Cen« M.- lir plačana v fotovlal. Spediz. in abb. post, I. gr. Uredništvo: Trst, ul. ifechiaveHL. 22-H,, fHeL 62-75» UptavMTra*. ulica j^Lnistasto 1-^ ^ i"*5"** Išk^’, uredništvo: Gorica4, Rlva‘ P posamezna številka L 25. •eno L J 00, letno L 1.200. — Ža mesečijo L 170, letno« L 2.000. — Pošl računi: Trst štev. 11-7223, Gofica št ■ta it. taročnini: pozemstvb: čekovni 9-18127 » > Leto VII.- Štev. 7 Trst - Gorica 20. februarja 1953 zhaja vsak petek Tržaška zastava Ko so Hitlerjeve armade l. 1941 vdrle v Sovjetsko zvezo, jim tamkajšnje Ij-udstvo ni nudilo velike-ga odpora. Nasprotno. Ponekod so jih pričakali celo kot nekakšne «w svoboditelje. Stvar je šla še dalje in že takoj v začetku se je pokazala velika pripravljenost za vstop v oborožene oddelke, ki bi 'se borili proti komunističnemu režimu. Prav tako ne smemo izpregledati velikega obsega, ki ga je vkljub vsem hitlerjevskimi napakam kasneje zavzelo Vlasovo gibanje. Dejstvo je torej, da bi Nemci brez nadaljnjega imeli ob svoji strani sovjetske narode, če bi tem narodom obljubili in dali svobodo Tega pa seveda niso storili. Dosledni svoji ideologiji so hjitlerjev-ci pričeli neusmiljeno tlačiti prebivalstvo zavojevanih dežel in to ni moglo roditi drugega kakor odpor. S tem so množice, ki so bile proti komunizmu, spet vrgli v k<> muntstične roke, kajtCstari rdeči režim jim je bil še edini, pri katerem so v obupu lahko upale na zaščito. Pod njim so bili vsaj vsi enaki .v zapostavljanju, če že ne v svobodi; ni bilo večjih pravic za ene in manjših za druge, kar najbolj boli. Tako so hitlerjevci dejansko vodili v zasedenih pokrajinah 'politiko, ki je koristila Kremlju in ga tudi rešila. Izpregledali so veliko možnost, ki se jim je nudila. To so v zadnjih letih ugotovili že mnogi pišci in posebno v angloameriškem svetu se vedno pogosteje slišijo glasovi, ki opozarjajo na ta primer in izvajajo iz njega nauk, katerega bi se moral Zahod držati v svoji politiki do satelitskih in sovjetskih narodov. Vsi ti narodi namreč potrebujejo svobodo in hrepene po samostojnosti. To jim je treba obljubili in tudi dati. Za tujega gospodarja, ki bi jim hotel vsiljevati svojo voljo, se pa nikdar ne bodo borili.' V izbiri med domačimi ali tujimi oblastniki se bodo pred tako izbiro neizogibno odločili za domače ljudi, pa čeprav so še tako rdeče pobarvani in jih še t-aho težko prenašajo. ~ Eden izmed pomembnih mož, k že dolgo opozarja na potrebo svobodoljubnega in širokogrudno demokratičnega razmerja do zasuž njenih narodov, je n. pr. tudi George Kennan, do nedavnega ameriški veleposlanik v Moskvi. Zakaj pa pišemo vse to? Kakšno zvezo ima to z glavnim vprašanjem, kateremu posveča naš list večino svojih vrstic? Ozrimo se na zemljevid, pa nam postane jasno. Trst je danes edino mesto n,a svetu, kjer imajo zahodni zavezniki neposredno oblast nad prebivalstvom slovanskega rodu in nosijo odgovornost za razmere, v katerih poteka njegovo življenje. Morda bc kdo ugovarjal, češ saj žive Slovan tudi v severnih predelih Grčije obmejnem pasu zahodne Turčije na Koroškem in v Italiji. Res je Toda tam jim vladajo tamkajšnji večinski narodi, ki pač ne more jo pokazati veliko drugega kakor pa to, kar smo doslej že videli v zgo dovini. V Trstu je stvar drugačna. Tu je oblast v rokah zastopnikov ve likih zahodnih oblasti, ki nimajo namena, da bi si prilastile ta ali oni kos slovanskega ozemlja, kate rim ni potrebno, da bi slovanski živelj raznarodovale, in jim tudi ne more koristiti, da bi ga zapostavljale. Prebivalstvo našega me sta živi vsaj na papirju v senci ‘n pod zaščito tistega Varnostnega sveta, ki je izvršni organ Združe nih narodov in vseh velikih ter plemenitih načel, ki so jih ti Združeni narodi proglasili, za katera so ljudje v drugi svetovni vojni umirali in jih je tudi zdaj zahodni svet ponovno zapisal na svoje pra pore. Tako je pri nas. Na drugi strani pa je velika večina narodov satelitskih držav in Sovjetske zveze, torej večina na rodov, ki jih je treba osvoboditi komunističnega jarma, tudi slovanskega rodu. Po izkušnjah, ki so jih ti narodi doživeli z Nemčijo, gledajo zdaj z velikim nezaupanjem na vsakega tujca, ki jim ponuja roko in trdi, da. bi jim rad pomagal, da se izkopljejo iz svoje nesreče. Ce imajo velike svobodo ljubne države, posebno velika meriška Unija, z vsemi pod komu nističnim suženjstvom živečimi narodi iskrene /namene, potem mo rajo paziti, da si zaupanie teh narodov pridobe in da ga enkrat pri-dobljeneaa ne zapravijo. To pa bo do dr^spnie le. če bodo otiolnvo do kazale, da med njihovimi obljuba mi in dejanji ni razlik, ki bi spr o ReSeoanie tržaškega vprašanja narekuje posebno opreznost in razmišljanje Vest, ki se je naknadno izkazala netočno ali vsaj za preuranjeno, javila, da je De Gasperi iz Wa-shingtona prejel poziv, po katerem naj bi se takoj podal v Belo hišo važen posvet. ■To je dalo povoda za razna dale-kosežna tugibanja. Kaj naj bi bil predmet teh posvetovanj, če ne Trst? In če .so se Američani zares odločili, da zaradt 'tržaškega vprašanja pokličejo‘De, Gasperija v Wa-shingtoij, so ugibali . dalje, to ne more pomeniti tiič drugega kot to: da bo tržaško vprašanje dobilo rešitev, ki bo- ugodna za Italijane prav v. smislu one narodnostne črki obstoja samo v. možganih i-talijanskih nacionalistov, in ki temelji na priznanju stanja, kakor ga zamišljajo Italijani na področju B, in na istočasnem zanikanju slovenskega stvarnega stanja na področju A. Slovenci naj bi na področju A imeli samo dolžnost dajati, dočim bi Italijani na področju B imeli le pravico jemati! Ne poznamo skrivnosti ameriške politike in pri Američanih večkrat padajo tudi nepremišljene odločit-ki se, kakor to vidimo na dogodkih v Aziji, kasneje morajo preklicevati in popravljati, pri čemur Američanom ne prizanašajo s sarkastičnimi komentarji, in sicer kot naročeno — prav z italijanske strani. Ce pa je kaka nepremišljenost, ki bi se hudo maščevala in bi se dala le želo .težko popraviti, je to nedvomno nepremišljenost v tržaškem primeru. Nikjer ni odločitve, katere posledice bi se dale tako težko predvidevati, kot prav pri prezgodnji odločitvi o našem mestu! Nikjer ni vprašanja, glede katerega je med neposredno prizadetimi večja razlika in večji spor kot prav glede Trsta! Volitve in glasovanja zadnjih let na Tržaškem šo pač najboljši doka* za neodločenost sarnlft 'Tfž&Sa'^ nov glede tega. Da so v samem mestu Trstu, v edini italijanski občini od šestih tega področja, leta 1949 dosegli 64 odstotno in leta 1952 59 odstotno večino, so morali iz volilnih seznamov izbrisati na tisoče rojenih Tržačanov in vanje vpisati na tisoče umetnih Tržačanov! To pa pomeni, da je danes samemu italijanskemu prebivalstvu nejasno, za katero stran naj se opredeli. Ta neodločenost Tržačanov pa ne izhaja toliko iz neke prirodne, subjektivne neodločnosti, ampak iz čisto objektivne neuravnovešenosti današnjega položaja. Zdaj bi pa Američani hoteli la vozel presekati, da bi evropski celini vsilili neko enostransko rešitev prav tukaj, kjer se domačini, to je neposredno prizadeti ljudje, le tako težko morejo znajti. Značilna negotovost (in to prav pri ljudeh, ki se zavedajo in občutijo svetovna vprašanja ter njihovo da- lekosežnost prav v tržaški sredini) in vznemirjena potrpežljivost, ki jo kaže naša javnost ob misli na pripiavljajočo se pospešeno odločitev, narekujeta posebno oprez-i nost in razmišljanje. Ali si moremo zamisliti, da bi bili Američani sposobni v tržaškem vprašanju pokazati potrebno pomanjkanje obzirnosti in sposobnosti za politično preračunavanje? Danes je pač vse mogoče, posebno je pa to mogoče pri ljudeh, katerim je politika teoretično, ne pa prvenstveno tudi praktično vprašanje. Pri presoji praktične strani tržaškega političnega vprašanja pa ni najmanj važno dejstvo, da je sovjetska vojska na Dunaju! To dejstvo je namreč zato usodno v tržaškem vprašanju, ker nam narekuje — če to hočemo ali ne — nek redosled pri presoji političnega položaja. Pri celi vrsti odločitev, in med njimi posebno pri odločitvi o Trstu, je treba najprej spoznati po--tre.bo, da bi med raznimi in mnogimi rešitvami na primeren način Ugotovili njihov zapovrstni red, Tega bi morali ugotoviti tako, da bi onim, ki se bavijo s politiko, ostale roke, čim dalje nevezane za potrebe nadalnjega manevriranja. Vtem primeru morajo rešitve dozorevati in odločitve se nam morajo vsiljevati same. Prizadeti ljudjej jih bodo šele tedaj brez težav spre-j jeli in logični red bo podan iz sa-i mega položaja. Zato bi v tržaškem primeru odločitev, ki bi je ne slutili že vnaprej, bila osnovna pogreška in bi pomenila prevračanje te-ga neizprosnega logičnega rede zgodovine, ki nevidno vodi in u pravlja usodo naše celine. Doslej se še nihče ni nekaznovano ogre-šil zoper tak logični red! V očeh zavezniških ljudi nedvoi mno De Gasperija moralno visoko cenijo. Toda De Gasperi je danes že sedemdesetletnik in Italija je v zadnjem času pokazala tako sposobnost lahkih okretov iz ene v drugo politično smernico, da človek kar osupne! Med De Gasperijevimi besedami in njegovimi deli, . med njegovim evropeizmom in njegovo politiko razlastitve Stivana ter zatiranjem našega žrvlja v Benečiji so očivid-no vznemirjujoča protislovja. Ce si dalje predočimo dejstvo, da so lanske demonstracije 20. marca pripravili prav v predsedništvn vlade, se pač ne moremo otresti vtisa, da je zaupanje, ki ga ame- (Konec na 3. strani, S. stolpec) Ob 224. obletnici rojstva mmm J . W A S H I N G T O N PRVI PREDSEDNIK ZDA Dne 22. februarja poteče 221 let od rojstva Jurija Washingtona, prvega predsednika Združenih držav poveljnika kontinentalne ameriške vojske v secesijski vojni, s katero so se severnoameriške kolonije o-svobodile britanskega gospostva. »Prvi v vojni, prvi v miru, prvi v srcu svojih rojakov«: ta napis vklesan na njegovem nagrobnem spomeniku v Mount Vernonu v _________ _________________________________ mmmmmmimmmm V slogi lahko Evropa reši sebe in ostali svet pred boljševizmom žile in upravičevale morebitne sume. V teh okoliščinah je Trst edino pozorišče, kjer Zahod danes lahko dejanji dokaže, če bo Slovanom res prinesel svobodo in demokracijo in če ne bo na njihov račun krivično podpiral drugih, neslovanskih narodov. Trst je danes zrcalo, v katerem vzhodni evropski narodi gledajo, kako se v njem odražajo sicer lepa in svobodoljubna zahodna gesla To je politično dejstvo, ki ga ne bi smeli izpregledati politiki, katerim ne more biti vseeno, če bodo v primeru spopada s komunističnim svetom stotine milijonov Slovanov pritegnjene na njihovo ali pa potisnjene na nasprotno stran. Zato bi morali s tega širšega in če hočete, tudi popolnoma sebičnega vidika dvakrat pretehtati, pred-no bi dovolili, da se na Tržaškem pod njihovo odgovornostjo dogajajo slovenskemu življu take krivice kakršne doživliamo že vsa ta leta. Tega do danes niso zadostno u-pošt e vali! Ce bo šel razvoj še dalje po tej poti, potem je to kaj slab potoka; za bodočnost in v veliko [škodo svohode in demokracije bo, če bo tudi Zahod, vklhib tolikim opozo rilrm svodih rolUik-ov. izgubil tisto težko in pomembno karto, od ka tere ie odvisen izid. spopada svobodoljubnih in totalitarnih idešife“'SWffimte; da IT'samo A,’ ~ 1-.; . _ 2 _ tn_____Tl cah spretno igral s svojimi dolarskimi aduti, ki jih je imel v rokah in se ni pustil zavajati od cmeri' ka vos ti, jadikovanj in izsiljevanj, s katerimi so ga sprejemali v nekaterih središčih, potem je v Evropi opravil zgodovinsko pomembno delo. Odločnost Dullesa je morda prepričala Italijo, Francijo, Anglijo ska skupnost tiče samo posredno. Britanski zunanji minister Eden je že večkrat poudaril, da Velika Britanija ne misli pristopiti k evrop-sk: armadi, pač pa da je pripravljena nuditi ji prigodno pomoč. Priznati je treba, da je britanska politika z ozirom na njen vodilni položaj v Britanski državni skupnosti uokvirjena daleč preko evropskih mejd, vendar bi mogla z dobro voljo tudi ta svoj položaj prilagoditi današnji evropski nujnosti. -Britanski vzgled poskuša posnemati Francija in prav nobenega razloga ni, da bi ga ne posnemale tudi Nizozemska in Belgiia, ki prav tako razpolagata z mogočnimi kolonialnimi področji izven evropske celine. Sedanji britansko-franroski razgovori v Londonu bodo morda v tem pogledu rodili pozitivne zaključke. Churchill vsekakor ve, kako je treba govoriti s Stalinom, in teh svojih 'izkušenj Francozom gotovo ne bo prikril. V /Nemčiji je velik del prebivalstva pod vplivom Nemške socialistične stranke. Ta stranka ima tako proti Schumanovemu načrtu kakor prati evropski ustavi tolik« raznih pomislekov, da je dejansko hote ali nehote praktično proti evropski skupnosti. Ta stranka je sama pod vplivom moskovskih propagandnih bombardiranj, čeravno se na mnogih ideoloških popriščih odkritosrčno bori proti boljševizmu. Na prvi pogled izgleda čudno, da silijo Evropo v nieno skupnost zunanje sile, vendar če le ma'o po brskamo po zgodovinskih dogajanjih, bomo našli, da je zedinjenje narodov le redko kdaj nastalo samo po sebi iz not ra ni ih pobud, pač pa da je do takih SDoiitev prišlo vedno s posredno ali neposredno pomočjo določenih pritiskov. Res ie, da v sedanjem primeru ne iz-haia pritisk od enesa izmed prizadetih narodov, pač pa z one strani Oceana. Po končanem potovanju ameriškega zunan:ega ministra in niego-vega letečega "poslanika po Evroni se sama po sebi upravičeno no^av-lia bojazen, ali se ne bodo Američani prestrašili svoiesa lastnega posuma. Pot.pm. ko so se Trumanovi zelo -obzirni nritiski iza evropsko sVnr^n^st izkazali knt ne-učikoviti. nreostaiMa Američanom samo dve pnpr0ični pritisk ali pa odivv^pd. Odpoved za uresničenje evropske skupnosti pa pomeni v končni učiinTcovifosf-i — prepustitev Evrope nien5 usodi. C.p ie ameriški zunanji minister pri svojih obiskih v evropskih prestolni- v trdni slogi mogoče, da Evropa reši sebe 'in s tem ostali svet pred fcoliševiško napadalnostjo. 2e prihodnji meseci, tedni ali ce-, lo dnevi bodo pokazali, če bo evropska skupnost ostala zgolj pobožna želja idealističnih faotastov ali bo ta sen uresničena evropska skupnost. Velikih stvari ne daruje nebo in tudi Amerika ne, za njihovo ostvaritev so potrebne žrtve in tega se morda le zavedajo današnje zahodnoevropske vlade. Da bi res bilo tako. Virginiji, izraža splošno spoštovanje in ljubezen vseh Američanov do velikega rojaka, ki je v boju za njihovo neodvisnost dosegel zmago. Je to ljubezen prav posebne vrste; to ni fanatično oboževanje »napoleonskih« voditeljev; temveč priprosta vdanost vsega naroda možu, ki je vse svoje življenje bil neprekosljivo trden in moralno pošten. Američani se dobro zavedajo, da Washington ni bil nobeni Velik strateg 'in tudi ne velik državnik; v vojrit za neodvisnost je doživel polno velikih porazov, tudi se mogoče ni odlikoval v teoretičnem oblikovanju splošnih načel, ki bi prežela Združene države in za njimi ves zahodni svet. Vendar kljub temu njegovo delo v vojni in v miru ni bilo nič manj važno za zmago i' vojni in kasneje za politično ureditev Združenih držav. Njegovi energiji in njegovi neomajni veri v stvar demokracije se je zahvaliti, da je »oboroženi ka-nalji« severnoameriških kolonij u-spelo premagati premoč angleškega imperija; s svojo energijo in svojo vero je tudi ponovno preprečil notranjo neslogo in rivaliteto med posameznimi področji. Njegovo življenje je življenje modernega Cincinata. Kot zemljiškega posestnika ga je soglasno zaupanje rojakov postavilo leta 1775 za poveljnika revolucionarne vojske. Po treh letih porazov se je, vojna sreča končno obrnila na stran sil svobode in tako je najmočnejša od angleških armad, ki so še bile na ameriških tleli, bila v Yorktovmu prisiljena k predaji. Ko je bilo treba leta 1789 odobriti novi ameriški politični sistem, se je narod instiktivno znova obrnil na moža, ki ga je vodil skozi nevarnosti vojne. In tako se je rodila ustava, pod katere var-mrnr-~mci*fmtir še danes - živijo in napredujejo in ki je tudi naj-starejša pisana ustava, ki je Se v veljavi na svetu. Washington je z redko spretnostjo vodil usodo svojega naroda v prvih letih nove države. Leta 1792 so ga drugič soglasno izvolili za ameriškega predsednika in gotovo bi ga še tudi tretjič, če se ne bi hotel na vsak način posvetiti zasebnemu življenju. In tako se je umaknil leta 1796 v Mount Ver-non, kjer je dve leti kasneje mrl. JUGOSLOVANSKA NOTA zaradi atentatov v Gorici Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je v ponedeljek 16. t. m. • izročilo italijanskemu zunanjemu ministru noto beograjske vlade zaradi bombnega atentata na slovensko šolo v Gorici, ki so ga napravili 22. januarja zjutraj. Nota se pritožuje, da italijanska oblastva niso še ničesar objavila v zvezi j. omenjenim bombnim a-tentatom in da krivcev tudi niso še izsledila. Nota pravi nadalje, da je treba bombni atentat tolmačiti kot poizkus, preprečiti pouk na slovenskih šolah, kar naj da povod za -ukinitev šol samih. V svojem protestu zahteva jugoslovanska vlada naj odkrijejo krivce atentata in jih kaznujejo, ter da o tem obvestijo jugoslovansko poslaništvo v Rimu. Nota jugoslovanske vlade je na mestu in upravičena, ker so Slovenci v Italiji deležni bombnih a-tentatov že od leta 1947, italijanska policija pa niti v enem samem primeru ni najdla krivcev! Po tej poti pridemo tako daleč, da bodo Slovence na Goriškem tudi javno napadali pod nosom policije, ki krivcev ne bo mogla odkriti!... . . . IN »NOTA« ISTRSKIH IZSELJENCEV! V zvezi z gori omenjeno noto jugoslovanske vlade je goriški >»Mo-vimento Istriano Revisionista« takoj v torek 17. t. m. naslovil na ministrskega predsednika De Ga-speriia brzojavno »noto«, v kateri potriuie, da je bil bombni atentat na slovensko šolo provokaterskega značaia, da bi imeli Slovenci priliko kričati v svet, zaradi česar poziva De Gasperiia, nai noto jugoslovanske vlade zavrne! »Nota« istrskih izseliencev pravi, da »potrjuje« provokaterski značaj bombnega atentata! »La gallina che canta ha fatto uovo«, pravi laški pregovor. In mi smo mnenja, da se krivci skrivajo prav v tistih krogih, 'ki zavračajo krivdo na Slovence same! * * * Na jugoslovansko noto je italijanska vlada, kot poroča agencija »Ansa«, odgovorila, da jugoslovanska vlada ni upravičena, nastopati v zvezi z »incidentom« s slovensko šolo v Gorici, ker se je ta »incident« dogodil v Italiji in niso bili prizadeti ne jugoslovanski državljani in ne njihovo imetje. Ta italijanski .odgovor na jugoslovansko protestno noto kaže v najbolj žarki luči italijansko »razumevanje« za položaj Slovencev v Italiji in cinično stališče rimske vlade glede zadnjih bombnih atentatov v Gorici. Volitve ljudskih poslancev v Jugoslaviji Zvezni izvršnl svet je na svojem zasedanju 9. februarja sprejel nov načrt zakona o volitvah ljudskih poslancev. Po tem načrtu lahko predlaga kandidaturo za poslance sveta vsaka družbena organizacija s 100 podpisniki, pa tudi skupina državljanov z 200' podpisi. Poslance za zbor proizvajalcev pa lahko predlagajo sindikalne, zadružne in obrtniške organizacije, gospodarska podjetja in zadruge kakor -tudi skupine proizvajalcev z 200 podpisi. Po novem zakonu ne bodo glasovali za listo, pač pa posamezno in tajno. Določeno je tudi, da bodo glasovali samo za kandidate v svo-iem volilnem okraju, Uslužbenci iugoslovanskih zastopstev v tujini bodo glasovali za kandidate v Beogradu, osebje na ladjah pa za kandidata volilnega okraja mesta Reke. Stran 2. demokracija Leto VIB - Štev. 7 K G A K z Oelika gospodarska kriza Položaj se slabša • Spet 389 delaoceo odpuščenih d Podgori in Ronkah Vodstvo tržaških predilnic bom-baževine (»Cotanificio Triestino«) je sporočilo, da ima namen še ta mesec, to je 25. februarja, odpustiti z dela 5 moških in 204 ženske v Podgori ter 13 moških in 167 žensk v Ronkah, skupaj 389 delavcev in delavk, ki se bodo pridružili desetim ali enajstim tisočem brezposelnih na Goriškem. 2e meseca januarja pa je vodstvo tvornic SOLVAY iz Tržiča javilo, da mora znižati število zaposlenih delavcev in uradnikov za sto enot, in sicer do 28-. t. m. Zator je vodstvo podjetja SOLVAY poi vabilo uradnike in delavce, naj sa* mi prostovoljno odstopijo pod pov sebnimi ugodnostmi, ki so: izplač«-. lo 400 tisoč lir moškim in 320 tiso? ženskam poleg zakonite odškodnine. Za vsako leto zaposlenosti narlzvestja« v bodoče vsebinsko ‘bolj bogata! niverze študirat za profesorje toliko mladine, ko so 'tako slabi iz-giedi za dobro in stalno namestitev in ali bi morda ne bilo bolje, da bi v nižjih srednjih šolah dobro pretresli vse študente in napotili v kako drugo smer otroke, ki imajo težave z učenjem. Saj je danes dober specializiran delavec bolj upoštevan kot kak brezposeln diplomirane^! Stalili profesorji Vprašanje zaposlitve profesorjev srednjih šol postaja vsak dan resnejše. Ogromno število začasno nameščenih profesorjev se veča iz dneva v dan in izgledi za stalne* namestitev so vedno slabši. Ta teden se je začel drugi povojni natečaj iza stalne profesorje srednjih šol. Razpoložljivih mest je komaj štiri tisoč, za katera se poteguje kar 90 tisoč suplentov. Od te nepregledne množice intelektualcev jih bo komaj neznatna peščica dobila svoj stalni kos kruha, vsi o-stali bodo pa še nadalje viseli od meseca do meseca na morebitnih suplencah. Pri tem nastane resno vprašanje, ali velja pošiljati na u- ENPAS - INAM Tc sta dva zavarovalna zavoda, ki nudita svojim zavarovancem različne ugodnosti. Vsi so prepričani, da nudi veliko več koristi bclniška blagajna, t. j. INAM, kot pa ENRAS in zato tudi vsi težijo za tem, da bi bili vpisani v prvi in ne v drugi zavod. ENPAS si jo pa kar nekako prisvojil nekatere kategorije, zlasti uradništva, in nikakor ne dovoli, da bi prešli v oskrbo bolniške blagajfte. Tako je n. pr. zadnje čase zahteval, da bi tudi na Goriškem, kot že drugod po Italiji, prišli vsi uslužbenci in nameščenci kinodvoran pod njegovo oskrbo. Toda temu so se ti u-službenci energično uprli in potom svojih sindikalnih organizacij zahtevali od vlade, da to prepreči, ke: bi se "s tem korakom njihov položaj poslabšal in ne izboljšal. Dokler se ministrstvo za delo ne bc- izreklo, ostanejo še vedno pod bolniško blagajno in upati je, da bodo odgovorni krogi razumeli u-pravičene zahteve teh delavcev in prej ali slej dali tudi drugim kategorijam iste pravice! Vojni upokojenci Vsi vojni upokojenci goriške občine se morajo čimprej javiti na tajništvu vojnih pohabljencev v u-lici Dante 10, da izpopolnijo posebne tiskovine* v zvezi z novim načinom izplačevanja pokojnine po poštnem tekočem računu. Kdor teh tiskovin ne izpopolni, ne bo prejel pravočasno mesečnega nakazila vojne škode. Vojni ujetnihi Vsi, ki so kakor koli služili pri ameriški vojski in so jih zajele sovražne sile (Nemčija, Italija in druge države, ki so se borile proti Ameriki) po 7. dec. 1941 in jih poslali na prisilno delo ali kako drugače mučili, naj se obrnejo na a-meriški konzulat v Benetkah (S. Angelo 3565). Ti ujetniki imajo pravico do primerne odškodnine za ves čas ujetništva. vedujejo skorajšnji začetek tega velikega dela, ker bo prišel na Goriško sam minister Fanfani in n na licu mesta ogledal položaj, da bo lahko odredil nakaz denarja in začetek dela! Zaostritev delavske Krize Ponovni odpusti groze delavkam in delavcem v predilnicah v Podgori in Ronkah.1 Ravnateljstvo teh tovarn je namreč sporočilo, da bo s 25. februarjem odpuščenih nadaljnjih 209 delavcev in delavk v Podgori in 180 v Ronkah. Sindikalne organizacije so .takoj nastopile pri oblasteh, da bi za vsako ceno pre-preprečili ta načrt in tako še poslabšali že itak obupno stanje gori-ških brezposelnih. Zahtevali so, da bi vodstvo predilnic spet sprejelo na delo vse odpuščene delavce in preklicalo sklep o novih odpustih. Znižan prispevek Zveza obrtnikov sporoča, da je prispevek, ki ga morajo obrtniki plačevati za vajence, znižan na 300 lir. venske šole, kjer poučujejo tudi italijanščino v isti meri kot na italijanskih šolah, bi moral kaj takega vedeti! Morda je tega duhovnika prepričala o komunističnosti slovenskih šol lažna propaganda italijanskega tiska! Njegova odgovornost je potem še hujša, ker se pusti zapeljati od takega lažnivega tiska, namesto da bi se ravnal po Kristusovih besedah: »Sinite parvulos venire ad me!« Odgovornost pa pade tudi na vlado in na višje cerkvene kroge, ki lažnivih trdite« hudobnega tiska ne pobijajo! Vlada pa noče storiti svojo dolžnosti da odpre .tudi Slovencem v videmski pokrajini slovenske osnovne in srednje šole! Ne moremo verjeti, da je dotični italijanski duhovnik odpovedal obhajilo slovenskemu dekletu-dijaki-nji v slabi veri, ker smo prepriča- ni, da ima v sebi toliko zavesti, razume veliko odgovornost, ki je s tem prevzel nase! da jo Čudno obnaSanje carinskega ravnatelja Ze večkrat in od več strani nam prihajajo pritožbe zasebnikov proti ravnanju ravnatelja carine (do-gane) na južni postaji v Gorici. Stranke tožijo, da je surov, da jim odgovarja nervozno, pri tem pa, da se .tudi slabo izraža o Slovencih. In tako dalje! ■Na tak način odnašajo stranke vtis, da smo se vrnili v čase nasilnega fašističnega režima, ko smo bili Slovenci povsod zasledovani in preganjani, zlasti pa od nadutih e-lementov, ki so nam grenili življenje, žalili našo narodno pripadnost in sploh ravnali s strankami, kot bi bile stranke za nje in ne oni za stranke! Dovolj smo skozi dvajset težkih let Slovenci trpeli nezaslišanega zapostavlljanja in sploh vse vrste krivic, da bi se pustili še danes žaliti od kogar koli! iKdor ni za mesto javnega uradnika ali funkcionarja, naj ima vsaj toliko čuta, da se umakne, ker ni dovoljeno, da bi zaradi njegovih živcev trpel ugled urada in še zasebniki vrh vsega! Oblastva pa prosimo, naj poskrbijo za red in za pravično ravnanje tudi s slovenskimi strankami na carini v Gorici! Slovenci smo tu enakopravni državljani, ki spoštujemo in vršimo vse naše dolžnosti. Zahtevamo zato, da drugi spoštujejo naše pravice ter našo narodno pripadnost. Sicer pa nam zatrjujejo, da se tudi italijanske stranke pritožujejo zaradi nepravilnega ravnanja na carini v Gorici! Cernu potuarjati resnico? Podčastniški tečaj Mladeniči, rojeni 1. 1931., z dovršeno nižjo srednjo šolo, se lahko udeleže šestmesečnega vojaškega podčastniškega tečaja. Prošnjo je treba predložiti do 5. marca pristojnemu vojaškemu poveljstvu! Hrmlnsko-gradiSčansko polje Vprašanje ureditve tega polja se vleče že leta in leta in do danes nismo videli še nič pozitivnega, razen kup načrtov, ki raste že iz čpsa fašistične Italije. Sedaj napo- V zvezi s tendenčnim poročanjem lista »Giornale di Trie-stea o našem pisanju v zvezi z zadnjim bombnim atentatom na slovensko šolo v Gorici je naš odgovorni urednik poslal g. V. Tranquilliju, odgovornemu u-redniku zgoraj omenjenega lista naslednjo zahtevo po popravku v smislu tiskovnega zakona. G. Vittorio Tranquilli, odgovorni u/rednik dnevnika »Giornale di Trieste«, Trst, ulica S. Pellico 8. »Demokracija« je med drugim v svojem članku »Atentat na slovensko šolo namesto zakona za zaščito Slovencev v Italiji«, ki ga je objavila na drugi strani številke r> od 6. februarja 1953, objavila naslednje: »Zdelo se nam je že verjetno, da so se živci prenapetih goriških italijanskih šovinistov vseh vrst in strank, od demokristjanov do novih fašistov, od socialistov do republikancev in tako dalje pomirili, ker nismo pretekle jeseni beležili nobenega takega atentata, kot smo jih bili navajeni prejšnja leta, ne da bi policija odkrila povzročitelje niti enega samega. Naši upi so bili zaman in v ponedeljek zjutraj smo se morali še enkrat prepričati, da smo še vedno nezaščiteni italijanski državljani slovenskega rodu, in sicer v državi, ki je podpisala mirovno pogodbo, v kateri ji člen 17 ukazuje nuditi, spoštovati in ščititi vse naše pravice kot državljanov in kot narodne jezikovne manjšine.« »Giornale di Trieste« pa je lo našo misel na goriški strani od 10. februarja 1953 pod naslovom »Con-tinuano a gonfiare il pallone che si e gia miseramente frantumato« prikazal s temi besedami: »Razumljiva je tudi izpoved .demokracije" od 6. februarja, ko je primorana trditi, da „so naši upi padli". Kakšni so bili njihovi upi, je lahko uganiti: poveličevati več ko mogoče tisto malo dima in šuma, ki ju je pok v ulici Randaccio povzročil, zagnati že pripravljene javne demonstracije z dodatkom vlog in protestov ter pri tem po možnosti doseči udeležbo naših o-blastev ali pa tudi občinskega sveta, samo da bi dobili v roke argument, s katerim opravičiti in podpreti njihovo robato politično špekulacijo.« Ker gre za bistveno potvorbo resnice, zahtevam, da v smislu obstoječega zakona priobčite moje pojasnilo v celoti do mojega podpisa. Dr. Janko JEZ, odgovorni urednik »Demokracije«. V Trstu dne 19. februarja 1953. NATEČAJ Kot sporoča goriška prefektura, je razpisan natečaj za 14 mest merskega nadzornika. Natečaj bo na jjodlagi izpitov in kdor se ga hoče udeležiti, mora poslati do 9. marca prošnjo na Ministrstvo za trgovino in industrijo v Rim. GOSPODARSTVO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA Sadno drevje je z velikim napredkom obdelovanja vedno bolj napadeno po raznih boleznih, bodisi 'glivičnih ali mrčesnih. Glivične bolezni so one, ki jih povzročajo s prostim očesom ne-vidljiva bitja, ki jihj imenujemo glivice. Tako n. pr.: kodravost breskovega listja, grintavost jabolk i* hrušk, smolikavost vsega koščiča-stega sadja; te so med najglavnej-šimi. Živalske bolezni pa nam jjovzro-čajo razne uši, ki jih je več vrst, tako imenovane ščitaste uši ali kaparji, razni metulji, ki nam delajo črvivo sadje, cvetoderi itd. Vsi ti razni nosilci bolezni prezimujejo navadno v razpoklinah a- li pod skorjo sadnega drevja in so ob koncu zime življenjsko izčrpani. Zato jih ob tem času najlaže i» najceneje uničujemo. Kako moramo pravilno ravnati v boju proti raznim boleznim sadnega drevja? Predvsem dosežemo predhodno uničenje mnogo škodljivega mrčesa s tem, da zgornjo skorjo drevesa ostrgamo z jekleno krtačo ali pa tudi samo z robom kosa železa. Ce tega dela nismo že opravili, je zato zdaj skrajni čas, ker moramo to delo opraviti pred škropljenjem. Sredstev za boj proti rfczniM škodljivcem odnosno boleznim je mnogo. Omenili bomo samo ona, ki so za razne bolezni najbolj v rabi oziroma po naši izkušnji najbolj učinkovita. BRESKVE Boj velja kodri, ki je že posajena na očesih, in pa raznim ušem, katerih jajčka so že izležena, tudi na popkih, in pa proti kaparju, ki ga lahko s prostim očesom vidimo na skorji drevesa (bele celične lise, ki se preživljajo s tem, da iz drevesa izsrkavajo drevesni sok). Proti kodri je edino uspešen boj škropljenje z brozgo modre galice in apna v razmerju 2-3 odst. Ker smo v minuli jeseni imeli močno deževje, bi morale biti breskve' že pred božičem prvič poškropljene. Zdaj pa moramo poškropiti, ker moramo to opraviti predno začne popje brsteti! Proti raznim ušem in kaparjem pa škropimo z raznimi olji, ki so v ta namen na prodaj. Umestno je uporabljati taka olja, ki se dajo mešati z modro galico, ker' s tem prihranimo polovico dela. Taka olja so: »Misco-drin«, ki ga dodamo brozgi modre galice 3-4 odst., »Sipcamel« tudi 3 -4 odst. in razna druga. CESNJE IN ČEŠPLJE Obojne škropimo v sedanjem času z dvoodstotno brozgo modre ,gi-lice in apna. S takim škropljenjem se borimo proti rji in rožičkanju češpelj. Za boj proti pedicu, ki napada to drevje, bomo brozgi modre galice dodali 3 odst. »Miscodri-na«. Pedic je pri nas splošno znan pod imenom .»črv«, ki žre listje. HRUŠKE IN JABLANE To drevje napada kapar in še mnogo drugih škodljivcev. Proti tem se .borimo s škropljenjem z »Neodendrinom« ali s kakim drugim mineralnim oljem kakor »Al-bolineum«, »Tabp 38« itd. Natančna navodila o uporabi so natiskana na ov.oju. Vsa ta oljna sredstva so res draga, a se vendar izplačajo. Škropiti pa smemo z njimi le vsako drugo ali tretje leto, ker sicer preveč razjedo lub in bi drevo ostarelo. Tudi olje razje gumijasto cev pri škropilnici, če je takoj po uporabi ne operemo s toplo vodo. MARELICE Te bomo škropili tik pred brstenjem z dvoodstotno brozgo modre galice in apnom ter dodatkom 3 ods,t. »Miscodrina «proti pedicu. GRINTAVOST Ta bolezen napada predvsem hruške in jablane ter do neke mere tudi marelice. Bolezen se izraža kakor sama beseda pove: listje in tudi sadje postane grintavo. Tako sadje izgubi na ceni, ker ni za izvoz. Proti tej bolezni moramo pod-vzeti borbo ob začetku brstenja ia predno začne cvesti. Zato pa bomo o tem pisali ob svojem času. SADITEV KROMPIRJA Cas je, da bomo sadili krompir. V ta namen smo zemljo že globoko preorali pred mrazom. Za krompir moramo izdatno gnojiti t? dobrim preperelim hlevskim gnojem, ki mu dodamo na vsakih 100 kvadr. metrov po 3-4 kg super-fosfata in 1 kg kalijeve soli. Na ta, način dosežemo obilen in zdrav pridelek. Paziti moramo tudi, da sadimo le zdrave gomolje in pa vrste, ki so poznane kot donosne. Leto- VII. - Stevi 7 D S Iti £)% RACIJA Stran «>. in izdajalec Človek bi mislil, da si pridobi pisatelj ali slikar onstran zavese s' -tem, da v svojem delu točno v skladu s strankino »linijo« obdela »izgradnjo socializma«, čeprav mu pri tem ne uspe ustvariti umetniško pomembnega dela, popolno soglasje in odobravanje stranke. Temu pa ini tako. Ce se kdo ravna po običajno določeni shemi za obravnavanje določene snovi, ne da bi znal dat:f življenjske topline osebnostim in dogodkom, ga hitro ožigosajo za shematika, to je za suhoparnež^ in puščobnika; za »shematika« proglasijo tudi vsakega, ki hoče u-stvariti nekaj več kot golo obravnavanje teme marksizma-leninizmr, pa v tem ne uspe. Kdo pa izreče, da boluje kak roman ali kaka slika na smrtnem grehu »shematizma«? Uradni kritik, seveda eden tistih, ki pišejo kritike za »Pravdo«, »Izvestja« ali •za »Gazeto Literarnajo«. Kritik zapiše, da ima ta roman ali ta slika sicer dobro ideološko vsebino, da pa je brez vsake umetniške vrednosti, in dotični avtor je izgubljen. Izgubljen je pa tudi kritik, če se dvigne glas KP in ga obtoži kritičnega realizma, to je, da je sodil u-metniško delo z merilom, ki ni zadosti marksistično - leninistično, iri da je gledal bolj na notranjo vred-• nost dela kot na njegovo ideološko vsebino. Človek bi mislil, dn se bodo kritiki, ki se s svojimi ocenami izpo-- stavljajo. nevarnosti očitka kritič-■ nega realizma, v posameznih primerih vzdržali napadov. Toda KP ,, budno pazi in vsakdo, ki z dejanjem ali z molkom skuša prikriti javnosti grehe ali težje pomanjkljivosti drugih, ki jih kasneje odkrijejo, lahko zapade obtožbi po-manjkljive kritičnosti. Nastaja samo vprašanje, kako moremo še najti ljudi, ki so v takih razmerah še 'pripravljeni prevzeti mesto kritika. ‘ Isto bi seveda lahko vprašali tudi za pisatelje in umetnike. Vzemimo primer, da porabi umetnik ali pisatelj -iz strahu, da ga ne ob-■ tožijo '»shematizma«, vse svoje u-stvarjalne sposobnosti, da zadosti živo prikaže osebnosti ali dogodke .svojega dela. Ker pa dogodkov in Oseb, ki sp ozko vezane z marksi- stično - leninistično temo, ni, nikdar mogoče na novo, zanimivo in živo prikazati, je neizogibno, da pripovedovanje, slika ali barva dajejo prednost osebam ali dogodkom dela, ki ne zajemajo popolnoma te teme. In tu imamo značilen primer formalizma, to je .zločina, ki ga zakrivijo s tem, da dajo v umetniškem delu neupravičen poudarek prvinam, ki niso bistvene za marksistično-leninistično snov. In tako pridemo počasi do znanega zaključka, da so onstran železne zavese vsi in vsakdo (razen enega) grešniki, in do vprašanja ki tudi ni novo — kako lahko v socialističnem paradižu razen Stalina živijo drugi ljudje. Na področju literature smo omenili štiri možnosti komunističnega krivoverstva. Moramo dostaviti še naturalizem (prikazovanje surove strani predmeta, • namesto da bi o-, ptimistično predočevali bodočnost komunistične, družbe) in izven tega področja šfeidrugih 28 »miselnih zločinov«, ki jih zdaj navedemo kar po vrstnem redu: Birokratizem (funkcionarja, ki ne zna učinkovito razločiti javnosti organizacijskih težav); karierizem (vsi komunisti, ki so napravili kariero — z izjemo 'Stalina — lahko pričakujejo obsodbo na smrt); kalaboracionizem (pripravi ljenost sodelovanja z nekomunisti); konciliantnost ali spravljivost (ki jo zakrivi tisti, ki veruje PEVSKO DRUŠTVO » AVGUST TANČE « - p f fr e d i v nedeljo 22. febr. ob 16-h v kinodvorani v Nabrežini PREŠERNOVO PROSLAVO s kulturnim sporedom Spored : Pevski zbor »A. Tanče« bo zapel Premrlovo »Zdravico«, Rašarno-to »Kvišku rojaki«, narodno »Rožic ne bom trgala«, Lahar-narjevo »Mladosti ni«, Grličevo »Cvetoča pomlad«, Ocvirkovo »Eno samo tiho rožo« in Raša-novo »Domu«. Godbeno društvo iz Nabrežine pa bo zasviralo Fučikovo koračnico »Triglav«, venček uglasbenih Prešernovih pesmi. Parmov »Pozdrav z Gorenjske«, komad »Oj zlata vinska kaplja ti« in »Pozdrav iz Knina«. Vmes bodo recitacije Prešernovih pesmi in Reimucichev šaljivi prizor: »Kdo je gospodar v hiši?« v možnost poravnave-med komunističnimi in nekomunističnimi deželami); kozmopolitizem (če kdo hoče videti v državah, ki niso podložne’'Moskvi, kako dobro stvar); pomanjkanje razredne zavesti; pomanjkanje čuječnosti; diverzanstvo (če kdo odvrača ljudsko pozornost od »socialistične izgradnje«); ena-karstvo (debatiranje o privilegijih mož na oblasti); hujskaštvo; individualizem; nevtralizem (kdor se noče preveč udejstvovati v delu KP); objektivizem (kritično razpravljanje o navodilih višjih); o-portunizem (če kaka neruska komunistična stranka daje prednost neposrednim ciljem svoje države pred dolgoročnimi načrti Sovjetske zveze); nasprotovanje proti notranji demokraciji KP (srednjih funkcionarjev, ki v svojih odnoša-jih do višjih uživajo solidarnost podrejenih); pacifizem (če kdo ne priznava, da je treba dežele sovjetskega bloka oborožiti do zob, da lahko vodijo »pravične osvobodilne vojne«); partikularizem; prakti-cizem (funkcionarja, ki hoče reševati važna vprašanja brez navodil višjih); relativizem (mišljenje, da je treba ukaze višjih izvajati s prilagoditvijo lokalnim razmeram); revizionizem (dajanje prednosti postopnemu razvoju pred radikalnimi ukrepi); sionizem; socialna demokracija; buržujske težnje; kula-štvo (malih kmetov, ki se branijo izročiti svojo zemljo in vstopiti < v kolektivne kmetije); teoretiziranje (če kdo odlaga rešitev določenega vprašanja v upanju, da bo našo pravilno teorijo, po kateri ga bo lahko rešil; taki dvomi so posebno razumljivi v komunističnem režimu, zlasti ker lahko tisti, ki kaj hitro ukrene po svoji glavi, zžkri-vi zločin »prakticizma«); titoizem; trockizem; unionizem (pretirani sindikalni duh — angleški »Trade Unions« so sindikati — zaradi katerega ne daš prednosti koristim KP in komunistične države, ki zahtevajo cenejšo produkcijo, pred koristmi delavcev, pred njihovimi boljšimi plačami). Menda je za danes zadosti. : >. ■ M. A. M a l b r a n Noua čudovita pojava magnetskega polja Fizik na vseučilišču v Chicagu, dr. Aleksander Kolin, je objavil odkritje čildovite- pojave magnetskega polja, ki bo v veliko pomoč pri preučevanju živega tkiva ter ločenih živečih celic. Tako je našel nov način za ločitev mikroskopsko majhnih delcev, kakor so celice in bakterije in morda celo virus. Nova metoda bo velikega pomena za biologijo in medicino. Odkritje bo lahko pojasnilo nekatera temeljna tajna življenja v celicah. ■PMšnji (Nadaljevanje s 1. strani) riški krogi posvečajo Italiji, v u-sodni meri v nasprotju s stvarnim stanjem. De Gasperi je nas Tržačane večkrat pozval, naj bi sami iz lastnega nagiba in po lastni volji pristali na priključitev k Italiji, češ da lahko verjamemo v njegovo nacionalno umerjenost. On je neštetokrat naglasil, da motri tržaško vprašanje z evropske in ne z italijanske perspektive. Ce s ostvari res take, čemu mu potem služi ta politika razlaščevanja slovenske narodnostne posesti na področju med Barkovljami in Tržičem ter na predelu med Sv. Soboto in Miljami? V drugi polovici VI. veka je vzhodnorimski vojskovodja in kasnejši cesar Mavricij, pisec znamenite »Taktike«, poveril Sloveni cem na prostoru med Tržičem in Barkovljami nalogo, da bi bili zar ščita in predstraža Trstu v bbfbi pioti barbarskim Langobardom. Trinajst stoletij je minilo cd časa. ko je cesar Mavricij prganiziral vojaški temat Istre in Slovencem poveril varstvo meje na reki Soči. Niti Mussolini si ni drznil dotikati se tega pravnega stanja, tako da se je slovenska narodnostna posest ohranila do danes. Ali nam je pe-.treben prav »Evropejec« De Gasperi, ki izpoveduje širokogrudnost, krščansko usmiljenje in sto drugih podobnih stvari, da bi nam pod krinko verskega človekoljubja odvzel tisto,-kar je preko 13 stoletij Galapagos - začarani otoki Te dni je na pobudo ekvadorske vlade odplul proti Galapaškim otokom slavni norveški antropolog Heyerdahl, ki je .znan zaradi svojega podviga s splavom »Kon - Tiki«. Upa, da bo iz rastlinstva 'in živalstva dognal izvor teh čudovitih otokov, ki se od drugih tihomorskih zelo razlikujejo. Upa tudi, najti novih dokazov za svojo teorijo o južno-ameriškem in polinezijskem prebivalstvu. • * * Otočje Galapagos, ki ga imenujejo tudi Kolumbovi otoki, je v Tihem oceanu, točno pod ravnikom kakih 11000 km zahodno od južnoameriške, odnosno ekvadorske, o-bale. Na zemljevidu je komaj zaznamovano, čeprav njihova skupna površina ni neznatna, saj meri o-koli 8000 kv. km, kar bi bilo za deset STO-jev. Glavnih otokov je sedem, manjših pa več kot trideset. Imena posameznih otokov so večkrat menjali, ker so bili večkrat odkriti in spet pozabljeni. Angleški zemljevidi, ki ne priznajo, da bi otoke odkrili Spanci, so ohranili stara imena, ki jih je bil dal zloglasni angleški morski ropar Drake. Kaže, da je prav na teh otokih i-me' svoje glavno skrivališče. Večina geografov pa je sprejela odlok ekvadorske vlade iz leta 1892, ki je celo otočje preimenovala na čast Krištofu Kolumbu (Archipie-lago de Coldn). Ne samo v celoti; temveč tudi posamezni otoki so dobili imena, ki bolj ali manj spominjajo na vele-važen zgodovinski dogodek odkritja Amerike. Tako se naj večji o-tok imenuje Isabela (na angleških zemljevidih Albemarle) na čast španski kraljici, ki je Kolumbu preskrbela ladje; drugi je Fernan-dina (Narborough), ki nas spominja na španskega kralja Ferdinanda: tretji je San Cristčbal - Sv. Krištof (Chatham), potem Santa Maria, Santa Cruz, San Salvador, Rčbida, Genovesa itd. Ime Galapagos, ki je za celotno otočje še najbolj znano, znači v španščini neko vrsto velikanskih želv, katerim so prav ti otoki skrivnostna domovina. Galapaške otoke so odkrili Spanci leta 1535; ker niso našli na njih žive duše, so jim nadeli ime »Islas Encantadas«, Začarani otoki. V naslednjih letih so jih Spanci večkrat obiskali, a jih trajno 'nikoli niso zasedli. Ob njihovih obalah je doživel brodolom panamski škof To-mšs de Barlenga, tako da si je komaj rešil življenje. Isto se je pripetilo španskemu kapetanu Diegu de Rivadeneira. Alonso Torres jih je obiskal in opisal. Vendar, ker dežela ni bila obljudena in ker ni bilo sledu o zlatu ali drugih dragocenostih, so jo Spanci zapustili in tudi pozabili. V XVI. stoletju so Galapagos postale skrivališče drznih angleških morskih roparjev, ki so napadali španske ladje in luke od mehiške obale na severu do Magalianesove poti na skrajnem jugu. Potem je tam spet utihnilo vsako človeško življenje za celih tri sto let. Leta 1832 je ekvadorska vlada proglasila otoke za svojo last. Poslala je na Santo Marijo malo posadko; vpeljala je tudi različne domače rastline in živali, ki so povečini podivjale in se čudovito razi množile. Kolonizacija se pa takrat zanemarjal prav do zadnjih časov. V tem obdobju pa so se začeli zanimati za skrivnostno deželo znanstveniki, posebno naravoslovci vsega sveta. Karel Darwin, slavni angleški naravoslovec, je otoke obiskal leta 1835 in s svojimi izjavami o ga-lapaški tavni povzročil pravo zmedo v znanstvenih krogih. ,Za njim so šli še drugi veliki naravoslovci, kakor Andenson, Baur, Wolf (1. 1875), Agassir (1. 1891) itd. Zdaj se z njimi ukvarja sloviti Heyerdahl. • » • Dvoje dejstev najbolj zanima u-fienjake: zakaj prvotno otoki niso bil’ obljudeni in bistvo njihove neverjetno bogate in raznolične o-brežne favne, ki je res edinstvena na svetu. Prvo dejstvo je najbolj presenetilo Darwina samega, ker je bil mnenja, kakor večina učenjakov, da ga ni kotička na zemlji, kjer bi ne bilo človeškega bitja, če so le, dani vsi pogoji za človeško življenje. To mnenje so potrdila v onih letih vsa odkritja na vseh delih sveta, še najbolj pa v istem Tihem oceanu, kjer ležijo Galapaški otoki. Našli so ostanke starodavne civilizacije na tako majhnem osamelem in oddaljenem otočku, kakor je Velikonočni otok (Isla de Pa-scua), ki je več kot 4.000 km daleč od vsake celine! In vendar imajo Galapaški otoki vse pogoje, in sicer v obilni meri, da bi se na njih razvila človeška kultura. Njihova površina, kot smo že omenili, je sorazmerno velika; njihova oddaljenost od obljudenih obal pi pretirana (1.100 km); imajo jfe tako zdravo in milo podneb-, ni obnesla. Ekvador je ta posestva je,* da sta že Darwin in Wolf trdi- SADOVI SVOBODE IN DEMOKRACIJE Mesto Houston v državi Texas leži na istem vzporedniku, kakor prestolnica Egipta, Kairo. Tudi podnebje je tam enako klimatičnim razmeram na nilski Delti. Medtem pa, ko po Delti valovi rumeno pšenično klasje in so polja posejana s snežnobelimi kepami bombažev-ca, se tu po vsej prostrani ravnini, ki loči Houston od Mehiškega preliva, belijo ogromna in številna nova tovarniška poslopja. Na tem obširnem prostoru leži gotovo največje središče kemične industrije sveta. Poljedelska 'država Texas, ki je znana po neizmernih pašnikih, in ki z mesom zalaga doberšen del ZDA, je v polnem industrijskem razmahu in bo verjetno že v doglednem času ne samo dosegla, pač pa celo prekoračila ostala ameriška industrijska središča. V zadnjih' desetih letih se je mesto podvojilo in šteje danes 875.000 prebivalcev. Temu orjaškemu razvoju se ima Texas v prvi vrsti zahvaliti zaradi bogatih izvirov nafte in zemeljskega plina, s katerim razpolaga v neomejenih količinah. K temu moramo še dodali idealno prometno lego ob zalivu, ki postavlja pristanišče Houston na drugo mesto — za New Yorkom — vseh oceanskih luk ZDA. Tretji in morda najzanimivejši vzrok pa je iznajdba umet- nega podnebja, ki ji pravijo tu »Air Conditioning« in ki je naravnost zievolucionirala vso Severno A-meriko. V teh dveh besedah leži prava pravcata čarovnija. Čeprav ležijo v Texasu bogata ležišča zemeljskega bogastva in je bila delovna sila že od nekdaj najcenejša v ZDA, se je industrija vse do zadnjih let izogibala te dežele. To je tudi razumljivo. Od zgodnje spomladi pa do pozne jeseni je Mehiški zaliv in obala globoko v notranjost dežele pravi, parni kotel, ki ustvarja nemogoče podnebje, ker hromi delovne zmožnosti in ubija vsako podjetnost. Končno so zdaj to nalogo odstranili. Danes ni tu niti enega obrata, ki ne bi bil opremljen s hladilnimi napravami. Te naprave urejajo podnebje v tovarnah tako, da jamčijo za najvišji delovni učinek. Kompresorji in kondenzatorji električnih čarovniških strojev ne dovajajo v delavnice in pisarne samo svežega zraku, pač pa črpajo istočasno pokvarjeni zrak in kar je tu še važnejše, ti stroji ozračje sušijo in ga čistijo prahu. Ko sem jeseni 1. 1952 dospel iz Evrope v New York, nisem ob pogledu na številne table po restavracijah, kavarnah, hotelih, trgovinah, kinematografih, pisarnah itd., ki so nosile napis »Air Conditio- nmg«, niti zaslutil o razseznostm klimatične revolucije v novem svetu. Večjo pozornost mi je vzbudil šele pogled na osemmilijonsko mesto s 102 nadstropjima nebotičnika »Empire State Building«. Na strehah številnih niže ležečih nebotičnikov sem opazil malo čudne barake z velikimi vrtečimi se turbinami. To so — kakor mi je pojasnil spremljevalec — orjaški ventilatorji, ki sesajo svež zrak in ga dovajajo v hladilne naprave, istočasno pa črpajo iz delovnih prostorov izrabljen zrak. Kaj to pomeni v praktičnem življenju, mi je postalo jasno, ko sem nekaj ur kasneje vstopil v največje gledališče sveta, v »Rockefeller Center«. Pet tisoč dve sto sedežev teogromne dvorane je bilo gotovo zasedenih do zadnjega kotička in vendar nisem imel niti za trenutek občutka, da bi bil zrak izprijen. 'Ob času zasedanja Združenih narodov so bile v novi stavbi razmeščene delegacije od Kanade pa vse do Siama. Z enim samim pritiskom na gumb »thermostata« si je vsaka delegacija po želji lahko izbrala podnebje svoje domovine. Vsi osebni vlaki na daljše proge so opremljeni s klimatičnimi napravami. Seveda so v teh vlakih okna tesno zaprta. Tako ni nobenega mahanja v pozdrav, nobenega naslanjanja. Človek se čuti zaprt med dve stekleni steni in je povsem ločen od mimo dirjajoče pokrajine. Danes ne gradijo več potniških letal in parnikov brez »Air Conditioning«. Tudi ogromni podeželski avtobusi »Greyhound« priporočajo vožnje s »svežim, temperira-nim in steriliziranim zrakom«. 2e v doglednem času bodo tudi osebni avtomobili imeli hladilne naprave, sai ima »Cadillac« že zdaj nekaj Sto vozil v obratu za poskušnjo, ki so opremljeni z »Air Conditioning«. Klimatična revolucija pa sega tudi že v stanovanjske hiše in že čez nekaj let bo stanovanje z »Air Conditioning« prav tako razumljiva vsakdanjost, kakor je danes kopalnica, Delo v plavžih, v rudnikih, v kemičnih laboratorjih, v mlinih, v bolnišnicah, v oklepnih vozilih in podmornicah bo v bližnji pri ho d-njosti lepše in prijetnejše. Kaj bodo te naprave šele pomenile za človeka v tropskih deželah! Koliko znoja, truda, naveličanosti in obolenj bodo človeku prihranile! Za vse to pa se ima človeštvo zahvaliti svobodi in demokraciji izumiteljskega duha, t. j. sistemu, pri katerem človek ni zgolj stroj, ki obratuje tudi pod pogoji, ki človeku ogražajo in grenijo življenje. V. H. la, da ga ni enakega na svetu. Zaradi njihove lege bi morda sodili, da so zelo vroči in vlažni. A hladni Humboldtov tok vpliva, da toplomer kaže skoraj vedno med 20 in 23 stopinj: Celzija! Vlage je pa še celo premalo. Na nekaterih otokih se opazi znatno pomanjkanje vode, a na splošno to pomanjkanje ni tako veliko, da bi oviralo bohotno uspevanje rastlinska in živalstva. Morda so Galapagos otoki edini prtmer na svetu, kjer so se udomačile rastline in živali iz skrajno nasprotnih podnebij. Trta in banana, smokve in kava, krompir in bombaževec rasejo na istem zemljišču. V notranjščini otokov se je raz-paslo divje govedo; tudi koze, prašiči, psi, mačke in zajci, ki so jih vpeljali pirati ali ekvadorski oblastniki, so podivjali in se zelo razmnožili. Računajo, da živi v divjini okoli 50.000 glav goveje živine. Se večjo pozornost pa vzbuja pomorsko in obrežno živalstvo, ki je v nekaterih primerih popolnoma edinstveno in svojevrstno. Najdeš velikanske kuščarje (i-guane), ki dosežejo poldrugi meter dolžine in devet kg teže. Nešteto je želv, od največjih (300 kg!) pa do najmanjših. Pomorskih ptic je okoli 70 vrst. Na obalah se družijo živali, ki jih drugače samo najdemo v ledenih morjih, z onimi, ki nikoli ne zapustijo toplih južnih voda. Tjulnji, mroži, pingvini se samo na teh otokih srečajo z albatrosi, iguanami in želvami. Sličen pojav so tudi opazili med ribami, morskimi raki, pajki itd. Zanimivo je tudi to, da se na Galapagosih Živah, posebno ptice, ne bojijo človeka, temveč si ga ogledujejo z i-sto radovednostjo, s katero jih človek opazuje. * * * Ni čudno, da so se v to zapuščeno in nekontrolirano deželo priklatili v prejšnjih letih čudaki in pustolovci z vseh krajev. Sedanji prebivalci (okoli 1.000) se spomi-njajo na čudaštva nekega Ritterja, neke baronice Wagner, nekega Ccnwaya in drugih oseb, ki jih je tikala robinzonska manija. Galdpagos, to je res čuden svet. Mikrokozmos g* je imenoval Wolf. A danes naglo izgublja svoj primitivni značaj. Postal je važno oporišče severnih ameriških ribolov-skih družb. Pa tudi z obrambnega vidika se Severna Amerika zanje poteguje. Lansko leto so Amerikan-ci ponujali Ekvadorju težke milijone dolarjev, da bi jim dali otoke v najem, a ekvadorska vlada je zaenkrat ponudbo odbila. OMorda pa je bilo milijončkov še vedno premalo.... Ni pa izključeno, da je bila mali ekvadorski republiki najbolj pri srcu popolna samostojnost. naše in kar danes pomenja vrata Srednje -fivrope na Jadran, one Srednje Evrope, kateri najbolj izpostavljeni del smo mi? In tem Italijanom (ki pred očmi angloameriškjh oblasti cinično izvajajo očitno politiko razlaščevanja, t. j. grabijo tujo narodnostno posest) bi zahodni zavezniki hoteli zaupati našo usodo? In to prav danes, ko bivanje sovjetske vojske v Avstriji pomeni najresnejši opomin na previdnost? Vse se na tem svetu lahko zgodi in mi žal ne moremo preprečiti niti izključiti tudi dejanja, ki bi pomenil politično brezumnost in norost. Ali tedaj naj se zahodni zavezniki ne čudijo, če bo evropska stvar, ki jo zaupajo .moralno popolnoma neobčutljivim ljudem, s takim postopanjem diskreditirana. Ljudje, ki naj bi se borili za nek ideal, morajo verjeti tudi v njegovo izvedljivost. Kjer pa moralnih osnov ni, tam ne more biti niti vere v evropske ideale, Ce ni pravice, ni tudi evropske zavesti! Italijanom je spričo bajeslovne anglosaksonske lahkovernosti ušlo, da-vsaka oblast pomenja tudi odgovornost in da mora vsako zaupanje biti tudi zasluženo. Kaj so oni storili, da bi zaslužili ameriško zaupanje in dosegli revizijo mirovne pogodbe o Trstu? S čim so si pridobili pravico, da proti nam u-veljavljajo pravico džungle? Do današnjega dne odgovori na ta vprašanja tudi pri najboljši volji ne morejo biti drugačni kot popolnoma negativni. A na možnost pooblastila za gra-bež proti nam, ki smo se borili za zavezniško stvar, in v korist onih k' so se borili proti njej, venda-le še ne moremo verjeti. Pri Trstu ne gre za vprašanje, če naj bo italijanski ali jugoslovanski, temveč gre za to, da bi postal most, preko katerega bi prišlo do izmirjenja in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, obenem naj bi se p>a odprla ob našem mestu tudi vrata in pristop vsemu o-stalemu srednjeevropskemu zaledju, ki mu je Trst prirodno izhodišče na morje. Temu visokemu namenu p>a najbolje odgovarja rešitev, kakor je podana z mirovno pogodbo, ki so jo sklenili leta 1948 in sankcionirali 15, septembra 1947. Na tem dejstvu se medtem ni spremenilo nič. Zato je le v kprist vseh prizadetih narodov, da se pogodba uresniči in s tem končno o-stvari možnost umiritve in prehod v normalno življenje tega področja, ki bi sicer bilo večni razlog sporov in razdorov. Nouo umetno gnojilo Staufferjeva kemična družba v San Franciscu je postavila na trg novo umetno gnojilo iz železovega amoniaka. Cena je nižja od drugih podobnih sredstev. Preizkusila so ga tudi ameriška vseučilišča in državni laboratoriji. Po perzijskem petroleju še kaviar Kaviar je med nami Slovenci le malo znana delikatesa, zato pa jo Rusi toliko bolj cenijo in z njo prav uspešno kupčujejo p>o vsem svetu. Kaviar pridobivajo iz iker — jajčec samic nekaterih sladkovodnih rib. Najvažnejša riba, ki daje tudi najboljši kaviar, je jeseter. Rusi — .tudi današnji boljševiki — so monopolski kapitalisti kaviarja. Pri nas stane 1 kg približno 12 do 15 tisoč lir. Zadnjega januarja t. J. je potekla veljavnost pogodbe »Sovjetsko-j?er-zijske ribiške družbe«, ki od leta 192? dalje pridobiva na perzijski obali Kaspiškega morja kaviar za skupen račun. Pogodba predvideva celotno udeležbo po 50 odst. za vsakega partnerja; tako na napravah, na dobičku, storilnosti, nepremičninah in opremi. Sedež družbe je v Teheranu in načeluje ji perzijski državljan, medtem ko je tehnično vodstvo pridržano Sovjetom. Od prvotnih 170 ruskih strokovnjakov jih deluje danes še 20. Tako se dozdeva zdaj Perzijcem, da bi mogli ta dobičkanosen posel opravljati tudi sami. Ura sovjetskega iz-koriščevanja naj bi prav tako odbila, kakor je odbila Angležem v Abadanu. Perzijci mislijo, da je pogodba potekla že 1. oktobra lani. Koncem januarja 1.1. bi morala biti podaljšana, kar pa se ni zgodilo. Po perzijskem tolmačenju torej ne preostane drugega kakor razdelitev po ključu 50 odst. za vsakega udeleženca. 'Rusi seveda s perzijskimi predlogi niso zadovoljni in so jih gladko odklonili. »Pravda« je zelo o-strc napadla nekega teheranskega poslanca, ki je sovjetsko kaviarsko koncesijo primerjal z britanskim petrolejskim izkoriščanjem. V medsebojni perzijsko-ruski pogodbi pa sta dve določili, ki Perzijcem belita glave. Prvo določilo pravi, da se ne smejo po preteku pogodbe še nadaljnjih 25 let nameščati v ribiški industriji tuji tehniki, drugo določilo pa govori o ribah perzijske obale Kaspiškega jezera kot »neohhodno potrebno prehranjevalno oporišče ruskega naroda«. Na to določilo seveda Sovjeti lahko marsikaj obesijo. Po vsem tem kaže, da je danes v Perziji pametneje vleči za rep angleškega leva, ka* kor pa ruskega medveda. Stran 4. OHiQ.ES ACIJA Leto VII. --Stev. 7 ¥ E STIs TRŽAŠKEGA DIALEKTIKA ‘Skl \yiSL6 cul j c, ituj jti jJi či v člv' »cuaiekucm komunizem«, s Katerim se tako oahavo postavlja nekdanji lašistični uniiormiranec, katerega slika je visela po vseh nekomunističnih gostilnah za časa volitev v •zgoniški občini, je Bepo iz Kolu-drovice odgovoril takole: »Vzemimo, da sva se pošteno skregala, Ce ifrediš .ti po levi strani ceste, jo bom jaz mahnil po desni. Ce ti dvigneš desno roko, bom jaz pomolil v zrak levico; in če ti....« Pa prekinimo ta mcdrovanja! Odkar se je Tito skregal s Stalinom razsaja med obema pravi navzkrižni ogenj dialektičnega komunizma. .Stalin se je po kanalih svojih priliznjencev prekrstil v »velikeg* voditelja« (Veliki vožd - firer), zato je bilo nujno, da se je Tito pustil izvoliti za državnega predsednika. Pred kratkim je Stalin spisal nov komunistični katekizerh v obliki »pisem«, ker je pri tem verjetno mislil na krščanske evangeliste, in v njih ugotovil, da se komunistično prerokovanje o »odmiranju države« še dolgo ne bo izpolnilo. Tito je prav zato pohitel, da z novo ustavo že zdaj takoj »država od-■umre«, čeravno samo navidez. Ministrstva in ministre je pokopal, r.a ta mesta pa postavil »Izvršni, odbor« s petimi nepomembnimi se-kretarčki. Stalin se v svojih »pismih« huduje nad neumnostjo ljudi, ki mislijo, da bi bilo treba kolhozom prepustiti traktorje in mlatilnice v last. Tito je verjetno prav zaradi tega izročil vse podržavljene obrabe v skupno last delavstva. Stalin je pričel krepiti in utrjevati državni centralizem, kjer je to le mogoče. Tito se je takoj po-iuril in proglasil decentralizacij^ ia osnovno načelo »gradnje socia-j lizma«. Stalin je postavil posebno »tajništvo«, ki ga sestavlja sedem naj-zvestejših »aparičikov« nad »Centralni komite«. Tito je nasprotno poleg Narodne skupščine in Centralnega komiteja z novo ustavo u-zakonil »Svet proizvajalcev«, ki ne .šteje samo nekaj izvoljencev, paf) pa nekaj sto izbrancev. Stalin zatira z vso silo vsak poskus odklona kakršne koli proizvajalne panoge od zahtev petletke. Tito pa naravnost zahteva od podjetij, ki jih upravljajo delavski sve-iti, čim svobodnejše konkurenčno tekmovanje. Stalin vlači iz grobov nacizma protižidovska prokletstva. Tito posnema s svojim »Svetom proizvajalcev« hote ali nehote vzore Mussolinijevih »korporacij«. Stalin izpopolnjuje partijska mesta in namišljene parlamentarne u-stanove s poklicnimi komunisti. Tito proizvaja iz svojih »parlamentarcev« stalno plačane poklicne politikante in odvzema novim »državnim tajnikom« pasivno volilno pravico (z izjemo državnih tajnikov za zunanje zadeve in narodno obrambo). Takemu igračkanju pravijo Srbi »za inat«, Slovenci za nalašč; naši Kraševci bi rekli »za dešpet«. Tito je svojo komunistično partijo prekrstil v »Zvezo komunistov«, Stalin pa je »boljševiški« pridevnik s; svoje partije izbrisal. Tu sta se pač našla Stalin in Tito, skregana dvojčka na skupni popkovini komunistične doktrine. No zdaj bomo morda razumeli, ka.: je dialektični komunizem? Ce, ne, moramo Bepota iz Koludrovice le poslušati do konca: »...in če boš ti nekega dne ufnrl naravne smrti, se bom vrgel jaz v morje — samo za dešpet.« Tudi »slovenski« kominformisti na Opčinah so se hoteli oddolžiti spominu velikega »revolucionarja« Prešerna. Zato so priredili v svojem kulturnem domu v petek zvečer svojevrstno Prešernovo proslavo. Občinstvo je bilo večinoma sestavljeno iz zagrizenih italijanskih nestrpnežev in otročadi, ki so prav pridno razgrajali med prireditvijo. Sicer je bilo pa prostora še veliko, saj je bilo da ali ne kakih 60 gledalcev. Po skoro uro trajajočimi pripravami se je pojavil prvak »slovenskih« kominformistov, Just Košuta, ki je imel uvodni govor, v katerem je orisal Prešerna kot pravega revolucionarja in komunista, ki se je v življenju ravnal po načelih francoske revolucije (enakosti, bratstva in svobode). Za njim so nastopili razni recitatorji, ki so pa verjetno vse Prešernove poezije že zdavnaj pozabili, saj je bilo slišati le suflerja, ki pa kljub vsej dobri volji ni mogel pomagati recitatorjem, ki so dostikrat kar po svoje lomastili Prešernove pesmi. Lepo se je odrezala edino gospodična' tovarišica, ki je zapela solo- spev »Nezakonska mati«. Baritonist, ki je pel »Mornarja« m »Kam«, se pa ni preveč izkazal. Tudi njegov »proleterski« nastop na odru z raznimi kretnjami in z rokami v žepu, ni bil prav navdu-šljiv. Za zaključek se je spet pojavil Košuta, ki je položil svojim zvestim na srce, naj se v življenju ravnajo po Prešernovem zgledu m naj energično podpro resolucijo, katero pošilja SHPZ Združenim narodom z zahtevo, naj dajo Italijanom v coni B STO-ja iste pravice kot Slovencem, da jim vrnejo italijanska imena ter da dobijo razlaščeni italijanski ezuli spet sVo-jo zemljo. Ta Prešernova proslava je pa vsekakor dosegla svoj višek, ko je domača godba za zaključek zaigrala znano italijansko popevko »Mo-lighe el fil che svoli«. Občinstvo je sprejelo to točko s takim navdušenjem, da bi bil še Prešeren vesel. ko bi videl, kako je občinstvo njemu na čast prepevalo in z rokami i.n nogami taktiralo! Z navdušenjem se je torej proslava začela, še z večjim navdušenjem pa končala! Seja obč. soeia p flabrežlni V četrtek, dne 12. t. m., se je po dvomesečnem presledku ponovno sestal občinski svet v Nabrežini. Manjkalo je pa kar pet svetovalcev, ki so pa bili le .zaradi bolezni odsotni. V začetku seje je župan Terčon podal še precej obširno poročilo o dosedanjem delovanju občinske u-prave. Najprej se je spomnil dvojezičnih napisov, ki so bili nasilno odstranjeni, ter je izjavil, da zadeva s tem ni toila končana, ker je naloga vseh slovenskih občin, da dosežejo pri ZVU spremembo dotič-nega zloglasnega fašističnega zakona, da pride tudi naš narod do svojih osnovnih pravic na STO-ju. Dalje je poročal o razdelitvi božičnih paketov. Pakete so prejeli vsi otroci otroških vrtcev, osnovnih šol in industrijskega tečaja. Skupno je bilo v ta namen razdeljenih 750 paketov v vrednosti približno 750.000 lir. Dalje je prejelo 150 revnejših družin do 15 kg težke pakete z živežem v vrednosti 3.000 lir za paket, a skoro vsi so Prvi pevski nastop društva A. Tanče v Nabrežini V nedeljo 22. februarja 1953 ob 16. uri se bo prvič predstavil našemu občinstvu pevski mešani zbor Avgust Tanče na Prešernovi proslavi v kinodvorani v Nabrežini. Naši pevci in pevke so navdušeno sprejeli predlog, naj bi dali novemu pevskemu zboru ime Avgust Tanče, Avgust Tanče je bil naš domačin. Služboval je .kot učitelj štirideset let v domači vasi. Bil je vzor takratnih naših učiteljev in je tudi pomagal ustvariti novi kader mladih učiteljev, ki so bili pred prvo svetovno vojno voditelji V3ega našega kulturnega življenja po vsem našem Krasu. Zasluga takratnih starih in mladih učiteljev je bila velika na vseh poljih. (Pokojni Avgust Tanče je bil navdušen pevec in sijajen pevovodja. Slovel je kot izvrsten cerkveni organist. Bil je marljiv kulturni delavec, saj je bil dnevno zaposlen zjutraj in poaoldne v osnovni šoli. zvečer pa v obrtni, kjer je poučeval kamnoseške vajence. Po dnevnem in večernem delu je hodil k pevskim vajam, kjer je vodil in učil »Pevsko društvo Nabrežina«, ki je bilo pod njegovim vodstvom najbolj sloveče na Primorskem. Naš pevs.ki zbor ni mogel izbrati lepšega imena! Zbral si je ime domačega kulturnega delavca, demokrata, ki je vse svoje moči posvetil svojemu ubogemu ljudstvu, ribičem, kmetom in delavcem v svojem kraju. Avgust Tanče je slovel pred prvo svetovno vojno tudi kot najboljši slovenski tenorist. Kot izvrsten pevovodja je vodil svoj zbor na razne pevske prireditve širom naše domovine, kjer je pridobil »Pevskemu društvu Nabrežina« veliko slavo. Prepričani smo, da bo vse naše občinstvo sprejelo z veseljem našo pobudo, ker smo se skromno oddolžili in dali našemu pevskemu zboru ime človeka, ki je bil pri našem ljudstvu zelo priljubljen. Prešernova proslava s kulturno prireditvijo, ki bo v nedeljo, bo počastila razen velikega pesnika Prešerna tudi nabrežinskega šolnika in pevca Tanceja. Vabimo vso našo javnost, posebno okoličane in tržaške Slovence, naj prihitijo na to slavnost ter naj s svojo prisotnostjo pripomorejo, da bo nedeljska kulturna prireditev v naši lepi Nabrežini lepo u-spela. Narodna In študijska Knjižnica Narodna in študijska knjižnica posluje vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30, in sicer v ulici Gep-pa 9-tV. REPENTABOR ‘Dočim imajo vse ostale občine tržaškega ozemlja večje ali manj še težave s svojimi brezposelnimi, mi do zime tega vprašanja ne poznamo. Vsi so na kak način zaposleni pri enem ali drugem delu, kjer vsaj .toliko zaslužijo, da krijejo svoje vsakdanje potrebe. Kot kaže bodo ta razna začasna dela trajala še vsaj to pomlad in tako se nam tudi v bližnji bodočnosti ni treba bati brezposelnosti. Poleg prvega in glavnega namena, ki ga imajo javna dela ali tako imenovana središča za delo, to je zaposlitev brezposelnih, imamo od teh' središč še drugo veliko korist, in sicer zidavo raznih javnih nanrav. Tako bomo v naši občini imeli moderno lepo občinsko kopališče, ki bo morda začelo poslovati že to poletje. Upamo, da bo sedanja občinska uprava lepo nadaljevala svoje delo v čimvečjo korist občanom in v svojo čast. Pri delu naj upošteva poleg zunanjega videza tudi trdnost in trainost del, da ne bodo traiala le dokler traja mandat občinske uprave. . prejeli še nekaj perila, obleke ih obutve v vrednosti 2.000 lir. Za vso akcijo je občina potrošila približno 1.5 milijona lir. Dalje je župan obširno poročal o javnih delih, a posebno o delih »Selada«. Navedel je natančno, kaj so do zdaj naredili, kaj je v teku in kakšni so nadaljni načrti. Trenutno je zaposlenih 80 delavcev, od katerih jih 47 dela za Trst (ve-j činoma klesarji), a ostali so na razpolago Občini. Poročal je še o drugih javnih delih iz prejšnjih gospodarskih načrtov, kakor so hiša za občinske* nameščence, občinska hiša z ambulatorijem v Mav-hinjah, ambulatorij in pošta v Devinu, dve stanovanjski hiši, ki b^-sta spomladi končani, pokopališče v Sesljanu itd. Omenil je tudi večkratno intervencijo odbora pri Z. V. U. zaradi javnih del, kakor so šola v Sempolaju, Nabrežini in pfi-ikopališče v Sesljanu. Poudaril je tudi obuprti položaj v nekaterih vaseh, ki so jih porušili Nemci. 0-menil je dalje regulacijski načrt od Stivana do Sesljana, ki je zdaj v drugi fazi, ter delovanje in nedelovanje kraškega vodovoda. Slednjič je obrazložil gospodarski načrt štev. 11, ki ga je odbor predlagal v višini 80,750.000 lir, a ga je nadzorna oblast odobrila le za 15 milijonov lir. Natančnejše podatke c tem načrtu je prinesla že zadnja številka našega tednika, H koncu je govoril še o položaju cestnega omrežja in o užitninskem u-radu. Končno je župan podal še potočilo o nabiralni akciji za poplav-Ijence na Nizozemskem, ki je do četrtka 12. t. m. dosegla znesek 196.478 lir, 20 paketov perila in o-bleke ter paket zdravil. Akcija se še nadaljuje. Takoj nato se je oglasil k besedi svetnik Srečko Colja, ki je grajal župana, ker se je udeležil novoletnega sprejema pri predsedniku ppd-rcčja g. Palutanu, češ da je ta največ delal proti našim dvojezičnim krajevnim napisom. Zupan mo je odgovoril, da je bift> to le dejanje vljudnosti, ki nima opravka s ,političnim delovanjem, ter da je šel ker je bi) povabljen in ker so se tega sprejema udeležili vsi drugi župani tega področja. Odbornik Slavec in Albin Škrk sta v ostrem polemičnem govoru prav tako zavrnila Coljevo obtožbo. » Nato je prečital dr. Skerk daljšo spomenico svetovalca Škofa ifclede neke poti v Sesljanu, nakar ^lipan obljubil, da bo o tem dal odgovor na prihodnji seji. ljalo, a trenutno ne vidimo nobene prave poti. Cas bi bil, da bi odgovorni krogi poskrbeli za kako zaposlitev ne le istrskim ezulom, temveč predvsem nam domačinom, ki smo na tej zemlji vedno živeli in veliko pripomogli k razvoju našega središča, ki nas v tej težki uri popolnoma prezira in zanemarja! VELIKI REPEN Kmalu bosta dve leti, kar so nam posekali gozdove ob meji, a do danes ni še nihče prejel za to najmanjše odškodnine. Nekateri kmetje so pri tem imeli veliko škode in bi bilo pošteno, da bi jim bila ta škoda v doglednem ča^u povrnjena. Toda doslej ni bilo slišati še nobenega glasu o kaki odškodnini! Posamezni kmetje si ne vemo kako pomagati, zato bi moral nekdo to zadevo vzeti v roke in poskrbeti, da' bi se stvar pošteno in hitro rešila. Stvar naj načelno rešijo za vse kmete in ne le za posamezne primere; da bi nr bilo brezpotrebnih poti in stroškov. Brezposelnost na Opčinah To zimo se je vprašanje brezposelnosti prvič po vojni pojavilo v naši vasi v zelo resni obliki. Domačini imajo vsak dan slabše izglede za kako stalno ali pa tudi le začasno zaposlitev. V neposredni bližini Opčin je v teku'polno dela, ki so ga prevzela razna italijanska podjetja. Toda domačinov je le malo ali zadnje čase sploh nič zaposlenih. Večinoma delavcev so podjetja pripelia la že s seboj. Tujci delajo na naših tleh, domačini pa tavamo po zapu ščenih openskih cestah in iščemo utehe in razvedrila v kaki gostilni kjer vsaj za trenutek pozabimo na vedno večje skrbi. Težko je reči, kam bo to pripe- GOSPODARSTVOI KAKO NAJ SADIMO DREVJE? njem ali drobno zemljo, da bi se ZIBELKA Družino črkostavca tiskarne »A-dria« in meterja »Demokracije«, g. Antona Kebra, je 16. februarja o-biskala štorklja in ji prinesla prvorojenko Lucijo. Čestitamo! Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 22. febr.: 8.45 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 15.00 Naša mladinq pred mikrofonom. — 16.00 Malo za šalo - malo zares. — 17.00 Koncert barkovljanskega pevskega zbora. — 18.00 I,z delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. 21.32 Izbrana lirika. — 21.45 Verdi: MOC USODE, 1. in 2. dejanje. PONEDELJEK, 23. febr.: 13.00 Slovenski motivi. — 13,30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Moški kvintet iz Zagreba. — 21.00 Književnost in umetnost. — 21.45 Verdi: MOC USODE, 3. in 4. dejanje. TOREK, 24. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 19.25 Angleščina po radiu. — 20.30 Aktualnosti. 21.00 Citamo za vas. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9. SRERDA, 25. febr.: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški ve dež. — 20^30 Sola in vzgoja. — 21.00 Koncert violinista prof. Karla Sancina. — 21.30 Vokalni kvartet. ČETRTEK, 26. febr.: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slo. venščina za Slovence. —1 21.00 Radijski oder - Niccodemi: 'UČITELJICA, nato Večerne melo-gije. PETEK, 27. febr.: 13.00 Glasba po želiah. — 19,00 Kraji in ljudje 19.25 Angleščina po radiu. 20.30 Tržaški kulturni razgledi 21.00 Koncert komornega zbora Skrianček. - 21.25 Zgodovina pomorstva. Zadnjič smo opisali, kakšne lege in zemlja so primerne za saditev gotove vrste drevja. Danes pa bomo podali nekaj nasvetov, kako naj pravilno sadimo drevje. Mogoče se bo zdelo kateremu kmetu to naše pisanje nepotrebno, Toda od pravilne zasaditve zavisi boljše ali slabše uspevan'je drevesa! Pravilno negovan otrok se bolje razvija kakor zanemarjen! Ce hočemo zasaditi nov nasad, za katerega smo prekopali (rigolali) zemljo, bomo le-to najprej izravnali in nato izkopali jame. V ta namen bomo najprej izmerili površino in preračunali, koliko dreves .bomo posadili. Pri tem moramo imeti v vidu potrebno razdaljo, ki jih posamezne vi^te drevja za-, htevajo. Tako n. pr. bomo breskve sadili v razdalji 4-5 m na vsako stran, in sicer v trikot; hruške, cepljene na divjak, bomo sadili v razdalji 4-6 m .tudi na vsako stran, hruške pa cepljene na kutno bomo sadili v, razdalji 2-3 m vrsto od vrste in 1 1/2 do 2 1/2 m drevo od drevesa. Te razne razdalje so odvisne od vrste sadnega drevesa, ki ga mislimo zasaditi. Tako n. pr. zahteva hruška »Clairgeau« manjšo razdaljo. medtem ko imajo druge vrste v splošnem burnejšo raščo in zahtevajo več prostora. Nadalje bomo drevesa, ki jih hočemo vzgojiti v oblike piramide, zasaditi v večjo razdaljo, medtem ko vzgojena na špalir zahtevajo manj prostora in je zato lahko razdalja manjša. Češnjam, moramo dati obilo prostora, zato jih moramo zasaditi v razdalji najmanj 8 m na vsako stran, a raje še več. Češplje in slive bomo sadili v razdalji 6-7 m in prav tako marelice. Jablane, cepljene na divjo podlago, moramo saditi v razdalji 7-8 m, cepljene na dusencmec v razdaljo 4 m, in cepljene na paradi-žovec (ki ga vzgajamo na špalir) pa v razdalji 2 1/2 za 2 m. In končno trte. Kako naj te sadimo? Za določitev razdalje trt moramo vedeti, kakšna je lega zemljišča in kakšno vrsto trte bomo zasadili. V strmih legah naj bo razdalja vrste od vrste 3 m, tako da bomo lahiko obdelovali v terase: zadaj za vsako vrsto bomo napravili leho, ki jo bomo orali, im od lehe do višje ležeče vrste nam o-stane majhna grivica. Na ta način prihranimo mnogo ročnega dela in voda se ne odteka ter ne izpira zemlje. V ravnih legah pa lahko zasadimo vinograd v razdaljo 2 do 2 1/2 m. Trta od trte naj bo v razdalji 1.20 do 1.50 m. Za Tokay in vs;. nami.zna grozdja pa mora razdalja znašati od 2 do 2.30 m. Pomnimo: večje razdalje so donosnejše kakor pregosto zasajeni nasadi; to so dokazale večletne izkušnje. Ko smo tako določili razdalje, bomo zapičili kole in ob teh izkopali jame. Za sadno drevje naj ,bo jama 1 kv. m široka in 50 cm globoka, za trte pa 50 cm široka in 50 cm globoka. V jame bomo nasuli za tri močne vile dobrega preperelega gnoja ali še ,-bolije kakih 15 kg mešanca (kompost). To premešamo z nekolike suhe drobne zemlje. V to zmes vsadimo drevo, ki smo mu pred vsaditvijo odstranili pokvarjene in prikrajšali predolge korenine. Vsak prerez naj bo obrnjen proti zemlji, da se voda od njega odteka in ga tako obvarujemo gnilobe. Nato posujemo okrog drevesa nekoliko suhe drobne zemlje, drevo potresemo, da se korenine dobro sesedejo, dodamo, ob robu še par vil gnoja in nato zasujemo. Drevesa ne smemo nikdar zasaditi bolj globoko, kakor je prej rastlo v drevesnici! Trte bomo sadili na enak način, samo gnoja uporabimo manj. Pri cepljenkah mora cepilna zareza biti izven 'zemlje. Ce še pričakujemo led, moramo cepič zasuti z žaga- ne posušil. Ko začne cepič poganjati, ga spet odkrijemo. V primeru suhega vremena moramo vse novo nasajeno drevje zaliti. CAS JE ZA VRTNO SETEV Ob pustu vsak kmet in tudi nekmet seje povrtnino. In ker smo s pustom doma, bomo tudi letos posejali te dneve vrt. Grede smo že vsi pred mrazom prekopali in dobro pognojili z dobrim gnojem,- s kurjakom ali mešancem (kompostom). Zdaj bomq zemljo zrahljali in ijo izoblikovali v grede. Le te naj bodo ne več kot 1.20 m široke! V te grede, ki smo jih letos pognojili, bomo zdaj posejali solato, radič in verzote za presajanje. Peteršilj, zelen in korenček, ki jih tudi zdaj posejemo, pa moramo posejati v grede, ki so bile laiisko leto pognojene z gnojem, v nasprotnem primeru bi nam ■te rastline ne uspevale, ker jih na svežem'gri6ju napada korenska plesen in izumirajo pred časom. Zdaj tudi lahko sejemo grah v vsako lego, in sicer tudi poznejše vrste, kakor so »Senator« ali »T«~ lefon«. Nabrežinska občina za holandske poplavljence Nabrežina 110.013 lir Sesljan 20.200 » Mavhinje 20.025 » Devin 19.040 » Sempolaj-Praprot 14.500 » Slivno 10.250 » Vižo vije 10.000 Cerovlje 4.850 » Medjavas 4.200 » Stivan 3.700 d Skupaj 216.778 lir Prispevki so bili zbrani do 16. t. m. K N JI GE Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige: Vinko B e l i č i č : »Slovenska lirska pesem«, cena 350 lir, za študente 300 lir. France Prešeren: »Krst prt Savici«, cena 250 lir. Dimitrij J e r u c : »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir. Ferry B u k y j č : roman, cena 800 lir, za študente-600 lir. Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir. Bogomir C o k e 1 j : »Zgodovinski razvoj Trsta«, brošura, , cena' 60 lir. » , . Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei ■ ‘Tiska: ••• - tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št; '10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9 - 12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 MIZ 0 F i 1 | hmetovalGi V podjetnih! « trame in pakete nudi najugodneje i. CALEA Deske smrekove, macesnove £ in trdih lesov, TEL. 90441 TRST Vlil* Sonnino, S 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R m I N Cormons - prov. Gorizia U R ARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZB l RA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.