a , «m na Menim llil Zadruga mozirje Z.O.O. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. IN VSE VRSTE OSTALIH ŠKROPIV POSLOVALNICA KPC LJUBIJA - MOZIRJE tel. 831-040, 831-871 VAM NUDI ZA SPOMLADANSKA OPRAVILA * FOLIDOL OLJE 1 1.1.000 SIT - * BELO OLJE 1 1.. 573 SIT SEMENSKI KROMPIR (DESIRE, KENNEBEC, ROMANO, SANTE, RESY^ MORIS BARD) ŽE OD^^g&ALJE SEMENSKI JARI JEČMEN .......... ~.S0 SIT/k£“ VSE VRSTE VRTNIH SEMEN " ČEBULJNICE IN GOMOLJNICE UMETNA GNOJILA (KAN, NPK 13X10X12, NPK 15X15X15, NPK 8X26X26, MAP-NP 12-52-0) TRAVNE SEMENE (DETELJA, TRAVNE MEŠANICE) • f* SADIKE (JABLANE, HRUŠKE) ..................jJdf*.... .. .650 SIT/kom BOROVNICE 1.200 SIT/kom KIVI........................840 SIT/kom GRADBENI MATERIAL if * CEMENT................. 579 * TEGULA KANADSKA m2 * ARMATURNE MREŽE 9X6 6 X 4,2 SIT 970 SIT 4.990 SIT/kom 2.124 SIT/kom /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Spoštovani upokojenci! Večkrat lahko slišimo pogovor naslednje vsebine: ".... in ravno jutri, ko moram čakati poštarja, da mi prinese pokojnino, sem naročena pri zobozdravniku, popaziti bi morala na vnuka, pa še v trgovino bi rada skočila..." Dinamika življenja se hitro spreminja in tako ste danes tudi upokojenci nemalokrat v časovni stiski. LB Splošna banka Velenje d.d. vam lahko pomaga prihraniti čas, če se boste odločili za prejemanje prek hranilne knjižice ali tekočega računa. Izpeljava tega postopka je zelo enostavna, poleg prihranka časa pa nudi še vrsto dodatnih ugodnosti: - pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu v katerikoli enoti LB SB Velenje d.d., - sredstva se vam obrestujejo od prvega dne nakazila pokojnine, ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, - vpis in dvig pokojnine lahko opravi namesto vas tudi pooblaščena oseba, - kot varčevalci LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico najemanja kreditov z ugodnejšo obrestno mero. Mnogi upokojenci so vse te prednosti že spoznali, zato ne oklevajte s svojo odločitvijo in se jim pridružite čimprej. MATURANTKE! Plesne obleke za Vaš najlepši večer po Vaših željah in zamislih! Vsak petek med 16. in 19. uro Vas čaka modna kreatorka, ki Vam brezplačno svetuje, pomaga najti pravo idejo, barvo, Vam izriše model... Dobite lahko tudi maturantske šopke in robčke. Sprejemamo tudi že naročila za birmanske in prvoobhajilne obleke. ZA VSE OBLEKE SI LAHKO CENO IZBERETE SAMI! 38REDNJA NJIZN£r# CEU III 212 o Roman Končar Foto: Franci Kotnik Občinski svet Luče V Solčavi volitve v krajevno skupnost Minuli četrtek so se na svoji 12. redni seji sestali tudi svetniki občine Luče. Prva vsebinska točka dnevnega reda je bila namenjena načrtu vzdrževanja gozdnih cest v letu 1996. Z zanimanjem so prisluhnili Antonu Kladniku iz Zavoda za gozdove KE Luče, ki je predstavil videnje vzdrževanje cest s strani stroke. Svetniki so se odločili, da bodo izvajalca del izbrali na podlagi javnega razpisa. Program za vzdrževanje gozdnih cest je usklajen tudi s Podjetjem za urejanje hudournikov. Predračunska vrednost del naj bi znašala okoli 16 milijonov, zagotovili naj bi jih iz občinske ga proračuna. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da je dosedanji vzdrževalec cest uspešno opravil svoje delo. Znan je tudi problem Solčave, ki se še vedno precej neuspešno bori za status samosto--jne občine. Gre seveda za prizadevanja na nivoju države, vendar je potrebno zagotoviti nemoteno delo krajevne skupnosti, za kar so potrebni ustrezni organi. Dosedanjemu svetu KS je potekel mandat, občinski svet je že pred časom prisluhnil zahtevi Solča-vanov in krajevni skupnosti podaljšal pravni status. V bodoči svet KS naj bi volili sedem članov, 28. april pa naj bi bil predvideni datum volitev. Pred tem bodo v Solčavi na zboru krajanov pregledali poslovanje preteklega leta in poskušali opredeliti naloge za tekoče obdobje. Zbora naj bi se udeležil tudi župan Mirko Zamernik. Nekoliko manj posluha so svetniki pokazali za predlog, ki ga je v imenu sveta KS Solčava podal Janez Čerček. Njihova želja je, da bi v bodoče sredstva za delovanje društev nakazovali na žiro račun krajevne skupnosti, naprej pa bi jih razporejali sami. Predlog seveda ni dobil podpore, dogovorili pa so se, da bo občina preko Cestnega podjetja in Podjetja za urejanje hudournikov pomagala pri ureditvi propustov. V nadaljevanju so svetniki spre- jeli sklep o začasnem financiranju, zaključni račun za leto 1995 pa bodo ponovno obravnavali in sprejemali potem, ko se bo do njega opredelil nadzorni odbor. Prav tako so z dnevnega reda umaknili predlog GLINA. Podjetje občini predlaga odpis obresti, vendar svetniki niso dobili na mizo gradiva v pismeni obliki, zato se bodo do problema nazarskega podjetja predvidoma opredelili na prihodnji seji. Župan Mirko Zamernik je svetnike informiral o pogovorih, ki jih je o problemu ceste Ljubno - Luče imel z državnim sekretarjem za ceste Marjanom Dvornikom in direktorjem Agencije za ceste Antonom Šajno. Letošnji državni proračun namenja rešitvi tega vedno bolj akutnega problema 93 milijonov SIT, kar v cestnem jeziku pomeni 900 m ceste. Iz državnega protokola je razvidno, da bo država v letu 1997 namenila za sanacijo lučke ceste predvidenih 150 milijonov. Gradnja se bo torej nadaljevala, vendar ostaja vprašanje resnosti namere države in seveda kaj in koliko se za ta denar sploh da narediti na tako zahtevni trasi. Precej časa so lučki svetniki namenili točki razno. Med drugim so obravnavali mejni prehod Pavličevo sedlo, za katerega v letošnjem državnem proračunu ni niti tolarja. Predsednik sveta Alojz Selišnik, ki vodi tudi komisijo za razvoj in spodbujevanje malega gospodarstva, je poročal o razpisu za pridobitev tozadevnih sredstev, nadaljevali bodo akcijo plinifikacije kraja, radi bi obnovili tudi smučarsko vlečnico. Za konec so obdelali seznam občanov brez zaposlitve. Svetniki so bili mnenja, da je potrebno tem ljudem preko razpisa ponuditi delo. ______________ Občinski svet Gonyi Grad Kdo se bo "zlomil" v Podhomu? Januarsko sejo gornjegrajskega sveta občine sta zaznamovali predvsem dve točki dnevnega reda in sicer razprava o odlagališču odpadkov, ta je sledila po sprejemu osnutka odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Gornji Grad, in problem radarjev na Menini planini. Ta točka je bila sami seji. Vsem, ki spremljajo dogodke zadnjega leta, so znana stališča občine Gornji Grad o bodoči organiziranosti korrju-nalne dejavnosti na zgornjesav-injskem prostoru, ki se precej razhaja z mnenjem JP Komunala, pa tudi ostale občine mu do sedaj niso kaj prida prisluhnile. Po delitvi občin pripada odlagališče smeti v Podhomu občini Gornji Grad, kot kaže, pa bo to vprašanje torišče novih konfliktnih situacij. Gre za dejstvo, da je potrebno odlagališče sanirati in to pod nujno. Poseg naj bi znašal 1,5 .milijona DEM, denar pa bi morale zbrati vse občine naslednice bivše občine Mozirje. Po besedah župana Tonija Riflja so že zagotovili 400.000 DEM in sicer s prodajo prostorov nad Ljubljansko banko v Mozirju. Tak je dogovor županov. Resnica je namreč ena sama, namreč ta, da bo smetišče v petih letih polno. Sanacija je torej potrebna v vsakem primeru, še prej pa se bo potrebno dogovoriti z lastniki zemljišča. Ti so bili očitno ves čas na stranskem tiru, saj se smeti že kar nekaj časa odlagajo na privatno zemljo. Podhomčani so ob vsej nedorečenosti odločeni iskati svojo pravico tudi na sodišču. Posestnik gozda, kamor se odlagajo odpadki, je ceno za prodajo zemlje že postavil. 400.000 DEM je resnica realnosti, ki jo zahteva. Aduti so očitno na njegovi strani. Predsednik Jakob Filač je ob vsem tem zaskrbljeno ugotavljal, da držijo ob vseh teh problemih druge občine fige v žepu. Občina Gornji Grad se po njegovem lahko ob tem problemu “zlomi1', kot se je plastično opredelil. Gre za velike denarje, ki se ob konkretnem posegu v prostor kaj lahko tudi podvojijo, meni Filač in dodaja, da je v skrajnem primeru bolje, da se uvrščena na dnevni red na zlomi Komunala. Ob vseh nedorečenostih seveda ne gre prezreti občanov, ki se bodo kljub potrpljenju slej kot prej naveličali takšnih razmer. Lahko se nam zgodi blokada in Savinjska dolina bo zasvinjana, so ugotavljali gornjegrajski svetniki. Župan Toni Rifelj pa je poudaril, da bo potrebno doseči pogodbeni dogovor o skupnem vlaganju v sanacijo in vzdrževanje smetišča. V kolikor do dogovora ne bo prišlo, bo potrebno postaviti rampo, je bil odločen gornjegrajski župan. Očitno nič manj pereče, je vprašanje gradnje radarjev na Menini planini. Vojaški na Šavnicah je v pristojnosti naz-arske občine, za radar na Vivodniku pa naj bi zvedeli iz javnih občil. Župan je ob tem poudaril, da je bila svetu vseskozi posredovana objektivna informacija, očitno pa je, da so se zadeve odvijale mimo občinskih organov. Ob vsem tem je bilo čutiti tudi nekoliko revolta in užaljenosti na račun medijev (podpisanega?), ki so po mnenju nekaterih svetnikov poročali subjektivno in informacijo celo zadržali. Po precej vsebinsko burni razpravi je svetnik Zdenko Purnat predlagal generalni sklep in sicer, da se glasuje proti gradnji vseh radarjev na Menini, vendar se je svet odločil, da je potrebno predhodno analitično obdelati vse vidike tega projekta. Predsednik sveta Jakob Filač je odločitev podkrepil z obrazložitvijo, da so proti gradnji radarja na Vivodniku, da pa so za projekt na Šavnicah nekom-pententni, ker je območje v nazarski občini. Pod točko razno so sprejeli odstop Francija Kotnika, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Dr. Anton Jezernik, predsednik sveta Občine Mozirje: "Sodelovanja med občinami je premalo" Predsednik mozirskega sveta, dr. Anton Jezernik, se je v občinskih političnih krogih pojavil šele z novo lokalno samoupravo konec leta 1994. Izvoljen je bil na listi Slovenskih krščanskih demokratov, svetniki pa so mu nato zaupali opravljanje zahtevne funkcije predsednika občinskega sveta. SN: Kako bi ocenili prvo leto delovanja sveta Občine Mozirje? JEZERNIK: Svet je v letu 1995 deloval uspešno, pri čemer imam v mislih predvsem dobro obiskane seje, argumentirane razprave svetnikov in tekoče reševanje problemov. Seje niso bile predolge, svetniki pa so pri svojem odločanju pokazali dobršno mero zrelosti. Poleg sprejema statuta, proračuna, odlokov in podobnih aktov smo v občinskem svetu lani zastavili dva velika projekta: gradnjo športne dvorane v Mozirju in osnovne šole na Rečici. To moramo v naslednjih letih izpeljati do konca. Poleg tega moramo natančno zastaviti koncept nadaljnjega razvoja občine, in to na vseh področjih: gospodarskem, kmetijskem, turističnem itd. Natančno je treba opredeliti tudi sodelovanje z drugimi občinami oziroma glede tega narediti veliko več kot doslej. SN: S sodelovanjem se zgorn-jesavinjske občine doslej res niso veliko ukvarjale. Verjetno so imele preveč opravka same s sabo. JEZERNIK: Strinjam se. Občine so se doslej ukvarjale vsaka s svojimi problemi, kar pa ni čisto prav. Obstajajo namreč projekti v dolini, ki bi jih lahko skupno bolje realizirali. V mislih imam predvsem cestno problematiko in turizem. Če ostanemo kar pri slednjem, lahko ugotovimo, da nimamo enotnega turističnega nastopa, nimamo turističnega vodiča, niti prospekta... Turisti ob prihodu v dolino marsikdaj ne vedo kam in kako. Tu bi se občine gotovo lahko dogovorile za sodelovanje. Prav tako pa tudi pri cestah. Skupni nastop v dialogu z republiko bi bil uspešnejši. SN: Svet mozirske občine je v dolini najštevilčnejši, poleg tega pa je tudi edini, ki je bil izvoljen na podlagi proporcionalnega sistema volitev. Kljub temu strankarstva v klasičnem smislu v njem ni čutiti. Kako ocenjujete to dejstvo? JEZERNIK: Strankarstva pri delovanju sveta res ni čutiti. Gre bolj za strokovne argumente, za prepričevanje na osnovi dejstev, ne pa političnih barv. V razpravah aktivno sodelujeta približno dve tretjini svetnikov, ena tretjina pa se jih oglaša občasno. Ko so na mizi vsi argumenti, je glasovanje običajno zelo enotno. Takšen primer je bil na primer oddelek otroškega vrtca na Rečici, ki je za občino dejansko pomenil nenačrtovano investicijo, a je kljub temu prevladal strokovni argument, saj bi v nasprotnem primeru 20 otrok z Rečice ostalo brez varstva. SN: Kaj menite o uspešnosti oziroma neuspešnosti lokalne samouprave v Zgornji Savinjski dolini? JEZERNIK: Nove občine so v kraje vnesle več življenja. Po manjših občinah se je razporedilo več sredstev, ki so bila koristno uporabljena. Toda, če poslušamo odmeve po terenu, je marsikdaj slišati, da bi bile za dolino dovolj tudi tri občine. Majhne občine imajo na primer slabo stran v premajhnem številu strokovno informiranih ljudi, zato je odločanje težje. Mozirska občina, ki je večja, ima več ljudi iz različnih strok, zato je manevrski prostor večji. SN: Bi bilo torej po vašem mnenju združevanje majhnih občin koristno in potrebno? JEZERNIK: Vprašanje je, če združevanje oziroma zmanjševanje števila občin ne bi spet okrnilo dejavnosti v nekaterih manjših krajih. Osebno menim, da bi bile ob dobrem notranjem povezovanju in sodelovanju boljše tri kakor pet občin. Nenazadnje tudi zaradi stroškov uprave. Po drugi strani pa mislim, da bo mozirska občina v prihodnjih letih kar pred težko preizkušnjo, ker bo morala povezovati interese dveh večjih krajev: Mozirja in Rečice. Če ji to ne bo uspelo, bo to tipični primer, da občina ne deluje. SN: Krajani nekaterih krajev v dolini se med seboj ne gledajo ravno z naklonjenostjo... JEZERNIK: Nasprotja med posameznimi kraji so vedno obstajala. Poznamo na primer nasprotja med Ljubnim in Lučami, pa med Solčavo in Lučami. To bi bilo treba pre-moščati s sodelovanjem. Morda bo čez tri, štiri, pet let ali celo kasneje napočil čas, da se bo število občin skrčilo ali pa bo sodelovanje med občinami tako tesno, da to niti ne bo pomembno. SN: Med novimi občinami vlada neke vrste konkurenca, ki lahko ima pozitivne ali pa negativne posledice. * JEZERNIK: Z večjim številom občin so se pojavili tudi razni lokalizmi, konkurenca, denimo, Nazarje gradi šolo in Rečica gradi šolo. Mislim, da bi tu moralo biti stališče tako, da naj se gradijo samo utemeljene investicije in da drug drugega pri tem ne oviramo. Mozirska občina nima nič proti drugim krajem in tam bi moralo biti enako. Kar bi. na tem mestu kritiziral, je to nerazumljivo opravljanje. En kraj opravlja drugega in obratno, le zakaj.je to potrebno? Naj se razvijajo vsi kraji, saj je dolina majhna in moramo eden drugemu privoščiti uspehe. Zavistnost je pri Slovencih pač močno izražena, zato je pričakovati izboljšanje le na dolgi rok. SN: Dr. Jezernik, vam in vašemu svetu želimo v letošnjem letu obilo uspešnega dela in hvala za pogovor! Franci Kotnik mmm m häjä üiiiPUH mum HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138 8-12 IN 14-18 j ______TEL. 063-720-406 SOBOTA 8-12 | Dr. Anton Jezernik (foto: F. Kotnik) ORGANIZACIJE, KULTURA IN OGLASI Mozirje Pevci v počastitev Slovenskega kulturnega praznika V Mozirju so letošnji Slovenski kulturni praznik s svojim nastopom počastili pevci in pevke okteta Savinjski Ave, okteta Rožmarin, oba vodi prof. Tadeja Cigale, in dekliške vokalne skupine Skrjanček, ki jo vodi Lidija Podlesnik. Vokalne skupine so se najprej Prav za slednji nastop so poželi predstavile ena za drugo v tudi najbolj bučen aplavz, obratnem vrstnem redu, kot so Koncert sta 7. februarja organizi-naštete v uvodu. Nato pa so rala Občina Mozirje in Prosvetno pevci in pevke obeh oktetov društvo Mozirje, pod vodstvom prof. Tadeje Ci- Franci Kotnik gale zapeli še kot pevski zbor. Skupni nastop oktetov Savinjski Ave in Rožmarin (foto: Ciril Sem) TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 8.3. in 11.3.1996 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje. Ob vsakem času nas lahko pokličete na tel. 832-937 KANDIDATE ZA VOZNIKE USPOSABLJAJO: TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 TOiMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 FRANC in KATARINA DEBELJAK tel: 831-475 ANDREJ PRESEČNIK tel: 843-282 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Nazarje Koncert Delavske godbe Mozirje Občina Nazarje in Prosvetno društvo Jelka Nazarje sta na dan Slovenskega kulturnega praznika v njegovo čast priredila koncert mozirske Delavske godbe. Dirigent Franci Goljuf je za nost in spoštovanje. Vendar tokratni nastop izbral skladbe znanih tujih skladateljev, mednje pa je vpletel že kar nepogrešljiv "Pozdrav prijateljem" J. Prešerna v priredbi V. Štrucla. Publika je bila z nastopom več kot zadovoljna, kulturni praznik pa je v Nazarjah s tem dobil primerno pozor- tudi to ni dovolj, če se ljudje v vsakodnevnem življenju ne znamo kulturno obnašati. In prav na to je poslušalce koncerta v svojem pozdravnem govoru skušal opozoriti predsednik Prosvetnega društva Jelka Marko Finkšt. Franci Kotnik Center sredinih šol Velenje Usposabljanje mentorjev in inštruktorjev V Velenju poteka v prostorih Centra srednjih šol, v dveh zaporednih vikendih seminar pedagoško andragoškega usposabljanja mentorjev in inštruktorjev v podjetjih in obratovalnicah za izvajanje praktičnega pouka v sistemu dualnega izobraževanja. Seminar izvaja Center za tehnološko usposabljanje, ki je pooblaščen s strani Zavoda za šolstvo za izvajanje tovrstnih seminarjev. Seminarja v Velenju se udeležuje 35 udeležencev, pretežno obrtnikov, od podjetij pa so poslala svoje predstavnike Figaro Velenje, Monter Dravograd, Elektronika Velenje in Gorenje gospodinjski aparati Velenje. Podobne seminarje izvaja CTU v 18 krajih v Sloveniji. BL PROSVETNO DRUŠTVO BOČNA RRlieiA KlNCeil peVSKin EMI6Y ŽENSKI PEVSKI ZBOR BOČNA OKTET TOSAMA IZ DOMŽAL MOŠKI PEVSKI ZBOR RADOMLJE MOŠKI PEVSKI ZBOR BOČNA S PESMIJO V SRCU V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA V BOČNI V NEDELIO. 25.2.96 OB 15. URI KONCERT SE PONOVI V PROSVETNEM DOMU V GORNIEM GRADU V NEDELIO. 3,3.96 OB 15. URI. TABLIČNI OJ Gasilska zveza Zgonye Savinjske doline Odstopila poveljnik in predsednik zveze! Da je v medobčinski gasilski organizaciji in ob njej nekaj hudo škriplje, dokazujejo tudi zadnji dogodki v njej. Pred nedavnim sta namreč odstopila njen poveljnik Jože Zlatnišek in predsednik Franc Terbovšek. Kaj se torej dogaja z zvezo in kakšna bo njena usoda? O tem je bilo med drugim govora na razširjeni seji poveljstva zveze, ki je bila v soboto, 10. februaija. V uvodnem delu je poveljnik zveze Jože Zlatinšek analiziral sklepe zadnje seje poveljstva, nakar je spregovoril poveljnik Savinjskp-šaleškega območja Darko Koželj. Z zaskrbljenostjo je ugotavljal, da financiranje gasilskih zvez v sistemu nove lokalne samouprave ni urejeno, zato prihaja do velikih problemov, s kakršnimi se srečujejo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Zadeve na področju predpisov in odgovornosti so se zelo zaostrile in tako v tem trenutku v državi že teče 9 postopkov zoper vodje intervencij pri požarih, ker so se pri tem poškodovali gasilci. Ministrstvo za obrambo kot pristojno ministrstvo za gasilsko dejavnost podpira predvsem občinske gasilske zveze, kar pa po mnenju Koželja ned vomno vodi k višjim stroškom delovanja. Še posebej škoda bi bilo po Koželju razpada Gasilske zveze Zgornje Savin- jske doline, saj so določene vzorce financiranja in opremljanja ter izobraževanja od nje kopirali celo na republiko. Poveljstvo je v nadaljevanju brez razprave potrdilo analizo opravljenega dela zveze na operativnem področju in poročilo o intervencijah gasilskih enot v letu 1995. Jože Zlatinšek je nato pojasnil razloge za svoj nepreklicni odstop s funkcije poveljnika zveze. Dejal je, da je razlog temu ravnanje dveh občin, gornjegrajske in lučke, ki ne pristaneta na poračun financiranja zveze za leto 95 (zveza je trnutno brez vsakih sredstev), in pa javno izrekanje gornjegrajskega in lučkega župana proti vodstvu zveze. Po njegovem mnenju bo imelo vsako zapiranje v občinske meje negativne posledice za gasilstvo. "Morda pa bo moj odstop pripomogel k hitrejšemu reševanju problemov na tem področju," je zaključil Jože Zlatinšek. Na njegovo izjavo se je oglasil predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Franc Terbovšek. Tudi on je bil skeptičen glede gasilske dejavnosti v primeru razpada zveze, za katero letos nobena občina ni še nič prispevala. Torej zveza nima denarja niti za plačo tajnika niti za potne stroške, kaj šele za popravilo repetetitorja, katerega souporabnik je. Terbovšek je poudaril, da lahko zvezo v končni fazi ukinejo samo gasilska društva, zato se morajo predvsem njihovi člani pogovoriti o tem, ali jo bodo še imeli ali ne. In če jo želijo imeti, da tudi zagotovijo njeno financiranje. Poveljstvo je na koncu razprave sprejelo sklep, da do občnega zbora zveze funkcijo poveljnika opravlja Franc Finkšt, sicer namestnik poveljnika. Na sobotni seji predsedstva zveze pa je potem odstopil še predsednik Franc Terbovšek. Razloge bo pojasnil v naslednji številki Savinjskih novic. Franci Kotnik Pustne norčije v Mozirju Pust Mozirski je tudi letos na široko raztegnil svoja usta v nasmeh. Svoje norčije je začel na Debeli četrtek, končal pa na pepelnično sredo. Tokrat objavljamo le posnetek s podelitve Trških pravic, obširnejšo reportažo pa pripravljamo za naslednjo številko. KF Turške pravice je Pust letos podaril Funklovim (foto: C. Sem) Dobrodelni koncert v Mozirju V Mozirju je Karitas pred nedavnim organiziral dobrodelni koncert, na katerem so nastopili mozirski pevski zbori, gost pa je bil mladi harmonikar Andrej Rak. Koncerta se je udeležilo veliko število obiskovalcev, ki so s tem prispevali svoj delček pomoči. KF Obiskovalce koncerta je še posebej navdušil mladi harmonikar Andrej Rak (foto: C. Sem) ORGANIZACIJE 20 let folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki Veliko lepih ljudskih pesmi bi utihnilo s starimi ženicami v grob, veliko plesov bi bilo pozabljenih, veliko navad in običajev bi zamrlo, če se ne bi pred 20 leti v Šmartnem ob Paki našlo nekaj zanesenjakov, ki so z namenom ohraniti čim več naštetega ustanovili folklorno skupino Oljka. Prizor iz Čajavke (foto: F. Kotnik) Ljubno ob Savinji Teden dni prireditev Osnovna šola Ljubno in Prosvetno društvo Raduha Ljubno sta ob osrednjem kulturnem prazniku pripravila vrsto kulturnih prireditev, tako da bi že lahko govorili o tednu kulture na Ljubnem. Pod tem imenom je skupina začela delovati leta 1976, sicer pa začetki ohranjanja ljudskega izročila v tem kraju segajo v leto 1949. Pred dvajsetimi leti so s pomočjo Janeza Kraševca iz Velen ja in kasneje Eme Goršek pričeli aktivno raziskovalno delo. Z obsežnim in natančnim zapisom starih pesmi, plesov in običajev so prišli do gradiva, s katerim so lahko pripravili program za prvo predstavitev, ki je bila leto kasneje. S pomočjo Marije Makarovič so raziskali staro šmarško pražnjo in delovno nošo iz leta 1880 in jo tudi izdelali. Začeli so se številni nastopi. Leta 1978 so pripravili celovečerni program z ljudskim običajem in s petjem ter plesom pod naslovom Mlačve. Ob koncu sezone 1979 je prvotna skupina razpadla, a že čez pol leta je znova zaplesalo 30 plesalcev. Ljudske plese in običaje iz Šmartnega ob Paki ter njegove širše okolice so šmarški folkloristi nato ponesli širom po Sloveniji, takratni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Posneli so tudi nekaj prispevkov za radio in televizijo. Poleg omenjene Eme Goršek so bili mentorji skupine v tem obdobju še Karla Pod-vratnik, Franc Lešnjak in Jože Volk, od leta 1990 dalje pa to zahtevno funkcijo opravlja Drago Primožič. Pod njegovim vodstvom je skupina pripravila program ob 15-letnici svojega dela, v katerem je prikazala svoje delo od začetka do tedaj. Leta 1992 so odšli stari in prišli novi muzikanti, brez pešnih predstavah v tem obdobju se je Oljka leta 1994 lotila zahtevnega projekta: raziskovanja kulturne dediščine in starih običajev v Zgornji Savinjski dolini. V pomoč je bila knjiga Aleksandra Videčnika Iz roda v rod in pa seveda domačini sami. Potrebno je bilo zagotoviti sredstva za izdelavo novih noš, kar jim je s pomočjo tistih, ki cenijo ohranjanje ljudskega izročila, tudi uspelo. Nastala je celovečerna predstava z naslovom Čajavka, ki obuja spomin na več kot sto let star običaj iz Gornjega Grada. Včasih mladi niso smeli v gostilne, tako kot to počnejo danes. Zato so se znašli drugače. Običajno so se po nedeljski jutranji maši dogovorili, da se dobijo v kakšni kmečki hiši, kjer je bil doma vsaj eden od udeležencev. Obvezno so skuhali velik lonec čaja, alkoholne dodatke pa so prinesli s sabo kvečjemu le posamezniki, da so si "izboljšali okus". Na srečanju je bil obvezen godec (ali več), veliko se je plesalo in pelo. Priljubljene so bile tudi družabne igre, zato dobre volje ni manjkalo. Čajavko so šmarški folkloristi prvič zaigrali na predvečer letošnjega kulturnega praznika. Tako krstna uprizoritev kot nedeljska ponovitev sta bili s strani publike odlično sprejeti. Ker pa gre pravzaprav za običaj iz naše doline, prihaja folklorna skupina Oljka v goste tudi k nam. Ne zamudite prve predstave v Nazaijah, ki bo v nedeljo, 25. februaija ob 15. Osrednja prireditev je bila na predvečer praznika v dvorani Prosvetnega doma. Posebej razveseljivo je, da je bila dvorana polna, saj so na ta način krea-torji ljubenskega kulturnega življenja dobili potrdilo o potrebnosti tovrstnih prireditev. Svečana akademija je bila obogatena s podelitvijo Gallusovih priznanj za dolgoletno pevsko udejstvovanje. Osrednji govornik na prireditvi je bil ravnatelj šole Rajko Pintar. Glavni poudarek njegovih besed je bil namenjen samozavesti, ki je lahko visoka, saj nikogar na tem majhnem prostoru ni potrebno biti sram, ko ocenjujemo kulturno ustvarjalnost. Nobenega dvoma ni - Ljubenci zmorejo res veliko: tu deluje pet pevskih zborov, v katere je vključenih preko 150 pevcev, knjižnica ima lepo vpeljano izposojo, ki strmo narašča, filmska dejavnost je redna in mimo lahko zapišemo, da sta izbor in aktualnost filmov veliko boljša kot pred leti, glasbena dejavnost skokovito narašča - skorajda bi že lahko govorili o glasbeni šoli, saj se otroci pa tudi odrasli na Ljubnem lahko učijo igranja na citre, harmoniko, sintesizer, kitaro, trobila itd., potem ne smemo pozabiti na folklorno dejavnost in godčevstvo pa dramsko dejavnost, ki se ponovno dviguje iz anonimnosti in nenazadnje številnih ljubiteljskih slikarjev, ki dajejo ljubenski kulturni ustvarjalnosti poseben pečat. V programu se je predstavilo preko 170 nastopajočih. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbor OŠ Ljubno, moški pevski zbor PD Raduha - vse tri vodi Lenka Kralj, ženski pevski zbor PD Raduha, ki ga vodi Minka Zalesnik, folklorna skupina OŠ Ljubno, ki jo vodi Jelka Marovt, recitatorji OŠ Eva Matko, Marta Voler, Mihaela Orešnik, Daša Murko, Metod Budna, Janja Robnik, Tjaša Sovinšek, Nejc Pintar in Luka Budna, ki sta jih pripravili Urša Solar in Marica Žveglič, recitatorji PD Raduha, Danica Vezočnik, Darja Dobo-vičnik, Janez Golob in Darko Ermenc ter mladi glasbeniki Mira in Mojca Lenko, Tine Božič, Maruša Ermenc, Rok Ermenc, Peter Vezočnik, Barbara Solar in Janja Robnik. V naslednjih dneh pa so se zvrstile še druge prireditve. Učenci od 1. do 4. razreda so si ogledali lutkovno predstavo Za-rika in Sončnica v izvedbi lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ostali učenci pa Desetega brata, ki so ga na oder postavili gornjegrajski gledališčniki. V petek so na ogled postavili tudi razstavo zbranega gradiva o šegah ob delu na Ljubnem in v okolici. Učenci že tretje leto zbirajo etnografsko gradivo, katerega želijo iztrgati pozabi. Tega gradiva se je sedaj nabralo že toliko, da lahko z gotovostjo zapišemo, da ga bo zadostovalo za izdajo knjige. V soboto, 10. februaija, je bila kulturna prireditev s proslavo tudi v Radmirju v tamkajšnji stari šoli. Ker so Radmirci dvorano zelo lepo uredili, je prav, da v njej svoje mesto najde tudi kulturna ustvarjalnost. Gomjegrajci so v nedeljo še enkrat predstavili svojega Desetega brata in s tem so bile zaokrožene bogate prireditve v počastitev slovenskega kulturenga praznika. R.P. katerih pri folklori seveda ne uri! gre. Po nekaterih zelo us- Franci Kotnik tel.:832-306 UUDJE IN DOGODKI Petdeset let od požiga Solčave in drugi spomini na kraj Priča izpod savinjskih gora Jože Lodrant, Valent Vider (nadaljevanje iz 3. številke) Jaka je bil res original, markantna osebnost. Pasel je ovce na gorskih pašnikih okrog Strelovca in pod gorami Logarske doline in Matkovega kota. Ker je bil velik, so mu domačini kratko pravili Ta dolgi Jaka. Imel je močan glas in odločen nastop, zato je veljal za dobrega camarja - starešino na številnih ojsetih, ki jih je vodil in speljal kakor se šika. Škoda za take camarje in običaje, ki jih ni več. Ko so nekoč želi na Matkovem, on pa šel za ovcami daleč na drugo stran doline, pod Savinjek, več ur daleč, so ga slišali, ko je pel "Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica...'1. Valovi zraka so prinesli pesem do njih in ko je zvečer prignal ovce, ni verjel, da so ga slišali, prej, da so mu povedali pesem, ki jo čuli... Par poletij je bil pastir tudi na Dolgi njivi nad Kokro pod Kavškim grebenom. Tam je bila slaba planina, ker ni bilo vode. Po znamenjih ob deževju je potem globoko pod gruščem našel studenec. Dolga njiva je bila last Covnika in so gonili živino daleč okoli čez Kamniško Bistrico ali pa po nevarni in težavni poti preko gora. Jaka je jeseni pogruntal svojo pot za vrnitev domov v Matkov kot. Dobro se spominjam, kako je neke nedelje jeseni, menda je bila kvaterna, završalo med ljudmi, ki so prišli od maše: "Ta dolgi Jaka in Macesnikov Joža sta prignala ovce, (bile so od več posestnikov) dvakrat preko državne meje, domov." Po skritih poteh v dolino in potem na Jenkovo planino do avstrijske meje, ne da bi jih graničarji zasledili, potem pa v avstrijsko Belo in spet navkreber do jugoslovanske meje in čez, ne da bi jih opazili financarji in ne graničarji ter spet domov. Ob požigu Solčave je že ostarel in z materjo stanoval v Marofu. Najprej sta se rešila pri Vidmarju, mati je kmalu umrla, on pa je še dve leti našel zatočišče na Robanim. Zagrenjen nad življenjem, ki se mu je iztekalo, a še vedno jadrnat in odkrit, kot je v življenju vedno bil, je tudi v opisanem pogovoru odkrito izrazil: "Partizani so se (pred Nemci) umaknili. To jim zamerim, da se niso nič postavili, ko so bili Švabi kljub premoči tako strahopetni. Na noč se je zgodilo." Partizanov je bilo res po hišah dovolj, tudi domačini so bili med njimi, ki so prosili komandanta, da gredo reševat ljudi in imetje in pregnat Nemce, ki so požigali in gnali ljudi v taborišča. Ostro jih je nahrulil in se z vsemi partizani Pastir in skalaš - dva kralja gora: Jaka Černe in F. Žižek na Klemenci jami okoli 1.1933 umaknil v Luče. Po reku "Žrtve morajo biti" so partizansko Solčavo pustili samo in jo žrtvovali za zmago boljševistične revolucije. Tako tudi Jaka ni razumel, zakaj je bilo potrebno vse izzivanje Nemcev. Delil je usodo drugih Solčavanov in ostal ne le malo časa, ampak za vedno PRIČA IZPOD SAVINJSKIH GORA. KONEC Zimovali smo v Robanovem kotu Letos je zima zelo radodarna s snegom in najmlajši so tega še posebno veseli. Da bi lahko otroci užili čimveč zimskih radosti, je bilo na pobudo delavk WZ Mozirje organizirano zimovanje predšolskih otrok na turistični kmetiji Govc v Robanovem kotu. Zimovanje je organiziralo Društvo prijateljev mladine Mozirje v sodelovanju z WZ Mozirje. Denarna sredstva pa je prispevala tudi občina Nazarje. Zimovali smo od 29. januarja do 2. februarja 1996 pri čudovitih gostiteljih družini Vršnik. Malčki iz vrtca Mozirje in Nazarje ter tovarišice smo bili navdušeni nad pristno okusno domačo hrano. Presenetila nas je njihova potrpežljivost, topel odnos in izredna gostoljubnost, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Poleg dobre hrane, lepe narave pa smo imeli na voljo še svoje smučišče in vlečnico. Otroci in tovarišice smo "izpilili" svojo smučarsko tehniko s pomočjo Robanove Barbare. Poleg smučanja obvlada še mnogo drugih spretnosti. Peljala nas je do krmišča za živali, kjer nas je poučila o sledeh v snegu in težavah gozdnih živali pozimi. Na njeno povabilo smo se zvečer z baterijami odpravili na njeno domačijo, kjer smo preživeli nepozaben večer. Spoznali smo pravo kmečko hišo, si ogledali lovsko sobo z različnimi trofejami in starimi smučmi. Zaključek tega večera je bil okronan z glasbo in petjem. Barbara nam je zaigrala na citre, mi pa smo skupaj z njeno mamo zapeli nekaj narodnih pesmi. Vseh pet dni je minilo kot bi mignil, saj smo poleg aktivnosti na snegu organizirali tudi dva izleta. Obiskali smo svoje vrstnike v solčavskem vrtcu in se sladkali s flancati ter čajem pri Žoharju v Logarski dolini. Otroci tudi zvečer niso imeli časa misliti na dom, ker se je bilo treba pripraviti na disco v pižamah ter vaditi za karaoke. Največjo napetost in tudi grizljanje nohtov je povzročila igra tombola. Nagrade so bile lepe. V sanje je otroke vsak večer popeljala pravljica. Zadnji dan je bil posebno naporen, saj smo poleg groznega pakiranja imeli še tekmo. Pomerili smo se v slalomu. Rezultati so bili dobri. Vsi smo dobili diplome in nagrade, od gostiteljev pa še posebno dobre medenjake. Čeprav nam je bilo zelo lepo in je zimovanje minilo brez solz domotožja in poškodb, smo se radi vrnili domov. Prijetno bivanje nam je dalo inspiracijo za ustvarjanje lastne himne, ki se glasi: 1. Gor pri Govcu lušno biti tam smo bili vedno siti, snega pa tofk - juhej, juhej, v breg zaženi se čim prej. 2. Lica rdeča, v srcih sreča, z nosa gleda tudi sveča, pa kaj za to, juhej, juhej, samo, da spodaj smo čim prej. 3. Vanja pluži, se nasmiha, ko brzina ji kapo odpiha. Jožica se nasmeji, ko na hrbtu obleži. 4. Spodaj prva je Irena, saj za smučanje ni lena, mi pa slalom sem pa tja, saj naučila ga je Barbara. 5. Res smo se lepo imeli, Tovarišice Vanja, Jožica in Irena s svojimi varovanci še bi radi sem prispeli, zato še enkrat - juhej, juhej, res pri Govcu nam lušno je. (napev je po pesmi: NA PLANINCAH LUŠTNO BITI) Za čudovito zimovanje se otroci iz vrtca Mozirje in Nazarje ter tovarišice: Vanja, Jožica in Irena, vsem najlepše zahvaljujemo. trgovinam: Pri Štefki, Ultra, Vtis, Savinja in slaščičarna Polonca in Miš-Maš, ker so pomagale napolniti Božičkovo vrečo in so bili zaradi neobveščenosti pisca članka o božično-novoletni povorki v Mozirju izpuščeni. Zahvaljujemo pa se tudi gospodu Robertu Klemenaku za nepozabno sodelovanje. P.S. V imenu DPM se zahvaljujemo DPM Mozirje Irena Jeraj Šmartno ob Dreti Smučarski tečaj za najmlajše Letošnja, s snegom bogata zima je bila več kot dobrodošla tudi za malčke iz vrtca v Šmartnem ob Dreti. S pomočjo starejših . so namreč opravili čisto zaresen smučarski tečaj. Strokovno vodstvo na tečaju je opravljal smučarski učitelj Adi Govek. Pri tem sta mu pomagala vzgojiteljica Melita Mikek in Stanko Fale. Rezultat tega pa je bil več kot uspešen, saj so se vsi udeleženci tečaja, bilo jih je 18, naučili smučati. Svoje znanje so lepega nedeljskega popoldneva pokazali svojim staršem in številnim drugim krajanom, ki so tega dne uživali na domačem smučišču, ter za svoje prizadevanje prejeli diplome in medalje. Franci Kotnik Mladi smučarji iz Šmartnega ob Dreti na domačem snegu ________________ PREJELI SMO_______________________________ Ud bo mafijske razmere v LD Luče Mogoče bo kdo trdil, da je naslovna trditev malce prehuda. Vendar tisti, ki razmere v LD Luče podrobneje poznajo, se bodo verjetno strinjal; da je naslov kar ustrezno izbran. Dokler se te razmere niso dotikale direktno mene, sem - iz ljubezni do narave in divjadi - pač vztrajal v lovski družini in se nisem spuščal v zdrahe. Če navedem samo eno od le-teh: Pomladi leta 1995 je 10 določil "krivolovce", med katere sta bila všteta sedanji tajnik LD in še en član (zaenkrat še ne bom navajal konkretnih imen, itak bomo vsi lovci vedeli za koga gre). Ta dva člana pa sta izvršnemu odboru "dala vetra" saj sta proti njim nastopila z odvetniki in jim tako pošteno nagnala strah v kosti. Izvršni odbor se je tako, dodobra prestrašen, moral nekako odkupiti za to napako. Pri enem članu tako, da mu je dovolil odstrel jelena (lovci vemo, da se tega ne dobi kar tako) drugemu pa z dodelitvijo funkcije tajnika LD. Predsednik disciplinske komisije pa je, ker ni ukrepal proti tem določenim krivolovcem (pač ni imel dokazov za disciplinski ukrep), dobil 2-letno prepoved lova. Kot sem že omenil se za take, in tudi hujše, zdrahe v družini nisem zmenil. Do konca lanskega leta, ko me je obravnavala disciplinska komisija in mi tudi izrekla ukrep izključitve iz LD za dobo enega leta in da ta ukrep ne bo izvršen, če ne bom storil drugega prekrška. Ta ukrep pa so izrekli na podlagi 11. točke 22. člena Poslovnika Lovske družine Luče. Citiram omenjeno točko člena: Člani LD imajo poleg ostalih še sledeče obveznosti: - da stalno izvajajo čuvajsko službo, preprečujejo nočni lov jelenjadi, srnjadi in druge divjadi." V obrazložitvi, ob sklicevanju na omenjene člene, še navajajo, da so omenjeni ukrep izrekli tudi zato, ker sem "po gostilnah in pred člani LD širil govorice, da je član LD Luče Anton Šinkovec dne 20.9.1995 ob 19.00 na Volerskih njivah ustrelil srnjad in si jo prisvojil." Občni zbor vseh članov LD, dne 27.1.1996 je to stvar popolnoma razjasnil in dejstvo je da se je to dejansko zgodilo. Prijavo pa sem tudi podal ne samo članom ampak tudi na policijo. Ker so se te stvari razčistile, pa so gospodje, ki so podali predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti meni, ugotovili kakšno napako so naredili. Vendar opravičila od njih ni bilo. Me pa je prišel na omenjenem zboru "novačit" (njegov izraz) podpisnik predloga za uvedbo disciplinskega postopka in novoizvoljeni mandatar, da naj prevzamem funkcijo lovovodje, predlagali pa so me tudi za predsednika disciplinske komisije. Ker prve funkcije nisem sprejel, v drugo pa nisem bil izvoljen so me določili za predsednika komisije za odlikovanja. Tako bo v LD Luče o odlikovanjih za zaslužne člane odločal "kriminalec", kateri je še vedno pogojno izključen iz Lovske družine. Tu komentar najbrž ni potreben nikomur. Človek ob takih nepravilnostih težko ostane hladnokrven in neprizadet. Zato veliko razmišljam in ugotavljam zakaj je temu tako. Ali temu botrujejo samo sorodstvene povezave? Ali pa so tu še drugi razlogi. Zakaj tako hitro in ažurno, kot je bil proti meni, ni bil speljan disciplinski postopek proti Antonu Šinkovcu? Na ta vprašanja najbrž ne bom dobil nikoli odgovorov. Pričakujem pa od Izvršnega in Nadzornega odbora, da v skladu s svojimi pristojnostmi v najkrajšem času speljeta postopek za preklic disciplinskega ukrepa. Ne potrebujem nobene funkcije za odkup vaših napak, niti dovoljenja za odstrel jelena. Pričakujem samo malce moralnih, ali če hočete krščanskih, načel v odnosu do članov LD. Če se jih boste držali, mislim da vam je jasno, da ste dolžni tudi javnega opravičila. V slučaju pa, da se jih ne boste, bom vedel, da imam opravka z ljudmi iz naslova in potem mi bo dosti lažje obelodaniti nekatere stvari v zvezi s črno - sivo ekonomijo, za katero v zadnjem času intenzivneje zbiram informacije. Stanko Škrubej Raduha 1, Luče GOST MESECA Pogovor z igralcem Romanom Končaijem o sončnih in senčnih plateh njegovega poklica, o njegovem delu v vlogi producenta in tudi o tem, ali bi svojo hčerko rad videl na igralski akademyi "Publiko moraš imeti rad. Zares rad." Romana Končarja lahko nedvomno uvrščamo v vrh mlajše generacije slovenskih igralcev. Gledalci ga ne poznajo zgolj po odličnih igrah v gledališču temveč je znan tudi najširšemu avditoriju pred televizijskimi sprejemniki. Dovolj je, da se spomnimo samo nadaljevanke Kdo bo koga in seveda Razjarnikovih v prometu. SN: Roman Končar, kako in zakaj ste postali igralec? ROMAN: Da sem postal poklicni igralec, je "kriva" ena čedna gospodična, moja sedanja žena Maja, s katero sva skupaj študirala pravo. V tretjem letniku mi je nekoč rekla: "Saj to pravo je brez veze. Pojdi z mano, odločila sem se, da grem delat sprejemne izpite na igralsko akademijo." In sva šla. Če takrat sprejemnih izpitov ne bi opravil v prvem poskusu, ne bi še! še enkrat. Vendar mi je uspelo. Sicer pa moji dejanski igralski začetki segajo na gimnazijo Ivana Cankarja v Ljubljani. Tam so me enkrat pregovorili, da sem se pridružil dramskemu krožku. Za srečanje srednjih šol v Cankarjevem domu smo naštudirali odlomek iz Nušičeve Gospe ministrice. Tam sem igral veliko vlogo, kasneje pa sem na to stvar pozabil. Bistveni vzrok za to, da sem danes igralec, je torej moja žena. SN: Juristika je toga... ROMAN: Slovenska sploh... SN: ... v igralstvu pa je dinamika. Kakšen je pravzaprav način življenja igralca? Vaši starejši kolegi o tem neradi govorijo... ROMAN: Jaz sem imel to srečo, da sem igral z vsemi slovenskimi igralci, tudi starejšimi, kot denimo s Sotlarjem, Kraljem in ostalimi. Vsi ti so na koncu kariere sovražili svoj poklic. To me je navdajalo in me še danes navdaja z grenkobo in žalostjo, v začetku pa me je bilo tega tudi strah. Nikakor nisem mogel razumeti, da recimo Boris Kralj, ki je v ljubljanski Drami odigral 80 junaških vlog, ne prestopi več praga te hiše. To je katastrofa tega prostora in teh ljudi. Dejstvo je, da je poklic igralca transparenten. Igralec mora biti malce ekshibicionista, sicer je brez veze, da se greš to. Igralec hoče ljudem nekaj povedati, nekaj prenesti. To je nenazadnje tudi njegovo zado- voljstvo. Po drugi strani pa tisti, ki vodijo posamezne teatre in televizijo, do skrajnosti zavistno delujejo na igralce. Že to, da se pokažeš, je narobe. Vem za primere, ko se najdejo posamezniki in skupine, ki igralcu onemogočajo delo. Rečejo enostavno: "Dovolj je!" Poleg tega se je iz prejšnjega režima obdržala neka klika, ki si je prisvojila oblast oziroma možnost, da so samo nekateri igrali vse. SN: Kakšen je vaš pristop k igri? ROMAN: Eno od mojih vodil v življenju je, da moraš, ko greš na oder, poljubiti publiko. Publiko moraš imeti rad. Pa ne zato, ker pač tako rečeš, ampak jo moraš imeti zares rad. Če tega ne narediš, potem je to zgolj in samo služba. In prav zato pravi igralci vsepovsod po svetu pijejo, kadijo, ponočujejo, se drogirajo - iz enostavnega razloga: če ti enkrat za dve uri daš ljudem vse, da si čisto moker ne enkrat ampak večkrat na predstavo, je to močan stres. To je podobno, takšni so bili rezultati zdravstvenih meritev, ki smo jih nekoč opravili, kot pri novinarju, ko se kamere ustavijo in ne gre več naprej. Torej stresna situacija, vendar po predstavi. Ko pade zastor, je umirjenost zgolj navidezna, srce, pljuča in vse ostalo pa deluje čisto drugače. SN: Zakulisje igralskega poklica je torej vse prej kot lepo? ROMAN: Zakulisje je umazano, privatno življenje igralcev je umazano. Ta družba, pravzaprav ta oblast bi morala enkrat končno povedati igral- cem - ne potrebujemo vas! Ne pa da jih hinavsko pusti životariti. Ko pa je treba predstavljati državo navzven ali navznoter, pa lepo pokliče igralce in jim reče - dajte malo porecitirati in poigrati! Šport ima v tej državi 500-krat boljše pogoje! To je pravzaprav paradoksalno, saj ko gremo po Sloveniji, je odziv ljudi neverjeten. Kako so nas ljudje veseli, ko pridemo s teatrom v Črnomelj, v Šmarje pri Jelšah, V Gornjo Radgono itd.! Ne pa tako kot v Ljubljani na premieri, kamor pridejo ljudje samo zato, da se pokažejo v družbi. SN: Kako je potem šele v vaši družini, kjer sta igralca oba? ROMAN: Nama z Majo je skoraj prepovedano imeti otroka. Kajti igrati moraš kot idiot, zaslužiš nič, plače so katastrofalne. Če hočeš preživeti, moraš delati še na radiu, televiziji in pri filmu, to pa pomeni delo popoldan in zvečer. Kje je pa otrok? Toda nekoč je neki kritik zapisal, da se Roman in Maja Končar nikoli ne bosta bala za svoj kruh, ampak ga bosta celo v rdečo vino pomakala. To pomeni, da če ta trenutek zaprejo vše institucije in da moramo igralci nazaj na vo- zove, pred cerkev ali pred mestno hišo, in tam za svojo igro požreti vsa jajca, ki letijo, če si slab, ali pa novčiče, če te hočejo gledati, v tem primeru bi se pa vse izkristaliziralo. SN: Kakšen je danes odnos med mlajšimi in starejšimi igralci? Če Polde Bibič izjavlja, da v Drami nima več kaj iskati, mora biti nekaj hudo narobe? ROMAN: Ko sem prišel v gledališče, je v njem še veljalo pravilo, da se moraš odkriti, ko greš čez oder, da se na odru ne pije in ne je, ne kadi, ne žvižga. Da je to "cerkev". Druga stvar je bilo spoštovanje starejših kolegov, ki so ogromno znali. Mene je akademija naučila 30 odstotkov, tašča Majda Potokar 50 odstotkov, 20 odstotkov pa je prinesla praksa oziroma izkušnje. Seveda se je bilo težko prebiti, zato je mlajša generacija postajala agresivnejša. To vsekakor ni bilo dobro, kajti gledališče mora biti ena sama pesem in ena sama ljubezen. Agresija tu nima kaj iskati. Toda zgodilo se je ravno nasprotno! Generacija pred nami je govorila - ta stari so brez veze! To je bilo slabo za gledališče in za umetnost, čeprav so danes tisti, ki so rušili, pedagogi na akademiji. Kar poglejte, danes za Dušo Počkajevo, ki je bila svetovna igralka, v ljubljanski Drami skoraj nihče več ne ve. Šele moja generacija je tablico z njenim imenom vrnila nazaj na vrata garderobe, ki jo je imela prej. V tujini je to drugače. V najbolj znanih nacionalnih gledališčih imajo gar- Roman Končar: "Oblast bi morala povedati igralcem - ne potrebujemo vas!" (foto: KF) "Igralec je vedno... (foto: KF) derobe tudi taka vrata, na katerih so tablice z imeni največjih igralcev, ki so v njih bili. In tako garderobo dobijo samo prvaki. Najboljši trenutni igralci. Ko ste omenili Poldeta Bibiča, zanj kar naenkrat ni več vlog. Kdo bo meni argumentiral, da zanj ni več vlog?! Jaz vam zdajle povem šest tekstov, v katerih bi lahko igral, pa še cela vrsta mladih z njim. Vsekakor je danes najtežje mladim, ki prihajajo z akademije. To še posebej velja za dekleta, saj je 60 do 70 odstotkov dramatike napisano za moške, poleg tega pa je marsikaj odvisno tudi od izbora programa. SN: Igralec je v bistvu vedno v podrejenem položaju, saj mu drugi določajo, kaj bo igral... ROMAN: Res je. Umetniški vodje v gledališču so tisti, ki diktirajo, kateri teksti se bodo igrali, kdo bo režiral, potem pridejo šele igralci. Igralca vedno nekdo zasede. Vedno mu reče: Ti boš to in to. No, zaradi lepšega rečejo: Ali bi vi to in to? To se bolj kot pri filmu in televiziji opazi pri gledališču. Včasih so gledališki direktorji skrbeli za svoj ansambel, da so lahko igrali tako mlajši kot starejši igralci. SN: Ali ste imeli oziroma imate med igralci kakšnega vzornika? ROMAN: Kar se tiče izgovorjave, interpretacije tekstov, mi je bil najbolj všeč Rudi Kosmač. Kar se tiče “žmahta", to je tistega, kar ti kar zagomazi po telesu, pa so mi bili všeč Lojze Potokar, Stane Sever, Jože Zupan, Arnold Tovornik, Volodja Peer. Ko sem gledal njihove predstave, je vse izgledalo tako preprosto. In prav v tem je bistvo. Vse mora izgledati preprosto - tako kot je življenje. SN: Kaj trenutno počnete v gledališču? To vprašanje velja tudi za vašo ženo Majo, saj sta tako družinski kot igralski tandem. ROMAN: Midva sva v bistvu deset. Ona je ena, jaz pa nula, ha, ha, ha. Maja trenutno igra novo premiero Handkeja, jaz pa nimam nobene predstave, ne tekoče ne nove. Pač pa se v našem podjetju Timaro pripravljamo na snemanje nadaljevanja tiste nadaljevanke, ki se je medtem pričela na prvem programu slovenske televizije in nosi naslov Dosje JK. Snemanje se prične aprila, v ognju pa imamo še nekaj novih stvari. Vendar o tem takrat, ko dozorijo. SN: S tem, ko ste se začeli ukvarjati tudi s producentstvom, ste svojemu siceršnjemu poklicu dodali novo, pod- GOST MESECA ...v vlogi tistega... jetniško dimenzijo. Odkod ta izziv? ROMAN: Kot sem omenil prej, je igralec vedno v vlogi tistega, kateremu drugi krojijo usodo. S tem se nikakor nisem mogel sprijazniti. V predstavi se že podredim konceptu režiserja, ker je edino tako mogoče delati. Seveda pa me to nikoli ni zadovoljevalo. Moj duh je tako nemiren, da hoče nekaj sam krojiti, narediti. Prepričan sem in vsi to potrjujejo, da bi ljudje radi gledali še kaj drugega kot zgolj "slovensko žalost". Zato sem se začel ukvarjati s producentstvom, ki pa je pri nas še ostanek socialističnega sistema. Na zahodu ima producent svoj denar, pri nas pa je producent tisti, ki mu zaupajo izdelavo nečesa. V tujini se to imenuje izvršni producent. Borim se, da bi tudi pri nas začeli uporabljati to terminologijo. SN: Kakšni so bili začetki te vaše nove “vloge"? ROMAN: Najprej mi je uspelo organizirati Molierefest, to je bil mednarodni gledališki festival šestih predstav, na katerega mi je uspelo pripeljati tudi francosko nacionalno gledališče iz Marseilla. Potem smo izpeljali snemanje filma Rabljeva freska, kar nam je uspelo natančno v določenem roku in brez enega tolarja preko odobrene kvote. S tem smo si pridobili veliko kredibilnosti in na račun tega na filmskem skladu dobili še dva celovečerca. Sledila je serija z velikim uspehom pri gledalcih, govorim o Razjarnikovih v prometu, ki je imela večjo gledanost kot osrednji TV dnevnik. Nato sem napisal scenarij za nadaljevanko Kdo bo koga, jo uspel spraviti na televizijo, jo posneti in predvajati. Odziv je bil tako dober, da sem dobil naročilo za šest dodatnih nadaljevanj, vendar je zadeva zaradi taščine bolezni ostala nerealizirana. Nazadnje so nam na televiziji zaupali serijo kriminalnih zgodb, ki sem jih omenil prej. V njej je videti veliko novih obrazov. SN: Kako pa najdete nove obraze za svoje projekte? ROMAN: Hodim na produkcije akademije, na izpite 3. in 4. letnika. Tam se vidijo talenti! Vendar mi zaradi tega mečejo polena pod noge, kar pa je nelogično. Kar poglejte ameriški film! Pokonci ga držijo prav 20-letniki. Brad Pitt, na primer. SN: V čem je torej problem, da še vedno gledamo predvsem "slovensko žalost"? ROMAN: Problem so scenariji. SN: Scenarijev sploh ni ali pa jih ne ...ki mu drugi krojijo usodo!" spustijo naprej? ROMAN: Tega pa ne vem, ker nikoli nisem bil v nobeni komisiji, ki določa scenarije. Pri slovenskih filmih je največja napaka v tem, da morajo umetniki razlagati, kaj so hoteli povedati. Slovenci bi se morali naučiti pripovedovati preproste pravljice. Film ni zastonj sedma umetnost, saj je ljudi začaral, da so postali majhni otroci. SN: Mar ni to izziv za vas? ROMAN: Seveda je. Mi bomo naredili scenarij in ga tudi sami plačali. Potem se bomo s posnetim filmom podali na sejme in ga prodali. Saj Slovenija ne hodi na nobene filmske sejme! Jaz sam bom šel zdaj prvič v Italijo z Rabljevo fresko in jo skušal prodati. SN: V začetku razgovora ste omenili tudi svojo hčerko. Bi ji priporočali svoje stopinje? ROMAN: Hčerka je sedaj stara enajst let in nikoli do sedaj je nismo silili ali prepričevali, da bi hodila na predstave. Nekajkrat se je zgodilo, ko je nismo imeli kam dati, da je čakala v gledališču. Igranje jo očitno malce draži, vendar ji igralske poti ne bi priporočal. Je pa zato tu naše podjetje Timaro. Seveda, v kolikor pa se bi kdaj odločila za akademijo, bomo naredili vse, da bo uspela. Če bo v njej tisto, kar je v nama z Majo, potem je to prava stvar. Sam si nikoli ne bi odpustil, če takrat ne bi šel delati sprejemnih izpitov. Zdaj vem, da si ne bi odpustil, ker bi vseskozi nekaj kljuvalo v meni. SN: Ste zaradi vseh naštetih slabosti v slovenskem gledališču pesimist? ROMAN: To pa ne. Ta narod ima poleg tega, da je samomorilski, v sebi klenost, željo po izpovedovanju, ki se kaže v pevskih zborih, v teatru, v kurentovanju, v baletu... Upam, da se bo država, ki je res najslabši gospodar, le toliko rehabilitirala, da bodo zadeve drugačne. Seveda bodo morali tudi kulturniki za to storiti nekaj več: s piedestala hiperumetnosti bodo morali stopiti na realna tla. Nekaj se jih bo moralo spustiti tudi v politiko in doseči spremembe. Sicer sprememb ne bo. SN: Gospod Končar, zahvaljujemo se vam za razgovor in vam želimo še veliko uspešno odigranih vlog ter poslovnih uspehov! Franci Kotnik, Edi Mavrič m VIAL Polzela Butik Elegance za ljudi z okusom Pred štirinajstimi dnevi je na Polzeli odprl svoja vrata butik Elegance, katerega lastnik je zasebno podjetje VIAL. Butik Elegance predstavlja pomembno in dobrodošlo novost ne samo za kraj in spodnjo Savinjsko dolino, ampak tudi za širšo okolico. V njem je namreč mogoče kupiti izdelke, za katere je bilo treba doslej v Ljubljano ali še kam dlje. Zato je najbolje, da vam ponudbo butika kar predstavimo. Na prvem mestu je vsekakor potrebno omeniti poročne obleke IMOGENE in DE-METRIOS iz New Yorka. Medtem ko so obleke Imo-gene izdelane bolj v romantičnem stilu (Saj se še spomnite čudovite Pepelkine obleke iz pravljice?), pa so poročne obleke Demetrios bogato okrašene s perlami in vleč- kami. Slednje se po želji lahko snamejo. Nič manj privlačne niso coc-tail in poročne obleke KUR-SCHAT. Njihov stil je namenjen predvsem mlajši generaciji, zato med njimi zlahka najdete tudi obleke za maturantske in druge svečane plese ter podobne slovesnosti. Morda vam bodo ugajali modni kostumi ANN TAYLOR iz Pariza. Naravnost iz prestolnice svetovne mode je podjetje VIAL za vas pri- peljalo dvo in tridelne, zelo elegantne kostume v razli- čnih barvah. Posebna ponudba butika Elegance so čevlji in torbice RAINBOW iz satena in divje svile. Njihova posebnost je v tem, da lahko čevlje in torbice bele barve na željo stranke pobarvajo v odtenek obleke. Poslej z barvnimi kombinacijami torej ne bo več težav. K sanjskim poročnim oblekam spadajo tudi primerna spodnja krila. Ravno ta dodatek, v butiku Elegance vam ponujajo spodnja krila priznane znamke DüZEY, daje poročni obleki "pikico na i". Na voljo vam je tudi pester izbor modnih dodatkov EMMERLING, kamor prištevamo naglavni nakit z dodatki tančice, klasični nakit, rokavice v različnih barvah, podveze za nogavice in klobuke. Slednje vam nudijo v beli, črni ter rdeči barvi. Da je butik Elegance res pravi butik dokazuje podatek, da vam za pri njih kupljene artikle nudijo popravila in prikrojitve. V bližnji prihodnosti bodo v butiku Elegance svojo ponudbo popestrili še z modnim spodnjim perilom, parfumi, oblekami za birmo in prvo obhajilo, nekatere modele poročnih oblek in dodatkov pa si bo mogoče tudi sposoditi. Za konec še nasvet: obiščite butik Elegance na Polzeli (Če se boste pripeljali iz smeri Zgornje Savinjske, je to zadnja rumena hiša na levi strani, preden zapustite Polzelo.) in se prepričajte o kvaliteti njegove ponudbe. Butik je za vas odprt vsak dan od 12. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, telefonske informacije pa so vam na voljo na št. 720-121. Meseca marca je j obletnica odprtja trgovine j 14 IA4 I Ob tej priložnosti simo za vas pri- j pravili naslednje zelo ugodne cene: ^ 89,90 t 119,40 S ALPSKO MLEKO LAHKO SLADKOR ORMOŽ 1/1 OLJE SONČNI CVET - ZABOJ POMARANČE kg (I. kvaliteta) BANANE kg VINO BELO 1 1 Predstavili smo vam samo nekaj izjemnih cen in vas vljudno vabimo v našo bogato založeno trgovino! CENE GARANTIRAMO VES i MESEC MAREC! i._____________________________________ 149,60 99,00 99 - 119,00 174,00 U\tra d.o.o. VAM V TitqoviNi na TRGU v Mozinju in v MarIcetu VarpoLje Nudi IZJEMNO UqodNE CENE NASlEdNjih ARTikloV: OLJE SONČNI CVET - NA ZABOJ 1 I 149,90 MOKA POSEBNA TIP 400 1 kg 59,90 RIŽ SPLENDOR 1 kg 99,90 ALPSKO MLEKO - LAHKO 1,6% 1 I 89,90 POMARANČE 1 kg 99,00 PRIL 0,5 1 kom 199,00 ŽARNICE od 40 W do 100 W 10 kom 499,00 Vabimo vas v bogato založene trgovine, akcija traja do odprodaje zalog. Hvala za zaupanje! EP OGLASI RAZPIS ZA TEKMOVANJE V VELESLALOMU ZA TROFEJO OPULENA KURA Tekmovanje bo dne 1. marca 1996 ob 13. uri na smučišču "LOŽEKAR" v Logarski dolini POGOJI RAZPISA: 1) pravico do tekmovanja imajo: - KMETI, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in njihovi nasledniki v starosti nad 16. let, - ZAPOSLENI V ZADRUGI MOZIRJE, - ZAPOSLENI V SVETOVALNI SLUŽBI PE Mozirje 2) Tekmuje se posamezno ter ekipno po Zadružnih enotah in Sindikalnih enotah. Za uvrstitev ekipe šteje 5 najboljših rezultatov. 3) Tekmuje se v kategorijah: ŽENSKE: od 16 do 35 let nad 35 let MOŠKI: od 16 do 35 let od 36 do 45 let od 46 do 55 let nad 55 let SUPERSTAR (posebej vabljeni) Prijave sprejemamo v ZADRUGI MOZIRJE na telefonsko št. 831-521 int. 204 ga. Blanka PLESEC do vključno 28.2.1996. Zamudniki se lahko prijavijo na samem startu 1 uro pred pričetkom tekmovanja. Žrebanje štartnih številk bo 29.2.1996 ob 13. uri v sejni sobi v ZADRUGI Mozirje. ORGANIZACIJSKI ODBOR Na osnovi sklepa zbora občanov Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti z dne 5.2.1996 organiziram JAVNO TRIBUNO o nameravani gradnji vojaškega radarja na Menini, ki bo v petek, 23.2.1996 ob 18.30 uri v veliki dvorani Delavskega doma v Nazarjah. Na tribuni bodo sodelovali predstavniki obrambnega ministrstva s sodelavci, in drugi strokovnjaki Vabljeni vsi, ki vas omenjena tematika zanima! Župan občine Nazarje Ivan Purnat (Prosvetno društvo JELKA Nazarje in Folklorna skupina OLJKA Šmartno ob Paki vabita na ogled "ČAJAVKE" ki bo v v nedeljo, 25. februarja 1996, ob 15. uri v Delavskem domu v Nazarjah. Zgornja Savinjska dolina skriva pravo zakladnico ljudskega izročila, ki se je ohranilo vse do danes. Folklorna skupina Oljka je zbrano gradivo o starih ljudskih plesih in običajih strnila v zanimiv celovečerni program z naslovom Cajavka. V Prisrčno vabljeni k ogledub KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD UPRIZARJA: JOSIP JURČIČ DESETI BRAT ljudska igra 24.2.1996 ob 19. uri v Lučah - dvorana gasilskega doma. Vabljeni! NOVO NOVO NOVO GOSTINSKI LOKfiL NA TRATAH 19. MOZIRJE VAS VABI V PRENOVLJEN AMBIENT, S PESTRIM IZBOROM JEDI (MALICE, JEDI PO NAROČILU, PIZZE...). ZA NAROČILA MALIC IN PIZZ LAHKO POKLIČETE NA TELEFON 831-216. SE PRIPOROČAMO! ZGODOVINA IN NARODOPISJE & I žil. Navadno sem dobila tekočino ali tablete proti krčem, pa je bilo malo bolje. Zadnjič pa me je poslal zdravnik v laboratorij in ugotovil, da drugo bi bilo še kar vse v redu, le kalij imam previsok. Zdaj me pa zanima, kaj pomeni to, da imam previsok kalij, za kakšno bolezen gre in kako se to zdravi. Jemljem že zdravila za živce in srce, včasih pa še kak aspirin. Zanima me, zakaj pravi možu njegova zdravnica, da ima krče od krčnih žil in da mu ni treba v laboratorij, jaz moram pa zdaj še enkrat dati kri. Naveličala sem se že čakanja v ambulantah. nn Odgovor: Spoštovana gospa! Vsak zdravnik se odloča za potrebne dodatne preiskave pri določenem bolniku po tem, ko se z bolnikom pogovori in ga natančno pregleda. Ker niti dva človeka na tem svetu nista enaka, tudi nimata povsem enakega poteka bolezni (če že imata slučajno isto bolezen). Tako je pač odločitev zdravnika v vsakem primeru drugačna. Vedno pa je odvisna skoraj izključno od zdravnikove presoje. Pri vašem možu omenjate le krče v nogah, medtem ko jih imate vi tudi v drugih telesnih mišicah. Krči v spodnjih okončinah so posebej značilni za krčne žile, saj se le-te celo imenujejo po tem znaku (krčne žile ali krtice). Če je zdravnica videla, da ima vaš mož razširjene vene na nogah in zvedela, da ima krče samo po spodnjih okončinah, je bila njena odločitev glede diagnoze sorazmerno lahka. Pri vas pa gre za težave, ki niso omejene le na spodnje okončine in zato po vsej verjetnosti niso povezane z razširjenimi venami. Sicer pa še posebej poudarjate, "da nimate žil". Odločitev glede razloga za krče pri vas je torej bistveno težja. Mislim pa, da je kar prav, da se poišče pravi vzrok zanje. Povišanje kalija v serumu ali strokovno hiperkaliemija se navadno ne kaže s krči v skeletnih mišicah, ampak z mišično slabostjo ali celo ohromelostjo. Včasih opazimo tudi motnje srčnega ritma ali nepravilno delovanje ledvic. Nekateri od vzrokov za hiperkaliemijo so: motnje v presnovi (posebej neurejena sladkorna bolezen), povečan katabolizem (razgradnja spojin in njihovo izkoriščanje v organizmu), velika fizična aktivnost, uživanje nekaterih zdravil, srčne operacije, periodična ohromelost (redka dedna bolezen), odpoved ledvic, moteno delovanje nadledvične žleze itd. Omenjate, da jemljete tudi zdravila za srce. Nekatera zdravila za srce iz skupine digitalis lahko povzročajo povišanje kalija v serumu. Včasih je kalij v serumu lažno povišan zaradi okvare rdečih krvničk med odvzemom krvi za preiskavo. Če bolnik ritmično stiska pest, ko ima podvezo na nadlahti, je lahko kalij v krvnem vzorcu povišan. Kalij je včasih povišan tudi zaradi laboratorijske napake (Vsi smo zmotljivi, celo aparature!). Zato je ob takšnem izvidu, kot je vaš, potrebno najprej kontrolirati laboratorijski izvid, da izključimo možnost napake, potem pa iščemo ostale možne bolezenske razloge za povišanje kalija. Všeč mi je, da je vaš zdravnik tako dosleden. Predvsem pa bi moralo to ugajati vam, saj gre vendar za VAŠE zdravje. Čakanja v čakalnicah pa nikar ne jemljite tako za hudo. Vsi se trudimo, da bi bilo kar najkrajše, ampak brez tega pač ne gre, saj se bolezni, še sreča, ne da načrtovati. Sploh pa je v naši čakalnici kdaj pa kdaj tako zabavno in veselo, da mi je kar žal, da sem na drugi strani vrat... dr. Maja Natek, spec. spl. med. w Poporodna sionska ln,,,'.., OllPOfflClOSl Zveza - puerperalna pareza Poporodna ohromelost je presnovna bolezen, ki se pojavlja vselej v zvezi z porodom in začetkom laktacije. Najpogostejša je pri govedu. Velika večina živali zboli 12 do 72 ur po porodu, ko se vime hitro polni z mlekom. Najpogosteje zbolijo lepo rejene krave po lahkih porodih, ki so hkrati tudi najboljše molznice. Bolezen nastane zaradi padca količine kalcija v krvi. Po porodu kalcij naglo in v velikih količinah prehaja iz krvi v mleko, tako da ga v krvi občutno primankuje. Raven kalcija v krvi uravnavajo hormoni žleze ščitnice in ob-ščitnice. Pri normalnem delovanju žlez hormoni hitro nadomestijo izgubo kalcija iz zalog v kosteh. V nasprotnem primeru pa nastopi bolezen. Živali prenehajo jesti in prežvekovati. Izločanje mleka se bistveno zmanjša. Včasih opazimo živčna znamenja, ki kmalu prenehajo. Pojavi se slabost v nogah, opiranje na zid ali na sosednjo žival, opletanje in težave pri vstajanju. Takšno stanje se navadno nadaljuje do popolne ohromelosti in izgube zavesti. Živali ležijo z nazaj zavito na prsi ali tla oprto glavo. Ko se pojavi koma, temperatura velikokrat pade pod normalo do 36 stopinj in celo manj. Dejavnost prebavil je hudo prizadeta, iz ust se poceja slina, iztrebljanje preneha. Bolezen je večinoma kratkotrajna in živali poginejo že v nekaj urah ali pa najkasneje v 2 do 3 dneh. Čim dalj traja koma, toliko manj je upanja na ozdravitev. Izid bolezni je odvisen predvsem od pravočasnega zdravljenja. V preventivne namene uporabljamo različne metode: - ogroženih krav ne izmolzemo do kraja (napojimo samo teleta). Tega pravila se držimo še tri dni po porodu. - v času presušitve pokladamo hrano, ki vsebuje manj beljakovin. - 1 do 2 meseca pred porodom naj bo hrana sorazmerno revna s kalcijem in bogata s fosforjem. - neposredno pred porodom (2 do 8 dni) živali apliciramo velike doze vitamina D3. - takoj po porodu pa večjo količino kalcija. - posebno moramo biti pozorni na molznice, ki so mrzlico prebolele pri prejšnih porodih. Zagožen Drago, dr. vet. med. ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO VABI NA OBČNI ZBOR DRUŠTVA, KI BO V TOREK 5.3.1996 OB 9. URI V DVORANI PROSVETNEGA DOMA GORNJI GRAD. VABLJENI! NASVETI IN OGLASI So lovci res varuhi narave? Ko sem si ogledal razstavo NARAVA-DIVJAD-LOVSTVO, ki je bila od 9. do 18. fe-brüaija v Kranju, sem se zamislil. Lovska zveza Slovenije (LZS) je razstavo odlično organizirala, z bogato in raznovrstno vsebino. Spremljala so jo tudi vsakodnevna predavanja. Vendar sem pogrešal več naravovarstvene vsebine, ki so jo predstavniki lovske zveze v vseh izjavah za tisk tako poudarjali. Kaj dejansko deines pomenijo lovci organizirani v lovski družini? Kakšen je njihov prispevek naravi? Njihova glavna naloga je skrb za odstrel nekaj lovnih vrst divjadi (srnjad, jelenjad, gamse, divjega prašiča, poljskega zajca, lisice, jazbeca, kun in nekaterih ptic), za krmljenje nekaterih lovnih vrst divjadi in to je ves prispevek naravi. Izjema je mogoče le nabava krme za ptice pevke. Za celo vrsto ogroženih živalskih vrst ne storijo nič. Kaj so storili ob nezadržnem nazadovanju poljskega zajca? Skrajšali so lovno dobo, odstrelu pa se niso odpovedali. Ali bodo to storili letos? Ali ni bilo v lovskih vrstah slišati glasno negodovanje ob zavarovanju nekaterih živalskih vrst z vladno uredbo? Še posebej jih žuli zavarovanje ruševca in planinskega zajca. Pa obrnimo vprašanje na glavo. Zakaj je potrebno te živali streljati? Predsednik Lovske zveze Slovenije ob nedavnem intervjuju v časopisu Delo ni vedel odgovora, zakaj je potreben odstrel risq. Vsi vemo, da je ta žival pri nas izumrla. Ponovna naselitev je bila uspešna zaradi dobro ohranjene narave, ris se pri nas uspešno razmnožuje in širi. V velikem delu Evrope je to še vedno ogrožena ali izumrla vrsta. Ali ne slišimo prav od lovcev kar prevečkrat komentarje, da so propada male divjadi (poljskega zajca, fazana) krive ujede, med njimi je zlasti na zatožni klopi kanja? To je z eno besedo zatiskanje oči pred dejstvi. Dejstva so pa taka, da je dandanašnji pridelovanje poljskih kultur povezano z uporabo množice strupov, od katerih so jih v naprednejših deželah že veliko prepovedali. Pri nas se seveda prodajajo in uporabljajo brez nadzora. Kar spomnite se seznama “sredstev za zatiranje plevelov” iz prejšnje številke novic. Ostaja pa dejstvo, da so lovci kljub mlačnosti in primarni skrbi za svoje lovne vrste živali tisti, ki veliko hodijo v naravo in jo tudi dobro poznajo. Zato so poklicani, da bolj odločno stopijo na njeno stran. Prav zato pozdravljam prizadevanja LZS za varstvo narave in za popularizacijo tega področja med šolsko mladino. Mogoče ne veste, da LZS vsako leto pripravi precej gradiva namenjenega šolarjem zloženke o ogroženih živalskih vrstah, priponke in podobno, ki ga naše lovske družine kar prezrejo namesto da bi ga nabavile in ga razdelile med šolarje. Naj še enkrat ponovim, zelo sem vesel naravovarstvenih prizadevanj Lovske zveze Slovenije, morajo pa se pokazati skozi pravo vsebino dela v lovskih družinah! Zeleni Franček Priprava dobrega sadjevca in domačega kisa V mesecu januarju je Kmetijska svetovalna služba KMETIJSKA Mozirje organizirala predavanje na temo ’Priprava SVETOVALNA dobrega sadjevca in kisa“. Predavanje je imel SLUŽBA mag. Anton Vodovnik iz Kmetijskega zavoda Mari-SLOVENIJE bor. Iz njegovega predavanja bom povzela nekaj misli. Sadjevec se že vrsto let prideluje na naših kmetijah. Zanj imamo različna imena: jabolčnik, tokec. Nekdaj je bil glavna pijača za vse, ki so delali na kmetiji. Na žalost pa danes sadjevec vse premalo cenimo. Za sadjevec je najbolje uporabljati stare sorte sadja, ker imajo plantažna jabolka veliko manj kislin. Vedno velja pravilo, da kakršno sadje smo uporabili, takšen sadjevec bomo tudi dobili. Sadje je dobro pustiti 7 -14 dni, da se omedi, s tem dobimo več sladkorja. Če kombiniramo jabolka s hruškami, dobimo boljši sadjevec, ker hruške vsebujejo tanin, ki sadjevec čisti. Za pridelavo dobrega sadjevca je pomembno tudi kakšne imamo kleti za hranjenje, posodo in opremo. Klet naj bo temna, zračna in hladna (idealna temperatura za vrenje sadjevca je 15 - 18 stop. C, ko se sadjevec razvija naj bo 14 stop. C, hranimo pa ga pod temperaturi 8-12 stop. C). Posoda za hranjenje sadjevca naj bo po ceni ekonomična ter primerna za vzdrževanje. Lahko je lesena, kovinska, plastična ali steklena. Za predelavo sadja moramo sadje temeljito pregledati. Sadje je potrebno čimbolj zmleti, ga nekaj časa pustiti, da izboljša aromo in šele nato stiskati (prešati). Stiskanje naj poteka počasi, enakomerno in s primernim pritiskom. Nato jabolčni mošt pripravimo za vrenje, priporočljivo ga je žveplati z 3-6 gramov žvepla/hl. Ko nastopi vrenje, je potrebno le to kontrolirati. Sadjevec lahko po potrebi tudi izboljšamo, in sicer, če je potrebno jabolčnemu moštu dodajamo: sladkor, mlečno kislino in tanin. Po končanem vrenju sledi 1. pretok in primerno žveplanje z 2 - 5 gramov žvepla/hl. Čez 6 -8 tednov po 1. pretoku pa sledi 2. pretok. Če želimo sadjevec stekleničiti, ga moramo s pasterizacijo pripraviti, da je stabilen. Pripraviti je potrebno sterilne steklenice in zamaške. Sadjevec naj bi vedno ponudili v lepem kozarcu in primerne temperature (kletna temperatura je najprimernejša), sicer lahko sadjevec hitro reagira. Najpogostejše napake sadjevca so: porjavitev (oksidacija), počrnitev (prisotnost železovih spojin), motnost (se ne bistri), in plesen. Bolezni pa povzročajo drobnoživke, kvasovke in bakterije (vlečljivost, miševina, žalta-vost, grenkoba). Sredstva za odpravljanje napak in bolezni so: žveplo, bentonit, želatina, kazein, aktivno oglje, kremenčevo čistilo. Za domači sadni kis je bilo poudarjeno, da ga uporabljamo v kulinariki in tudi kot zdravilo. Kis je proizvod ocetno-kislinskega vrenja alkoholnih tekočin. Vsebuje 4-15% ocetne kisline in 85-96% vode. Sadni kis lahko napravimo iz: sadjevca, tropin ali mletega sadja. Kis je dobro po določenem času pretočiti in ga shraniti v čimbolj polni in zaprti posodi. Bolezni in škodljivci sadnega kisa so: Mycoderma aceti (zaradi nepravilnega skladiščenja oksidira ocetna kislina v vodo in oglikov dioksid), ocetne jegutice (kis postane moten), vinske mušice. Da bi preprečili bolezni in škodljivce je potrebno pri pripravi kisa čimbolj paziti na čistočo, uporabljati tudi žveplo, pasterizacijo in filtriranje. Vse bolj se vračajo časi, ko bomo morali spoštovati, kar pridelamo na naših kmetijah, če bomo hoteli, da bodo naše delo in izdelke cenili tudi drugi. Zato si moramo prizadevati, da bodo naši izdelki čimbolj kakovostni in zato zanimivi. Na turističnih kmetijah lahko sadjevec s ponosom ponujamo, kot nekaj domačega, kajti turisti si želijo prav nekaj pristnega in izvirnega iz naše doline. Bernarda Brezovnik Obenem vas obveščamo, da bomo v mesecu marcu organizirali še naslednja predavanja: ing. Grošelj - Predelava lesa na domu -gasilni dom Grušovlje - 5. marec 1996 ob 9. uri; dipl. ing. Gutman -Oskrba krneč, sadovnjaka - sejna soba ZKZ Mozirje - 6. marec 1996 ob 10. uri; dr. Levak - Bolezni dojk in menopavza - gasilni dom Pobrežje -7. marec 1996 ob 15. uri MLADI BOBENCEK vica Čeprav že čislo nič ne kaže, da bi zima jemala slovo, ne bo več dolgo ko jo bo pregnala pomlad. Ne vem, kako je I' ■ Ti" s Labo. ampak zase sem prepričana, da je bila leložnja snežena sezona dovolj časa zimska. Komaj čakam dolgjh l|/nIK sončnih dni in zelenja, ki bo vame in vale prineslo novo življenjsko moč in nove načrte. Ja, lo pomeni konec zimskega spanja, konec lenaijenja v loplih prostorih in veliko svežega zraka, ki prinaža zdravje in dobro voljo. Vendar pa moraš za vsesplošno dobro počutje poskrbeli tudi ti osebno. Ni dovolj, da samo dočakaš pomlad in si potem dobre volje, Ivoja zunanjost in notranjost že komaj čakata, da poskrbiš za njuno dobro "kondicijo". Pod točko 1 beri Bobenček dalje in pod točko 1 zapisane besede oživi v dejanja. Kot si se navadil umivati zobe, se lahko navadiš piti dovolj organizmu koristne tekočine in poskrbeti za svojo edino kožo. Pa začniva! I VELIKO TEKOČINE Večina ljudi, zlasti žensk pije premalo. Paziskave kažejo, da mnog ljudje z odvečno telesno težo jedo, kadar so lačni in tudi kadar so žejni. Kako je s tvojim pitjem? Veš, da je zadostna količina tekočine najboljše sredstvo za lepo in napeto kožo? Ja, to pomeni še en razlog več, da se potrudiš in zavestno kadarkoli se spomniš popješ kozarec tekočega "dobrega počutja". Pa da ne bi mislila, da ti bo j trebuh rastel zaradi zaužite tekočine. Nasprotno, presnova bo izboljšana, kar pomeni zmanjšanje odvečnih maščob in celuli-i tisa. To je Lo, lepa in napeta koža po celem telesu. Gotovo veš, da potrebuje orgpnizem dnevno 2,5 do 3 I tekočine. & hrano zaužiješkak liter, torej ti ostane poldrag ali dva litra, ki ju moraš spraviti vase. Prva, najenostavnejša zdrava pijača je voda z vodovodne pipe. Če so ti všeč mineralna voda, zeliščni čaji, kakav, sadni in zelenjavni sokovi, ne bo težko piti in zdravo. Pogejva pa, kaj je s sadnimi sokovi. Pod imenom "sadni sok" lahko najdešrazlične sokove, zato pozori Etiketo si natančno ogejl sok ali naravni sadni sok bi moral biti v celoti (100%) iz predelanih sadežev in ne bi smel imeti nobenih dodatkov, nektar vsebuje le 25 do 50% naravnega sadnegp šote. Vse drago je voda in veliko sladkorja. (Sadne pijače: tu je delež sadja še manjši. Pri citrosilih je dovolj že 6%, pri koščičaslem sadju 10, pri pečkalem sadju in gozdju pa 30%. Dodane so precejšnje količine sladkoija. Sadne limonade: najmanjši delež sadja in največ sladkorja. Kaj je torej najbolje? Naravni 100% sadni sok, ki redčiš z navadno ali mineralno vodo. Čini LEPA, ZDPAVA KOZA Gibanje na svežem zraku, zdrava prehrana in primerna krema, ki varuje obraz pred škodljivimi zunanjimi vplivi, vse te stvari si zapomni in zapiši na svoj urnik. Če boš kožo redno in nežno negovala, boš lahko izgotovila, kaj ji prija. Sicer ti kože ne more rešiti noben drug kozmetični pripomoček, pa naj bo še tako hvaljen in drag Spoznaj svojo kožo! Kožo delimo na skupine: suho, mastno ali mešano. SUHA KOZA je rahlo hrapava in brez leska, v skrajnem primera pa razpokana in se celo rahlo luska. Kdr žleze lojnice ne proizvajajo dovolj maščobe, nima zadostne lastne varovalne plasti proti mrazu in vetni, NevamosL gibic je večja kot pri mastni koži. V MASTNA KOŽA se sveti Dožena plast je sorazmerno debela, zato pogosto deluje bledo ali celo presteno. Žleze lojnice proizvajajo veliko maščobe, včusih celo preveč, kar nazorno kažejo razširjene pore, og-ci in mozolji. Po 25. letu se proizyodnja' maščobe nekoliko zmanjša. ZA MEŠANO KOŽO je značilno, da se mastno svetijo le čelo, nos in brada, drugi kažu na obrazu pa je precej suha. Ta vrsta kože je najpogostejša in tudi povsem NOGMALNA. Zdrava koža ima na sredini obraza več lojnic, ki izločajo več maščobe in varujejo kožo pred vetrom in vremenskimi vplivi. Zdaj pa pazil Koža ni vse leto enaka. Nanjo vplivajo sonce, suh zrak v prostorih s centralno kurjavo, stres in hormonske motnje. Spremeni se lahko celo med mesečnim ciklusom, tako da je nekoliko bolj mastna in včasih celo nečista pred menstruacijo ter spet suha v pivi polovici ciklusa po njej. Ti si tista, ki mora vse to opaziti in uskladiti njeno nego. Naredi preizkus kože: očisti si kožo z milom ali čistilno emulzijo, speri peno z veliko količino vode in počakaj uro ali dve. In zdaj si kožo dobro ogej, ali suha in hrapava ali pa se mastno sveti? Napačna negi ne bo več problem. Naredi ta poskus večkrat. OK. MLADI BOBENCEK Regine na domačem izboru še ni zagotovilo, da bo lahko zas- vtisov si >vo v^nLaid/Vsak odlomek Me bo kdo stal in katera : prizorov posneti, po prvič, rta ne bi mi veddli DENIS PRESKAR Bil sem vesel, d ' spin lahko tekmoval. V začetku sem imel malo tremi-. [. se je bihi 'lrtba predstaviti. Potem pa nič več.'-Mari nasprotni-i so bili'iz UŠ 1'isina. Vprašanja so se mi zdela prelahka, saj bi mi znali odgovoriti tudi iu težja. je bil res dogodek, ki se ga bomo se dolgo naporno Kat|.i. Dunja in Davor so bili res la robi rolNl zapisali nekaj Takole so POLONA Predstavljala sem si, da bo snemanje gotovo so najprej vadili, da so snemalci vedeli, od štirih kamer bo snemala. Potem so večkrat, le tekmovanje so morali vprašanj že prej. DENIS Bil saj bi mi rs 1 /smol/ odlomek ALES MIKLAVC Na začetku sem se ustrašil nasprotnikov, hei so bili starejši in bolj izkušeni, tekmovali so že v Malih sivih .celicah in ‘.o (Pl| tanvIBMj enake majice in kape. A dokazali smo,\da tudi. mi ne zaostajajmo za' njimi. Tekmovalci smo dobili majice oc! televizije. Najjiolj-^tiiejno se mi je zdelo, ko se je vžgal kolač. N.in» so prižgali tanke sveči.-, preden pa so vključili kamere, so sveče /e pogorele. Vosek je rekel pu kolaču in gorel, režiserka pa je kar Kartala snemanje. Potem m> zažgani del kolača obrezali, narfdaBHri'polomljene >vdce m še večkrat posneli prizor, preden je bilo v rčeht Še sreča, da so potem snemali kar neprižgane sveče. Ej! Čeravno je bila za nas, povprečne Zemljane druga sobota v mesecu Svečanu le še en turoben dan, tega ne bi mogla trditi mladostna Prekmurka Irena Kogoj Regina. Tega dne je namreč prepričljivo zmagala na letošnjem domačem izboru za evrovizijsko popevko. S pesmijo Dan najlepših sanj, avtorja Aleksa Kogoja, je Regina osvojila srca mnogih poslušalcev in očitno tudi režij. Drugo, povsem nehvaležno mesto si je zopet prislužila Irena Vrčkovnik s pesmijo Naj mesec ugasne. Tudi tretje mesto je osvojila ženska solistka Marta Zore z lastno pesmijo Pojdi z njo. Zal zmaga ANJA BERGANT ( Z Denisom sva (naredila. transparent, kp. smo ga (držali navijači. Bilo jc zelo vroče, mi ba .šlnciši.sedeii kopSitpi .rta tistih trdih stolih. Razgibali smo se šele pbtetn, ko je bilo ■tekmovanje'» /udi jaz sem prebrala knjigo, zato šerpSfi.-U^la-Va tekmovalce' - za vsak slučaj. Nam se je zdelo lepo, igralcem pa mogoče nt-,1 kapi bili. igralec je lepo, vendar precej naporno Najboljša se mi je, zeit la Katja, občudovala pa sem tudi pevki Vojko in Maito Znre/ . spominjali. Bilo je Bilo je super. je bilo na lažnivega HELENA To je bil kar Peti razred sva koncu, ko smo se morali detektiva. MAJA PEČOVNIK [ \ Ko smo plesali, sem imela kar malo treme, saj sein bila pruc pred kamero. Vsi smo morali imeti smešna očala, da smo lahko prišli ni zabavo k Naočniku in Očalniku. Voditelji oddaje bo nas obiskali že 'v garderobi. Dobili smo malico, ki smo jo pojedli Šele v odmoru po petih urah snemanja. i . Zelo smo hvaležni naši šoli, da nam je plačala prevoz in nam cfmo-gočila nastopanje na TV, saj smo si to zares želeli | topala Slovenijo tudi na evrovizijskem lestivalu iti. maja v Usiu na Norveškem. Organizatorji bodo izmed 32 prijavljenih držav izbrali le 23 kandidatk. Vso srečo, Regina. Prvič po desetih letih, 15. februarja 1996, se je legendarna rock skupina BULDOŽER predstavila tudi v Ljubljani. Koncerti in nastopanje v živo so vedno najmočnejše orožje skupine in o tem so prepričani tudi Buldožerji, ki se že dogovarjajo za samostojne koncerte v Sarajevu, Skopju, Rijeki, Puli in ponovno v Zagrebu. Helena Blagne, ki trenutno v miru pripravlja svojo novo kaseto, bo tožila časnika Slovenske novice in As za bajno vsoto 20 milijonov SIT. Helena trdi, da sta z objavo senzacionalnih člankov omenjena časnika grobo posegla v njeno intimno življenje, saj so bili članki o njej in njenem prijatelju (s katerim bi si naj Helena hotela ustvariti družino) polni laži. Nam pa ostaja upanje, da v kratkem dočakamo trenutek, ko bo Helena (prvič) rekla DA. NAGRADNO VPRAŠANJE: Ime in priimek pevke, ki je zastopala Slovenijo na Euro-songu ’95? Pokrovitelj: m SPORT 1 .A slovenska odbojkarska liga Kljub povprečni igri dve zmagi odbojkaric Zgornje Savinjske V drugem kolu nadaljevanja v play-outu 1.A SOL so odbojkarice Zgornje Savinjske zabeležile še dve zmagi in si tako že zagotovile drugo mesto v skupini. V prvi tekmi so gostile odbojkarice iz Nove Gorice, ki bi s prikazano igro lahko bile prav gotovo višje na lestvici. Sprva je kazalo celo na presenečenje, saj so gostje dobile prvi niz in v nadaljevanju večkrat vodile, vendar pa so se izkušenejše domače igralke v končnici zbrale in premagale svoje nasprotnice z rezultatom 3:1 (-16, 11, 9, 14). Se bolj napeto je bilo v Kočevju, kjer so Zgornjesavinjčanke premagale domačo ekipo LIK Tilia z 3:1 (14, 14, -14, 11). Že sam rezultat pove, da je bilo to napeto in živčno srečanje do zadnje minute. Dobri dve uri sta se ekipi menjavali v vodstvu, na koncu pa so imele več športne sreče naše odbojkarice. Pred srečanjem z vodilno ekipo iz Celja je stanje na lestvici sledeče: Celje 19 13 6 43:25 26 Zgornja Savinjska 19 7 12 26:39 14 LIK-Tilia 19 3 16 15:51 6 Nova Gorica 19 1 18 10:56 Franjo 2 Pukart Lokostrelstvo Nova državna rekorda Mozirski lokostrelci v zadnjem obdobju nadaljujejo z odličnimi nastopi, poleg tega pa postavljajo nove državne rekorde. Tako je bilo tudi na mednarodnem turnirju v Zagrebu, ki je bil 28. januarja. Pri veteranih je slavil Dušan Perhač, ki je s 573 krogi postavil nov rekord. Pri članih je zmagal Štefan Ošep s 576 krogi, pri članicah pa Jožica Emeršič s 559 krogi. V isti kategoriji je bila Bernarda Zemljak s 555 krogi druga. Odlični so bili tudi mladinci: 1. Grega Emeršič 573, 2. Sašo Emeršič 564 in 34. Sebastjan Finkšt s 530 krogi. Prvo februarsko soboto je na turnirju v Škofji Loki pri članicah zmagala Jožica Emeršič, dosegla je 569 krogov, pri mladincih je bil Sašo Emeršič drugi, pri kadetih pa Sebastjan Finkšt tretji. Tega turnirja so se udeležili tudi gornjegrajski lokostrelci. Pri čl&nih olimpijski lok je Vojko Majko zasedel 4. mesto, z enakim orožjem sta v kategoriji mladincev Marko Mlinar in Matej Zupanc osvojila 5. oziroma 7. mesto. Z golim lokom se je pri deklicah Silvija Forštner uvrstila na 2. mesto, Vesna Suhovršnik pa na tretje. Pri dečkih je Jure Urlep zasedel 4. mesto, Miro Čolnar 5., Andrej Kolar 6., Roman Mavrič 7. in Borut Kolar 8. mesto. Pri članih je bil z golim lokom Frenk Veršnik četrti. S compound lokom sta tekmovala Žare Krajnc in Miro Borštner. Prvi je bil v kategoriji članov 28., drugi pa v kategoriji veteranov 4.. Dan kasneje se je ekipa Lokostrelskega kluba Mozirje udeležila mednarodnega turnirja v Rijeki. V postavi Perhač, Ošep in Zemljak je dosegla 1709 krogov, kar je poleg zmage pomenilo tudi nov ekipni državni rekord. V kategoriji posameznikov je zmagal Perhač (572) pred Ošepom (570), pri članicah pa Bernarda Zemljak (567). Franci Kotnik Ponovno oživelo tekmovanje za svinjsko glavo Na pobudo kmetov je Sindikat Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Nazarje, skupaj s Savinjskim gozdarskim društvom organiziral smučarsko tekmovanje v veleslalomu za "Svinjsko glavo". Tekmovanje za to "karizmatično" trofejo za privoženo predzadnje mesto, je postalo v preteklosti že kar tradicionalno, nakar se je z razpadom TOK-a za nekaj let tradicija prekinila. Letos, natančneje 7. februarja, so se kmetje spet srečali na smučeh, tokrat v Logarski dolini. Tako kot v organizaciji je prišlo do spremembe tudi v možnosti udeležbe. Pravico do nastopa so imeli kmetje, njihove žene, potomci starejši od 15 let, ter uporabniki lesa s po še enim zaposlenim delavcem. Udeležba je bila, kot so organizatorji potihem upali že prej, rekordna. Prijavilo se je 112 tekmovalk in tekmovalcev. Na progo se jih je zares podalo 102, do cilja pa je prišlo 82 nastopajočih. Lepo sončno vreme je še podkrepilo dobro voljo in zavzetost tako organizatorjev kot tudi tekmovalcev. Posebno vesel pa je bil Jože Hriberšek, po domače Irmančnik iz Poljan nad Šentjanžem, ki je z idejo za ponovno oživitev tekmovanja naletel na zato dovzetnega predsednika sindikata ZGS OE Nazarje Janeza Marovta. Ta je sprožil akcijo za organizacijo tekmovanja s pomočjo sponzorjev. Generalna sponzorja prireditve sta bila Leskom in Gozdno gospodarstvo Nazarje, organizatorjem pa so bili naklonjeni tudi številni drugi uporabniki lesa, ki so finančno podprli tekmovanje. Irmančnik, ki je v preteklosti zavzeto tekmoval in tudi že "osvajal svinjske glave", kot z nasmehom pove, je poudaril, da so takšna tekmovanja nujnost, saj kmečki človek potrebuje tekmovanja, Najboljši smučarji in smučarke (foto: Ciril Sem) sprostitev in pogovor s podobnimi iz doline, potrebuje pa tudi prijateljska srečanja s poslovnimi partnerji. Tudi številni drugi udeleženci tekmovanja so izrazili navdušenje in željo za čimveč podobnih prireditev. Važno je sodelovati in ne zmagati, vseeno pa je potrebno poveda ti, kdo so zmagovalci. S predzadnjim mestom si je "svinjsko glavo" privozil Božo Plesnik. Medalje za prva mesta so prejeli: moški: 16 do 30 let Bojan Mazej 31 do 45 let Ivo Kumer 46 do 55 let Rafko Krznar nad 55 let Jaka Matijeve ženske: 16 do 25 let Marjana Hriberšek 26 do 35 let Ida Bitenc nad 36 let Marija Brglez Skupinsko pa so se ekipe odrezale takole: moški: 1. GORNJI GRAD ženske: 1. NAZARJE 2. LUČE 2. LUČE 3. LJUBNO 3. LJUBNO Dodajmo le še čestitko tekmovalcem in organizatorjem ter želje za obilo sreče in korajže v prihodnje. Marko Slapnik ŠPORT IN KRONIKA Športna zveza Mozirje Pobuda za Zgomj esavinj sko športno zvezo Do konca leta 1994 so se športniki oziroma športna društva v takratni Občini Mozirje združevali v Športni zvezi Mozirje, ki se je financirala iz občinskega proračuna. Zveza je društvom delila sredstva za njihovo dejavnost na podlagi finančnega načrta in po dogovorjenem ključu, ki ga je sprejela skupščina zveze. Z novo lokalno samoupravo je zveza seveda nehala funkcionirati, saj so nove občine v Zgornji Savinjski dolini sredstva za športno dejavnost namenjale direktno športnim društvom. Športni zanesenjaki pa menijo, da bi bila kljub novi organiziranosti občin skupna zveza koristna, zato je Športna zveza Mozirje vsem županom oziroma občinskim svetom posredovala predlog za novo zvezo. Le-ta bi se imenovala Zgornjesavinjska športna zveza, njen sedež pa bi bil tam, kjer bi bili pogoji za delo najboljši oziroma v kraju, ki bi bil sprejemljiv za vse občine. Izvršilni odbor zveze bi bil sestavljen na podlagi števila prebivalcev ŠD Vrbovec Nazarje oziroma na podlagi deleža sofinanciranja. Najvišji organ zveze bi bila skupščina, v kateri bi imela po eno mesto vsa športna društva. Zveza bi se financirala ločeno od športnih društev, medobčinska tekmovanja pa bi organizirala v malem nogometu (spomladi-jeseni), košarki (turnir), tenisu (posamezniki), smučanju (veleslalom), rokometu (turnir) in streljanju (MK puška). K predlogu, ki ga je Športna zveza Mozirje posredovala županom zgornjesavinjskih občin, je zaradi lažjega odločanja priložen tudi načrt predvidenih stroškov delovanja zveze in organizacije tekmovanj. Franci Kotnik Odkrili tatove lesa Policisti -so na podlagi zbranih obvestil odkrili tatove 20 kubikov macesnovega lesa iz gozda v Podovolovljeku (o tatvini smo poročali v prejšnji številki). Zoper storilce je bila posredovana ovadba na državno tožilstvo. Razbijali so v Solčavi 7. februaija je ob 21.30 uri v gostilni v Solčavi pet fantov razbijalo kozarce in se nedostojno vedlo do ostalih gostov. Po kršitvi javnega reda in miru so odšli iz lokala, kljub temu pa je policistom uspelo izvedeti, kdo so. Čaka jih sodnik za prekrške. Ukraden snowboard 8. februarja so na Golteh Juretu D. iz Prebolda v času od 13.30 do 14.10 ure ukradli snowboard Oxygen čmo rumeno rjave barve. Tatu še niso našli. Ranil ju je z nožem 12. februaija je ob 21.15 uri v gostilni Semprimožnik na Horncah prišlo do prepira, v katerem je 36-letni Janko Š. iz Celja z nožem lažje telesno poškodoval Janka H. in Zlatka V.. Poškodovana sta se nato družno lotila napadalca in mu prizadejala hude telesne poškodbe. Pretepel gaje 12. februarja je ob 22.25 uri v gostilni Pri Jošku v Gornjem Gradu 28-letni domačin Rajko M. pretepel 30 let starejšega Petra K.. prav tako Gornjegrajčana, in mu prizadejal hude telesne poškodbe. Polocisti so zoper Rajka napisal ustrezno prijavo. Z avtomobilom v kolesarja 15. februaija se je ob 13.45 uri zgodila prometna nezgoda v bližini Moziiju, v kateri je Franc Š. (47) iz Krnice pri vključevanju v promet spregledal kolesarja D. V. in ga zadel z avtomobilom. Kolesar jo je na srečo odnesel brez telesnih poškodb. Neznanec vlomil v kamp prikolico V času od 15. februarja popoldne do 16. februarja zjutraj je neznanec vlomil v kamp prikolico, last podjetja Pluton iz Prebolda, ki je bila postavljena na Venišali in iz nje odtujil različno orodje. Neznanca za zdaj še niso okrili. Uspešno delo v preteklem letu V petek, 26. januarja so imeli svojo redno skupščino člani športnega društva Vrbovec Nazarje, na kateri so pregledali realizacijo planov v letu 1995 in sprejeli terminski program dela za leto 1996. Po besedah predsednika društva Tomaža Križnika, so bile vse naloge v celoti udeleževali športnih prireditev tudi izven Najbolj razburljivo je bilo seveda na domačem igrišču, ki je tako v spomladanskem kot jesenskem delu gostilo krajevno ligo v malem nogometu, občinsko ligo, ligo prvakov oziroma Zgornjesavinjsko ligo v malem nogometu, veteransko ligo v malem nogometu, turnirje trojk v košarki in še druge športne prireditve. Višek vsega je bil prav gotovo nogometni maraton, ki ga je društvo ob prvomajskih praznikih organiziralo že osemnajstič zapovrstjo. Da pa niso prišli na račun samo ljubitelji teh zvrsti športa, so poskrbeli za organizacijo in izvedbo prvenstev v tenisu in namiznem teni su, pa tudi na pohode in dvoransko rekreacijo ne smemo pozabiti. Delavni pa niso bili samo na športnem področju, saj jim je v preteklem letu uspelo zamenjati dotrajano elektroinstalacijo, zgradili so nove tribune, reklamne panoje, hiško za orodje in športne rekvizite, betonski umivalnik, kupili pa so že tudi nove reflektorje in tablo za košarko. Tako so vse prihodke (največ jih je prispevala občina Nazarje) koristno porabili, v kar se lahko vsakdo prepriča. V nadaljevanju zbora so sprejeli terminski program dela za leto 1996, ki je po vsebini še obširnejši od lanskega, tako na področju športnih dejavnosti kot novih pridobitev v sklopu športnega parka. Zaradi velikega zanimanja za tenis načrtujejo začetek priprav za izgradnjo dveh teniških igrišč. Seveda gledajo na to dolgoročno, saj pomeni takšna pridobitev realizirane in še celo več, saj so se terminskega programa. velik finančni strošek, katerega samo društvo ni sposobno zagotoviti in bo potrebno usmeriti vse sile k pridobitvi sponzorja. Občnega zbora so se med drugimi udeležili tudi župan občine Nazarje, predsednik Športne zveze Mozirje in predsednik Gasilskega društva Nazarje, ki so se društvu zahvalili za dosedanje delo in jim zaželeli še naprej obilo uspeha in sodelovanja. Po besedah župana Ivana Pumata, žal društvo ne more pričakovati finančnih sredstev za graditev tenis igrišč še vsaj tri leta, ker bo občina v tem obdobju porabila sredstva iz proračuna predvsem za izgradnjo popolne osemletke in šolske telovadnice. Po izgradnji te pomembne ustanove za vse občane pa ni nobenih ovir, da se ne bi našel denar tudi za to zvrst rekreacije. S tem se je strinjal tudi predsednik športne zveze, ki je med drugim izpostavil vprašanje obstoja športne zveze, saj po ustanovitvi novih občin ne prejemajo več finančnih sredstev za svoje delovanje. Menil je, da je povezovan je med športniki Zgornje Savinjske doline nujno potrebno. 0 načinu dela in obliki financiranja pa naj bi se dogovarjali s predsedniki športnih društev in župani. Na koncu se je delovni predsednik vsem skupaj zahvalil za sodelovanje in zaželel športnemu društvu Vrbovec kar največ športnih in drugih uspehov v letu 1996. Tem željam se pridružujemo tudi mi. Franjo Pukart Odgovor na članek "OP Turist tik pred začetkom lastninjenja" V zadnjem izvodu Savinjskih novic z dne 9. februar 1996 moramo na prispevek "Gostinsko podjetje Turist Nazarje TIK PRED ZAČETKOM LASTNINJENJA", vsaj kar zadeva 'Turistov" objekt v Mozirju in izvajanje . direktorja Draga Riflja, nujno odgovoriti: 1. Ni res, da postopek stoji zaradi neurejene dokumentacije vlagatelja zahtevka. 2. Tudi ni res, da se Agencija, ki daje soglasje na programe lastninjenja, do sedaj še ni odločila, ali bo objekt Turista v Mozirju vključila .v program ali ne. Pripis: - Po svoje si štejemo v pose- Spoštovani Razširjeni sestanek vodstev strank slovenske pomladi Občine Nazarje se je zaradi govoric o gradnji radarjev na Menini sestal dne 14. 2. 1996. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Zelenih Slovenije g. Vane Gošnik. Odločno smo se opredelili proti gradnji omenjenih radarjev. Razlogov proti gradnji je več. Glavna razloga pa sta seveda sevanje in ogrožanje vodnih virov za približno 10.000 ljudi. Odločili smo se izpeljati javno bno zadovoljstvo, da je po petih letih sploh kdo (Občina Mozirje je zemljiško knjižni lastnik, dejanski pa GP Turist d.o.o. Nazarje) uradno omenil, da je postopek denacionalizacije v teku. - Dejstvo, da omenjeni objekt predstavlja 44 odstotkov celotne vrednosti podjetja, nima nikakršnega vpliva na denacionalizacijo po krivici odvzetega premoženja. - Kakšno je dejansko stanje, je Dragu Riflju dobro znano. Franc Pfeifer nekdanji upravitelj in oporočni dedič Nizka soobčani! tribuno. Povabljeni so eminentni strokovnjaki s teh področij ter vsi prizadeti na širšem območju možne gradnje radarjev. Javna tribuna bo v torek, 27. 2. 1996 ob 19. uri v Delavskem domu v Nazarjah. Vabljeni vsi občani, katerim ni vseeno za bodočnost okolja in predvsem zdravje naših potomcev. Vabljeni! SDSS Občinski odbor Nazarje SKD Občinski odbor Nazarje SLS Občinski odbor Nazarje Zeleni Slovenije UstanovUen krizni štab za Menino pri PD Gornji Grad Upravni odbor planinskega društva Gornji Grad je na svoji redni seji, dne 2.11.19% obravnaval problematiko postavitve radarjev na Menini in sprejel naslednji sklep: Planinsko društvo Gornji Grad nasprotuje vsakršni postavitvi radarjev na področju Menine planine in poseganju v prostor. Navedeni sklep je bil poslan občinama Gornji Grad in Nazarje, krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, UO Mozirje in UO Kamnik, Planinski zvezi Slovenije, Savinjskemu med- društvenemu odboru, ter planinskim društvom Luče, Ljubno, Solčava, Rečica in Mozirje. Gornjegrajski planinci smo mnenja, da je Menina ena redkih še dokaj dobro ohranjenih planin, ki bi jo bilo potrebno ohraniti našim zana-mcem takšno kot je. •t Prav tako je v vseh projektnih nalogah za razvoj naše doline turizem na prvem mestu. Ker pa je turizem zelo širok pojem, spada pod turizem tudi planinstvo. Planinstvo pa lahko razvijamo samo v neokrnjeni naravi. Neokrnjena narava pa je trenutno naš največji adut za razvoj planinstva, kakor tudi turizma. Postavitev radarjev na Menini bi bil zelo grob poseg v naravo, ki ima lahko neslutene posledice. Zato je upravni odbor na svoji izredni seji dne 16.11.19% ustanovil Krizni štab za Menino, ki bo poskušal peljati akcije tako, da bo postavitve radarjev na Menini ne bi prišlo. S tem bi ohranili Menino in našim zanamcem dali najlepše darilo. Krizni štab za Menino PD Gornji Grad Ali je lokalna samouprava v nesreči res zatajila? V nekaterih medijih, radijskih in časopisnih, so se pojavile izkrivljene navedbe, kako je lokalna samouprava v Zgornje-savinjski dolini, ob nesreči, ko je bilo drevje obdano z žledom, zatajila. Zaradi tega podajam svoje stališče. Ker imam, kot večina prizadetih občanov, zelo neprijetne spomine na novoletna dogajanja glede težav z oskrbo električne energije, sem te stvari poskušal čimprej pozabiti in ne pogrevati napak, ki so se pri tem dogajale. Vendar je bilo v javnosti navedeno toliko napačnih informacij, če uporabim milo obliko izraza, da je potrebno navesti nekaj dejstev. Zato ne bom uporabljal pogojnikov: "kaj bi bilo če...", kot se je to uporabljalo v nekaterih člankih. Dne 28.12.1995 so v občini Luče, zaradi predolgega izpada električne energije, onemeli tudi telefoni. Zato me je županja sosednje občine ga. Anka Rakun ob 7.00 prišla iskat domov, da me je seznanila z resnostjo razmer in da je zaradi tega potrebno aktivirati civilno zaščito, ker elektrikarji sami dela ne bodo zmogli. Zahvaljujoč pripravljenosti občanov, pomagati ob nesrečah, je bilo prej kot v dveh urah pred občino Luče zbranih 28 ljudi, (poimenski seznam je v arhivu občine). Tu pa se začne zgodba zaradi česar sem na začetku omenil, da bi stvari želel čimprej pozabiti. Delavci Telekoma so med tem časom centralo priklopili na agregat, da so telefoni začeli normalno delovati. Tako sem se povezal z Elektro Nazarje in jih vprašal kam naj pošljem ljudi, ki so čakali. Rečeno mi je bilo, da elektrikarji čakajo, da se napolnijo baterije za radijske postaje Zgomjesavinjske gasilske zveze!!! in ko se bodo baterije napolnile bodo poslali delavca, ki bo organiziral akcijo. Tako je teh 28 ljudi čakalo debeli dve uri, da so se polnile baterije. Tragikomika pa je v tem, da ko so se baterije napolnile in je prispel delavec Elektra, s temi postajami zaradi katerih smo čakali dve uri, se je ugotovilo, da je bil domet teh postaj točno tolikšen kot je bil brez njih. Kljub temu so ljudje odšli po vseh trasah in očistili drevje, ki je bilo podrto na vodih tako, da je luč zvečer zasvetila. Tako smo v Lučah ob nekaterih urah in na nekaterih fazah nekje bolj nekje manj, imeli elektriko, do nedelje 7.1.1996 do 19.00, ko je ponovno "kompletno mrknilo". V ponedeljek so telefoni delali, ker pa se kljub temu nihče iz Elektra ni oglasil z željo po pomoči, smo pač smatrali, da je ne potrebujejo. Vendar pa elektrike še ni bilo tudi v torek 9.1.1996, zato sem se odpeljal na Elektro Nazarje in ponudil pomoč. Za kar so se mi lepo zahvalili in mi obenem povedali, da so že tako daleč z odpravami okvar, da pomoči ne potrebujejo in res so se ob 13.30 v Lučah razmere normalizirale. Žal pa se neprijetna zgodba tu še ne konča, saj so se naslednji dan; 10.1.1996 pri meni oglasili užaljeni in jezni krajani Konjskega vrha, Robanovega kota in Krnice ter me prosili naj jim pomagam, da bodo vendarle dobili elektriko. Na podlagi tega sem poklical na Elektro Šoštanj in jih prosil naj mi povedo, če še napak ne bodo mogli odpraviti v tem dnevu, saj so bili ljudje brez elektrike že četrti dan, da bi jim preskrbeli agregate. Ker sem dobil zagotovilo, da bo isti dan elektrika v vseh hišah jim agregatov nismo dostavili. Kljub zagotovilu pa je elektrika prispela šele naslednji dan. Tako je bilo okrog 20 domačij nepretrgoma brez elektrike preko 80 ur. Kaj to pomeni npr. za zamrzovalne skrinje, mi najbrž ni potrebno posebej poudarjati. To - so dejstva, ki jih avtorji navedb v tako kratkem času ne bi smeli pozabiti. Zakaj so se stvari predstavile tako kot so se, lahko samo ugibam. Mogoče je to del nostalgije po stari, gasilski Zvezi. Tisti Zvezi, ki je npr. lučko gasilsko alpinistično enoto verbalno opremljala vrsto let. Fizično smo jo pa morali opremiti mi, v preteklem letu. Ali pa gre preprosto za funkcijski sindrom, ki je v novih razmerah nekoliko zbledel? Kdo bi vedel? Mirko Zamernik župan Občine Luče PISMA BRALCEV Nasprotujemo radarjem na Menini planini Pripomba na rubriko Oglasi, točneje temo Prireditve v Zgornji Savinjski dolini, SN št. 1 (12. jan. 96'). Prebral sem razpored prireditev za leto 96. V razpredelnici prireditev za Ljubno piše: 31.3.1996 LJUBNO OB SAVINJI CVETNA NEDELJA - prikaz potic (butar) ki so značilne za področje Ljubnega Društvo NAŠ KRAJ 63333 LJUBNO / SAVINJI tel.: (063) 841-162; g. Matija NASTRAN. Kot dolgoletnega in vztrajnega izdelovalca Ljubenskih potic za cvetno nedeljo me je ta oglas močno vznemiril. Kot vsi vemo, je cvetna nedelja verski praznik, ki ga izdelovalci potic še posebej spoštujemo, ohranjamo in prenašamo iz roda v rod. Oglas sem pokazal mnogim izdelovalcem potic in tudi gospodu župniku Martinu Pušenjaku, ki ima nedvomno velike zasluge pri ohranjanju cvetno nedeljskih potic. Tudi on je bil presenečen nad oglasom in rekel (citat): "Kaj takšnega, to ne moreš verjeti!" Zanima me, od kdaj je cvetna nedelja prireditev in zakaj je "organizator prireditve" društvo Naš kraj? Kaj le misli Matija Nastran o tej objavi? Mislim, da se ne bi strinjal z njo. Bojim se, da bi s takšnimi netočnimi in izkrivljenimi oglaševanji cvetna nedelja na Ljubnem izgubila svoj pravi pomen. Vsem izdelovalcem potic (butar) pa želim, da bi še naprej vztrajali pri izdelovanju najrazličnejših simbolov in jih prinašali na cvetno nedeljo v cerkve k blagoslovu. Janko Podlesnik, Ter 39, Ljubno ob Savinji Takole so mislili pred 70 leti: V ženskem časopisu "Mladika" priporočajo ženskam, ki si z delom svojih rok služijo kruh naslednje: "Če ji bo v mislih to, da je poklicana služiti in ne poveljevati, da je poklicana sprejemati povelja in jih ne narekovati, da je za to, da ne jezika in je skromna, z vsem tem ne bo nič manjša in ne bo nič ponižana. Zakaj ponižnost je, ki človeka poviša nad vse. Napak bi pa bilo, če bi služkinja bila skromna le v besedah. Skromna mora biti tudi v zunanjosti - v obleki. Drugo je, če je kdo gospa, in nekaj drugega, če je kdo služkinja. Zato nikakor ne gre, da bi se služkinja oblačila tako, kakor se njena gospodinja. Da, tako daleč smo že včasih, da je služkinja lepše, draže oblečena od svoje gospe. To je ošabno in zoprno in smešno obenem. Vsak po svojem stanu, to je staro a še vedno veljavno pravilo." Sodobne služkinje torej tako, ali pa knjižico in adijo. Vsem ženskam za mednarodni praznik 8. marec iskrene čestitke in lep pozdrav. Vera Poličnik Sp. Rečica 34 Upravni odbor Turističnega društva Gornji Grad je na svoji redni seji dne 12.2.19% obravnaval tudi nameravano gradnjo radarskih postaj na Menini planini in ob tem sprejel naslednje sklepe: 1. Odločno nasprotujemo postavitvi obeh radarjev (vojaškega in civilnega) na Menini planini. Ocenjujemo, da bi ta postavitev izredno negativno vplivala tudi na razvoj turizma na širšem področju. Ne moremo se sicer spuščati v ocenjevanje direktnih negativnih vplivov radarskega žarčenja na živo in neživo naravo, ker pač nismo strokovnjaki iz tega področja. Dejstvo pa je, da hočemo danes ljudje svoj prosti čas preživeti v čim bolj neokrnjeni naravi. Sodobni turist si pač ne bo za kraj svojega dopustovanja in izletništva izbral področja, lahko še tako lepega in prijaznega, v senci radarskih in drugih spremljajočih vojaških objektov. 2. Od občinskih svetov in županov naše in sosednjih občin pričakujemo, da bodo do kraja ščitili interese svojih občanov ter razvojne možnosti naše doline. 3. Predlagamo, da občine Zgornje Savinjske doline organizirajo kar najširšo javno predstavitev negativnih in (morebitnih) pozitivnih (?) vplivov postavitve radarskih postaj na Menini planini z vseh vidikov: čisto tehničnega, zdravstvenega, varnostnega (vojaškega), okoljevar- Končno smo le dočakali "radarska" pojasnila, žal v mnogočem nelogična in zastrašujoča, hkrati pa tudi absurdna. Poglejmo le nekatera; najprej pojasnila Ministrstva za obrambo: 1. vojaški radar na Menini naj bi bil mobilnega tipa. Op.: ko gledam fotografijo radaija z Ljubljanskega vrha, si takšne gmote ne znam predstavljati mobilne: torej na nekakšnih kolesih razen, če je z mobilnostjo mišljena tudi pot, ki jo opravijo ostanki radarja, ko ga zadane raketa. Gre torej za zavajanje. 2. položaj vojaškega radarja naj bi bil potreben le za mirnodobno delovanje. Op.: če bo radar deloval le v mirnodobnem času, potem v slučaju vojne ne bo prav nič prispeval k obrambi Slovenije. Zadeva je torej nelogična. 3. ministrstvo tudi trdi, da so bile izvršene vse mogoče analize in ugotovitve bodo upoštevane pri izvajanju načrtovanih del. Op.: prebivalcem Zgornje Savinjske doline še nihče ni pokazal niti analize niti ugotovitev, zagotovo pa bodo posledice prizadele v največji meri prav te ljudi. Če rezultati analiz ne bi bili zastrašujoči, bi jih ministrstvo z veseljem pokazalo ljudem. 4. po razlagi ministrstva naj bi radarsko sevanje ne bilo nevarno človeškemu zdravju, ker radar oddaja žarke pod kotom navzgor v zračni prostor in zatorej ni nevarnosti za okolje in zdravje. Op.: logični zaključek je potem tudi ta, da bi sevanje bilo okolju in zdravju nevarno, če bi žarki bili usmerjeni navzdol. In ker se radar postavlja na visoko točko zato, da bi imel "pregled” nad ozemljem Slovenije, bodo žarki usmeijeni navzdol. Ko ministrstvo ponuja primerjavo vojaškega radarja z nenevarnimi civilnimi radarskimi napravami na letališčih in v visoko urbaniziranih okoljih, se dobesedno norčuje iz ljudi. Da so snopi žarkov letaliških radarjev usmerjeni v zračni prostor (torej navzgor), je povsem logično, saj civilna letala letijo po predpisanih zračnih koridorjih (zračnih cestah). Nisem še slišal, da bi sovražnikova vojaška letala napadala neko ozemlje s preleti po zračnih koridorjih, kot bi jih določila napadena država. Vojaška letala praviloma ubirajo takšne poti, da jih radarji čim težje odkrijejo. Če temu ne bi bilo tako, bi vojaška letala brez problemov lahko nadzirali s civilnimi radarji. Sicer pa se je stvenega, gospodarskega, turističnega in še kakšnega. Svoja videnja naj podajo neodvisni strokovnjaki tudi iz tujine, kjer že imajo podobne izkušnje. Tako poučeni občani naj potem na referendumu odločijo o tem posegu v naš prostor. Do takrat pa je nujno doseči moratorij na vsakršno gradnjo radarskih postaj na Menini planini. 4. Odklanjamo omalovažujoč odnos Ministrstva za obrambo RS do prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki se ‘najlepše" kaže v njihovem "Pojasnilu" na 8. strani Savinjskih novic z dne 9.2.19%. 5. Odklanjamo tudi izkoriščanje tega, za nas domačine in naše razvojne načrte pomembnega vprašanja, za nastopaštvo nekaterih posameznikov in strank iz bližnje in daljne okolice (tudi) v predvolilne namene. Smo za strpen dialog, čeprav so naša stališča trdna. 6. S svojimi stališči bomo seznanili vse občine in Turistična društva na področju Zgornje Savinjske doline, Turistično zvezo Slovenije, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za okolje in prostor ter javnost. Za Turistično društvo Gornji Grad Predsednik Franc Pustoslemšek ministrstvo že zavarovalo: vojaški radar v primeru vojne ne bo deloval. Gre torej za investicijo, ki bo služila hobyju, plačala pa jo bo "raja". Še bi lahko našteval, toda že to je dovolj za odgovor, zakaj javnost oz. ljudje o tej investiciji ne smejo preveč vedeti. Tudi pojasnilo obeh županov je vredno pozornosti. Bistvo tega, kar sta povedala sedaj, bi morala povedati že avgusta lani. Če bi zastopala interese občanov, bi se v razgovorih z ministrstvom ogradila od tega projekta, dokler ne bi preverila razpoloženja v dolini. Kaj je bil motiv za drugačno ravnanje, seveda nimam razlage. Prav tako nič ne pomaga jalov izgovor, da je že skupščina prejšnje mozirske občine imela možnost preprečiti ta projekt. To preprosto ni res. Sklep o razglasitvi gozda s posebnim namenom v k.o. Šmartno ob Dreti (pare. št. 1394/2 in 1394/3 - na Menini) je sprejela vlada RS (Ur. I. 21/94). Za kakšen posebni namen gre, pa je bilo jasno šele po Odredbi ministra za obrambo, ki jo je objavil v Ur. 1. 48 dne 05.08.1994. Takratna skupščina občine Mozirje je takoj reagirala in delegatsko vprašanje naslovila Ministrstvu za obrambo ter našemu poslancu dr. Francu Zagožnu. Do poteka mandata 31.12.1994 ni dobila nobenega odgovora, zato tudi ni dala nikakršnega javnega ali tihega soglasja, niti ni imela več prilike preprečiti projekta. To možnost so nasledili občinski sveti sedanjih občin. Ko sem zaradi lastnega strahu in odpora do vojaške baze na Menini jasno in javno izrazil svoje mnenje, sem pričakoval povsem drugačno reakcijo občinskih politikov, še posebno zato, ker je podobnega razpoloženja mnogo ljudi. Namreč lokalnim politikom je bila ponujena prilika, da negativno razpoloženje občanov predložijo odgovornemu ministru, mu ponudijo možnost preverjanja razpoloženja ljudi in se na ta način pokončno izvlečejo iz godlje, v katero so naivno ali kakorkoli drugače zašli. Toda zgodba gre očitno drugo pot, zato se bojim, da so zamudili še eno veliko priložnost. Toda o tem kaj več morda kdaj drugič. Franc Bastl Podsmrečje 14, Gornji Grad Spolzka radarska pojasnila Ob DNEVU ZENA smo Vam pripravili veliko izbiro zlatega in srebrnega nakita po ugodnih cenah. Grabnerjeva hiša N a ;: trgu 7 63330 Mozirje tel.: 063/ 832 200 LLLlLTCfl ZA ČISTILA SMACK za srebro SMACK za baker 3^1 FORNET za pečice - * ■ 3£»<1 MERITO preti kamnu v likalniku TOT GIALO za tla 70^, WC NET (viseči vložki-4kom.) 3J££r^ DEODORANTI za prostor . 3^1 IZREZI MAPI SOV REKLAMME TABLE Tl SKALNA FOTO KOPIRAMJE FRIZERKI SALOM Več inforvtiAci j tiA RcSLvI BBS bilten št.15 tel.: 063/ (vsaU t>AH Ti ~ Md/Xl ZNIŽANJE SAMO DO 15. marca '96 v drogeriji M<2Xl* v Grabnerjevi hiši, Na trgu 7, v Mozirju - Tel.: 063/ 832 451 int. 17 ZA PENEČE KOPELI NIVEA 750 ml 6^| boš vedno ostal in živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Martina PRAPROTNIKA se iskreno zahvaljujemo dr. Francu Širku za nesebično pomoč pri zdravljenju. Sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili v tako lepem številu na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala pevcem in govornikom za poslovilne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala fantu za odigrano tišino. Žalujoči žena Fanika, vnuka Matjaž in Marko, hčerka Tinka z družino in Mirko z družino OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO OD 19.3. DO 25.2. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609 633 419 OD 26.2. DO 3.3. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609 633 418 OD 4.3. DO 10.3. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609 633 419 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418. KONJAŠKA SLUŽBA: 38-451 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE: OB NEDELJAH PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. ♦ DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO OD 19.2. DO 25.2. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 OD 26.2. DO 3.3. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 OD 4.3. DO 10.3. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jerome!.________________________________________^ Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. Strokovna literatura Lukas: Podobe smisla * Novak: Oblika, ljubezen jezika * Schauber: Svetniki in godovni zavetniki * Marentič-Požarnik: Izziv raznolikosti * Rupel: Edinost, sreča, sprava * 2. Leposlovje Jaklič: 0, ta testament * Hočevar: Porkasvet * Matičič: Njegov dan * Ben Jelloun: Otrok peska * Holt: Sreča opoteča * Christie: Smrt v oblakih * Partljič: Starec za plotom * Pavček: Temna zarja 3. Mladinska literatura Kunčič: Kako so nastale kresnice * Angerer: Muren Škripek * Damjan: Deček s severa * Nicki: Zgodba o dobrem volku * Lachner: Mali muc Tati * Hänel: Mija z morja * Hill: Baletna pepelka * Hill: Slovo od plesa * Lively: Duh Thomasa Kempa 4. Videokasete Lahko se zgodi tudi vam (It could happen to you) * Mesec iz porcelana (China Moon) * Tyson * Butec in Butec (Dum-band Dumber) * Hitrost (Speed) * Čudež na 34. ulici (Miracle in 34 th Street) * Kaznilnica odrešitve (The Shawshank Redemption) * Kraljica Margot (La Reine Margot) * Izbruh (Outbreak) * Frankenstein * Umri pokončno (Die Hard) * Sam doma (Home alone) * VAŠKA SKUPNOST SPODNJE POBREŽJE PREPOVEDUJE ODLAGANJE ODPADKOV IN SEČNJO V VAŠKI GMAJNI. i KINOMOZIR.ll: 24725.2.1996 APOLLO 13 - ameriški film - drama Težijatjfon 3i6#sr2': - Vloge: Tom Hanks, Bill Paxton, Kevin Bacon Trije NASINI astronavti obtičijo nekje v vesolju, oddaljeni dolgih 385.000 kilometrov. Eksplodiral je rezervoar za kisik.. 273.3.1996 ZLATO OKO - ameriški film - vohunski Režija: Martin Campbell pögcÄ^ScBffBl^lah^i^iSiifei Colträffl li James Bond po naročilu svojega šefa odpotuje v Rusijo potem ko je ruska mafija ugrabila Natov helikopter. Bond mora prekrižati načrte mafijcev Pomaga mu lepa računalniška programerka;.,. : ' PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB ............. KINO NAZARJE 24725.2.1996 ZLATO OKO - ameriški film 273.3.1996 NIMAŠ POJMA - ameriški film - najstniška komedija Kv/im Amy Häckerling Vloge: Alicia Silverstonc, Stacey Dash Film govori o bogati in razvajeni najstnici, edinki iz Bevcih Hillsa. Zdi se ji da mora urejati življenje vseh okoli sebe. To pa privede do niza nesporazumov, komičnih situacij in emocionalnih zapletov... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB lij. ollii KINO LJUBNO 011 SAVINJI 24/25.2.1996 PRVI VITEZ - ameriški film - zgodovinski spektakel Režija Ji’iiv Zu«, kes Igrajo: Richard Gere, Sean Connery, Julia Ormond Epska pripoved, ki se dogaja v zlatem mestu Camelot, je pripoved o ljubezenskem trikotniku med lady Keoneško, kraljem Arturjem in potepuhom ter maščevalcem Lancelotom. Romantična pripoved o' ljubezni, strasti in izda,.:*, u 273.3.1996 TUJA VRSTA - ameriški film - znanstveno/fantastična grozljivka Režija: Roger Donaldson Vloge: Ben Kingsley, Michael Madsen, Alfred Molina Znanstveniki so uspeli navezati kontakt z izvenzemeljsko civilizacijo, ki je na Zemljo poslala zapis lastne DNA. Za dogovor ve le vlada ZDA. Njeni znanstveniki spojijo človeško DNZ tisto, ki so jo dobili iz vesolja... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB KINO GORNJI Ul 24.2.1996 PRVI VITEZ 2.3.1996 TUJA VRSTA PREDSTAVE: SOBOTA OB 17.45 URI. (Tokrat jih je za spremembo dobil pol kljunu naš fotografski sodelavec. Pa nel (zaradi njegovega močvirnatnega porekla.I JV Gornjem Gradu je menda brezi (primerne uniforme paradiral pol i gledališkem odru in s svojo pojavo mo L Stil tenkočutne gledalce. Prav mu je, lel j kaj si misli, saj to ni Ljubljana in gorn-[ Ijegrajske manire daleč od obče! (veljavnih. Slike pa so vendarle uspele! j odlično in bodo preživele tako nergače! Ina odru kot pod njim. Ker pa ob temi skličemo iz groba celo Prešerna, gag (obudimo še enkrat od mrtvih. (LEI 1 ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR) S Po hudih raziskovalnih naporih smo sil (prišli na čisto in jasno zakaj se Zgornje-! j savinčani sploh ali pa zelo malo upirajo! (postavitvi dveh radarjev na Menini. Stvari lje kristalna kot beli dan. Zelo redko ali! J pa celo nikoli, razen v tem primeru, sel (zgodi, da država svojim podanikom takoj velikodušno kaj podarja. In ker je v| «Zgornji Savinjski dolini foušija zakoni j številka ena, je potrebno radarje sprejeti! jpredno si država premisli in jih ponudil I drugemu srečnežu. Prav je tako, le zakaj! I bi imeli drugi, kar lahko imamo mi.l (ŠKODA, KER NI RADARJEV ZA VSAKO | DVORIŠČE) (Nekoliko poklapan se zadnje čase vlačil |po naših redakcijskih pajčevinah novinar" jz zadrečkega govornega področja. Siro-| J maka so se lotili, nihče drug, kot sami! (presvetli župani. Eden zaradi tega, kerg 1 je napisal kar ni bilo podpisano (in šel (danes ni!), spet drugi, ker ni napisal kari bi sicer moral tudi na županovo željo! (molčati. Prava kozlarija. Nihče več za niči (ne odgovarja, sreča, da so pri roki! j dežurni krivci iz dnevne redakcije. Nji-(hov moralni lik in podoba tako ali takol j nikogar ne zanima. (MENDA GA LAHKO[ POTOLAŽI SAMO ŠE LJUBENSKA ŽU-| PANJA) 5 No, ob tem je treba tudi priznati, da vi (novi občini Ljubno poleg ostale vegetacije cveti tudi kultura. To je lepo inf (prav in samo čestitati je treba pri-f J zadevnim občanom, ki se s tem ukvar-l Ijajo. Le nekaj bi jim pa res položili naj j srce. Naj, zaboga, ne bodo tako skrivnostni pri organizaciji svojih prireditev. Saj ni potrebno pisati zlatih ali diamantnih vabil, le povedati je treba, kaj se bol (godilo in kdaj. Nenazadnje vemo tudi izl j privatnega življenja, da povabimo tiste,F (ki so zaželjeni, ostale pa pustimo pril j miru, samo da ne pridejo. (ALI PA SEI BOMO TUDI PRI KULTURI ŠLI RAZISK-f (OVALNO NOVINARSTVO?) ßvet&e in foftiiue da p/ieaenjena ttened*time Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEN 21.3. do 20.4. Nemimi boste, ker vas bo vznemirila močna želja po ljubezni. Prav lahko se zgodi, da boste družinske razmere obsojali, ker vam ne dajejo dovolj. Želeli si boste partnerstva in poglobljene ljubezni. Ker je pred vami obdobje, ko se boste v službi dobro počutili, s sodelavci boste našli skupen jezik, lahko komu ob vas zagori. Zavedajte pa se, da vam bo nekaj nudil tisti odnos, v katerem boste pokazali dokajšnjo mero skrbnosti in razumevanja. Pomembno je, da vztrajate pri tem, kar ste začeli. Izostren občutek za denar se bo pokazal že v naslednjem tednu, zato izkoristite vse dane možnosti, še posebno če se odločate za nakup večje vrednosti. Device bodo dale dober nasvet. BIK od 21.4. do 20.5. Sposobni boste sami zadržati vse vajeti v svojih rokah, kljub temu pa se ob prevelikem naporu posvetujte s svojini partnerjem. Mogoče ima on nasvet, ki ste ga vi spregledali. Če pa hočete, se vendarle lahko oprete na svoje notranje sile, na notranje moči! Gotovo ste že nekje slišali, kako pomembna je podzavest io da je tisto česar se zavedamo, le kapljica v moiju podzavesti. Zdaj posvetite temu pozornost. Ker cenite lagodnost in poln krožnik, se pazite, da ne boste imeli težav s prebavo. V družbi boste imeli občutek, da se ljudje okrog vas motijo, skušajte to ohraniti zase in jim nikakor ne dokazujte, kako neumni so! S tem se boste izognili prepirom in ohranili več psi« hične energije. / -< f DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Tudi to pot so se zvezde tako postavile, da je vaše življenje zabavnejše od življenja drugih. Ne morete se pritoževati, da ste zapostavljeni, saj imate partnerja, ki vam stoji ob strani in razume vaš humor. Novim prijateljem boste pošiljal» iskrice naklonjenosti, ob tem pa mimogrede opravili še vse svoje službene dolžnosti. Za družino boste poskušali poskrbeti po najboljših močeh, vendar se vam bo v nekaterih pomembnih stvareh malce zataknilo. Naučite se razlikovati nepomembne stvari od pomembnih, da boste živeli. Pretirana pričakovanja lahko hromijo vaše odnose, zato je prav, da se občasno umaknete in premišljujete o svoji odgovornosti. RAK od 22*6. do 22.7; V načrtu boste imeli vdliko stvari, ki jih morate opraviti. Ker vam ne bo šlo vse dobro od rok, se boste jezili na okolico, ki pa ne bo kriva za vašneuspeh. Lahko se zgodi, da bo kdo od vaših bližnjih imel težave in bo potreboval vašo pomoč, prisluhnite mu, da se vam izpove in pomagali boste. Čas, ki vam je na razpolago za počitek, pa ni najbolje izkoriščen, kar za vaše zdravstveno stanje ni najbolje. Potrebujete več spanja in manj hrane, izogibajte se poživilom in se zavedajte, da je vaša odpornost precej padla. Samski raki boste skušali dejstvo, da ste svobodni, kar najbolje izkoristiti. Že proti koncu tedna pa se boste naveličali avanturističnega življenja. Čas za dodaten zaslužek ni najboljši. LEV od 23.7. do 23.8. V tem obdobju se boste zelo prijetno počutili, še posebno, če imate opravka s trgovino, vam bo nova priložnost močno dvignila samozavest. V krogu domačih si ne boste pustili ukazovati, Še posebno takrat ne, ko bo na vrsti vprašanje glede denarja- Tisti, ki pa bodo z vami držali, pa bodo vseeno nekakšen privesek in prav je, da jim ne posvečate preveč pozornosti. Fizično počutje bo tudi tokrat v redu, vseeno pa ne pretiravajte s trošenjem energije. V ljubezni boste čutili naveličanost v odnosu do partnerja in razmišljali boste, kako bi v odnos vnesli več dinamike in čustev. Začeti bo treba pri sebi in ko boste začutili spremembo, boste videli, da se je spremenila tudi okolica. Pozitivna reakcija. DEVICA od 24.8. do 23.9« Ko boste naslednji teden reševali neki problem, boste naleteli na ovire, ki se vam bodo zdele nepremostljive. Čeprav ste vse dobro premislili, ne boste takoj odkrili vzroka, kaj ste spregledali. Vse se bo izteklo dobro, če- ne boste poskušali stvari na silo držati nazaj. Pustite, da tok, val naredi svoje. Ni pa potrebno, da se v vsakem trenutku zavedate, kaj bo iz tega nastalo. Ob koncu tega obdobja boste sklenili kar nekaj novih prijateljstev z razumnimi ljudmi, ki vas bodo podpirali v vaših zamislih. Lahko pa pride vmes nekdo, ki ne bo takšen. To. da ne boste iskreni, vam bo tokrat celo koristilo. Pazite se prehlada in poiščite družbo ovnov. IEUTWICA Od 24.0. do 23.10. V naslednjem tednu se boste oprijeli nečesa, kar že dolgo iščete. Te dni boste tudi pravi hipohonder, ker boste prisluškovali samo svojemu telesu in ob tem pozabili na svojo dušo. Ne zapletajte stvari in se osredotočite na pozitivne Stvari tega, kar se vam dogaja. Bodite prepričani, da boste te majhne težavice hitro rešili, če le ne boste preveč zaskrbljeni ravno zaradi le-teh. Morate biti gibljivi in bolj prožni. Dobro je sicer, da ravno sedaj usmerjate energijo ns to področje lin bodite odprti za nove trenutke, ki jih prinaša čas. Nič slabega se ne bo zgodilo, niste Ogroženi. Zdravstveno boste čili. le v toplih prostorih se zadržujte. Bodite prijazni do ljudi, ki vas občasno Obiščejo, $3} se tudi vi dobro počutite ob njih. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. S taksno samozavestjo, kot jo imate sedaj, bi lahko res gore premikali. Ne bodite v dvomih! Če boste delali vse po načrtih, se vam lahko uresničijo želje tako, kot ste si jih zastavili. Vsaka misel mora nekaj časa zoreti, da jo osvojite v duhu in v duhu pošljete med zvezde. Že kmalu bo prišel odgovor. Prijateljev ne boste obiskovali tako kot pred časom, ker se bodo vaši interesi obrnili povsem drugam. Veseli pa boste, ko boste spoznali, da se niso obrnili drugam. Fizično počutje bo v redu, energije bo dovolj, le ponočevanja se pazite. Če vam bo Želohec nagajal, boste vedeli, kje ste grešili. V družbi rib se boste dobro počutili, zaupajte svoje težave, saj veste, da vas bodo razumele, plavajo namreč v obe smeri. STRELEC od 23.11. do 21.12. Kaj je bolj pomembno? Preteklost ali prihodnost? V tem obdobju boste dostikrat pred odločitvijo, ki vam bo potrdila, da je prihodnost pomembnejša in vi to vedno znova spoznavate, saj ste vedno zazrti naprej. Toda sedaj se vam zdi, da ste v neki vmesni točki razmišljanja. Pri tem pa so pomembne vaše izkušnje, ravno tako kot vaši cilji. Hrepeneli boste, da bi delali le tiste stvari, ki jih že obvladate. Lahko pa se zgodi, da boste naslednji teden postavljeni pred novo izkušnjo, ki jo boste malce težje obvladali. Ob vsem tem pa se boste nekaj novega naučili. V psihičnem in fizičnem počutju so vam zvezde naklonjene. Pozitiven vpliv boste imeli na vsa vodna znamenja. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Služba in dom vam bosta ostala še vedno enako pomembna. Tudi v tem obdobju se ne boste odločali med enim in drugim, temveč boste več pozornosti posvečali obem stvarem. Prijatelje boste sicer malo zanemarjali, toda ne razmišljajte negativno o njih, saj bodo prišli! Verjetno takrat, ko boste najmanj pričakovali. Ponudba, ki jo boste sprejeli, vas bo navduševala, vse dokler ne boste spoznali, da bo potrebno visoko zavihati rokave, kar pa vašemu partnerju ne' bo posebno všeč. Vaša odsotnost bi ga premočno prizadela. Delovni uspehi in denar se vam nasmi- hajo, vendar ob vsem tem ne pozabite na svoje zdravstveno stanje. Mogoče vam bo odkrit pogovor pomagat. Snemite masko! VODNAR od 21.1. do 20.2. Če se ne boste znali osredotočiti na lastne pomembne interese, se bodo skozi vaše možgane podile same negativne misli. Izbirate lahlco torej med tem, da napredujete tudi na področju ljubezni ali pa razširite svoje delovno področje in miselno obzorje. Saj niste človek, ki bi stopical na mestu. Premaknili se boste. Pomagali vam bi lahko otroci. Ste že pomislih na to. da imajo tudi oni včasih prav? Preteklost je lahko burna, kot je lahko burna sedanjost. Ne boste se pritoževali, ker vas ljudje ne bodo vznemirjali. Od vseh štirih elementov ste razum in čustva le dva, razum pa je le eden. Če bo bolelo ožilje, panika ni potrebna, malo discipline pa bo šlo. ROM od 21.2. do 20.3. Zaradi malo živčnosti se vam ni potrebno vznemiijati, res pa je, da bo vaše telo prestajalo preizkušnjo. Kriza ne bo trajala dolgo, le nekaj dni... Kljub temu pa poskušajte doživeti prave vzroke vašega slabega počutja. Vseeno, če bo kriza minila, takoj ko bodo zvezde šle čez, se lahko vzroki ob podobni priložnosti znova pojavijo. Razumete veliko stvari, ki pa vam nekatere niso jasne. Čustva so pomembna sestavina vašega življenja in vse drogo boste doživljali kot balast. Ne dovolite, da vas bi načelo zdravje, saj boste še nekaj časa morali biti izredno močni. Težke naloge so še pred vami. Naj vas ne tišči v prsih! Ozrite se v prihodnost. ZA RAZVEDRILO ŽANOVA DIALEKTIČNA DIALIZA SPLOŠNEGA STANJA Z RAHLO POMOČJO NJEGOVEGA DEDA Moj ded je še iz onih časov, ko so delali solidarnostno. Moj ded je sicer tudi še iz onih prejšnjih časov, ko so delali kot živina. In če bo šlo tako naprej, pravi moj ded, bodo ti časi kmalu spet tukaj. Ampak njega se to več ne tiče. On je sedaj upokojen. Moj ded bi vam verjetno lahko povedal tudi kaj o časih fevdalizma, tako star je. A drugega ne reče nič, kot da so to bili srečni časi, saj so oblastem takrat plačevali le desetino. Mi deda čuvamo kot svetinjico, da nam ga kakšen muzejski kustos ne vzame in bi ga videvali le ob prilikah, ko bi se nabralo dovolj obiskovalcev pred muzejem. Muzeji namreč niso taki javni objekti, da lahko gre notri kdorsibodi kadarsibodi. Tako ti o svojem dedu, kaj?! Saj po svoje mu zavidam. Preživel je toliko oblasti in režimov in pri tem še veliko odnesel; ničesar mu namreč niso vzeli. Pravi, da je temu bilo tako zato, ker je bila prej poštena oblast in je manj kradla, kot ta sedaj, ki to ni. Takrat edina stranka je bila dobra do ljudi. Verjetno so že takrat oblastniki vedeli, kaj si ljudje o njih mislijo, a so jih bili vseeno pripravljeni voditi v lepšo prihodnost. Sedaj je neka prihodnost prišla, osebno mislim, da ta že ni kaj boljša, vladajoča koalicija pa ima sedaj na razpolago ankete, da ji povedo o njeni priljubljenosti. Seveda! Danes lahko preberete v časopisu, da imajo določeni strankarski prvaki velik odstotek priljubljenosti med ljudmi. Ko pa vprašaš mimoidoče o tem, so vedno v tistem malem odstotku, ki misli drugače! Veste, moj vnuk pojma nima! Ko je bila partija na oblasti, sta bila red in disciplina uzakonjena kot božja beseda v bibliji. Bil sem svoje čase vratar v podjetju. Takrat ni bilo, da bi vratar ne vršil svojih obveznosti. To je bila takrat funkcija! Če je nisi odgovorno opravljal, si prišel pred komisijo. Pa pred komisijo ni prišel samo vratar ali delavec. Takrat so obstajale komisije tudi za večje živine, ne kot danes, ko so vam ravno v komisijah največji nepoštenjaki! Bilo je enkrat izven delavnega časa, ravno na izmeni sem bil, ko pride do vhoda podjetja lepo opravljen možak in hoče mimo mene v tovarno. "Opa!" sem mu rekel. "Kam pa vi?" "Oprostite/" priskoči zadaj naš kadrovski referent. "To je naš novi direktor!" Jaz se danes vseh svojih direktorjev firm, v katerih sem bil, ne spominjam, toliko so jih menjali, čim so bili politično oporečni. Kar pa takrat ni pomenilo le, da se dotični ni strinjal s svojim nadrejenim. Direktorji so leteli tudi v primeru okoriščanja na račun firme. Partija si je na začetku svojega vladanja čuvala ime! Dandanašnji pa ime stranke nočejo vezati na dejanja svojih gnilih članov. Krucinudlc! Ded piše v mojo rubriko! Pa naj bo! Berete? A verjamete? Po tej logiki so bili delavci skorajda šefi, direktorji pa njihovi uslužbenci. Bogastvo delavskega razreda se je očitno dedovalo tudi v ta sistem. Še danes za vse plačamo mi, delavci! In v komunizmu so si bili vsi enaki. Premoženje se je pošteno delilo. Tako imajo sedaj delavci nič, nekdanji direktoji pa po dve polne hiše ničesar. Je bilo, ko so si delili kredite. Ded je še nedavno plačeval zadnje obroke. Obrok, ki ga je mesečno nakazoval, je bil tako silen, da je moral kupiti položnico, ki je stala več kot vpisani znesek, da ga je lahko prenesla. Pač inflacija. Izumili pa so takrat vsaj dve vrsti inflacije. Tako, ki je požirala denar, bila pa je tudi tista, ki je žrla material. Zgradil si je partijski funkcionar hišo. Povabil je svojega prijatelja direktorja, da si jo ogleda in ta se ni mogel načuditi razkošju, ki ga je hiša vsebovala. Pa mu je sekretar objasnil zadevo: "Vidiš v dolini reko?” ga vpraša. 'Vidim!" reče. "Vidiš most čez reko?" 'Vidim." "No, vidiš. Napravil sem takole; en tovornjak materiala za most, en tovornjak materiala za hišo, en kamion opreme za most, en kamion opreme za hišo!" Leto je prišlo naokoli, v tem si direktor postavi vikend. Prijatelj sekretar je pri njem na obisku in tokrat se on ne more načuditi razkošju, ki si ga je privoščil direktor pri izgradnji in opremi. Njegova vikendica je že samo po velikosti prekašala njegovo hišo za celo dolžino, da o opremi ne govorimo! "Kako pa si do tega prišel?" se je sekiral sekretar. 'Vidiš v dolini reko?" ga vpraša direktor. 'Vidim!" pravi. "Pa vidiš čez reko postavljen most?" "Ne!" "No, vidiš!” (SE NADALJUJE) ŽAN in DED GORNJEGRAJSKI AMATERSKI IGRALEC Jožek naj bi v igri, ki jo so jo vadili pred premiero, imel vlogo vaškega razbojnika, kar pa mu ni dišalo. Bil je vajen igrati glavne, poštene junake in je režiserju zameril, da mu je tokrat dodelil takšno vlogo. Zadevo je sklenil bojkotirati in je s trudom pokazal vse svoje neznanje pri igri, da bi le dobil vlogo, ki mu je že po tradiciji pripadala. Režiser ga nekaj časa opazuje, ko svetohlini v vlogi tolovaja, nato pa izbruhne: "Jožek, toliko let si že med nami, pa ne znaš odigrati navaden lik negativca. Kaj se res nisi ničesar naučil od mene?!" TELEGRAM ZA KMETA S HOMC Franc je dobil telegram od zaročenke: Pridem z avtobusom ob štirih. Stop. Čakaj me. Osedlal si je najlepšega žrebca in ponosno odjezdil proti postaji. Čudil pa se je, da se ljudje ob pogledu nanj muzajo od smeha. Ko je pred postajo skočil s konja, mu je bilo jasno zakaj. Žrebec je bil namreč močno pripravljen na ljubezen... Krepko ga je brcnil v rit in se zadrl nanj: "Kdo je dobil telegram -ti ali jaz?" ANKETA V NAŠI DOLINI "Kaj vi menite o našem kulturnem prazniku? Je potrebno ohranjati slovenski jezik?" "Pa seveda! Ja sam prvi zato!" TEPEŽ MED SOLČAVANOMA "Kaj si se res stepel s Kvihtovim Tončkom?" vpraša Lojze Janeza. "Sem!" ponosno de Janez. "In kako je bilo?" "On se je mene lotil z golimi pestmi, jaz sem pa po njem udarjal s praznimi flašami..." "Potem pa je gotovo podlegel!" "Ne, jaz sem, ker nisem mogel zadosti hitro prazniti flaš!" VEČKRAT POROČENA BOČANKA "Ati, kaj pomeni to poroka?" vpraša mali Bočan svojega očeta. "Poroka, to je, ko se moški in ženska vzameta, da bi bila srečna in zadovoljna," mu preprosto razloži očka. "Potem pa se je naša mama ponoči, ko te ni bilo, poročila!" ZMEDENI NAZARČAN Žare je ljubitelj dobre družbe in dobre kapljice. Še najraje to dvoje združi v gostilni, kjer ima na razpolago oboje. Družbo po prijetnem večeru pusti v gostilni, dobra kapljica pa hoče z njim domov in mu včasih dela nemale težave. Čuti jo pod kapo, pritiska mu na čelo, noge ga ne ubogajo in jezik se mu zapleta, misli ne gredo v koraku z njim, oči pa mu begajo sem ter tja. Tako ubog gre domov in kar ve, da bo spet ogenj v strehi. Pride do vrat, pozvoni in vrata mu odpre žena, ki jo kar kuha od jeze. Zbudil jo je sredi noči in vsa besna komaj sproti piha od srda, da je ne raznese. Pravi zmaj! Žareta zanese za korak nazaj, tako se je ustraši. Potem pa izdavi: "Preden se opravičim, mi lahko poveste, ali jaz sploh stanujem tukaj?" DIREKTOR IN UUBENSKA TAJNICA "Gospodična, ali vas lahko vprašam, kaj imate pred seboj danes zvečer?" "Lahko, toda to kar vi mislite, imam danes že za seboj!" V MOZIRJU PRI URI KEMUE Učiteljica pravi med eksperimentom svojim učencem: "Če ne bomo zdaj ravnali popolnoma pravilno, bomo zleteli vsi v zrak. Prosim, stopite bliže, da mi boste lažje sledili!" SMOLA AFRIŠKEGA IGLAVCA, KI SE UPORABLJA ZA IZDELAVO LAKOV KOZAŠKI POGLAVAR 8ATELTTSKI TELEVIZIJSKI PROGRAM AM. 8LKAR (WYATT) AZOV8KEQA MORJA DUH V GOETHEJEVEM FAUSTU BALON ZA RAZISKOVANJE STRATOSFERE MONDENO LETOVIŠČE V I BIVŠI ITALIJANSKI ATLET (ALBERTO) ORGAN VIDA GLAVNI ŠTEVMK ZBRKA CERKVEN« KANONOV PODČETRTKU STROKOVNJAK ZA TOPOGRAFIJO BALERINA PAVLOVA OOINOVA SOPROGA V GERMANSKI MITOLOGIJI KAVČUKOV MLEČNI SOK ŽLAHTNI PLIN NENAGLAŠENA PROSTOR ZA NASTOPAJOČE VOJAŠNICA 8L0VE8, UGLED MANJŠINA V KATERI KOPLJEJO ILOVICO PAPEŽEVA KRONA FRANCOSKA NARODNA JUNAKINJA (JEANNE d") IT. PISATELJ (UMBERTO) MINERAL, VRSTA DIABAZA DEŽELAH JUŽNI 8ADEŽ CTTRCENOVEGA AVTOMOBILA KLADA ZA 88(ANJE MOSTOVŽ, POMOL POVRŠIN8KA MUSLIMANSKO ŽENSKO IME GOR8KA PLANOTA V SREDNJI AZUI SLOVENSKA PESNICA (META) NRAV08LOVJE OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 3. številke: VODORAVNO: aligator, barikade, APA, okla, Nana, til, Jezernik, Aar, Csokor, kanvas, otava, trta, Levi, AČ, Ibo, Asa, cena, tonik, Slaven, or, ranta, Ace, Regica, gaz, Tati, kumina, julij, gnojak, Emesa, banana. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Dejan Petrovič, Cesta na Dobrovo 76, Celje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jernej Ribič, Luče 127; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); Stanko Štiglic, Savinjska cesta 2, Mozirje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Breda Matko, Tominškova 2, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju CAFFE-TROPIC na Savinjski cesti 87 v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz te številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do ponedeljka, 4. marca 1996, pošljite na naslov; Savinjske novice, Savinjska c. 4, 63331 Nazarje s pripisom 'nagradna križanka'. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri enake nagrade, ki jih .prispeva podjetje VIAL iz Polzele, to pa je blago po izbiri iz ponudbe butika Elegance v vrednosti 5.000 SIT. ŠTEVILČNICA CE ČRKE S ŠTEVILKAMI PRENESETE V LIK, DOBITE SOFOKLEJEV PREGOVOR O VESELJU. 1 2 3 4 5 6 7 5 I4 I 5 7 5 8 3 5 3 5 9 10 7 9 11 jl2 10 13 2 1 10 7 14 11 15 16 10 6 2 |12 11 4 2 8 10 14 2 13 1 5 9 7 10 8 4 5 7 9 5 16 15 11 6 12 2 3 Kovina, ki privlači železo Svetnik, ki goduje zadnji dan v letu . Slovenska igralka (Duša) OGLASI IN MALI OGLASI 1 jfHorba ite tekali prab to..j [prevozi NA MATURANTSKE PLESE j 8 oseb, po ugodni ceni. Inf. tel. 831-642. j STEKLARSKA DELA NA DOMU j Izvajam steklarska dela na domu z vsemi vrstami stekla, j tel. 0601-81-482 (Radeče - Mlakar). TRAGAL - NAZARJE j V mesecu marcu in aprilu pri nas kupljene filme * brezplačno razvijemo! j NOVA KEMIČNA ČISTILNICA v centru mozirja I Na Tratah 17, z najsodobnejšo novo tehnologijo. Odprto od I 9.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00, ob sobotah 9.00 do 12.00. j GOSTINSKI LOKAL "TRUBAR" I išče dekleta za delo v šanku. Informacije na tel. 831-216 I ali osebno v lokalu. [antene IN RTV SERVIS j Nudimo antenske meritve in montaže sistemov. Vrtljivi i sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja j teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. SERVIS IN ELEKTROINSTALACIJE ■ Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni I gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., I Bočna 81, tel. 843-611. I RTV SERVIS PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio I tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN j Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, ^ gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO plačilo takoj Informacije: 0609-621-475 Prodam spalnico staro tri leta, inf. na tel. 831-179. ✓ * * • Telice sivke, visoko breje, A - kontrola prodam. Tel. 841-196. * « * Puhalnik Tajfun nov, nerabljen, ugodno prodam. Tel. 845-133 Izredno ugodno prodam popolnoma nov, nerabljen Küppersbusch. Tel. 843-611. * * a Lisičje strojene kože prodam. Tel. 832-408. Prodam starejši traktor, cena po dogovoru. Tel. 832-077. « • « Prodam kmetijo, 20 ha gozda in 10 ha travnika, primeren za rejo ovac in z urejeno lokacijo za kmečki turizem. Tel. 832-178. Prodam bikca črno - belega, starega 24 dni. Tel. 831-261. • a * Prodam žrebca starega tri lete, pasme norik, vajen kmečkega dela, tel. 843-222. a a a Prodam prašiče od 28 do 30 kg, tel. 721-436. a a a Kvalitetno seno, cca 2000 kg, prodam v Gornjem gradu, tel. 843-394. a a a Prodam zmrzovalno skrinjo in avto-matik (motor), cena po dogovoru. Rihter, Bočna 54, Šmartno ob Dreti. a a a Prodam hišo v Mozirju, tel. 832-756. a a a Kupim Opel Corso, star model, 5 vrat, od 1. lastnika, tel. 831-740. a a a Synthesizer Yamaha PSR - 500 primeren za začetnike in nadaljnje učenje, 800 DEM - ugodno, prodam. Tel. (063) 721-450, (0609) 630-611. Kupim ali najamem tudi stanovanje. a a a Oddam v najem gasonjero na Rečici, tel. 843-747. a a a V najem oddam prostore (40-60 m2) primerne za mirnejšo obrt, skladišče. Inf. Mozirje 831-863 zvečer. Prodam nerabljen smučarski kombini-zon, modro - sive barve, ugod no, tel. 831-150. a a a Ugodno prodam keramične ploščice 12 m2, solza, tel. 832-493. a a a Prodam smrekov med, 1. 95, tel. 843-669. a a a Prodam Opel Astra GLS 1600 1. 95, tel. 845-162 popoldan. a a a Prodam dobro ohranjen Renault 5 GTL 1. 1986 km 58.000, tel. 831-648. a a a Prodam računalnik PC 286 in tiskalnik A3 cena 55.000 sit, tel. 843-240 zvečer, primeren za trgovino. a a a Prodam VW hrošč 1.75, temno rdeč, kompletno obnovljen* Marolt Rore 7, Ljubno. a a a Prodam zidan vikend obložen z lesom, voda, elektrika, podkleten, luksuzna izvedba, miren predel s sadovnjakom, tel. 832-178. a a a Prodam sivko A kontrola, breja 8 mesecev, tel. 844-170. a a a Prodam telico sivo-rjavo, težko 100 kg in menjam bikca simentalca za telico, tel. 841-766. a a a Gornji Grad, Attemsov trg 28, prodam hišo - Žehelj, 10x12 m, dvonadstropna, 5.000 m 2 zemljišča, ob Dreti, tel. 066/527-762 ali 063/831-352. a a a Oddam garsonjero na Rečici v najem, tel. 843-747. a a a Prodam jedilni krompir, tel. 843-282. a a a Po ugodni ceni prodam seno, tel. 831-426. a a a Prodam osebni avto Z 128 1100 cl, odlično ohranjen, 26.500 km, tel. 831-641. a a a Prodam svinjsko mast in domače žganje, tel. 844-203. a a a Prodam synthesizer Yamaha PRS 150, tel. 832-556. a a a Prodam telico friziko staro 1 leto, A kontrola, dobre moznice, Pečnik Frančiška, Okonina, Ljubno. a a a Prodam bikca srednje SR težak od 130 do 140 kg, tel. 843-589. a a a Prodam Z 101, I. 82, reg. do maja, tel. 832-203. a a a Prodam karto za premog 5,4 tone -velenjski lignit, tel. 831-673. a a a Prodam Opel kadet 1,5 turbo diesel, L 1991, prevoženih 65.000 km, inf. tel. 832-123 popoldan. a a a Sedežno garnituro in zakonsko posteljo prodam, tel. 831-081. Iščemo dobavitelja 350 M3 smrekove hlodovine, obeljene/olupljene, plačilo takojl Trgo-impex, Velenje, poštni predal 193 ali telefon 851-280. Za celo leto iščemo dobavitelja os-trorobnih smrekovih desk 1. klase. Trgo-impex, telefon 851-280. Iščemo poslovnega partnerja za: - dolgoročno večletno pošteno pogodbeno sodelovanje; - pogodbeno skupno financiranje poslovanja in delitev dobička; - dolgoročno proizvodnjo polizdelkov ali iglavcev za izvoz. Trgo-impex, Velenje, Poštni predal 193 ali telefon 851-280. DUSET! .O. Parižlje 8a, 63314 Braslovče POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER - TRAKTORJEV - KOSILNIC - GORSKIH KOSILNIC - MOTOKULTIVATORJEV S PRIKLJUČKI Za VSE ilMfoRMACijE SE obRNiTE NA TeL 065/720-598 aU SE OSEbNO ZqlASiTE pRi NAS vsaIc dAN od 7. do 16. URE, soboTA od 7. do 12. URE. Bliža se čas setve, čas, ko bi radi imeli čimprej razne solate. To vam omogoča popolnoma nova TOPLA GREDA iz pocinkanih jeklenih palic, kakršne na tržišču še ni bilo. Prednosti te grede so: - ker je ogrodje pocinkano, je nerjaveče; - ker je ogrodje jekleno, je težko (40 kg) in zato odpornejše proti vetru; - na 1 m od tal se privijejo nosilci, na katere se lahko pričvrsti deska okoli celotnega oboda, to pa služi za prezimovanje raznega cvetja; - navsezadnje je cena nizka in seveda možnost plačila v dveh obrokih. Prodaja je namreč direktna - brez posrednikov. POHITITE, NA ZALOGI JE 10 KOM, POTEM JE MOŽNOST DOBAVE PO NAROČILU. ROK DOBAVE JE PRIBLIŽNO 3 TEDNE. Dimenzije: IZDELUJE: širina 1,5 m RAJKO JERŠE s.p. dolžina 3 m BOČNA 109 višina 1,75 m 63341 ŠMARTNO ob dreti teža 40 kg TEL. 063/843-631 debelina folije 0,1 mm Ljubno ob tel: 841-512 Na zalogi so naslednje vrste semenskega krompirja Frizija A klasa 1 (bel olup, belo meso) . Sante A klasa (bel olup, bledo rumeno meso) Romano A klasa (rdeč olup, belo meso) Primura A klasa uvoz (zelo zgoden, bel olup, rumeno meso) Rozy A klasa uvoz (bel olup, bledo rumeno meso, primeren za gorska področja) Jerla A klasa uvoz ™ (zgoden, bel olup, bledo rumeno meso) Desire A klasa uvoz (rdeč olup, rumeno meso) i i Kenebek A klasa (belo meso, bel olup) Ulster ^ Maris brand Na zalogi vse vrste semen priznanega italijanskega proizvajalca. «U 99.00 99.00 99.00 129.00 129.00 129.00 129.00 139.00 149.00 149.00 Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil RENAULT 5 Campus 3v I. 89 720.000 SIT RENAULT 5 Campus 5v I. 92 932.000 SIT CLIO 1,2 RN 5v I. 93 1.224.000 SIT CLIO 1,4 RT 5v I. 94 1.566.000 SIT RENAULT 19 GTS 4v I. 90 1.136.000 SIT RENAULT 19. 1,8i 5v I. 93 1.825.000 SIT ŠAFRANE 2,2 RN 5v I. 94 3.608.000 SIT PEUGEOT 405 GL I. 90 1.113.000 SIT ŠKODA Favorit 136 L I. 90 630.000 SIT LADA Niva 1600 I. 93 924.000 SIT ZASTAVA Jugo 45 AX I. 87 205.000 SIT ZASTAVA Jugo 55 GVL I. 88 381.000 SIT MARUTI 800 I. 93 717.000 SIT FORD Sierra 1,8 TD I. 91 1.714.000 SIT OPEL Astra 1,4 I. 93 1.551.000 SIT VW Passat 1,8 CL I. 92 1.714.000 SIT CIMOS XM 2,0 I. 91 1.624.000 SIT Posojilo na dve mera do 4 leta, R + 9,5% obrestna um d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure RENAULT PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORLJVE Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065, MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in OPREMO KOPALNICE ugodni plačilni pogoji £3° dostava na dom C®” montaža Na trgu 36, Mozirje ZA DAN ZENA SMO VAM POLEG STALNE PONUDBE PRIPRAVILI ŠE PESTRO IZBIRO BIŽUTERIJE ovratnice perla ovratnice zlato ovratnice hematit koralde daljše (smola) kompleti ovratnica + uhani kompleti ovratnica + zapestnica uhani (par) obroči za lase sponke za lase gumice za lase (različnih oblik in materialov) od 1.200 1.350 1.200 1.800 2.850 2.190 1.700 2.300 2.800 2.500 2.190 - 840 Od 600 -od 600 od 300 - 870 od 60 - 1.200 TUDI DARILNI BONI Celje - skladišče --- D-Per tur 7/1996 Qrnd Vrt tel..______ 5000003431,4 C0BISS s 9.00 ■ 14.00 od ponedeljka do petka __________sobota zaprto_________ izven delovnega časa pokličite 832-237! * PRVOMAJSKO SMUČANJE - VAL THORENS 27.4. - 2.5.1996 * PONUDBA VSEH SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ * POČITNICE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM * KANARSKI OTOKI, vsako soboto na Gran Canario in Tenerife * TUNIZIJA, DJERBA, CIPER, vsako soboto in torek * IRSKA - 24., 28.IV. in 2.V., dni, POSEBNO LETALO iz Ljubljane * ŠKOTSKA - 25.IV., 8 dni, letalo; in od junija do sept. 5 in 8 dni * BLATNO JEZERO - BUDIMPEŠTA - EGER, 8.IIL, 6. IN 27. IV., 3 dni * ALBANIJA - 21.111., 4 dni, LETALO * NIZOZEMSKA, 5 dni, avtobus, 28.111., 10. IV., 16., 30.V. * CVETOČA HOLANDIJA, 26.IV., 6 dni, avtobus/letalo; 1.V., 5 dni, avtobus/letalo -TRADICIONALNO! * LONDON, 23.11., 1 .III., 19. in 26.IV., 1.V., 5 dni; 12. in 26.IV., 4 dni * ISTAMBUL, 5 dni, 28.IV. * ROMANJE V SVETO DEŽELO. 23.11., 4 dni - POSEBNO LETALO, UGODNO SAMO 999 DEM * JERUZALEM in IZRAEL, 26.11., 5 dni. POS. UGODNA PONUDBA * PORTUGALSKA; 4,5, 9 dni; letalo * DUNAJ, ELITNI SLOVENSKI PLES, 9.IIL, 2 dni, lastni ali org. prevoz * PARIZ, 21. in 28.IL, 5 dni. letalo * ALZACIJA - ŠAMPANJA - PARIZ, 21.11., 5 dni, avtobus * PARIZ - POS.PONUDBA - 21., 28.il., 5dni, bus - samo 290 DEM * GRČIJA, 26.IV., ladja/letalo; 30.IV., LETALO/LADJA * KOBENHAVN, Kulturna prestolnica Evrope in OSLO, letalo * MALDIVI, ŠRILANKA, JUŽNA INDIJA ob sredah * ZAHODNA TURČIJA, 28.111.. 25.IV., 8 dni * MESEČNA POKRAJINA KAPADOHIJA, 25.11., 24.111., 28 IV., 8 dni * ŠRILANKA. 28.11., 20.111., 24.IV., 10 dni, SLOVENSKI VODNIK * KUBA, vsak petek, 16. dni, od 2.790 DEM, (tura + počitnice) * VIKEND V KAIRU. 5 dni, 28.11., 24.IV. * KRIŽARJENJE PO NILU, 29.11., 28.111, 25.IV. * SEJŠELI, 8 dni/6 polpenzionov; ob nedeljah iz Ljublj., od 2.510 DEM * IZRAEL, 23.IL, 8. in 22.IIL, 8 dni * BANGKOK/HONGKONG/SINGAPUR, 27.IV., 12 dni, 3.699 DEM * TAJSKA, 24.11., 9., 23.111., 27.IV., 40 dni, od 2.240 DEM * VELIKA KITAJSKA, 14.111, 28.IV., <11 dni. od 4.180 DEM * DELHI, vsako soboto, 8 dni, UGODNO, od 1.695 DEM ____________* INDIJA MALO DRUGAČE, 6.III., 15 dni; 26.IV., 15 dni_________ moms msm ummm swmm a/owc Kot smo obljubili prejšnjikrat, spoštovani naročniki Savinjskih novic, pričenjamo v tej številki s priljubljeno akcijo žrebanja potnikov za naš avtobus zvestobe. V osnovi bo princip akcije ostal enak kot lansko leto, kar pomeni, da bomo v času do meseca junija ob izidu vsake številke izžrebali pet potnikov. Razlika je le v tem, da boste morali letos pokazati nekaj več volje in sodelovanja, saj boste morali odgovoriti na vprašanje na kuponu, nanj vpisati svojo naročniško številko (najdete jo na naslovnem lističu na časopisu) in ga poslati do navedenega roka v uredništvo. Poleg tega bomo pri žrebanju preverjali tudi še eno malenkost, če ste poravnali naročnino. Dolžnikov žal ne bomo vodili na izlete. Po pravici povedano smo načrtovali nekoliko drugačno akcijo, vendar vam je bil avtobus zvestobe, sodeč po pismenih in ustnih spodbudah, očitno tako všeč, da smo sklenili akcijo ponoviti. Pa obilo sreče pri žrebu! Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori 3. kola nagradne igre "S Savinjskimi novicami na izlet" (Benetke) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Sanja Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti 27. Čestitamo! Izpolnjen kupon iz te številke v kuverti pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV" najkasneje do ponedeljka, 4. marca 1996. Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: KOLIKO STANE V TURIST BIROJU SONJA 4-DNEVNO ROMANJE V SVETO DEŽELO Z LETALOM? Odgovor: Ime in priimek:_______________________________________ Naročniška številka:_ Naslov: _________ — OSREDNJO KNJ. CELJE