Nora Gregor bo nastopila tudi na tržaškem odru Kakovost bolnišnice Burlo ni ogrožena Za Briško poroko prejeli 58 prijav JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 72 (21.309) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 28. MARCA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, i^j-, JU, Jara kača zgodbe o špetrski šoli Dušan Udovič Minilo je kakih pet let, odkar se je špetrska dvojezična šola morala prisilno izseliti iz prvotnega sedeža v Ažlinski ulici. Od takrat je bil problem šole pogosto na dnevnem redu. O vsem je naš dnevnik podrobno poročal: o desetinah sestankov, vztrajnih prizadevanj staršev in beneških organizacij, da se vsako leto rastočemu številu v šolo vpisanih otrok zagotovijo primerni prostori. Morali smo poročati tudi o jari kači birokratskih zapletljajev, pri katerih je prednjačila špetrska občinska uprava, medtem ko ne vladi ne deželni upravi, to je treba priznati, ni zmanjkalo potrebnega posluha. Nazadnje so se dela za adaptacijo šolske stavbe po dolgih kolobocijah, konec lanskega novembra le začela. Včerajšnji obisk deželne od-bornice za šolstvo v Špetru naj bi zagotovil še dodatna deželna sredstva in s tem pospešil dela na šolski zgradbi. Novico je nedvomno treba pozdraviti kot pomemben premik. Če ne bo novih zapletov, naj bi bila readaptirana šola vseljiva čez kaki dve leti, morda tri. Pri tem si človek ne more kaj, da ne bi pomislil, koliko časa in naporov stane ta zgodba, če štejemo ves čas, odkar se je začela. Ni treba biti strokovnjak za presojo, da se v sedmih, osmih letih lahko zgradita nebotičnik ali avtocesta. Je mogoče, da je adaptacija bolj ali manj običajne šolske stavbe tolikšen problem? Lahko sklepamo, da se to dogaja, ker je za koga še vedno problem tista šola in ne zgradba, ki ji je namenjena. BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mmrn gm Matija Praprotnic Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 po strmoglavljenju nemškega letala - Nova odkritja preiskovalcev Kopilot zaradi bolezni v torek ne bi smel leteti manjšine V Vidmu o gradnji Evrope narodov VIDEM - Večjezičnost kot bogastvo, ki zaznamuje deželo FJK in ki na mednarodni ravni predstavlja tudi osnovo za evropsko integracijo. Odprta vprašanja, ki še danes obstajajo glede izvajanja pravic državnih in deželnih zaščitnih zakonov za slovenščino, furlanščino in nemščino predvsem, kar se tiče šolstva. To so bile glavne točke včerajšnje konference na Videmski univerzi. Na 3. strani tržič - Družba Fincantieri špeter - Obisk odbornice Santorove Obnova dvojezične šole gre v pravo smer s? -a Novi sporazum zagotavlja proizvodnjo do leta 2022 pristanišča politika Russo: Skupaj za rast starega ¿___. PtO CflJBil / 12 TRST - Prostocarinsko cono v tržaškem starem pristanišču bodo premaknili v roku nekaj tednov. To je povedal med drugim senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki je bil včeraj popoldne gost 4. rajonskega sosveta. Na seji skupščine je predstavil svoj popravek k finančnemu zakonu, ki je lani premaknil z mrtve točke dogajanje v starem pristanišču. Russo je tudi pozval k enotnosti in sodelovanju vseh dejavnikov. Na 4. strani OUTLET PELLET maloprodaja od 3,60 €/15 kg URNIK ponedeljek - petek: 7.00-19.00 sobota: 8.00 -13.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si DÜSSELDORF - Štiri dni po strmoglavljenju nemškega airbusa A320 v Franciji, v katerem je umrlo 150 ljudi, v javnost curljajo podrobnosti o ko-pilotu, ki naj bi namerno povzročil tragedijo. Preiskovalci so ugotovili, da bi moral biti v torek na bolniškem dopustu in da je v preteklosti imel težave z depresijo. Na kraju tragedije se nadaljuje iskalna akcija, letalske družbe pa spreminjajo pravila. Preiskovalci so med četrtkovo preiskavo stanovanja 27-letnega kopi-lota Andreasa Lubitza med drugim našli zdravniško potrdilo, da je bolan in da bi moral na dan strmoglavljenja ostati doma. Za kakšno bolezen naj bi šlo, ni znano. Preiskovalci domnevajo, da je kopilot pred svojim delodajalcem in pred sodelavci skrival bolezen, saj je bilo zdravniško potrdilo raztrgano. Na 11. strani V Trstu kar nekaj prometnih nesreč Na 4. strani Priključek na nov kontovelski vodovod Na 6. strani Za promocijo Likofa bodo skrbeli študentje Na 13. strani Nazdravili tridesetim letom Soških regat Na 13. strani MARINI G H POMLAD/POLETJE odprlo tudi v nedeljo, 29. marca urnik: 10.00-12.30/15.30-19.00 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču 9971234567007 2 Sobota, 28. marca 2015 ALPE-JADRAN / špeter - Srečanje z deželno odbornico Mariagrazio Santoro Končno rešitev za razširitev sedeža dvojezične šole? ŠPETER - Deželna odbornica za infrastrukture Fur-lanije-Julijske krajine Mariagrazia Santoro se je včeraj popoldne na povabilo SKGZ in SSO videmske pokrajine srečala najprej z beneškimi predstavniki slovenske manjšine in nato še s špetrskim županom Marianom Zufferlijem. Govor je bil o možnostih za razširitev projekta obnove starega sedeža dvojezične šole v Špetru. Dela so se sicer začela že pred meseci, vendar pa sam projekt (to je priznala tudi sama odbornica Santorova) ne predvideva dovolj prostora za cel inštitut, to se pravi za vrtec, osnovno in srednjo šolo, v katerem bo v prihodnjem šolskem letu skupno 262 učencev. Problem je bil do sedaj v tem, da je Občina Špeter Deželi, ki bi morala vse to financirati, poslala vsaj tri prošnje oz. projekte za razširitev šole z različnimi predračuni. V Špetru je župan Zufferli včeraj zagotovil, da bo po dogovoru z ravnateljstvom dvojezičnega ištituta že v ponedeljek poslal točno prošnjo, tako da bo deželni odbor že pred veliko nočjo lahko dela vključil v seznam deželnega programa za šolsko gradbeništvo. Bodisi odbornica San-torova kot špetrski župan sta na srečanju poudarila pomen, ki ga ima slovenski dvojezični center za celotno območje Nadiških dolin. (NM) Odbornica Mariagrazia Santora se je srečala s predstavniki slovenskih oragnizacij nm portorož Objavljen razpis za festival Melodije morja in sonca PORTOROŽ - Avditorij Portorož je na svoji spletni strani objavil javni razpis za sodelovanje na 35. festivalu Melodije morja in sonca. Avtorji lahko na razpis, ki je odprt do 28. aprila, prijavijo največ dve avtorski deli - skladba, besedilo in aranžma. Festival Melodije morja in sonca bo 4. julija v Amfiteatru Avditorija Por-torož.Prispele prijave bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo imenuje Avditorij Portorož in RTV Slovenija ob soglasju organizacijskega odbora festivala. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb, od tega sedem ali več izbranih iz razpisa, in sedem skladb vabljenih avtorjev ali izvajalcev, ki jih bo izbral organizacijski odbor festivala. Podelili bodo veliko nagrado festivala Melodije morja in sonca 2014 ter nagrade strokovne žirije za glasbo, besedilo, priredbo in interpretacijo vokalnega solista ter nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja. balet - Gostovanje SNG Maribor v Italiji S Clugovo predstavo Radio and Juliet sinoči nastop v Modeni MODENA - Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je včeraj v gledališču Teatro Comunale di Carpi v Modeni nastopil s predstavo Radio and Juliet. Ta mojstrovina koreografa Edwarda Cluga že deset let navdušuje gledalce po Evropi in v drugih delih sveta. Najlepšo ljubezensko zgodbo na svetu je v Radio and Juliet umetniški direktor mariborskega Baleta Edward Clug drzno soočil z epskimi razsežnostmi glasbe britanskega alternativnega rock benda Radiohead ter nežno ljubezen postavil nasproti hladnemu mehaniziranemu sodobnemu svetu. Z mešanico glasbe in značilnega minimalističnega giba Clug stopnjuje občutja obupa, odtujenosti in osamljenosti ter s tem ustvarja atmosfero nasilja in vse hitrejšega minevanja časa, so sporočili iz SNG Maribor. Ob Clugu so v Modeni nastopili Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Sergiu Moga, Yuya Omaki, Gaj Žmavc in Tijuana Križman Hudernik. Balet Radio and Juliet se lahko pohvali z največjim številom gostovanj v zgodovini slovenskega baleta. Ob domačem občinstvu je med drugim očaral gledalce v Braziliji, Franciji, Južni Koreji, Kanadi, Rusiji in ZDA. Na domačih odrskih deskah v Mariboru bo na ogled 23. aprila, ko bo ekipa slavila natanko deseto obletnico premiere. Takrat bo na sporedu tudi Clugov Tango. Edward Clug v predstavi Radio and Juliet arhiv meja - Večernje novosti o domnevnem maltretiranju Srbov Slovenska policija zanikala trditve o neprimernem ravnanju NOVO MESTO - Beograjske spletne Večernje novosti so včeraj poročale o dogodku, ki naj bi se na mejnem prehodu Obrežje zgodil 19. marca. Slovenski policist naj bi namreč štirinajstim srbskim državljanom, ki so se tja pripeljali z avtobusom, neprimerno zavrnil in prepovedal vstop v državo. Na novomeški Policijski upravi (PU) so za STA povedali, da navedbe ne držijo. Kot navajajo Večernje novosti, naj bi po navedbah zavrnjenih potnikov na mejnem prehodu Obrežje 19. marca ponoči slovenski policist brez pojasnila skupini Beograjčanov iz več avtobusov prepovedal vstop v Slovenijo, kar naj bi v Srbiji izzvalo »močno burjo« v javnosti. Zavrnjene potnike naj bi slovenski policist brez kakršnega koli razloga tudi maltretiral, so med drugim zapisali v navedenem srbskem mediju. Z novomeške PU so sporočili, da so glede zavrnitve štirinajstih srbskih državljanov in drugih navedb v enem izmed srbskih medijev natančno preverili vse razpoložljive vire informacij. Pri tem so ugotovili, da je večina navedb napačnih, javnost pa tako ni bila objektivno seznanjena. Po opravljenih razgovorih s policisti postaje mejne policije Obrežje in pregledu policijskih evidenc ter posnetkov varnostnih kamer lahko namreč zatrdijo, da policisti štirinajstim državljanom Srbije na mejnem prehodu za mednarodni cestni promet v noči na 19. marec niso zavrnili vstopa na schengensko območje. Državljan Srbije, ki ga izpostavljajo v prispevku, je na slovensko mejo z avtobusom pripotoval v noči na 23. marec. Policisti, ki so v skladu z določili schengenskega zakonika opravili mejni nadzor, pa so vstop v državo zavrnili le dvema izmed potnikov tega avtobusa. Zaradi spoštovanja določil zakona o varstvu osebnih podatkov podrobnih razlogov zavrnitve ne morejo pojasnjevati, nedvomno pa so bili ti zakoniti, so poudarili. Mejni nadzor, ki so ga 23. marca izvedli v omenjenem avtobusu, sodi med redno in običajno delo mejne policije, par slovenskih policistov pa ga je kot običajno opravil s sodelovanjem dveh hrvaških kolegov. Navedbe o zavrnitvi štirinajstih srbskih državljanov in datumu zavrnitve srbskega državljana torej ne držijo. Drugih navedb srbskega medija pa slovenskega policija ne more preveriti, so še zapisali na novomeški PU. (STA) mamila Na Jesenicah več zastrupitev z neznano drogo JESENICE - Gorenjski policisti preverjajo, ali se je minuli konec tedna na Jesenicah več ljudi zastrupilo z neznano drogo. Obravnavali so namreč dva primera nenavadnega vedenja, teh primerov pa naj bi bilo še več. Do zastrupitve naj bi prišlo na koncertu pred enim tednom. Jeseniški policisti so v soboto zjutraj obravnavali 19-letnega domačina, ki je doma razgrajal in se pretepal. Med intervencijo se je spravil tudi na jeseniške reševalce in na policiste, ki so nasilneža hoteli pomiriti. Ko so ga policisti obvladali, so ga zaradi nekontroliranega in agresivnega vedenja prevzeli reševalci. Po neuradnih informacijah naj bi teste opravili najmanj pri treh ljudeh, a naj bi bili vsi negativni na običajne droge. Do Bovca dostop možen le ob reki Soči, prelaza Predel in Vršič zaprta BOVEC - Cesta čez prelaz Predel je zaradi skalnega podora na italijanski strani od četrtka zvečer zaprta za ves promet. Zaradi obilnih padavin in velike nevarnosti snežnih plazov pa so morali za ves promet ponovno zapreti tudi cesto čez prelaz Vršič, saj je zapadlo več kot 70 centimetrov novega, mokrega in težkega snega. Cestno podjetje Gorica je cesto preko prelaza Vršič sicer plužilo, vendar so jo morali kasneje zaradi vremenskih razmer zapreti za ves promet. Župan Občine Bovec Valter Mle-kuž je včeraj vzpostavil stik s županom Trbiža Renatom Carlan-tonijem, ki mu je v pogovoru povedal, da je ANAS že zvečer pristopil k odstranitvi skalnega materiala s ceste in sanaciji skalnega podora. Po pričakovanjih trbi-škega župana naj bi bila prevoznost ceste omogočena v nekaj dneh. Nove informacije o ponovnem odprtju ceste naj bi bile znane v ponedeljek. Klavdija Markež nova ministrica za izobraževanje LJUBLJANA - Poslanci so sinoči s 46 glasovi za in 16 proti za ministrico za izobraževanje, znanost in šport izvolili dosedanjo poslanko SMC Klavdijo Markež. Markeževa bo na ministrski funkciji nasledila Stanko Setnikar Cankar, na njen poslanski stolček pa prihaja Dušan Radič. Življenjska pot Markeževe, ki je pred nastopom poslanske funkcije lani poleti več let vodila Ljudsko univerzo Ptuj, krajši čas pa je delovala v gospodarstvu, je po mnenju Cerarja pokazatelj, da gre za ustrezno osebo za ta pomemben resor. V prometni nesreči pri Šenčurju dva mrtva KRANJ - Pri Šenčurju pri Kranju se je včeraj okoli 11. ure zgodila prometna nesreča, v kateri sta življenje izgubili dve osebi. Kot so sporočili s kranjske policijske uprave, se je nesreča zgodila zaradi neupoštevanja pravil prednosti, v njej pa sta umrla starejša Radovljičana. Policija je ugotovila, da se je voznik osebnega avtomobila na priključku Kranj-vzhod izključeval z avtoceste, v križišču z regionalno cesto Kranj-Šenčur pa je zapeljal pred tovorno vozilo, ki je trčilo v avtomobil. Voznik in sopotnica v osebnem avtomobilu sta umrla, voznik tovornega vozila ni bil poškodovan, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal negativen rezultat. Letos so na gorenjskih cestah v dveh nesrečah umrli trije udele- V nesreči pri Pliberku umrl slovenski državljan PLIBERK - V prometni nesreči pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je v četrtek zvečer smrtno ponesrečil 31-letni Slovenec. Osebno vozilo slovenskega državljana je okoli 20.40 iz doslej neznanega vzroka zapeljalo na levo stran cestišča. Avto je zapeljal v jarek ob cesti, voznik pa je padel iz vozila. Voznika so na kraju nesreče oživljali reševalci, a je bil njihov trud zaman. Cesta B80, na kateri se je zgodila nesreča, je bila za promet zaprta približno uro. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. marca 2015 3 videm - Konferenca o večjezičnosti, večkulturnosti in evropski integraciji Večjezičnost temelj za gradnjo Evrope narodov VIDEM - Večjezičnost kot bogastvo, ki zaznamuje deželo FJK in ki na mednarodni ravni predstavlja tudi osnovo za evropsko integracijo. Odprta vprašanja, ki še danes obstajajo glede izvajanja pravic državnih in deželnih zaščitnih zakonov za slovenščino, furlanščino in nemščino predvsem, kar se tiče šolstva. Debata, ki se je končno začela tudi v italijanskem senatu o ratifikaciji Evropske listine za deželne ali manjšinske jezike, ki jo je Svet Evrope sprejel leta 1992. To so bile glavne točke včerajšnje konference z naslovom »Friul@Europe«, ki so jo priredili na Videmski univerzi v sklopu učnega programa Jean Monnet »Multilin-gualism, multicultural citizenship and european integration« (MuMuCei), ki ga vodita Claudio Cressati in Marco Stolfo ter ga podpira Evropska komisija v okviru programa Erasmus+. V prvem, bolj istitucionalem oziroma političnem delu razprave, po pozdravu Cressatija in uvodu rektorja Univerze v Vidmu Alberta Feliceja, so govorili predsednik deželnega sveta Fraco Iacop, evropska poslanka Demokratske stranke Isabella De Monte in župan Vidma Furio Honsell. De Montejeva, ki je po rodu Furlanka, je povedala, kako se danes tematika manjšinskih jezikov povezuje tudi z novo obliko turizma: v tem sektorju namreč narašča del trga, ki je bolj pozoren na posebnosti teritorija, in sicer tudi na jezike. »Večjezičnosti pa ne smemo gledati samo kot gospodarsko možnost. Predstavlja namreč edinstveno bogastvo v kognitivnem procesu vsakega človeka,« je nato povedal Honsell. Po institucionalnem delu sta profesor Roberto Dapit in Marco Stolfo predstavila knjigo »Lingue, diritti, cittadinanza / Languages, rights, citizenship: Friuli-Venezia Giulia, Italia, Europa, Mediterraneo« (Jeziki, pravice, državljanstvo: FJK, Italija, Evropa, Sredozemlje). Nova publikacija, je razložil Dapit, vsebuje prispevke z mednarodnega posveta, ki so ga priredili ob dvajsetletnici evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih in predstavlja položaj manjšin in zaščitno zakonodajo v različnih predelih Sredozemlja. Med manjšinami so omenjene tudi slovenska in bolj ogrožene realnosti videmske pokrajine, se pravi Rezija, Nadiške ter Terske doline. Stolfo je nato povedal, kako knjiga predstavlja nekatere kontradikcije: predvsem v Italiji, kjer je, kljub šestemu členu ustave, zakonodaja za zaščito manjšinskih jezikov še prešibka. Stol-fovo upanje je, da ratifikacija evropske listine za deželne ali manjšinke jezike ne bo poslabšala položaja, ki so ga ti pridobili z za-konom482/99. Stolfo pa je tudi povedal, da novi evropski parlament ni pokazal enake pozornosti do večjezičnosti kot v preteklosti, čeprav bi morala ta biti temelj za gradnjo integracije, ki naj ne bi bila samo ekonomska, temveč tudi med ljudmi in narodi. Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so sodelovali deželni odbornik Gianni Torrenti, predsednik Arlefa Lorenzo Fabbro, glasnik odbora/comitat 482 Carli Pup, član posvetovalne komisije za nemško manjšino Alfredo Sandrini, Dieter Halwachs z Univerze v Gradcu, ki je član posvetovalnega odbora, ki za Evropski svet sledi izvajanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih ter predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila. Debata se je osredotočila na tematiko šolstva in na probleme, ki jih imata predvsem nemška in furlanska skupnost. Nekoliko boljši je položaj slovenskih šol, je povedala Ksenija Dobri-la, saj je tradicija poučevanja slovenščine na Goriškem in Tržaškem starejša, uspešna pa je tudi ponudba dvojezične šole v Špetru. Dobrilova je tudi povedala, da so zadnje reforme poslabšale položaj, ker ne upoštevajo posebnosti Slovencev v Italiji. (ab/NM) Uvodni razpravljavci na okrogli mizi na včerajšnji konferenci v Vidmu nm primorska poje Jutri v Sovodnjah prvi koncert v režiji ZSKD SOVODNJE - »Primorska poje je naša tipično primorska kulturna dediščina, ki prehaja iz roda v rod. Nanjo smo in moramo biti ponosni in vsak na svoj način ji pomagati, da se bo še bolje zakoreninila v naših krajih in v naših ljudeh.« S temi besedami je predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta pozdravil začetek 46. revije Primorska poje, ki že mesec dni obiskuje primorska društva, gledališča in cerkve s petjem dvestotih zborov in sorazmernim številom pevcev. Partnerske organizacije Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete, so že priredile lepo število koncertov, v nedeljo pa bo režijo zamejskih koncertov prevzela še Zveza slovenskih kulturnih društev z revijo, ki bo na sporedu ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Naslednji koncert tega sklopa bo v nedeljo, 12. aprila, v Zgoniku (kjer bo program posebno bogat), 18. aprila bo na vrsti koncert v gledališču v Boljuncu, 26. pa bosta celotno revijo sklenila koncerta v Gropadi in v beneškem Za-varhu. (ROP) zgodovina - Polemika v Messaggeru Venetu Pahor: Italija prikriva fašizem Poslanka in deželna koordinatorka Forza Italia Sandra Savino svari pisatelja, naj ne špekulira o fojbah in številu žrtev VIDEM - Pisatelj Boris Pahor je v intervjuju za videmski časnik Mes-saggero Veneto izpod peresa Luciana Santina pojasnil svoja stališča o fašizmu, zatiranju Slovencev in foj-bah. Kljub temu, da je pisatelj v glavnem potrdil svoja že znana prepričanja, so njegove besede dvignile nekaj prahu in sprožile nekaj polemik. Tržaška poslanka Sandra Savino je Pahorja posvarila, naj nikakor ne špekulira o fojbah, in naj ne omalovažuje njihovih žrtev. Pahorju se zdi dan spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre premalo evropski, ker pozablja na dogajanja pred 1. majem 1945. Glede fojb navaja poročilo italijansko-slo-venske komisije, ki »govori o 400 izginulih, medtem ko stalno slišimo, da je v fojbah izginilo več tisoč ljudi.« Pisatelj predlaga, da se zedinimo o številu nekaj tisoč mrtvih in razložimo mladim, kaj se je v resnici dogajalo pred, med in po drugi svetovni vojni. Franciji in Nemčiji je to uspelo, Italiji pa žal ne. Pahor omenja znano »omaro sramote«, s pomočjo katere bi lahko italijansko sodstvo postavilo na zatožno klop italijanske vojne zločince. In zakaj Italija pravzaprav ni doživela svojega »nürnberekega procesa«? Italija iz strahu pred komunisti ni preganjala svojih vojnih zločincev. Za to je po Pahorjevem prepričanju odgovorna tudi Titova Jugoslavija, ki je leta 1948 po razkolu z Moskvo prekinila odnose s KPI, ker je nujno potrebovala pomoč ZDA in Velike Britanije. Beograd zaradi vsega tega ni zahteval od Italije pregona vojnih kriminalcev. Poznavanje fašizma je tudi stvar »higiene«. Danes ko govorimo o rasizmu, ne smemo pozabiti kako je takratni fašistični tisk prikazal ustrelitev slovenskih antifašistov v Bazovici in kako še danes marsikdo v Italiji sploh ne ve za napad na Jugoslavijo in za italijansko nasilno priključitev t.i. Ljubljanske province. Pahorjeva stališča niso všeč parlamentarki in deželni koordinatorki Forza Italia Sandri Savino, ki očita književniku, da se glede žrtev fojb spreneveda in se obnaša kot neke vrste knjigovodja. Dan spominjanja 10. februar si poslanka razlaga kot neke vrste oddolžitev uradne Italije za »zelo dolgo časa pozabljene in prikrite fojbe«. »Pahor si ni ničesar izmislil, njegove besede so poštene in iskrene,« je v Messaggeru Venetu izjavil zgodovinar Umberto Sereni. Njemu se sicer zdi pretirana pisateljeva ocena, da Italija ni naredila nič v zvezi s svojimi odgovornostmi v drugi svetovni vojni. Član mešane zgodovinske komisije Fulvio Salimbeni »popravlja« Pahorja rekoč, da je komisija navedla od 4 do 6 tisoč umrlih v fojbah in da pisatelj s številko 400 najbrž misli le na fojbe iz leta 1943. Salimbeni ocenjuje, da je Istro, Reko in Dalmacijo zapustilo okoli 250 tisoč Italijanov, glede fašističnih zločinov v Jugoslaviji pa priporoča v branje knjigo zgodovinarja Erica Gobettija. Pisatelj Boris Pahor Poslanka Sandra Savino ssg - Danes in jutri za abonma red K in C Cankarjevi Hlapci Predstava gledalcev ne pusti ravnodušnih - Danes v SSG tudi slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar TRST - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu si lahko gledalci samo še danes in jutri ogledajo predstavo Hlapci v režiiji Sebastijana Horvata, ki gledalcev nikakor ne pusti ravnodušnih. Razlog je v bolečem, etičnem, socialnem in politično nabitem besedilu Cankarjeve drame, ki je bilo aktualno v času samega nastanka, ko je doživelo tudi prvo cenzuro, kot tudi za protestne shode 21. stoletja. Današnja predstava za red K bo na sporedu ob 19. uri, jutri pa se bo igralski ansambel gledalcem abonmajskega reda C predstavil že ob 16. uri. Ob tem iz SSG opozarjajo potencialne gledalce, ki nimajo abonmaja ali pa imajo labilnega, da sta obe predstavi že skoraj razprodani in naj zato kontaktira-jo blagajno gledališča, kjer bodo dobili vse podatke o prostih sedežih. Današnjo predstavo si bo ogledala Julijana Bizjak Mlakar fotodamj@n tudi ministrica za kulturo Republike Slovenije Julijana Bizjak Mlakar. Kot običajno bo jutri vozil tudi brezplačni avtobus za gledalce iz okoliških krajev. Vozni red in postaje so naslednji: PRVI AVTOBUS (Sesljan): 14.30 - Se-sljan, parkirišče/ 14.40 - Nabrežina, trg/ 14.45 - Križ, avtobusna postaja/ 15.00 - Zgonik, pred županstvom/ 15.15 -Prosek, Kržada DRUGI AVTOBUS (Opčine): 15.00 -Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21/ 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku/ 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja/ 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo TRETJI AVTOBUS (Milje): 15.00- Milje, avtobusna postaja/ 15.05 - Žavlje, avtobusna postaja/ 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra/ 15.15 - Dolina, pred županstvom/ 15.20 - Bolju-nec, pred gledališčem Prešeren/ 15.25 - Boršt, avtobusna postaja/ 15.30 - Ri-cmanje (Barde), avtobusna postaja 1 508 Sobota, 28. marca 2015 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu staro pristanišče - Senator Demokratske stranke Francesco Russo v 4. rajonskem sosvetu »Kmalu bomo premaknili prostocarinsko območje« Politiki, lokalne uprave, javne institucije in prebivalci Trsta morajo sodelovati in skupaj podpirati preporod starega pristanišča. Od tega bo odvisno, ali bo njegov razvoj pomenil tudi rast mesta. Če bodo vsi dejavniki smotrno izpeljali ta projekt, se bo lahko namreč ponovila zgodba iz preteklosti. Ko je bil Trst majhno mesto, so imeli naši dedi na voljo dve izbiri, in sicer gradnjo majhnega pristanišča, ki bi zadoščalo potrebam mesteca, ali velikega sodobnega pristanišča. Izbrali so drugo pot in zgradili za takratne razmere ogromno pristanišče, kar je bilo povod za silovit razcvet mesta. Trst je danes v podobnem položaju in si Tržačani ne morejo privoščiti, da izgubijo dano priložnost. To je povedal senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki je bil včeraj popoldne gost rajonskega sosveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto. Na srečanje so ga povabili predsednik Luca Bressan in svetniška skupina DS z namenom, da na javnem srečanju razloži občanom vse- Senator Francesco Russo je v rajonskem svetu pozval, naj vsi sodelujejo pri preporodu starega pristanišča in torej mesta fotodamj@n bino svojega popravka k finančnemu zakonu, ki je lani dejansko premaknil z mrtve točke dogajanje v starem pristanišču. Sicer so bile glede te seje rajonskega sveta nekatere polemike, ki jih je sprožil županski kandidat Severne lige na upravnih volitvah prihodnje leto Pierpaolo Roberti. Ta je Russu očital, da izkorišča institucionalne prostore za volilno kampanjo. Zaradi tega je zasedanje skupščine potekalo brez predstavnikov opozicije. Russo je glede polemik povedal, da ne kandidira nikjer in poudaril, da prihodnost starega pristanišča in mesta ne sme imeti političnega predznaka. Nasprotno, o tem je treba čim več govoriti na javnih soočanjih. Na Robertijev očitek, da plačujejo seje rajonskih svetov z denarjem davkoplačevalcev, je Bressan odgovoril, da se bo odpovedal sejnini, kot so to storili tudi ostali svetniki. Russo je v nadaljevanju napovedal, da bodo »v roku nekaj tednov« premaknili pro-stocarinsko cono. Pristaniška oblast in tržaška občinska uprava sta namreč s predstavniki državne direkcije za ozemlje in deželnimi funkcionarji že določili območja, ki bodo v roku enega meseca prešla pod občinsko last. Zdaj je torej čas za prostocarinsko območje, ki ga bodo najbrž v glavnem premaknili v pristanišče, med kandidati pa sta tudi območje pri Orehu in bivša železniška postaja pri Proseku. Sicer je Russo govoril o perspektivah za prihodnost in odgovarjal na razna vprašanja iz občinstva. Kot je povedal, so na mi- zi številne zamisli, ki se bodo lahko razvijale na osnovi nekateri smernic. Staro pristanišče se bo razvilo na podlagi finančno vzdržnega načrta, ki bo zagotavljal, da se bodo naložbe obrestovale. Prednost bodo imele seveda dejavnosti, vezane na morje. Skupina Fincantieri je npr. že izrazila zanimanje za marino za velike jahte oz. njihovo shranjevanje. Poleg tega bi lahko v starem pristanišču zgradili glavni pomol za ladje za križarjenje. To bi omogočilo prihod velikega števila turistov, kar bi bilo povod za nastanek mnogih novih dejavnosti, od trgovin do obrtnih delavnic. Dalje bi lahko zgradili hotele ali razne atrakcije, kot je morski park, je še povedal Russo. A.G. zdravstvo V Trstu prvi kirurški poseg z ustavitvijo srca V okviru tržaškega bolniš-niško-univerzitetnega podjetja so prvič izvedli zahteven nevro-kirurški poseg, ki je predvideval začasno zaustavitev pacientovega srca in prekinitev pretoka krvi v možganih, kar velja za redkost tudi za italijansko zdravstvo nasploh, saj tovrstne posege opravljajo le v nekaterih centrih. Poseg so izvedli pri 57-letni pacientki, ki je bolehala za možgansko anevrizmo, zaradi katere je imela že dalj časa moten vid: zaradi pritiska krvi v žili je prišlo do oblikovanja velikega krvnega »balona«, ki bi bil lahko povzročil počenje žile in posledično tudi smrt ženske. Zapletena operacija, ki je trajala kar osemnajst ur, se je začela z umetnim nižanjem telesne temperature pacientke oz. z ohlajevanjem njene krvi: ko je temperatura dosegla 17-18 stopinj Celzija, je srce prenehalo biti in so zdravniki lahko začeli s posegom. Krvni pritisk v žili so tako znižali in »balon« odpravili, zatem pa vstavili pet titanijevih sponk. Zatem so pacientkino kri začeli ponovno segrevati in srce je zopet začelo biti. Operacija je popolnoma uspela, pacientka se dobro počuti, ane-vrizmo so odpravili in vid se ji izboljšuje. Poseg, ki je kot že rečeno v Italiji vse prej kot vsakdanja praksa, saj so ga doslej izvedli le v nekaterih bolnišnicah, je opravila ekipa nevrokirurgov, srčnih kirurgov, anestezistov in nevro-fiziopatologov, ki jo je koordiniral direktor oddelka za nevrokirurgijo Leonello Tacconi. promet - Predsinočnjim in včeraj vrsta prometnih nesreč in zastojev Zaprtje hitre ceste in nekaterih ulic Na hitri cesti blizu tovarne Wärtsilä tovornjak zavozil in obtičal sredi ceste - Razlitje tekočine v ulicah Bosco in Madonnina - Na tržaških cestah več trkov, a brez hujših posledic Hitra cesta proti Benetkam je bila včeraj popoldne nekaj časa zaprta zaradi prisotnosti tovornjaka s priklopnikom, ki je blokiral cestni pas. Po podatkih prometne policije naj bi voznik, ki je vozil proti Benetkam, kakih dvesto metrov po tovarni Wartsila okoli 16. ure iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad tovornjakom, ki je tako zavozil na prehitevalni pas in trčil najprej v levo, nato pa še v desno ograjo in se ustavil sredi ceste ter jo tako blokiral. V nezgodi se ni nihče poškodoval, promet pa je bil razumljivo ustavljen in se je ustvarila dolga kolona vozil. Na prizorišče so prišli pripadniki prometne policije in osebje družbe za avtoceste ANAS z večjim žerjavom, s pomočjo katerega so naposled odstranili tovornjak. Ob 17.30 so cesto ponovno odprli za promet. To pa ni bila edina nesreča, ki se je včeraj pripetila na tržaških cestah, saj je bilo teh, verjetno tudi zaradi spolzkega cestišča spričo deževnega vremena, kar precej, čeprav na srečo brez hujših posledic. Tako je v dopoldanskih urah v Ul. San Pasquale motociklist izgubil nadzor nad svojim motorjem in se poškodoval, okoli poldne pa sta v Ul. Brigata Casale trčila avtomobila, pri čemer sta se laže poškodovali dve osebi, ki so ju prepeljali v kati-narsko bolnišnico. Pravi karambol, v katerega so bila vpletena tri vozila in pet lju- di, na srečo pa ni terjal hujšega, pa se je zgodil v četrtek pozno zvečer okoli 22. ure na križišču med ulicama Valmaura in Car-pineto. Kot že rečeno, so trčila tri vozila, od katerih je bilo eno popolnoma uničeno, k sreči pa je trk beležil le eno poškodovano osebo, ki sicer na licu mesta ni kazala, da bi bila utrpela hujše poškodbe, a so jo reševalci službe 118 zaradi dinamike nesreče pospremili v katinarsko bolnišnico. Na prizorišče so prišli tudi pripadniki občinske policije in gasilci. Deževno vreme je včeraj dopoldne tudi drugače ohromilo promet v centru mesta. Zgodaj zjutraj so namreč zaradi spolzke ceste zaprli Ul. Madonnina in Bosco, kjer je prišlo do razlitja tekočine (morda olja). Vzdrževalci ceste so ves dopoldan čistili ulici, postavljena je bila tu- V smeri urinega di dodatna prometna signalizacija. Med- kazalca: čiščenje tem ko so Ul. Bosco za promet odprli Ul. Madonnina, okrog 10. ure, se je čiščenje Ul. Madon- nesreča v Ul. nina še nadaljevalo in je ostala zaprta do Brigata Casale in zgodnjih popoldanskih ur, ko so jo ob ustavljeni 14.45 ponovno odprli. Zaradi sanacije ce- tovornjak na hitri ste je bil promet okoli Trga Garibaldi in cesti na Korzu Saba močno oviran in upo- _ časnjen. fotodamj@n / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. marca 2015 509 zdravstvo - Zdravniška zbornica zavrača »zlonamerno natolcevanje tržaškega dnevnika« Kakovost storitev bolnišnice Burlo Garofolo ni ogrožena »Zaradi prestrukturiranja sredstev kakovost storitev pediatrične in ginekološke klinike Burlo Garofolo ni ogrožena. Prav tako ne drži podatek, da pacienti bežijo iz naše bolnišnice in da dobri zdravniki iščejo druge možnosti drugje zaradi pritiskov upravnega osebja.« Zdravniška zbornica in nekateri zdravniki, ki delajo v Burlu, so na včerajšnji izredni novinarski konferenci zavrnili vse očitke, ki jim jih je v preteklih dneh očital dnevnik Il Piccolo. Ta je namreč več dni zapored pisal o domnevnih problemih, s katerimi naj bi se bolnišnica, ki sicer slovi po svoji odličnosti, soočala pod vodstvom generalnega direktorja pediatričnega zavoda Maura Melata. Na včerajšnjem srečanju so kategorično zavrnili vsa namigovanja, ki so, kot so povedali, brez prave osnove in katerih cilj je blatenje tržaške bolnišnice. Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik zdravniške zbornice Claudio Pan-dullo, ki je izpostavil, da stanovska zbornica deluje apolitično, vendar pa so zaradi hudih obtožb na njihov račun ocenili, da morajo replicirati, saj so prepričani, da imajo obtožbe politično ozadje. Ginekolog Salva-tore Alberico je predstavil oddelek za ginekologijo in porodničarstvo, ki dela, kot je ocenil priznani zdravnik, zelo dobro. Pediatrično urgenco je predstavil Claudio Germani, ki je poudaril, da tržaška urgenca dela odlično, saj večino malih pacientov dobro oskrbijo že na oddelku za nujno medicinsko pomoč. Še več, pomoč ponudijo že v triaži, ko šele razvrščajo poškodovance in bolnike po skupinah glede na nujnost zdravniške pomoči. Zdravniki naj bi ho-spitalizirali le tri odstotke malih pacientov, ki pridejo na urgenco, kar je veliko manj v primerjavi z državnim povprečjem, ki se giblje okrog desetih odstotkov. To pomeni, da naša bolnišnica privarčuje javni denar in omili stisko malim pacientom ter njihovim staršem. Dr. Germani je omenil tudi odlično komunikacijo med družinskimi pedia-tri in zdravniki v Burlu, pohvalil pa je tudi trud kolegov, ki veliko raziskujejo in objavljajo v različnih svetovno uveljavljenih znanstvenih revijah. O odličnosti Burla Ga-rofola je spregovoril tudi Giuliano Pesel, sicer vodstveni uslužbenec uprave, ki se je znašel na tnalu, ker naj bi nepravično kadroval. Novinarske konference zdravniške zbornice se je udeležil tudi generalni direktor Burla Mauro Melato, ki je opozoril prisotne, da je bolnišnica kljub zategovanju pasu v zadnjem času z denarjem zasebnih pokroviteljev opravila nakup pomembnih aparatur. »V novih razmerah smo začeli iskati nove oblike financiranja, če pa bi imeli polpeti milijon evrov, ki smo ga izgubili v zadnjih petih letih, bi lahko zaposlovali mlade kadre, je poudaril direktor, ki obžaluje županove izjave v včerajšnji izdaji Piccola. Kot je dejal, bi si župan lahko prišel v živo ogledat bolnišnično zdravljenje v Burlu in se tako prepričal, da je zdravljenje kljub zdravstveni podhranjenosti učinkovito. Razprava je postala vroča ob koncu uradnega dela, ko so zdravniki od avtorja člankov v Piccolu želeli izvedeti, zakaj blati tržaško zdravstveno ustanovo in kje je dobil neverodostojne podatke. Predlagali so mu, naj informacije o političnem kadrovanju, slabem upravljanju itd., v kolikor so pridobljene na zakonit način, predloži javnemu tožilcu. V imenu avtorja člankov je politiko dnevnika branil namestnik direktorja časnika Il Piccolo Alberto Bollis, ki je navzoče opozoril, da niso dolžni izdati identitete vira. Po vroči razpravi zdravniška zbornica ostaja pri stališču, da se z negativizmom ustvarja zelo slaba klima, ki pri širši javnosti ustvarja občutek, da se je Burlo Garofo-lo znašel na robu kolapsa, kar po oceni zdravnikov sploh ni res. (sč) Dr. Claudio Germani (na levi), ki vodi urgentni oddelek v Burlu, je spomnil, da njegovi kolegi odlično opravljajo svoje delo fotodamj@n financa Lokal ni izdajal računov, zato so ga zaprli Pripadniki pokrajinskega poveljstva finančne straže so pred dnevi začasno zaprli gostinski lokal v tržaškem mestnem središču zaradi ugotovitve, da v njem strankam večkrat niso izdali računa. S tem so izvedli odredbo Agencije za prihodke, na podlagi katere bo lokal ostal zaprt tri dni, vse to pa na podlagi zakonodaje, ki velja od leta 1997 in predvideva zaprtje obrata, kjer bi ugotovili, da v petih letih kar štirikrat ne bi izdali računa. Veljavni postopek namreč predvideva, da v takih primerih finančna straža obvesti Agencijo za prihodke, ki izda odredbo o zaprtju, ki, glede na resnost kršitve, lahko traja tudi mesec dni. V zadnjih dveh letih je bilo izdanih več kot trideset takih odredb, vedno na podlagi obvestil finančne straže, ki s pomočjo podatkovne baze davčne uprave ugotovijo, katera območja oz. podjetja predstavljajo dejavnike tveganja, da pride do utajevanja davkov. županstvo - Roberto Cosolini sprejel afriškega študenta Moussaja Ndoura »Trst ni kot tisti moški v avtobusu« Po škandaloznem dogodku, med katerim je Tržačan ozmerjal temnopoltega fanta - Županovo opravičilo Študentje v šolskih klopeh pogosto prisluhnejo stavku »Zgodovina se večkrat ponavlja«. In res se je 23. marca ponovil rasistični dogodek, podoben tistim, ki so pred 20 in več leti zadevali slovensko manjšino. V imenu Tržačanov je župan Roberto Cosolini povabil študenta Moussa Ndour, z dvema profesorjema zavoda ICTP (kjer študira matematiko) in Susanno Zecchini na razgovor v svoj urad zaradi neprijetnega dogodka, ki se mu je pripetil na avtobusu proge št. 6, s katerim se je peljal proti Grljanu. »Vrni se domov. Pojdi stran. Izstopi takoj iz avtobusa,« so samo nekatere izmed žalitev, ki jih je temnopoltemu fantu izrekel moški iz Trevisa, ki trenutno živi v Trstu. Cosolini je poudaril predvsem zgodovinski okvir, v katerem se je mesto razvilo. Opisal je Trst kot multikulturno mesto, ki vsakomur daje iste možnosti individualnega in kolektivnega razvoja, ki ne odobrava tako nesramnih in neprimernih dogodkov. Poleg tega se je Susanni Zecchin, ki je bila v avtobusu priča žalitvam in je bila prva, ki je Moussaju priskočila na pomoč, zahvalil za njeno preprosto, a nezanemarljivo gesto, saj se je postavila v bran fantu. Moussaju pa se opravičil v imenu vseh prebivalcev. Besedo so nato predali »žrtvi« rasističnega verbalnega napada, ki se je zahvalil vsem za pomoč in solidarnost, ter zaključil s stavkom: »Trst je kot moj rojstni Sudan, ni kot tisti moški v avtobusu.« Nazadnje je spregovorila Susanna Zecchin. Izjavila je, da se v teku dogodka ni mogla zadržati. Kar se je pripetilo je sprožilo v njej močan občutek solidarnosti, ki se je nato pokazala tudi v ostalih potnikih: »Mislim, da je multikulturna prisotnost važna v Trstu, cenim predvsem prisotnost slovenske manjšine in si želim poudariti važnost in vpliv le-te v našem mestu.« Ob koncu srečanja je župan podaril študentu knjigo o Trstu, v upanju, da mu bo kljub dogodku ostal v doberem spominu in da se bo v prihodnosti v njem dobro počutil. Katrin Don Župan je študentu Moussi podaril knjigo o Trstu fotodamj@n prosek - Srečanje z vodjo karabinjerske postaje Pozor na goljufije in prevare Marešalo Di Leo opozoril na »trik« poškodovanega avtomobilskega ogledala - Previdnost pri nudenju informacij Previdnost pred goljufi in prevaranti ni nikoli odveč. To je na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku priporočil marešalo Michelangelo Di Leo, vodja krajevne karabinjerske postaje. V konferenčno dvorano občinske izpostave ga je povabil predsednik sosveta Roberto Cat-taruzza, ki meni, da mora tudi javna uprava narediti svojo dolžnost v boju proti raznoraznim goljufijam, svoje pa morajo seveda narediti tudi občani. Prvič, da kolikor se da preprečijo takšno nečedno početje, in drugič, da o goljufijah takoj obvestijo pristojne organe. V tem primeru karabinjerje. Di Leo je predstavil brošuro, ki jo je karabinjersko poveljstvo izdalo prav z namenom, da opozori ljudi na goljufije in goljufe. V večini Marešalo Di Leo in predsednik rajonskega sveta Cattaruzza foto damj@n primerov sta dovolj previdnost in zdrava pamet, goljufi pa se hitro »prilagajajo« razmeram in skrbno izbirajo svoje žrtve, med katerimi prednjačijo starejši ljudje. Kot klasični primer goljufije je Di Leo navedel »trik« o poškodovanem avtomobilskem ogledalu. Ko vstopiš v parkirani avtomobil se približa neznanec, ki te opozori, da si mu z vozilom poškodoval ali celo razbil ogledalo na avtu. In res, njegovo ogledalo je poškodovano. Ker se njemu mudi in nihče noče sitnosti s policijo, ti neznanec-go-ljuf predlaga »poravnavo«. Če kaj posumiš se s takšnim ali drugačnim izgovorom izmuzne in odide, drugače ti za »poškodbo« avta lahko »zaračuna« tudi več sto evrov. Ti plačaš, goljuf pa takoj izgine. Marešalo Di Leo je vsem priporočil previdnost tudi pri nudenju informacij avtomobilistom. Pred kratkim neznani avtomobilist ustavil avtomobil in zaprosil mimoidočega za informacije, slednji se je sklonil, nasilni voznik pa mu je iztrgal zlato verižico in jo popihal. /— GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. marca 2015 1 5 TRST kmetijstvo - Dobra novica za vinogradnike Priključek na nov kontovelski vodovod naj bi stal 736 evrov Cena storitve je več kot polovico cenejša od tiste, ki so jo prvotno načrtovali Priključek na nov vodovod v kon-tovelskem Bregu naj bi stal 736 evrov (vključno z davkom na dodano vrednost). Tako je sporočil predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza po srečanju s predstavniki tržaške občine in podjetja AcegasAps. Cena priključka je manj kot polovična od tiste (1.500 evrov), ki so jo predstavniki podjetja AcegasAps napovedali pred nekaj tedni na srečanju z vaščani. Po sedanjem dogovoru morajo prosilci za priključek predložiti prošnjo (na sedežu rajonskega sveta) do 3. aprila. To lahko storijo tako lastniki vinogradov in drugih obdelanih površin na območju Mokolanov (to je pod konto-velskim Hribom), kot tisti na območju Skdjanca. Podjetje AcegasAps namreč namerava razširiti vodovod tudi na to območje, in sicer od Mlake navzdol do stopnic, ki vodijo na Miramar, in vzdolž sedaj asfaltirane ceste, ki pelje na Skdjanc. Na srečanju je tržaški odbornik za javna dela Andrea Dapretto izrekel pozitivno mnenje o predlogu predsednika Cattaruzze, po katerem naj bi občina poskrbela za tlakovanje ceste, ki pelje z Mlake do stopnic za Miramar. Na ta način bo lahko podjetje AcegasAps izkoristilo njemu namenjena sredstva za podaljšanje vodovoda do Skdjanca. V tej zvezi je Kmečka zveza pozvala lastnike vinogradov in drugih obdelanih površin v kontovelskem bregu, v Mokolanih in na Skdjancu, naj čim prej predložijo prošnjo za priključek. Stanovska organizacija slovenskih kmetovalcev je ugodno ocenila znižanje cene za priključke na vodovodno omrežje, obenem pa je ponovila oceno o »nepravičnem ravnanju« s kmetovalci na Tržaškem. V Furlaniji imajo namreč kmetijska podjetja zastonj priključke na vodovodno omrežje, ker so bili pač vodovodi razširjeni z deželnim prispevkom. Tako bi moralo obveljati tudi na Tržaškem, saj je v ta namen deželna vlada v okviru tako imenovanega optimalnega območja namenila 4,5 milijona evrov. Kmečka zveza je zato zelo negativno ocenila ravnanje podjetja Acega-sAps, ki je na prvem srečanju namignila, da naj bi priključki na vodovod v kontovelskem bregu stali celo 3 tisoč evrov, nato pa so njegovi predstavniki razpolovili vsoto na 1.500 evrov. Po hvalevrednih prizadevanjih rajonskega predsednika Cattaruzze je podjetje Dela za nov vodoovod pod Kontovelom znižalo ceno priključka še za več kot polovico, kar pa je vseeno mnogo več od priključkov v Furlaniji, ki ne stanejo nič. M.K. Včeraj danes križ - Račun za kanalizacijo, ki je ni Opravičilo Križanom Podjetje AcegasAps bo v kratkem pisalo lastnikom gospodinjstev - Vloga rajonskega sveta Podjetje AcegasAps se bo v prihodnjih dneh pisno opravičilo lastnikom gospodinjstev v Križu, ki niso priključena na kanalizacijo, a jim je vseeno izdalo račun za to (ne)storitev. Tako je sporočil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza po srečanju s predstavniki podjetja. AcegasAps bo nadalje takoj prekinil zaračunavanje teh uslug. Obenem bodo tehniki podjetja preverili vse posamezne primere napačnega zaračunavanja. Komur je podjetje izdalo račun, kljub temu da gospodinjstvo ni priključeno na kanalizacijo, bo podjetje povrnilo strošek. O vsej zadevi pa bo stalno obveščen tudi zahodnokraški rajonski svet. Pozneje bo podjetje priredilo javno srečanje z vaščani, in sicer tistimi, za katere je bilo ugotovljeno, da so njihova gospodinjstva priključena na kanalizacijsko omrežje. AcegasAps medtem načrtuje dopolnitev kanalizacije v Križu in na Pro-seku. Načrt naj bi bil izdelan do junija, takrat naj bi ga tudi predstavili javnosti. Predsednik Cattaruzza je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do razčiščenja zadeve, ki je v Križu izzvala protest prizadetih prebivalcev. Javnost je o njej izvedela potem, ko je na seji rajonskega sveta nanjo opozorila svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi. Acega-sAps je sprva zatrdil, da so bili računi povsem upravičeni, pri čemer pa se je opiral na iz trte izzvito tezo o nekakšnih priključkih na stare odtočne kanale. Očitno je po odločnem posegu rajonskega sveta in vaščanov nekoliko spremenil svoje stališče. M.K. ■5 ftJ .v -a : ■ r -t . mmi :■ '■'.■■■ " ■-' ..■-:'■ / / -■ ■ ir,-: : - ■'■ : ÄSV £ - V L i "VtJ ;.-.. ■■, v ■.-. V ■ - ■■ ,■ ■ ■ _ .■■■■.. ■ ■■ ■ : =■ ■ , - Križ: meritve podjetja AcegasAps na kanalizaciji, ki je (še) ni fotodamj@n Jutri na Proseku KD Brce s Češpami na figi Na odrskih deskah Kulturnega doma na Proseku bo jutri gostovala gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, ki bo uprizorila komedijo v dveh dejanjih slovenskega pisatelja Marjana Tomšiča Češpe nafigi. To je izjemno duhovita in spretno napisana komedija o tem, kako se narod znajde v času, ko gre vse k vragu. Režijo za novo uprizoritev sta podpisala Sergej Verč (tudi scenograf) in Minu Kjuder (tudi kostumografka). Zastor se bo dvignil ob 18. uri. O družbenem dogajanju med 1. svetovno vojno V nedeljo, 29. marca bo ob 11. uri v gledališču Verdi predstava »Vojna 19141918« v sklopu programa »Lekcije zgodovine« Predstavljeno bo družbeno življenje v času 1. Svetovne vojne. . Giovanna Procacci, profesorica zgodovine na univerzah v Modeni in Reggio Emiliji bo govorila o tedanji družbeni ureditvi. Predstavitev tipičnih velikonočnih jedi Do nedelje 29. marca bo sejem tipičnih velikonočnih jedi in izdelkov na trgu Sv. Antona z imenom »Čakajoč na Veliko noč«. Na oljčno nedeljo bo potekal tradicionalni blagoslov župnika Giusija. V soboto, 28. marca (danes) bo od 10. do 12. ure na sporedu laboratorij »Kreativnosti in jedkanice«. Jutri pa bo v občinskem naravoslovnem muzeju ob 10.30 potekal laboratorij barvanja velikonočnih jajc. fotodamj@n Danes, SOBOTA, 28. marca 2015 JANEZ Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.27 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 11.56 in zatone ob 3.43. Jutri, NEDELJA, 29. marca 2015 CIRIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,5 stopinje C, zračni tlak 1004 mb ustaljen, vlaga 88-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini l/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Pihalni orkester Ricmanje vabi na koncert Disney Wonderland V soboto, 28. marca ob 20. uri v gledališču "F. Prešeren" v Boljuncu Sodelujejo: OPZ F. Venturini in Gualtiero Giorgini Vodi: Aljoša Tavčar H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na ogled zgodovinske razstave o I. svetovni vojni, ki jo je pripravila prof. Branka Sulčič, od ponedeljka, 30. marca, do srede, 1. aprila, v času rednega pouka v Kettejevi dvorani na sedežu šole (Ul. L. Frausin 12). ZAKLJUČNI NASTOP 15. Glasbene revije Sv. Ciril in Metod se bo odvijal v sredo, 1. aprila, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vstop prost, toplo vabljeni! Bi Turistične kmetije DENIS NOVATO VAS BO ZABAVAL danes, 28. marca v restavraciji Pesek. Vabljeni! 040-226294 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 12.4.2015. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Hi Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. ŠAVRON ROBERTO je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. sledi nam na kuuibterju / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. marca 2015 511 V Repen štorklja je prišla in osrečila Veroniko in Elvisa. Tibor veselo se že smeji in vse nas razveseli. Mnogo sreče, zdravja vam želimo nono Renzo, noni Patrizia in Danila in pranona Marica ¿j Čestitke Dragi ERIK, na igrišču tvojega življenja si danes zaigral tekmo 18. leta. Da bi bili tvoji zadetki v bodočnosti usmerjeni predvsem v mrežo uspeha in zadovoljstva, ti prisrčno voščimo starša Majda in Branko ter sestra Natalie. Dragi ERIK, želimo ti srečen 18. rojstni dan in v življenju polno uresničenih sanj. Carmen, Barbara in Vlasta z družinami. Danes v Prebenegu nono JOSIP 80 let slavi, radi ga imamo prav vsi, z njim se vedno veselimo in veliko zdravja mu želimo. Alena, Asja, Sanja, Mitja. JASNA, 18 let si dopolnila, danes se boš s prijatelji veselila. Peli, zabavali se bomo vsi mi in ti zaželeli polno veselih in radostnih dni. Iz plenic se nam smehlja nekaj čisto majhnega. Dobrodošel TIBOR! Elvisu in Veroniki čestitamo. Milan, Lorena in Karin. Danes praznuje VILMA 60 let. Vse najboljše, mnogo zdravja, veselja in sreče ji želimo mama Marija, mož Claudio, hčerki Katja z Martinom in Martina s Kristjanom, Denise, Simon in mala Emily pa pošiljajo koš poljubčkov. uk Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.10 »Cenerentola«. ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »La famiglia Belier«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.15 »Dancing with Maria«; 19.00 »Striplife - Gaza in a Day«; 17.15, 21.30 »Onde Road«. FELLINI - 16.15, 18.10, 20.00, 21.50 »Una nuova amica«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Vergine giurata«. KOPER - PLANET TUŠ 13.20, 14.30, 16.20 »Bacek Jon film«; 13.00, 15.00, 17.00 »Domov«; 14.00, 16.00, 18.00 »Domov 3D«; 15.10, 17.40 »Eksotični hotel Marigold 2«; 14.10, 16.30, 19.50 »Pepelka«; 20.10, 22.10 »Petdeset odtenkov sive«; 17.20 »Postali bomo prvaki sveta«; 13.40, 15.30 »Sedmi palček«; 19.00, 21.00 »Sosedov fant«; 18.10, 20.00, 22.20 »Strelec: Krvava pogodba«; 18.45, 20.30 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«; 21.10, 22.40 »Žarišče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; 22.00 »La solita commedia - Inferno«; Dvorana 2: 15.15, 16.50, 18.30, 20.00 »Home - A casa«; 15.00, 20.00, 22.00 »Cenerentola«; Dvorana 3: 15.00 »Shaun - Vita da pecora«; 16.30, 18.30, 21.30 »Insurgent«; 17.00, 19.15, 21.45 »French Connection«; Dvorana 4: 15.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 16.30,18.10, 20.30,22.15 »Ho ucciso Napoleone«. SUPER - 15.45, 17.20, 21.00 »Ma che bella sorpresa«; 19.00 »Birdman«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 15.25, 17.20, 19.40, 22.00 »Cenerentola«; 20.10 »Ma che bella sorpresa«; 14.50, 17.00 »Focus - Niente e come sem-bra«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.05 »Insurgent«; 15.40, 17.45, 19.50 »Home - A casa«; 21.50 »Latin Lover«; 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »La famiglia Belier«; 17.45, 22.10 »L'ultimo lupo«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Ho ucciso Napoleone«; 19.05, 21.45 »French Connection«; 15.00 »Spongebob -Fuori dall'acqua«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:15.00, 16.40,18.20, 20.00 »Home - A casa«; 22.15 »Insurgent«; Dvorana 2:15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 3:17.45,20.00,22.10 »La famiglia Belier«; 15.45 »Suite francese«; Dvorana 4: 15.00, 17.10, 19.45 »Cenerentola«; 22.00 »Latin Lover«; Dvorana 5: 15.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 16.45, 20.15, 22.00 »Ho ucciso Napoleone«; 18.20 »Latin Lover«. S Izleti SPDT prireja v nedeljo, 29. marca, pohod po Trnovski planoti z vzponom na Mali Golak. Pohodniki se bodo zbrali ob 8.00 na Opčinah pred hotelom Daneu; ob 8.15 na trgu v Seslja-nu in se z osebnimi avtomobili podali do izhodiščne točke. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Predvidenih 5 ur hoje zato priporočamo pohod-niško opremo. Za vse ostale info in prijavo mesta v kombiju na tel. 040413025. Ü3 Obvestila SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. SPOMLADANSKI SEJEM v organizaciji SKD Primorec bo danes, 28. marca, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 29. marca, od 10. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA bodo danes, 28. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo DAzeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 70. leti obesili v tamkaj stoječi garaži. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 29. marca, ob 17.00 nastop v Lo-njerju. V torek, 31. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja predavanje s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 18. uri. Za ostale info in prijave na tel. 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na duhovno pripravo na Veliko noč, ki jo bo vodil, salezijanec, dr. Jože Bajzek. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi člane Izvršnega odbora na sejo, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo v ponedeljek, 30. marca, zaprta. SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Info in prijave na cerovljemavhi-nje@libero.it. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJA TONČIČA v Trstu sklicuje volilni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 30. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnasti-ca 72 v Trstu ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu. OBČINSKI SVET se bo sestal v sejni dvorani na občini v Zgoniku v torek, 31. marca, ob 14. uri. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi svoje člane na redni občni zbor v torek, 31. marca, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren prireja nadaljevalni tečaj nordijske hoje, pod vodstvom Loredane Kralj v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 in v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisovanje do torka, 31. marca, od 14.00 do 15.00 na tel. 333-3616411. Ob večjem številu udeležencev bosta dve skupini. Tečaj za začetnike bo potekal v drugi polovici maja. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v torek, 31. marca, ob 19.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20). TEČAJ RISANJA z akademsko slikarko Katerino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo v Ljudskem domu v Trebčah ob zadostnem številu vpisanih. Za prijave in info na tel. 3333671734 (Giuliana) ali 333-9919218 (Katerina). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« prireja prihodnje srečanje filatelistov v sredo, 1. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo potekalo prvo srečanje Terapevtskega plesa brez forme v četrtek, 2. aprila, od 17. do 18. ure. Tečaj, ki ga vodi Mateja Šajna, se bo nadaljeval še v aprilu in maju v Kulturnem domu v Na-brežini. Zaželene so predhodne prijave na tel. 349-6483822 (Mileva). OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Ermada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov. SKLAD MITJA ČUK prireja delavnico risanja z akademsko slikarko Kateri-no Kalc »Prostor, tihožitje in portret«. Tečaj risanja bo potekal v jutranjih urah z začetkom v torek, 7. aprila. Za prijave in informacije tel. 040-212289 (urnik urada od ponedeljka do petka, od 10.00 do 14.00). ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska Ul. 73. KLINIČNA SOMATIKA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo v soboto, 11. aprila, z začetkom ob 15. uri, potekala v društvenih prostorih v Nabrežini, 4-urna delavnica, ki jo bo vodil fiziote-rapevt Aleš Ernst. Za info in vpis tel. 349-6483822 (Mileva). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13., in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni bodo ocenili prve štiri in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah od 10.00 do 11.30 od 18. aprila. Vpisnine do torka, 14. aprila, število mest je omejeno. Več informacij in prijave na cen-ter.harmonija@gmail.com. DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in www.primorski.eu] mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in ne-profitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave: do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20 (II. nad-str.), tel. 040-635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na srečanje obrazne joge z Mašo Pregarc v sredo, 25. aprila, ob 18. uri. Informacije in vpis na center.harmonija@gmail.com. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Vsi člani, ki bi želeli obiskati EXPO naj javijo na info@sdgz.it (najkasneje do 30. aprila). V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. 0 Prireditve PIHALNI ORKESTER RICMANJE, pod vodstvom dirigenta Aljoše Tavčarja, prireja celovečerni koncert z naslovom »Disney Wonderland«, v sodelovanju z OPZ F. Venturini z Domja in Gualtierom Giorginijem. Toplo vabljeni danes, 28. marca, ob 20. uri v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu. SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita danes, 28. marca, ob 20.30 na glasbeno predstavo Lipa (v italijanščini) v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled pomladno-velikonočne razstave Petre Može (kamniti izdelki), Elene De Lorenzi (šivani predmeti), Nadje Petaros (ročna dela), Loredane Sterni (slike) in sejma, ki bosta odprta danes, 28., 29. in 30. marca, od 16.00 do 18.30. PROSEK - KULTURNI DOM: v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri bo gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo Marjana Tomšiča »Češpe na figi«. Režija Sergej Verč in Minu Kjuder. »PISANO V POMLAD« - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor po sledečem urniku: ob ponedeljkih in torkih 9.00 - 13.30 od srede do petka 13.30 - 18.00. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm vabi na pogovor o osebnosti in delu etnologa, folklorista in filologa Milka Matičetovega (1919 -2014). Sodelovali bodo: pisatelj Boris Pahor, etnolog in jezikoslovec Roberto Dapit, etnomuzikolog Julijan Strajnar, prof. Jožica Malešič, rezi-janska pesnica Silvana Paletti in predsednica Kulturnega društva Rozajan-ski dum Luigia Negro. Srečanje bo v torek, 31. marca, ob 17.30 v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust na Opčinah« v piceriji nasproti cerkve na Opčinah. Razstava bo na ogled do 2. aprila. Vabljeni! SKD LONJER - KATINARA obvešča, da je razstava »Lonjer, partizanska vas« na ogled do 30. aprila po sledečem urniku: vsako soboto in nedeljo, z izjemo velikonočne nedelje, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. »DOMAČE VEDUTE« - razstava Majde Pertotti s Kontovela je na ogled na Opčinah v gostilni nasproti cerkve do 3. maja. S Poslovni oglasi PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim ali bolnim osebam. Imam 10 let izkušnje. Tel. št. 00386-31354244. PRODAJAM KRAŠKO HIŠO delno prenovljeno v Saležu, 140 kv. m. (z dvoriščem približno 180 kv. m.). Tel. št. 340-6489007 ali 393-5055216. PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-5693294 (po 17. uri). PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor CFB za 1000 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAM trisobno panoramsko stanovanje z razgledom na morje, predel Revoltella, komercialnih 97 kv. m., parkirno mesto v garaži, dvigalo, solastniški vrt. Tel. št.: 331-5695311. PRODAM v Sežani moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Pisati na mojca.geo-lab@gmail.com. PRODAM vso opremo za trgatev. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM zračni kompresor 2 hp, s priključnimi dodatki. Tel. št.: 040214218. RESEN in izkušen gospod išče zaposlitev kot voznik viličarja, kot skladiščnik ali v trgovinah, tudi pol dnevno ali občasno. Tel. št.: 327-7409432. UGODNO PRODAM alfa romeo - 166, v odličnem stanju. Zadnja leta gara-žiran. Tel. št.: 335-5749609. Prispevki V spomin na Albino Dugulin vd. Vrabec daruje Anica Ciani 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na dragega prijatelja Dušana Jakomina daruje družina Čivardi 40,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja. Ob 10. obletnici smrti dragega Božeta Pertota daruje družina 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 10. obletnici smrti dragega Božeta Pertota daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Zadnji pozdrav Renatu Pieri sestra Elvira z družino /— GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. marca 2015 1 5 TRST Od leve Igor Devetak, Neda Rusjan Bric, Miloš Budin, Breda Pahor, Alessandro Mizzi in Franco Pero fotodamj@n repen - V okviru kulturnega praznika Doživet večer, posvečen liku in poeziji Alojza Gradnika gledališče - V torek v Rossettiju večjezična predstava Nora Gregor - skriti kontinent spomina To ni le predstava o Nori, temveč o treh narodih Tudi razstava in spremljevalni program - Zelo ugodna ponudba za abonente SSG Bili so časi, ko sta tržaška večje-zičnost in večkulturnost povzročali konflikte, pravi predsednik Deželnega stalnega gledališča Rossetti Miloš Budin. Bili so časi, ko so bili v Trstu nekateri ponosni na to, da ne poznajo slovenskega jezika, dodaja igralec Alessandro Mizzi. Današnji so k sreči drugačni, se strinjajo vsi udeleženci včerajšnje tiskovne konference, na kateri so predstavili torkov dogodek v gledališču Rossetti. Na velikem odru dvorane Generali bodo namreč uprizorili gledališko predstavo Nora Gregor - Skriti kontinent spomina, mednarodno koprodukcijo, v kateri slovenski, italijanski in avstrijski igralci nastopajo vsak v svojem materinem jeziku. S pomočjo nadnapisov jih bodo lahko razumeli vsi, ki nimajo te sreče, da bi bili trijezični. Multimedijska večjezična predstava, ki so jo včeraj predstavili v Trstu, je kot znano nastala v kopro-dukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, Schauspielhausa iz Gradca in Deželnega stalnega gledališča Rossetti. Uprizorili so jo že na odrih obeh slovenskih gledališč, sinoči si jo je bilo mogoče ogledati v goriškem gledališču Verdi, saj jo je Slovensko stalno gledališče uvrstilo v svoj goriški abonma, v torek bo pripoved o goriški igralki, ki je postala hollywoodska zvezda, na sporedu v Trstu (abonenti SSG imajo pravico do vstopnice po zelo ugodni ceni - 10€), aprila pa še v Gradcu. Zamislila si jo je Neda Rusjan Bric, goriška režiserka in igralka, ki se v svojih projektih rada »spopada« z zgodovinskimi temami. »To ni samo predstava o goriški igralki Nori Gregor, temveč predvsem o treh narodih, ki so nekoč sobivali tako v Gorici kot v Trstu. Predstava govori o tem, kje smo danes, kam skupaj hodimo,« pravi avtorica, ki je za projekt o Nori Gregor pravkar prejela nagrado bršljanov venec gledališkega združenja ZDUS. »Izjemno se veselim te koprodukcije, ki je združila tri dežele in tri jezike in jo sedaj tudi publika razpoznava kot združujočo.« V predstavi Nora Gregor - skriti kontinent spomina se gledališka govorica prepleta s filmsko. Na odru prevladuje slovenščina, na platnu sta ob njej tudi italijanščina in nemščina. V Trstu so snemali italijanski del filmske zgodbe, v kateri nastopata igralca Lučka Počkaj in Alessandro Mizzi. Torkovo uprizoritev bo tudi v Trstu spremljala razstava Nora, du bist ein Engel! (Nora, angel si!), ki jo je za to priložnost pripravil goriški Ki-noatelje. Postavili jo bodo v foajeju Vittorio Gassman (odprtje je predvideno ob 20.10), kot je pojasnil njen avtor Igor Devetak, so skušali v njej strniti petnajstletno raziskovanje. Na manjših ekranih se bodo vrteli odlomki iz Norinih filmov (na primer iz kultnega Pravilo igro režiserja Jeana Re-noira) in fotografije njenih številnih gledaliških nastopov, a tudi žalostnega izgnanstva. »Z razstavo smo želeli Noro, ki je bila dolga desetletja pozabljena, pokazati javnosti, jo narediti vidno.« Kdor bi se rad dodatno seznanil z Noro, pa je 9. aprila vabljen v kavarno Rossetti, kjer bodo ob Deveta-ku o njej spregovorili še Joseph Va-lencic, ameriški Slovenec, ki je prvi začel razkrivati njeno hollywoodsko zgodbo, ter režiserki Nadja Velušček in Sabrina Morena. (pd) Na prireditvi je bil posebno dobrodošel gost Gradnikov sin, 90-letni Sergej Gradnik V okviru slovenskega kulturnega praznika je Kulturno društvo Kraški dom iz Repna v sodelovanju z Osnovno šolo Alojza Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici konec februarja priredilo nadvse uspel literarni večer z naslovom Gradnikove poti v Trst. Številno občinstvo v Kulturnem domu na Colu je v imenu domačega prosvetnega društva najprej nagovorila Maruška Guštin, ki je tudi povezovala celotno prireditev. Udeležence večera je nato pozdravila ravnateljica Večstopenjske šole z Opčin, Marina Castellani, ki je posebno tople pozdrave izrekla sinu Alojza Gradnika, 90-letnemu Sergeju Gradniku. Ta ugledni gost je namreč repentabrske učence s svojo navzočnostjo počastil že decembra 2013, ko so proslavljali 140-letnico šolstva na Repentabru in 40-letnico poimenovanja tamkajšnje Osnovne šole po pesniku iz Medane v Goriških brdih. Priložnostni govor so organizatorji tokrat zaupali dr. Fedori Ferluga Petronio, avtorici dvojezične, sloven-sko-italijanske antologije Gradnikovih poezij Eros-Thanatos in redni profesorici za kroatistiko na Oddelku za jezike in književnosti Srednje-vzhodne Evrope Univerze v Vidmu. Izvrstna poznavalka Gradnikovega literarnega opusa je v svojem izčrpnem posegu govorila o dveh velikanih slovenske književnosti, Francetu Prešernu in Alojzu Gradniku, ter primerjala zlasti njuno ljubezensko liriko, dotaknila pa se je tudi Gradnikove zapostavljenosti v slovenskem literarnem prostoru, potem ko je pesnik leta 1929 nastopil službo sodnika na Vrhovnem sodišču za zaščito države v Beogradu. Posebno zanimivo pa je bilo slišati, ko je pripovedovala o tem, iz katerih vzgibov se je pravzaprav lotila zahtevnega prevajanja Gradnikove poezije v italijanščino. Literarni večer se je nadaljeval z listanjem fotografij iz pesnikovega družinskega albuma in s projekcijo diapozitivov, ki sta jih v obliki literarnega pogovora komentirali slove-nistka, mag.Daniela Štekar, in dr. Ana Toroš, docentka na Fakulteti za hu-manistiko novogoriške Univerze ter avtorica znanstvene monografije O zemlja sladka: kamen, zrno, sok. Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. S pomočjo temeljite strokovne razlage sta predavateljici odstirali pogled v pesnikov ustvarjalni svet in prisotnim razkrili marsikatero zanimivost iz Gradnikovega zasebnega življenja. Prireditev so obogatili tudi učenci Osnovne šole na Colu, ki so recitirali Gradnikove verze v slovenskem in italijanskem jeziku. Svoj nastop so zaključili s petjem Gradnikove Padaj, padaj, rosica v uglasbitvi Mirana Košute, prijetno presenečenje pa so mladi pevci pripravili tudi pesnikovemu sinu z Gradnikovo otroško pesmico Narobe svet, ki so jo izvajali na Orffove inštrumente ob klavirski spremljavi učiteljice Jane Drasič, ki je pesem tudi uglasbila. Izjemno prisrčen in vsebinsko bogat kulturni večer na Colu se je sklenil z željo, da bi se plodno sodelovanje med domačim kulturnim društvom Kraški dom in tamkajšnjo Osnovno šolo Alojza Gradnika nadaljevalo tudi v bodoče in obrodilo še veliko uspehov in skupnih pobud. Ines Škabar opčine Drevi predstava o požigu Lipe Dne 30. aprila 1944 so nacisti ob pomoči italijanskih fašistov do tal požgali vas Lipa ob hrvaško slovenski meji ter zverinsko pomorili vse njene prebivalce. Bila je nedelja. Že v zgodnjih jutranjih urah so nacisti popolnoma obkolili vas in začeli z nezaslišanim nasiljem. Pokradli so vse, kar jim je prišlo v roke, hkrati pa požigali poslopja in morili brez usmiljenja. Kar je ostalo živih, so jih postavili v vrsto in napotili proti sosednji vasi Rupa. Ko so že vsi mislili, da jih bodo odpeljali v koncentracijska taborišča, so kolono ustavili pri zadnji hiši v vasi. Vse, kar so imeli s seboj, so morali odložiti ter vstopiti v poslopje. Nato so za njimi zaprli vrata in hišo z njimi vred zažgali. Skupno je bilo tega tragičnega dne umorjenih 269 ljudi. Po večini so bili starejši ljudje, ženske in otroci. Umorili so kar 121 otrok, med katerimi jih veliko ni dopolnilo prvega leta starosti. Zgorelo pa je 87 stanovanjskih in 85 gospodarskih poslopij. O teh strahovitih dogodkih bo danes tekla beseda v Prosvetnem domu na Opčinah v glasbeno recitacijski predstavi Lipa, ki jo je napisal Giuseppe Vergara. Pretresljivemu in umetniško dovršenemu opisu dogajanja pred več kot sedemdesetimi leti je avtor dodal tudi dokumentarno zanimiv pregled političnih in eksistencialnih razmer v tistem času v širšem okolju, sredi katerega se je znašla vas Lipa kot nekakšno središče odporniškega gibanja. Besega in glasba se harmonično spajata v opisu človeških usod, ki so se znašle v objemu nepopisno grozljivega nasilja. V recitalu nastopajo Tizia-na Bertoli, Luca Giustolisi, Sandro Rossit in Stefano Vattovani, spremlja pa jih veččlanska glasbena skupina Bachibaflax Or-kestar z zanimivo izvirno glasbo v živo. Predstava, ki jo prirejata Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin ter krajevna sekcija VZPI-ANPI, bo ob 20.30 slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! OSNOVNI ABONMA Ivan Cankar HLAPCI režiser Sebastijan Horvat DANES, 28. marca, ob 19.00 - red K v nedeljo, 29. marca, ob 16.00 -red C Velika dvorana - z italijanskimi nadnapisi Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija priporočena BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. marca 2015 9 SLOVENIJA TA TEDEN Cerarjev kabinet kot avtobusna čakalnica Darja Kocbek Potem ko se je moral predsednik levosredinske vlade Miro Cerar v prvih šestih mesecih od prihoda na oblast posloviti od ministra za gospodarstvo in ministrice za izobraževanje, ki sta bila iz kvote njegove stranke SMC, ga je zdaj prvič spravil v težave minister iz ene od koalicijskih partneric. To je minister za obrambo, socialni demokrat Janko Veber. Miro Cerar je v tem tednu državljanom sporočil, da se bo v ponedeljek odločil, ali bo od Vebra zahteval, da odide s funkcije ministra za obrambo. Po četrtkovem koalicijskem vrhu je sicer že mogoče precej utemeljeno domnevati, da se bo Veber moral posloviti, ker je prekoračil pooblastila s tem, ko je obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo naročil, naj pripravi analizo pozitivnih in negativnih vidikov privatizacije državne telekomunikacijske družbe Telekom. Veber bi bil tako že tretji minister, ki bi zapustil Cerarjev kabinet. V zgolj pol leta od nastopa mandata se toliko ministrov še ni moralo posloviti od nobene vlade v Sloveniji. Prejšnji minister za gospodarstvo Jožef Petrovič je oktobra lani, manj kot mesec dni po prevzemu funkcije, odstopil potem, ko je agencija za varstvo konkurence ugotovila, da je bilo podjetje DZS, ki naj bi ga zastopal Petrovič, vpleteno v kartelno dogovarjanje o dobavi pisarniškega materiala državnim organom. Cerar je njegov odstop sprejel. Ze v času sestavljanja vlade je Cerar tik pred zdajci zaradi očitkov o sporni naložbi v Sarajevu in domnevnih povezavah z bančnimi in gradbenimi lobiji umaknil kandidaturo Ervina Pfeiferja za ministra za gospodarstvo. Pred tremi tedni pa je premier sprejel odstop ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar, ki se je PISMA UREDNIŠTVU Drugi odgovor Jolki Milič Jolka Milič se v svojem zadnjem pismu uredništvu z dne 26. marca 2015 znova na dolgo razpisuje in se podrobneje zaustavlja tudi pri zadevah, ki nimajo nič opraviti s temo, zaradi katere se oglaša, namreč z zgodovinsko resnico o umoru dr. Stanka Vuka, Danice Tomažič Vuk in dr. Draga Zajca 10. marca 1944 v Trstu. Povsem pa obide glavno vprašanje, ki sem ji ga postavil v svoji prvi repliki, izhajajoč iz njenih trditev, da zlasti pri iskanju te zgodovinske resnice ne trpi zgolj domnev in ugibanj. Zakaj se potem ni lotila vseh tistih, od Jožeta Vi-dica do Emila Cesarja in drugih, ki so v preteklosti pisali o domnevnih morilcih, navajajoč tudi njihova imena in priimke, zgolj na osnovi domnev in ugibanj? Zakaj se s takšno ihto zaganja ravno ob prof. Jožeta Pirjevca in mene, ki se pri svojem pisanju opirava ne le na domneve in ugibanja, ampak tudi na pričevanje, kar je hočeš nočeš nekaj drugega? Kako je mogoče, da ne uvidi, da sva z beleženjem tega pričevanja opravila le svojo kulturno dolžnost? Sicer pa Jolka Milič v svojem zadnjem pismu uredništvu ponovno brani Alberta Grudna - Bliska, češ da bi ga naša pričevalka ne smela obtoževati, ne da bi v isti sapi povedala, kdo sta bila ostala dva domnevna morilca. Menim, da ta pripomba ni utemeljena, saj med prvo in drugo trditvijo ni nujne logične zveze. Pričevalka je pač povedala to, kar ve, in nič drugega. V svojem prvem pismu uredništvu z dne 17. marca 2015 pa Jolka Mi-lič opozarja, da je bil Albert Gruden znašla na vrhu seznama javnih uslužbencev, ki so v zadnjih desetih letih poleg rednega dela največ zaslužili s honorarji in pogodbenim delom. Janko Veber svojega naročila ob-veščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo, naj pripravi analizo pozitivnih in negativnih vidikov privatizacije državne telekomunikacijske družbe Telekom, ne utemeljuje nič manj neprepričljivo, kot sta se sprva branila Petrovič in Setnikar Cankarjeva. Odločitev predsednika vlade potemtakem ne bi smela biti vprašanje, če za odločanje o odhodu koalicijskega ministra noče uporabiti drugačnih kriterijev, kot jih je uporabil ob odhodu ministrov iz kvote lastne stranke SMC. Socialni demokrati so do zdaj, ne glede na očitane jim grehe odločno stopili v bran večini ministrom v vladah, v katerih sodelovali. Tudi tokrat so se na možnosti, da bi Cerar odslovil Vebra najprej odzvali z odločno podporo ministru. A so očitno tudi hitro ugotovili, da je ohranitev sedanje koalicije zanje vendarle boljša rešitev. Vodja poslancev stranke socialnih demokratov (SD) Matjaž Han je v četrtek po koalicijskem vrhu nakazal, da bodo Vebra v skrajnem primeru žrtvovali. Dejal je namreč, da država ni ujetnik nobenega ministra in to tudi ne sme biti. Če bi se SD potem, ko bi Cerar zahteval odstop Vebra, odločila oditi v opozicijo, bi stranka SMC z upokojenskim Desusom še vedno imela večino poslancev v državnem zboru, a ta večina bi bila z minimalnimi 46 glasovi poslancev pičla. Cerar bi z njo vladal še veliko težje kot sedaj tudi zato, ker stranka Desus oziroma njen predsednik Karl Erjavec v svojih populističnih prizadevanjih ugajati volivcem hitro - Blisk, ki ga nekateri spravljamo na zatožno klop, vendarle znan partizanski narodni heroj, ki si je zaslužil slovesen državni pogreb in na čast kateremu stoji kip na »Lužešču« pred sodnijo v Sežani. Mislim, da bi pri ocenjevanju tega lika med drugim morali upoštevati - poleg njegovega verjetnega sodelovanja pri trojnem umoru v ul. Rossetti - še naslednja dejstva: ♦ Tržaško porotno sodišče je Alberta Grudna - Bliska 19. decembra 1947 obsodilo na pet mesecev in deset dni zapora zaradi ugrabitve Franca Marušiča (Francesca Marussija ali Marussicha), za katerim se je po ugrabitvi izgubila vsaka sled. (Prim. Il Corriere di Trieste, 20. decembra 1947, str. 2.) ♦ Na istem procesu ter na procesu o umoru Dore Čok (Ciok) iz Lo-njerja, ki se je odvijal od 27. maja do 20. junija 1947 pred tržaškim porotnim sodiščem, so preiskovalci ugotovili, da je Albert Gruden - Blisk 3. maja 1945 sodeloval (med drugim s Francem Marušičem, ki je svojo vpletenost priznal, zaradi česar naj bi ga potem Gruden ugrabil) tudi pri ugrabitvi Čokove. ♦ Tržaško porotno sodišče je Alberta Grudna - Bliska 30. septembra 1952 obsodilo na dosmrtni zapor zaradi umora Antonia Morandinija (sicer odgovornega za fašistično stranko na Katinari) v obtežilnih okoliščinah. (Prim. Il Giornale di Trieste, 1. oktobra 1952, str. 4.) ♦ Po pričevanju Iva Kralja, ki ga je Primorski dnevnik objavil 19. maja 2010, je Albert Gruden - Blisk 7. maja 1945 skupno z Oskarjem Petelinom odvedel z njunega doma v Slivnem Ro- spreminja stališča in tako z različnimi mogočimi in nemogočimi zahtevami izsiljuje koalicijske partnerice. Čeprav ima največja vladna stranka SMC v 90-članskem državnem zboru 36 poslancev, kar je daleč največ, ni enotna, zato ni samoumevno, da vsi iz njenega poslanskega kluba podprejo vse vladne predloge. Cerar v primeru odhoda SD v opozicijo tudi ne bi mogel računati na pomoč sedanje opozicije, kjer so slovenski demokrati (SDS) nekdanjega predsednika desno-sredinske vlade Janeza Janše, pa krščansko-demokratska Nova Slovenija, Združena levica in Zavezništvo AB nekdanje predsednice levosredin-ske vlade Alenke Bratušek. Zato je tudi za Cerarja in njegovo SMC najboljša med slabimi možnostmi, da sedanja vladna koalicija ne razpade. Da se to ne bo zgodilo, je v četrtek zatrdila vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. Tudi za socialne demokrate je nadaljevanje dela sedanje levosredinske vladne koalicije, v kateri so najmanjša partnerica, najboljša od slabih možnosti. V opoziciji bi jih čakala močna konkurenca Združene levice, ki jim je že lani na predčasnih volitvah pobrala dobršen del volivcev in dosegla le za las slabši volilni rezultat. Zaradi konkurence Združene levice SD tudi predčasne volitve prav nič ne dišijo, saj bi v tem primeru najbrž izgubili še več volivcev. Predčasne volitve bi bile najslabša možnost tudi za SMC, ki z obljubami o etiki in morali nikakor ne bi več zmagala. Za Mira Cerarja je zdaj pravo vprašanje, katero novo ime za ministra za obrambo lahko namesto Vebra pričakuje od socialnih demokratov. Ali mu bodo lahko ponudili nekoga, ki mu vsaj nekaj časa ne bo povzročal novih težav, pa ni prav gotovo. Nlfi sando in Vido Kralj, ki so ju »neznanci« potem okrutno mučili in umorili. ♦ Po pričevanjih, ki jih je zbral Ivo Zajdela in jih 19. septembra 2013 objavil v ljubljanski Demokraciji, je Albert Gruden - Blisk 13. marca 1945 v vasi Suhorje v Brkinih ponoči na domu ugrabil tri člane družine Gustin-čič ter jih tik za vasjo okrutno umoril. Jolko Milič in vse, ki jim je zadeva pri srcu, pozivam, naj navedene podatke, ki so sicer javno dostopni, preverijo, jih po možnosti poglobijo in dopolnijo, pa tudi naj se ob njih zamislijo. Sam sem v zadnjih časih trčil ob nadaljnji dve podobni tragični zgodbi, v katerih nastopa Albert Gruden -Blisk. Prva naj bi se zgodila konec 1943 ali na začetku 1944 nedaleč od Komna, druga pa na začetku maja 1945 v Brjah pri Komnu. Ker doslej nista bili še objavljeni, ju tu le bežno omenim. Ob vsem tem pa se osebno čedalje bolj sprašujem, ali je res primerno, da Alberta Grudna - Bliska postavljamo za zgled sedanjim in prihodnjim rodovom, kakor tudi, ali je prav, da stoji kip Albertu Grudnu -Blisku v Sežani pred sodnijo, se pravi pred sedežem ustanove, ki naj bi delila pravico. Tudi to spraševanje imam za svojo kulturno dolžnost. Martin Brecelj film - Diagonale 2015 Tudi letos veliko zanimanje za festival avstrijskega filma GRADEC - Vsakoletni filmski festival Diagonale je v osemnajstih letih, kolikor časa domuje v Gradcu, s svojo dobro izdelano strategijo pripomogel k zanimanju za domačo filmsko ustvarjalnost in poskrbel, da se na njem redno predstavlja glavnina bogate domače produkcije. Gre za obdobje, ko se je avstrijski film uveljavil v mednarodnem prostoru, saj so bili kar tri leta zapored - 2008, 2009 in 2010 avstrijski filmi med nominiranci za oskarja za najboljši tujejezični film. Film Ponarejevalci Stefana Ruzowitzkyja ga je tudi dobil. Za pravo prepoznavnost avstrijskega filma pa ima gotovo največ zaslug Michael Haneke, ki si je s svojimi tesnobnimi in mračnimi filmi kot so med drugim Bennyjev video, Učiteljica klavirja, Beli trak že pridobil sloves kultnega avtorja. Njegov zadnji film Ljubezen mu je prinesel vse prestižne nagrade, med drugim zlato palmo in leta 2013 tudi oskarja. Ob njem pa se vse pogosteje pojavlja ime Ulricha Seidla, ki je posnel filmsko trilogijo Paradiž: Ljubezen, Paradiž: Vera, Paradiž: Upanje. Vsak od filmov ima svojo hrepenečo junakinjo - prva je mati, ki gre iskat ljubezen v Afriko, druga je njena sestra, ki od vrat do vrat fanatično ponuja vero, tretja hčerka in nečakinja, ki želi v poletnem kampu izgubiti odvečne kilograme. Prvi film, Ljubezen, je predstavil na festivalu v Cannesu, drugega, Vero, v Benetkah, tretjega, Upanje, na Berlinalu. Za Vero je leta 2012 v Benetkah dobil posebno nagrado žirije. Oba režiserja sta obsedena z raziskovanjem temnih, nedoumljivih stanj človekove duše, skrajnosti v medsebojnih odnosih in razkrivanjem življenjskih anomalij. Letos je bil v Gradcu samo Seidel z novim dokumentarcem V kleti, v katerem prav tako odpira pogled v prikrito, potlačeno, zamolčano. Seidel že dolgo ve, da kleti niso samo shrambe ali ropotarnice odloženih predmetov, ampak da se v njih običajni posamezniki za zaprtimi vrati predajajo najbolj ekscesnim početjem. To so filmi, ki so neprizanesljivi do gledalca, in ki odpirajo drugačen pogled na urejeno, uspešno sodobno avstrijsko družbo. Festivalska ekipa Diagonal v zadnjem obdobju koncepta ni bistveno spreminjala. Vsako leto se zvrstijo tako celovečerni kot kratki igrani filmi, pa tudi dokumentarni in eksperimentalni filmi. Redno predstavljajo tudi posamezne avtorje ali filme tujih kinematografij in pripravijo retrospektive pomembnih režiserjev. »Naloga festivala je, da predstavi filmsko pokrajino v vsej njeni kompleksnosti«, je že na začetku svojega delovanja izjavila direktorica Barbara Pichler, ki se po sedmih letih vodenja poslavlja. Bila je mnenja, da je »Diagonala je prostor, kjer lahko raziskujemo, kaj sestavlja avstrijski film, pri čemer si privošči luksuz, da ne daje preprostih odgovorov«. Tako je bilo tudi letos: večina predstavljenih filmov presliku-je tesnobna stanja in občutja današnjega sveta, ne samo avstrijskega, skozi osebne poglede avtorjev in izpostavlja akutne situacije sodobnega človeka v kritičnih trenutkih. Išče zgovorne zgodbe, ki zaradi aktualnih problemov ostajajo izrinjene ter opozarja na teme, s katerimi se ukvarja generacija novih, mladih snovalcev. Meje med igranim in dokumentarnim filmom se brišejo. Seveda je bilo tudi letos zanimanje za festival, na katerem so prikazali več kot 100 filmov, veliko. V Gradcu se vsako leto zbere več kot 1000 domačih in tujih novinarjev ter filmskih delavcev. Letos so zabeležili tudi nov rekord gledalcev: bilo jih je kar 27.000. To res ni malo, če vemo, da so avstrijski filmi v kinodvoranah izjemno slabo obiskani in da domače občinstvo avstrijskih filmov nekako noče gledati. Pomemben del festivala so seveda nagrade, ugibanja o njih zvišujejo napetost. Glavni letošnji nagrajenci so režijski dvojec Veronika Franz in Severin Fiala za igrano psihološko grozljivko Ich seh ich seh, ki je pod slovenskim naslovom Lahko noč, mamica lansko jesen že dobila nagrado Vodomec na ljubljanskem LIFF-u in je bila pred tem predvajana na beneškem festivalu. Nagrada za dokumentarec je pripadla mojstru te zvrsti Nikolausu Geyrhalterju za film Uber die Jahre (Skozi leta). Deset let je namreč spremljal delavce propadajoče tekstilne tovarne v avstrijski pokrajini Waldviertel, njihove stiske, žalost in obup. Gre za pretresljive osebne zgodbe in dogajanje, ki danes postaja žalosten del evropske resničnosti. Novi avstrijski filmi s svojimi temami resnično presegajo lokalno dogajanje in s svojo univerzalnostjo prepričljivo nagovarjajo gledalce zunaj svojih meja. Lučka Jenčič /— GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. marca 2015 1 5 KULTURA gledališče - Začel se je 45. teden slovenske drame V tekmovalnem delu tudi Angel pozabe S podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je sinoči v Prešernovem gledališču Kranj začel 45. teden slovenske drame (TSD). Festival slovenske dramatike bo do 7. aprila ponudil osem predstav v tekmovalnem, tri v spremljevalnem in pet v mednarodnem programu, delavnice dramskega pisanja ter druge dogodke. TSD se je tudi letos začel na svetovni dan gledališča. V tekmovalni in spremljevalni program je selektor Gregor Butala uvrstil predstave različnih žanrov in pristopov. Vse predstave se bodo potegovale za nagrado občinstva, samo tekmovalne pa tudi za Šeligovo nagrado. Ob zaključku festivala bo podeljena še Grumo-va nagrada za najboljše novo dramsko besedilo, nagrada za mladega dramatika in Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji. V tekmovalnem delu se bodo zvrstile predstave Postani obcestna svetilka (Andrej Jus in SNG Nova Gorica), 1981 (Nina Rajič Kranjac in Gledališka skupina mladih AGRFT ter Gledališče Glej), Kralj na Betajnovi (Eduard Miler in SNG Drama Ljubljana ter Drama SNG Maribor), Marie Curie - Hysterie (Tina Vrbnjak in KUD SNG ter SNG Drama Ljubljana), Mrtvec pride po ljubico (Jernej Lorenci in Prešernovo gledališče Kranj ter Mestno gledališče Ptuj), Hotel modra opica (Miha Nemec in Mestno gledališče Ptuj ter SNG Drama Ljubljana) in Zlata čeveljčka (Anja Suša in Mestno gledališče Ljubljansko). Za nagrade se poteguje tudi Angel pozabe, ki ga je po romanu Maje Haderlap režiral Trža-čan Igor Pison; predstava je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana. V spremljevalni program je Butala uvrstil predstavo ABCDE_F Zavoda Cona, Plesnega teatra Ljubljana in Mesta žensk v režiji Saše Rakef in Jasmine Založnik, predstavo Simone Semenič Drugič v produkciji KD Integrali in Mesta žensk ter Gotska okna Daneta Zajca v režiji Barbare Pie Jenič in produkciji Senzoriuma ter Mestnega gledališča ljubljanskega. V mednarodnem sporedu velja izpostaviti indijski uprizoritvi Flisarjevih besedil Vzemi me v roke in Komedija o koncu sveta; slednja bo v ponedeljek tudi na odru tržaškega Kulturnega doma. gledališče rossetti - Danes 2. del plesne trilogije Transiti Humanitatis V tržaškem gledališču Rossetti se drevi nadaljuje niz plesnega festivala TS Danza 1.0, na velikem odru pa si bo mogoče ogledati predstavo italijanske skupine Compagnia Zappala Danza - Scenario Pub-blico, ki bo prvič v Italiji nastopila s Trieste/Oratorio per Eva, predstavo za solo plesalko, violino in baročni vokalni ansambel. Eva je tokrat tako svetopisemski lik in simbolična prva ženska kot plesalka in današnja ženska. Skupino Zappala Danza je leta 1989 v sicilskem mestu Catania ustanovil Roberto Zappala, ki je še danes njen umetniški vodja in glavni ko-reograf. Oratorio per Eva je drugi del trilogije Transiti Humanitatis, prvemu delu je bil naslov Invenzioni a tre voci, zadnji, z naslovom I Am Beu-tiful, pa bo uresničen leta 2016. Trilogija nastaja v mednarodni kopro-dukciji, v katero je vključen tudi dunajski Impulstanz. Predstava bo na sporedu drevi v dvorani Generali Rossettijevega gledališča z začetkom ob 20.30. Vstopnice so še na voljo, zanje pa je treba odšteti od 12 do 18 evrov. (bov) glasba - Drevi koncert v Trstu Tytus na novi glasbeni poti Tržaški heavy rock bend bo nastopil v klubu Tetris Bardy, Mark Simon Hell, Markey Moon in Ilija Riffmeister martin güstin Tržaški rokerji, danes ste vi na vrsti. Nočni klub Tetris vam drevi ponuja pravo heavy poslastico: na oder bo ob 20.30 najprej stopila rokenrol zasedba iz Parme Black Gremlin, za njo pa lokalna heavy rock senzacija, skupina Tytus. O tržaškem bendu, lanski evropski turneji, novi postavi in še marsičem, smo se pogovorili s kitaristom Markom Simonom Hellom. Skupino ste ustanovili pred enim letom. Kako bi ocenili vaše delovanje? Prav gotovo »razburljivo«. Potrudili smo se na več področjih: s pomočjo treh neodvisnih glasbenih založb smo izdali kratko ploščo White Lines, nastopili smo s pomembnimi bendi, kot sta na primer Crowbar in Valient Thorr, opravili smo dvotedensko evropsko glasbeno turnejo, pred kratkim pa se je v našem bendu nekaj spremenilo ... Pojdimo po vrsti: kako ste doživljali prvo evropsko glasbeno turnejo? Zelo smo se zabavali. Skupina je na sceni le leto dni, lahko bi rekli, da smo neke vrste novinci, pa čeprav sinovi bolj »slavnega« benda Gonzales. Zato smo na nekaterih koncertih imeli veliko publike in uspeha, na drugih manj. Nekateri so bili malo razočarani, ker nismo igrali starih komadov, a nič zato. Španija pluje dandanes v bolj »scandinavian rock« vodah, tu mislim na bende, kot so Hella-copters, Turbonegro, Gluecifer ipd. V prihodnje se bomo zelo verjetno povzpeli bolj na sever, na primer v Nemčijo. Turneja je bila globalno gledano uspešna, najboljše koncerte pa smo imeli v La Spezi, Marseillu, Barceloni in Terruelu. Po dveh tednih potepanja ste se končno vrnili domov. Kaj se je takrat zgodilo? Po končani turneji sta dva člana izbrala drugačne glasbene poti. Prijateljski odnosi so seveda ostali dobri, le glasbeni interesi so se oddaljili. Danes ima torej skupina štiri člane? Točno tako! Nekaj mesecev smo iskali novega pevca, preizkusili smo jih veliko, a kar tako zamenjati našega Til-na se enostavno ni dalo. Nekega dne pa me je prešinilo: zakaj naj ne bi naš kitarist Ilija stopil za mikrofon, saj je že pel v bendu Pork Chop Express? Sijajna ideja (smeh). Našega bobnarja Bon-kota pa je zamenjal Bardy (že član skupine My Space Invaders). So se stvari spremenile tudi z glasbenega vidika? Absolutno ne. Bend ima z Ilijo na čelu še bolj heavy pečat! Kaj pa prihodnost skupine Tytus? Aprila bomo stopili v glasbeni studio in posneli prvenec, nato pa nas čaka cela vrsta koncertov. Srečno fantje! R.D. TOMIZZEV DUH (m \\ Vzameš kjer je in deneš kjer ni ^^ Milan Rakovac_\\\ Ko sem se nekoč sprehajal po Pu-lju, me za rame zgrabi prijatelj in mi skrivnostno zašepeta: »Glej ga, Kolaric!«. Naproti nama je prihajal koščat starejši človek srednje rasti in skromne drže. Ivan Kolaric! Najslavnejši istrski razbojnik vseh časov, strah in trepet karabinjerjev in bogatašev od Pulja do Trsta, istrski Robin Hood, človek o katerem še danes krožijo legende. Pred kratkim je novinarski kolega Elio Velan objavil roman »Bilo jednom u Istri - istinita priča o Ivanu Kolari-cu« (Nekoč v Istri - resnična zgodba o Ivanu Kolaricu). U vrime prvanje, kad je bila velika kareštija, mladici su hožievali okolo z pripiljenon duplicon spod jaketuna. Naši ladri su definirali da ča je to za jie-no delo, »politika ud boške« ni nepoštena, uona je: se uzme di je, i se ponese di ni! To je zakon vrhu svih zakoni, ud kad je svita i vika. Mati mi je bila povi-dala da kako su kad je bila mala jedna bot naši sikli drva u našoj boški Svie- tega Tila, i da je vidila vieženga vuola u dolčicu, pak tiečuci vrieda h ocu si »ča-ko, čako, tamo je jedan vo!«. Flis, je capala žlepu, »tamo ni niš!«, »ma je, je, jedan vo, san ga vidila ja!«, flas još jiena žlepa, »niš ti nisi vidila, zapoštaj, niš!«... Didi muoji, ni Jure ni Ive, ma ne bi ga uzeli jienu smokvu na tujen: samo ča se ni pačalo u ljučke afare! Razbojništvo, ladrijo in briganterijo smo v Istri imeli od vedno, posebej v trikotniku Pulj-Pazin-Poreč, znotraj tega območja pa je najhuši bil prav moj domači kraj med Baderno, Tinjanom in Sv. Lovrečem. Če bi hotel napisati knjigo o tem, bi se seveda zameril vesoljni Istri: »molči, mulc«, mi je nekoč na moja vprašanja zabrusil stric, »kaj boš mešal po starem dreku...«. Hej, ni rečeno, da ne bom ... Napoleonova oblast je prva pričela urejati razmere: v enem samem dnevu je ob cesti Pulj - Trst obesila sedemdeset brigantov. Pod Avstrijo se je bolje živelo, dela je bilo za vse, toda po koncu Velike vojne in s prihodom Italije je bilo spet slabše. Brezposelni mladeniči so se pridružili zelenemu kadru (med prvo svetovno vojno dezer-terji avstrijske vojske, ki so se skrivali v gozdovih), povsod so delovale oborožene združbe. Ena najbolj znanih tolp je bila Lizzardova na območju Pulja: poleti 1919. so v karabinjerskih uniformah vdrli k premožnemu gospodarju Vita-sovicu in odnesli 40.000 avstrijskih kron v bankovcih in 6.000 kron v zlatu, nakit, ure, obleko in 200 kg ovčjega sira, pravo bogatstvo . Prijeli so jih, kolovodji Giuseppe Lizzardo in Ivan Što-kovic pa sta bila obsojena na 12 let zapora. V tistih povojnih letih je bil časnik Istrska beseda (Istarska riječ) poln takihle novic: »Ponoči prejšnji teden so v vasico Dončici prišli tatovi ... Doslej neznani tatovi ukradli dve kravi družini Draščic-Sebaštijan . Oropano družino res spremlja nesreča.« Knjiga Elia Velana je ta hip pravi hit v Istri, piše Glas Istre: »Gre za iz- jemno zanimivo, skoraj mitsko in mnogim manj znano temo največjega urbanega istrskega razbojnika 20. stoletja Ivana Kolarica ... Največja vrednost knjige je oživljanje večplastne legende iz kolektivne istrske memorije - od mitskih dimenzij Kolaricevih pobegov pred policijo (maskiranje v žensko, v črno-srajčnika ...) do etičnih razsežnosti zločina, kazni in - odrešenja. Humanizi-ranje in romantiziranje nekoč hladnokrvnega morilca zato ne čudi. Avtor Velan: »Ivan Kolaric je Giovanni Colarich oz. Kolarig, kot so ga imenovali tedanji novinarji puljskih in tržaških časopisov, ki so budno spremljeli vsak Ko-laricev spopad s policijo in karabinjer-ji ... Konec sedemdestih let prejšnjega stoletja, ko Ivan kot upokojen svoboden državljan živi v Pulju, ta nekdanji zapornik spiše avtobiografijo, ki sem jo imel priložnost prebrati in ki me je navdušila ne le zaradi vsebine, temveč tudi zaradi izvrstnega italijanskega jezika v kateri je napisana ... Kolaric je bil iz- jemen urbani kriminalec, ki je polnil črne kronike tedanjega tiska. Bil je svojevrsten istrski Dillinger ... Uspelo mu zdržati šestmesečno hajko, ko ga je od Trsta do Pulja in po obalnih istrskih mestih lovilo okoli dvesto karabinjerjev . Sodišče ga je obsodilo na štiri doži-vljenske ječe, na 106 let zapora in na 11 let samice . Iz zapora je prišel leta 1949 zahvaljujoč novim političnim razmeram in v okviru izmenjave jetnikov med Italijo in tedanjo Jugoslavijo.«. In tako je bil Kolaric izpuščen skupaj s političnimi zaporniki, večinoma Hrvati in Slovenci. Je imel zveze z našim odporniškim gibanjem? O tem lahko le ugibamo. Kar je najbolj nenavadno: ta »v srajčki rojen« razbojnik je v povojnem Pulju postal iskan ljudski zdravilec, ki se je veščin zagotovo naučil v zaporu kjer je nenehno bral vse kar mu je prišlo pod roko. Velanov roman je intrigantno, pa tudi poučno branje: današnji čas je onemu v mnogočem podoben. /— GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. marca 2015 1 5 po torkovi tragediji - V preteklosti naj bi imel tudi težave z depresijo V torek bi kopilot moral biti na bolniški DÜSSELDORF - Štiri dni po strmo-glavljenju nemškega airbusa A320 v Franciji v javnost curljajo podrobnosti o kopi-lotu, ki naj bi namerno povzročil tragedijo. Preiskovalci so ugotovili, da bi moral biti v torek na bolniškem dopustu in da je v preteklosti imel težave z depresijo. Na kraju tragedije se nadaljuje iskalna akcija, letalske družbe pa spreminjajo pravila. Preiskovalci so med četrtkovo preiskavo stanovanja 27-letnega kopilota An-dreasa Lubitza med drugim našli zdravniško potrdilo, da je bolan in da bi moral biti na dan strmoglavljenja na bolniškem dopustu. Za kakšno bolezen naj bi šlo, ni znano. Preiskovalci domnevajo, da je kopilot pred svojim delodajalcem in tudi pred sodelavci skrival bolezen, saj je bilo zdravniško potrdilo raztrgano. Na univerzitetni kliniki v Düssel-dorfu so potrdili, da se je kopilot zdravil pri njih, a zanikali navedbe, da bi bil v kliniki zaradi depresije. Sporočili so še, da je bil na kliniki februarja letos, nazadnje pa 10. marca, in sicer zaradi pojasnil diagnoze. Podrobnosti niso mogli navesti, poudarili so le, da bodo kartoteke bolnika takoj posredovali tožilstvu v Düsseldorfu. V Lubitzevem stanovanju v Düssel-dorfu preiskovalci niso našli niti poslovilnega pisma niti kakšnega drugega sporočila, v katerem bi namignil, kaj bo storil. Prav tako niso našli ničesar, kar bi kazalo na politično ali versko ozadje torkove tragedije. Preiskovalci so v četrtek preiskali tudi hišo v Montabauru, kjer naj bi Lubitz živel pri starših, a niso našli ničesar sumljivega. Nemški tabloid Bild piše, da je imel kopilot v zadnjem času »resne težave v odnosu s svojim dekletom«, kar mu je zlomilo srce in zaradi česar je bil ves iz sebe. Po poročanju nemških medijev pa naj bi imel v preteklosti imel tudi težave z depresijo. Glede na navedbe internih dokumentov in virov Lufthanse, matične družbe Germanwingsa, je Lubitz preživel leto in pol na psihiatričnem zdravljenju. Zasebnega terapevta naj bi še vedno obiskoval. Reševalci na jugu Francije so medtem nadaljevali iskanje ostankov ponesrečenega letala. Posebno pozornost usmerjajo predvsem v iskanje druge črne skrinjice, ki beleži podatke o letu in bi lahko dodatno osvetlila zadnje trenutke letala, na katerem je bilo 150 ljudi. Sodelujoči v iskalni akciji so po navedbah žandar-merije doslej našli okoli 400 delov trupel žrtev, ki so jih poslali na analizo. V letalskih družbah po ugotovitvah preiskovalcev, da je kopilot pilotu preprečil vrnitev v pilotsko kabino in strmoglavil letalo, ko je bil sam, spreminjajo pravila glede prisotnosti v pilotski kabini in po novem zahtevajo, da sta v njej ves čas poleta dva člana posadke. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je letalskim družbam že priporočila, naj bosta v pilotski kabini prisotna vsaj dva člana posadke, od tega najmanj en izšolan pilot.Ne-katere letalske družbe so pravilo dveh v pilotski kabini same uvedle v četrtek v odzivu na tragedijo, danes pa so jim sledili tudi vsi avstrijski in nemški letalski prevozniki, tudi Germanwings in Lufthansa. Pred priložnostnim spomenikom žrtvam nesreče svojci postavljajo cvetje ansa beograd - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Mogherinijeva »Prva pogajalska poglavja bo Eu s Srbijo odprla do konca leta « BEOGRAD - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je včeraj ob obisku v Beogradu dejala, da je Beograd pripravljen odpreti prva pogajalska poglavja z Beogradom do konca letošnjega leta. Ocenila je, da je to izredno pomembno tako za EU kot za Srbijo.To je povedala po pogovorih s srbskim premierjem Aleksandrom Vučicem. »Verjemite, da sem pripravljena in da je EU pripravljena skupaj z vami premagati kilometre, ki so pred nami,« je dejala. Dodala je, da na poti Srbije v EU ne vidi ovir. Srbija je pristopna pogajanja uradno začela januarja lani, vendar doslej še ni odprla nobenega poglavja, čeprav se je pričakovalo, da bi to lahko storila decembra lani. Razlog je vztrajanje Nem- čije, da se že takoj v prvem krogu odpre poglavje 35, povezano s Kosovom, ki pa še ni pripravljeno na odprtje, ker Srbija še ni storila dovolj v sklopu uresničevanja sporazuma o normalizaciji odnosov s Kosovom. Mogherinijeva je povedala, da sta z Vučicem govorila tudi o tem, da bodo vprašanje oblikovanja skupnosti srbskih občin na Kosovu uvrstili na dnevni red prihodnjega kroga pogovorov med Beogradom in Prištino. Zadnji krog je po desetmesečnem zastoju potekal 9. februarja. Vučic je potrdil privrženost Srbije evropski poti in dejal, da je z Mog-herinijevo govoril o vseh odprtih vprašanjih, ki so pomembna za Srbijo - od dialoga s kosovskimi Albanci do go- spodarskih reform in reform s področja vladavine prava. »Srbija želi biti del evropske družine in želi z odgovornim delom izpolniti vse obveznosti, ki nas čakajo,« je dejal.Napovedal je še, da bo skupaj z visokimi predstavniki Albanije »potrkal na vrata« Mogherinijeve in drugih predstavnikov unije v zvezi z dogovorom o izvajanju skupnih infra-strukturnih projektov, kot je izgradnja cest in železnice. »To so ključna vprašanja za Srbijo,« je poudaril in dodal, da sta za Srbijo najpomembnejši politična in gospodarska stabilnost. Mogherinijeva se je včeraj sestala tudi s srbskim predsednikom Tomi-slavom Nikolicem, zunanjim ministrom Ivico Dačicem in predsednico parlamenta Majo Gojkovic. literatura Umrl švedski nobelovec Tomas Tranströmer STOCKHOLM - V starosti 83 let je umrl Nobelov nagrajenec za književnost, švedski pesnik Tomas Transtromer. Najpomembnejšo literarno nagrado na svetu je dobil leta 2011. Predstavnik akademije Peter Englund ga je ob razglasitvi Švedski pesnik Tomas Transtromer označil za enega največjih pesnikov našega časa. Transtromer je v 50. letih študiral psihologijo, literarno zgodovino in zgodovino religij v rojstnem Stock-holmu. Svojemu poklicu psihologa je ostal zvest do leta 1990, ko ga je zadela kap. Tudi po pisateljskem debutu leta 1954 je še naprej delal kot psiholog v domu za mladoletne prestopnike, pozneje pa je delal kot svetovalec na zavodih za zaposlovanje. Njegove pesniške zbirke, prvo je objavil leta 1954, večinoma obsegajo le po par pesmi in v njegovi domovini Švedski dosegajo izjemne naklade. Njegova poezija je prevedena v več kot 60 jezikov. italija - Reforma radiotelevizijske ustanove V novem upravnem svetu RAI prvič tudi zastopnik uslužbencev RIM - Ministrski svet je včeraj odobril predlog reforme javne radiotelevizijske ustanove RAI. Namesto vladnega odloka se je vlada predsednika Mattea Renzija odločila za zakonski predlog, ki ga morata odobriti senat in poslanska zbornica. Renzi je torej izbral pot političnega in parlamentarnega soočenja, izrazil pa je upanje, da bo reforma čim prej pod streho. V upravnem svetu RAI bo po novem sedelo sedem članov, medtem ko jih je sedaj devet. Štiri upravitelje bo izvolil parlament (po dva zbornica in senat), dva člana bo imenovala vlada, prvič v zgodovini pa bo v ožjem vodstvu RAI tudi zastopnik uslužbencev. Upravni svet bo še naprej vodil in usmerjal ustanovo, parlamentarna komisija pa bo, kot sedaj, zadolžena za nadzor. »Za krmilom RAI morajo priti najboljši upravitelji, kdor ima politične odgovornosti pa si ne sme umiti rok.« Ministrski svet se je zavzel tudi za korenito preosnovo vseh televizijskih in radijskih mrež RAI, po novem bodo tudi ustanovili televizijsko mrežo brez reklame. Renzi je prepričan, da bo v njej glavno vlogo igrala kultura. Premier podpira predlog za ukinitev naročnine RAI, priznava pa, da je stvar zelo zapletena. Po njegovem se Predsednik vlade Matteo Renzi ansa bo treba najprej dogovoriti za učinkovito borbo proti tistim, ki ne plačujejo naročnine, a vseeno redno gledajo televizijske programe RAI. Med prvimi je predlog reforme pozdravila Demokratska stranka. Poslanec Michele An-zaldi je prepričan, da bi bile takšne spremembe všeč pokojnima Enzu Biagiju in Indru Mon-tanelliju. Ruska kontrolorja kriva za nesrečo poljskega predsedniškega letala? VARŠAVA - Poljsko tožilstvo je vložilo obtožnico proti ruskima kontrolorjema letenja, ki naj bi bila soodgovorna za nesrečo poljskega predsedniškega letala leta 2010 v Rusiji, v kateri je umrl takratni poljski predsednik Lech Kaczynski. Za nesrečo naj bi bil sicer odgovoren tudi pilot letala. Letalo tupoljev Tu-154 je 10. aprila 2010 strmoglavilo v gosti megli med pristajanjem na letališču v Smolensku. Umrlo je vseh 96 ljudi na krovu, med njimi poljski predsednik, njegova soproga, guverner centralne banke, načelnik ge-neralštaba in drugi. Eden od ruskih kontrolorjev je obtožen, da je neposredno odgovoren za ogrožanje zračnega prometa, medtem ko tožilstvu drugemu očita, da je nenamerno povzročil letalsko katastrofo, je sporočil glavni vojaški tožilec Ireneusz Szelag. Dodal je, da bo poljska država sprejela ustrezne ukrepe, da bi ruska državljana, katerih imen ni razkril, privedli pred roko pravice. Argentinsko pravosodje zavrnilo tožbo proti predsednici BUENOS AIRES - Argentinsko pravosodje je znova zavrnilo tožbo proti predsednici Christini Fernandez de Kirchner v povezavi s terorističnim napadom leta 1994 na judovski center v Buenos Airesu. Prizivno sodišče je v četrtek razsodilo, da ni razlogov za začetek procesa proti Kirchernerjevi zaradi domnevnega prikrivanja resnice v korist Irana. V atentatu na judovski center Amia v argentinski prestolnici je leta 1994 umrlo 85 ljudi. Kot je ugotavljal posebni tožilec Alberto Nisman, naj bi Kirchnerjeva in zunanji minister Hector Timerman želela prikriti dogovor z Iranom, ki naj bi stal za krvavim napadom. V zameno sta sklenila dogovor za iransko nafto in se odpovedala pregonu organizatorjev napada. A tik preden bi moral Nisman svoje sume predstaviti parlamentu, so ga našli ustreljenega v njegovem stanovanju. Argentinsko pravosodje še preiskuje, ali je šlo za samomor ali umor. ZLATO (999,99 %%) za kg 35.342,39 -153,29 SOD NAFTE (159 litrov) 56,39$ -4,73 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. marca 2015 evro (povprečni tečaj) valute 27. 3. 26. 3. ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija južnoafriški rand 1,0856 129,39 1,9558 27,523 7,4672 0,72980 300,54 4,9078 4,4211 9,31 78 9,3178 8,6450 7,6500 62,2320 2,8302 1,3940 3,4846 1,3580 6,7478 67,8700 13,00504 1,0973 130,67 1,9558 27,376 7,4678 0,7678 299,65 4,0763 4,4270 9,3250 1,0498 8,6005 7,6498 62,7707 2,8425 1,3990 3,4904 1,3653 6,8174 68,8296 13,0189 1 2 Sobota, 28. marca 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu tržič - Družba Fincantieri bo za koncern Carnival zgradila še pet ladij Z novim sporazumom proizvodnja do leta 2022 Nazadnje so v Tržiču zgradili Britannio Ladjedelniška družba Fincantieri je podpisala zgodovinski sporazum z ameriško korporacijo Carnival. Med leti 2019 in 2022 bo v Tržiču in Margheri zanjo zgradila pet inovativnih ladij, v naslednjih letih pa bodo omenjenim lahko sledila še dodatna naročila. Izvajanje sporazuma, pojasnjuje družba Fincantieri, je sicer vezano na nekatere pogoje, med katerimi je financiranje ladjarja. Novo poglavje v sodelovanju med družbama Fincantieri in Carnival, ki prvič napovedujeta tako obsežen in dolgotrajen program, je strateškega pomena za ladjedelnico v Tržiču pa tudi za italijansko ladjedelništvo in državno ekonomijo nasploh. Dogovor namreč vsebuje dolgoročni načrt dejavnosti enega izmed največjih tujih investitorjev v Italiji; naložbe, ki jih je družba Carnival doslej opravila v okviru sodelovanja z družbo Fincantieri, so vredne 25 milijard dolarjev. Od leta 1990 je družba Fincantieri ameriškemu partnerju zgradila 59 velikank, dodatnih sedem križark pa je na seznamu na- doberdob Med rujem sledi prve svetovne vojne Naravni rezervat Doberdob-skega in Prelosnega jezera ne slovi le po svojih izjemnih naravnih pojavih in danostih, temveč je v spominu mnogih vezan na žalostna dogajanja prve svetovne vojne, ko je fronta potekala ravno na območju današnjega rezervata. Družba Rogos, upravitelj sprejemnega centra Gradina, si je zamislila, da bi ob stoletnici začetka vojne priredila niz vodenih ogledov, preko katerih bo možno spoznati kraje, kjer so se odvijale bitke, kjer so bili skopani jarki, kjer je potekala fronta. Jutri, 29. marca, se bodo v spremstvu izvedenca Silva Stoka sprehodili od jezera proti Debelemu vrhu in si ogledali ostaline bojišča, ki se skrivajo zaraščene pod rujem. Zbirališče je ob 10. uri na parkirišču ob jezeru, sprehod bo trajal približno 2 uri in pol in ni zahteven. Informacije in vpisovanja sprejemajo na telefonski številki 3334056800. bonaventura ročil. Novi sporazum je prelomen tudi iz tehnološkega vidika. Floto korporacije Carnival bodo na njegovi podlagi obogatili s petimi vi-sokotehnološkimi ladjami, križarkami prihodnje generacije, ki bodo ustrezale različnim zahtevam in posebnostim posameznih »brendov« skupine. »Naš cilj je preseganje pričakovanj naših gostov, kar nam bo s temi novimi ladjami uspevalo še bolje kot doslej,« je dejal predsednik družbe Carnival Arnold Donald, poverjeni upravitelj družbe Fincan-tieri Giuseppe Bono pa je ocenil, da sodi podpisani sporazum med »najpomembnejše za italijansko industrijo.« Po Bonovih besedah bodo ta in ostala naročila zagotovila družbi Fincantieri razvoj in dolgoročno perspektivo, za nadaljnje uspehe proti tekmecem pa bodo morali svoje »kompetence obogatiti z dodatnimi vsebinami«. Zadovoljstvo je izrazila tudi predsednica dežele FJK Debora Serracchiani, po kateri ima sporazum »strateški pomen za ladjedelništvo, naše območje in italijansko državo nasploh.« tržič - Včeraj v ladjedelnici Fincantieri Triurna stavka Sindikati zavračajo predloge družbe za novo dopolnilno pogodbo Krpani za vožnjo po mestu Velikonočni ponedeljek Kot je Primorski dnevnik že poročal, bo letos mogoče velikonočni ponedeljek preživeti tudi v goriškem grajskem naselju, kjer pik-nik prirejata lokala Taverna in La Bottega del Maiale. Na voljo bo hrana in pijača, dobrodošli bodo tudi vsi tisti, ki si bodo s seboj prinesli kosilo v nahrbtniku. Poskrbljeno bo za animacijo za otroke z ustvarjalnimi delavnicami. Med 10. in 18. uro si bo mogoče ogledati grad s prostim vstopom. Pri organizaciji prireditve sodeluje goriška občina. Radio24 o Poti miru Pokrajinska podpredsednica Mara Černic bo danes med 12. in 13. uro o Poti miru spregovorila v radijski oddaji »L'altra Europa«, ki jo predvaja Radio24 (Fm 106.8). Ravno na dan, ko je družba Fincantieri potrdila novico o »zgodovinskem« sporazumu z družbo Carnival, je v njeni najpomembnejši ladjedelnici potekala stavka. Sklicala so jo enotna sindikalna predstavništva sindikatov Fim, Fiom in Uilm iz tržiške ladjedelnice, ki ne soglašajo s predlogom vodstva družbe za novo dopolnilno pogodbo. »Ker so predlogi podjetja nesprejemljivi in kažejo, da ni bilo resnejše poglobitve v pomembna vprašanja, kot so organizacija dela, delovni urnik in priznanje nagrad za dosežene rezultate, smo sklicali triurno stavko,« pravijo predstavniki sindikatov. »Če se vsebine dokumenta o novi dopolnilni pogodbi ne bodo spremenile, ga bomo zavrnili,« je poudaril Thomas Casotto, pokrajinski tajnik sindikata Fiom, ki je že pripravljen na sklic novih stavk pred polovico aprila, ko je predvideno srečanje s predstavniki družbe. Nekoliko mehkejše je stališče sindikatov Fim in Uilm. »Omizja nismo zapustili. Smo v občutljivi fazi: če bi podjet'e opustilo nekatere "čudne ideje", bi morda lahko dosegli dogovor,« je povedal pokrajinski tajnik sindikata Uilm Luca Furlan. Sindikat Fiom obtožuje družbo, da želi uvesti »dvojni plačilni režim« za dosedanje in nove zaposlene, pri čemer bi kršila državno delovno pogodbo. Ob tem, pravijo pri sindikatu Fiom, namerava podaljšati dnevni in tedenski delovni urnik, ne da bi se o tem dogovarjala z enotnimi sindikalnimi predstavništvi. »Če bi sklenili tak dogovor, bi izbrisali pravice delavcev,« pravijo pri sindikatu Fiom, Film in Uilm pa zahtevata izboljšave na področju varnosti in podizvajalcev. Tudi predlog o brezplačnem delu oz. o podaljšanju delovnega urnika so sindikati ostro zavrnili. gorica - Nadškof Redaelli Nadškof Redaelli »Za prebežnike je treba poiskati primernejše rešitve« Nadškofija se pripravlja na veliko noč, 3. aprila križev pot v zaporu »Problem prebežnikov je zelo kompleksen in presega naše okvire. Ne glede na to, kar mi tu na Goriškem lahko naredimo, bodo še vedno bežali iz kriznih območij, kakršno je na primer Libija. Ko so ti ljudje enkrat tukaj, pa moramo spoštovati njihovo dostojanstvo. Zato jim Karitas skuša pomagati, pri tem pa noče nadomestiti drugih institucij, ki so pristojne za reševanje teh vprašanj. Treba je poiskati primernejše rešitve, takšne, ki ne bi ustvarjale družbenih napetosti, kot bi lahko bila razmestitev manjših skupin beguncev po raznih krajih,« pravi goriški nadškof Carlo Maria Redaelli, ki je včeraj povabil novinarje krajevnih medijev na tradicionalno predvelikonočno srečanje, med katerim je spregovoril o pripravah na verski praznik in tudi o aktualnih temah. Na letošnjih velikonočnih podobicah, ki jih je dala natisniti nadškofija, je fotografija kipca vstalega Kristusa, ki jo hranijo v cerkvi sv. Antona v Ogleju, na zadnji strani pa so besede iz Pisma Rim- ljanom: »Kakor je Kristus vstal od mrtvih, tako tudi mi stopimo na pot novosti življenja.« S tem sporočilom je v zadnjih časih nadškof obiskal delavce nekaterih tovarn, v teh težkih kriznih časih pa ga naslavlja Goričanom nasploh. »Gorica mora gledati naprej. Pritožujemo se, ko nam kaj odvzamejo, a to ne pomaga. Če pred seboj ne vidimo perspektive in sklenemo, da bomo kaj lepega naredili, žal ne moremo napredovati,« meni nadškof, ki je spregovoril tudi o pomenu sprave in usmiljenja. Podroben program velikonočnih slovesnosti bo nadškofija posredovala prihodnji teden, na včerajšnjem srečanju z novinarji pa sta bila izpostavljena dva dogodka: v petek, 3. aprila, bo nadškof molil križev pot v goriškem zaporu, na veliko noč - 5. aprila - pa se bo ob 6.30 udeležil slovenske vstajenske maše v stolnici. Ob izhodu iz ladjedelnice foto c v. Pred novogoriškim Turistično informacijskim centrom bodo v torek v uporabo predana kolesa Krpan, ki jih je novogori-ška občina pridobila v okviru čezmejne-ga projekta Croctal. Kolesa bodo vključena v sistem izposoje koles Bikeways.eu, za katerega bosta skrbela TIC Nova Gorica in trgovina CULT iz Solkana. Mestna občina Nova Gorica z bo namenom promocije trajnostne mobilnosti prejela v uporabo električno kolo, ki ga je kot partner v okviru strateškega projekta Alterener-gy zagotovila Goriška lokalna energetska agencija GOLEA. (km) sovodnje - Krožišče na pokrajinski cesti Pokrajina načrtuje, gradil bo naslednik Namesto nevarnega križišča bodo zgradili krožišče bumbaca Goriški pokrajinski odbor je na zadnjem zasedanju odobril predhodni načrt novega krožišča, ki ga bodo zgradili na pokrajinski cesti št. 8 v bližini poštnega urada v Sovodnjah. Načrt je vreden 82.000 evrov, njegov glavni namen pa je rešitev problema prehitre vožnje po Prvomajski ulici. »Načrt predvideva, da bo krožišče zasedalo površino današnjega križišča med cestami, ki povezujejo Zagraj, Ga-brje in Sovodnje. To pomeni, da pred gradnjo ne bo treba razlaščati zemljišč, kar bo postopke poenostavilo,« pravi pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli, po kateri bodo krožišče financirali z deželnimi sredstvi. »Gre za denar, ki ga imamo že več let na razpolago in ki je bil sprva namenjen gradnji mosta v kraju Boscat. Krožišče bi lahko že zdavnaj uredili, žal pa smo imeli težave s paktom stabilnosti. Zaradi finančnih omejitev smo morali nekatere projekte zamrzniti, čeprav so bili že financirani,« pojasnjuje Gironcolijeva, ki pa še ne more napovedati, kdaj se bodo dela v Sovodnjah začela. »Naši uradi bodo nadaljevali z načrtovanjem; računamo, da bosta dokončni in izvršilni projekt pripravljena do konca leta, za gradnjo pa bo po vsej verjetnosti poskrbel naš naslednik, saj pokrajine ukinjajo. Kdorkoli bo pristojen za vzdrževanje pokrajinskih cest, bo vsekakor že razpolagal z načrtom in denarjem za novo krožišče,« poudarja Gironcolijeva, po kateri namerava pokrajina skupaj z občino So-vodnje pred nadaljnjim načrtovanjem prirediti javno srečanje, na katerem bodo sovodenjske občane seznanili z načrtom in prisluhnili njihovim predlogom. »V teh dneh bomo stopili v stik z županjo Alenko Florenin, da določimo datum srečanja,« pristavlja pokrajinska odbornica. Prošnjo za gradnjo krožišča pri pošti je že pred leti vložila občina Sovod-nje, saj bo omililo hitrost ob vstopu v vas, ki je danes krepko nad dovoljeno mero. Županja je za Primorski dnevnik povedala, da si občina Sovodnje sicer že dolgo prizadeva, da bi z ureditvijo prometnih otokov ali zožitvijo cestišča rešili problem previsoke hitrosti tudi na drugem delu Prvomajske ulice, torej ob vhodu v vas iz goriške smeri. Nasplošno sta hitrost in prehitevanje na glavni sovo-denjski ulici razlog za zaskrbljenost (in tudi upravičeno jezo) tamkajšnjih prebivalcev, ki nemalokrat nemočno opazujejo šviganje avtomobilov pred lastnim pragom. Zaradi nerazumljivih in nesmiselnih zakonskih predpisov, ki prepovedujejo tako hitrostne ovire kot tudi vse nenadzorovane merilne sisteme, t.i. »autoveloxe«, je možnost kaznovanja prehitrih voznikov v tem trenutku zelo omejena, pa tudi pokrajina kot lastnica ceste nima dosti manevrskega prostora, je zaključila Floreninova. 1 517 Sobota, 28. marca 2015 gorica - Trideset let Soških regat Kajakaštvo na Goriškem govori slovensko Špacal, Prinčič in Rupel (levo); Robert Makuc (desno); udeleženci večera (spodaj) bumbaca Kajakaški klub Šilec je na svojem sedežu, ki si ga deli z društvom Andrej Paglavec v Podgori, pripravil zanimiv večer, namenjen 30-letnici prirejanja čezmejnih Soških regat. Tudi publika je bila čezmejna in je z zanimanjem sledila obujanju spominov, obenem pa nakazovanju možnosti, da bi lepa in slikovita pobuda še nadalje povezovala Solkan in Podgoro. Po pozdravu predsednika društva Šilec Roberta Makuca, ki je orisal namen večera, sta na prizorišče stopila Albin Špacal iz Solkana in Aldo Rupel iz Gorice; ravno onadva sta vsak na svoj način pripomogla, da je kajakaštvo dobilo domovinsko pravico na Goriškem in sta s sodelavci skozi vseh 30 let veliko pripomogla k prirejanju zahtevne športno-rekreacijske prireditve. Z njima se je pogovarjal šport-no-kulturni delavec in publicist Vili Prinčič, tudi sam soorganizator veslaških prireditev na Soči in Vipavi. Pogovor se je dotaknil raznih trenutkov, ki so v različnih obdobjih botrovali nastajanju in utrjevanju kajakaškega športa na Goriškem, zlasti v Solkanu, kasneje pa tudi v manj poudarjenih oblikah v Gorici. Albin Špacal je obudil nekaj spominov na prva povojna leta, ko se je v Solkanu za ta šport navduševalo veliko mladih. Navdušenje ni nikoli usahnilo, tako da je z leti Solkan postal eden največjih in najbolj organiziranih kajakaških centrov v tedanji Jugoslaviji in zdaj tudi v Sloveniji. Iz tega društva je izšlo veliko odličnih tekmovalcev, ki so posegali po lovorikah tudi na mednarodni ravni. Po pripovedi Alda Rupla je kajakaštvo v zamejstvu ubralo bolj rekreacijske oblike, ki so med mladimi naletele na do-kajšnje zanimanje. Iz tega zanimanja je nastalo tudi društvo Šilec, ki v mejah možnosti prireja občasne tečaje osnovnih veščin kajakaštva, v čast pa si šteje tudi soorganizacijo spustov po Soči in po Vipavi. Poudarjeno pa je bilo, da dejavnosti na Soči tostran in onstran meje govorijo izključno slovensko. Glede Soške regate pa je na dan skočil podatek, da je v tridesetih letih število udeležencev na svojevrstni prireditvi krepko preseglo 5.000 ljudi. Na vprašanje kako naprej sta si bila sogovornika edina, da je treba prireditev ohraniti, čas pa je, da zadevo vzamejo v roke mlade sile, ki bi pobudi bržčas znale vdahniti tudi drugačno obliko in sporočilnost. V drugem delu so si prisotni ogledali projekcijo fotografij, nekak zgodovinski presek skozi 30 let regat, večer pa je zaključil 12-minutni film Krvave solze reke Soče, ki sta ga lansko leto pripravila Astrid Ličen in Ivo Saksida, ki je tudi predstavil film in njegovo nastajanje. Ob zaključku so zanimiv podgorski večer pozdravili Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI, Walter Bandelj, predsednik krajevne skupnosti Pod-gora, in Barbara Ursic, predsednica kulturnega društva Andrej Paglavec. Predsednik kajakaškega društva Šilec Robert Makuc pa je iznesel željo, da bi jubilejno regato, septembra letos, predstavili v prostorih Trgovskega doma, kjer bi tudi postavili fotografsko razstavo o treh desetletjih prirejanja spustov po Soči. PEVMA Odpira vrt Viatori Od danes do 2. junija bo mogoče ob sobotah, nedeljah in praznikih obiskati vrt Viatori v Pevmi, ki ga javnosti odpira Fundacija Goriške hranilnice. Obiskati ga bo mogoče med 16. in 19. uro, ob 17. uri bo na voljo voden ogled. Za skupine z najmanj 15 udeleženci bo ogled možen tudi med tednom po predhodni prijavi v uradih Fundacije Goriške hranilnice (tel. 0481537111, info@fondazionecarigo.it). Znameniti vrt je preminuli prof. Lucio Viatori lani zapustil Fundaciji Goriške hranilnice z željo, da bi še naprej omogočala njegov ogled. goriška - Nova zamisel Vinoteke števerjanski griči Študentje za promocijo Likofa Potem ko bodo spoznali krajevna vina in kulturno-zgodovinsko dediščino, bodo pripravili promocijsko kampanjo Študentje v kleti Gradis'ciutta (levo) in na Kalvariji v družbi Fabjana Korsiča (desno) foto uniwine Travniški pomladni okras Že lansko leto je bilo v znamenju marjetice. Drobne travniške cvetice, Bellis perennis, ki jo botaniki uvrščajo med nebinovke - Asteraceae - so se tja do pozne pomladi bohotile na travnikih in vrtovih. Zgleda, da bo letos spet v znamenju drobne bele cvetice z rahlo rdečkasto obarvanimi cvetovi. Mila zima in daljše sušno obdobje sta kot nalašč za uspevanje rastline. Te dni je cvetenje doseglo vrhunec, posebej tam, kjer od pomladi do jeseni pogosto kosijo travo. Posnetek je iz okolice Dolenj v Brdih. (vk) Ovrednotenje teritorija, njegovih značilnosti, predvsem pa njegovih izdelkov in dobrot je zagotovo temelj za razvoj turizma v naših krajih. Tega se izredno dobro zavedajo organizatorji šte-verjanskega Likofa, ki priljubljeni dogodek prirejajo že celo desetletje, letos pa so poskrbeli za pravo novost. Vinoteka števerjanski griči je v sodelovanju s kulturnim združenjem Vitamine Creative in s pokroviteljstvom dežele FJK organizirala prvi »UniWine Talent Campus«. Gre za zanimivo pobudo, ki je namenjena izključno univerzitetnim študentom. Ti so se morali prijaviti, organizatorji pa so nato izbrali osem ekip oz. 24 študentov, ki so se minuli konec tedna udeležili prvega dela natečaja. Prejšnji petek so se odpravili na Vrh, kjer jim je strokovnjak Stefano Co-sma orisal zgodovino Krasa in kraških vin. Sledil je obisk kmetije Castello di Rubbia, kjer je bila na sporedu pokušnja vin s strokovno razlago lastnice vinarskega podjetja Nataše Černic ter some-ljeja in vinsko-turistične vodičke Lare Kosič. Naslednjega dne so študentje na terenu spoznali zgodovinske znamenitosti Oslavja in se udeležili degustacije v kleti podjetja Primosic, kjer jih je gostil Silvan Primosig. Značilnosti briških vin sta jim tokrat opisala Lara Kosič in pred- sednik Vinoteke Fabjan Korsič. V popoldanskih urah so z degustacijo nadaljevali na kmetiji Gradis'ciutta, kjer jih je sprejel lastnik podjetja in predsednik konzorcija Collio Robert Princic, nagovorila pa jih je tudi števerjanska županja Franka Padovan. V nedeljo je v števerjanski gostilni Korsič o varni vožnji in o negativnih učinkih pitja alkohola predaval poveljnik goriških karabinjerjev Lorenzo Pella, v popoldanskih urah pa je skupina študentov prisluhnila predavanju o enolo-škem marketingu profesorice Alessandre Goruppi z visoke šole MIB School of Management. Ta jim je nudila pomembne napotke, ki jim bodo še kako koristili ta konec tedna, ko poteka na kmetijah Kor-sič in Paraschos drugi del pobude »UniWine Talent Campus«. Študentje morajo v treh dneh pripraviti komunikacijsko kampanjo za letošnji Likof, ki bo na sporedu od 5. do 7. junija v Števerjanu. Na razpolago imajo realni budžet, v katerega bodo morali vključiti vse stroške kampanje, ki naj bi se posluževala raznoraz-nih komunikacijskih sredstev, tako »online« kot »offline«. Zmagovita ekipa bo nato sodelovala pri pripravi promocije dogodka, njeni člani pa bodo lahko opravili delovno prakso pri nekaterih podjetjih konzorcija Collio. (av) /— GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. marca 2015 1 5 gorica - SCVG Emil Komel Deseta Snovanja na devetih prizoriščih Glasbeni dogodki se bodo zvrstili med 31. marcem in 13. junijem Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel tudi letos pripravlja glasbeni festival Snovanja, ki je nastal v zamisli preminulega ravnatelja Silvana Kerševana. Tako kot druge kulturne in pedagoške inštitucije se tudi Center Emil Komel sooča s posledicami ekonomske krize. Realizacija desetih Snovanj je bila otežena, vendar je ljubezen do mladinskega glasbenega udejstvovanja bila močnejša. Nova sezona vsebuje deset koncertov, na katerih bodo nastopali učenci šole, profesorji in gosti. Mnoge kulturne ustanove s svojo podporo pripomorejo k uresničevanju projekta. Med 31. marcem in 13. junijem bodo dogodki potekali na devetih izbranih prizoriščih, ki s svojo sugestivno kuliso omogočajo vživljanje v glasbo. Ob uveljavljenih ustanovah Kulturnega centra Lojze Bratuž in goriškega občinskega gledališča Giuseppe Verdi bodo glas- beni oder ponudile palača Attems Cer-nozza De Postcastro v Ločniku ter cerkvi Kristusa Kralja na Subidi in Žalostne Matere Božje v Mirnu. Glasba bo obiskala prenovljen Sedejev dom v Štever-janu, dvorano Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico ter vilo in park Coronini v Gorici. Tri koncerte bodo oblikovali mednarodno uveljavljeni koncertanti. Sem sodi Zvoki strun, ki nastaja v sodelovanju s 7. mednarodnim glasbenim tekmovanjem in festivalom Svirél, kjer se bodo predstavili žiranti strunskih glasbil (kitarist Marco Tamayo v duetu s kitaristko Anabel Montesinos ter citrar Martin Mallaun iz Avstrije in harfistka Nicoletta Sanzin iz Italije, kot predsku-pina bo skupina harf Girotondo dArpe junior pod vodstvom prof. Tatiana Do-nis). Poleg tega bo še koncert Glasbene afinitete v izvedbi profesorjev SCGV Emil Komel in društva Arsatelier. Učenke in učenci glasbene šole in podružnic bodo pod mentorstvom profesorjev pripravili pet glasbenih večerov. Dogodek Naši mladi talenti z nagrajenimi solisti šole nastaja v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Na koncertu Mi smo pomlad bodo v duhu medsebojnega povezovanja sodelovali učenci Glasbene šole Tolmin in Kulturnega društva Iris (Mar-cone, Benetke). Tradicionalno bodo učenci devinske podružnice izvedli pravljico Pravljična skrinja v sodelovanju z otroškim pevskim zborom Ladjica pod vodstvom Olge Tavčar, avtorice besedila. Glasba na odprtem bo zazvenela na Glasbeni promenadi v Coroninijevem parku. Zaključna prireditev sezone Glasba pod cerkvenim obokom bo ponudila sakralni program, pri katerem bosta Alessandra Schettino, ravnateljica SCVG Emil Komel bumbaca nastopila tako otroški kot tudi mladinski zbor SCGV Emil Komel, ki ju vodita dirigenta Damijana Čevdek Jug in David Bandelj. Med posebne dogodke velja izpostaviti še glasbeno igro Poglej, moj dragi Figaro, ki bo izvedena v koprodukci-ji Kulturnega centra Lojze Bratuž. Ponudila bo izbrane arije in duete iz Mozartovih oper v izvedbi sopranistke Polone Kante Pavlin in baritonista Manuela Pintarja. Skupina Girotondo dArpe pod vodstvom prof. Tatiane Donis bo v okvi- ru praznika Likof predstavila novo zgoščenko Mirando al sur. Solo&orkester podpira goriška prefektura in bo potekal v okviru praznovanj praznika Republike. Na izvirna glasbila iz obdobja klasicizma bosta nastopila videmski Collegium Apollienum in domači orkester Arsatelier Silvan Kerševan pod vodstvom dirigenta Marca Feruglia. Solisti bodo Sabina Cvilak, violinist Črtomir Šiškovič in Alessandra Sagelli na fortepianu. Metka Sulic gorica - V Kulturnem domu gostoval Milan Potrč gorica - Komigo se vrača v sredo Klic k razumu Jezik ne jezi se V Kulturnem domu celovečerna predstava Andreja Rozmana Kulturni dom je prejšnji teden v okviru srečanj z avtorji gostoval slovenskega politika Milana Potrča. Vsebina pogovora, ki ga je po pozdravu ravnatelja Igorja Komela, vodil Savin Jogan iz Nove Gorice, je zaobjela njegovo življenjsko pot od otroštva v Mariboru do opravljene pravne fakultete, od družbeno politične zavzetosti v mariborski livarni in tajništva v mariborski ZKS do dejavnosti v sindikatu na slovenski in zvezni ravni in do vloge profesionalnega politika v državnem zboru, kjer je bil podpredsednik in vodja svoje parlamentarne skupine. Za primerjavo z današnjim časom je gost navedel podatek, da je v njegovi mladosti Maribor štel 130.000 prebivalcev in od teh je bilo 70.000 zaposlenih! Samo Zagreb je tedaj bil večje mesto po številu zaposlenih v industriji. Milan Potrč je v podrobnostih poznal ter doživljal jugoslovanski in posledično slovenski socialistični samoupravni sistem, v katerega je verjel, saj je šlo za sodelovanje ljudi pri urejanju lastnega življenja, posebej izobraževanja, zdravstva in gospodarstva. Delavci so tedaj s tajnimi glasovanji odločali o dotacijah, izbirah, grajah, plačah, dodelitvah stanovanj in gradnji šol. Kot pravnik se je odločil raje za dejavnost v tovarni kot pa v sodstvu. Vojaščino je služil v Bileči, v šoli za rezervne častnike. Bilo je v obdobju, ko je JNA bila sprejeta v vseh republikah in med ljudmi, ker je pomenila pomoč v naravnih katastrofah in povezanost ter enotnost države poleg simbolnega Titovega lika in Zveze komunistov. Vsekakor ni bilo v vojski ničesar nesprejemljivega; kdor se ni želel angažirati, je lahko tudi stal nevtralno ob strani. Če pa je stopil preko nevtralne drže, je lahko sledil tudi zapor. Bil je tudi v središču dogajanja ob tako imenovani »cestni aferi«, ko sta se zaostrili različni stališči v Zvezi komunistov Slovenije, čemur je sledila odmevna izjava petindvajsetih poslancev, ki so odstopali od uradne strankarske linije. Kmalu je prišlo do prve prelomnice v kadrovanju na zvezni in republiški ravni. Starejša generacija je v glavnem ocenjevala, da še ni nastopil čas za prevzem vodenja s strani mlajših. Začele so se pojavljati razlike na zvezni ravni glede gospodarstva in političnih izbir. Srbija ni bila zadovoljna, ker ni bila umeščena med nerazvite, Vojvodina in Kosmet pa vsekakor. V Sloveniji se je utrjeval občutek, da odteka preveč sredstev »dol po Savi«, hkrati pa so si Slo- Z leve Savin Jogan, Milan Potrč in Igor Komel foto k.d. venci zakrivali oči pred dejstvom, da je republika najbolj razvita prav zaradi jugoslovanskega dvajset milijonskega trga. Kaj je to pomenilo, se je izkazalo po letu 1991, ko je bilo treba zapirati tovarne kot po tekočem traku. Če bi med nekaj več kot dvajsetimi poslušalci bilo kaj mlajših od štirideset let, bi se težko znašli med razlago zadev, ki so same po sebi zapletene, kaj šele če so že oddaljene v času. Pogovor se je razpredal od pojava do pojava: osamosvojitev, denacionalizacija, izbrisani državljani drugih republik, socialno razslojevanje, tajkunstvo, desetletno obdobje Drnovškovega vodenja države, pojav novih krivic po petdesetih letih od zaplemb premoženja Cerkvi in veleposestnikom, slepo posnemanje ameriških kalupov... Stanje je sedaj takšno, da opravičuje naslov njegove knjige Klic k razumu (Založba Modrijan). Na vprašanje, kaj bi konkretnega bilo potrebno storiti, je avtor dejal, da zaobjema odgovor dolžino dveh takšnih knjig. Tu so poslušalci ostali nekoliko nepotešeni. Pogovor se je nato na pobudo iz publike zasukal na odnos matica - Slovenci preko meja. Milan Potrč je bil med tistimi politiki v Sloveniji, ki je sledil dogajanju med Slovenci čez mejo; sicer ni nikoli izstopal, a vselej je bil pripravljen poslušati in tudi posredovati na pristojna mesta, kar je dojel potrebno in pravično. Obrazložil je, da se je matica nekoliko oddaljila od posredovanja pri sosedih v dokaj dolgem obdobju približevanja Evropski Uniji in zvezi NATO. Članstvo je bilo v obeh primerih prednostnega značaja in Slovenija ni (niti srednje) velika država, ki bi lahko stalno zahtevala svoje in sosede opozarjala na sprejete obveznosti. (ar) V Kulturnem domu v Gorici bo v sredo, 1. aprila, ob 20.30 v okviru 12. trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo druga predstava, in sicer komedija priznanega slovenskega igralca Andreja Rozmana - Roze Jezik ne jezi se v produkciji Rozinteatra iz Ljubljane. V glavnih vlogah nastopajo Andrej Rozman, Jus Milčinski, Sara Šoukal, Vid Sodnik in Peter Frankl. Celovečerna predstava Andreja Rozmana je narejena v obliki kviza, v katerem voditelj in tekmovalci predstavljajo slovenščino od Bri-žinskih spomenikov do prvih filmov, od knjižne slovenščine do porabščine in re-zijanščine. Vsakič najdejo tudi nekaj po- polnoma novih besed, za katere doslej nismo niti opazili, da jih potrebujemo, ter nekaj besed, ki še nimajo pomena. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Naslednja, tretja predstava letošnjega festivala bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.30, ko bodo nastopili čarodeji združenja Assi Magici s predstavo I pi-rati...varieta e magia. Andrej Rozman goriška brda - Znan je zmagovalni par letošnje Briške poroke Poročni tango bosta odplesala Ana in Maximiliano iz Ljubljane Zmagovalni par Briške poroke 2015 sta Ana Clara Hostnik in Maximiliano Klebčar iz Ljubljane. Zanimivo je, da sta oba bodoča zakonca rojena v Argentini, letošnja tema poroke pa je prav tango. Naziv zmagovalnega para sta si z najboljšim rezultatom in ocenjevanju odgovorov prislužila na izboru finalistov v hotelu Kozana v Goriških Brdih. »Izbor finalistov in ocenjevanje ni bilo enostavno, saj so bili podani odgovori prijavljenih parov raznoliki, zabavni in svojevrstni. Letos smo namreč prejeli kar 58 prijav iz vseh koncev Slovenije,« so pojasnili organizatorji. Izmed vseh prispelih prijav so najprej izločili deset tistih, ki so bile zares dosledno izpolnjene in so organizatorje pari z odgovori najbolj prepričali. Nato so odgovore »finalistov« predstavniki Zavoda za kulturo, turizem, mladino in šport Brda v sodelovanju z dvanajstimi partnerji projekta in ponovno pregledali in ocenili po štirih predhodno usklajenih kriterijih: izvirnost odgovorov, razlog za poroko, poznavanje Brd in simpatičnost para ter iz seštevka dobili zmagoval- Na Briški poroki se bosta vzela Ana in Maximiliano iz Ljubljane foto tic brda ni par. »Naša zgodba se nadaljuje in vstopamo v poglavje romantično ljubezenske fotozgodbe, ki bo nadaljevala popotovanje do zaključne predstave, do strastne, romantične poro- ke na Gradu Dobrovo, 13. junija,« pojasnjujejo organizatorji. Briška poroka se bo tako kot vsako leto doslej, odvijala v okviru tradicionalnega praznika češenj. (km) GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 28. marca 2015 1 5 /— Ob dnevu avtizma Tudi v Tržiču bodo obeležili mednarodni dan avtizma, ki bo v četrtek, 2. aprila. Ob 17. uri bo v Eu-ropalace hotelu na Drevoredu Co-sulich posvet o avtizmu, med katerim bodo spregovorili izvedenci, vzgojitelji, predstavniki združenj in tudi starši avtističnih otrok. Med udeleženci bodo Mario Brancati iz pokrajinske konzulte prizadetih oseb, Polo Plossi iz združenja Pro-gettoautismo, Claudia Panteni iz doma Villa Santa Maria della Pace iz Medeje, Boris Černic, Daniela Rosolen in Stefano Reali iz zdravstvenega podjetja ter Teresa Far-roni z Univerze v Padovi. »Veliko stvari je bilo narejenih, vendar je treba še naprej spodbujati krajevne uprave, da so pozorne na avtizem, ki je vse bolj razširjen. V zadnjih časih narašča število novih primerov, vendar je treba razumeti, ali gre res za večjo razširjenost avtizma ali pa za boljše diagnoze,« pravi Paolo Plossi in poudarja, da so bile dosedanje pobude v zvezi z avtizmom zelo uspešne. Na zadnjih izpopo-ljevalnih tečajih za vzgojitelje je bilo kar nekaj udeležencev, zadovoljni so tudi z odzivom nekaterih šolnikov, saj je tudi njihova pomoč izredno pomembna za zgodnje odkrivanje avtizma. Na 10.000 otrok jih ima težave z avtizmom okoli 80. Večer poezije iz Rezije Na večeru poezije in glasbe v Hiši kulture v Šmartnem bosta drevi ob 20. uri nastopili Silvana Paletti in Zvonka Simčič. Palettijeva je ena glavnih rezijanskih ustvarjalcev pisane besede iz rezijanske doline. Svoja literarna dela piše tudi v fur-lanščini in italijanščini. Ze dolgo raziskuje rezijansko ljudsko izročilo. Njene pesmi so bile objavljene v antologijah in revijah, predstavljene so bile tudi v knjižno slovenščino oziroma prevedene v italijanščino, furlanščino, nemščino, angleščino in češčino. Čeprav v avtoričinem pripovedovalskem svetu ni prav veliko vplivov domače ljudske pesmi, pa je vendarle v mnogih njenih pesmih in pripovedkah čutiti odsev rezijanske kulture in načina življenja. Vstopnina znaša 6 evrov. (km) Variete v Gorici V goriškem Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 v okviru festivala »Un castello di risate« gledališka predstava »Ed e sempre varieta«, ki jo bo uprizorila skupina La trap-pola iz Vicenze. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 30. marca »Sarto per signora«, igra Emilio Solfrizzi. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 28. marca, ob 20.30 in v nedeljo, 28. marca, ob 17.30 »Sugge-stioni - Vivi la danza!«; rezervacije in informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 28. marca, ob 10.30 in 16. uri »Modro piš-če« (Maja Aduša Vidmar); ob 20. uri koncert Bossa de Novo; informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.05 »Home - A casa«; 21.45 »The divergent series - Insurgent«. Dvorana 2: 16.00 »Cenerentola«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 16.15 »Dancing with Maria«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »La fami-glia Belier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.40 -18.20 - 20.00 »Home - A casa«; 22.15 »The Divergent Series - Insurgent«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 19.50 -22.10 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 15.45 »Suite francese«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »La famiglia Be-lier«. Dvorana 4: 15.00 - 17.10 - 19.45 »Ce-nerentola«; 22.00 »Latin lover«. Dvorana 5: 15.00 »Spongebob - Fuo-ri dall'acqua«; 16.45 - 20.15 - 22.00 »Ho ucciso Napoleone«; 18.20 »Latin lover«. il Razstave V GORICI: v galeriji La Corte dell'Arte - Spazio Alba Gurtner v Gosposki (Ul. Carducci) 28 je do 28. marca v urnikih odprtja trgovin (zaprto ob sobotah popoldne, nedeljah in ponedeljkih) na ogled razstava Salvatoreja Pudduja. V GORICI: v Trgovskem domu na Kor-zu Verdi 52 bo do 29. marca na ogled multimedialna razstava o goriški igralki Nori Gregor »Nora, du bist ein Engel!« avtorja Igorja Devetaka. Urnik: ponedeljek-petek 16.00-19.00, sobota in nedelja 10.00-17.00. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 je na ogled razstava z naslovom »Vojaška saniteta med 1. svetovno vojno« članov Društva soška fronta Nova Gorica; do 10. aprila. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost. V KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo zavzetja utrdbe Przemysl s strani ruske vojske med prvo svetovno vojno. Organizira združenje Società Cormonese Austria; do 19. aprila vsak dan 9.30-19.30. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenj ANDOS iz Gorice in Amici dell'Arte Felice z naslovom »Quattro passi sul territorio«, slike Gorice in okolice članic ANDOS iz Gorice; do 30. aprila od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.00-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta ter razstava ptic in rib iz lesa; do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov associazio-nenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900; vstop prost. ~M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org. SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: danes, 28. marca, ob 20. uri v gradu Dobrovo »Koncert žirantov godal« (Nadež-da Tokareva, violina; Hendrik Blumenroth, violončelo; Iztok Hrastnik, kontrabas; Luca Ferrini, klavir). 29. marca ob 20. uri v cerkvi svetega Križa v Kojskem »Večer Akademije NOVA«, Pihalni in godalni kvarteti, gostja mezzosopran Martina Kocina. Več na www.upol.si. FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 28. marca, ob 21. uri v goriškem gradu bo koncert »Ermeneia. Obse-quium et canto movere«, glasba Oglejskega patriarhata. Nastopata Corale Vincenzo Ruffo in Dramsam ensemble. KULTURNO ZDRUŽENJE INCANTO prireja ob zaključku državnega dneva ANFFAS 2015 danes, 28. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici koncert mladinskega zbora Freevoices združenja InCanto iz Koprivnega; vstop prost. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo danes, 28. marca, ob 20.15 koncert skupine Rudi Bučar & Istrabend; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). 46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 29. marca ob 18.30 v KD Jožef Češčut v Sovodnjah (VS Grlica, MoPZ Vesna, ZePZ Večerni-ca, Oktet pr'farci, MoPZ Anton Klan-čič Miren); 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu (MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, ZePS Kalina, Lovski oktet Javorniki, ZePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Jezero Doberdob, ZePZ Korte, KD MePZ Stanko Premrl Podnanos). Prireditev je letos posvečena 110. obletnici rojstva Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca 2. svetovne vojne; več na www.zpzp.si. V KRMINU: v vili Locatelli, na sedežu vinske kleti Angoris, bo v sklopu niza »EnoArmonie 2015« v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri nastopila pianistka Natacha Kudritskaja. S Izleti PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in predprijave: Vlado. SPDG prireja v nedeljo, 29. marca, izlet na hrib Festa (1055 m). Predvidene so štiri ure hoje. Zbirališče ob 7.15 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 7.30; možnost prevoza s kombijem. Informacije po tel. 3383550948 (Mitja). KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zažele- na je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degusta-cijo (sodelovalo bo 15 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 338-4390324, pohod2015@po-hod.it; več na www.pohod.it. SPDG prireja v nedeljo, 29. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2015 v okolico Gorice, skozi Panovec in po bilj-skih gričih; zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 8.30; prijave po tel. 3288292397 (Robert), obvezna je čelada. SPDG prireja izlete v sklopu »Kekče-vih poti«: v nedeljo, 12. aprila, Slap Kozjak in Tolminska korita v Soški dolini; v nedeljo, 10. maja, Sveta Trojica in Krpanova dežela v okolici Pivke na Notranjskem; v nedeljo, 13. septembra, Mali Golak na Trnovski planoti; informacije Fanika Klanjšček (tel. 347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja Morgut (tel. 338-3550948, mi-tja@spdg.eu). H Čestitke Na Peči št. 50 EDI Abrahama slavi. Vse najboljše in veliko zdravja mu želijo žena Lucija, sinova Simon in Matej, mama Dora in tata Ivo, sestra Romina z možem Fulviom ter nečaka Daniele in Enrico. Ü3 Obvestila ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila 2015, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila 2015, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73, Sovodnje. TRŽIŠKI KINEMAX prireja danes, 28. marca, med 15. in 18. uri brezplačno delavnico za otroke na temo filma »Home«. OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s Civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik, organizira »Ekološki dan« danes, 28. marca. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja danes, 28. marca, ob 16. uri na svojem sedežu ob robu Sovodenj sala-mijado. Pokušini salam bosta sledila nagrajevanje in družabno srečanje. V nedeljo, 29. marca, se začenja nova ribolovna sezona; ribiči se bodo po 10. uri zbrali na svojem sedežu, kjer bo prijateljsko druženje. Čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave, ki je odpadla zaradi slabega vremena, bo v nedeljo, 19. aprila. DRUSTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na nordijsko hojo po Marini Juliji; informativni sestanek bo v ponedeljek, 30. marca, ob 17.30 na sedežu društva v Ul. Valentinis 84, tel. 0481474191. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje Pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 7.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51, v Gorici. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v torek, 31. marca, ob 19.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20). V GORICI: v telovadnici AŠZ Olympia bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri velikonočni prikaz dela »Olympia in clas-sic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Komel. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je redni občni zbor sklican za petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem sklicu in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. El Prireditve V KRMINU prirejajo v sodelovanju z organizacijo WWF ob svetovni pobudi »Earth Hour - Ura za Zemljo«, ko bodo danes, 28. marca, med 20.30 in 21.30 po celem svetu simbolično ugasnili luči, sprehod v temi s startom ob 20.30 izpred bivše kasarne Ama-dio do Trga XXIV maggio, kjer bo prireditev v organizaciji krminske večstopenjske šole in skupine Musica d'Insieme. Ob slabem vremenu bo prireditev pod župnijskim šotorom. INFODAY #COSEDAUOMINI ZDRUŽENJA SOS ROSA bo v goriškem Ki-nemaxu na Travniku v ponedeljek, 30. marca, ob 16. uri. Sodelovali bodo Anna Maria Zucca in Imma Tromba združenja Di.Re - Donne in Rete con-tro la violenza, režiser Matteo Oleotto, ustanovitelj združenja Inter Pares, psihiater in psihoterapevt Calogero Anzallo, Gian Andrea Franchi združenja Maschile Plurale; ob 17.45 bo projekcija filma »Il matrimonio che vorrei«. V TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bodo v ponedeljek, 30. marca, ob 17. uri prostovoljci skupine Let-tori in cantiere prebirali zgodbe, pripovedi, poezije... z naslovom »Storie di pulcini e gallinelle«. V soboto, 4. aprila, med 9.30 in 12.30 bo potekal sejem prebranih knjig. V četrtek, 9. aprila, ob 18. uri v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« bo predstavitev knjige »Paolo Budinich: mare, scienza e fortuna di un protagonista della cultura triestina del '900« Rite Cian. V GORICI: v Kulturnem domu bo v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri predstavitev dvojezične pesniške antologije »La ra-gazza dal fiore pervinca - Dekle z modrikastim cvetom« slovenskega pesnika in dramaturga Miroslava Košute. Zbirko bo predstavila Tatjana Rojc, srečanje bo obogatila likovna razstava slikarja Klavdija Palčiča. VELIKONOČNA DELAVNICA IN PREDSTAVA bosta v četrtek, 2. aprila, potekali na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Na programu od 15.30 do 18. ure barvanje pirhov in oblikovanje velikonočnih okraskov, ob 18. uri gledališka uprizoritev pravljice »Brundo ne more spati« v izvedbi Sanje Vogrič in Karin Vižintin; informacije po tel. 347-0162172 (Tamara), briskigric@gmail.com. Prispevki Namesto cvetja na grob Izidorja Prin-čiča daruje brat Oskar z družino 300 evrov za Sklad Dorče Sardoč. Pogrebi DANES V GORICI: 11.50, Izidor Prin-čič iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča, pokop na glavnem pokopališču. DANES V MOŠU: 10.00, Bruna Buiese vd. Di Iorio (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 11.50, Bruno Coc-ciani iz bolnišnice v cerkev Rosa Mistica, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.00, Anna Maria Nicola por. Fontanot (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče. 1 520 Sobota, 28. marca 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu alpsko smučanje - Pogovor z Liviom Magonijem Tina in Anna sta fenomena, Italija pa se prebuja Italijanski trener Livio Magoni je pisal tudi slovensko smučarsko zgodovino. In to po zaslugi Tine Maze, ki jo je treniral tudi v sezoni rekordov, ko je dvignila veliki kristalni globus in se po rekordnem izkupičku točk vpisala v zgodovino svetovnega smučanja z zlatimi črkami. Takrat je bil tudi on član ekipe Team to aMaze. Z njo je sodeloval tri sezone. Zdaj je že drugo sezono glavni trener italijanske ženske reprezentance za tehnične discipline. Najverjetneje bo v tej vlogi vztrajal še v naslednji. Nad sezono je padel zastor. Ste s svojim delom zadovoljni? Zal mi je, da nismo zmagali v veleslalomu. Dosegli smo 2. in 3. mesto, 21-krat pa smo se uvrstili med 4. in 15. mestom. Dve tekmovalki sta zaključili med najboljšimi sedmimi na svetu, dve med 15., štiri so torej v prvi jakostni skupini, skupno sedem pa jih je med najboljšimi 30. To je dober rezultat. »Valanga rosa« se je letos večkrat uvrščala med najboljše, stopničke pa so bile vselej začarane. Zakaj? Manjka nam samozavest, da lahko zmagamo. Napredek pa je viden: pred dvema sezonama, ko sem se ekipi šele pridružil, je bila najboljša tekmovalka na 14. mestu, druga pa šele na 23. Kako deluje tako številčna ekipa? Vsi smo zelo povezani, za rezultat pa potrebujemo še nekaj časa. V drugem delu sezone, ko je Fenningerjeva prednjačila pred vsemi, so o uvrstitvah od 2. do 15. mesta odločale malenkosti, morda manjše napake ali zgrešen pristop. Z 2. mesta si tako hitro padel na petnajsto. To smo videli tudi pri šampionkah, kot so Mazejeva, Regens-burgova in Weirichterjeva. Z izjemo Fenningerjeve so razlike med ostalimi minimalne. Treba je dobro smučati v obeh spustih in biti kompletni. Manjka vam torej samozavest. Kaj pa tehnika? Nismo še popolni. Vnesli smo veliko novosti, ki so jih tekmovalke usvojile šele letos. Zdaj so se prepričale, da je tehnika prava. To moramo avtomatizirati in povsem prebaviti. Naslednja sezona bi bila lahko res vrhunska. Zakaj pa v Italiji ni več dobrih sla-lomistk? Costazza je 15. v svetovni razvrstitvi, dve tekmovalki sta med 25. A to res ni veliko, glede na tisto, kar sem bil vajen s Tino (Maze, op.a.). Ali premalo trenirate? V Italiji se je kultura slaloma nekoliko izgubila. Zdaj imamo generacijsko luknjo, naslednice so mlajše mladinke letnikov 1997 in 1998. S svetovnega prvenstva ste se vrnili brez kolajn. Vnela se je javna polemika, češ da italijanski smučarji ne trenirajo v vseh razmerah ... V mislih so imeli predvsem moške. Naša ekipa se je na svetovno prvenstvo res dobro pripravila: delali smo na atletski pripravi, veliko smo tudi smučali. Ni pa nam šlo po načrtih. Šampionke kot je Tina ne najdeš ravno vsak dan. Ali še vedno črpate iz izkušenj, ko ste delali s Tino Maze? Nekaj že. Za nas je bilo morda težje kot za Tino, ki je tekmovala v vseh disciplinah. Mi smo med zadnjim veleslalomom v svetovnem pokalu in veleslalom na SP čakali kar 40 dni in morali smo ta čas koristno upravljati ... Edina pozitivna nota letošnje sezone je mlada Marta Bassino. Kar je pokazala, je šele začetek. Mora še napredovati, a lahko tekmuje v vseh disciplinah. Ima res ogromen potencial. V veleslalomu bo že naslednjo sezono pokazala še več. Preidiva k Mazejevi. Konec sezone je bil izjemno napet. Kako ste spremljali končni boj? Bil sem navdušen, kot pravi športnik, a z razliko, da sem vedel, kaj čuti Tina. Spremljal sem Tino, njena dejanja in to, kaj je delala ekipa. Ker jo poznam, so mi bile določene stvari jasne. Opazoval pa sem tudi Anno (Fenninger, op.a.). Ali ste vedeli, da Mazejevi ne bo uspelo? Ne! Takrat sem edinole rekel, da bo o globusu odločal slalom. Ko bi na tekmi nadoknadila vsaj 40 točk, bi lahko osvojila veliki globus. Ker pa je bila razlika pred veleslalomom minimalna, se je povečalo tudi tveganje, saj je Fenningerjeva premočna v veleslalomu. V desetih vratcih lahko Avstrijka nadoknadi sekundo, če smuča, tako kot zna. Tina je bila v Meri-belu sicer odlična. Bila je v težavah, ni smučala na svojem nivoju, kljub temu pa je kot prava izvenserijska tekmovalka od sebe iztisnila še štiri odlične spuste. Na obeh spustih v slalomu in v veleslalomu je smučala skoraj na meji svojih zmogljivosti. Ali so Mazejeva in drugi v ekipi preživljali dvoboj mirno? Najbrž do določene mere. Nena-zadanje so se borili za veliki kristalni globus. Kot vedno so bili zelo profesionalni. Njihova sezona je bila vseeno odlična. Omenili ste, da je bil odločilen slalom v Meribelu. Ali ni Mazejeva najpomembnejše točke izgubila že v Mariboru? Za Tino je bil Maribor najtežji del sezone. A šele ko je Anna odščipnila nekaj točk na Banskem, je začela verjeti, da lahko nadoknadi zaostanek. Maribor je bil pomemben, Bansko, St. Moritz in Are pa so bili odločilni. Tam je Tina izgubila veliko točk. Anna je pridobivala zaupanje, Mazejeva pa ga je izgubljala. Ko se tekmec tako približa, morda težje smučaš, kot prej. Samozavest se začne krhati. A kljub temu je Tina šla čisto do konca na polno, vse do zadnjega spusta. Kaj ima Fenningerjeva več od drugih? Tehniko. V veleslalomu in super-veleslalomu. Je v tem boljša tudi od Mazejve? Tudi. Tina smuča na moč. Mazejeva je po zadnji tekmi dejala, da je vse več specialistk, manj pa je tekmovalk, ki kot ona tekmujejo v vseh disciplinah. Je res tako? Res je. Raven se je v vsaki disciplini zdaj zelo povišala. Če hočeš zmagati v eni disciplini, se moraš pač opredeliti zanjo. Ne smeš izgubljati časa z drugimi. Mazejeva ali Fenningerjeva, ki tekmujeta v treh ali štirih disciplinah, in so v vseh zmožne zmagati, sta zato fenomena. Ali ste z Mazejevo in njeno ekipo še v kontaktu? Ko se srečamo, se pozdravimo. In to je to. Škoda. (vs) motosporti Hamilton in Marquez najhitrejša LOSAIL/SEPANG - Najhitrejši na drugem prostem treningu pred prvo dirko moticiklističenag svetovnega prvenstva je bil Marc Marquez, svetovni prvak v formuli 1 Lewis Hamilton pa je kljub težavam z bolidom dobil drugi prosti trening pred VN Malezije v Sepangu. PO KATALONIJI - Španec Alejandro Valverde je dobil peto etapo dirke dirke po Kataloniji. Vodstvo v skupnem seštevku je prevzel Avstralec Richie Porte (Sky). Fabian Cancellara pa je na enodnevni dirki E3-Harelbeke padel in si zlomil dve vretenci v spodnjem delu hrbta, tako da ne bo mogel izpustiti spomladanske klasike. EVROLIGA - Galatasaray - Pa-nathinaikos 84:86, Real Madrid - Mac-cabi 86:75. Na Tržaškem Danes bodo tržaški vaterpolisti igrali v Savoni na tekmi 6. kroga povratnega dela. Tržaški rokometaši bodo v skupini za napredovanje igrali danes na Čarboli prvi krog povratnega dela play-offa proti Magnagu. KOŠARKA: A1 - Ragusa - Ginnastica Triesti-na (ob 18.00), A2 - Castel Carugate -Querciambiente (ob 18.00). JUTRI V BARKOVLJAH - S tekaško preizkušnjo 2. Faro Vittoria Light Race se bo jutri ob 10. uri začel trofeja Bavisela Wind v organizaciji društva Bavisela. Prijave so možne še danes v trgovini Wind na Velikem trgu. Danes Italija proti Bolgariji brez Marchisia SOFIJA - Italija bo danes v Sofiji igrala proti Bolgariji. A brez Claudia Marchisia, ki si je med ogrevanjem na včerajšnjem reprezentančnem treningu poškodoval kolenske vezi in bo manjkal od šest do osem mesecev. Zanj je torej sezona že končana. V Sofiji bo za varnost pred tekmo, med njo in po njej skrbelo več kot 1000 policijskih agentov. Na fotografiji ANSA Antonio Conte Lipko in Košorok v SSG Na odrskih deskah Kulturnega doma v Trstu bo v sredo, 1. aprila zaživela pravljica Lipko in Košorok. Nova otroška uprizoritev SSG, v kateri nastopata Luka Cimprič in Romeo Gre-benšek, je nastala po slikanici Primoža Suhodolčana. Premiera bo v mali dvorani ob 10.30. Predstava je nastala s sodelovanjem košarkarske komisije ZSŠDI in Košarkarske zveze Slovenije. Na premieri bosta prisotna tudi avtor Primož Suhodolčan in podpredsednik KZS Rašo Nesterovič. nogomet - Kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2016 Slovenija pregazila San Marino 6:0 najvišja zmaga doslej - Razmerje v strelih na gol kar 42:1, v kotih pa 19:1 za Slovenijo - Vseh 90 minut igra na en sam gol Slovenija - San Marino s 6:0 (1:0). Strelci: 1:0 Iličic (10.) 2:0 Kampl (49.), 3:0 Struna (50.), 4:0 Novakovic (53.), 5:0 Lazarevic (73), 6:0 Ilic (88.) SLOVENIJA: Handanovic, Struna, Ilic, Cesar, Brečko (od 76. Stojanovic), Kur-tic, Kampl, IKrm (od 60. Lazarevic), Birsa, Iličic (od 72. Beric), Novakovic. SAN MARINO: Benedettini, Bonini, Palazzi, Brolli, Simoncini, Della Valle (od 78. Vitaoli), Hirsch (od 84. Golinucci), Maz-za, Tosi (od 56. Battistini), Selva, Vitaioli. SODNIKI: Drachta, Brandner in Kühr (vsi Avstrija); RUMENI KARTONI: Simoncini, Palazzi, Selva; GLEDALCEV 8325, Katančevi izbranci so svojo nalogo proti San Marinu opravili pričakovano. V svojih vrstah so opozarjali na to, da tudi San Marino zna zapreti pot do svojih vrat, toda očitna premoč slovenske vrste je bila vidna skozi vso tekmo. Predvsem v začetku drugega polčasa so se Katančevi nogometaši izkazali z učinkovitostjo in odločili tekmo, ki vnaša nekaj miru pred junijskim obračunom z Anglijo. Nehvaležno bi bilo koga izpostaviti, saj je takšna tekma delovala kot malce bolj intenziven trening. Iličič vrnitev proslavil z golom Tako ni presenetljivo, da so Slovenci izboljšali najvišjo zmago proti San Marinu (5:0). Absolutni rekord pa je iz leta 1999 proti Omanu (7:0). Slovenski nogometaši so, tako kot je bilo pričakovati, pritisnili od prve minute, amaterski igralci iz San Marina so bili nedorasli Katančevim izbrancem. Ti so po-vedli v deseti minuti, ko je Valter Birsa poslal lepo podajo v globino do Josipa Iliči-ca, ta pa je rutinirano premagal vratarja gostov in dosegel svoj drugi gol v reprezen- tančnem dresu. V nadaljevanju je imela Slovenija še celo vrsto priložnosti, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Dvakrat se je tudi odbila od vratnice, vrhunsko pa je branil tudi vratar San Marina Elia Benedetti-ni. Kar zadeva učinkovitost pa se je drugi polčas začel povsem drugače. V razdobju od 49. do 53. minute so Benedettinijevo mrežo zatresli Kampl, Struna in Novako-vic. V 73. minuti je nato Dejan Lazarevic uporabil svoje hitre noge, pobegnil po levi strani, prišel v kazenski prostor in uka-nil še gostujočega vratarja za 5:0 ter poskrbel za svoj reprezentančni prvenec. Blizu zadetka je bil v 81. minuti tudi Petar Sto-janovic, izkazal pa se je Benedettini. Boštjan Cesar je v 83. minuti prav tako za malce zgrešil gol, zato pa je bil po podaji Val-terja Birse iz kota z glavo natančnejši Branko Ilic za 6:0 in svoj prvi zadetek v izbrani vrsti. USPEH MLADIH - Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let se je na kvalifikacijskem turnirju v Angliji po zmagi nad Norveško (1:0) uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo med 6. in 22. majem v Bolgariji. Skupina E Anglija - Litva 4:0, Švica - Estonija 3:0, Slovenija - San Marino 6:0 Anglija 5 5 0 0 15:1 15 Slovenija 5 3 0 2 10:4 9 Švica 5 3 0 2 11:3 9 Litva 5 2 0 3 3:10 6 Estonija 5 1 1 3 1:5 4 San Marino 5 0 1 4 0:17 1 PRIHODNJI KROG (14. 6.): Estonija - San Marino, Slovenija - Anglija, Litva - Švica SKUPINA C Sinoči: Makedonija - Belorusija 1:2, Slovaška - Luksemburg 3:0, Španija - Ukrajina 1:0. Vrstni red: Slovaška 15, Španija 12, Ukrajina 9, Belorusija 4, Makedonija 3, Luksemburg 1. SKUPINA G Sinoči: Liechtenstein - Avstrija 0:5, Moldavija - Švedska 0:2, Črna gora - Rusija prekinjeno v 1. minuti, ker je ruski vratar dobil baklo v glavo. Vrstni red: Avstrija 13, Švedska 9, Rusija in Črna gora 5, Liechtenstein 4, Moldavija 1 SKUPINA A Danes: 16.00 Kazahstan - Islandija, 18.00 Češka - Latvija, 20.45 Nizozemska - Turčija SKUPINA B Danes: 20.45 Andora - BiH, 20.45 Belgija -Ciper, 20.45 Izrael - Wales SKUPINA H Danes: 18.00 Azerbajdžan - Malta, 18.00 Hrvaška - Norveška, 20.45 Bolgarija - Italija / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. marca 2015 17 košarka - Končnica D-lige Kontovel igral le v prvi četrtini, Sokol prevladal v zadnjem delu Geatti Basket Time - Kontovel 65:47 (13:16,37:30,51:35) Kontovel: Škerl 7 (-, 2:6, 1:8), Žerjal (-, 0:2, 0:1), J. Zaccaria 6 (2:3, 2:6, -), Bufon (-, -, 0:1), Starc 4 (-, 2:4, 0:2), S. Regent n.v., Lisjak 12 (5:6, 2:6, 1:2), Devetak n.v. Hrovatin 8 (2:5, 3:12, 0:1), G. Regent 4 (0:2, 2:3, -), Ukmar 5 (-, 1:7, 1:1), Mandic 0. Trener: Švab. Kontovel je na prvi tekmi osmine finala ostal praznih rok. Začetek je bil sicer zelo spodbuden, saj je v 6. minuti povedel 9:0, v nadaljevanju pa so nasprotniki prevzeli vajeti igre v svoje roke, zadevali predvsem iz razdalje (v drugi četrtini dosegli pet zaporednih trojk) in tako prehiteli Kontovel. S takim ritmom so še nadaljevali, medtem ko so se varovanci trenerja Švaba povsem prilagodili njihovi počasni in individualni igri. Sodniška dvojica je vse preveč dopuščala grobo igro, kar je bila hkrati tudi voda na mlin za izkušene gostitelje, ki so kaznovali vsako napako gostov. Kontovel je v zadnjih dveh četrtinah dosegel vsega 17 točk, kar je proti taki ekipi očitno premalo. Povratna tekma bo šele v soboto, 11. aprila pri Briščikih. SKUPINA ZA OBSTANEK Sokol - Alba 96:73 (26:22, 43:44, 70:61) Sokol: Pertot n.v. Sarodč 13 (1:2, 6:10, 0:3), Coloni 4 (-, 2:2, -), Štokelj 11 (3:3, 4:7, 0:2), Doljak 4 (1:2, 0:1, 1:1), Babich 23 (4:4, 5:9, 3:9), Piccini 3 (1:1, 1:2, 0:1), J. Ferfoglia 4 (-, 2:2, -), Peric 3 (-, -, 1:2,), Hmeljak 25 (4:5, 3:6, 5:8), Ušaj 6 (2:2, 2:3, 0:1), Trener: Lazarevski. Sokol je na prvi tekmi drugega dela prvenstva v skupini za obstanek dosegel prvo zmago. Prvi polčas je bil zelo izenačen, največ težav je igralcem Sokola povzročal izkušeni Muz, ki je zadeval predvsem iz razdalje. Ko je on popustil, tudi ostali niso imeli več moči za reakcijo. To je seveda izkoristil Sokol, ki je v drugem delu zaigral bolj prepričljivo v obrambi in napadu. Odločilno prednost so si nabrežinski fantje priigrali v zadnji četrtini, ko je bil delni izid 26:12. Daleč najboljši je bil veteran Marko Hme- ljak (na fotografiji FOTODAMJ@N), ki je dosegel 25 točk, v drugem delu pa je odlično omejil nevarnega Muza. TROFEJA DEŽEL - Na Trofeji dežel, ki bo v Rimu med 1. in 6. aprilom, bo z deželno reprezentanco letnikov 2000 in 2001 igrala tudi Erika Bric, sicer košarkarica Ardite. nogomet - V D-ligi Kras nima več popravnih izpitov »Igrati moramo kot ekipa!« Po treh zaporednih porazih pri Krasu nimajo več popravnih izpitov. Najbrž je bila s porazom proti Moriju zapravljena zadnja priložnost, da bi se Repenci izognili končnici za obstanek. Razen seveda neverjetne serije zaporednih uspehov. Serija pa bi se morala začeti že jutri, ko bodo Zlogarjevi fantje odšli na dokaj zahtevno gostovanje v Arzignano (pričetek tekme s spomladanskim urnikom, to se pravi ob 15. uri, saj bomo ponoči urine kazalce premaknili za uro vnaprej), kjer jih čaka solidna enajsterica Arzignanoc-hiampo. Nasprotniki so pred tednom dni kar s 5:1 odpravili v gosteh Dro in tako ohranili stik s šestouvrščenim Clodien-sem, ki bi v tem trenutku igral v končnici za napredovanje. Arzignanochiampo je torej motivirana enajsterica, proti kateri bo moral Kras nedvomno pokazati veliko več kot na zadnjih tekmah. Predsednik kluba Goran Kocman je med tednom kar ostro posegel in od igralcev zahteval maksimalen trud: »Na igrišču želim videti na delu ekipo. Saj ne gre za to, da bi imeli kako primadono, enostavno moramo misliti kot ekipa. Ko vsak želi sam zmagati tekmo, se začenjajo težave. Proti Moriju se je ravno to zgodilo. Igralo je 11 posameznikov, ne pa ena ekipa. Tega si ne moremo privoščiti. Zavedamo se, da je obstanek vse bolj oddaljen. 12. aprila bomo vedeli, pri čem smo. Po tekmah proti Arzignanu, Mezzocoro-ni in Giorgioneju bomo razumeli, ali se lahko še borimo za neposreden obstanek. Drugače bomo obstanek iskali na dodatnih tekmah. To nedeljo nas čaka zahtevna naloga, saj je nasprotnik v odličnifor-mi, a moramo bolj gledati v naše vrste. Na srečo ima trener na razpolago vse igralce, tako da s tega vidika ni težav.« Triestina bo obratno na Roccu (seveda ravno tako ob 15. uri) gostila tekmeca Arzignanochiampa v boju za končnico, to se pravi zgoraj omenjeni Clo-diense, edino ekipo, ki je v povratnem delu še nepremagana (zadnjič je klonila v Sacileju 12. decembra). V zadnjih enajstih nastopih je Clodiense petkrat slavil in šestkrat igral neodločeno, tako da bo za Rocca in soigralce naloga kar zahtevna. A na domačem terenu mora Triestina nujno osvojiti celoten izkupiček. Trener Ferazzoli se veseli povratka Miličevica, tako da bo Triestina nastopila v popolni postavi, kar pa ne velja za goste, saj bo odsoten steber vezne vrste Mazzetto, ki je kaznovan. V zadnjih sedmih nastopih mora Triestina vknjižiti vsaj 13 točk (a bolje bi bilo 14-15), če želi upati na neposreden obstanek. To se pravi, da v štirih domačih nastopih je nujen minimalen izkupiček 10 točk. V obratnem primeru bodo dodatne tekme za obstanek neizbežne. (I.F.) nogomet - Vesna v elitni ligi Tekma kroga Trener Vesne Andrea Zanuttig fotodamj@n Vesna bo jutri v Križu gostila neposrednega tekmeca v lovu na drugo mesto, ki pelje v končnico za napredovanje. Cordenons je trdoživa ekipa, ki je po nekoliko medlem začetku prvenstva ujela pravi ritem in se postavila po robu marsikateri enajsterici. Bila je prva ekipa, ki je po daljši zmagoviti seriji premagala Vesno v prvem delu prvenstva. Takratni 3:2, ki se je uresničil v zadnji minuti sodnikovega dodatka v Cordenonsu, predstavlja še vedno odprto rano v kriškem taboru. Zanuttigovi fantje imajo tokrat priložnost, da se furlanski ekipi oddolžijo, vendar naloga ne bo enostavna. Cordenons je neporažen že devet krogov, med katerimi je vpisal tri neodločene izide, beleži pa le štiri prvenstvene poraze. Za Vesno zaostaja Cordenons le točko, obe moštvi pa upata v nov spodrsljaj Cjra-lins-Muzane. Vesnina slačilnica je po zmagi proti Tolmezzu izredno motivirana. Moštvo je med tednom redno treniralo, Zanuttig pa bo moral najti rešitev na sredini obrambe, kjer ne bo nastopil diskvalificirani Luka Škrbina. V Križu pričakujejo številne navijače, saj je obračun med Vesno in Cordenonsom tekma kroga elitne lige. V živo jo bo predvajala tudi televizijska mreža Udinese channel na kanalu 110. (mar) Danes in jutri bo napeto Konec prvenstva bo za ekipe ostalih deželnih lig zelo napet. Že danes bo zanimivo v Ronkah in v Trebčah. V promocijski ligi želi Juventina sicer brez poškodovanih Racce in Dornika prekiniti niz treh zaporednih izenačenih izidov 0:0 in bo v Ronkah iskala vse tri točke. Če želijo ostati v boju za prvo mesto, si ne smejo dovoliti novih spodrsljajev. Tekma za 1. mesto na lestvici pa bo tudi v Trebčah, kjer bo Primorec gostil dru-gouvrščeno Sistiano. Če bodo trebenski nogometaši zmagali ali vsaj igrali neodločeno, bodo na zelo dobri poti za utrditev prvega mesta in posledično napredovanje. V zadnjih štirih krogih imajo namreč lažji razpored od Sistiane, kateri piha za ovratnik tudi Breg. Se-sljanski nogometaši bodo najbrž zelo motivirani, saj želijo čim prej prekiniti niz dveh zaporednih porazov, Trebenci pa se jim bodo skušali oddolžiti za edini letošnji poraz. Skratka, zanimivo bo! Tekme 1. amaterske lige bodo zanimive tudi jutri. Breg bo v Dolini imel enkratno priložnost, da dohiti in celo prehiti Sistano na drugem mestu. V Dolini bo igral proti zad-njeuvrščenemu Isonzu. V Sovodnjah pa bo jutri tekma proti Terzu (doslej je zbral dve točki več) za biti ali ne biti. Sovodnje v popolni postavi se bo namreč samo s polnim izkupičkom oddaljila od cone play-out. Zadnji dober nastop proti Sistiani pa je zagotovo igralcev vlil dovolj samozavesti. Zarja in Mladost v 2. amaterski ligi se bosta v zadnjih krogih borila predvsem za ohranitev 2. oziroma 3. mesta na lestvici: Zarja (59 točk) bo igrala v Zagraju (28), Mladost (51) pa v Pierisu proti predzadnjeuvrščenemu (11). Primorje (38) pa še cilja na 4. mesto, zato mora nove točke loviti že jutri v Moraru (36). URNIK - Obe današnji tekmi se bosta začeli ob 15. uri, z jutrišnjo nogometno nedeljo pa bo začel veljati poletni urnik. Tekme se bodo začele ob 16. uri. Domači šport Danes Sobota, 28. marca 2015 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 21.00 v Padovi: Padova -Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Bulloneria Pordenone ŽENSKA C-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Roveredo MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Spacapan: Olympia - CUS Trieste 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Zalet Sokol; 20.30 pri Briščikih: Zalet Sloga - Killjoy UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - S.Andrea; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Virtus Olympia; 17.30 v Spetru ob Soči: Pieris - Val KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Čenti: Tarcento - Breg; 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Ronchi UNDER 19 DEŽELNI - 18.00 v Trstu, Caprin: Santos - Dom UNDER 15 ŽENSKE - 17.00 pri Briščikih: Polet -Sistema Rosa NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Ronkah: Ronchi -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Sistiana DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Repnu: Kras Repen - Giorgione DEŽELNI MLADINCI - 17.00 na Proseku, Rouna: Vesna - Costalunga Jutri Nedelja, 29. marca 2015 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Valsugana 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della valle: Roiano - Zalet Kontovel KOŠARKA DRŽAVNA B-LIGA - 18.00 v Montichiariju, PalaGeorge: Montichiari - Jadran Franco NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Arzignanu: Arzignanochiampo - Kras Repen ELITNA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Cordenons 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg - Isonzo; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Terzo 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Pierisu: Pieris -Mladost; 16.00 na Proseku: Primorje - Moraro; 16.00 v Zagraju: Sagrado - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Alabarda NARAŠČAJNIKI - 10.30 na Opčinah: Opicina - Kras; 10.30 v Gorici: Audax - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Azzurra; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Terzo; 10.30 na Padričah: Kras - Trieste Calcio B (poskusno prvenstvo); 10.30 v Trebčah: Kras -Alabarda TENIS ŽENSKA C-LIGA Natiosne 9.00 na Padričah: Gaja - TC irina pertot Odbojko bi rada igrala vsaj še 4 leta Če jo vprašaš, ali je rekrea-tivka, odvrne, da to še ni. A ko pogovor steče, prizna, da igra v rekreativni ekipi, ki jo sestavljajo starejše igralke. »Smo pa 2. v 1. ženski diviziji,« poudari Irina Pertot, 42-letna igralka Zaleta Breg. Bo-ljunčanka, trenutno brezposelna, je po dolgoletni karieri pri Slogi (igranje je prekinila samo med nosečnostjo!) izbrala dolinski klub, ker je bližje domu. Zakaj še vedno igrate? Ker mi je odbojka všeč. Obenem pa lahko igram blizu doma. Igram pa seveda tudi za ohranjanje forme, zdravja in za klapo. Koliko trenirate? Jaz samo dvakrat tedensko, čeprav so treningi trikrat tedensko, enkrat na teden pa je še tekma. Več bi težko zmogla, z možem si nekako deliva večere za varstvo otrok. Ob tem treniram še mi-niodbojko, U12 in U13. Kako vse usklajujete z družino? Lažje je, ker treniram in igram blizu doma. Otroke, ki se ukvarjajo z drugimi športi, pa vozimo na športne dejavnosti izmenično mi ali drugi starši. Če hočeš, je vse možno. Vaš mož je dober gorski tekač. Ali z njim tudi kdaj tečete? Ne ne, tek sovražim. Raje kolesarim z gorskim kolesom. Mož me je navdušil za gorsko kolesarstvo, obenem pa imamo prijatelje, ki se z njim tudi ukvarjajo. Tako, da sem bila v to skoraj prisiljena, a mi je všeč. Zdaj kolesarimo tudi z otroki. Kaj pa ste že prekolesarili? Z otroki smo prevozili nekaj kilometrov po kolesarski stezi ob Donavi, kolesarili pa smo tudi po Schwarzwaldu. Po moževi zaslugi so počitnice vedno zelo aktivne. Logistično je za nas lažje, ker potujemo z avtodomom. Doma pa največkrat kolesarimo po poti Cottur ali v okolici Socerba. S čim se še ukvarjate? Smučam, ker hčerka tekmuje pri SK Devin, sin pa se šele uči. Poleti hodim z možem tudi v hribe: sem v bistvu živa postojanka, ker je mož gorski tekač. Do kdaj pa boste vztrajali z odbojko? Bolečin je veliko. Vendar vsaj še štiri leta, saj ima soigralka Barbara Gregori 46 let (smeh). Ali ste si zastavili še kak športni cilj? Ne. Niti letošnjega napredovanja? Ne, o tem nereda govorim. (vs) tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo Q3Ü9H ■JLOvenia '¡Ar rf " ti^tli V* Ii ZELENE SKRIVNOSTI SLOVENIJE Čez vse leto je Slovenija odeta v bogastvo odtenkov zelene barve. Marsikje je narava še tako prvobitna, da popotnik, prevzet od lepote, najprej kar postoji, preden vstopi v svet zelenih skrivnosti. Zrak je tukaj tako čist in svež, da vas po celem dnevu med krošnjami visokoraslih dreves zvečer v hipu obišče spanec. Če najbolj prepoznavne turistične razglednice ne potešijo vaše popotniške radovednosti, si oprtajte nahrbtnike in zavežite pohodne čevlje, pa ste pripravljeni na skrite slovenske stezice. Naj vas povabimo uživat v zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo; eno najbolj gozdnatih in vodnatih držav Evrope! la okoli mize. Kako dolga je že, 1. namig: Planšarski raj na Jezerskem V osrčju Kamniško-Savinjskih Alp se skriva samosvoj kraj Jezersko, ki je od Ljubljane oddaljen le 60 kilometrov. Idilično dolino je nekoč oblikoval mogočni ledenik, ki se je ob koncu ledene dobe razlil v veliko jezero. Po njem je območje dobilo ime »Pr' Jezer«. Danes mu pravimo Jezersko in je pravi planšarski raj. Tam znajo še vedno zakuriti na odprtem ognju in pripraviti pastirski masunjek, tradicionalno slovensko jed iz smetane in ajdove moke. Poleg veličastne narave simpatije v teh krajih vzbujajo jezersko-solčavske ovce. Njihova vzreja domačine oskrbuje z ^ izjemno kakovostno volno. Čudoviti izdelki, kot so copati in torbice, nastanejo z ročnim polstenjem naravne volne ali filcanjem. Belim ovčicam z naočniki - okoli oči imajo namreč kolobarje -je posvečen tudi tradicionalni praznik Ovčarski bal, ki ga domačini na Jezerskem prirejajo že več kot petdeset let na vsako drugo avgustovsko nedeljo. S pestrim programom se spominjajo jezerskih ovčarjev, ki so odhajali na pašo na okoliške planine, gospodinje pa so jih po starem običaju pred odhodom pokropile in jim zaželele srečno pot. 2. namig: Podzemlje Pece Če uživate v posebnih avanturah, odkrijte Koroško, pokrajino razgibanih gozdnih terenov in trdoživih ljudi. Iz Črne na Koroškem izhaja slovenska junakinja Tina Maze, najboljša smučarka na svetu in absolutna rekorderka v skupnem seštevku točk za svetovni pokal. Na Koroškem je vredno obiskati Podzemlje Pece v Mežici. Po nekdanjih rudarskih rovih, ki so preurejeni v turistični rudnik in muzej, se lahko odpravite z vlakom, peš ali - še razburljiveje - s kolesom. Kolesarjenje po nekdanjem rudniku je izkušnja, ki je ne morete doživeti nikjer drugje na svetu! Po rovih, ki jih je zalila voda, se je mogoče zapeljati celo s kajakom. Vendar pazite, pod Peco za mizo spi mogočni Kralj Matjaž! Poznate tega junaka iz mnogih slovanskih in madžarskih ljudskih pripovedk? V Mežiški dolini je najbolj znana legenda o dobrem kralju iz časa turških vpadov. Bil naj bi tako pravičen, da se mu je gora odprla in ga skupaj s peščico vojakov vzela vase, da bi ga obvarovala pred napadalci. Legenda pravi, da se bo slovenski kralj zbudil, ko se bo njegova brada devetkrat ovi- lahko odkrijete v bližini doma na gori Peci je votlina z bronastim kipom kralja Matjaža. V spomin na vladarja, ki je koval zlatnike, na Koroškem vsako zimo v januarju poteka tradicionalna prireditev Gradovi Kralja Matjaža, kjer mojstri iz različnih krajev izdelujejo prav neverjetne ledene skulpture. 3. namig: Najtoplejša slovenska reka Kolpa Južno Slovenijo zaznamuje zelena reka Kolpa, ena najčistejših in najtoplejših rek v državi. Del reke se nahaja v zavarovanem območju v okviru Krajinskega parka Kolpa. Med vožnjo s čolnom po reki se prepustite glasovom narave - brbotan-ju reke in drsenju rib, ptičjemu petju, kobacanju želv v visoki travi in šumenju drevesnih krošenj. Svet Kolpe velja za sproščujoče in zdravilno območje, ob poti vzdolž zelene reke pa se nahajajo odlične kulinarične postojanke in vinske kleti. Proti Kolpi se spuščajo mehki griči Bele Krajine, pokrajine, kjer v drugi polovici aprila z radostjo slavijo pomladni prihod Zelenega Jurija. Belokranjci so izjemno gostoljubni ljudje. Že takoj ob prihodu postrežejo belokranjsko pogačo iz testa, premazanega z jajcem. K njej običajno ponudijo odlično lokalno vino Metliška črnina. 4. namig: Kraške skrivnosti Notranjske V Sloveniji je doma tudi bogat in razgiban podzemni kraški svet. Kraške posebnosti zaznamujejo kar polovico Slovenije, z več kot 10.000 jamami, od tega jih je 22 urejenih za turistični obisk. Na Notranjskem obiščite Rakov Škocjan, naravni rezervat, kjer si lahko ogledate znameniti mali naravni most, ki je ostanek nekdanje kraške jame. Bližnje Cerkniško jezero je kot presihajoče eno najbolj posebnih jezer v državi. Legenda pravi, da na bližnji Slivniški NA RAZVAJANJA IN DOŽIVETJA VTHERMANO LAŠKO! Pomlad je tu! Na vse bolj s soncem obsijane dneve se velja odpraviti v kraj, kjer ti poleg vremena nasmeh na obraz zariše še prijazno osebje, pestra animacija, kjer najdeš zabavo z veliko začetnico... Dobrodošli v Laškem! V Thermani Laško boste našli obilo idej za sprostitev in raz-vajanje. Pod edinstveno stekleno kupolo se nahaja kar 2200 m2 vodnih površin in prav toliko različnih možnosti za vodno zabavo. Pristaši vvellnessa bodo zagotovo preizkusili tretmaje, ki jih lahko najdete le v Thermani. To so pivovski in medeni tretmaji, ki izhajajo iz dediščine Laškega kot pivovarskega in čebelarskega kraja, obenem pa razbremenijo in poživijo telo in duha. Med so vnesli tudi v kulinariko. Tako si velja med drugim privoščiti hišno specialiteto - pregrešno dobro medeno pito. V Thermani Laško lahko spoznate starodavno modrost indijske ayurvede, ki v življenje znova vnaša harmonijo. Za celovit pristop k zdravju imajo na voljo posebne razstrupljevalne programe vikend ali tedenske narave, ki vam pomagajo znova najti harmonijo v sebi. Če vas mika narava, boste v Laškem našli številne sprehajalne in pohodniške poti, primerne za celotne družine. Pripravite vse svoje družinske člane na nepozabne počitnice. Thermana Laško vas pričakuje! DRUGA ODRASLA OSEBA IMA 50% POPUSTA. OTROCI DO 5 LET GRATIS! EiJJii'iW .-J3Tr< STZ «■■Milili I I LI . J M*.jf/rftm KODA: PRIMAVERA157. "— POSEBNA SPOMLADANSKA PONUDBA -DODATN115% POPUST DO 2.4. 2015 IN OD 6.4.2015 DO 13.4.2015 Popolno razvajanje za pol cene HOTEL THERMANA PARK LAŠKO**** PAKET ZA DVE OSEBI ZA DVE NOČI ŽE OD 239,70 € I i THERMANA Laško Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško +386 3 423 21 00 | info@thermana.si | www.thermana.si gori domujejo čarovnice in morda imajo kaj malega opraviti z nenavadnim pojavljanjem in izginjanjem vode tega presihajočega jezera. V obdobju brez padavin se je mogoče sprehajati celo po presušenem jezerskem dnu. V času, ko Cerkniško jezero napolnijo vode, pa postane največje slovensko naravno jezero. Z njim je pod zemljo povezana tudi Križna jama, katere posebnost je 22 smaragdnih podzemnih jezer, ki jo je mogoče obiskati po predhodni najavi. Preživite velikonočne praznike v najboljših oazah dobrega počutja! Dolenjske Toplice • Šmarješke Toplice ■■ ni in savne, kopeli in masaže, nordijska hoja, praznična animacija, možnosti izletov,... 3*£ Sonce vzide ob 5.53 in zatone j g ob 18.27 i Dolžina dneva 12.34 Luna vzide ob 11.56 in zatone ob 3.43 «t Vremenski vpliv bo obremenilen, o veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V S drugi polovici dneva bo splošna obremenitev poo stopoma slabela, nekateri bolezenski znaki bodo še 5 okrepljeni. Danes: ob 2.22 najvišje 7 cm, ob 11.32 naj-H nižje -22 cm, ob 18.49 najvišje 19 o cm. ;! Jutri: ob 1.16 najnižje -2 cm, ob 6.07 najvišje čl 9 cm, ob 12.45 najnižje -27 cm, ob 19.19 najvišje 26 cm. DANESJ I/} Jutri bo rahlo pooblačeno. Ob obali bo pihal vetrič. V dolinah bodo možne toplotne inverzije. Jutri bo deloma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Nekoliko topleje bo. TOLMEC O 1/14 CELOVEC O -3/18 TRBIŽ O 0/13 KRANJSKA G. O-2/14 VIDEMO 2/17 ČEDADo 3/16 O TRŽIČ -1/17 KRANJO S. GRADEC O -2/15 CELJE -2/17 O N. GORICA LJUBLJANA °2/17 GORICA o 1/16 5/17 O " 1/16 > N. MESTO ^ 0/17 O POSTOJNA S O -3/14 KOČEVJE S° - ČRNOMELJ r\ Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . .230 Vogel ................105 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............120 Cerkno...............110 Rogla ................145 REKA 6/17 JUTRI 1i Piancavallo.....'.......70 Forni di Sopra.........70 Zoncolan............110 Trbiž .................120 Osojščica..............60 Mokrine .............110 Bivši nemški kancler Schröder se že četrtič ločuje HANNOVER - Slabih osemnajst let po poroki se nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder ponovno ločuje. Tokrat od svoje četrte soproge Doris Schröder-Köpf. Danes 70-letni Schröder je bil nemški kancler med letoma 1998 in 2005. Po navedbah nemških medijev naj bi si v Hannovru že poiskal novo stanovanje. Zakon z Doris Köpf je bil za bivšega kanclerja kot rečeno že četrti po vrsti. 51-letna Doris Schröder-Köpf je že več kot dve leti poslanka nemških socialdemokratov v spodnjesaškem deželnem zboru. V pisarni nekdanjega kanclerja zadeve niso želeli komentirati. Hrvaški milijarderji so Todorič, družina Lukšič in Tedeschi AGROKOP ZAGREB - Na letošnjem Forbesovem seznamu najbogatejših hrvaških delničarjev so prva tri mesta rezervirana za milijarderje - lastnika koncerna Agrokor Ivico Todoriča (na posnetku), hrvaško družino iz Čila Lukšič in lastnika skupine Atlantic Emila Te-deschija. Na seznamu je še 101 hrvaški milijonar. Todorič je na seznamu daleč pred vsemi. Borzna vrednost podjetij v sestavi Agrokorja znaša 3,379 milijarde kun (444,6 milijona evrov),. Za Todoričem sledi družina Lukšič, ki je ocenjena na 2,142 milijarde kun (281,8 milijona evrov), na tretjem pa Tedeschi z 1,533 milijarde kun (201,7 milijona evrov). sežana - Jamarska reševalna služba gostila angleške kolege Skupno usposabljanje pri reševanju ponesrečencev iz težko dostopnih predelov s pomočjo vrvne tehnike SEŽANA - Člani Jamarske reševalne službe (JRS) veliko pozornost posvečajo mednarodnemu sodelovanju, saj se na skupnih usposabljanjih poleg novih poznanstev pridobi veliko novih izkušenj ter znanj. Tokrat je v Sežani potekalo tedensko mednarodno srečanje, na katerem je JRS gostila štirinajst pripadnikov angleške ISAR ekipe. Šlo je za trening RRMT (Rope Rescue Masterclass Training), kjer so izvajali uporabo vrvne tehnike iz težko dostopnih objektov. Izobraževanje se je izvedlo na pobudo vodje operative Jamarske reševalne službe Markota Zakrajška. Angleško ekipo sestavljajo poklicni gasilci, vendar ne te vrste, kot so poznani pro nas. Gre za skupino usposobljenih gasilcev za reševanje iz težko dostopnih predelov, pri čemer uporabljajo vrvno tehniko. Mednarodno usposabljanje je potekalo ves teden. Od ponedeljka do četrtka so se izvajale vaje vrvne tehnike v Sežani ter njeni okolici, kjer so udeleženci, tako Angleži kot reševalci, predvsem inštruktorji Jamarske reševalne službe Slovenije, izvedli nekaj vaj. Tako v steni kot jamah so potekale vaje, ki so bile v največji možni meri podobne pravi nesreči. Na nosilih eno od udeleženih oseb izvlečejo na varno. Marko Zakrajšek je po vaji dejal, da je bila angleška skupina izredno ažurna, delavna, predvsem pa je želela spoznati naš način reševanja. »Bili so dosledni ter naše tehnike kmalu osvojili. Vidi se, da je to njihov poklic,« je povedal. Prav tako je bil navdušen nad izvedbo reševalnih vaj vodja angleške ekipe David O'Neill, ki je dejal, da mu je bilo tovrstno sodelovanje izredno všeč, saj so spoznali drugačen način reševanja, kot ga imajo sami. Predvsem pa je pohvalil inštruktorje JRS. Za njih je bilo nekaj izrednega reševanje iz jame, saj v Londonu, od koder prihajajo, nimajo jam in vrvno tehniko uporabljajo na preostalih objektih. Angleška skupina si je v dneh, ki jih je preživela v Sloveniji, ogledala tudi podjetje Antron in ReCO Koper. Na zaključni slovesnosti pa so udeležencem usposabljanja podelili tudi priznanja. Mateja Mazgan Slovenski in angleški jamarji v jami (foto Mateja Mazgon) in med vajo reševanja ponesrečenca (foto Edvard Gregorič) turizem Propadel razpis za koncesijo Titovega Galeba ZAGREB - Na Hrvaškem je propadel razpis za koncesijo Titove ladje Galeb. Hrvaška je prek javnega razpisa želela podeliti 30-letno koncesijo za ladjo, ki je zaslovela, ker jo je uporabljal bivši jugoslovanski voditelj Josip Broz-Tito. Kot so potrdili v reški mestni upravi, se na javni razpis ni prijavil nihče. Ladja je bila izdelana leta 1936 v Italiji. Od leta 2009 je v lasti mesta Reka in je zaščiteno kot hrvaška kulturna dediščina. Vrednost koncesije, s katero so nameravali dobiti nov gospodarski subjekt in muzej, je bila ocenjena na 10,3 milijona evrov. Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Po razpadu Jugoslavije so ladjo Galeb prepeljali v Črno goro. Prodali so jo grškemu državljanu Johnu Paulu Papanicolau-ju, ki je nameraval ladjo prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Galeb je obtičal v reškem pristanišču. Mesto ga je kupilo leta 2009, potem ko je nekdanji simbol jugoslovanske države propadal v reški ladjedelnici.