Štev. 187.
POLITIČEN
I NflROD.
Leto XXXII.
r Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
j>,	Uredniškega telefona iter. 74.
___
V Ltjubljam, v četrtek, 18. avgusta 1904.
Izhaja vsak »Ur., ijtviemši nede'j? 'n praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: xa celo leto 26 K, ia polovico : ;ta X -u četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: xa celo leto 20 K, ■.u. pol le'a -0 K, ia četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. t
Viprejema naročnino, Inserate in reklnmacljc — I n a e r a 11 se računajo enostopna petilvrsta (dolžin« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 ta, ia trlkral
9 b, za več kol trikrat 3 b. V reklamnih noticah atane enostopna (armondvriU 36 ta. — Pri večkratnem objavlienjo primeren popnst. Vprarolikega telefona iter. 188.

Italijanski katoličani.
Med tem. ko se na Nemškem priprav Ijajo na veliki katolišd sh d — edtninpet-deseto veliko manifestacijo vaeh nemških Ua toličanov — ko ae je tudi na nemškim Češkem, v zibelki Rimu sovražnega gibanja novejših dr i, vršil impozanteri katoliški shed, ki je pokazal, da se tudi tatn protujajo in organiziralo, — se na Italijanskem vrši čistilen prt c sa, iz katerega utegne nastati s ča-Bom močnejši organizacij«.
»Slovenec« je že večkrat pisal o »Operi di ccngressi«, v kateri je bilo osredotočeno vse kjitdiško življenje. Rdzmore ria Itilijan-akem so zaradi izjemnega položaj?, v katerem so katoličani vsled rimskih razmer, tako izredne, da ee ni čuditi, če n3sta ajo v orga nizaciji katoličanov različna mnenja, iz kate rih sled: različna taktika in slednjič prepir. Ob zadnjem prepiru, ki je nastal po shodu v Balon,i, sir o takoj piaali, da je „Opera« preobsežen aparat, ki se bo moral razdružiti v posamezne organiiacije ia stroke, da bo mogel uspešneje delovati.
Kako naj eno družtvo izvrSuje vse, kar se gedi v javnem življenju, in naj ima še toliko podružnic in pododborov! Od slovBtva in vzgoje, od delavskih in kmečkih strokovnih organizacij do romarskih vlakov in politike je bilo vse v »Operi«, in načelnik gret Grosoli pri vsej svoji nadarjenosti ni mogel vzdržati edinosti v tem, celo Italijo obsega-jočem organizmu. Pri tem je bilo težavno tudi to, da je imela „Opera« v vsaki škofiji Bvoj odbor, ki je bil podrejen škofa in skupnemu načelniku cele »Opere*, ki je bil vedno laik. Pri shodih je bilo potem težavno, in če je prišlo do debat, so sa italijanskemu temperamentu primerno vršile v tonu, ki slednjič ni ugajal nikomur. Odbcr »Opere" je bil imenovan (d papeža in je deloval v njegovem imenu. Slednjič se pa tudi vsa cer-
kev ne more identificirati s sklepi kake or ganizacije, zlasti, če jo ta odvisna od politično tako milo izšolanih elementov, kakor se n»h«jajo v vrstah miadih italijanskih, si-car dobro mislečih društev.
Tudi je razlika med raznimi italijan skinoi pokrajinami tako velik«, da ni mogoče uspešno delo, ako so vsa društva osno van» po enem kopitu.
»Opera« je skrila doslej to veliko dele, da je pokazala katoliškemu g btnju pravo smer v kršfiansko-demokratični struji. Zdaj je pa treba podrobnega dela v izvršitev te velike naloge, in zato ]3 treba mnogo orga nizacii, ki se morajo samostojno raiviti, da uspešneje in intenzivneje delaj".
Rt forma je zato storila dvojo: Prvič je razvezala delo »Opere« tako, da ima zdaj vsaka škofija svojo organizacijo. Drugič se je pa izločilo iz nje vsako delovanje, ki ni socialno politično. Za drugo naj skibe druge diulbe. A zato, da socialno delo bolj napreduje, je papež določil, da se zdaj vsa »Opera« osredotoči na to najvažnejše delo.
Socialno delo je bilo prej v »Operi« med petimi njenimi skupinami druga sku pina. Ta je že zdaj osnovala mnego korist nih društev: V prvi vrsti stoje kreditne in gospodarske zadruge za kmečki stan. Potem slede razne obrtne zveze in delavska strokovna in izobraževalna društva. Vzajemne zavarovalnice proti požarom, toči, nezgodam itd., zlasti mnogoštevilne zavarovalnice za živino imajo tu svoj izvor. Delavsko varstvo prava, ljudske knjiž nioe itd. — to spada v delokrog t« organizacije.
O tem pravi kardinal Merry del Val v okrožnici: »Krščansko ljudsko delo (ali krščanska demokracija po mislih bvete stolice), katere veliko korist in moralno potrebo je večkrat naglašal
papež Lecn XIII, kakor tudi sedanji papež, je brez dvema silno važna zadeva. Sveti cče, kateri je imenovano krščansko ljudsko delo izročil posebno drtigi skupini »Opere« pod modrim voditvom grofa Sta-nislaja Medolago A'banija, priznava njegove jako ugodne uspehe in hoče, da ista Cfctano neizpremenjena pod istim vodstvem ; on tudi namerava dati pred-sedniku obsežne pravice in mu daje sedaj vsa tista prava, katera je dcslej izvrševal odvisno od stalnega glavnega odbora ali od predsedstva trga odbora.«
Druge določbe pa skrbe za to, da se ohrani duh katoliške enote v vseh teh raznih društvih, zlasti da ne pridejo v nasprotje s škofi in da se ne vrinejo kot ljudski tribuni ljudje, kateri bi izkušali celo gibanje spraviti v škodljiv tir.
Sedaj imajo torej italijanski katoličani priložnost, da z „ljudskim delom" ustvarijo organizacijo, v kateri bi megli dvigniti gospodarski in kulturni položaj italijanskega ljudstva ter ga vzgojiti za večje naloge. Najbolj je treba vzgoje in pouka; saj se je to pri „Operi" sami videlo, da je na Italijanskem še mnogo ljudi, ki se morajo pred vsem učiti političnega alfabeta.
Liberalni listi so seveda, ne da bi pre-čitali okrožnico kardinala Merry del Vala, temu koraku papeževe vlade podtikali naj-nespametnejše namene. Eden najbolj neumnih je bil seveda „Slov. Narod", kakor vedno; ta je naznanil, da je „papež krščanski demokraciji vrat zavil". Kaj je na tem, smo pač zgoraj dovolj jasno povedali.
Tudi v Italiji mora pa prodreti prepričanje, da se socialne stranke dandanes ne dajo dekretirati z imenovanjem odborov, ampak da rastejo in se razvijajo le z ljudskim delom. In tako ljudsko delo priporoča sveti oče ter pravi, da je to kr-
ščanska demokracija po mislih Svete stolice."
Rusko-japonska vojska.
Položaj na bojiiču.
Gotovo je da je težko poškodovana vojna ladja .Cesarevič« s tremi torpedov-karai došla v Cintav. Mala križarica „Novik« je zapustila Cintav in odplula v Vladivostok. Velika Krilanca »Palada« je dobila novo zavetišče pri Sat gaju kamer je priplula. — Težko poškodovana križarica »Askold« je pa z nekim rušilcem torpedovk v Sangaju. Dva rušilo torpedovk sta se pa ponesrečila in sta pri Vajhajvaju zavozila na pesek. — Ruske ladje, katere so bile nad 24 ur v nevtralnih pristan; šiib, so izgubile svojstvo vojnih ladij in po mednarodnem pravu morajo ostati ves čas vojske v nevtralnem pristanišču.
Prve so baje prodrle iz Port Arturja oklopnice: »Cesarjevič«, »Retvizan«, »Po-bjeda", .Peresvet", »Poitava« in »Savasto-polj« in križarice „Askold«, „Diana«, „Pa-lada«. »Novik" in pa osem torpedovk.
Ušle so ,Cesarevič«, vse štiri križarice in šest torpedovk.
V portartursko pristanišče so se torej morale povrniti: pet križaric in dva tjrpe-dovki.
Pri rufkam poizkusu zapustiti Port Artur dne 10. t. m. so bile torej ladje: »Rat-vnan«, »Pobjeda", »Peres^t«, »Poitava« in „Sevastopolj" z nekaterimi torpedovkami. Kakor smo poročali, se je to brodovje, ne da bi bilo zadelo na japonsko brodovje, zopet povrnilo v Port Artur.
Mnogo se govori o baltiškem brodovju in vedno dihajajo poročila, da odide to brodovje pozneje na bojišče. Sedaj poročajo, da prihodnjo spomlad.
Rusija najbrže baltiškega brodovja ne pošlje v Vzhodno Aiijo, zato ker se boji za-pletk v Evropi, pri katerih mora upoštevati to, da je brodovje v Evropi potrebno za brambo ruskega obrežja ob Baltiškem morju.
Pred Port Arturjem so vedni boji. Japonci z vso odločnostjo napadajo portartur-
LISTEK.
Boji ob reki Jalu.
Dnevi 30. aprila in 1. maja, kakor tudi celega tedna poprej, ostanejo za vedno nemin-ljivi spomeniki istinite vrlosti ruskih čet, ki so Be zares po starem pregovoru »bile ■ sovragi, ne da bi jib šteli«, zlasti Sl.mal. travna, ko je prišlo na enega Rusa Sest in več Japoncev. Človek bi mislil, da mora taka dušeča premoč Japoncev poraziti Ruse v prvem hipu, toda ni se jim posrečilo, ker so jih ovirala nepreplašna hrabrost in moška vztrajnost maloštevilnega ruskega oddelka.
Bilo je že znano, da je imela Kuroki-jeva armada nalogo, napasti s silo železnico proti Iiarbinu ali Mukdenu, tako da bi zaprla pot ruskim četam, dohajajoflim iz Rusije v Mandžurijo. Takšen je bil namen Japoncev, — kakor pravijo, in prav nič neverjetnega ni na tem; le dobro, da sa jim ni posrečilo, izvesti ga mesec poprej.
ke samo to, da sta bila imenovana poveljnikoma Kuroki na kopnem in Togo na morju, — oba znana po svojem odločnem nastopanju — kaže, da bo hoteli Japonci z enim vdarcom uničiti r .ko brodovje, vzeti Port-Artur in polastiti se mandlurske želez-
nice. Olpor rusk.h čet ob Jalu, ki je zadrževal skoraj mesec dni japonsko armado na istem mestu, pač ni scglaSal z njihovimi načrti, a pokazal jim je tudi, da pač ne bo nikakor tako lahko, streti silo ruskih junakov, akoravno bo bili po številu v manj šini. Čeravno so prekoračili to reko, so izgubili v boju vendar mnogo moštva, in kar je glavno, mnogo drazega časa. Tako bo boji ob Jalu obenem prešinili hrabrost ruskih čet in storili domovini veliko uslugo.
Seveda so ti boji stali tudi Ruse mnogo žrtev, a te žrtve niso bile zaman, temveč ogromne koristi, za vse nadaljnje vojne operacije z Japonsko.
A še pred dogodki 31. malega travna je treba omeniti veleodločni napad šestih kom-panij, izvršen dne 29. mal. travna pod poveljstvom podpolkovnika Sinda, katerega uspeh je bil ta, da so se morali Japonci umakniti iz pozicij na višinah Huzana in Lisavena, zavzetih v jutro istega dneva po prehodu reke pri Sindjagovu. Ta napad je pokazal, da napadajo ruske čete, ki še niso bile v boju, s tako hrabrostjo in nepremagljivostjo, da se jim Japonci niso mogli ustavljati, ne glede na svojo premoč, na svojo izurjenost v na-pravljanju obkopov in drugih vrlin, katerih
jim ni mogoče odrekati. Japonci so morali zopet na levi breg reke nazaj.
„Težko je bilo, jako težko", je pripovedoval udeleženec tega boja. — Prvič je bilo treba hiteti — v najhujšem ognju po strmini navzgor, drugič pa pregnati sovražnika, ki se je bil na vrhu dobro utrdil. A vojaki so lezli na višino hrabro in z velikim navdušenjem. Videti je bilo tako n. pr. kakor bi tekla lava, ne z gore, temveč na goro, vzpen-jaje se vedno više in više. In pri tem je bila ataka takšna, kakor bi napadalo eno telo in ena duša. Kot nosilci pogube so nastopali naši, razsipali se, zbirali, držali drug drugega, s prsi naprej in s takšno hladnokrvnostjo, kakor bi se ne šlo za pravi boj, ampak kvečjemu za nedolžne manevre. Tu se je videlo, da ruski vojak nima le dobre vaje in discipline, ampak tudi hrabro in neustrašeno srce, ki mu ne pusti, pokazati hrbet, najsi tudi za ceno življenja. Prednja črta Japoncev se je umaknila v begu. Pravijo, da je to njihov sistem. Hitro smo se okoristili s to njihovo navado in še več zvijač in lokavih nakan smo opazili pri njih. Včasih se kateri pritaji kakor bi bil mrtev, ali pa se skrije kamorkoli, potem pa strelja nasprotniku v hrbet. Pri streljanju merijo Japonci posebno na častnike in poveljnike."
Odlikovala se je tudi lovska komanda pod poveljstvom odločnega Zwjejicina, kije plačal s smrtjo svojo drzno rekognoskacijo na levem bregu Jalu. Na čolnih je dospel s svojo komando na ono stran, toda vse to v ognju močnih japonskih oddelkov. Vkljub svoji rani je vztrajal na svojem mestu ter lastnoročno vodil krmilo, da bi pripeljal komando k svojcem nazaj. In tedaj, ko so bili že blizu brega, je zadela sovražna kroglja mladega junaka na smrt. Pod streli ruske baterije se je komanda vrnila ter prinesla s seboj mrtvega poveljnika ter trupla še nekaterih drugih najpogumnejših tovarišev.
A vse to so bile le predigre k tragični krvavi drami, ki se je dne 31. mal. travna docela razigrala pod Tjurenčenom in Šahedzi.
Dne 30. mal. travna, zgodaj zjutraj, se je začela iz vseh topov, dalekostrelnih, poljskih in gorskih, Ijuta kanonada na vso rusko bojno črto, zlasti pa na pozicije ruskega topništva, središče ruskega levega krila, tako da je padlo mnogo nad 2000 strelov. Komaj si je mogoče predstavljati, kakšen da je bil ta strašen ogenj in kako težko da je bilo vztrajati na pozicijah, obsipanih s točo drobcev, ki so se razletavali ob razpoku krogelj iz velikih topov, ko se niti vrhovi hribov niso mogli več ustavljati proti sili, ki so je
■ke utrdbe in ao vedno bližje glavnim ruskim utrdbam, ki branijo mesto. Z bajoneti so Japonci osvojili takuianske višine, katere nadvladujejo vzhodne ruske utrdbe.
Japonci so nadalje osvojili Sakuian in Jeavban in zahodno gorovj p, s katerega lahko streljajo na zahodno portartursko prisanišče. Japonci streljajo na ruske utrdbe neprenehoma iz obležnih topov in tudi japonska pehota napada z bajoneti Ruse, večkrat z ve likim UBpehom. Velikega napada Japonci de niso pričeli s pehoto. Japonci trajno pomno-žujejo svoje čete.
Po najnovejših zasebnih vestih so pa Japono že g( spodarji notranjih ruskih utrdb; a najbrže je ta vest še prezgodnja, ker akoravno so portarturske utrdbe pomanjkljive, jih ni mogoče osvojiti tako hitro.
Na suhem pri L'aojanu je položaj ne-izpremenjen. Obe armadi sta zavzeli utrjene postojanke in z napadom noče pričeti nobena armada. Rusi vsak dan dobifajo novih močij in zato tudi Japonci nočejo pričeti c napadom. Najbrže poskušajo Japonci obiti rusko armado in jo ob strani napasti.
Portartursko brodovje.
London, 17. avgusta. Japonci so od posadke »Rurikove« rešili 600 mož. Kapitan je najbrže utonil.
London, 17. avgusta. Na Japonskem je veliko veselje, ker so potopili »Rurika«. Japonci so si dobro v spominu ohranili ravno »Rurika«, ker je na »Ruriku« bil po veljnik ruskega brodovja, ko so pred desetimi leti proti Japonski nastopili Rosi, Nemci in Francozi. Japonce skrbi križarica »Novik«, katera je odplula proti Vladivostoku. »Novik« je že večkrat z velikim uspehom napadel Japonce.
London, 17. avgusta. Japonskemu konzulu v Stngaju K.tajci na njegovo zahtevo, da naj razorožijo ruske vojne ladje, niso še ničesar odgovorili. Japonci so ponovili svojo zahtevo.
London, 17. avgusta. „Daily Express" poroča iz Cifua, da je moči o streljanje ja ponskega topništva iz novih japonskih postojank prisililo rusko brodovje, da je zapustilo 15. t. m. na novo portartursko pristanišče- Rusko brodovje j* pa zopet priplulo nazaj, ker ni hotelo odpluti na široko morje in pričeti bitke z Japonci.
London, 17. avgust«. »Daily Telegraph« poroča, da se je zadela morsKa bitka 10. t m. ob 11. uri dopoldne s streljanjem topov. Z majhnimi presledki so Rusi neprestano streljali do noči. Ruska ladja „L,esar jevič« je bila obdana od mnogo številnih japonskih ladij, ki so jo obsipavale s strašnim ognjem. Z vseh strani so se Bi pale nanjo granate s strašnim grmenjem. Na japonski strani so bile izgube jako teike. ker so se Rusi borili na življenje in smrt Dva-najsipalina granata j« ubila admirala V i t • h e 11 a in teiko ranila prvega in drugega poveljnika. Tepa je pozneje še en strel po-polroma ubil. Tri častnike ia 12 mornarjev s »Cesarjeviča« so pokopali na morju. Krov je bil od strelov popolnoma razbit. Vkljub groznemu boju se je »C ;sarjeviču« vendar posrečilo, di se je prebil skozi sovražnike. Dne 11 avgusta ob 11. uri zvečer je prišel v Cintau Ohran|eni mornarji popisujejo to bitko kot nekaj nečuvenega. Bilo |e tako peklensko streljanje, da so m 1 a ■
bruhale razne havbice i. t. d. Japonci niso štedili s smodnikom in krogljami, kar sploh ni njihova navada in jih včasih tratijo popolnoma zastonj. Končno tudi rusko topni-čarstvo ni molčalo, in topničarji so hrabro in neustrašeno vztrajali v tem ljutem boju, čeravno je bila premoč v številu topov na sovražnikovi strani. Po takšni pripravi so začeli Japonci na večer prehod čez Jalu po mostih, ki ga je napravila više I-čžu pri Ambibe in Suku divizija, nahajajoča se na levem bregu in določena, da obide rusko levo krilo okoli reke Ajhe — ob istem času, ko so bile njihove sile zbrane pri Husanu in Lisavenu, pripravljene, da napadejo ruske pozicije pri Tjurenčenu in Čingovu.
Ruske pozicije so se raztezale od An-tuna do Čingova v dolžini 15—16 ali od Antuna do Tjurenčena 11 — 12 vrst in odtod do Čingova 4 vrste; na tej črti se je nahajal 9. polk in baterija, pri Tjurenčenu in Elek-triški gori 12. polk in baterija in nekoliko spredaj, severno od njega, del 22. polka; ostali ta polk je zavzemal pozicijo na skrajnem koncu levega krila, tam, kjer so bili brodi črez Ajhu; 10. in 11. polk pa sta tvorila rezervo celega oddelka v Tenezi. K temu je treba opomniti, da je ves kraj jako gorat, s krutimi strminami in plazovi ter jako ne-pripraven za kakršnokoli premikanje, zlasti pa še topov.	(Konec prih.)
dim vojak o m od groze osiveli lasje.
Cifu, 17. avg. Japonske vojne ladje so 16. t. m. plule precej daleč pred pristaniščem portarturškim, ker so se bale torped nega napada. Tu menijo, da sa bo zdaj bojišče raztegnilo do Čifu.
Peterburg, 17. avgusta. Tu se pripoveduje o morski bitki: Ku je bil »Cesar-jevič« težko poškodovan in ni mogel več tako hitro plut', se je brodovje obrnilo na jug in se zopet srečalo z japonskimi ladjami. Med bojem je videl »Gromoboj", da je »Ret vizan« v plamenu, in ko je slišal na njem nekaj eksplozij, se je približal, da reši posadko. Ali »Retvizanu« "e je posrečilo ogenj omejiti, na kar se ie •Retvizan« obrnil nazaj v Port Artur. Križarica »Dijana« je priplula srečno v Vladivostok, kakor tudi »Novik«. Poškodovani «Askold« ie prišel v Sangaj, a ne bo razorožen. V Sangaju je Reitzenstein, no pa Uhtomsby.
Vladivostok.
London, 17. avgusta. V Vladivostok prihajajo močne ruske reservne čete Vse vojašnice so prenapolnjene. V Vladivostoku so prepričani, da bodo Japonci, ko OBvoje Port Artur, tudi hoteli osvojiti Vladivostok.
Port Artur.
London, 16 avgusta. Japonski major Jamoka je včeraj prinesel generalu Stes-lju poziv, da naj kapitulira. Poziv ie oddal pri prednjih stražah, kamor je prijezdil z belo zastavo. Steseij odgovori najbrže že danes.
London, 16. avgusta. Na cintavakih višinah so slišali streljanje velikih obležnih topov. V Cintavu govore, da so Japonci ie prodrli glavne ruske utrdbe.
London, 16. avgusta. Iz Tokia poročajo, da v Port Arturju gori veliko skladišče olja. Japonci silovito napadajo Ru;e.
London, 16. avgusta. »C N.« poročajo, da je položaj v Port Arturju obupen. Japonci so včeraj zopet pozvali SteBlja, da naj kapitulira. Med obstreljevanjem je pri čelo goreti veliko petrolejno skladišče. Bilo je več eksplozij, mesto deloma gori.
Vojaka v Mandžuriji.
Peterburg, 16. avgusta. (Uradno.) General Kuropatkin poroča: Stanje je ne spremenjeno. Dežuje zelo močno. Hunhuzi razvijalo jako obširno delovanje. Japonoi bo zgradili med Fenvančenom in Lianšanhu anom ozkotirno železnico.
Peterburg, 17 avgusta. Ii Mukdena poroča ruska brzojavna posredovalnica: Na skrajnem našem levem krilu so Japonci zasedli postojanko m sproti Cjančanu. Mali oddelek japonske pehote je zasedel Dupin duSinski prelaz, katerega so naše čete zapustile brez boja.
Anglija in nevtralnost.
Petrograd, 17. avg. Pričakuje se, da prinese, „Rusj" še jutri članek, v katerem bo dokazala, da je Anglija sama dolo-ločila obrok 24 ur za bivanje nepoškodovanih ladij v nevtralnih pristaniščih. Poškodovane ladje pa ne smejo ostati dalj kot 24, ur v nevtralnem pristanišču po dokončani popravi.
Protest Francoske zaradi
Rešiteljnega.
London 17. avg. V Londonu so mnenja, da bo francoski minister za vnanje zadeve vložil protest Rusije v Tokiju zaradi zaplembe .Rešiteljnega". Zadevo bo rešila diplomacija in bodo Japonci najbrže vrnili ladjo „Rešiteljnij."
V nevtralnih pristaniščih.
London, 17. avgusta. Iz Cintava poročajo: Japonski admiral Skadzuku je s svojim štabom prispel v cintavsko pristaniške in obiskal nemškega guvernerja, kateri mu je zagotovil, da so Nemci pokvarili na ruskih ladjah, katere so priplule v Cintau, topove in odstranili strelivo; nato je japonski admiral odplul.
Usoda »Burnega".
Peterburg, 17. avgusta. (Uradno) Ruski generalni štab priobčuje brzojavko, katero je dobil angleški poslanik od poveljnika angleškega brodovja v Vajhajvaju: Poveljnik rutica torpedovk »Burnega«, poročnik Tirtov, je 12 t. m. ob 3 popoldne s svojim moštvom došel peš v Vejhajvej. L*dja je zavozila na skale, vse moštvo je rešeno. -Tirtov je zaukazal »Burnega« raz streliti, V Vajhajvaju je naprosil angleškega poveljnika, da naj obvesti o tem rusko vlado, kar se je zgodilo. Rešeno moštvo bo Angleži sprejeli v Bvoje varstvo in je ukrcali na ladjo »Humber«, odkoder odpotuje.
Nove torpedovke za Ruse.
Berolin, 17. avgusta. V Stettinu grade za Rusijo nove torpedovke in pošiljajo posamezne dele v Rigo.
Zaplenjene poitne pošiljatve.
Nagasaki, 17. avgusta. V Nagasaki so došle poštne vreče, katere so zaplenili Rusi na ladji „Prini Heinrich". V navzočnosti francoskega, nemškega in angleškega
konzula so dognali, da manjka več pisem. Konzuli pripravljajo jako energičen protest
Portar turški begunol.
Peterburg, 17. avgusta. Ruski vladni brzojav poro/a iz Mukdena: S svojimi dru iinami je prišlo v Mukden 22 meščanov iz Port Arturja. Japonci so iziavili, da v prihodnje nikomur več ne dovolijo zapust ti mesta. Ako bodo Japonci še zasledili na morju ladje z begunci, jih bodo potopili. Ladjam bodo uropali jambore in jadra ter jih take pustili na morju. Begunoi pravijo, da je rusko vojaštvo v Port Arturju vredno občudovanja. Port arturski meščani pristopajo k armadi
Japonske zahteve
London, 17. avgusta. Neki japonski list v Tokiu, kateri ima zveze z japonsko vlado, pravi, da bodo »tavili pri morebitnih mirovnih pogajanjih Japonoi sledeče pogoje: Vzhodno - kitajska železnica postane last Ja-ponske; Mandžurijo dobijo zopet nazaj Kitajci : Vzhodna S birija do Jeniseja ali vsaj do Lene mora nostati 'aponska, kakor tudi Port Artur in D»ljni. Z» razvoj japonskega ribištva morajo RuBi Japonski odstopiti otok Sahalin. Rusija mora plačati Japonski za vojno odškodnino tisoč miljonov rubljev.
Ustavljen angleški parnik.
London, 17. avgusta. Angleški parnik s premogom je 12. t. m. v gibraltarski morski ožini ustavila ruska križarica .Ural" (prejšnji parnik , Cesarica Marija Terezija" severo nemškega Licyda. katerega je kupila ruska vlada.) Lidio so Rusi izpustili. Povelj nik .Urala" je izjavil, da zasleduje nad 200 parnikov, ki hočejo peljati za Japonce iz španskih in italijanskih pristanišč vojne potrebščine.
Katoliški shod na Češkem
je bil v Warnsdorfu otvorjen 15. t. m. Po službi božji je bil slavnostni sprevod, v katerem je bilo 3000 udeležencev, 62 društev in 21 zastav in več godb. Slavnostno zborovanje je bilo nad vse sijajno. Govorili so: nemški državni poslanec Erz-b e r g e r o kulturi in krščanstvu, Jožef M o s e r o skrbi za šoli odraslo mladino, K u n š a k o delavcu v krščanski luči in Perkman o krščanski dobrodelnosti.
Novi brambeni zakon.
Ko se snide državni zbor, mu bo vlada takoj predložila nov brambeni zakon. Do sedaj imajo o tej zadevi tri načrte. Vsi trije slone na dveletnem službovanju, kar hočejo izpeljati tekom prihodnjih let. Predno se cela zadeva stalno uredi, se bo avstrijska vlada še pogajala z ogrsko.
Vinska klavzula.
Dobro poučeni krogi trdijo, da bo naša država sklenila gledu uroza vina z Italije sledečo pogodbo it. dobo desetih let Prvo leto bo smela Italiia uvoziti 400, drugo 350, tretje 300 Četrto 250, peto 200 šesto 150, sedmo 100 in csmo leto 50 tisoč hI vina.
Čehi in vlada.
V političnem društvu v ogrskem Brodu je govoril 15. t. m. posl. Stransky o političnem položaja. O zadevi slovanskih vzporednic v Sleziji je izjavil, da se nobeden čeških poslancev ni potegoval za nje. Ta zadeva torej ne bo izpremenila mlado-češke taktike nasproti vladi. Društvo je vsprejelo resolucijo, s katero daje mlado-češkemu klubu proste roke glede taktike napram vladi in obstrukciji v državnem zboru.
Nemški listi pa poročajo, da v tem slučaju prevzame vodstvo Mladočehov, mesto dr. Skarde, zopet dr. Engel.
Izvoz krme iz Avstrije iu Nem-
v • •
eija.
Sladkorne tovarne pri Vratislavi so prosile tamošnjo trgovsko zbornico, naj prote stuje pri vladi radi avstrijske prepovedi izvažati krmo, čes, da je to proti nemško • avstrijski trgovski pogodbi. Vendar pa ne bo Nemčija, kakor trdi dopisnik „Pester Lloyda«, v to svili? storila nikakih korakov.
Avstrijski cesar in angleški kralj.
Dne 16. t. m. zvečer so bile Marijine toplice na čast visokima gostoma praznično razsvetljene. Posebno krasen je bil pogled na razsvetljavo iz cesarjevega stanovanja. — Cesar je ogledoval razsvetljavo skozi okno svojega stanovanja. Dj pozne noči je vladalo po mestu veselo življenje. Včeraj zjutraj ob 7. uri 25 minut je odpotoval cesar v Karlove vare. Na vseh postajah je bilo razobešenih polno zastav in povsod je ljudstvo cesarja navdušeno pozdravljalo. — Ob 9. uri dopoldne je dospel oesar v Karlove vare, kjer so ga najslovesnejše sprejeli. — Obisk angleškega kralja je še bolj utrdil prijateljske razmere med obema državama.
Bukovlnski deželni glavar.
Poljski listi poročajo is Čornovic, da bo pred kratkim imenovani član gosposke zbornice baron Vassilko imenovan za bukovin-skega deželnega glavarja.
Nova člana gosposke zbornice.
V kratkem bosta imenovana za člana gosposke zbornice češki pesnik Adolf Hey-duk in profesor slovanskega modroslovja na praškem češkem vseučilišču dr. Ivan G e-b a u e r.
Poslanec EOtviis za Banffyja.
E o t v 5 s je imel 14. t. m. shod volivcev v Ko;8su. Izjavil jr, da je B«ftyjev pristaš in zato zastopa sledeče zahteve : 1. samostojno ogrsko carinsko ozemlje; 2. samostojno ogrsko armad ; 3 kralj naj stanuje v Budimpešti, dvorna uprava mora biti samostojna in onih 11 milijonov kron, kijih plača letno Ogrska za vzdrževanj* dvorne uprave, naj se izda na OgrBkem; 4. uprava in bogočastje bodi na Ogrskem mažarsko; 5. protestantovski verniki se morajo podpirati v revščini.
Ogrska zbornica magnatov.
Včeraj so zborovali ogrski magnatje; dnevni red je obsegal 55 točk. Min. predsednik grof Tisza je naznanil, da je na dopustu več ministrov. Prva točka je bila zvišanje civilne liste. Baron Pronay je govoril proti zvišanju, češ, da Avstrija zmanjšuje ugled Ogrske, ker je vedno na prvem mestu imenovan cesar avstrijski. Govornik zahteva samostojen ogrski dvor. Grof Tisza odgovarja, da je bilo vprašanje glede vladarjevega naslova rešeno že 1. 1868 in ni povoda, da bi se sedaj naslov preminjal. Zbornica je nato odobrila zvišanje vladarjeve civilne liste ter pritrdila, da Ogrska povrne 10 milijonov kron avstr. želez, družbi. Zbornica nato odobri tudi nove ustanove za ogrske častnike. Ugovarjal je zopet baron Pronay. V razpravi o proračunu za 1. 1904. je grof bzechenyi govoril proti samostojnemu ogrskemu carinskemu ozemlju, ker bi imeli škodo le Ogri. V istem smislu je govoril baron Ambrozy. Ugovarjal je zopet baron Pronay in zahteval gospodarsko ločitev od Avstrije. Pro-testanški škof Antal je govoril za nižje delavske stanove ter priporočal boljše, prijateljske razmere s Hrvati. Nato je bila seja pretrgana.
Slovanske vzporednice v Sleziji.
Nemško IjudsHo društvo je pri shodu v Fioridsdorfu sprejelo reeo uoijo proti ustanovitvi slovanskih vzporednic na učiteljiščih v Opavi in Tešinu. Kršč. socialni poslanec Gessmann je na shodu v Celju ob Jezeru izjavil, da krščanski sociaici ne bedo sodelovali, ako bode v zbornici obstrukcija.
V	Mostu bo 21. t. m. nemški shod. Pr-testirati hočejo zaradi slov. vzporednic v Šle-ziji. Včeraj je protestiralo nemško društvo v Toplicah.
Opavski občinski svet je sklenil včeraj brez debate in soglasno resolucijo, da se občinski svet ne bo odslej naprej zaradi nameravanih slovanskih vzporednic na učite ljiščih v Opavi in Tešinu nič več udeležil udanostnih izjav, katere so v zvezi ali jih prirede vladni organi. Župan je bi) pooblaščen z brzojavko izreči cesarju zvestobo.
Katoliški sliodi v Švici.
Na drugem katoliškem skodu za „Aar-gau" je bilo navzočih 3000 oseb. E g g -s p i o h 1 e r je govoril o smotrih konservativne politike ; o organizatoričnih in kmečkih vprašanjih sta govorila dr. W y r s c h in H u b e r . Sklepni erovor je imel dtkan G i a 1 e r . V n-delji, 28. avgusta, bo katoliški shod za okraj L u c e r n .
Z Balkana.
Srbiji nasprotni listi pišejo, da je značilno za položaj na Srbskem, da vlada ne predloži zak. načrta o kraljevem kronanju skupščini. Zastopniki evropskih velevlastij ao piBmeno odgovorili turški vladi na njeno noto glede pomnožitve inozemskih orožniških častnikov v Makedoniji. V odgovoru za-metujejo turške ugovore ter zahtevajo, da Be število orožniških častnikov pomnoži.
Pred kakimi tremi meseci se vršeča pogajanja med bolgarsko in turško vlado radi razdelitve v podporo makedonskih beguncev poslanih mili|on frankov niso imela nobenega pozitivnega uspeh«. Bolgarija je zahtevala, da razdele dolično vsoto med begunce bolgarski uradniki, kar pa Turčiji ni ugajalo. Radi tega je bolgarska vlada poga-jinja s Turčijo prekinila ter bo sama podpirala begunce. Razdelila bo med nje poljedelsko orodje in semena za jesensko setev.
V	Makedoniji je vzbudilo turško vedenje glede denarnih podpor veliko nezadovoljnost.
Vstaja v nemški južnozahodni Afriki.
General Trotha poroča iz Hsmakari: Sovražnik se je umaknil v gore. Umikal Be je v največjem neredu ter zapustil na bojišču mnogo živine in mrtvecev. Estoiff je
zasledoval Ilerere, ki bo se umikali ob reki Omuramba navzdol ter jih 15. t. m. porazil. Sovražnik je imel velike izgube. NaSi bo iz-gubili 5 mož mrtvih, 2 častnika in 2 pro-Btaka pa so b li ran,eni.
Judje v Rimu.
Pri otvoritvi nove sinagoge v Rimu je predsednik judovske občine v Rimu, cava-liere Sereni, povdarjal, da so judje dolžni veliko hvaležnost kraljevski družini Savoj-ski, nadalje Cavourju, Garibaldiju, Mazziniju in velikim italijanskim patriotom, ki so povzročili, da stoje judje na isti stopinji kakor drugi državljani. Značilno za jude, seveda so že zdavnaj pozabili, kako so jih ščitili papeži.
Volitve v francoske generalne svete
niso za t-ombovo vlado izpadle tako sijajno, kakor so upili liberalni in socialno demo-raški Combovi privrženci. Preje je bilo 922 vladnih in 535 protivladnih generalnih svetnikov; izvoljenih je bilo 693 vladnih, 562 protivladnih in 203 brezbarvenih kandidatov. Ako so vsi brezbarveni kandidati pristaši vlade, so vladni pristaši izgubili 26 in protivladni pridobili 27 sedežev. Sploh pa nimajo volitve v francoske generalne svete onega pomena, kakor ga imajo volitve v zbornico in senat, in zato ne bodo vplivale na smer francoske vlade.
Angleži v Tibetu.
Angleži v Tibetu so v nevarnosti, da jih Tibetci J izstradajo. Akopram Angleži zelo dobro plačujejo živila, jih pride vedno manj na trg. Younghusband je naznanil ti-betskim oblastim, da si bode preskrbel živila s silo, ako jih ne bodo Tibetci prodajali zlepo. General Macdonald je 13. t. m. s 1000 mož močno četo odkorakal proti samostanu v Dajpunu, v katerem je 8000 menihov in je jako bogat. Zahteval je živil, a vkljub temu, da so obljubili Angleži plačilo, so dobili komaj 100 vreč ječmena in moke. Tudi dogovori o pogodbi s Tibetci niso gotovi, ker se noče nobena oblast v Lhassi pogajati z Angleži.
Odstop delavskega ministrstva v Avstraliji.
Watsonovo delavsko ministrstvo v Avstraliji je vložilo pri guvernerju lordu Northcoteju demisijo. Novo ministrstvo bo sestavil voditelj opozicije R e i d.
Železnica v Meko
bodo otvorili 31. avgusta. Železnica bo šla iz Damaska v Meko in je proga dolga 450 klm.
Stroški za Egipet.
Sir G a r s t i n je predlagal, da je 500 milijonov kron potrebnih za namakanja in železnioe v Egiptu. — Lord C r o m e r pa meni, da bi sedaj zadostovalo 140 milijonov kron za neobhodao potrebna dela. Lord C r o m e r smatra kot najnujnejše delo zvišanje Assuansktga nasipa, kar bi stalo 12 in pol milijona kron.
liusija in Anglija.
»Moming Pobt« poroča it Peterburga, da je brlo posvetovanje, pri katerem so sklepali o vojaški ruski demonstrtciji ob indij eki meji. Sklenili so, da je mogoče in potrebno cdposlati vojaštvo v Herat, ako Angleži nastopijo na morju proti Rusiji.
Štajerske novice.
š Ic Sevnice se nam poroča, da je te dni praznoval 25:etnico mašoištva tamošnji župnik č. g. M. Č e r n k o. V znak hvalež nosti za trud in skrb so mu belo oblečene deklice izročile šopek cvetic. as mnogo let!
š ls Haloz. Po dolgem času smo vendar dobili dolgo zaželjenega dežja, kateri je namočil izsušeno zemljo. Po tej suši bo uničeni vsi poljski pridelki, ljudje ne bodo imeli koruze, krompirja in drugega živeža. Najbolj prizadeti pa so hribovci, kjer je solnce Ukorekoč travo požgalo. Tudi vino gradi so občutili sušo, ker niso imeli mokrote, da bi se razvijali, in tako se je za čelo listje in grozdje sušiti, kar ga ni postalo črnega, je ostalo drobno. Velika beda bode na»tiJa med ljudstvom, ker si ne bode imelo s čim živeža kupovtti. Sedaj se naj »ptujska krcta« pokaže prijatelja ljudstva in naj mu pomaga.
š Sv. Peter pri Mariboru V zavodu tukajšnjih šolskih sester se je vršila dne 11. avgusta ob 4 uri popoldne jubilejna slavnost v čast brezmadežnega spočetja Device Marije. Prav spretno so gojenke v petih živih podobah predstavljale glavne misli Ma rijinega slavcspe\a »Zdrava morska zvezda«, vmes je pa mešan zbor pel razne pesmice po Hallerju in L. Seydlerju. Prav ganljiva je bila tudi otroška igra »Marijini otroci« v petih dejanjih, ki je izrekla za podlago resnične dcgcdhc, katera
se je vršila v 14. stoletju na obalih Jadran skega morja. Sicer skromna slovesnost je podala navzočim veliko duševnega užitka in kaj prijetno ae je s'išala lepa slovenščina iz nedolžn h otroških vrst. — OJ 3 do 8. sept. se bo vršila cerkvena jubilejska slovesnost v tukajšnji romarski cerkvi Matere božje na Gori. Pobožnorit bodo vo dili očetje lazaristi. Vse dni bodo prihajale procesije od raznih stran'.
š Ženske podružnice družbe sv Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. gorioah ustanovni shod v nedeljo, dne 7. avgusta je bil res krasna narodna slavnost. Tu smo se lahko prepričali, da tudi v srcih našega priprostega ženstva gori iskrena ljubezen do naroda slovenskega. Občni zbor je otvorila kmečka deklica M a tilda T o m a ž i č z navdušenim pozdrav nim govorom. Slavnostni govor je spretno govorila deklica Amalija Letnik. Razložila je zbranim, v koliki nevarnosti smo Slovenci, zlasti slov. otroci ob mejab. Družba sv. Cirila in Metoda deluje v varstvo naše dece že 19 let in je čez 300.000 gold. že zbrala za rešitev slov. mladine. Storila bi še rada več, pa primanjkuje ji sredstev. Treba je, da se ia družbo vzbudi obče zanimanje tudi med pripre stim ljudstvom, zlasti med bIov. ženstvom. Zato se je tudi usta novila sredi Slov. goric ženska podružnica te družbe, da se bodo tudi priproste žene in deklice udeleževale potrebnega dela za rešitev slov. dece iz krempljev potujčevalcev. Slavnostna govornica je vsestranski pojasnila namen in pomen naše družbe, Amalija Klobasa pa je z deklamovanjem »Pesmi slov. deklet« še bolj c grela dekleta za delo, za družbo. Vmes so odmevale krasne pesmi moškega in dekliškega zbora ter tamburašev. Načeiništvo podružnice je bilo z vzklikom izvoljeno in se je sestavilo takole: R o z a Doki, prvomestnica; Matilda T o m a ž i č, zapisnikarica; Amalija Letnik, blagajni-čarka in sledeče deklice kot namestnice blu gajniJarke: Micika P o š za župnijo Sv. Ana v Slov. goricah, Apolonija Z e m 1 j i č za Negovo, Terezija F r i š za Sv. Trojico in Ana Z i m i č za Sv. Auton v Slo?, goricah. Občni zbor, na katerem ie pristopilo k po družmei: 4 ustanovniki, 30 letnikov in nad 100 podpornih udov, je zaključila s posebno navduševalnim govorom deklica Lizika H a n ž e 1 iz Smolinc. Udeležba je bila jako velika; došla so dekleta in žene, do S,i rodo ljubi iz vseh sosednih župnij pa tudi iz daljnih krajev k Sv. Senediktu, čegar hiše so bile okrašene z narodnimi zastavami Po ustanovnem zboru se je v hipu napolnila velika šolska soba k predstavi prelepe igre Marijine »Dve materi«, katero so dekleta benediške dekliške zveze predstavljale — in sicer že petokrat — tokrat na korist družbi res z občudovanja vredno dovrše nostjo. Nismo kmalu slišali tako splošnega odobravanja, kakor pri tej predstavi, ki je vrgla lep čist dobiček podružnici. Na to je bila velika narodna veselic* na vrtu gostil ničarja Horvata s petjem, tamburanjem in s šaljivo pošto. Vsa je bilo izredno veselo, najbolj pa naše žene, naša dekleta, ki so imela na večer že skupaj čistih 200 K za družbo sv. Cirila in Metoda, S kakim navdu šenjem so pobirale doneske! Dj konca leta še pride zopet skupaj lepa sv..ta! Živele vrle požrtvovalne Slovenke Slov. gorici Naj bi našle drugod obilo posnemovalk!
š Mrtvega so nešli na Bregu pri Ptuju Ivana Omulecaod Sv. Trojice. Sodi se, da je padel z voza in se ubil.
š Ogenj Dne 8. t. m je popolnoma pogorelo posestvo Fr. Reispa in njegovega soseda v Prvincih pri Ptuju. Zažgali so otroci.
š Pri Sv. Trojici v Slov. gorioah
bo v nedeljo, 21. avg, dekanijski dekliški Marijin shod za vsa dekleta lenarške deka nije, katerim se Se pridruži mn go deklet iz sosednih dekanij. Prihajale bodo v procesijah z dušnimi pastirji. Ob 10. uri bo pridiga in bv. maša s skupnim sv. obhajilom vseh deklet, po službi božji pa M.rijina slavnost z govori, deklamacijami in petjem Marijinih pesmi na prostoru pred kapelo Marije Mulec pod trojiškim trgom v Zgor. Vrjanah, kamor grejo vsa dekleta tja in nazaj v procesiji. Ob 3. uri bodo slovesne večernice, kratek govor v slovo in ob 4. uri odhod v proce-sijah domov. To bo veael praznik zs vse dobre deklice, zlasti še za družbenice Marijinih družb.
š Pri Sv. Treh kraljih v benediškl župniji bo v nedeljo, 21 a»g., dek n jski mladeniški Marijin shod, kamor dejdojo mla deniči iz vseh župnij lenarške dekanije in še ii soseščin v procesijah. Ob 10. uri bo pri diga, slovesna bv. maša, med sv. mašo skupno sv. obhajilo mladeniJev. Po cerkvenem opravilu bo velik mladeniški zbor na pri štoru pred gostilno Konrada Rajtarja, v bližini cerkve, na čegar sporedu so govori mla deničev, ieklamacije in petje. Ob 3 uri po poldne slovesne večernice, slovo in ob 4. uri odhajajo mlideniči na vse strani v procesijah z dušnimi pastirji. S tem shodom bodo mla deniči Slov. goric proslavili na poseben način
Marijin jubilej. Udeležijo se ga tudi mladeniči iz Apač in Radgone iz sekovske škofije in tudi (grški Slovenc1.
Koroške novice.
k Zopet novo slovensko društvo na Koroškem. S io venci na Koroškem so so zučeli zadnje čase precej živahno gibati. Ni prijazni Z ijski Batrioi se je v nedeljo dne 14 t. m. vršil ustanovni shod sloven. kat izobraževalnega društva •Zilja", Udeležba je bila nepričakovano velika. Nemškutarji so bili sicer v svoji veliki ljubezni do matere Germanije za isti dan sklicali takozvani »Feuervvehrtag« v bližnjih Smerčah in raz vili silno agitacijo, da bi kolikor mogoče ve liko slov. mož in mladeničev zvabili v svojo sredo. Toda le malo Be jih je dalo prešle piti. — Zborovanje, ki se je vršilo v pro štorih tukajšnje posojilnice, je otvoril gospod Fr. Kriegl. Za njim je govoril podpredsednik »Danice" Fr. Schaubaoh in poljudno pojas njeval pravila in vsestranski pomen novoustanovljenega društva. Nato je pbil. Ivan Grafenauer slikal žalostne današnje razmere na Koroškem tako v narodnem in šolskem kakor tudi v gospodarskem oziru. Povdarjal je zlasti potrebo organizacije v „kršč. sooialni zvezi«. Ko sta ie govorila predsednik »Danice" g. phil. Capuder in gdč. pl. Kleinmayer, ki je zlasti navduševala domačinke Ziljanke za narodno delo, vršilo se je vpisovanje članov in volitev odbora. Že pri tej priliki je pristopilo 65 udov, dokaz, da smemo upra vičeno upati, da bode novo društvo razvijalo krepko delovanje. — Ta shod je uspel jako krasno. Mnogo se v to pripomogli vrli tam buraši in diletantje z Brnce s svojo igro nL",ka'vi snubač" ter kvartet slav. katoliškega akad. društva .Danice", katere člani so se vkljub veliki oddaljenosti številno udeležili tega pomenljivega shoda. Med najboljšo za bavo so prišli vrnivši sa nemškutarski ognje gasci, na čelu jim tamošnji učitelji, delat zgago Prišlo bi gotovo do neprijetnih pri zorov, ako bi ne bilo začelo biti plat zvona. Vendar so se šele po dolgem prepitu s Slovenci odpravili ljubeznjivi ognjegasci na pogorišče. Pri tem njihovem mstopu je bilo mogoče opazovati vso toli hvalisano nemško ku turo. — „Z Ija" pa naj vkljub svojim za grizenim nas rotnikom moško izpolnjuje svojo domorodno nalogo in naj v Ziljski do lini kmalu dobi v pomoč še več pt debnih društev.	— L —
k Samoumor V soboto zvečtr bo je vrgel celovški zidarski mojster Fr. Kleindienst pri Gcspe bveti pod železniški vlak. Bil je takoj mrtev. Denarne stiske so ga gnale v smrt.
k Gorelo je v Celovcu v nedeljo 14 t. m. v hiši meščanske bolnice. Vnelo se je v prostorih črevljarja Pesjaka, kateremu je zgorelo za 200 K čevljev.
k Požar. Pri Tumpcu blizu Gospe Svete je začelo v ponedeljek dopoldne goreti. Sosedje so ogenj omejili. Pridno so gasili tudi kaznjenci, ki bo bili v bližini pri delu.
Primorske novice.
* p Iz Soče so potegnili v Gradišču me sarja Art. Morpurgo, o katerem smo poročali zadnjič, da je izginil, pa da se je slutilo, da je šel v smrt. Baje je bil zadnje dni jako molčeč in so je vedel čudno; najbrže se mu je zmešalo.
p V Volčah so pokopali v soboto ne tega vojaka 27. pešpolka, ki s? je vstrelil baje iz strahu pred kaznijo.
p V Batujah je treščilo v sredo ('hlev Ivana Korone. Pogorel je hlev in seno. Škode je okoli 6000 K. Živino so rešili. K je za varovan.
p V Vel. Zabljah je treščilo v hišo Jos. Vrtovoa H ša je pogorela s premičninami vred. Šscda zmtna
p Ljubljanski pešpolk v Gorici
Od sobote do torba je bii v Gor ci pešpolk št. 27 Na Travniku je prihoda čakalo mnogo občinotva. V nedeljo in ponedeljek je igrala na Travniku vojaška godba. Bilo je jako živahno na trgu. Navzoč je bil tudi nadvoj voda Jcsip Ferdinand. Pri izprevodu godbe se je čulo nekaj »heil« klicev. Vaje so pri Rifomberku. V Gorico pridejo še: 87. in 97. pešpolk, topničarski in dva eskadrona dra-gonakega polka.
Čitalnica v Ilir. Ilistrici
je ena najstarejših na Slovenskem. Še leta 1884. ob svoji dvajsetletnici je bila središče narodnega življenja v bistriški dolini. A sedaj spi nevzdramno spanje, da se morda ne vzbudi ob svoji 401etnici. In kako tudi! Pred letom so rogovilili po čitalniških prostorih reški Lahoni, metali liste pod mizo ter prepevali laške pesmi. In nihče se ni zmenil za to, molče so trpeli zaspanci. Letos so v čitalnici priredili plesni venček gojenci tržaške kadetne šole, večinoma vsi laške in nemške narodnosti. Bistriška inteligenca se je — ne vsa — odzvala povabilu na veselico, kjer se je samo nemšku tarilo. Saj pa ni čudno! Nemškutari se vse vprek tudi na vrtu tukajšnjega hotela, ker
se menda sramujejo svojega domačega jezika. Da, daleč je prišla nekdaj sloveča narodna Bistrica v dobi — nemško slovenske zveze. Vladajo pač čudne razmere v vsakem oziru, ki ravno niso na korist občini in prebivalstvu Radovedni pa smo najbolj, ali čitalnica prespi tudi svojo 40 letnico.
Skrzetusk^.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 18 avgusta.
Cesarjev rojstni dan v Ljubljani.
Sinoči je povodom cesarjevega rejst; ega dne priredila »Društvena godba« mirozov po mestu. Spremljali so jo tudi bobnarji btam bovškega polka št. 27 in 30 pešcev bram bovcev je nosilo lampijončke. Pred palačo deželnega predsednika, katera je bila razsvetljena, je godba zaigrala šliri komade. Mno žica je klicala »živio«. Deželni predsednik in gospa soproga sta bila ves čas med godbo na balkonu. Danes zjutraj ob 6. uri je društvena godba priredila budnico. Spremljali ao jo zopet vojafiki bobnarji. Javna in tudi nekatera zasebna poslopja so danes v zastavah. Po vseh farnih cerkvah ljubljanskih je bila danes cesarska maša, pri katerih je bilo mnogo vernega ljudstva. V tobačni tovarni so pričeli delati šele ob 10. uri. V stolnici je imel presvetli gospod knezoškof Anton B, J e g 1 i č ob 10. uri dopoldne slovesno pon-tifikalno mašo. Pri sv. maši so bili med drugimi : dež. predsed. ek cel. baron Heinz gospo soprogo, dvorni komornik baron C o-d e 11 i, ganeralni major brambovske brigade Angerbolzer, deželni glavar Oton pl. D e t e 1 a , deželni odbornik drž. in dež. poslanec P o v š e , mestni župan Ivan Hribar z več občinskimi svetniki, predsednik deželnega sodišča L e v i č n i k , dvorni svetnik L u b e c in predstojniki ostalih c. kr. uradov v Ljubljani s službe prostimi uradniki kakor tudi čast. zbor, v kolikor niso bili v službi. N» Vodnikovem trgu je bilo razpostavljeno v paradi vsa vojaštvo ljubljansko, v kolikor ni odšlo na orežne vaje, v dva dela. Prvi del je tvoril 27. bram bovški pešpolk, ki je tudi med slovesno ce sarako mašo štirikrat streljal. Drugi del so pa tvorili oddelki vojaštva, katero je estalo za straže in pa v pisarnah v Ljubljani, oddelki lovcev, topničarjev, sanitetni oddelek, orožništvo in pa peki. Tudi na Gradu so streljali a topovi med cesarsko mašo. Po slovesni pont likalni maši je presvetli knezo-škcf v Bprevodu nesel Najsvetejše na Vod nikov trg, kjer je podelil blagoslov. Najsvetejše so spremili zgoraj omenjeni dostojanstveniki. Hiše na Vodnikovem trgu so bile brez izjeme razsvetljene. Po končani cerkveni slavnosti so vojaki defilirali pred g. general majorjem Angerholzerjem. Danes popoldne je bil slovesen obed pri deželnem predsedniku.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 152. vodstveno sejo dnč 10. avgusta v svojih prostorih v „Narodnem domu". Pri-četek ob 3. uri popoludne. Navzočni; Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniški, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Anton Žlogar (tajnik). — V smislu § 18. družbenih pravil je prvomestnik Tomo Zupan k seji pozval zastopnike akad. ferijalnega društva „Pro-sveta": gg. Gregorin, Ribnikar, Žerjav in zastopnike akad. društva Ranica": gg. Kralj. Razberger in Tomažič. Prvomestnik otvarja sejo pozdravljajoč navzoče zastopnike aka-demične mladeži. Zahvali se akad. društvu „Prosveta" na dosedaj izročenem čistem do nesku razpečanega „narodnega kolka" 600 K.
—	Nato iur. Žerjav razloži dosedanjo zgodovino upeljave »narodnega kolka". Po daljši debati se je sklenilo, da prevzame družba sv. Cirila in Metoda „narodni kolek" v svoje področje. — Za nadaljno poslovanje se izvoli poseben odsek za narodni kolek, v kateri vstopijo zastopniki družbinega vodstva in vsi navzoči akademiki. Odbornik dr. Ivan Svetina je bil pooblaščen, naj vse potrebno ukrene, da se še letos začne z gradnjo otroškega vrtca na Jesenicah in, ko se rešijo došle vloge in sc določi nekaj nagrad in podpor, zaključi prvomestnik ob 6. uri sejo.
—	Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Katol. slov izobraževalnim dru štvom! Zadnje dni jo razposlala .»Slov
krfifi. socialni zveza« v Ljubljani vsem društvom, L*1 bo « njo združena, poziv, naj do 25. avgusta pošljejo »Zvezi« poročila o društvenem stanju in letne doneske sa 1. 1903. V pozivu je tudi povedano, da namerava »Zveza« meseca oktobra izdati za leto 1905 društven koledarček, v katerem bo poleg diugih zanimivih člankov tudi pregled delovanja vseh društev, ki so v »Zvezi«. Da bo mogoče »Koledarček« o pra-vem času dogotoviti, zato lepo prosimo vsa društva, naj nemudoma izpolnijo v ta namen doposlano dopis* n i e o in jo vrnejo. Do sedaj smo prejeli odgovor od sledečih društev: 1. K. s. iz obraievalno društvo Črni vrh nad Idrijo;
2.	Kal del. društvo za Prevalje in okolico;
3.	Bralno društvo Spodnja Idrija; 4. Farna knjižaica v Selcih; 5. Strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah; 6. Kat. del. društvo v Mirnu na Goriškem.
Pomorska eskadra v Trstu. Včeraj je dospela v trgovsko luko c. kr. eskadra pod poveljništvom kontreadmirala Julija Ripperja. Ta eskadra je sestavljena iz oklopnjač »Habs-burg" (admiralska ladija), »Arpad", »Baben-berg", „Monarch", „Wien" in „Budapest", iz križarke „Zenta", iz torpednih ladij »Me-leor", „SateIit" in »Komet« ter 12 torpedovk. Eskadra ostane baje v našem pristanišču 3 do 4 dni.
Vaje tretjega vojnega zbora. Ta
zbor ima sedaj vojaške vaje v sledečih okrajih: Brigadne vaje imata: 11. in 12. pehotna bri gada od 10. do 22. avgusta pri KofUhcu in Smohorju; 55. in 56 pehotna brigada od 19. do 28. avgusta na planjavi okolo Komna. Vaje pehotnih divizij: 6. pehotna divizija od 29, avgusta do 8 septembra pri Beljaku Feldkirchen Moosburgu; 28. pehotna divizija od 20. avgusta do 10 septembra aa planoti okolo Komna, potem Zagradu Korminu Vrh-polje Gorica; svobodne vaje bo imela: 6. peh. divizija z 22. divizijo deželne brambe dne 9. in 10. septembra pri Celovcu.
Uravnava potokov Račeve in Sore v žirovski dolioi je zagotovljena. Ž;r-ska občina se je pravnoveljavno zavezala, da bodo udeleietci prispevali 30% k tro škom za uravnavo potokov Račeve in Sjre. C. kr. deželna vlada pa je te dni naznanila deželnemu odboru, da je osrednja vlada na črt uravnave odobrila ter obljubila za to podjetje 50% državne podpore.
Dogodki v Brežicah. Iz Brežic se nam pereča : Dogodki ob otvoritvi »Narodnega doma" so pokazali, da naše nemštvo res ne pozna nobenih mej v svoji nadutosti. Najboljša podoba te nemške nadutosti so pa celjski policaji. Ti so krivi vseh neredov. „Heil" je smel vsak vpiti, a »živio« klicati so kar prepovedovali. Hoteli so spraviti nered v sokolski sprevod in so se vsiljevali vanj ter mirne ljudi dražili. Orožniki so se obnašali dostojno, in ni bilo prav nobenega povoda, klicati na pomoč celjsko policijo! Ti policaji so kar z golimi sabljami šli nad »Narodni dom". Najlepše je bilo slednjič to, da so orožniki morali miriti policaje! Ko teh več ni bilo, pa je bilo vse v redu. Slavnost se je izvršila potem jako sijajno. »Narodni dom" bo pa vedno opominjal Slovence, kako potrebno je, da se organizirajo k najodločnejšemu odporu proti provokato-ričnemu nastopanju nemškega nacionalizma. Tudi v Rajhenburgu je prišlo na kolodvoru do demonstracij, ko so se pokazali celjski »varuhi pravice".
Premeščenje pešpolkov ? Goriški laški dnevnik „Il Gazzettiro Popolare« pravi, da je izvedel iz dobrih virov, da se je dolo čilo tako premeščenje pešpolkov: Goriški 47. pešpolk bi šel v Trat, iz Trsta 97. v Ljubljano, iz Ljubljane 27, v Gorico. Goriški domobranski bataljon bi šel v Pulj, oni iz Pulja pa v Gorico.
Sumljiva darežljivost. »Sttdmarka« je dala nemški, kraDjski obrtni zvezi, o katere ustanovitvi v Kočevju smo pred kratkim poročali, podpore 300 K. Kdo pa kaj stori za slovenske male obrtnike?
— Z Janč. T o č a je po janških hribih letos že trikrat pobila. Najhujša je bila 9. t. m. in je nekaterim posestnikom popolnoma uničila jesenske poljske pridelke. Letina bode slaba. — 32 svetopisemskih slik starega in novega zakona je tukajšnji šoli darovalo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk. Enake slike
more dobiti vsaka šola, ako šolsko vodstvo potom c. kr. okr. šol. sveta vloži na ministerstvo kratko prošnjo. — Tukajšnji organist bode moral v bolnišnico, da mu odrežejo bolno nogo.
—	V pokoj je šel predsednik okrož. sodišča v Rovinju g. dr. Anton T u š a r. Tem povodom je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
—	Gasilska slavnost »Prostovoljno gasilno društvo v Gameljnah" praznuje 28. t. m slavnost blagoslovljenja novega gasilnega orodja. Začetek ob 2. uri popoludne v Tacnu. Veselica bo na vrtu g. Štajerca.
Dva slovenska duhovnika bi potrebovali Slovenci v Duluthu v Ameriki. Kdor ima veselje iti med ameriške slovenske rojake, naj se pismeno oglasi na naslov: Josip Košmrlj, Resljeva cesta št. 30, Ljubljana.
—	Povodenj ustavila promet. S Trbiža se nam poroča: Pri Ukvah na Koroškem se je v torek utrgal oblak. Voda je nanesla na železniško progo z gore toliko zemlje in gramoza, da je bil promet ustavljen. Vlaki imajo zamudo. Treba bo dva ali tri dni, da vse popravijo. Delavci delajo noč in dan. Potniki morajo iti peš 250 metrov daleč, da pridejo čez poškodovano progo do drugega vlaka. Radi tega je vlak proti Dunaju včeraj 17. t. m. zvečer, imel nad eno uro zamude.
—	Posledioa suše Vsled trajne suše se vkljub zadnjemu dežju lahko trdi, da bo letos zelo slaba letina. In vlada je popolnoma upravičeno postopala, ker je izdala prepoved o izvozu krme. A ne samo, da be pomanjkanje krme, tudi žita ni, zlasti krompirja bodo kmetovalci pridelali malo. Država bo brezpogojno prisiljena, kmetom odpisati znatno davke, saj še tako pride na leto v Avstriji 10.000 kmetij na boben. Da poskušajo judovski kapitalisti izkoristiti sedanji položaj, je umevno samo ob sebi. Saj te denarne pijavke pijejo kri ubogega ljudstva in množe svoje bogastvo, tudi ako krščansko prebivalstvo strada. Res, da na Dunaju ni več terminske borze, a zato judje tembolj igrajo v Budimpešti, in cene žita in poljskih pridelkov gonijo kvišku. Začetkom julija so znatno poskočile cene žitu na borzi v Budimpešti. Prizadeti so zlasti mlini v Avstriji, ker imajo ogrski mlini nad vse nizke cene na ogrskih železnicah, avstrijski mlini morajo plačati na železnicah visoke prevozne cene. Brezdvojbeno je, da bo zlasti nižje ljudstvo zaradi letošnje slabe letine zelo trpelo in zato je upravičena zahteva, da država priskoči v pomoč nižjemu ljudstvu in zlasti kmetovalcem!
—	Petranov hotel na Bledu je kupil ondotai gostilničar gospod Cerne za 28.000 gld.
—	Izvanredno debelo tele Janez Oven na Dobravi pri Ljubljani je dobil od mesarja 142 K za dva meseca staro tele. Tehtalo je nad 125 kg.
—	Is Kranja. Stoletnico avstrijskega cesarstva so pri nas zelo slovesno praznovali. Med lepo ubranim zvonenjem, ki je vabilo k cerkveni slovesnosti, se je zbirala na trgu velika množica občinstva, ki je pričakovala večinoma meščansko godbo. V župni cerkvi je bil najprej govor, v katerem je preč. gosp. dekan A. Koblar lepo označil Marijo kot posebno zaščitnico naše avstrijske domovine, kar je bilo z ozirom na slavnost seveda prav posebno umestno. Za govorom je sledila velika sv. maša z zahvalno pesmijo. Pri tej cerkveni slovesnosti so bili, kar moramo res pohvalno omeniti, zelo častno zastopani vsi uradi: okr. glavarstvo, županstvo, sodnija, davkarija in gimnazija, dalje izobraževalno društvo »Kranj", veteranci, požarna bramba in že prej omenjena godba. Slovesnost v cerkvi je posebno povzdignilo petje z godbo. Proizvajala seje pod spretnim vodstvom gosp. Mohorja in č. g. Hybdška instrumentalna maša v čast presv. Trojici. Navzoči so se morali čuditi čistim in polnim glasom cerkvenih pevk in pevcev in res preciznemu igranju cerkvenega orkestra. — Umrl je v petek posestnik gospod Luka Ekar. Pogreba v nedeljo so se udeležili veteranci, „Slov. bralno društvo" z zastavo, požarna bramba in godba, poleg teh društev pa je bilo še mnogo občinstva vseh slojev, kar jasno priča, da je bil pokojnik obče spoštovan mož. Omeniti je tudi, da je z gosp. Ekarjem umrl prvi veteranec mesta Kranja.
—	Novioe ia Kranjske gore. L e -toviščarji so zasedli večinoma vsa stanovanja v Kranjski gori in Podkorenom; dobi se pa še kak pripraven prostor. Slo venskih domačih družin prgnš-mo. Kdor more, beži iz mestne scparice v hladni zrak. Suše nismo tukaj dosti čutili, ker je večkrat dež pomočil in pobladil. Turistov je mnogo, največ Nemcev, nekaj Čehov in malo Slovencev. Postavljenih je pet novih hiš za luoe. — Najslabše poslopje v Kranjski gori jeerarična hiša, kjer so c. k. uradi. Ubogi uradniki, ki morajo v takih brlogih, ki so bclj jefam podobni, posedati. Ni čuda, da se je enemu zmešalo in je prbegril v Pišeneo, pa ga ni več nazaj. — Kolodvor v K<an,iski gori je pre majhen. Ako pride le 15 potnikov je čakalnica napolnjena in vsi drugi morajo v deiju
zunaj stati. — Farno cerkev prenavljajo v starem gotiškem slogu. — P s i so postali v Kranjski gori ie prava nadloga. Toliko jih leta in tuli podnevi in penoči po cf st', da se nervosni letoviščarji pritožujejo. Občinski odbor naj vpelje pasji davek. Doneski bodo služili za to, da se že enkrat napravi prepotrebna raz»vit'java ponoči ker vlada včasih prava egiptovska tema.
—	Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na Vrhniki priredi v nede jo, dne 21. avgusta, v prost rib vrhniške čitalnica veselioo z igro, petjem in godbo, v korist glavne diulbe. Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina 60 vinarjev.
—	UmetniSka razstava v Bel-gradu. Na sestanku slov. umetnikov dne 7. avgusta v Ljubljani so bili izvoljeni v jury, ki bode presojeval za jugoslovansko umetn. razstavo v Belgradu namenjena dela vseh onih slov. umetnikov, ki niso člani »Save" ne »Ve sne", sledeči gospodje: slikar Gvidon Birola, um. zgodovinar Ante Gaber, slikar Josip Germ, slikar in učitelj risanja Anton Gvaiz, slikar Rihard Jakopič, prof. in kipar Ce-lestin Mis, arhitekt Vilko Sever, slikar Matej Sternen in slikar Ivan Vavpotič. Ako se do 24. t. mes. ne oglasi vsaj petorica sodelujočih umetnikov proti temu, se bo smatral ta odsek kot splošno odobren. Jury bode presojeval dela dnč 26. t. m. v Ljubljani. Ako je šest članov odseka prisotnih, je jury sklepčen. Proti odlokom tega odseka ni seveda nobenega priziva. Vsi dopisi, ki se tičejo tega jury-ja, naj se pošiljajo na naslov: »Vesna" v Ljubljani, poste r e -s t a n t e.
—	Slovenske umetnike vabi slovensko um. društvo „Vesna" radi jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu na dogovor dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer v hotelu „Ilirija" (restavracija) v Ljubljani.
—	Kdo hoče v Rim? Poročilu z dnč 12. avgusta o nameravanem potovanju v Rim meseca oktobra skupno z Dunajčani pristavimo sedaj natančno določene cene: III. razred stane 170 K 80 h, II. razred 255 K 10 h, I. razred 369 K 30 h. Za te denarje se pa dobi: 1. vozni listek od Pon-tebe na Padovo, Bologno, Loreto, Assisi v Rim in nazaj v Florenco, Mestre (Benetke) Pontebo; 2. Vso hrano in postrežbo, kjer se pomudimo, to je v Padovi, Bologni, Lo-retu, Assisiju in 6 dni v Rimu; nazaj grede v domovino se mora vsak sam preskrbeti; 3. prosti vozovi do kolodvorov na postajah, kjer bomo prenočili in v Assisiju; 4. prosti vozovi za ogledovanje Rima in največjih tamošnjih svetišč. Vozni listek iz Ljubljane do Pentebe in nazaj si pa mora vsak sam preskrbeti. Za III. razred stane vozni listek sem in tja okoli 7 K, za II. razred 13 K, za I. razred 20 K. Naznanila in denar naj se pešiljajo č. gosp. kanoniku F e 11 i c h -Frankheimu, Pred škofijo št. 6 v Ljubljani. Zglasiti se je treba zadnji čas do 3. septembra.	*
—	Novi ravnatelj mestne realke v Idriji. V predvčerajšnji notici o imenovanju ravnatelja mestne realke v Idriji naj se čita, da je imenovan g. dr. Stanko B e u k.
—	Umor na cesti. V Tfitu je 17. t. m opoludne na ulici zatlal 431etni zidar Karol Mattioni svojega svaka 451etnega Petra Co stantini ja. Tudi Mattioni je ranjen. Vzrok tega je ie staro medsebojno sovraštvo.
—	Požari. Die 15. t. m. so posestniku Bjkalu v Gradcu pri Litiji pegorela gospodarska poslopja. Isti večer so pogorela gospodarska poslopja I. Volkarja v Lanišču pri Smariji ter njegovega seseda thbjana hiša, skedenj in hlev. SkGde je do 2500 kron. — V Smohoru na Koroškem so orožniki prijeli dva šolarja, ki sta zažgala kup slame, vsled česar je nastal velik požar. Škodo cenijo na 860.000 kron. — Dne 13. t. m. je zgorela iaga pri graščini turnski Zgorel je tudi vol v hlevu.
—	Is MengSa: Na Veliki timsren je bila tu prelepa slovesnost Pre vzvišeni je blagoslovil zastavi Marijinih druib. Zastavi sta krasno delo šolskih sester druibe sve tega C rila in Metoda v Trstu. Dekliška ima na trobojnem traku napis »Po Mariji k Jezusu«, mladeiiška pa: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji«. »Miadeniška« ima še posebej trebojen trak z napisom »Kat. slov. izobraževalno društvo v Mengšu«. Kumovala sta pri zastavah blag gospa Fil. Stember-gerjeva, tovirnarjeva soproga in velepoaeat nik g. Piter Majdič. K slavnosti je privrelo mnogo ljudstva.
—	Iz Sore se nam piše: „Narod" poroča: „Iz Medvod se nam brzojavlja: Župnik Berce v Sori je bil v nedeljo s kamenjem tolovajsko napaden, a je ostal nepoškodovan." Čuditi se mora vsakdo, da je „ Narod" tako skrben za Janeza Brceta, saj hoče vse škofe in duhovnike s papežem vred odpraviti. A Janez Brce je našel milost pri njem. In to je umevno. Tolovajskega napada sploh bilo ni. Ampak Janez Brce je od nedelje na praznik Vnebovzetja zvečer pozne v noč bil v liberalni gostilni (ljudje so pa čakali na izpoved popoldne!), in ko je v temi kolo-vratil domov, je zašel med fantine. Če se
1 mu je tu kaj primerilo, ne vemo, saj sam
pravi, da je nepoškodovan. A fantini gotovo niso mogli vedeti, da bo Janez Brce ponoči med nje zašel. So še razne druge stvari, radi katerih je Janez Brce postal ideal liberalcev. V nedeljo je pridigal, da bodo vsi pogubljeni, ki bero „Slovenca" in „Laži-Ijuba". On nabira denar za pogorelce, a ljudje ga pošiljajo rajši županstvu, ker županu Fr. Svoljšaku več zaupajo, kakor pa liberalnemu klerikalcu Janezu Brcetu. Kaj naredi Janez Brce ? On gre h glavarstvu se pritožit, in to je tako — klerikalno (!), da prepove županstvu nabirati denar za pogorelce! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa naj bo prepričano, da se dobrodelnost ne da dekretirati, in tudi zaupanje se ne more uradno dati tistemu, ki ga nima. Dalje bi mi želeli, da bi nehali pobalinsko grdi osebni napadi v „Narodu" na osebe, ki niso nikomur nič žalega storile. G. županu Franu Svoljšaku se je tudi primerilo, da so ga poštarica, Janez Brce in njegov nečak napadli ne ravno olikano, ko je uradno služboval, plačujoč vojaško stanarino. Take in enake so zasluge, vsled katerih liberalci tako čislajo Janeza Brceta. Mi pa želimo, da bi on ostal vedno pri liberalcih in ne bi delal več nadloge ljudstvu, ki pozna liberalno družbo ter se je ogiblje. Nam je žal, da moramo tako govoriti; a naša potrpežljivost gre vedno bolj h koncu.
—	Bombe v Trstu ? Danes zjutraj so bile razširjene po Ljubljani govotice, da je neznan zločinec vrgel v Trstu na molu št. IV. bombo. Na molu je bila zbrana velika mnoiica, katera je ogledovala razsvetljavo, prirejeno povodom cesarjevega rojstnega dne. Poprašali smo takoj v Trstu in amo dobili odgovor, da je ta vest neresnična.
—	Pomiloičenje. Povodom rojstnega dne cesarjevega je bilo pomiloščenih 5 kaznjencev kaznilnice v Gradiški, dva pa one v Kopru.
—	S Krke nam poročajo: Bolj slovesno kot prejšnja leta sklenili smo letos šolsko leto. Med slovesnim zvonenjem korakali so šolarji k sv. maši, pri kateri so prav lepo pele učenke. V kratkem času jih je prav dobro izuril tukajšnji gospod nad-učitelj Ivan Pimel. Občinske volitve so se letos vršile prav mirno. Izvoljeni so katoliško-narodni odborniki. Pritožbe ni bilo nobene. Zato se je v pravem času mogla vršiti volitev župana in svetovalcev. Soglasno je bil izvoljen dosedanji, v prospeh občine modro in previdno delujoči župan g. Janez Zupane. V znamenje, da mu občani zaupajo, so ga sedaj že tretjič posadili na županski stolec. — Tudi na zadružnem polju smo pričeli ledino orati. Dne 26. junija je začela poslovati posojilnica in hranilnica in je dosedaj v dobrih 6 tednih imela 50.910 kron denarnega prometa.
—	Javno vpraianje c. kr. deželnemu orožniškemu poveljništvu v Ljubljani. Pred nekim župniščem v ljubljanski okolici je zlikovec ^porezal cvetico „juko", last farne cerkve. Župnik zve slučajno o storilcih, o enem se je takoj govorilo in ena priča pri obravnavi je tudi potrdila, da je bližnji gostilničar vpri farni cerkvi baje posredno to sprožil. Župnik napravi ovadbo orožništvu s prošnjo, da se stvar preišče. Orožnika sta sicer preiskovala, a kakor običajno v takih slučajih, ničesar ne dognala; pač nekaj: Šla sta osebno h gostilničarju, vso ovadbo privatno mu razložila, kar je gostilničar sam pripoznal pred sodiščem. Gostilničar vloži tožbo radi žaljenja časti in jo na pedlagi uradne ovadbe tudi dobi. Več more povelj-ništvo c. kr. deželnega orožništva poizve-deti iz kazenske razprave pred c. kr. okr. sodiščem v Ljubljani, dne 17. t. m.
—	Izseljevanje v Ameriko. Ministrstvo za notranje posle je naznanilo vsem dež. vladam, da Amerikanci strogo izvršujejo zakon proti tujcem. Kdor v Novem Jorku nima vsaj 10 dolarjev gotovine in pa veznega listka za nadaljno vožnjo, tega pošljejo nazaj. Izjeme delajo le s takimi, ki dokažejo, da hočejo k bližnjim sorodnikom v Ameriki.
—	Nogo si je zlomil č. g. Andrej Zaman, župnik v Smarjeti ter bil pripe ljan v bolnico v Kundijo,
—	Velik prijatelj kokoiij je neki liberalni Jurij na Notranjskem. Ako kokoš ali pišče le stopi na njegov vrt, že se prične lov; kokoš je ali mrtva ali pa ima polomljeni nogi. Res, da tuje kokoši niso prijetni gosti na vrtu, toda na vrvicah tudi ni mogoče imeti privezanih.
—	Z Dobrave pri Kropi se nam piše : FinJgaijev »Divji lovec" je tako pristna narodna igra, da se je v kratkem času udo mačila na vseh slovenskih oAnh. V krepkem gorenjskem slogu je g. pisatelj živo in naravno naslikal prizore iz domačega življenja, ki vzbujajo strah in smeh, srd in sočutje, torej čustva, ki morajo pretresati živce, osvajati poslušavcu srce. To je pristna narodna, kmečka tragedija, ki se vrši pod Blamnato streho in v krasnih gorenjskih planinth Sicer so domači dobravski mlade niči in dekleta pokazali dokaj Bmelosti, ko so minolo nedeljo uprizorili to igro, ki za hteva spretnih, izvežbanih igralcev. Tem večje pa je bilo presenečenje, ko smo jih
-videli na odru. Brez pritravanja moremo trditi, da so prekosili vse nade. B li ao vsi čvrsti Gorenjci v kretnji, govoru in obleki — brez straha in mrzlice, ki sili pot na delo novincem na odru. Vsa čast jim I Ku lise je jako spretno naslikal »Tonček", ki tadi kot igralec zasluti pohvaio. Igro bo včeraj popoldne ponavljali C sli dobiček je namenjen za pcgoreloe.
—	Okrajna ceata skozi Muljavo je velika nadloga z* voanike. Ziviua veliko trpi po hudih klancih stare ceste. Kakor znano, in že davno potrjen zakon glede preložitve klancev na Muljavi in v Gabrovčeou, potrebni denar je nabran, zemlja tudi od kupljena, potreba preložitve pa že davno dokazano in priznana, ker promet med po «tajo v ZitiSini in gorenjo krško dolino je razmerno jako živahen. Tudi je rujro potrebno razfiirjenie ceste na mnogih krajih, iker se dva težka voza le z največjo težavo izogneta drug drui^eoau. Govoii se pa, di hočejo cesto le malo popraviti na raznih mestih, kar pa bi gotovo ne ustrsaalo pie !bivalst\u ki ima edino to dovozno cesto do postaje v Zitiiin'.
—	Upokojen duhovnik želi dobiti mesto domačega ali grajskega duhovnika, oziroma pomočnika v duhovnem pastirstvu \ kakem mestu ali trgu. Ponudbe naj se pošiljajo pod nashvom »Počivalnik« poste Testante St. Vid nad Ljubljano.
—	Iz Ambrusa se nam poroča: Tri krat smo dobili izdatnega dežja ter potrebne vode. Za nafto župno cerkev je g. A'. Vodnik v Ljubljani izdelal lepo kamenito obhajilno mizo.
—	Spominska plošča zaslužnima patroma Ladislavu in Florentinu Hrovat se oode odkrila na angelsko nedeljo, dne 4 septembra t. I. Začetek slav noati bode ob pol 11 uri dopoldne, tja ne izkazani in objavljeni darovalci so: Prečast. g. P. Bernard Vovk, Brežice. 5 K; preč. g Janez Marveč, župnik, bt. Rupert, 10 K; preč. g Luka Smolnikar, vikar, Ljubljana, 20 K; biag. gosp. A. Benkovič, farmacevt, Kamnik, 1 K Do sedaj ie nabranih 598 K. Z ozirom na precejšne stroške se nadaljni darovi s hvaležnostjo sprejemajo. — Odbor za gori označeno spominsko ploščo v Zgor. Tuhinju pri Kumniku
—	Z nožem ga je sunil. V nedeljo ao popivali vaški lantje v neki gostilni v Ložu. Ko so bili že bolj natrkani so se od pravili proti domu. Gredoč so sa malo spoprijeli ter jeden druzega klicati na koraj&o. Stvorih sta se dve stranki. Pri pr»i stranki je bil France Martinčič doma iz Otoka pri Logatcu poglavar. Ko so se tako malo časa premetavali vzame Martinčič nož ter ga zasadi svojemu nasprotniku v rebra tako, da je slednji onesveščen obležal na tleh. Sa isti dan so ga morali odpeljati v Lož. Orožniki ao Marti"čiča aretirali in odpeljali v zapore.
—	V Logatcu ho aretirali delavca Franceta Poženela, doma iz Planine pri Lo gatcu, kateri je sumljiv, da je okradel svo jega gospodarja. Ker se je naveličal dela, je začel krasti. Neko noč je pa pobegnil. Ko je prišel gospodar na to, da mu je več stvari zmanjkalo in da sumi delavca Poženela, ki je tHdi isto noč zapustil svojega gospodarja, je ovadil stvar orožnikom. I o res še isti dan so orožniki zasačili Poženela, ki se je klatil po logaški okolici. Sumljenec taji, da je kaj ukradel. Uročili so ga c. kr. okr. sodniji v Logatcu
—	Aretirali so v Tunjicah pri Kamniku oženjenega posestnika Janeza Laha, doma iz Tuniic pri Kamniku, kateri je svojega soseda Jurja Kogirnika po domače »pri Brusniku« posestnika istotam s sekiro težko ranil po roki. Zavoljo rane je moral Kosir-nik v bolnico. Lah baje ni pri zdravi pa meti in je tudi božjasten ter je zelo rabiaten, ako ga prime omenjena bolezen. Orožniki so Laha izročili c. kr. okrajni s dniji v Kamniku.
Ljubljanske novic«.
Odbornice podružnice sv Cirila in Metoda, šenklavške, frančiškanske, šentjakobske in trnovske, najuljudneje vabijo vse č. članice, da se v obilnem številu udeleže sv. maš, ki se bodo darovale jutri, v petek 19. t. m., v stelni cerkvi ob 8. uri za dušni pokoj rajne gospe Ane Lah-ove.
Vojaški veteranski kor v Ljubljani naznanja, da se v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. udeleži v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj sv. maše v farni cerkvi sv. Jakoba. Zbirališče v korni pisarni ob 7. uri z utraj. Odhod točno ob 3U na 8. uro pod spremstvom slavne „Društvene godbe". Ker se obenem prazniije tudi lOOletnica obstoja dednega cesarstva avstrijskega, se korni člani, da kor nastopi z ozirom na to važno slavlje dostojno, nujno pozivljejo, naj se polnoštevilno udeleže proslave. Dne 4. septembra t. 1. udeleži se kor blagoslovljenja zastave »Vojaškega veteranskega društva na Ježici". Zbirališče v korni pisarni ob '/,9. uri zjutraj. Odhod točno ob 9. uri.
Hrvaški gasilci v Ljubljani Na potu v Postojno ustavilo se je v soboto popoludne
v Ljubljani nekaj hrvaških gasilcev, kojih poveljniki imajo lepe častniške sablje. To je tem čudneje, ko pri nas v Avstriji še veterancem ne dovolijo nositi orožja.
Umrli ao: Marija Stuchly, oskrbnkova vdova, stara 80 let; v bolnici: Matija Obres, kolarski pomočnik, star 31 let; Anton Za buko^-eo, dehv« c. 66 let. I Gardadolo k, pos. kov Bin, 1 mes., Karol nak» zemlja: Amalija Pogačnik, bUgainičarka, 24 let S . Petra cesta; Irana Roš, Bpr»vodm-tova žena, 36 let, Cegnareve uhce; Lana Strupi, delavčeva žena, 37 let, Krakovski n»mp; Marija Pun gartar, deUvka, 23 let; C ril Japelj, kurja-čev «">■■, 13 mes.
Nevarnega ponarejalca denarja so pe liali skozi LiuMiano u R.-ke v Budimpešto. Pren->* I i* v LuMiani
Neusmiljeno trpinčenje živalij. Včeraj so pripetim « O^rikega v L uo^ano v enem samem železnšie® vozu 22 volov. Itmed teh ata dva pogrnila in jih je odpel|al konje-derec Čudn >. da v sedanji neznosni vročini natlačijo po 22 volov v vozove, ko je ohi-čamo le po 10 do 12 volov v enem želez n!Škpm vr zu.
Razburjen Anglež. Danes ja bil na juž nem *<> o tvoru doaaj siten a tudi šaljiv prizor Neki Anglež, potujoč v B .ligrad na umetniško razstavo, je hotel sk čiti v brzo-vlak, ko se je ta že začel pomikati. Ker mu železniški uslužbenec ni pustil stopiti v vlak, je pričel po angleško psovati us utbenca, ki je, ko je storil svojo dolžnost, mirno odšel. Anglež je imel povod, da se je jezil, ker mu je vlak odpelial »so prtijaero s denarjem.
Deželni šolski nadzornik g. Fančišek L e v e o je nastopil tritedensui dopust. Na domešia ga deželnošolski nadzornik g Fran čišek I I u b a d.
V Belgrad namerava iti k zdravniškemu in h kongresu lekarnarjev, kakor tudi na umetniško razstavo več ljubljanskih rodbin, ne vejo pa potrebnih podrobnostij, ker slovenski pripravljalni odbor igra silno žalostnega aranžerja. Čas bi že bil priti s primernim pozivom pred slovensko občinstvo, da bi bilo zastopstvo Slovencev dostojno, treba bi bilo naznaniti vse potrebno in tudi za preskrbo stanovanj ie že sedaj skrajni ča°, ker se slavnosti v Belemgrada prično že 14. septembra. Upamo, da pripravljalni odbor ne bo več dalje spal.
Glas iz občinstva. Pri nekdanjem parnem mlinu na ledini je baraka, kjer perice obešajo perilo, za kar morajo plačevati primerno odškodnino. Ponoči pa hodijo tje raznovrstni zlikovci. Iz zdravstvenih ozirov, pa tudi z ozirom na perice, ki plačujejo za ta prostor, e potrebno, da bI. mestni magistrat napravi ondi red.
Ljubljanski poštni in brzojavni uslužbenci prirede povode m rojstnega dne cesarja Franca Josipa I. v nedeljo, dne 21. avg. t 1. ob 11. uri dopoldne po mestu slovesen sprevod z godbo na čelu in te ob pol 12. uri udeleže božje siulbe v mestni cerkvi sv. Ja koba. Pri maši poje pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužOencev.
Stavba hotela »Union" je dograjena. Včeraj so že vihrale z nje slovenske, cesarske in mestne zastave. Streha je do polovice pokrita. Začeli bo že tudi nekoliko ometavati. Zdaj se prične gradnja velike dvorane, ki bo segala čez celo dvorišče počez. Spredaj ob voglu pa prično delati kupolo.
Pri električni železnici v LJubljani morajo biti čudne razmere, ker se že dolgo časa čujejo razne pritožbe. Tako je minoli torek pri izplačevanju tedenske plače rekel višji kontrolor Lutman štrajkovcem, ki so dobili mani plače, naj gredo po plačo h Go-atinčarju. To se pravi iz ljudi norca delati, mesto da bi jim bil hvaležen in jim pomagal, kakor tudi delavoi pomagajo njemu. S«i gospod menda ni pozabil, da mu uslužbenci posojujejo denar, kar ne odgovarja ugledu. Tudi neki Pipp se v pisarni vede napram uslužbencem jako odurno. Dolžnost bi bila vodstva, da tako postopanje z delavci prepreči, sicer se utegne ljubljansko občinstvo odločno postaviti na stran delavstva ter zahtevati slovensko vodstvo.
Zadruga krojačev še enkrat opozarjana svoj velevažni oočni zbor, ki bo prihodnjo nedelio.
Sinočni brzovlak je imel l/4ure zamule ker je promet jako velik.
Zabava postreščkov. Naši ljubljanski po-streščki so nad vse »fejst fantje«, ki pa imajo to navado, da nad vse radi potegnejo kakega svojega tovariša. To so storili tudi včeraj. Na južnem kolodvoru so našli listek, katerega je izgubil neki potnik. Potegnili so nekega svojega sotovBriša v mestu, da je prišel s vozičkom »auslezat« blago, katero je bilo težko 100 kg. Ko je pa prišel mož po blago, so mu povedali, da j« vozni listek od psa, kateri je že pred tremi urami v družbi svoiega gospodarja zapustil kolodvor. Pcstreščki sa sedaj smejejo med seboj, češ dobro smo ga potegnili, a »ta potegnen" pa pravi, da je dobro vedel že preje, da ga hočejo »potegnt«, a jim ni hotel skaziti šale,
Nekateri slovenski trgovci v Ljubljani odgovarjajo na slovenske dopise c. kr. uraolov nemški. Dotični naj psz jo,
da se to več ne zgodi. Tudi občini Zgornja ia Soodnja S ška delati tako.
Književnost in umetnost.
* Vojska na Daljnem Vzhodu Vsebina 5 snopiča: Po prvem poizkusu z »bran derji"; konec februarja pred Port Artujem; izkrcavanje japonske vojake; Koreja in Korejci; na korejskem dvoru; vojna groza; podmorske mine; Makarov nastopi; prokla-macija namestnika Alekaejeva. Slike : Rusko-jsponako boiisč«; admiral Makarov; uspen-ska cerkev v Moskvi; ruska baterija na trd njavi pri Port Arturju; Korejci; korejski ae ear Yi HS ,; korejska dvorna plesalka; vhod v cesarsko palačo v Soulu; podmorske mine; mine po''-žene v mone, se raz'*te.
" »Hrvatska straža«. Uprava tega izvrstnega znanstvenega lista naznanja, da 4. in 5. zvezek »Hrvatske Straže" izideta skupno proti koncu meseca septembra. Vzrok je ta, ker so mnogi naročniki med počitnicami zapustili stalna svoja bivališča, a niso te premembe naznanili upravi lista.
Razne stvari. Najnovejše od raznih strani.
Požari na Ogrskem. Na Ogrskem je naoravil rgen| zadnji Čas mnogo škode. V BidzasUjlaku je požar upepelil 60 biš s stranskimi pošlo p|i. Zrtva plamena je bilo tudi 9 oseb V Teke Terebesu je po gorelo 20 biš s stranskimi poslopji. V Ki-Bucza-Utey gori že od pondeljka. V po-žuoskem komitatu je bilo že 62 požarov. V mestu Cert' je pričelo goreti včeraj opolu dne in do 7. ure zvečer je pogorelo že 72 hiš. Ker primanjkuje vode, se tudi v Kisucza Ujhe!y požar fedno bolj razširja. Do včeraj je pogorelo 300 h š s stranskimi poslopji. V ognju Be je jonesrečilo tudi 6 oseb. Mnogo preb''*ln«v mora prebivati pod mi lim nebom. V Gyengyesu ie 16. t. m. nastal ogenj, ki je un Čil do 500 hiš z gospodarskimi ooslopji. Mnogo oseb jp poškodovanih. — Razpor na ulici. V Trstu sta sa 17. t. m. na ulici sprla antis»mit dr D>mpieri in odgovorni urednik »Gazettina« E^a. V prep.ru je potegnil dr. Domperi samokres. Le mimoidočim se je pravočasno posrečilo ju pomiriti. — Kardinal pl. S k r -bensky dunaiskim Čehom. Kar dinal pl. Skrbensky je daroval dunajskim Čehom v cerkvene namene 1000 kron. — Ruski begunci v Avstriji. Neki ruski kapitan je prekoračil s 25 vojaki av atrijsko mejo ter dr šal r Tarnopol. Tu je dal vsakemu vojaku 20 rubljev, da si naba vijo civilno opravo vojaško pa odpošljejo na Rusko. Nato ie odpotoval proti Lvovu.
JMarodno gospodarstvo.
Dalmatinsko vino.
Za Dalmacijo je letošnje leto grozno zaradi snše. Žita in turšice ne bo skoro nič Trti pa suša ni ftkodiia ; vino bo dobro in zdravo, a malo j?a bo
Društva.
(»Delavsko podporno društvo" v Trstu) vabi na obletnico blagoslovljenja društvene zastave in 251etnico svojega obstanka z jutranjo in popoldansko slavnostjo dne 21. avgusta. Spored slavnosti: I. Zjutraj ob 7*/t uri zberd se udje in odborniki v prostorih "društva, Via Molin piccolo štv. 1. Od tod odide godba z društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih bodo pričakovale v svečanih oblekah udinje in nadzornice. Točno ob 8. uri začne sv. maša, pri kateri poje iz prijaznosti „Slo-vansko pevsko društvo". Po sv. maši vrnejo se udje in odbor, spremljevani z godbo, po ulici Caserma v nove društvene prostore ulica Giorgio Galatti štv. 18 (Narodni dom) pohranit zastavo in potem se razidejo. II. Popoldne ob 5. uri bode v okrašenem vrtu .Narodnega doma" pri Sv. Ivanu veselica pri kateri sodeluje iz prijaznosti »Slovansko pevsko društvo". Spored obsega 16 točk. Med točkami sporeda bo poslovala šaljiva pošta. Svirala bo \Vagnerjeva godba. Petje vodi pevovodja g, S. Bartel. Užigali se bodo krasni umetalni ognji. Ustopnina za odrasle 40 stot. (20 nvč.), za otroke 20 stot. (10 nvč.). Odbor se nadeja, da se družabniki in dru-žabnice, kakor tudi prijatelji društva, mnogoštevilno slavnosti vdeleže.
Darovi.
Za Marijanišče:
Povodom cesarjevega rojstnega dne je lekarnar g. G Piacoli podaril tukajšni deški sirotišnici v Marijanišču 100 K, za kar tnu vodstvo izreka svojo najiskrenejfto zahvalo, tembolj ker imenovani dobrotnik tudi ves čas brezplačno oskrbuje sirotišnico z zdravili.
Za pogorelce je daroval g. drž. poslanec in dvorni svetnik Suklje 150 K, in sicer po 50 kron za pogorelce v Pod-peči, Retjah in H.njab. — Dalja so daro vali za pogore'ca v Podpeči gospa 0'ga Rudesch v Ortneku 50 K, Anton Spadon
2 K in Antonija Maskio 2 K. — Za pogorelce vstudenčicah bo poslali: Župnik Hiersche 40 K iupnik Nikolaj Križaj ,20 K. Ivan Ghbočnik v Železnikih 40 K župni urad v Ratečah 10 K, župni urad V Smlednika 60 10 K, iupni v St. Vidu pri Liubljani 48 K, iupni urad vSkofii Loki 30 K, župni urad pri Sv. Katarini 12 K, uredništvo »Slovenca" 5 K, dr. A. Hierše v Zs-lešnikih 5 K, županstvo v Železnikih poslalo voz desk.
županstvo v Medvodah ae v imenu po-gorelcev vsem najtopleie zahvaljuie.
Izpred sodišča.
Vrata porotnih obravnav *a tretje nasedanje v Novem vnestu je donedaj sledeča: 29 avgusta Be bodo imeli po § 140 radi uboja zagovarjati Zavodnik Anton, S k u f c a Anton, Murn Anton, Zelnikar Anton in Markovi č Ivan; 30. avg. Hutter Jožef in Seidnitzer A. radi ponarejanja denarja, tatvine in goljufije. Prič je pok.icamh 16. Predsedoval ho g. višji deželnosodni svetnik Goli8. D„l|e Hočevar Josip radi hudodelstva po §§ 127., 131., 128. in 419; Putre Ivan radi hudodelstva proti nravnosti po §§ 125.in 126; Moravč Franoe radi hudodelstva goliufije po §§ 197 199., 200., 203. in radi hudodelstva po § 486. Vršile se bodo pa skoro goto i o še St ri druge obravnave. Z »sedanje bo trajalo torej devet dni.
Talofonska ln brzojavka poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Petrograd, 18. avg. General Steselj je izdal proklamacijo na branitelje Port Arturja, v kateri pravi: Vsak od nas naj pomni svete priBege in naj ima v srce vklesano povelje, da ne zapusti svojega mesta na utrdbah. Po zgledu svojih hrabrih prednikov ae ne bomo umaknili sovražniku niti za ped.
Tokio, 18. avgusta. Admiral Togo poroča, da je v morski bitki 10. t. m. iegubil 225 mož.
Čifu, 18 avg (Kor. urad.) Japonci so pripluli v Golobji zaliv. Od Palinčina, dve milji severno od Port Arturja, napredujejo proti trdnjavi. Prošlo noč bo Port Artur bombardirali od Golobjeora zaliva.
Peterburg, IS avgusta. Okoli Ljaojana silno dežu|e. Japonci izkušajo narediti železn co med Fenvančenonn ia Ljanšjantu-anom.
O
18 avgusta Cesar se je sinoči ob 9 uri pripeljal, mesto je bilo razsvetljeno.
Trst, 18. avgusta. Sinoči je bila luka in razne palače sijajno ratsvatljene povodom cesarjevega rojstnega dne.
Dunaj 18. avgusta. (Kor. ur.) Cesarjev rojstni dan bo po vsej državi slovesno praznovali. Ii mnogih krajev se poroča o razsvetljavah. Mnogo listov slavi ta dan z vznesenimi uvodnimi članki.
Clermont - Ferrand, 18. avg. Ko je vladni komiaar hotel s silo izgnati uršulinke iz samostana, se je uprlo vae prebivalstvo. Orožništvo ae ni upalo nastopiti. Noben ključavničar ni hotel odpreti vrat. Komisar je sporočil vladi, da mu ni mogoče povelja izpolniti.
Ženeva, 18. avg. Ruski revolucionarji bo imeli tu shod, na katerem so sklenili, da bedo v kratkem zopet pokazali Rusiji, da njihova stranka še živi.
Bleteorologidiio poročilo.
riiina nad aaorjem 306-2 na, srednji araiai tlak 736-0 m«
I
1 Cu op»-	Stuj.	To«p.-
	b.ro-	ratnim
MT.fcJE	mstra.	„ P°
	t nm,	Oolrij«
v«tr*n.
Nob.
P:
IS-
17 | z več, j 734 8 | 21-4 | sl. szah, | jasno.
1S|7. zjutr. I 732~9 I 2. popol.j 729-7
16-1 j sl jvzh. i soparno. I 0 0 310 |sl. vzsvzh.| del. obl. | Srednja včerajšnja temperatura 22'1*, norm. 18 7*
Sprejme se v službo
izurjen popolnoma v svoji stroki. Piača od kosa. Kje, pove iz prijazno6ti uoravništvo »Slovenca".	1378 3-1
Eaf Tiskarna
priporoča raiaovretn*
vizitnice*
po aiaki caai.
SLOVENEC
a
9f
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakaruali ozlr. trgovinah:
Bisjak Ivan Bohoričeve ulice 10. Blainik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. 5rUB Maka, Pred skcfijo 12 Cesnovar Lovro. Koledv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kop tarjeve ulice 1, Fuchs H., Marna Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin. sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijskei ulice 4 Omejc Terezija, Karlovska cesta 32 Pihler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Antonija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip oowa, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Lavrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Sch\varz, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Treven, trg , 102.
Javornik:
Štefan Po d pa c, trgovec. Leopold Zore, trgovec.
Jesenice:
Adela Baloh.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Fiorian, knjigotržec.
Leskovec pri Krškem:
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Krajec nasl, knjigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Stari trg p. Rakeku:
Ivan Turk (konsumno društvo).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.:
Davorin Cvetn č (kmetijsko društvo). Trst:
Antonija \d. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
Zidan most:
Mary Peterman, kolodvor.
(■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiii
|| Grenčica jI
H „Florian" jI
Vedno najnovejši
gram ofo n i
m
((i
|| „Florian
|| najboljša kapljica |j za želodec. ^g 22 = i
lilliilllllllllllilllllllllliiliiliiiliiiiiiliillllli:' ' ..i.iliiillllilinilllllllliililii
Pozor, mizarii'
Radi bolezni razproda se več vrst različnega mehkega in trdega lesa, dalje popol loma novo. pred ' tremi meseci naročeno mizarsko 1 orodje za tri delavce.
Oglasiti se je pri Franu Hočevar, mizarskem mojstru v Metliki.	L369 4—3
kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe 3a gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v Zjubljani, Stori trg štev. 16.
S t avgustom se preselim na 2)unajsk° cesto štev. 20, nasproti kavarne „£uropa", v Hribarjevo hišo.
••JiH
Prodaja se na obrobe.
Stare plošče se zamenjajo.
£ I. Geiger
Zdim IfTipiti
že rabljeno opravo za prodajalno špecerijskega blaga.
Naslov: Pranja Sedinak. Vrliov-čeve ulice 11, v Ljubljani. 13-63-2
odpotuje
do 22. avgusta 1904.
365 2-2
18 let star trgovski pomočnik
izurjen v trgovini z manufaktur-nim in mešanim blagom, slov. in nemškega jezika popolnoma vešč, želi nastopiti službo v večji trgovini v mestu Ljubljana ali drugje.
Oglasila na upravništvo .Slovenca". 13^7 6—2
M
Izurjen gostilničar ~m
^ se išče za manjši, dobro idoči hotel. sjs^	sa^s
V najem se da takoj z odkupom pohištva. Ks^o^^g^i
Pismene ponudbe na uprav- i ništvo „Slovenca". 1359 8
| wtr Pijte
f Klauerjev
LTriglav"
J najzdravejši vseh likerjev.
%	544 150-61
Za
na želodcu bolehajoče! ||
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobložeDja želodca, vživanja slabih ali težko mi prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodino bolezen, kakor:
žeiodčni kafar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ah zažlezenje, gg*
naj bode s tem piiporcčeno dobro domače sredstvo, katerega izborili učinki so že mnogo S®W let preizkušeni. To je
Jluberfa Ullrich-a zeliščino vino. jj||
To zeliščino vino Jo prirejeno lz izbornih zelišč z dobrim vinom ln okrepča in oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zeliSčinega vina se želodčne bolezni večinoma Že v kalu zatro, sR|I Nikar naj se torej ne zpmudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga SffiŠl napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tem močnfje javljajo pri kroničnih (za-starelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokraUem pitju.	mj
Z'll)rtie 'n n'effa neP''ietne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje 1 J sroa, brezspanje, kakor tudi z<stajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsk-d lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz čreves.
«
Medla, hlrda barva, nedostajanje krvi in »slab-
Hfnif so vefi'conia posledice slabega prebavljanja, redosiatnega snovanja krvi in bo-■J'	lezni na jetrih. Oh nedostajanji apetlta. nervozni oslabelosti in razdra-
ženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja li njo mnogokrat take osebe počasi. JS.£~ Zeliščino vino daie oslabeli življenjski moči nov impulz.	Zeliščino vino pomnoži
apeiit, pospešuje prebavljanje in rediti v. oživlja spremembo snovij, pospešuje snotanje krvi, pomirja razburjene ž vce in stvarja nt vo življei jsko veselje Mnogobrojna priznanja in zuhvalua pisma dokazujejo to
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2'— a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idrij , Tolminu, Trebnjtm, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki. Črnomlju. Postojni, Ajdovščini. Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor ludi po vsem Avstro Odrskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lenarile v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
gCŽT* Pred ponaredbami se svari.	l04° 12-&
Zahteva naj se izrecno
Huberta Ullrich-a	zeliščino vino.
mmMmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmm mmmmmmmmmm
mm mm mm mm mm mm
mm mm
mm
g*
mm mm
^^	Xr*ft teiit	Hatschek
§kr it jgt er ni t
(zakonito zajamčeno oznamenilo za »sl>etsriii cementni šlirilj.)
1268 26—4
tgSSSS Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK Nai4^irtm
vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vbcklabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerges-Uyfalu
poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. 1X/1, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko.	Zanieva]lB VZOTCe 10 prospekte.
Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2.
Xsijlioljše vrpte laki



9 -
9
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake
Standart Warniseh Works, ^evvVork
pri brafih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
======= tovarna za barve, lake in firneže. =====
1358 12—2
H
9
f»ieiizarioiieliii usiielii.