi mlada lopa ženska, milo glodajo v dvojo vitkih dečkov, katera sedita na tleh pred njo, milo glodajo v mladega, lepega svečenika, ki stoji povošeno glavo pred njo. Starec zapre veliko knjigo, kutera mu leži na kolenih, in izpregovori svočeniku tako :
— Sinko 1 Prečital som ti burne dogodbo krvavega kmetskoga upora. S svojo roko aem jih zapisal, kakor so mi jih očito priče pripovedovale, ker sam nisem vidol to žalosti. Ko je buknila nesreča, zatekel sem se h svojo ženo v to gorsko zakotje, da si ne omadežujem rok z nedolžno kmeteko krvjo. V li knjigi je zapisano tudi ime Ilije Gregoriča — tvojega očeta, kateri jo izgubil glavo. Ne plakaj, bil je poštenjak. (Dal)e prih.)
gaaeija m o4fOtuiti ssrja, 9 teza anli
ni govora, pa8 pa bod« cesarjevih ntdoae-eioval carja t izvrševanju vladarskih poslov, toda s pridrikna, d* je najvaftnejie stvari predložiti carju v odlomit«*.
Republikanec pri papeža. Is Riaa
je doila zanimiva vest, da je sv. Ode vsprejei v avdenciji, ki je trajala nad jedno uro, zna-nega državnika in parlaaentarca ter slove-čega govornika ipanjskaga, Emila C a • t e-I ar j a, Castelar je bit v prejinjih dobah bud nasprotnik svete Stolico. Pogovarjala sta ae jako prisrčno in sv. Oče je pojasnjeval Casteiarju papeževo politiko nasproti Francoski in Španjski. Povedal je tudi, da skoro isda enciklike ca Sovorno in Južno Amoriko, naglasivši iskreno željo, da bi taogel povspa-ftiti evropski mir. Castelar se je uveril, da je papož p o po I oma idrav in 6il na duhu.
Vojn a med Kitnjem in Japonsko.
h Tiun-Tsina javljajo dnć 11. t. m. v London, da mislijo kitaj-ko vojaške oblmti T Tien-TVinu, da se morejo Japonci sodaj smatrati že kot gospodarji Počilijskega taliva. Japonski poveljnik brodovja križa noč in dan po mali vii in njegove Indijo približala a o ae obrežju večkrat že na streljaj. Dnć 8. t. m. pokazalo se je japonsko brodovje pred Port-Arthuroiu, toda odplulo jo takoj proti Wai-H<ii-Weju ; križarke so se približale ■ Severa, oklopnice pa s Vatoka. I* kitajskih utrdeb pri« čeli bo takoj streljati na ladije, toda streljanje ni bilo nič k»j izdatno in ni provzro« čilo nikakorine ikode. Japonci niso streljali, ampak njih ladije ao v Širnem boku preplula zaliv tor ao podalo prnti utrdbi Taku. Jušno je, da ao Japonci hoteli izzvati Kitajce k novi pomorski bitki, toda kitajsko brodovje ae ni pokasalo. — Ii Yokohame javljajo dna II. t. m., da ao Japonci v Koreji zasedli južno obrežje reke Yalu, prepodivli sovražnika.
Različna vosti.
Imenovani«. 0. kr. namestnik na Primorskem je imenoval namestuiikega konoe-pUta drja. Josipa Breitenberga pl. Ze-nuburga začasnim okrajnim komisarjem.
Tiioč let krivic* nt stvarja niti enega tronotka pravice. Ta iarok slavnega Ho ringa priiel nam {o zopet na misol, ko smo včeraj prebirali italijanske liste. Da dokažejo, da pri okrajnem sodiiču v Piranu ne treba slo-uanskih nap:sov, sklicujejo ao kar jednostavno na to, kar je bilo, posebno naglata-joč, da ae v minolem lotu ni uložil niti jeden kazensk spis, acatavljen v alo ven-tkem jeiiku, civilnih spisov pa med 4450 le 40 slovenskih,
Da, to pot soglašamo tudi mi 1 italijanskimi list?, da ao namreč te številko jako zanimive, kajti pravijo nam, v katerem je« ziku ae reže pravica slovenskemu prebivalstvu pri sodišču v Piranu I Ali kako pravi Hering : T i s o C let krivice ne stvarja niti enega trenotka pravico! Ali 1 drugimi besedami: naj jo krivica io tako stara, ostano vedno lo krivica, najmanje pa si je po svoji starosti pridobila pravico do — večnega obstanka!
Mestni svet triaiki i« t svoji predsi nočni XXIII. javni aeji sklenil takoj naprositi c. kr. namestniitvo dovoljenja, da aapre za mesec dnij iole s oiirom na epidemično nasto-pivio difico. Odprte bi ostale občinske srednje iole, višji razredi ženskega liceja, nadaljevalni tečaji okoličanskih iul in šole v gornji okolici, v katerih so ie ni pojavila d&vica. — „Onorovolo S p a d o n i* izlil je svojo jesico zopet nad zemljevidi v slovenskih Mah, predlagajoč, da se isti takoj odstranijo. Jako pomenljivo pa je, da ta predlog ni našel istega demonstrativnega navdušenju, kakor zadnjič; r.bor ga je vsprejei z neznatno večino, kajti proti istemu je glasovala vsa deanica in cel6 dva levičarja (! t) sta se izneverila Spadonijovi gardi. — Svetovalec Nabergoj se je zopet pritožil proti znanemu dr. Suii, potem je zbor odobril obračun javnih akladiič za I. četrtletje 1894. in volil posamične odseke. Izmed vseh odsekov sta voljena jedino le v poljedelski odsek okoli-čaiuka zastopnika Dollenz in Vatovec (Mau-ronerja 110 prištevamo). Podrobnejše poročilo objavimo v večernem izdanju.
Plesne vaje pri „TrŽaSkotnu Sokolu* pričao su ie tokom tega mescca. Odbor javlja, da bode vstop k plesnim vajam dovoljen lo članom, nečlanom nli povabljenim gostom
pa la prati izkaza poeebne vstopaie«. Tstop-siee ali iikasniee dopoilj« odbor le onisa"gospodom nečlanom in gospicam, koji ae prijavijo odboru sami ali po članih.
Prijave vriile se bodo v nedeljo t. j. 14. t. m. od 9. —11. ure dopoludne ter v ponedeljek, torek in sredo od —6Vs. ure v druUvenera prostoru (na oglu ulice Farneto in Amalia.)
Da ne bode kakih neprijutnostij, javlja odbor toraj že aedaj, da bode vsakemu nečlanu, bodi si gospodu ali goapici, brez iaksz n c« vstop sahranjen. V ta namen obrne naj au vsakteri pravočasno s prijavo omenjana dni do odbora.
•Triaiki Sokol*4 otvori v kratkem t svojem novem društvenem prostoru dramatično t o 1 o. V ta namen vabi vse one gospode in gospice, koji se žele posvetiti tej vzviienej nalogi, da se prijavijo v društvenem prostoru (na oglu ulice Farneto in Amalia) in to v nedeljo od 9 — II. ure tor v ponedeljek, torek in sredo od i/i5—6'/8 ure popaludne. Odbor storil je kolikor je bilo v njegovi moči, da se letos tudi dramatika povapo pri .Tršašketa Sokolu". Po tavil je v ta namen velik krasen oder, na kojem bode mogoče vprizarjati tudi večje igrokaze. Žrtvoval je mnogo ▼ ta namen in upati je, da ae vsakteri, koji goji voselje do te umetnosti, odzovo vabilu in prijavi io omenjene dni.
Nazdar!	ODBOR.
Za drufbo av. Cirili In Metoda darovali so povodom volilsipga shod* v Skednju: Jajčič 1 krono, ker ga jo navdušila sares slovanska pesem ; gospodičina Jajčičeva 20 sto* tink ; Jaičičeva posadka 60 stotink ; Vekosl. Volčič 20 stotink v dokaz, da mlekar ni slepar, in 20 stotink za prepuščeno smodko. — Trije Janezi a Prošeka darovali 4 krone. — J. Oodina v Skednju]! krono 40 stotnik izgubljenih pri ,oki". — Da Jnjčičeva posadka nič no volja 10 stotink. — Radikalna Jajči-čeva posadka v Škednju 1 krono. — V krčmi pri Kravosu zbrani narodni peki v protest proti narodnomu nasprotniku Kralja, kot načelniku pekovskih delavcev in ob enem da ,za hrbtom" napovejo boj proti njegovemu italijanievanju s geslom : ,Na svidonje in na zdar pri bodočih volitvah" darovali so 4 krone; ,Sokol" 1 krono ; »a podarjeno smodko 12 stotink. — Jajčičova posadka v krčmi pri Kravosu 1 krono 23 stotink.
Vaina zborovanja. Prihodnjo nedeljo bodeno imeli dvojo zolo važnih zborovanj. Predpoludne bode imel svojo sejo odbor političnega druitva „Edinost". Na posvetovanje so povabljeni tudi veljaki ia okolice, kajti na dnevnem redu jo prolnja na vlado radi znižanja užitninskega davka.— Popoludne ob 4. uri pa bode t Lonjerju shod Kmetijske družbe s jako sani-mivim dnevnim redom. Zlasti na ta poslednji shod opozarjamo posebno vso posestnika okoličan »ko.
Slednjič nam je javiti in danes, da bode drugo nedeljo, dne 21. t. m., i s red ni občni zbor pol. društva „E d i n o a tu, pri katerem so bode ruzpravljaljo o vain h resolucijah gospodarskega značaja.
Čsljade za c. kr. Javno atraio. Z dnem 1. januvarja pr. I. dobi c. kr. javna straža namesto sedanjih klobukov svitle usnjate če ljade, s kratko ostjo na vrhu. To čeljade bodo nosili stražarji le tedaj, kadar bodo v službi.
Otrok umrl valed strahu - pred mačkom. 3 in pol letna Hortenza Antonsič, stanujoča s svojimi etariii v ulici Modia hit. 13, se je predvčerajšnjem na ulici tako silni prestrašila velikega črnega mačka, da jo otroka vsled strahu prijela božjaat in kljubu zdravniške pomoči je dete umrlo. Otrok se jo od svojega rojstva s&iu strašno bal mačkov.
Nesreče 3 in pol letni Marij Sedina!{, stanujoč v Sv. Križu h4t. 74, je predvčoraj-injem — no da bi mu bil mogel v naglici kdo ubraniti — vtaknil ročioi v kotel, v kojem ju vrela voda. Ubogo, grozno opečeno dete so takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, toda umrlo jo po nekolikih urah. — 51 letni zidar Anton Lujin jo padel predvčerajšnjem v Divači raz nek senjak in si zlomil dvoje reber na desni strani. — 4'etna Irena RusiČ jo predvčerajšnjem padla raz nek stol in si slomila deino nožico.
Ogenj. Predvčerajinjem popoludne vnelo so jo razno pohiitvo v nekem stanovanju v I. nadstropju hiše itev. 4 v ulici dol Ponte. Prihitevii gasilci so ogenj zadušili v kratkem,
ftkoda J« nad 100 gld., toda pogorelo pohiitvo je bito zavarovano.
Nevaren tat zaeaSee. Predvčerajšnjem
je policijski oficijal g. Tiz s pomočjo drugih policijskih organov prijet 291etnega mizarja Ivana Goloba iz Kobarida, nevarnega tatft, katerega iščejo rama sodiiča. Golob je bil pobegnil že iz zapora v Celovcu, Lincu, Ljubljani itd. Pri njem so našli 35 gld., 4 zlate prstene in svilnat robeo, koje predmeto je bil brftkone ukradel v Logatcu, kajti po svojih „potovanjih" preživljal se je izključno od tatvino. Golob je takoj priznal, d« je res on dotični tat, katerega iičejo takć brižno. Dolžijo ga tudi, da je na Koroškem ranil nekega orožnika, ki ga je hotel prijeti.
Novi krvnik na Ogerskem. Za raspitano
službo krvnika na mesto pokojnega Košarka oglasilo se je 54 prosilcev, nekateri celo iz inteligentnejših krogov. A nijeden se ni mogel izkazati, da je bil že praktično izvrševal kvniiko službo. Konenuo so je oglasil k met Mih 1 Bili, posestnik, ki jo bil kot vojak za dobo Okupacije Bosne obesil nekoliko obsojencev. Tako je dokazal potrebno kvalifikacijo in dobil službo.
Sodnljsko. Predvčerajšnjem stali so pred tukajšnjim dež. sodiščem 18letni brivec Henrik Sbisk is Trsta, 33letni zidar Anton Bi-rarda ia Trsta, pristojen v Italijo, 21letni mizar Josip Fosctrini is Trsta in lOletni zidar Anton Runco iz Polja, zatoženi tatvine. Dnć 22. junija t. I. zasačil jih je namreč finančni stražnik Celigoj pri Banah, ko so hoteli vtihotapiti sodček vina, toda finančna oblast izrodila jo vse štiri junake polioiji, ker je bilo jasno, da je bil sodček ukraden. Preiskava je dokazala, da je bilo viuo ukradeno pri sv. Jožefu pri Ricmanph; nadalje sn isti tatovi ukradli ponoći na 5 junija v Škooijanu razno obleko, vredno nad 60 gld., odnesli »o na cesti v Boršt pušico as milodare i denarjem vred in hoteli ulomiti v cerkev v Borštu. Poslednji poskus je dokazan po sledovih dleta, katero je vrgul od sebe jeden te četvorice t iatam hipu, ko jih je uitavil Coligoj. Foscarioi in Runco sta dobila vsak po 2 leti težke ječe ter prideta po prestani kasni v prisilno delavnioo, Birarda pa jo obsojen na 18 in Sbisk na 13 moaccev težke ječe,
Policijsko. Policijski organi komissrijata v uliei Skuasa so zaprli po noči na včeraj brezposelne postopače : lGktneg* Frunja S, 17letnega Ivana S, l&letnega Humberta M. in 14letnega Rudolfa M., vsi štirje članovi nadopolne tržaške mladine. Stražarji so našli to ,dično* četvorico v nekem hlevu v ulici Fabio Severa, kjer so hoteli prenočiti. Glejte cvetke ponosne „avite oolture", ki hočejo cveati na skrivnem. — Predvčerajšnjem ajutraj jo prijel policijski kancelist gosp. Pasquali ti a parniku „Metkovioh", baš predno je odplovil pernik v Zader, 34-letnega Ivana Žmavoa ia Krškega (P), ker je isti na sumu, da svaja dekleta na nenravno življenja. Žnjim ati se bili ukrcali v Dalmacijo 20Ietni Reza H. iu Neža S., obe ia Koroške, kateri je bil zvabil Ž. s seboj, obečajojj jima dobro službo. Na policiji ao zaslišali veo trojico na sspisnik, dekleti so pa takoj izpustili na proato.
Vabilo. Posestniki, ki se zanimajo za napredek vinarstva, imajo aedaj priložnost ogledati si v Trstu (ulica Zonta št. 3), stiskalnico (prešo), katera stiska neprenehoma. Groadje ali tropine no vsipajo od sgoraj, od sdolaj pa ae na jedni strani izteka čist mošt ali vino. na drugi pa ialesavajo tropine. Ta stiskalnica stiska tako dobro kakor VBaka druga, a najmanj trikrat toliko.
Vinogradniki ao torej povabljeni, da ai ogledaio to stiskalnioo.	Živic, inžinir.
Koledar. Danes (13): Edvard, kralj; Koloman muč. — Jutri (14.): 22. pobiti-kostna nedelja. Kalist, papež. — V pondeljnk (15.): Toretij«, dev., Brunon, ikof. — Polna luna. — Soluce izide ob 6. uri 17 min., zatoni ob 5. uri 16 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj, 15 stop., ob 2. uri popo-luduo 22 5 stop.
Najnovejše vesti.
Beligrad 12. Tukaj govorijo, da jn mini-sterski predsednik Nikolajović že pred 3 dnevi predložil kralju svojo ostavko, ker ne
liberalni kolegi proti njema. Kralj pa da ai vsprejei ostavke, rekii, da hoče nekoliko dni
premišljevati.
Sredec 12 Nekateri tukajšnji listi javljajo, da se je vrnil minister Tončev, izjavljajoč da princ F rdinad ni vsprejei njegove
ostav ke.
London 12. M sli se, da ne bode japonska vlada nikomur dovolila, da zasede katerokoli utrdbo ob kitajski ali korejski obali, četudi je navidezno sporazumna z ruskimi ko-raki v obrano pristanišč. Japonska menda ne nameruje prisvojiti ai Koreje, ampak želi 7-i»csti jo ta»6, kakor jo zasedla AngMka Egipt, a poleg tega hoče baje tudi utrditi Korejo, da bi jo mogla braniti proti Rusiji. (?)
ShsngaJ 12. Govori se, da je v Tien-Tsinu mnogo kitajskih, nezalovoljnih in sUbo oboroženih vojakov, ki no dobivajo že nekaj časa nikakorine plačo več. Ti vojaki so velika n^vnrntMt vsem.
Trgovinske braojavka.
Ballavišta. Pšonii*a za jo^en 6 20-6 21, «a spomlad t-70-6 71 Konun oktober 8-20 1I0 6 25. Ovonnn spomlad C 06-6 08. Rž nov« 6 00 -TrlO.
Pionin« nuvt od 78 kil. f. B-:*0—f(-35, od 79 kil. f. «35 « 40. o-l HO kil. f. « 40-6 45. od 81 kil. f. «45 -0 »». od »Si kil. for. 6 60—6.55.
lefiuon «25 -6 40; proso 5-70—5.90
Pšenica : Srednjo p madc, pnvprušovanje živahno, Stalin. Prodalo h« jn 40.000 met. stot. po polnih cenah Vreme: drž.
Praga. Neralinir>ini sladkor ia oktobor t. 13-37 december f. 13 80, vodno mlaftno.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst f.no1/,.. Novembor-
in s carino vred, 1
m are. f 29.7")—. . Cancasid ia november-maro 30-2& do 30*50. Četvorni za novamber 31-50, November 81-25 V glavah (todih) za polovico oktobra 33'/., takones oktobra 31'/,.
Havre. Kuva Santu* good average aa oktobsr 80-25, ca februvar 77--.
Hamburg. Santos |*ood averago ia oktober 68 75, decemboi 64-50, ma o 61-50,
Dun^Jak« bo lt
Državni dolg v papirju , „ v erobru Avstrijska renta v zlatu ,	.v kroiiuh
Kreditne akcije . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark ......
I"0 itnli. lir
ia.
oktobra
danes včeraj
60.000 g! d. je raistuviiih trečok, kateri la m X©0/,, odbltk to svoje čitatelje da bode
9890 98-90 128 70 97-80 888 — 124 30 9-881/, 60 97'/, 4522'/,
98-90 98-90 128-70 97-80 968 10 124-40 9-907, «1-05 4530
glavni dobitek lvovskih izplnfiit ir gotovini ozn. Mi opozarjam * na žrebanje ie 16. oktobra.
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „Vabri*", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se Izborna vin* istotako je kuhinja i z vrat na. Prodaja tndl vino i.« debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine L™
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunneria it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 12 kr. liter ne-donrodno is dt. Petra, sveža (friina) smetana. Na zahtevanjo, potilja bo tudi na dom.
Martin IfHta Pi,l'za s> 0ioT»nni
mailHI |\| ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
»Goznaismvolo* In ,Ta «t • • oo*
v ulici Ca«erma, glavni shajaliifti triaikih Slovencev vseh stanov. Nh razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. —> Za obilen obisk se priporoča Anton &orli, Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah**, priporoča sn slavnemu slovonskemu občinstvu za obilen obisk, — Točila se bodo Mamo do< maća Uvratna vina. 104 33
vpimnft zadruga z omejenim poroitvom v Bojan« pri Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pro« SKrbljeno
(v ulici Bolvedero it. 8) pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni lotnegn čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od metta, z obSirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer ho t čijo izborna domača vin«, teran, pivo v
ateklanloah itd. Točna postreiba z gor-kuni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer ho prodaja govoje in telečje modo, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča se Klavnemu ob' Činstvu in udom.
aC* Novi člani ""M
se se vodno Bprejemnjo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—5
Žrebanje že vtorek.
Glavni dobitki 60.000 gld, 10.000 gld, 5.000 gld.
v gotovini le po odbitku 10%-Lvovske srečke A 1 gld. preporočata: Mandel & comp., II Mercurlo.
Lastnik politično društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovurni urednik : Julg Mikota — Tisk? Tiskarna Dolenc v Trstu.