Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 06 Din, zn inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsnk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. t().6->() in 10.140 za insernte; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dimaj 24.797 Uprava: Kopitu r-jeva 6, telefon 2992 Gamthijeva zagonetha Post do smrti, ki si ga je naložil vodja iud-skega naroda Gandhi, je nekaj tako svojevrstnega, da ga evropska miselnost težko uvrsti v red svojih etičnih pojmov. Ta dogodek je vprav instruktiven primer, kakšno brezdno loči Zapad od Iztoka, kako je od izvestne točke dalje nemogoče Evropcu prodirati v duhovni svet Azije. Nič se ne čudimo, če se je Komain Rolland, ki je napisal po vojni tako navdušeno knjigo o Gandhi-ju, tako nad njim razočaral, da noče ničesar več slišati o indskem svetcu, vzdržniku in mučeniku. Je pa ta sloviti post v jerodski ječi tolikega političnega pomena, dn ga ne morejo prezreti niti oni, katerim je Gandhi »navaden norec«. Zakaj je Gandhi sklenil, da prostovoljno na tak način žrtvuje svoje življenje? Da zmaga vsekakor vzvišena in moralno vseskozi fundirana ideja osvoboditve Indije od angleškega gospod-stva? Če ima Gandhijev post ta pomen, bi ga bilo mogoče če ne opravičiti pa vsaj razumeti, ako bi vodja Indije ne imel nobenega drugega sredstva na razpolago, da se ta cilj doseže. V tem slučaju ty si mogli njegov čin razlagati tako, da hoče s prostovoljno smrtjo, ki bi v očeh njegovih privržencev veljala kot primer najskrajnejše samo-požrtvovalnosti, podžgati indski narod k skrajnemu heroizmu v borbi zoper tujca, katerega ni bilo mogoče dozdaj premagati z nobenim sredstvom. Takih primerov pozna zgodovina Azije več in proslavlja jih tako kronistika kakor mytus in legenda. Toda vse okolnosti govore za to, da Gandhija ni vodil ta namen. Pogajanja, ki jih Imajo od 20. t. m. dalje, ko je Gandhi začel svoj post, do danes z njim tako voditelji hinduških kast kakor zagovorniki »nedotakljivih«, dokazujejo, da gre apostolu Indije, kakor mu pravijo, v resnici le za to vprašanje, namreč za bodočo ureditev odnošajev med hinduškimi kastami. Gandhi, ki je sicer zgled največje skromnosti, si lasti pravico, da o teh odnošajih razsodi on sam, in ne zahteva samo od Angležev, da sprejmejo njegovo stališče, ampak očividno niti od parijev samih ni pričakoval, da bodo o svoji lastni usodi hoteli odločati sami, ampak 6matra za zadnjo instanco tudi v tej zadevi sebe. Da je trma voditelja Indskih višjih kast naravnost železna, dokazuje fakt, da je danes preteklo že 84 ur, odkar ničesar ne uživa, samo zato, da bi zmagalo njegovo stališče glede vprašanja parijev. Kakšno je to stališče? Angleži hočejo Ind-cem, ki sami ali niso sposobni, da se o načelih ustavnega življenja med seboj zedinijo, ali pa noiejo sprejeti nobene ustave, s katero bi se sami prostovoljno podredili britanskemu imperiju — ustavo enostavno oktroirati. Toda Angleži so obenem rekli, da takoj vsak svoj tozadevni načrt bodisi v celoti bodisi v posameznih delih takoj umaknejo, kakor hitro se Indci med seboj sporazumejo glede druge oblike ustave — samo da se ]>ostavijo na legalno stališče lojalitete napram imperiju. Ker nacionalna stranka o tem slejkoprej noče ničesar slišati, je Macdonald velel ustavo takoj postopoma realizirati po načrtu, ki ga angleška vlada izdeluje sama po razgovorih z raznimi indskimi politiki, kateri ne sledijo Gandhi-ju, in posvetovanjih z zastopniki nehinduških ver in narodov. Ko je na ta način rešila vprašanje zastopstva muslimanov, se je lotila najkočljivejše-ga vprašanja: kako in v kakšni meri podeliti politične pravice »nedotakljivim«. Strašen, nečloveški in nedostojen je položaj le kaste. Kdor pozna indske razmere iz očivid-6tva, ve, da niti najmenj ni pretirana slika, katero je svetu odgrnila o tem Američanka miss Mayo. Tako običaj omožitve še nedoraslih deklic kakor položaj parijev sta sramota za vse človeštvo z moralnega, socialnega, higijenskega stališča. Noben indski nacionalist ne more deman-tirati, da parije ne smejo skupaj z drugimi Indci na istem kraju moliti, da se ne smejo v hiši drugega Indca prikazati, da ne smejo z njim iz istega vodnjaka piti, da so k najnižjim delom obsojeni. Da je nemogoče podeliti v našem času kakšni deželi ustavo, ki bi tako stanje pustila nedotaknjeno pli ga celo potrdila, bo vsakomur jasno — tem menj je to mogoče, ker je »nedotakljivih« v Indiji naimenj 60 milijonov, torej petina vsega prebivalstva, in ker so se v angleških šolah začeli pro-bujevati k človeka vrednim pojmom o življenju. Anglija je sklenila, da jim da dvojno volivno pravico in sicer tako, da bodo volili ksupaj s 'llinduci v hinduških volivnih okrajih, potem pa še posebej v svojih lastnih kurijah. To je Anglija storila zategadelj, ker je izven vsakega dvoma, da v hinduških okrajih čisto noben parija ne bo izvoljen, potom svojih lastnih kurij pa bodo dosegli vsaj A%% vseh sedežev v občinskih in deželnih zborih kakor tudi v osrednjem federalnem parlamentu, kolikor jim je Anglija dovolila — malo, pa vendar boljše ko nič. Gandhi, ki že skorc eno leto mirno sedi v evoji komfortni ječi v Jerodi, se je naenkrat razburil. To je izključno indska zadeva, stvar hindujske vere in morale, ki je ne smejo reševati Angleži, tako pravi. Parije, tako se nadalje glasi njegova argumentacija, so neločljiv člen v ka-6lovskem sostavu hinduškega verskega in narodnega občestva; nihče nima pravice jih od njega ločiti. Parije morajo biti solidarni z ostalimi kastami v borbi zoper tujo nadvlado. Gandhi s to svojo argumentacijo gotovo pošteno misli, toda objektivno se njegovo stališče ne da opravičiti. Dovoljeno je celo dvomiti, da-li bi se i njemu ne moralo zasvetiti, da s tem pi izadeva velikemu delu svojih sonarodnjakov krivico, ako bi hotel o tem razmišljati globlje in ako bi se uotrudil osvoboditi sc od predsodkov, Ob 60 letnici, Slovenca* Dne 14. oktobra bo preteklo šestdeset let, odkar je začel izhajati naš list. O pomenu tega jubileja bo obširno govorila slavnostna številka ^Slovenca«, ki bo izšla v nedeljo, 16. oktobra tega leta. Na to številko »Slovenca« že sedaj opozarjamo tako naročnike, kot tudi inserente. Da je mogel »Slovenec« skozi šest desetletij tako odlično vršiti svojo težko nalogo, je potreboval vsestranske opore od strani javnosti in posameznikov. Nedvomno so bili listu najmočnejša opora tisoči in tisoči zvestih naročnikov, ki so s plačevanjem naročnine pa tudi s prijazno besedo pripomogli »Slovencu« do onega ugleda, ki ga danes doma in v inozemstvu ima. Da se nekoliko oddolžimo svojim zvestim naročnikom, je uprava lista sklenila, da bo za 60 letnico razdelila med svoje naročnike sledeče nagrade: eno nagrado v znesku Din 6000 šest r.r.2rad po ... Din 1000 60 nngrad po......Din 200 60 nagrad po.....Din 100 Nagrade bomo potom žreba razdeliti med one naše naročnike, ki so bili na dnevnega »Slovenca« naročeni vcaj tri mesece pred žrebanjem in so za te mesece pravočasno plačali mesečno naročnino. Žrebanje se bo vršilo dne 23. decembra, tako da bo izid žrebanja objavljen v božični številki našega lista. Opozarjamo, da lahko prejme eno izmed gori navedenih nagrad tudi oni, ki doslej šc ni bil naročn ik »Slovenca«. Treba je le, da se takoj z oktobrom naroči na »Slovenca« in potem vsak mesec redno plačuje naročnino. Poleg tega bo zrakoplov, ako Bog da lepo vreme, trosil po celi deželi letake, med katerimi bo tisoč brezplačnih naročilnic za »Slovenca«. Kdor bo tako naročilnico našel, naj jo izpolni in pošlje upravi »Slovenca« v Ljubljani, nakar mu bo ta »Slovenca« pošiljala en mesec brezplačno. Imena srečnih najditeljev bomo objavili v našem listu. Uprava »Slovenca«. 68. zasedanje Sveta Zveze narodov pod predsedstvom irskega delegata De Valere pa odbora. Iz tega poročilo je razvidno, da ir ni nastopilo nikakrino poboljinnje položaja v mednarodni trgovini. Izven dnevnega reda se je razpravljalo tudi vprašanje spora med Bolivijo in Paraguajem. Dosedanji predsednik Sveta Motos Guatemala je obvestil Svet Zveze narodov o svojem dosedanjem delu v posredovanju ler je omenil tudi poziv 19 ameriških republik, ki so zahtevale, da se spor reši mirnim potom. Prosil je Svet Zveze narodov, da tem državam sporoči, da Zveza narodov podpira njihov apel. Španski član Sveln Zveze narodov Madariaga je zahteval med tem konkretni sklep Zveze narodov in svojo zahtevo utemeljil s čl. 10 in 11 statutov Zveze narodov. On je mnenja, da bi morala Zveza narodov imenovati posebnega poročevalca ali pa bi se moral sestaviti odbor treh članov za to zadevo. — De Valera je obljubil, da se bo vzela njegova želja v poštev, nakar je bila seja odgodena do sobote dopoldne. Asuncion. 23. sept. A A. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, po katerem so paragvajske čete spet zavzele utrdbo Falcon. |K ' - ^^^Kv i ' —- m v *VSIk*jbssi | 9 . 'JBKiS De Valera, predsednik irske vlade. Ženeva, 23. sept. ž. 68. zasedanje Sveta Zveze Narodov se je pričelo danes dopoldne pod predsedstvom irskega ministrskega predsednika de Valere. Ker so bila na dnevnem redu prve seje le vprašanja druge vrste, kakor poročilo o komisiji za opium, poročilo o duševnem sodelovanju in manj važnih vprašanjih, so glavno zanimanje udeleženci posvetili predsedniku irske republike de Valeri, katerega je kakor znano obsodila na snirt država, katere predstavnik je sedel ob levi strani de Valere, namreč angleški zunanji minister sir John Simon. V angleških krogih so predsedstvo de Valere sprejeli z deljenimi občutki. Svet Zveze narodov je pričel svoje zasedanje najprej s tajno sejo v kateri je glavni tajnik sir Eric Drnmmond poročal o finančnem položaju uprave Zveze narodov in se pritoževal radi premajhnih dohodkov, ker članice ne pošiljajo dovolj prispevkov. Nato je sledila javna seja, katero je otvoril de Valera ter se uvodoma spomnil umrlega gdanskega komisarja 1 zveze narodov grofa Gravine. Navzoči so poslušali I govor stoje, a v znak žalosti je bila seja prekinjena J za 5 minut. Nato se je Svet Zveze narodov pečal med drugim tudi s poročilom nemškega zuhanjega | ministra Neuratha o zadnjih ukrepih gospodarske- ' Nemčija hoče prisostvovati razorož. konferenci Pariz, 23. sept. tg. »Petit Parisien« izjavlja: Nemški zunanji minister baron Neurath je takoj po svojem prihodu v ženevo poskušal, da se omogoči vrnitev Nemčije k razpravam. Potom Zveze narodo? in predsedstva razorožitvene konference je skušal doseči posredovanje neke izven evropske sile (japonske), ki pa je posredovanje odklonila z ozirnin na svoje lastne zunanje-politične težkoče. Pač pa je bil španski delegat Madariaga rad pripravljen posredovati. Svojo obljubo je takoj uresničil in tako omogočil tudi intervencijo llemlersnna, ki je sporočil, da bo prihodnji torek vložil spomenico za ublažitev napetosti. — Herriot bo imel t nedeljo velik govor v (innnatu. v katerem bo obravnaval samo zunanje-politirna vprašanja. Sprememba v nemški diplomaciji Berlin, 23. sept. A A. Predsednik nemške republike Hindenburg jo imenoval bivšega pariškega poslanika von Hoescha za poslanika v Londonu, Rolanda Koesterja za |>oslanika v Parizu in von Hassla zn poslanika v Rimu. — Bivši poslanik v Rimu von Schubert je postavljen na razpoloženje. Pred politično emancipacijo parijev Bombay, 23. sept. ž. Pričakovani kompromis v vprašanju volivne reforme še ni dosežen. Včeraj je Gandhi sprejel delegale obeh strank, hindujcev in parijev, in se z njimi ra/.govarjal preko 2 uri. Ta razgovor je bil za Gandhija zelo mučen, ker je vsled 70 urnega gladovanja že zelo oslabel. Danes se bo Gandhi sestal z delegati. Kaže, da bo prišlo do končnega sporazuma, ker je Gandhi končno pristal na kompromisno rešitev vprašanja. Včeraj so številni znameniti Indijci poslali brzojavke Mac Donaldu ter ga prosili, da začasno umakne volivni načrt angleške vlade, da tako omogoči Gandhiju, da preneha z gladovno stavko. Večino dneva Gandhi moli ali pa dela pri svojem kolovratu. Rad-predsednik bclgrajskc odvetniške zbornice dr. Dragotin Jankovič. ki jc imel dolg in lep obrambni govor Andrew Kobal — New York: Pri predsedniku Združenih držav Odlični slovenski rojak, gospod A n d r e w Kobal, lektor na univerzi Columibia iu »re-searcb worker< (raziskovalec) na fakulteti za politične vede, je blagovolil za »Slovenca« napisati sledeči spis, ki bo čitatelje brez dvoma jako zanimal. Oitatelje preseneča prijeten, gladek slovenski slog mladega učenjaka, ki gotovo nima mnogo prilike pisati in izražati se v slovenščini. Mr. Kobal je doma iz Cerkna na Goriškem in biva v Ameriki od 1921. Ponovno je prepotoval Države m je dober poznavalec našega priseljenega sveta. Pred vojno je študiral gimnazijo v Gorici, v Ameriki pa je absolviral čikaško univerzo v fakulteti komparativnega slovstva. Istotako je dovršil ameriško časnikarsko akademijo Nortvvestern uni- Mr. Andrevv Kobal Zdi se mi umestno, da rojakom v domovini vsaj na kratko opišem poset v Beli hiši pri predsedniku Združenih držav, ki me je siprejel v av-dijenco dne 31. avgusta 1932. Da je to zelo redek doživljaj, mi gotovo ni treba naglašati, kajti najbrž sem prvi zasebni Slovenec in mogoče tudi prvi Jugoslovan sprejet pri predsedniku Hooverju, vrhovnemu uipravtielju te ogromne in svetovno vplivne republike. Pa ne samo za Slovenca, za Amerikanca vobče je to izredna čast. Res, da je družba demokratična in da ustava sama postavlja vse državljane na nekako enakopravno stališče, vendar je Bela hiša v praksi dostopna le neznatnemu številu ljudi z ozirom na 120,000.000 prebivalcev atnerišlče republike. In ko se spomnim, kako so v privatnem razgovoru v sprejemnem kabinetu predsednika potekale odrejene minute ter kako je gospod predsednik s živim zanimanjem poslušal vsako besedo ter s prijaznostjo odgovarjal ter stavil še osebna vprašanja, si moram šteti ta dogodek le v visoko čast. Zdi se mi pa umestno, da predvsem malo opišem Washington in moje vtise iz ameriškega stolnega mesta, nato moje posete pri raznih poslancih in senatorjih v kapitolu in končno posete v Beli hiši in razgovore z gospodom predsednikom Her-bertom Hooverjem. V Washingiomt Dospel sem v Washington po celomesečnem potovanju po južnih državah ter otočju na Atlantiku. Junija ni najbolj vabljivo tako potovanje, kajti itak tropični kraji se tega meseca skrajno razgrejejo pod navpičnim solneem. Vrnil sem se ogorel od življenja na prostem, po morju in džunglah ter si zaželel zmernega severnega podnebja. Toda spoznal sem bolj kot kdaj poprej, da Washington še ni dovolj na severu. Dospel sem na praznik ameriške neodvisnosti, 4. julija, z namenom, da ostanem vse poletne mesece. Toda vročina bi me bila gotovo pregnala, kakor pre-lene iz Washingtx>na vsaj polovico belopoltega sveta vsako poletje, ako bi letošnje poletje ne bilo nekaka vvashingtoaiska sezona. Ne samo, da se dolgo ni hotela izprazniti prestolica, temveč zastopstva so prav proti zaključku kongresa v avgustu prihajala v VVashington od vseh slrani Unije. Samo vojnih veteranov, ki so prišli »v armadi«, se je nabralo 35.000 po številu, dalje zastopniki far-merjev, brezposelnih delavcev, številne delegacije iz posameznih držav itd. Parlament pa, kakor je zboroval nenavadno dolgo, je moral pustiti nerešena važna gospodarska in socialna vprašanja. Šele po zaključku kongresa so meščani in obiskovalci začeli zapuščati Washington. Vladne rezidence so se izpraznile. Utrujeni od vročine so .prebivalci odhiteli v gorovje Ailegheny, na sever vn zapad, na morje, v Evropo. Ni prijetna ta vvashlngtonska vročina. Leoa mesta je nekako na točki kot Sicilija. Podnebje vzlie bližine morja ni povsem morsko. Zime so precej hladne, poletja pa vroča kot po vsej osrednji celini Združenih držav. Nižina in močvirne pokrajine neposrednega Chesapeake zaliva z izhlapevanjem vlage napravljajo to vročino še bolj neznosno, od najbolj vročih dneh. ko se Fahrenheit dvigne nn 95. 100 in celo 110 stopinj, pa naravnost duš-Ijivo. Mesto je res vse prepreženo s parki in široke ulice same z visokim drevjem naličijo hladnim parkom.toda to ne pomaga dovolj. Drevje šele ohranja vročinsko vlago. Pri vsem tem pa je Wnshingtan prijetno mesto. Pred 140 leti sta zasnovala načrt prvi predse,inik George Washington in inženir L'Bnfant iz Pariza. Že takrat je bilo določeno, da vse glavne ceste vodijo iz središča • kapitalom (parlamentom). Skozi stoletje se mesto sfcer ni razvijalo povi sm po načrtu, toda glavne osnove so ostale, in danes, ko mesto najbolj raste ter se ogromni kompleksi vladnih palač dvigajo kar čez noč, se vse drži prvotnega osnutka, ki je lep in praktičen. Vendar pa kapital ni povsem na sredim. Ulica | Pensy.lvania, ki po načrtu vodi naravnost severno zapadno proti Beli hiši, je glavna žila mesta, kajti tu, na severno zapadni strani, kjer so ob Beli hiši zrastle prve vladne palače in poslanstva, je tudi mesto najbolj rastlo. Parlament torej ni center, tomveč le eksekutiva. Lep je Washington, mogoče najlepše in gotovo najčistejše mesto ameriške federacije. Tvor-nic tu ni, trgovin pa samo toliko, kolikor je mestu potrebnih. To je mesto vladnih palač in rezidenc. Do vojne je bilo razmeroma malo, po vojni pa je prebivalstvo hitro narastlo. Danes šteje nad pol milijona ljudi, ki živijo večinoma od vladnih služb. Več kot polovica pa jo zamorcev. Ti stanujejo večinoma po manj prijetnih četrtih, so služin-čad, ljudje, ki opravljajo hlapčevska dela. Vzlic izenačenja statusa jih belopoltni še vedno gledajo precej z visokega, dasi tu ni nikakega nepremostljivega prepada, ki se vidi povsod na jugu Združenih držav med superiornim belopoltnikom in inferiornim zamorcem. Smatra pa se Wasliington vseeno kot južno ameriško mesto, kajti v državljanski vojni za odpravo suženjstva (1861—1865) je bilo na ozemlju južnih, Uniji upornih mest. Uprava Washingtona z ozirom na razpodelbo uprave držav malce naliči stališču Belgrada v razmerju z banovinami. Mesto je ^samostojno«, ne pod upravo kakšne države, temveč pod zvezno vlado. Prebivalci nimajo volivne pravice niti za občinsko niti za zvezno zastopstvo. Tu je skupni teritorij Združenih držav in kot takega ga upravlja posebna komisija zvezne vlade. Posebno v času sedanjih visokih davkov se od strani meščanov često slišijo pritožbe radi odvzetja vseh volivnih pravic. Toda te pritožbe niso povsem umestne. Mesto uspeva samo kot prestolica Unije. Da ni to, bi ne imelo veličastnih poslopij in krasnih parkov, za katere prispeva vsa Unija. In domači meščani so tudi zelo redki. Vladni uslužbenci pridejo iz vseh držav, v katere se tudi vrnejo, ko njih službe potečejo. Nenavadno je življenje v tom uradniškem mestu. Vsakdo je več ali manj tujec med tujci. Toda ne na način kot v Nevv Yorku, kjer so tujci drugih plfeinen in jezikov. Uradništvo je izbrano po pretežni večini iz »pristnih« Američanov, deloma poklicanih na uradniška mesta kot sposobni šolani ljudje, deloma pa le po svojih političnih zaslugah za stranko, katera zmaga in vodi vlado. Pri tem se tudi deli ameriško vladno uradništvo — v poklicno in politično. Iz vsega uradništva, bilo poklicno ali ne, napravlja Washington poseben tip. Dolgoletno sedenje po uradih in monotono vsakdanje delo jih ne napravlja posebno zanimive. Pisatelji jih primerjajo brezčutnim strojem, kajti Wašhiiigtan vzlic vsem svojim univerzam, kulturnim ustanovam in katedralam ni kulturni center kot n. pr. New York, ki vedno nudi dovolj razvedrila. Vendar pa so to prijazni ljudje in bolj družabni kot Nevvyorčani, ki v babilonskem vrvežu ne morejo misliti skoro na drugo kot na trgovino in zaslužek. Opaža se tu nekaka provincijalnost ljudi iz podeželskih krajev. Dobri so in prijazni, prav po ameriško uslužni in zauipni. Razgovora z njimi pa le kmalu zmanjka, ako se ne vrti okoli vladnih in uradniških zadev ali pa o zgodovinskem pomenu kakega novega spomenika in o lepoti nove vladne palače. O teh je res kaj govoriti. Na kapitolu, kjer zborujejo poslanci in senatorji, tej pompozni klasični stavbi z neštetimi spomeniki ljubitelj arhitekture vedno najde kaj novega. Dodatna bloka senatnih in poslanskih uradov sta bolj enostavna, toda na svojih vzivišenih tleh ob kapitolu velikanska kvadrata iz belega marmorja tako mogočno segata v višine, da bi Washingtančan vedno o njih govoril. V sredi parka med njima pa je poleg kapitala lepota vladnih palač, kongresna knjižnica s kupolo. Kakor je velikanska ta bogata, klasična francoska stavba, postaja premajhna s svojimi 4,500.000 knjigami in gtotisoči žurnalov in manu-skriptov. Vsak kratek opis zunanjosti teh ponosnih zgradb mora biti le površen, še bolj nezadosten pa bi bil kratek opis notranjščine. Notranjščina knjižnice, veže, koridorjev in čitalnic je nekaj izrednega — kakor en sam nepopisen mozaik bujno barvanega marmorja in zlata. Skupini teh štirih poslopij, ki s parkom do malega zavzemajo ves vvashingtonski kapitolinski grič, dodajajo še novo palačo justičnega ministrstva v elegantnem jonskem stilu tik nasproti baročnega kapitola. Dejal sem, da se odtod po prvotnem načrtu v J direktnih smereh cepijo vse ceste. Široka ulica vo- i di naravnost na postajo. Druga se razteza na vzhod v lepe parke, kjer se nahaja campus najvažnejše katoliške univerze v Ameriki. Spet druga cesta vodi proti vladnim tiskarnam in nekaterim ministrskim uradom. Glavna pa je Pennsylvania. Skoro paralelno ob nji v ravni črti vodi park vse do reke Potoimak, mosta in onostrairskega vojnega •pokopališča Arlingtona. Ta široka linija parka •skozi osrčje mesta je najlepše v NVashingtonu. Špi-ca kupole, 555 čevljev visoki obelisk Washingtonu, partenonski tempelj v spomin Lincolnu. Arlington-ski most in grob nepoznanemu vojaku v sredini vojnega pokopališča, vse je točno v isti črti. | Ogromne dimenzije travnikov, šum in umetnih je- ; zer ,z obeliski, kupolami in templji iz belega mar- | morja, vse napravlja nepozaben vtis, ne ameriške- I ga in ne evropskega, temveč čisto svojevrstnega i modernega mesta. Najlepši pa je ta del v zgodnjih večernih urah. Kupola kapitola, obelisk VVashing- ; tona in tempelj Lincolna odsevajo v razprostrnnili 1 umetnih vodnjakov, ki od žarečega nebo in temnih loz japonskih črešenj dobivajo nenavadno pokojno in vedno se spreminjajočo barvo. Ko pa pade noč, se razsvetlijo marmornata poslopja ter odsevajo iz temnih šum in gladkih lagun. Kakor je tu pokoj, je ob bližnji Peninsylvania Avenue podnevi in ponoči najživahnejši promet. Najživahnejši pa jo, ko se procesije vladnih uslužbencev sipajo iz ministrstev. Vse od vznožja kapi-tolinskega griča pa do starejših vladnih poslopij ; ministrstva za pošto se gradijo nove palače, osemnadstropne zgradbe iz granita, ki bodo odgovar- j jale načrtu mesta in se arhitektonsko ujemale z novimi konuileksi. kot je ministrstvo za trgovino „Francija je činitetj varnosti" Zanimive izjave odličnega angleškega državnika i i Calais, 23. sept. AA. Bivši zakladni kancelar Churchill, zelo ugledni član konservativne stranke, je dal zastopniku Havasa zanimive izjave o angleškem odgovoru na nemško noto glede enakosti v oboroževanju. Angleški odgovor je odličen, je rekel Churchill. Ta odgovor bo bolj pomagal pri konsolidaciji miru, kakor karkoli drugo. Posebno odobravam, je naglasil Churchill, tisti pasus v angleškem odgovoru, ki pravi, da izostanek sporazuma o razorožitvi ne daje Nemčiji nikake pravice, da bi se smela na novo oborožiti. To bi bilo treba že davno povedati. Glede perspektiv razorožitvene konference je Churchill dejnl: Glavni vzrok bojazni je v neizmerni oborože-nosti Rusije, ki sama priznava, da je njen namen uničenje sedanje civilizacije. Ob Baltika pa do Črnega morja žive vse nn Rusijo meječe države v velikem strahu in vse vidijo v francoski vojski nekaj takega, kar so videli majhni evropski narodi pred vojno v angleškem brodovju. Francija ima zato ta trenutek zelo veliko odgovornost za ohranitev miru v Evropi. Na vprašanje Havasovega poročevalca, nli nimajo nekateri Angleži vtisa, da je Francija preveč zavarovana, je Churchill odgovoril: Mislim, da ta izraz ni točen. Zavarovanje ali prezavarovanje ne moreta preprečiti eventualne katastrofe. Prava beseda in točna beseda je »varnost«. Francija je, ponavljam, činitelj varnosti! Ta čini-telj varnosti bo ohranil zaupanje v bodočnosti in v skupnosti interesov in bo obnovil nekdanje od-nošaje med narodi. Sedanja nemška avtokracija pa je še bolj izzivalna, kakor je bila pred vojno pod Viljemom II. To je en vzrok več, da smo na vseh straneh čuječi in oprezni. Churchill je zaključil svojo izjavo s tem, da smatra svetovno gospodarsko konferenco za važen Sovjetski apel na delavstvo Tiga, 23. sept. A A. Uradni statistični podatki sovjetske vlade ne morejo več prikriti, da petletni načrt ni obrodil tistih sadov, ki jih je vlada pričakovala. Posebno slabo se je obnesla eksploata-cija premoga in produkcija težke industrije, ki kaže ne samo nižje številke, kakor jih je predvideval načrt, nego celo nižje od produkcije v letu 1931. Da vlada nekoliko oživi ugaslo navdušenje ljudstva, nameravajo sovjetski delegati in največje moskovske tovarne s pretvezo, da proslave v oktobru obletnico revolucije, izdati plamteč apel na delavstvo, naj podvoji svoje napore. Sovjetska vlada se zateče k takim apelom vselej, kadar se pojavijo velike težave. Hitlerjeva stranka se cepi Berlin, 23. sept. A A. V več nemških krajih so se ustanovile disidentske skupine nacionalno socialistične stranke. Tako je n. pr. v Berlinu nastala nemška delavsko-socialistična stranka, v Hamburgu rasistično socialistično gibanje za osvoboditev velike Nemčije, v Oldenburgu pa nemška opozicijsko-revolucionarna stranka svobode. Kakor poročajo, se podobne stranke ustanavljajo tudi na Bavarskem. , Glede na številčno moč Hitlerjevske stranke ne gre pripisovati tem lokalnim disidentskim tvorbam prevelikega pomena. V nemških političnih krogih vidijo v tem pojavu predvsem simptom trenutnega valovanja javnega mnenja. Ne izključujejo pa možnosti, da bi tako gibanje s časom moglo omajati trdno zgradbo nacionalno socialistične stranke. V enakem smislu komentirajo tudi azprememfoo, ki je do nje prišlo v gospodarskem odseku rasistične stranke. Dr. Wagnerja, ki je doslej užival velik ugled v stranki, je čisto nepričakovano zamenjal Pfunck, ki je znan kot zagovornik proti-kapitalistične struje. Čada morskih globin Newyork, 23. sept. tg. Naravoslovec Willian Beebe, Id ga splošno imenujejo Piccarda globokega morja, je sestavil poseben potapljaški zvon in je pri Bermudskih otokih z njim dosegel globino 2200 čevljev. Beebe pripoveduje, da je morje od 1700 čevljev dalje absolutno temno, vendar ga razsvetljuje na tisoče modro-belih ali zeleno-belih lučic, kakor zvezde na nočnem nebu. Pritisk vode je izračunal v tej globini s 5000 tonami. Napravil je mnogo fotografskih slik. in ministrstvo za poljedelstvo. Palača ministrstva za trgovino je poslopje, ki zavzema tri cele bloke, približno pol kilometra v dolžini. To je ravno dograjeno. Modernizem je pustil sledi na tem edifi-ceju. Okrasa nič preveč, kakor se navadno vidi na pompoznih ameri&kih zgradbah^ temveč nekaka umerjenost in solidnost. Od palače ministrstva za trgovino se park vzpenja proti višini z Belo hišo, predsednikovo rezidenco sredi parkov. Na vsaki strani stoje palače ministrstev. Blok v ospredju zavzema zaklad-niško (finančno) ministrstvo v grškem slogu. Blok za Belo hišo pa vojno ministrstvo in zunanje zadeve. Zlasti poslednja je zanimiva palača, nekak rokoko iz samih kolon sivega granita. Bela hiša sredi teh ogromnih palač je neznatna. Na Pennsylvanijo se izza visokih gabrov beli samo osrednje pročelje pri prostega kolonijalnega slila. Drugi del palače je viden z južne strani, od obeliska. Tu se Pennsylvanija cepi. Šestnajsta ulica je ena najlepših, ob nji je največ rezidenc poslanstev in ob nji je tudi zelo lepa vila jugoslovanskega poslanstva. Daleč za šestnajsto ulico in za skoro paralelno Connecticut cesto se začne gričevje proti severo-zapadu. V gričih, katere zavzemajo v veliki meri parki, najdemo spet najlepša stanovanja. Na najvišjem griču pa stoji nedovršena gotska narodna katedrala, odkoder se nudi najlepši razgled čez ves Washiington. Panorama je nekaj nenavadnega. V dalji se vije široka reka Potomac, mesto med reko in griči pa je zelena ravan, iz katere segajo bele kupole, zvoniki, obeliski in visoki četverokotl ministrstev. Nad vsem pa kraljuje kapital na svojem griču, kupola s kipom Svobode na vrhu. (Dalje.) korak naprej k zopetni dosegi nekdanjega 'Blagostanja. Če bo mogoče ustvariti stalne vrednote za izimenjavo blaga med vsemi narodi in če 6e nam bo posrečilo spraviti s pota nekatere zapreke, ki so fatalno zavrle mednarodno trgovino, potem se bo svetu kmalu vrnilo blagostanje, tako da bo oboroževanje samo po sebi polagoma ponehalo. Dvomljivi nemški zavezniki Berlin, 23. sept. AA. Posebni dopisnik tisrta »Taegliche Rundschau« priobčuje iz Ženeve članek, ki je tembolj zanimiv, ker je list na glasu, da je v tesnih stikih z ministrom von Schleicherjem. Poročevalec najprej navaja, da se v Ženevi vst izprašujejo, ali se bo Nemčiji posrečilo izbrisati že drugi in tako hudi poraz, ki ga je doživela s prisilno opustitvijo carinske unije z Avstrijo 1. 1931. List dalje pravi, da je francosko taktiko lahko pogoditi. Herriot bo skušal zlomiti nemški napad s tem, da bo objavil akte o tako zvanem tajnem oboroževanju Nemčije. Bolj komplicirano pa je zadržanje Anglije. Domišljavi ton angleške note je prestrašil vse nemške zagovornike anglosaške orientacije. Pripravljeni moramo biti, da bo skušala Anglija še dolgo igrati posredovalca med Francijo in Nemčijo. — Ostanejo nam torej le še trije zavezniki: Rusija, ki je opetovano izjavila, da je za radikalno razorožitev, Italija, ki bi najrajši popolnoma likvidirala DN, in naposled kitajsko-japonslci spor. Nemčija mora ostati trdna in izstopiti iz DN, če se ne ustreže njenim zahtevam. Isti list piše na drugem mestu: Po objavi angleške note so v nemških uradnih krogih izjavili, da Nemčija začasno ne misli še izstopiti iz DN. Mislimo, da smo dobro informirani, če podčrtamo važnost Uesode »začasno«. Kongres agronomov Belgrad, 23. sept. 1. Danes dopoldne sc jfc nadaljeval kongres združenja jugoslovanskih agronomov, na katerem se je predvsem razmotrivalo vprašanje ustanovitve kmetskih zbornic in vprašanje o razdolžitvi kmeta. O tem je obširno poročal g. Jagodič, ki zagovarja svojo tezo, da naj se razdolžitev izvrši z valorizacijo obresti. Pri tem naj se nikar ne dela izjeme med velikim in malim posestnikom, ker je treba na vsak način obema priskočiti na pomoč. Vesti posameznih bank*, da naš kmet ni prezadolžen je treba povsod pobijati. Q. Horvat, ki se v nekaterih točkah ni strinjal z Jagodičem, je nalo predlagal, naj pride v centralni odbor kmetijskega ministrstva, ki bo razpravljalo o vsem teh vprašanjih, tudi zastopnik agronomov. Akrobat vrha zvonika Zagreb, 23. sept. ž. D-anes popoldne so Zagrebčani zopet doživeli na Jelačičevem trgu veliko senzacijo. Neki mladenič manjše postave se je zopet povspei na južni zvonik zagrebške katedrale ter v višini 105 m izvršil na horicontalnem drogu križa več akrobacij. Zbralo se je številno občinstvo, tako da je morala policija napraviti kordou. Mladeniča je večkrat pozvala, da se spusti z višine. Ko je prispel na tla, je izjavil, da se piše Vladimir Kovač, star 18 let, po poklicu kleparski pomočnik iz Sarajeva. Nadalje je izjavil, da se je mudil v Zagrebu že od meseca februarja in sve do sedaj iskal brez uspeha službo, kar pa mu ni uspelo. Ker ni vedel, kako bi si pomagal, je skušal na ta način obrniti na sebe pozornost, da pokaže svoje sposobnosti. Zbrovanie Zveze mest Zagreb, 23. sept. ž. Toletna glavna skupščina zveze mest se bo vršila v Skoplju. Zasedanje se bo pričelo 30. septembra, ko se bo vršila seja poslovnega odbora, na kateri se bo pretresalo razne predloge, vprašanje občinskih trošarin, o prepovedi nočnega delavskega časa v pekarnah itd. Drugi dan, t. j. oktobra bo seja kongresa s pozdr;. om predsednika, nakar se bo izvolil novi predsednik namesto dr. Srkulja, ki je poslal minister. Izročeni bodo razni predlogi posameznih mest o skupni akciji v nekaterih vprašanijh. Vajeniški dom v Belgratht Belgrad, 23. sept. 1. V nedeljo bo tukaj velik kongres »Privrednika«, organizacije slične »Hrvatskemu Radiši«, in blagoslovitev novega modernega vajenskega doma v Krimski ulici, kjer je .prostora za 200 gojencev. Belgrajske vesti Belgrad, 23. sept. AA. Danes se je od 10.30 do 13 vršila seja ministrskega sveta ped predsedstvom dr. Milana Srskiča. Belgrad, 23. se.pt. 1. Pri dravskem ravnateljstvu pošte in brzojava je napredoval za svetnika 5. skupine Tilep Epih. Pri direkciji drž. železnic v Ljubljani je postavljen za kontrolorja v strojnem oddelku Edmund Sila, do sedaj kontrolor iste položajne skupine na postaji Maribor glavni kol. Pri mestni t. 1. sekciji v Ljubljani je-" postavljen za višjega pristava 7. skup. inž. Rafael Eržen.' Belgrad, 23. sept. 1. Za predsednika višjega do-žel nega sodišča jo postavljen Ivan Vrančič, apela-cijski sodnik v Ljubljani. Belgrad, 23. sept. 1. Te dni se je presolil v Zornim v svojo palačo dekanat kmetijske in gozdarske fakultete belgrnjskega vseučilišča z vsemi svojimi instituti. Belgrad, 23. sept. AA. Kraljevski muzej za prirodne znanosti v Sofiji nas je naprosil, da tole objavimo: V svrho znanstvenih raziskav je uprava tega muzeja opremila z aluminijastimi obročki več ptic selilk in nato ptice izpustila. Na teh obročkih je napisano »Kraljevski muzej Sofija ((Bolgar- 1) in ■Dvor, Sofija (Bolgarija)« ter tekoča številka. Osebe, ki bi našle, ulovile ali ul iio katero teh ptic s takim obročkom, se napre da jih izvolijo poslati upravi kraljevskega muzeja pri-rodnih znanosti v Sofiji. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, od časa do časa dež, nekoliko hladneje. Zagrebška vremenska napoved: Najprej toplo z. naraščajočo oblačnostjo, nato pa se bo vreme poslabšalo.! Ameriški Slovenci nas vabijo na čikaško razstavo Prihodnje leto bo v Chicagu svetovni velesejem ali svetovna razstava. Velike priprave se delajo v ta namen. Chicago dobiva dnevno ob bajno lepem Michiganskem jezeru novo lice. Gradijo posebna poslopja, v katerih bodo razstavni sejemski paviljoni. Zastopane bodo vse industrije na svetu. Grand Park, ki je bil že precej razvit ob času evharističnega kongresa, ima sedaj kar drugo lice. Odtedaj se je obala razširila ker so jezero zasuli za skoro pol milje in na tem na novo nastalem prostoru je lepo zaraščen zelen park, ki daje Chicagi krasno obalno lice, tako, da je to tri in pol milijonsko mesto s tem dobilo lep in velik zelen vrt pred svojim pročeljem. Mesto Chicago je staro komaj 100 let. Od prvih naseljencev ob ustju reke Chicago in ob obali Michiganskega jezera je namreč komaj 100 let. Dan ustanovitve mesta, ko se je mesto uradno in-korporiralo pa je 6. novembra 1833. Vojaške posadke so bile po teh krajih že prej. Chicago bo slavilo 100 letnico svoje ustanovitve mesta torej prihodnje leto. Tudi za te proslave so v teku obsežne priprave. Govore in zadnje mesece močno razpravljajo o gradnji največjega stolpa na svetu, ki bo 2100 čevljev visok. Eifflov stolp v Parizu meri le okrog 920 čevljev. Chicaški naj bi bil še nad 1100 čevljev višji. Ta stolp naj bi bil slovesno otvorjen na svetovnem velesejmu prihodnje leto. Prostor v podnožju na zemlji bi zavzemal cel mestni blok. Do 1200 čevljev višine bi vozile štiri električne vzpenjače, dve gori, dve pa ob istem času doli. Od višine 1200 do vrha bi vozilo le dvoje dvigal, eno gori in drugo ob istem času doli. Stolp bi stal na betonskem temelju, ki bi bil zalit v zemljo do 200 čevljev globoko in bi segal do kamene trdne podlage. Pričetniki tega načrta trdijo, da bi se vsi stroški za gradnjo in drugo tekom treh let pokrili s primerno vstopnino, ki hi se računala obiskovalcem stolpa. Že parkrat se je čulo, da obišče chicaški svetovni velesejem tudi več naših rojakov iz domovine. Kaj gotovega v tem oziru od domovine same, ali kakih njenih predstavnikov se doslej še ni čulo. Govori se sicer o jugoslovanski udeležbi, toda koliko jih pride iz Slovenije, nam tu ni znano. Na vsak način bi bilo dobro za nas tukaj in za vas v domovini, ako bi se udeležila kaj večja skupina, recimo za en železniški voz, da bi potovali skupaj. Poskušali bi dobiti cenejšo vožnjo in bi na ta način, ko bi se mudili že v Chicagi, obiskali vsaj na osrednjem zapadu in vzhodu nekatere večje slovenske naselbine. Dobili bi na ta načjfi pojm, kako vaši bratje v tej tuji zemlji živijo. Tak obisk bi v veliki meri vplival na okrepitev našega narodnega duha in bi ustvaril nove medsebojne vezi med domovino in ameriško Slovenijo. Odločujoči naj bi o tem malo razmišljali in nato naj pripravijo primerne načrte. Koristno bi bilo za staro domovino, ako bi njeni gospodarski izvedenci ob tej priliki proučili ameriški trg za kakšne jugoslovanske izdelke. Mnogo bi se dalo izvažati iz stare domovine sem, ko bi bilo mogoče dobiti zato ameriški trg. Naj omenim, da so sedaj ameriške veletrgovine — Department Stores — po velemestih vse preplavljene z lesnimi izdelki iz Nemčije in Češkoslovaške. In ti izdelki niso nič posebnega. Otroške Igrače, pletene košarice, izdelki iz gline itd. Marsikaj takega bi se izdelovalo doma pri nas. Seveda mora biti narejeno tako, da ugaja ameriškim kupcem takih predmetov. Tu bi se morda našlo polje, ki bi uporabilo dober del delovnih moči doma, da' bi ne bilo treba misliti vedno na izseljevanje z domače grude. Svetovni velesejem je sredstvo, na katerem se bodo seznanili kupci in prodajalci vsega sveta. Podpredsednik velesejma Mr. Petterson, ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo ,je te dni priporočal na nekem jugoslovanskem sestanku, da ima Jugoslavija precej predmetov med svojimi izdelki, ki bi našli ugoden trg med ameriško publiko. Najbolj bi šli predmeti za ceno od 25 centov, ne pa višje kot 5 dolarjev. Glede uvozne carine je izjavil, da bo prosta in carina se bo plačala le od prodanih predmetov. Za vse te nadaljne podrobnosti bi se morali uvozniki seveda obrniti za natančna navodila in pojasnila na ameriške konzularne predstavnike V Jugoslaviji ali na poslaniški urad v Belgradu. Glede določbe, kaj naj bi se poslalo na velesejem, bi bilo najbolj priporočljivo, da to določijo bivSi znani ameriški Slovenci, ki so zadnja leta prižli iz Amerike, so dolga leta bivali tukaj in ti naj bi določili, oziroma svetovali in povedali, kaj bi šlo po njihovem mnenju v denar na ameriškem trgu. Odbor petih takih članov bi zadostoval za določitev takih predmetov. Ljubljani in domovini Pred smrtjo poročen V prijazni naselbini La Salle, Illinois, kjer živi kakih 2000 naših rojakov, se je dogodilo v sredo, 7. septembra t. 1. naslednje naključje: 28 letni Frank Blatnik iz bližnjega mesteca Spring Valley in gdč. Elizabeta Papež sta sklenila stopiti v zakon. Poroka bi se imela vršiti v ponedeljek 12. septembra. Ženin je pet dni pred poroko obolel na slepiču in je moral takoj k operaciji. Ženin in nevesta sta se hotela na vsak način poročiti in se je zato na njuno željo izvršila poroka tik pred operacijo v bolnišnici. Takoj po poročnih obredih je bil pacijent prenešen v operacijsko sobo, kjer je bil operiran, žal pa se operacija ni posrečila in mladi ženin je moral z drugo nevesto, belo smrtjo, v večnost. Grozen zločin nad slovenskim rudarjem Dne 1. septembra t. 1. so našli slovenskega rudarja Martina Viranta, starega okrog 36 let, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem, mrtvega v ječi, v Peorii, Illinois. Mesto Peoria je kakšnih 160 milj južnozapadno od Chicaga in leži na bregovih precej velike reke Illinois. Prebivalcev šteje 76.000. Konec meseca avgusta je bil umorjen pri nekem pretepu Američan Nelan. Umorjenega Nelana so ubijalci položili na železniški tir, da bi odvrnili sum umora od sebe češ, da je izvršil umorjeni samomor ali pa da se je dogodila nesreča. Virant je bil, kakor poročajo, edina priča tega umora, odločno pa je tajil, da bi imel on kaj opraviti z dotičnim umorom. Najbrže je dogodek videl ali pa je zanj izvedel od morilcev. Ko je stvar povedal drugim, so kmalu prišli šerifi ponj, ga aretirali in zaprli v okrajno ječo v Tazevvell okraju, ki leži na južnovzhodni strani reke Illinois. Med tamo-šnjimi prebivalci pa je nastalo zaradi umora Nelana veliko ogorčenje in moglo bi se dogoditi, da bi navalili na jetnišnico ogorčeni ljudje, vzeli iz nje našega rojaka Viranta in bi ga linčali. Da so se pred tem zavarovali, so Viranta prepeljali v Peorijsko ječo. Dne 1. septembra pa najdejo ruciarja ^uanta mrtvega v peorijski jetnišnici. Na vratu je imel zadrgnjen svoj pas, na katerem pa ni visel. Jetni-ški pazniki so najprvo poročali, da se je obesil in da je Virant izvršil samomor. Zdravniška preiskava pa je dognala, 'a Virant ni umrl zaradi zadušitve kot obešenec, lemveč radi silnih udarcev po telesu. Te je moral dobiti Virant od šerifov pri izpraševan u in najbrže so uporabili nad njim tako zvani »Third degree«, to je, da z raznim pretepanjem in deloma mučenjem izsilijo od zločincev izpoved. Zadeva je bila takoj predložena veleporoti in ta je dne 6. septembra obtožila šerifa C. O. Skinerja umora. Domneva se, da so Nelana mogli spraviti s poti njegovi politični nasprotniki. Virant je moral po nesreči za zadevo na kak način izvedeti ali jo je videl sam in 6o se ga bali, da bi jih izdal. Najprej so osumili njega in hoteli na vsak način izsiliti iz njega priznanje. Ker ni bil kriv, ni mogel krivde priznati. Mučili so ga dalje do poškodb, za katerimi je na to v peorijski ječi umrl. Sodna preiskava je sedaj v teku in ta bo dognala, kaj je na zadevi. Pokojni Martin Virant je bil član SNPJ društva št. 489. Novi slovenski grobovi \ v tujini V Forest Citiy, Pennsylvania, je umrl rojak John Gliha, star 54 let, doma iz Čateža pri Litiji. — V Red Lodge, Montana, se je ubil med vožnjo z avtomobilom rojak John Kastelic. Na hudem klancu so mu odpovedale zavore, zdrvel navzdol pri čemur se je avto prekucnil in Kastelic je obležal na mestu mrtev. — V Clevelandu, Ohio, je umrl rojak Rudolf Mesojedec, star 39 let, rodom iz Češče vasi, fara Prečna pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred 22 leti. — V Gilbertu, Minnesotta, je te dni preminul Alojzij Tanko, star 24 let, rojen v Minnesotti. — V Chisholmu je umrl Frank Pucelj, doma iz Sodražice pri Ribnici. V Ameriki je bival okrog 25 let. — V Pittsburg, Kan-sas, je ubilo v premogokopu rojaka Franceta De-beljaka, doma iz Podbrezja, star 51 let. — V New Yorku, je preminul zadet od kapi Frank Potočnik, star naseljenec. — V Tacomi, Washington, pa je umrla Rozinka Čekada, iz Jelšan v Istri. — Naj sveti vsem v tuji zemlji večna luč! Požari in požigi vsepovsod Blizu Kamnika je gorelo Kamnik, 23. 6ept. V teku enega meseca je dane® ponoči gasilska tromba že tretjič budila ljudi iz spanja. Ob pol 4 7.1 ul raj je nenadno izbruhnil ogenj na Vrhpoljah pri Kamniku. Gorel je dvojnik (topler) s kozolcem, last Ferdinanda Novaka, župana v Nevljah. Dvojnik in kozolec sta bila natrpana krme: zgorelo je 12 do 13 tisoč kg sena, 3 do 4 tisoč kg slame in detelje, približno 300 kg fižola m en voz — samec. Kljub temu, da so bili gasilci iz Nevelj takoj na mestu, ni bilo mogoče rešiti drugega kakor voz. Škoda se ceni skupno na približno 75 do 80 tieoč Din, lastnik pa je zavarovan komaj za eno četrtino vrednosti. . Splošno sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. K požaru v Novi vasi 0 požaru v Novi vasi pri Ptuju smo obširno poročali in tudi omenili, da je posestnik Ivan Pcrnek izginil, predno so prišli sosedje gasit. Danes se je javil pri orožniški postaji, ker je slišal, da ga iščejo. Pravi, da je zbežal v bližnji gozd, kjer je ležal dva dni v nezavesti. Na levi roki ima globoko rano in trdi, da si jo je pri-zadjal s sekiro z namenom, da se usmrti. Da bi bil zanetil požar, zanika; priznava pa, da je sežgal obleko svoje žene v peči in da je v kleti izlil jabolčnik iz sodov. Pernek napravi vtis obupanega in nenormalnega človeka. Spravili so ga v zapore okrajnega sodišča. Njegova žena je že Sapustila bolnišnico. Ljubljana, 23. septembra. Sredi Ljubljane je zrastel letos nebotičnik. Ves bel je, pa naj ga ožarja solnce letošnje pozne jeseni ali pa naj se dviga v luč reflektorjev v mraku in ponoči, lep je in kolikor ima gledalcev, toliko ima občudovalcev. Kakor okrog Gradu, tako se je Ljubljana strnila tudi okoli njega. Belina njegovih visokih sten se kosa z vsemi barva-hiš in palač, ki ga ne dosegajo sicer v višini, ven- ko so čutili vse, kar jc potrebno za dobro voljo; bili so sredi zraka, obsijani od solnca, vsa vedrost dneva in mladost jim je oplajala njihovo pesem. Bili so to gosp. kapelnik C v i r n , ki zna menda igrati na vse instrumente in seveda tudi na harmoniko, drugi je bil operni pevec J e 1 a č i n , ki je pel v najlepših arijah slovenske pesmi, in tretji je bil g. konservatorist Žagar. Bilo je prelepo, da bi hitro minilo, zato so ujeli ta prizor na zvoč- Iz Slovenshih goric Sv. Anton. Požar je izbruhnil v Smolincih dne 12. sept. iz nepojasnjenega vzroka. Začelo je goreti pri svinjaku. Gasilcem se je posrečilo po napornem gašenju, da so požar omejili. — Jutri v nedeljo dne 25. t. m. proslavi naša župnija 70 letnico smrti A. M. Slomška. Dopoldne bo cerkvena slovesnost, popoldne po večernicah v Društvenem domu akademija. Na sporedu je: slavnostni govor, deklamacija, petje Slomškovih pesmi, rajanje otrok in dramatični prizor »Veseli gode. Pri proslavi nastopi društvo starih vojakov z godbo na fanfare. Antonjevčani. počastite spomin velikega mladinoljuba in narodnega probuditelja. Ortopedski kongres v Zagrebu V začetku meseca oktobra bo v Zagrebu skupni kongres češkoslovaških in jugoslovanskih ortopedov. Predsednik jugoslovanskega ortopedskega društva je univ. prof. dr. Božidar špišič. Kongres bo v glavnem razpravljal o boleznih, ki povzročajo pri otrocih ohromelost, lo je o zunanji tuberkulozi, rahitidi in o otroški paralizi. Prav zadnja bolezen je zadnje tedne pomorila v Zagrebu več otrok in se še vedno širi. Tudi v Belgradu se je že pojavila. V Ljubljani pa k sreči dosedaj ni niti enega primera. Ni pa izključeno, da se bolezen ne pojavi seveda tudi pri nas in zato morajo biti naši zdravstveni činitelji stalno na straži. V Zagrebu graJe sedaj ortopedsko iu zobno kliniko, kamor bodo lio-dili ludi bolniki iz Slovenije. Če se o/'vedskega kongresa v Zagrebu udeleži tudd kak Slovenec, nam še ni znano. dar pa so tudi one deležne njegovega bleska. Ljubljana je naš ponos, je naše ljubljeno mesto in višek tega ponosa, najbolj izrazito znamenje slovenske delovne volje, je nebotičnik. Dober del naše domovine pregledaš z vrha nebotičnika. Od Julijskih Alp in Karavank, črez vso Ljubljansko kotlino do Krima, ljubljanskega vrha, tja do Savinjskih planin. Srce se ti širi, ko si ogleduješ to lepo polje, te vrtove in gozdove, vmes pa vasice s cerkvicami, — tu je res lepota doma. Trije prešerni ljubljanski fantje so stopili te dni enkrat na vrh nebotičnika. S seboj so imeli fantovsko židano voljo, našo lepo pesem in pa harmoniko. Pa so jo zaigrali, pa so zapeli pesem in pozdrav vsem slovenskim ljudem, vsej domovini, v kolikor jo je in kolikor je ni doseglo oko raz nebotičnik. Zvedavo so gledali ljudje iz bližnjih ulic okrog nebotičnika, odkod godba, odkod petie. Fantje pa so peli navdušeno, in kaj ne bi, ni film, ki ga pripravlja podjetje »Svetloton«, in s katerim bo Ljubljana dobila učinkovito propagandno sredstvo. Pesem Ljubljani in domovini, to je bilo, kar so ti trije hoteli zapeti raz najvišjo stavbo t Ljubljani, in zapeli so jo lepo, iz vsega srca. »Svetloton«-družba nam sporoča iz Zagreba, da je nadaljnjih (iOO m filma prav dobro uspelo. Vsa snemanja so se zolo lepo [»osrečila: slike so jasine, plastične, zvok pa je čist in razumljiv. Še ta teden bo ve« film razvit in kopiran; nato se ves film po prizorih razvrsti, manj uspela mesta se od striže jo in zlepijo. Ko je montaža filma gotova, se pošlje film v cenzuro filmske centrale. »Svetloton« je z največjo hitrostjo pri delu in Irdno upa, da se bo »Bela Ljubljana« že prihodnji teden predvajala v Ljubljani. Datum krstne predstave prekrasnega, prvega domačega zvočnega filma bomo še javili. Gagern - Noblov nagrajenec? Noblove nagrade, ki jih podeljujeta vsako leto akademija v Stockholmu in univerza v Oslu najboljšim znanstvenikom in leposlovcem ter politikom miru, se zde, da so kar nekako rezervirane za germanske narode. Do sedaj so dobili Noblovo nagrado skoraj izključno Nemci, Angleži in Američani, le malo Romanov, najmanj pa Slovanov, to se pravi le nekaj Rusov in Poljakov. Noben Čehoslovak in noben Jugoslovan pa še ni dobil Noblove nagrade, čeprav bi mogli tudi ti narodi pokazati na celo vrsto odličnih znanstvenikov, leposlovcev in uspešnih politikov miru. Zanimivo pa je, da je že en Ljubljančan dobil Noblovo nagrado. Sicer ne Slovenec, pač pa Nemec, ki se je rodil v Ljubljani. Leta 1930. je dobil namreč nagrado za medicino vodja zdravstveno-kemičnega instituta v Gradcu prof. dr. F r i t z Pregl, ki se je rodil v Ljubljani. Nagrado je dobil zaradi svojega odkritja o uporabi jodove raztopine v zdravilstvu. Sedaj pa napovedujejo, da bo drug pripadnik nemške manjšine v Sloveniji dobil Noblovo na- Slov brusnice v Zagrebu Iz Zagreba poročajo, da prihaja na tamka4šnji trg že dolgo časa vedno več brusnic ki jih nosijo tja kmetice iz Slovenije. Kakor v Lj .bljani in drugih slovenskih mestih, tako privablja tudi - Zagrebu ta sadež staro in mlado s svojo velro m veselo barvo. Brusnice surove sicer niso bogveka-ko dobre, pač pa so najboljši sadež, če so vkuba-ne. Otroci pa brusnice jedo radi celo surove, ker jih pač vabi njihova vesela rdeča barva. Medtem ko se je v Ljubljani že davno udomačilo .'.a 1» sadež ime, ki ga je naše ljudstvo vedno uporabljajo, pa straše po zagrebškem trgu še v»dno ,>pra;-zelberji«, dasi so »brusnice« tudi najbolj splošni hrvatski izraz za ta sadež, ki mu ponekod na Hrvatskem pravijo tudi borovke ali celo borovn!ce Borovnice seveda so pri nas na Slovenskem drug sadež. Cene brusnicam na zagrebškem irfe'i so še kaj primerne in uboge kmetice iz Dolenjske ter Štajerske, ki nosijo tako daleč prodaja! ta gozdni sadež, pri tem še zaslužijo nekaj dinarčkov. Otročiček utonil Šoštanj, 22. septmbra. Danes okrog pol enih popoldne je družino g. Kozlevčarja, mesarskega mojstra pri Kolodvorski cesti, zadela težka nesreča. Njen 2 letni sinček Andrija je našel žalostno smrt v strugi Pake, ki teče skozi rov pod Vasletovim hotelom na Brišni-kov mlin. Nesreča se je zgodila izredno naglo. Po kosilu se je še Andrija živahno kretal po dvorišču. Vesel in zdrav, kakor vedno. Naenkrat pa je izginil; nikjer več ga ni bilo. Ker na klice ni bilo nobenega odziva, so ga začeli iskati. Domači vajenec je, sluteč nesrečo, stopil pred kolesje Briš" iiikovega mlina, kjer priteče omenjena struga zopet na svetlo. Pred takozvanimi mlinskimi grab-Ijami je res našel — Andrija. Poklicali so takoj zdravnika, ki pa ni inogel več obuditi mladega življenja. Kje je nesrečni Andrija padel v vodo, ni videl nihče. Najbrž je stekel skozi dvorišče k slrugi, ki teče tik za poslopjem. Tam je padel vanjo, nakar ga je voda nesla s seboj skozi rov. Kruto prizadetim naše sožalje! grado. Ta kandidat za Noblovo nagrado je nemški pisatelj Friderik Gagern, grajščak v Mo-kricah pri Brežicah, pripadnik nekdanje stare nemške plemenitaške rodbine na Slovenskem. — Gagern je dosedaj napisal dva velika romana, ki sta vzbudila veliko pozornost, namreč »Ein Volk«, v katerem obravnava življenje sosednega hrvatskega ljudstva v Hrvatskem Zagorju, in pa roman »Die Strasse«. Napisal je v nemške revije in časopise tudi mnogo prav uspelih novel. Gagern ne zna ne hrvatski, ne slovenski, pač pa v svojih delih sijajno riše motive iz naših dežel, tako življenje ljudstva, lepoto narave, uporablja narodni mitos, šege, opisuje razne svečanosti, kakor žeg-nanja in pa tudi dogodke, ki so se res pripetili. V obče je do ljudstva objektiven in le malokdaj se spozabi v oholo razmerje Nemca do drugih narodov. Vprašanje je seveda, če bo Gagern nagrado seveda tudi dobil. Če jo pa bo, bo poleg zasluge njegove umetniške duše prispevala k temu svetovnemu uspehu tudi duša naših pokrajin, ki se v Gagernovih delih tako lepo zrcali. Mladina v Županovi jami Grosuplje, 22. septembra. Prebivalci Dolenjske do Grosuplja so imeli danes zjutraj priliko opazovati izreden osebni vlak, ki je imel dvajset vagonov. Vsa okna teh vagonov so bila polna samih mladih in veselih obrazov in človek je lahko uganil, da mora biti to izletniški vlak. Toda kam in kdo?! ... V Zupanovo jamo, v dolenjsko »Postojnsko jamoi. Ravnateljstvo II. drž. realne gimnazije v Ljubljani je namreč organiziralo celodnevno ekskurzijo cele šole v Zupanovo jamo. Nekako ob pol devetih je prisopilnfl zgoraj omenjeni izletniški vlak na postajo Grosuplje, kjer se je vsulo iz njega, kakor roj z nad tisoč dijakov in dijakinj, odkeder so jo mahnili proti Zupanovi jami. Dasi je bilo vreme zjutraj precej žalostno, se jih je kljub t^inu zbralo veliko število, skoraj vsi. Kakor reka najrazličnejših barv jih je bilo videti, ko so se pomikali po cesti proti Ponovi vasi. Odtod so hodili še tri četrt ure in že so bila za »male krajcarje« v Zupanovi jami. Tako veliki udeležbi da namreč Jamsko društvo izreden popust in sicer plača vsaka oseba samo dva dinarja.. Vožnja na vlaku pa je četrtinska, ki stane do Grosuplja 4.50 Din. Torej za 6.50 Din si je v takem slučaju možno ogledati našo »Postojnsko jamo«. Zato priporočamo tudi drugim zavodom, naj dajo dijakom priliko, da si lahko z majhnim denarjem ogledajo 1o dolenjsko krasoto .Nazaj grede pa se lahko pri g. Jožetu Per-metu, ki jeodkupil to jamo, odpočijejo in okrepčajo. On ima tudi gostilno in rad poceni j>ostre*e z izvrstnimi jedili in z brezalkoholno pijačo. Seveda, če si pa kdo zaželi vina, ga pa tudi lahko dobi, pa še kako dobrega. Za prijaznost pa se je treba tudi zahvaliti ljubljanskemu žel. ravnateljstvu, ki je bilo tako naklonjeno, da je dalo kar poseben vlak na razpolago, ki je počakal na postaji Grosuplje do četrt 1111 pel. nakar jih je zopet odpeljal nazaj v Ljubljano. Torej so nudijo vse najboljše ugodnosti, da se lahko obišče Županova jama in zato ne zamudite sedaj, dokler je še odprta. Pa tudi drugi imate ugodne zvo-ze z vlaki. Beli zobje: C h I o r o d o n t prijetno osvežujoča zobna pasla s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— Ljubljanske ceste tlakujejo Zdaj tlakujejo obenem cesto za Gradom ter Bleivveisovo cesto. Prihodnji teden pa bodo najbrž začeli tlakovati tudi Resljcvo cesto. — Cesto za Gradom so ob tej priliki tudi nekoliko razširili. Napravili so tudi nov železobetonski hodnik, ki visi nad Gruberjevim prelivom. Ta cesta, ki doslej hodnika sploh ni imela, bo zdaj dobila docela nov izgled. Hodnik bo seveda asfaltiran. Hodnik visi nad brežino Gruberjevega kanala v vsej svoji širini. Zanimivo je, da kljub temu hodnik nima nobenega opornika, ker so pod cesto vzidani močni železobetonski piloti, ki drže hodnik tesno priklenjen k cesti. Hodnik bo imel tudi železno ograjo, kakor je taka ograja že zdaj bila ob vsei cesti za Gradom.Na drugi strani ceste hodnika ne bo, ker zanj ni prostora. Cesta bo na ustju Streliške ulice nekoliko znižana, Streliško ulico pa bodo na tem koncu za spoznanje zvišali. S tlakovanjem Ceste za Gradom so prav te dni pričeli ter je do- j slej tlakovan prostor ob Karlovški cesti. V sredini . ceste je na delu še parni valjar, dočim dalje proti i Streliški ulici cesto šele razkopujejo. — Blei\vei- j sovo cesto so začeli razkopavati v začetku tedna. Robniki ob hodnikih so položeni že do železniškega prehoda h kolodvorskim skladiščem. Desni hodnik proli Dunajski cesti bo zelo razširjen, zato so morali izkopati celo vrsto lipovih dreves, ki so dolga leta krasila Bleiweisovo cesto. Na drug' strani ceste, ob železnici, bo hodnik tudi razširjen, toda tam bodo lipe zaenkrat še lahko ostale. Zanimivo pa je, da morajo na obeh straneh cesto zopet prestavljati cestne požiralnike, ki so jih komaj lansko jesen vzidali v cesto. Zakaj se že takrat ni točno določila cestna linija, nam pač ni znano. Požiralnike morajo zdaj prestavljati ponekod kar za par metrov. Zanimivo je dalje, da so pri tlakovalnih delih na B!eiwe;sovi cesti ugotovili, da je kopanie cestne podlage s kompresorji počasnejše in dražje, kakor kopanje s krampi, torej z ročnim delom. Kompresor se je obnesel samo na trših podlagah, pri betonskih ali skalnatih plasteh, na cestah pa ne. Bleiueisova cesta bo menda v dobrih treh tednih vsa tlakovana, ako ne bo preveč nagajalo vreme. Zdaj je na tej cesti zaposlenih okrog 40 delavcev. Drobna pustolovščina mladeniča Ljubljana, 23. septembra. Nekaj časa ie ves skrušen in potrt taval po najsamotnejših potih tivolskega hriba. Taval je zdaj sem zdaj tja, brez cilja in upanja. Samo nekaj clinarčkov, si je morda krčevito želel v svojem obupu, saino nekaj dinarčkov, da bi imel — in vse bi bilo dobro. Vsaj glad bi si lahko potolažil, če že drugega ne ... In sam Bog ve. kaj bi se bilo zgodilo z njim, ubogim fantom, da ga ni zdajci obšla rešilna misel. Porodila se je v njem ob pogledu na starega, be-težnega berača, ki mu je prišepal naproti. V fantu ie zaplata nova čudežna moč. Ozrl se je okoli sebe — človek, ki to piše in ki je bil neprostovoljna priča fantovskega prerojenja, se je potajil, kakor da ne vidi in ne sliši nič — in jo ubral z urnimi koraki po poti navzdol. Na razpotju, kjer se križajo štiri poti: prva na desno stran hriba, druga na levo, tretja navzgor, četrta navzdol, je obstal. Še enkrat je previdno oplazil svojo okolico z očmi — in tedaj se je zgodilo nekaj izredno čudnega z njim: njegove noge, ki so bile še pravkar zdrave in brez najmanjše hibe, so postale — krevljaste. Šepajoč jo je mahnil v naj-bližnji drevored, ki je posut z dolgo vrsto klopmi. Na prvi klopi sta sedeli dve stari, dobri ženici. Fant je prišepal do njih in se jima ponižno odkril: »Prosim vas, lepo vas prosim za majhno podporo! '/.e tri dni nisem ničesar jedel. Službe pa ne morem dobiti, ker imam pokvarjene noge... Zenici sta se zazrli v njegov bledi, izmozgani obraz in pri srcu se jima je nekaj narahlo zgenilo. Segli sta vsaka v svojo torbo — in prva dva drobna, žvenkljajoča dinarčka sta pobožala fantovo dlan. Na drugi klopi sta sedela dva mlada študenta s knjigami v naročju. To je bila druga postaja Matih stanovanj ni Debate in razprave o stanovanjskih problemih »o sicer že ponehale, časopisi ne pišejo več toliko o teh stvareh, hiš se je zadnja lela v mestu sezidalo zares veliko, stanovanj je torej vedno več, toda stiska za manjša, cenena stanovanja je v Ljubljani še zmerom velika. Za eno in dvo-sobna stanovanja je vedno dovolj povpraševanja, vsak gospodar tako stanovanje kar brž odda, čim je prosto. Tudi v časopisnih malih oglasnikih vidimo, da ljudje iščejo predvsem manjša, torej cenejša stanovanja. In na vsak oglas, ki ponuja eno ali dvo-sobno stanovanje, se takoj oglasi cela vrsta ljudi. Včeraj je naša uprava dala blizu 50 ljudem naslov manjšega dvosobnega stanovanja, ki je bilo na ponudbo. V ponedeljkih tekajo ljudje kar v trumah v uprave časopisov, da povprašajo za naslove posameznih malih stanovanj. Vidimo torej, da je stanovanjski problem še prav tako pereč, kakor je bil. Pač je v mestu dovolj večjih stanovanj, ki pa so draga, da jih že. srednji sloj težko zmaguje. Kdor bi v teh hudih časih preskrbel malim ljudem cenena stanovanja z eno al dvema sobama, ta bi pač rešil lepo nalogo. Portugalka prvovrstna lit. 11 Din Namizno belo lit. 8 Din Toči gostilna pri »Fajmoštru«, Sv. Petra nasip. Tatovi koles prijeti Zadnje čase smo večkrat poročali o raznih tatvinah koles v mestu in na deželi. Zdi se, da je bila na delu večja tatinska družba, ki je na debelo kradla kolesa ter jih potem prodajala ljudem. Ljubljanska policija je te-m tatičem končno prišla na sled. V policijskih zaporih sede trije grešniki, ki so svojo krivdo pri različnih kolesarskih tatvinah že priznali. Dva tatiča koles sta se pred dnevi pripeljala s kolesom iz Celja, kjer sta kolo ukradla, čez Trojane in skozi Črni graben v Ljubljano. Tu sta kolo prodala, poleni pa zopet začela krasti nova kolesa. Z ukradenimi kolesi sta se vozila v bližnjo okolico, kjer sta pri raznih posestnikih za mal denar prodala vsako porabno kolo. V četrtek popoldne so policijski agenti oba tatiča z avtomobilom odpeljali v bližnje Kleče in Ježico, kjer sla oba za vsako kolo posebej pokazala, kje sta ga prodala. Policija je na ta način zaplenila tri kolesa, ki zdaj pri njej čakajo svojih pravih lastnikov. Dva izmed kolesarske tatinske družbe, 20 letni Oskar, rojen nekje v Nemčiji, pristojen pa nekam na Hrvaško, ter 20 letni Anion sta bila že izročena sodišču. Kaj bo danes 1 Drama: Lopez<. Premijera. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 8 Skrivnost rdeče mačke (Siegfrid Arno). Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoo/.j ded , Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. © Naval v bolnišnico. Problem povečanja ljubljanske splošne bolnišnice postaja z dneva v dan bolj pereč Bolnikov prihaja v bolnišnico vedno več. Do včeraj je sprejela bolnišnica v letošnjem letu skupaj že 16.230 bolnikov, lo je okroglo 500 bolnikov več. kakor lani do lega časa. Večinoma vsi oddelki v bolnišnici so stalno prenapolnjeni. Bolnikov ne morejo vseh razmesliti po posteljah, marveč morajo ljudje ležati v sobah tudi po tleh, med posteljami. 0 Pinnparce. obleke, trenclicoat najceneje A. Presker. Sv. Petra cesta M. Trajne kodre izvršuje po znatno zni?n, :'' ce&ah damsko česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg o fantove drobne pustolovščine. Proseče ju je pogledal in jima pomolil roko, ki je bila nekoč vsa črna in žuljava, zdaj pa je od brezdelja že vsa gladka in bela ... študenta sta se v zadregi spogledala in se jela tipati po žepih. Nazadnje, po skoraj enomi-nujnem molku in iskanju, je eden od študentov res otipal droben 50 parski novčič sredi starih gumbov in zarjavelih peres v žepu ter ga zmagoslavno izročil fantu ... Tako mu je šla pšenica v klasje. Pri vsaki klopi mu je nekaj malega kanilo na dlan. Le tam, na zadnji postaji njegove drobne pustolovščine, pri klopi, ki stoji na koncu drevoreda, je doživel bridko razočaranje. Na tej klopi je sedel mogočen gospod, ki ima v svojem poklicu ogromen hleb kruha v rokah, in ga reže in deli po mili volji. Ta gosood je fanta osorno premeril od nog do glave, mu puhnil širok slap dima pod nos in za-rohnel: Delat pojdi, potepuh! Da te lc ni sram takole na javnem prostoru beračiti! Če se mi pri priči ne pobereš, pokličem policaja! Marš! Fant je prebledel Grožnja je učinkovala nanj kot bomba. Do smrti prestrašen se je ozrl okoli sebe — in ko je nekje daleč res zagledal uniformo, ki je bila podobna policijski, je pozabil na še-paste noge, vzel podplate pod pazduho in bežal, bežal, kakor da mu je ce! kordon stražnikov za petami.. Saj sem dejal, se je samozavestno obrnil gospod z debelo kubo v ustih k dami, ki je poleg njega sedela in si rdečila ustnice, saj sem dejal — takšna baraba! Ga vidite, kako zdaj gladko teče?! Vislice zasluži, ali pa še kaj več, slepar!« Človek, ki jc vse to videl in slišal, se' je zamislil. In je premišljeval dolgo, dolgo. In se je domislil marsikaj — a molči. Kar Slamič odreže, obilo zaleže! Kar Slamič nalije, se sladko povžije! • Na ribjem trgu je bilo včeraj dovolj blaga, pa tudi mnogo živahne kupčije, Največ zanimanja je pač za ščuke, ki so jih pripeljali več velikih košar ter razprodali vse. Ščuke so prodajali po l-l Din kilogram. Klini iz Save so se dobili celo po 10 Din kilogram. Tunino je prodajalo ribarsko društvo iz Njivic na otoku Krku po 26 Din kilogram. Veliko je bilo tudi žabjih krakov z Ižanskega, ki so jih dajali po 2 in 3 za dinar. Raki so bili po 2—3 Din. O V obupu... Čudne misli rojijo ljudem po glavah; o različnih samoumorih in poskusih sa-moumorov beremo dan za dnem. V četrtek zvečer okrog pol 8 so našli pred žensko bolnišnico mlado žensko, ki se bila zgrudila na hodnik. Ženska je v obupu popila nekaj ocetne kisline. Na hodniku ležečo sta jo pobrala dva mimoidoča človeka, ki sta jo odnesla v bližnjo žensko bolnišnico. Od tam so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa so jo že zvečer poslali domov v Moste. 0 Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v sredo, 28. t. m. ob 3 popoldne ogled bogoslovne knjižnice (krasne Ouaglieve freske) in stolnice. Vsi prijatelji umetnosti so vabljeni. Vodi msgr. Viktor Slcska, sestanek pred semeniščem. Zadnia poročita: Razplet madžarske krize Budimpešta, 23. sept. Ig. Da pospeši rešitev I vladne krize, se je Horthy odločil, začeti že danes i s sprejemi zaradi sestave novega kabineta na mesto j šele v ponedeljek, kakor je prvotno nameraval. Grof Bethlen je imel dopoldne dolge razgovore z grofom Karolvijem, brambnim ministrom Gombfisom in zunanjim ministrom Walkom. pojioldne pa je bil skoraj poldrugo uro pri ilorthy.iu, ki se je vrnil v Budimpešto z grada GiidolS. Velika večina enotne vladne stranke sloji na stališču, da mora Bethlen zopet Mopiti na čelo vlade. Bethlen pa je slej kot prej iz notranje in zunanje političnih razlogov mnenja, da bi bilo to sedaj še prezgodaj. Tudi je izjavil po avdienci zastopnikom listov, da on ni bil designiran in ila tudi ne ve, ali bo še enkrat prišel v avdienco k Horlyju. Če bo Bethlen končnoveljav-no odklonil sestavo vlade, namerava večinska stran- ka postavili na čelo vlade takega moža, ki bi deloval po inlencijah Bel h lena in užival njegovo zaupanje. Za Betlilenom je sprejel 1'. i:y v avdienci predsednika niagnatske iu poslanske zbornice. Nadaljnji sprejemi pa bodo sledili v ponedeljek. Bethlen na vidiku? Budimpešta, 23. sept. tg. Zvečer je bila zaupna seja vodstva vladne stranke, na katera je grof Be-llilen poročal o dosedanjem poteku vladne krize in o svoji današnji avdienci pri Horthyju. Dočim je Bethlen do sedaj vedno zatrjeval, du smatra svoje poslanstvo za prezgodnje, je izjavil zastopnikom listov na vprašanje, ali ne bi venoar prevzel se-slave kabineta, da na to vprašanje do svoje prihodnje avdience pri Horthyju, to je do srede prihodnjega tedna ne more reči niti da, niti ne. Romuni se bedo vendar pogajale z Rasi Bukarešt. 23. sept. tg. Romunska vlada se je na 'prigovarjanje francoske vlade odločila, skleniti z Rusijo pogodbo o nenapadanju, če tudi T ' 'seu tega ne svetuje. Zdi se celo, da so v besni. ... kom vprašanju našli formulo, katera zadovoljuje lako Romunijo, kakor Rusijo. Titulescu pa vztraja pri svojem stališču, da pogodba o nenapadanju z Rusijo poleg že podpisanega Kellovega pakta za Romunijo nima nobenega pomena. Romunski poslanik v Varšavi dr. Cadore je odpotoval na Dunaj, da lani bivajočemu Titulescu poroča o stališču romunske vlade in o drugih aktualnih vprašanjih. Prišlo je že do prvega stika med Litvinovom in odposlancem Romunije, ki sta se sestala na neki poljski postaji, ko je Litvinov potoval v Ženevo. Sporazum v Lancashireu London, 23. sept. Ig. V pogajanjih za poravnavo i. nflikta v Lancashireu je prišlo do spora-, zunia v mezdnem vprašanju. Podjetniki in strokov« i ne organizacije delavcev so se zedinile na kompromis, da se znižajo mezde za 8.33%. Nerešeno je ostalo samo še vprašanje, ali naj se zopet sprejmejo delavci, ki so bili odpuščeni zaradi prejšnjih delnih stavk. Belgrad, 23. sept. 1. Za dirigenta zagrebške opere je angažiran Lovro Matačič, dirigent drž. opere v Belgradu. G. Malačič je bil delj časa angažiran tudi pri ljubljanski operi. Pariz, 23. sept. A A Davi so izvršili smrtno obsodbo nad Abelom Baranguerjem, ki je 14. februarja I. I. ubil svojega gospodarja in nato skušal ubiti še njegovo ženo. ulici podarjen otrok Izročila otroka in izginila v množici. Maribor, 23, sept. Zgodba, ki se čuje kakor pravljica, se je pripetila včeraj v popoldanskih urah na mariborskih ulicah. Na Glavnem trgu je stala gospa Matilda Markuševa, iz Tezna pri Mariboru ter si ogledovala tržno vrvenje. K njej je pristopila kakih 25 let stara kmečko opravljena močna žena, ki je držala v naročju malega fantička. Žena je naprosila Markuševo, naj ji pridrži otroka za hip, da bo stopila v bližnjo trgovino. Radevolje je napravila Markuševa neznanki to uslugo ter je prevzela v naročje ljubko, kako leto dni staro dete, ki se je , takoj oklenilo nove varuške zaupljivo okoli vratu. 1 Čakala je obojica na mater, ki se je dozdevno [ mudila v trgovini, tekle so minute, da je minila i skoro že ura, pa se ni pojavila od nikoder. Ko j pa je stopila Markuševa v trgovino ter povprašala i po taki in taki ženski, so ji povedali, da je v 1 trgovini ni bilo. Podala se je nato z otročičkom L.TTTBLJANSKA DRAMA. Zločin in kazen V Januarju 1930 so bili posledn.jič pri nas Hu-: dož( slvenikj in igrali tudi ..Zločin in kazen« s Hina-ro kol Razkolnikovim; Pavlov je igral Porfirija Pe-I troviča. Dramatizacija ni bila dobra, proračunjena , bolj na film — Hmara je bil prišel od filma — je j obsegala 10 krajših slik od umora Alene Ivanovne | do Razlcolnikove izpovedi. Poudarjala je glavne j dramatične trenotke in izčrpala bolj kriminalno ! stran v romanu Doslojevskega. Učinek je bil pora-j zen, ne pa očiščujoč. -Zločin in kazen«, ki ga je pripravilo letos naše gledališče v režiji Bratka Krefta, se bistveno razlikuje ob hudožeslveniške dramatizacije. Odrska prireditev P. F. Krasnopoljskoga izčrpa v 9 slikah vso dramatično etično stran romana, zalo opušča v ! začetku zločin in celo izpoved nn koncu, zakni zlo-! čin je v Razkoluikovu dozorel že davno prej in se je ob razgovoru z Marm dovim le usodno sprožil ob izpovedi Sonji in ob slovesu z materjo in sestro pa nastopil človeško očiščenje. Vse kriminalne zu-nanjosti bi v lej 'psihološki tragediji motile. Z:ilo la dramatizacija lom močneje razvija psihološke in etično ideološke globine romana in je za gledališče zelo primerna in hvaležna. Naša uprizoril v .je pri premieri dosegla prav lep uspeh. Na višku sla bila g. Kralj kot Razkolni-kov in g. Lipah kot Porlirij Petrovič — pa tudi druge osebe, zlasti g. Cesar (Marineladov), ga. V. Juvanova (Sonja). <;a. Medvedova (mali Razkolni-kova), Skrbinšek (Ilja Petrovič), Sancin (Razumi-liin). Obširnejše poročilo bomo prinesli po prvi ponovitvi. Tako tudi tretja letošnja predstava podaja najboljše upanje za uspešno delo naše drame. F. K. Izreden uspeh Toneta Kralja v inocemslvu. Ob zaključku ogromne mednarodne razstave religiozne umetnosti v 1'adovi tu bil naš /.mini slik r in kipar i odlikovan s srebrno medaljo za svoio kolekcijo 1 slik. Že skoraj v navado je prišlo, da belgrajsko narodno gledališče kot prvo domačo premijero v sezoni prinese novega Nušiča. S stvarjo je pa takole: Nušič je zdavnaj priznan in poznan dramski pisatelj, ki je včasih tudi napisal kaj duhovitejšega in umetniško kvalitativnejšega. Ali ostarel je že, ostarel. Če se ne motim, je »M is ter Dolar', ki je bil v petek zvečer prvič igran v Belgradu, že štirideseti Nušičev uprizorjeni odrski komad na deskah istega gledališča. In čas tudi zahteva svoje. Tem zahtevam niti veteran Nušič ni mogel uiti. Res je, Nušič ima svojo publiko. In precej številno. Gledališka uprava z upravnikom Predičem na čelu tudi računa s tem. Saj je za ta teden komad kar dvakrat slavila na program. Reči pa moram, da se človek tudi nušičevskih dovtij>ov, dasi so sem pa tja posrečeni. nazadnje naveliča. Tako je Nušič zadnja leta od premijere do premijere izgubljal na književnem ugledu, dokler ga letos kritika n.i docela zavrgla. Kritika pravim, ne publika. Ali lo bi že moral bili NuŠiču migljaj, da preneha z nadaljnjim ustvarjanjem. Pa tudi gledališka uprava bi morala uvideti, dn jo gledališče namenjeno najprej umetnosti in šele potem zabavi. Doslej so izšle kritike v treh vodilnih preslol-niških dnevnikih, katere so napisali ljudje z okusom (Milan V. Bogdanovič, dr. Banko' Mladenovifi, Krunič), pa so toliko obremenjujočega napisali za Nušiča in gledališče kol doslej še nikoli ob priliki prem i jer njegovih del. Vsebina štiridejanskega zabavnega komada je preprosta, manj verjetna. Osrednja oseba je natakar, ki postane milijonar (nasledi dolarje) in vsi. ki jim je kot natakar preje služil, norijo za njim, pač ker ima denar. Na problemu denarja v sodobni družbi in vplivu, kj ga ima v našem javnem življenju, sloni vsa stvar. Nušič je hotel dati komedijo in satiro. Oboje se mu je posrečilo.;le deloma. Razen tega je poslal še moralizator. Ta zadnji poklic mu pa najmanj prišlo,ja. Sicer pa ne gre, da bi preobširno pisal o uspehu (pri občinstvu) in neuspehu (pri arbitrih umetnosti) Sušiče-vega najnovejšega odrskega dela, ki je bilo že lani stavljeno na gledališki repertoar, pn aa pisec ni mogel radi bolezni pravočasno dovršiti. Govorilo bo delo samo, ko ga bo naše uledališče (ljubljansko) še v lej sezoni prineslo. T. P. v rokah na iskanje po mestnih ulicah; ni se mogla v začetku spomniti, da je žena otroka izročila nalašč z namenom, da se ga iznebi. Iskanje je trajalo skoro dolgih pet ur, bilo pa je zaman, ker je nepoznana mati izginila brez sledu. Markuševa je odšla nalo s podarjenim otrokom na dom, danes pa ga je prinesla na policijo. Tu so nekaj časa ugibali, kaj bi z zadevo, končno pa so obvestili Dečji dom, ki je malega revčka sprejel pod svoje okrilje. Za materjo, ki se je na tako nenavaden način iznebila otroka, pa je uvedla policija zasledovanje. Mogoče je uboga ženska trpela bedo ia pomanjkanje ter se je ločila od lastnega otroka s krvavečim srcem, samo da mu preskrbi boljšo usodo ter ga reši pred propastjo. Ker je vedela, da bi ji dete s težavo sprejeli v zavod, kjer imajo itak malih revežev že preveč, ga je enostavno izročila na ulici tuji ženi ter se izgubila med množico, * □ Smrtna kosa. Na Meljskem hribu je pre.» minul v visoki starosti 75 let zasebnik Jurij Kapun. Blagega pokojnika polože danes popoldne ob pol 5. uri k večnemu počitku na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Mariborski gozdovniki imajo jutri v nedeljo ob 10. uri v deški meščanski šoli redni letni občni zbor. Za gozdovnike udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi drugi prijatelji gozc!ovni'š'kerfa pokreta. □ Tudi zdravila so nevarna. Žrtev zdravil za živce bi bila skoro postala gospa Pavla K., stanujoča na Koroški cesti 26. Zavžila je zvečer zdravila ter zaspala trdno spanje, iz katerega se najbrže ne bi bila več prebudila, da ji niso včeraj zjutraj reševalci s silo vdrli vrata spalnice. Našli so jo v postelji ležati v nezavesti, Prepeljali so jo v bolnišnico. □ Zaključek damskega iu moškega krojnega lečaja v Mariboru. 20. 1. m. se je zaključil krojni lečaj za krojače in šivilje, ki ga je priredila ban-ska uprava. Udeleženk in udeležencev v obeh le-čajili je bilo 54. Tečaje je vodil strokovni učitelj g. Alojzij Krafelj. Ob zaključku je imel g. Anton Košar, načelnik kraj. zadruge na udeležence lep nagovor. Omenjal je težki položaj obrtništva in' po-vdarjal naj udeleženci to. kar so se naučili v le-čaju, ludi cenijo. G. Anton Bele se je v imenu tečajnikov zahvalil za prireditev brniški upravi, g. učitelju pa za trud. Gna. Ana Sosič je poklonila g. učitelju lep šopek cvetlic in se mu zahvalila za požrtvovalnost. G. učitelj je izrekel zahval" obrtnemu inšpektorju g. Založniku in Antonu Cusarju, ki imata največ zasluge, da sla se tečaju vršila in ge. Klovžarjevi, ravnateljici dekliške meščanske I šole, ki ju dala na razpolago učni prostor. Celg® ■& Šport v nedeljo. V nedeljo se bosta vr."'!i dve nogometni tekmi in sicer obe ria travniku pri Skalni kleli. Ob 10 dopoldne bo otvoritev jesenske sezone za nogometno prvenstvo celjski.;, rejornet-nega okrožja v II. razredu med SK Alli-. . •• SK šoštanj; ob 4 popoldne bo na istem prostoru HI. odločilna kvalifikacijska tekma za vstop v j,-. -zvezno ligo med TSK Slovan Ljubljana in SSi< Celje. & Gasilno društvo v Celju. Tedensko službo ima od nedelje 25. t. ni. do vštete sobnle 1. oktolra 1932 Irelji vod pod vodstvom g. Bandeka. Poiztsdoc^aiif Našla sc je manjša vsota denarja. Lastnik naj se zglasi pri Kocutar, Dunajska c. 12 (veža). Dnevna kronika Kaj pravite? Razne stvari se dogajajo na svelu. Različni okusi zahtevajo različne jedi in še posebej različno terviranje. Tako ie nekaj časa na Slovenskem izhaja lisi z naslovom *F o r I un a*, ki je, kot ločno pove podnaslov »organ za poznanstva, ienitve in zabavo*. Kolika je potreba po njem, si lahko vsak sam misli, in kdo so mu odjemavei, prav lako. Jaz sem ga slučajno našel na mizi ene dolenjskih gostiln sredi avgustu enkrat in videl, v čem je stvar. Ali do tu stvar ni ne zanimiva nc pisanja vredna. Zgodilo pa sc je nekaj drugega. Belgrajski dnevnik »Vreme < ima, kol je to pri dnevnikih v nn-vadi, posebno rubriko za književnost in v tej rubriki je včeraj 21. t. m. list prinesel celih 73 vrslic obseg 'oč članek o 2. številki te »revije« kot jo pisec imenuje. Takole glasi en odstavek: »Osam struna ove revi je pune su skrivenog h umora, neočeki-vanog i nenndanog, onog pravog humora.« Razen tega je istotako ponatisnjena ludi prva stran le velepomembne »revije«, ki izhaja na Slovenskem in na katero smo lahko tako ponosni. Menda zalo, da bi srbskim litateljem nazorneje pokazal namen lista. Najzanimivejše pu je lo, da je članek podpisal sicer resen belgrajski časnikur, ki drugače piše tudi književno stvari in reportaže. Podpisuje se z inicijalami: M. M. P. Tudi pod lem tbmkom se je seveda podpisal. Imena ne bom izaul. t'""i se osebno poznava. Šest lel živim . Belgradu. Redno sledim tudi dnevno časopisje. Ali moram reči, da n. pr. »Vreme« še ni spregovorilo o »Domu in svelu«, »Modri ptici«, »Razpravah«, »Ljubi j. Zvonu« in drugih revijah. ki izhajajo pri nas in ki imajo svojo vrednost in pomen. Kaj šele, da bi napisalo poročilo, ne kritiko, o neki slovenski knjigi, leposlovni ali znanstveni. Nili ne misli ne na to. Z našimi kulturnimi in umetniškimi vrednotami v svelu sp\oh zelo težko gre. Nihče jih ne pozna in ne prizna. Pa vendar, hvala Bogu, da smo na Slovenskem začeli izdajati to pomembno latinsko »Fortuno«, ki nam bo vsaj to slovensko »srečo« prinesla, da bodo nekateri belgrajski dnevniki v kulturnih rubrikah sploh govorili o nas. Doslej, kakor sem rekel, še tega ni bilo. Nekdo, ki ni samo humorist. Razvedrilo, okrepčilo, vsega dobrega obilo nudi „Daj-Dam" ti izbrano če priromai boš v Ljubljano. Občinske stavbne takse Za mesta in nekatere trge je bil letos uveljavljen nov gradbeni zakon. Občine so upravičene, da v smislu § 103. gradfo. zakona izdajo pravilnik, po katereim smejo pobirati posebne občinske takse za gotova uradna opravila, katera izzovejo posamezne stranke. K tem opravilom spadajo: t. T//lajanje stavbnih in uporabnih dovoljenj. 2. Pregled in odobrenje purcela-oijških načrtov. 3. Pregled statičnih računov pri stavbah, kjer je to potrebno. Raizen tega sme olbčina pobirati posebne pristojbine tudi za razna potrdila, ki jih izdaja strankam glede regulacijskih in nivelacijskih lrnij, za razna dela, katera izvrše občinski strokovni organi v terenu ter za prevozna sredstva in drugo. * , .. . . Vse občinske takse sc stekajo v regulacijsk. Fond občine. Poleg občinskih mora stranka plačati tudi državne ali druge takse, ki so odrejen" <•■ nosebnimi zakoni. 'ravilnik o občinskih stavbnih taksah stopi v veljavo, ko ga odobri banska uprava sporazum no z gradbenim ozir. finančnim ministrom. Gradbeno ministrstvo je sestavilo navodila katera naj služijo za pbdlago pri sestavi pravilnika za pobiranje občinskih stavbnih taks. Po teh navodilih se delijo mesta na tri skupine po številu prebivalstva. Ljubljana bi prišla v drugo skupino, v katero spadajo mesta s 50—100.0IK) prebivalcev. Višina občinskih taks naj se odmerja po sledečih vidikih: a) velikost stavbe, b) vrednost stavbe, c) obseg uradnega opravila in č) osnovna taksa. Pri stavbah se odmeri občinska taksa po kubičnem metru; kjer bi to ne bilo mogoče, pa po vrednosti dela, katero se namerava izvršiti. Provizorične stavbe bi bile razmeroma visoko taksirane. Za uporabna dovoljenja bi se pobiral četrti del takse, ki je bila plačama za stavbno dovoljenje. Pri parcelacijah zemljišč na stavbisca bi se ravnala višina občinskih taks po velikosti zemljišča. Razen tega smejo občine ob priliki parcelacije zemljišča pobirati še posebne takse jx> vrednosti zemljišča, kolikor bi se njegova vrednost po parcelaciji razlikovala od preišnie vrednosti. To pa samo pri onih zemljiščih, kjer nastane očividna razlika. Po doslej znanih navodilih za sestavo pravilnika moremo pričakovati, da bodo občinske stavbne takse nekoliko višje kakor dosedanje. Zmerne in pretirane cene Litija, 22. septembra. Slučajno sem po svojih kupčijskih poslih prišel v šmartnem pri Litiji v družbo, ki je ravno prereSetavala cene kruha in mesa v Šmartnem. Ker bo javnost to gotovo zanimalo, sporočam, kar sem slišal. Eden od družbe pravi: ne vem, če se kje jedo tako poceni kruh kot pri nas. Ze pred par meseci se je cena žemelj, ki so drugod po 50 par, znižala nn 25 par, pa žemlje niso nič manjše; podobno se je znižala cena tudi pri drugi vrsli kruha in peciva. Pred kratkim pa se je cona žemelj so znižala na 20 para, pet za 1 Din, in tako sorazmerno ostala vrsta kruha: od 4 na 3 Din, od 3 na 2.50 Din, od 2 nn 1.50. Medtem, ko so peki cene kruha prilagodili krizi, pa mesarji tega še niso storili, kajti meso je dražje kot drugod. Goveje meso je po 10 Din in 8 Din kilogram. goveja pečenka pa kar 14 Din, teletina je po 15 Din in svinjina pa po 14 Din. Ce peki lahko dajejo ceneje kot drugje, bi mesarji vsaj po tisti ceni lahko prodajali kot drugje, ko slišimo, da je govedina celo po 4 Din. Skoro nisem mogel temu verjeti, pn sem se sam prepričal, da je res. Glede cen mesa mi je prišla na misel, da v Italiji tožijo, ker je meso 60-TO odstotkov dražje kot je cena živine; knj bi šele rekli, če bi bila razlika 200 odstotkov ali pa še več kot je v Šmartnem pri Litiji. Cemu pa Imamo predpise cen in oblast, ki mora skrbeti, da se izvršujejo? Suša in stiska v laškem okraju Sv. Rupert nad Laškim, 29. sept. Dandanes se pač vsem malini ljudem hudo godi; a stiska, ki se urezuje v letošnji jeseni z vsakim dnevom globlje v meso našega kmelskega človeka, pa postaja naravnost obupna. Strašna su- : ša v avgustu in septembru je v vseh višjih, hribovitih legah domala uničila vse jesenske pridel- , ke; otava se je na travnikih posušila, da cela vrsta kmetskih posestnikov ni imela niti enega koša krme. Repe sploh ni, zelja ne bo pri mnogih kmetih niti ene glave; ajda je zrastla ponekod 4—5 cm visoko, večinoma je sploh usahnila. Koruza se je v polrasti žc avgusta posušila in bo komaj za svinjsko krmo; korenje je kakor mišji repi. Ljudje so prisiljeni živino doma zaklati, ker je niti sedaj v jeseni ne morejo več prerediti; svinje za pitanje bodo morale v najkrajšem času pod nož, ker ni krme. V zadnjem času primanjkuje vode tako, da ljudje z največjim naporom po noči ob 1 ali 2 pri studencih stražijo in pre-stregajo vodo za kuho. Sila med ljudstvom je nepopisna in se stopnjuje vsaki dan. Pri na j vestne jši izdelavi in znižani ceni nudimo: striženje las, friziranje, manikiro, masažo obraza, trajno in vodno ondulacijo, barvanje las. Zaloga parfumerije svetovnih znamk. Salon E. & H. Fettich-Frankheim Ljubljana, Kongresni trg 19. Smrtonosen strel Slov. Krajina, 21. septembra. V Mali Polarii se je zgodila nesreča, ki je pre-Iresla vso vas. Žrtev je postal 19letni Bedrnjakov fant. Fant se je v noči orl petka na soboto vrnil iz Francije, kjer je bil na delu. V soboto zjutraj se je brat spravil k njegovi suknji in je začel iskati po žepih. Iz enega žepa je potegnil revolver. Začel ga Of UtU 'UlOfzO.IO Z ||BUAUJ piUZ IU .13)J -TjBAopa[8o af fant vzel revolver iz rok. Hotel je vzeti naboje ven. Pri tem je imel cev obrnjeno proti trebuhu. Revolver se jo hipoma sprožil, fant je zakričal in omahnil. Domači so preplašeni prihiteli. Fantu seveda niso mogli pomagati. Takoj so poklicali zdravnika. Ta ga je seboj odpeljal v soboško bolnišnico. V bolnišnici so vse poskusili, da bi rešili mlado življenje. Vse prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Vsled velike izgube krvi in hudih poškodb, ki jih je prizadela krogla, je mlado življenje ugasnilo. V bolnišnici so ugotovili, da je strel predrl žilo-odvodnico in se je zar.il v hrbtenico. Mrliča so prepeljali iz bolnišnice domov in ga tam včeraj pokopali. Za umrlim ne žalujejo le domači, marveč vsa okolica. Bil je eden najboljših fantov. Končal je tri gimnazijske razrede, pozneje pa je moral ostati doma. Domače razmere so ga prisilile, da je šel v Francijo za zaslužkom. Ves vesel se je vrnil, a že prvi dan ga je zadela nesreča, ki je zahtevala njegovo življenje. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Koledar Sobota, 24. septembra: (Kvaterna sobota.) Marija Devica, rešiteljica kristjanov. Gerard, škof. Osebne ves Is = Francoski poslanik v Južni Srbiji. AA. Poslanik francoske republike na našem dvoru g. Paul Emile Naggiar odpotuje danes 23. t. m. v vardarsko banovino, ker bi se rad pobliže seznanil s temi kraji naše države. Poslanik bo obiskal Skoplje, Bitolj, Veleš, Ohrid in druga mesta. Posebno se zanima za stare cerkve in samostane, spomenike naše slavne zgodovine. = Novi šef kirugije v Ljubljani. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za soc. politiko in narodno zdravje postavljen za šefa kirurškega oddelka splošne drž. bolnišnice v Ljubljani v 4. skupini, 2 stopnje dr. Mirko Cernič, do-zdaj šef kirurškega oddelka banovinske bolnišnice v Mariboru, po natečaju. = Imenovanje. Z odlokom banske uprave v Ljubljani je imenovan g. Josip G o I u n d e r , banovinski uradnik, prk. tehnika v VIII. pol. skupini pri Okrajnem načelstvu Maribor leva breg. — Pogačnikova plezalna steza na Grmado. Znani in splošno priljubljeni planinec primarij g dr. Josip Pogačnik je že pred leti dal inicija-tivo in na svoje stroške pustil napraviti zanimivo plezalno slezo na Grmado. S tem je privlačnost tega zanimivega vrha ljubljanske okolice izredno pridobila. Cele trume turistov hite ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih po tej stezi na vrh Grmade in potem dalje na Šmarno goro. V zadnjem času je g. primarij dr. Pogačnik na svoje stroške pustil izpopolniti to slezo z novo, še lepšo varianto, ki jo je pravkar prevzelo v oskrbo in varstvo Slovensko planinsko društvo. Priznanje našemu vrlemu in požrtvovalnemu planincu g. dr. Pogačniku! — K Jugoslovanski fotografski razstavi. Prejeli smo: V 215. šlev. Vašega cenj. lista je čutil običajni nezadovoljni Kranjec polrebo, da ponerga nad Jugoslovansko fotografsko razstavo na ljubljanskem velesejmu. Človek, ki vidi v borih 2 dinarjih vstopnine najeklatantnejSi dokaz, da je kakšna razstava zgrešena (kajti v sosednjem umetniškem .paviljonu je bila vstopnina »samo 1 Din«); ki z gesto suverenega Napoleona izreka sodbo 80% zanič« — brez podrobnih dokazov in speci-jalizacij; ki smatra kakšno umetniško delo za ničvredno, ker mu cena nn konvenira; in ki smatra fotografijo zgolj za zabavo v prostem času in luksus: ta človek govori sam dovolj jasno, da ga ne smeš vzeti tragično. Ce bi se predrznil kdo predpisovati slikarjem, kiparjem, lileratom in kakršnimkoli drugim umetnikom, kakor predpisuje fotoamaterju. naj svojih del ne prodajajo ali pa samo z manjšim dobičkom, nego ga imata prodajalec kranjskih klobas in štebalov, bi naletel na hud odpor. To resnico naj si spravi za klobuk. Pa še tole: naše društvo nima časa za prekljanje. ker je važnejšega dela dovolj. Zalo naj si zapomnijo nergači in vsi, ki jim je to drušivo trn v peti, da se ne bo prav nič umaknilo s svoje poti in da se ne bo prav nič poboljšalo na željo raznih naziranj od zunaj, najmanj pa nepodpisanih ljudi. — Odbor Fotokluba Ljubljana. — Promet izletniških vlakov se podaljša. Zaradi ugodnega vremena direkcija izjemoma vpelje v nedeljo, dne 25. septembra in event. tudi prihodnjo nedeljo, dne 2. oktobra Že izletniški vlak od Ljubljane v Bistrico Bob. jez. in Kranjsko goro in obratno, na kar se občinstvo posebno opozarja. Izletniški vlak v Metliko bo vozil predvidno do konca meneča oktobra. Direkcija opozarja, da more v smislu obstoječih predpisov dovoljevati izletniški vlak na Gorenjsko le ob zadostni frekvenci in bi v primeru majhnega števila potnikov morala izletniški vlak sploh ukiniti. — Ukinjen sprejem v gozdarske šole. AA. Ministrstvo za gozdove in rudnike dobiva dan za dnom prošnje in vprašanja posameznikov glede sprejema v drž. gozdarske šole. Nekateri prihajajo celo osebno v teh stvareh in si tako delajo nepotrebne stroške. Da ljudje ne bodo več, po nepotrebnem izdajali denarja za pot, obvešča ministrstvo za gozdove in rudnike vse prizadete, da je minister za gozdove in rudnike z odlokom z dne 21. septembra t. 1. ukinil sprejem učencev v te šole v teku proračunskih let 1932-33 in 1933-34. Lutz peči kopirane n ne dosežene! _ Pastoralno bogoslovje. — Nestrpno pričakovana druga izdaja knjige IPASTORALNO BOGOSLOVJE, ki jo je napisal dr. Franc Ušeničnik, je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarno v Ljubljani. Avtor je delo pregledal in popravil, izločil iz njega L i t u r g i k a , ki Izide posebej do Božiča. Nova izdaja Pastoralnega bogoslovja obsega XVI strani uvoda in 591 strani teksta v veliki osnr ' Cena broširanemu izvodu Din 140.— .trpežno 'ilatno vezanemu Din 100.—, v polusnje vezanemu pa Din 180.—. — Vlom pri belem dnevu. Da ni dobro pustiti hiše same, se je prepričal posestnik Hostej iz vasi Brinje pri Slov. Bistrici. Komaj je odšel z ženo na njivo, se je že odnekod priklatil neznan vlomilec, ki je menda oprezal iz bližnjega gozda. Z veliko predrznostjo se je namreč spravil k svojemu poslu, poiskal je sekiro, ki jo je našel pod skednjem, vdrl z njo sicer močna zadnja vrata, ki vodijo v kuhinjo, ter se, ko mu je bila pot prosta, podal kar naravnost v gospodarjevo spalnico. Spravil ee je na nezaklenjeno omaro za obleke. Vzel je 250 Din gospodinji iz mašne knjižice, v gospodarjevi suknji pa je iztaknil skoraj enako vsoto, torej skupaj okrog 500 Din. medtem ko se poročilih prstanov, ure, obleke in drugega ni dotaknil. Sreča je hotela, da dolgoprstnež ni pogledal v gospodarjev telovnik, kjer je bila shranjena večja vsota denarja. Zadevo preiskuje tukajšnje orožništvo. — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josei« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Velik vihar pri Brodu. Okoli Broda na Savi je divjala predvčerajšnjem velika nevihta, ki je podrla nekaj slabše zgrajenih poslopij in staj. Nekemu kmetu je vihar prevrnil voz, s katerim se je vračal s sejma. Vihar je pahnil voz v globok jarek. Voz je pokopal pori seboj vse, ki so bili na njem. Hujše ranjenih je več oseb, najbolj ue-varno pa voznik. — Avtomobil je ukradel. Ljubljanska policija je dobila obvestilo iz Novega Sada, da je tamkaj šofer Stipe Vucemiljenič svojemu gospodarju, direktorju tvornice zrakoplovov »Ikarus«, g. Konjo-viču Dimitriju, odpeljal njegov osebni avtomobil znamke Ford. Šofer je vozii gospodarja po službenih potih po Dalmaciji. V Senju je šofer gospodarja pustil, sam pa se je z avtomobilom odpeljal neznano kam. Zdaj iščejo šoferja vse varnostne oblasti v državi. Ukradeni avtomobil ima menda številko 1—2008 (točno niti direktor sam ne ve), je 5 sedežen, temno zelene barve, ima tudi eno rezervno kolo. Sedeži so z belini platnom prevlečeni. Z avtomobilom je šofer odpeljal tudi gospodarjev kovček z raznimi listinami. Kdor bi tak avto kje videl, naj ga zadrži ter brzojavno sporoči tovarni »Ikarus« v Novem Sadu. — Razpis. Uprava moške kaznilnice v Mariboru razpisuje ustmeno javno licitacijo za dobavo živil za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. I. Licitacija se bo vršila 8. oktobra ob desetih pri upravi kaznilnice. — Nabava materijala. Uprava smodnišnice v Kamniku razpisuje licitacijo za nabavo različnega materijala v večjih količinah za 13. in 2-1. oktobra ob enajstih v pisarni gornje uprave. Pogoji so na vpogled pri upravi smodnišnice v Kamniku in pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu Din 16.— Kuncjereja je postala v teh časih zelo važna gospodarska panoga, zlasti še za revnejše sloje. Ako imaš količkaj prostora bodisi na dvorišču ali kje drugje, si lahko sam postaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno žival, domačega zajca. Žival ti ne dela veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna je z odpadki jedi. ki sicer pridejo na smetišče, poleti pa je zadovoljna s krmo. ki jo dobiš za prav nizko ceno, ali jo sann nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna in se obilo izplača. Meso domačega zajca je zelo okusna, lahka ter zdrava jed, ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse, kar mora vedeti vsak, kdor se bavi z kunčerejo. Kn jižica je bogata z ilustracijami, z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega /ajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ter koristi te ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Bla^o po zadnji modi — konfekcija Avgust Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. — Urbas Marija nasl. Ljubljana. Koincnskepa ul. 16. najfinejše kranjske klobase na drobno in .debelo. — Telef. 2865. — Absolutno varno tovarniško podjetje v Ljubljani išče kredit do 2 milijona dinarjev. Posojilo se sprejme tudi v manjših kvolah. Plačilni rok in obrestna mera po dogovoru. Ponudbe pod »Sigur- i nost« šl. 13.717 na upravo »Slovenca«. — Centralna vinarna — Ljubljana — pr«o-j vrstna vina po najugodnejših cenah FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-Ikon. Roden-stock, Voigtlandcr. Welta. Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne I V Ljubljani Zahtevajte ceniki DIANA" s hoferoholi drugo, slulno bosie uporabliah le n|o. CENA: Normol (ut>a Din »'-, dvo|nu luno Din 8 — Primerjane zofina neslo „ Ptui V bolnišnico so prepeljali Alojzija Milieliča, iposestnikovega sina iz Vurberga, z globoko rano na hrbtu, katero mu je nekdo prizadjal. — Ervin Košir, trgovčev sin iz Ptuja, si je siri levo nogo iu so ga ludi prepeljali v bolnišnico. Nočno lekarniško službo ima do 1. oktobra lekarna sPri Zamorcu , magister Molitor. Novo mesto Vpisovanje vajencev in vnjenk v obrtno nadaljevalno šolo v Novem mestu zn šol. leto 1932-38 bo v nedeljo 25. septembra od 9—12 v upraviteljevi pisarni. Začetniki naj prinesejo s seboj učno pogodbo! Redni pouk se bo pričel zu vse razrede v nedeljo 2. oktobra ob 8 zjutraj. Domžale Tatvina. Hranilno knjižico in nekaj gotovine i je ukradel svojemu svaku pretkani V. L., zato ga I jc mož postave spremil v Kamnik, kjer b;> za *a-i prtiiin vrati premišljal peto božjo zapoved. Znamenje časa: Ker je /ivina letos skoro brez vsake ccne, jo Ustniki koljejo doma in pradaiajo meso dokaj cenejc kot pa je pri mesarjih. Kakor čujemo so tukajšnji mesarji intervenirali pri »iei-kcm nučelstvu, da r-e to prepove. Ali ne oi bilo bolje, da b: mesarji sami znižali nekoliko cene?! Šport. V nede':o 255. t. m. začne prvenstveno tekmovanje tako/var.ega" ljubljanskega II b razreda, b kateremu rj aiu ta tudi domžalska kluba SK Disk ! in SK Domžale. SK Doin/ale mora po kostanj v i Ljuoiiani), kjer se že dopoldne pomeri j SK SAo-I bodo-Vič, s katero inu je zmaga sigurna. Težav-i ndše stališče ima SK Disk, ki .-c na lastnih tleh jjeiueni / najmočnejšim klubom te skup.ne, lo je z SK Reko, ki bo dozdevno dosegla prvenstvo II b razreda. Vendar pa upamo, da bodo Diskovci napeli vse sile in zaigrali kot v poslednjih tekmah z volio do zmage in tako častno zastopali ne samo klubske, temveč barve vseh Domžal. Tekma, ki prične ob 15 bo gotovo privabila obilo gledalcev, ki so prijatelji nogometa. »Narodnega poslanca«, ki je pri otvoritvi izpadel nad vse zadovoljivo, bouo ponovili v Društvenem domu v nedeljo zvečer ob 20. Komedija nudi res prvovrsten užitek in bo gotovo zanimala zlasti moški svet. Trbovlje Spored Slomškove proslave v nedeljo popoldne v Društvenem domu bo sledeč: 1. Govor s ski-optičnimi slikami. 2. Deklamacija: Tvoja snirt je čudovita pesem. 3. Živa slika s petjem: Glejte ž'* sonce zahaja. 4. Deklamacije: Mož beseda, Sedanji čas, Bog za vse skrbi, Slovo Savinjskim planinam. 5. Petje: Veselja dom, Lahko noč in Prediee — živa slika. Obrtni konzum. V dopolnilo k tozadevnemu poročilu smo bili obveščeni, da je predsednik pripravljalnega odbora g. Pavlenč in so v odboru sami ugledni obrtniki. Po teh informacijah izvira misel obrtnega konzuma od g. Pavlenča. Polzela Slomškova proslava se bo vršila v nedeljo, : dne 25. t. m. tudi na Polzeli. Na sporedu so dekla-j macije, slavnostni govor, ki ga bo imel g. akade-' mik Rado Miklič, in igra »Trosila bom rože«. Začetek proslave je ob 3 popoldne v Prosvetnem domu. Pridite polnošteviluo vsi, da počastimo s|>o-min velikega škofa. Stiovensha Bistrica Vodstvo obrtne nadaljevalne šole razglaša, da je vjiisovanje vajencev v šolo v nedeljo 25. septembra in 2. oktobra od 9—11 dopoldne v pisarni meščanske šole. K vpisu v 1. razred je treba prinesti šolsko odpustnico in delavsko knjižico. Šolnina je 00 Din. Začetek pouka bo 3. oktobra ob 5. Proti vsem, ki se ne bodo prnvočasno vpisali, bodo jiostopali po zakonu. Slovenske gorice Sv. Barbara. Grozdje je pri nas lepo obrodilo; ko bi ga le bilo mogoče vnovčiti, da bi si naš ubogi kmet mogel nekoliko opomoči. — Tudi v naši fari se bo ob nedeljah razprodajal »Slovenec: po sveti maši. Za dva dinarja obilo zanimivih novic in vesti iz naše domovine in vsega sveta. Segajmo Barbar-čani po dobrem in poštenem čtivu! Mala Nedelja Žalosten rekord si postavlja Mala Nedelja s svojimi požari. Komaj teden dni je preteklo od zadnjega velikega požara v Cerkovnjaku, že je spet gorelo dne 19. t. m. zvečer na Moravskem vrhu. Zgorel .je Karba-Hanžetov hrani. Jasno je, da je bil ogenj jiodlaknjen, ker v hramu ni tačas nihče stanoval. Nekdo od požigalske tolpe je za-žgal ogenj iz maščevanja, ker so prav istogn dne vtaknili v zapore dva, ki sta osumljena drugih požarov. Upanje imamo, da bodo tudi ti ptički l>rišli na vrsto ler bodo dobili zasluženo kazen. V sredo zjutraj, 21. t. m. pa je gorelo v Dra-kovcih in sicer pri Rantašovih. Zgorel je del hleva in podstrešje stanovanjske hiše. Gasit so prišle štiri požarne brambe. toda primanjkovalo je vo jili vendar ne čaka doma otroški živžav. Družinsko ognjišče je tam ugaslo. Železniške mreže Nemčija ima po svojem najnovejšem računu 120.000 km železnice. To pomeni, da bi mogli s to daljavo trikrat obteči zemeljsko oblo. To vse mora vzdrževati »Nemška državna železnica«. Na glavne in stranske proge odpade 77.500 km, a ostanek gre na ostale manjše proge. — Ako pomislimo, aa ima Rusija le polovico teh prog, a da je prostorno ogromno večja kot Nemčija, potem nam bo jasno, kaka gostota železnic je razmrežena po Nemčiji. Gospodična Macdonaldova se je poročila. Druga hčerka angleškega min. predsednika, Joana Mac-dpnald, se je poročila z zdravnikom dr. Mac Kinnonom. Zanimanje za to poroko je bilo po vsej Angliji zelo veliko. Bilo je toliko ljudi, da so morali plačati za stojišče v cerkvi po 100 mark. Smrt radi barvanih ustnic Neka ameriška zdravnica je naštela v enem samem letu 700 slučajev smrti, kateri so podlegle dekleta in žene, ki so si barvale ustnice z rde-čilom. V dobi krize so si namreč kupovale cenejša sredstva za barvanje, ta pa imajo v sebi med drugim tudi svinec in še drugih strupov. To pa je povzročalo smrt. Je že tako, da gre sodobna ženska rajši v smrt, ko da bi si ohranila svojo naravno lepoto, katero ji je dal Bog. Lelalka dosegla sveto.vni rekord v skoku s padalom. Pilotka Lola Schroter je skočila v Kielu iz padala 7300 m visoko in je pol ure kesneje pristala 22 km daleč od aerodroma, kjer je startala. S tem je potolkla svetovni rekord, ki ga je doslej nosila Romunka Brascu. Ta je namreč skočila z višine 6000 metrov. Kdo nosi lase Evropejk? Odkar so začele nositi evropske ženske kratke lase. se je razvila prava trgovina z njihovimi lasmi. Na eni strani ženske režejo kite, na drugi pa jih daljšajo. Posebno črnke z otoka Trinidada se rade ponašajo z dolgimi lasmi. V ta namen porabljajo lase belih žena, katere drago plačujejo. Prej so dobivale Lasulje iz Kitajske a zdaj, ko jih je od tam teže dobiti, so našle bogat vir v belih ženah. Tudi iz Jugoslavije se izvažajo ženski lasje. Preteklo leto jih je namreč šlo preko meje 181 kilogramov v vrednosti 17.000 dinarjev... Dva finančpika se srečata. Imam sijajno idejo za novo kupčijo.« Drimi meai: »Koliko mesecev ječe bo zneslo?« Otroški zakoni Odbor devetih Indcev in ene angleške zdravnice je proučil, v kaki starosti stopajo indski otroci v zakon. Rezultati tega pregledovanja kažejo, da j je v Indiji 30 milijonov žena, ki so stopile v zakon j pred štirinajstimi leti, 2,350.000 pa jih je, ki so se i poročile pred devetim letom. Kajpada, da slede i takim zakonom težke posledice v duševnem in te- ' lesnem pogleda. Proti tem strašnim običajem se je izjavil tudi Gandhi in seveda tudi angleška oblast. Leta 1929 je bil sklenjen zakon proti otroškim zakonom. Tako je v Indiji. In Indijci sami uvidevajo, da vodijo ti mladi zakoni sto in sto tisoče v nesrečo. Iz podatkov, ki si jili je nabralo šolsko nad-zorništvo v Newyorku, pa vidimo, da se je tudi v tem največjem mestu sveta razpasel ta čudni običaj, da silijo starši svoje otroke v zakonski jarem. Sicer je od šolarjev, ki so poročeni, 67 odstotkov srednješolcev, vendar pada dobršno število tudi na ljudske šole. Kajpada so učitelji newyorškib šol odločno nastopili proti neumnosti nekaterih nespametnih staršev, pa bo menda vse zaman. Amerika je pač še zmerom torišče vseh ekstra-vagantnosti, pa je tako tudi tukaj. Teta ima pred posteljo razprostrto kožo ber-hardinca. Mali Poldi se ustavi pred kožo. »Mi imamo tudi takega psa doma. Samo tako razhodili ga še nismo ...« Gospa: »Kaj hočete še? Dala sem vam dinarl« Berač: »Bojim se, da me je videl stražnik, ki tam-le stoji. Ali me ne bi prijeli pod roko, pa malo z menoj pokramljali, potem bo mislil, da sem vaš mož...« Prebivalci enega izmed berlinskih četrti so si zgradili na lastne stroške in z osebnim kulukom cerkvico. Cela četrt je bila sleherni dan na nogah. Od nekod je pripeljal voz opeko, z druge strani apno, nekdo je nabiral denar. In tako se je cerkvica dvigala, ko da je rasla iz tisočih src te berlinske četrti. Narod na kolesih Američane lahko mirne duše nazivamo »narod na kolesih«, zakaj tam pride na vsakih pet oseb po en avtomobil. Ta karakteristika Američanov bi se dala v Evropi prenesti le na Belgijce, pa še tu na motor s priprego, zakaj ta prevladuje v Belgiji. Tako pride v Flandriji na vsaki dve osebi po en motor s priprego. — Ako ima vsak avtomobil v Ameriki vsaj za pet oseb prostora, bi to pomenilo, da gre vsa Amerika v avtomobile. Samo tu stoji vprašanje odprto: ali to razmerje po pet oseb velja tudi za onih 11 milijonov brezposelnih v Združenih državah... Anekdota Pruski kralj Friderik Viljem, mož kraljice Luize, je bil znan po svojih lakonskih odgovorih. Ko se je mudil v Karlovih varili, mu je adjutant sporočil, da je med letoviščnimi gosti tudi neki madžarski veleposestnik, ki je bil baje še bolj kratek v odgovorih kot on. »Seznaniti!« je velel Friderik. Ko sta se prvič srečala na sprehodu, ga kralj pozdravi in reče: »Odkod?« — »Pešta.« — »Kopati?« — »Vrelec.« — »Jetra?« — »Žolč!« — »Uspeh?« — »Počakati!« — »Vojak?« — »Mngnat!« — »Tako?« — .policija?« — »Kralj!« — »Čestitam!« Kitajski »Krez« v Nemčiji V Berlinu živi začasno eden najbogatejših Kitajcev, 70-letni finančnik Ho Tung iz Honkonga. Naša slika ga kaže v družbi žene in hčerke. Ho Tunga je pred kratkim odlikoval angleški kralj in je eden najbolj denarnih ljudi na Kitajskem. Ta mož je predsednik 17 električnih, premogovnih, hotelskih in paro-plovnih drulb. Umobolnice se polnijo V mnogih drjjavah se število umobolnih v velikih poskokih veča, zato poskušajo zdravniki vsa sredstva, kako bi tovrstno bolezen preprečili. Posebno po svetovni vojni so se vse umobolnice napolnile; mnogo je krivo trpljenje na bojnem polju, mnogo sedanje pomanjkanje, premnogo pa le-brzdano življenje. — V Zedinjenih državah Severne Amerike se število umobolnih poveča vsako leto za 75.000 bolnikov. Ameriške oblasti poskušajo vse, da bi širjenje te bolezni preprečile in trosijo letno tristo milijonov dolarjev za vzdrževanje umobolnic. To bi se po naše reklo 16.8 milijard dinarjev. Pred 40 leli je prišlo približno na sto tisoč prebivalcev v Združenih državah samo 80 umobolnih, a danes je to število naraslo na 250. Največji zvon Največji zvon je pač oni, ki visi v starem templu v bližini japonskega mesta Osaka. Ta zvon je visok osem metrov, širok 17 metrov, a težak :e 140.000 kg. Drugi največji zvon na svetu je v Kremlju v Moskvi. Visok je pet metrov, širok 18 metrov, a težak 120.000 kg. Tretji največji zvon ria svetu pa ima stolna cerkev nemškega mesta Kolu. Visok je 3.25 m, širok 3.50 m, a težak je 26.250 kilogramov. Spomenik maršalu Turennu. V Tiirkheimu v Alz\ ciji so odkrili spomenik francoskemu maršalu Turennu. Naša slika nam kaže defile francoskih polkov, ki korakajo mimo spomenika. Turenne je bil najodličnejši vojskovodja Ludvika XIV., ki je s svojo zmago v bitki pri Tiirkheimu mnogo pripomogel k aneksiji Alzacije. Atentatorji Smrt Gorgulova, morilca Doumerja, nas spominja na nuioge njegove predhodnike. Hkrati z njihovimi zločini se spominjamo tudi njihove smrti, s katero so zadostili pravici. — Pustimo morilce kraljev od 16. do 18. stoletja, njihova dejanja so zrasla večinoma iz prenapetosti in čudaštva in njihova usmrtitev je bila na barbarski način dopolnjena. Če gledamo danes nazaj, ne moremo tega časa drugače soditi kakor s pogledom kulturnega zgodovinarja. Drugače pa je pri političnih atentatih, ki so se zgodili v teku zadnjih sto let. Ti namreč časovno niso tako daleč, da ne bi mogli razumeti njihovih morilnih nagibov. Januarskega večera leta 1858. sta se cesar Napoleon III. in cesarica Evgenija odpeljala v pariško opero. Nenadoma panika! Grozno streljanje se bliža cesarskemu paru. Dve sto žrtev, dvanajst med njimi mrtvih. Nekaj ur zatem je policija aretirala atentatorje: Gomez, Rudio in njun voditelj Orsini, visok, lep mol Ko so ga zasliševali, je povedal, da je hotel ubiti kralja, ker ni držal obljube, da bo sodeloval pri samoosvojitvi Italije. »Mislil sem«, je dejal, »da bom zbudil s svojimi dejanji revolucijo v Franciji in da bo Italiji s tem pomagano.« Vedno ista nespametna ideja vseh kraljevskih morilcev, češ, da bodo 6 svojim dejanjem preobrnil svet. Saj je bil tudi Gorgulov istih misli, da bo zanetil vojno med Francijo in Busijo. Samo Rosini, ponosni Rosini, je drugače nastopil kot kozak Gorgulov. Umrl je kot »republikanec« za svojo misel. Ko so mu prinesli poslednji kozarec vina, je zaklical: »Na vaše zdravje, gospod kaznilniški ravnatelj, in na vašo srečo!« Eden njegovih sodrugov je na poti k giljotini neprestano ponavljal: .Eli liien, moj stari, eli bien!« Ponosno in z zaničevanjem ga je Rosini miril. Oba sta bila oblečena v bele, dolge srajce kakor morilci očetov, preko glnve črn pajčolan. Rosini je nekaj korakov pred giljotino začel peti republikansko himno. Ko je naslonil glavo k zadnjemu udarcu, je zakričal: »Naj živi Francija, naj živi Italija!« Kljub strašnemu dejanju, ki ga je bil storil, so ga radi njegove neustrašenosti in ponosa vsi občudovali. Drugi je bil Italijan Bresci. Gajetan Bresci je bil navdušen anarhist. Ko je odpotoval v USA, je odšel v Patterson, v mesto anarhistov. Nekega le-mero v mestu Monzn izvedel. Ker takrat v Italiji da bi ubil kralja Umberta. Leta 1900. je svojo namero v mestu Monza izvedel. Ker takrat v ltalij smrtne kazni niso bile v veljavi, so ga zaprli v podzemsko ječo, kjer je živel ob kruhu in vodi, brez luči in brez besede do svoje smrti. Nepojasnjene so okoliščine, v katerih je umrl drugi italijanski anarhist Luccheni. Ta je umoril na gostoljubnih švicarskih tleh avstrijsko cesarico Elizabeto. Zabodel jo je nekega septomberskega dne leta 1898. s čevljarsko pilo. Ko so ga sodili, se je ustil: »Če bi se mi zdaj ne posrečilo, bi poskusil drugič.« Bil je človek nizke izobrazbe, dober delavec; in če je moril, je moril le zato, da bi se za reveže nad bogatimi maščeval. Bil je obsojen na dosmrtno ječo v kaznilnici Saint Antoine. Vedno je bil miren le od časa do časa se je grozno razburil in hotel pobiti vse okrog sebe. Leta so prešla, grozno je bilo njegovo poželjenje po svobodi. Hotel je bežati, bežati, pa samo ena pot mu je bila odprta. Nekega dne so ga našli v celici obešenega... Novi dunajski nadškof Največ knjig Največ knjig se tiska v Nemčiji. Vzemimo samo eno lelo pa primerjajmo: leta 1926 je izšlo v Nemčiji 29.391 knjig, v Franciji 14.585, v Angliji 12.427, v Združenih državah Severne Amerike 9700 knjig. Med vsemi temi je največ beletrističaih knjig. Na drugem mestu so knjige v Nemčiji o industriji in trgovini, a v Franciji in Angliji zgodovinske. Na tretjem mostu so v Franciji medicinske knjige, a v Nemčiji in Angliji ter Ameriki bogoslovne. Na četrtem mestu so v Nemčiji, Franciji in Angliji sociološke, a v Ameriki knjige o industriji in trgovini. Predvsem je tu jasna razlika med Ameriko in Evropo, med golimi denarniki in misleci. Zadnjo leto pa je izšlo v Nemčiji nad 36.000 knjig, fo se pravi, vsakih 15 minut se tiska po ena knjiga in vsako uro po štiri knjige. Trinajstkrat okrog sveta ' V Genovo je dospel te dni 73 letni mož iz Charlestona, ki je že dvanajstkrat objadral svet. To pot se pripelje v trinajsto. Pred leti je opustil vse svoje posle in ker ni vedel od dolgega časa, kaj bi počel, je postal večni mornar. Nikjer nima doma, na vožnjah je že zapravil milijone in uporabil vsa promehia sredstva razen letala. Za seboj ima 1 milijon 800 tisoč kilometrov dolgo pot. Novi dunajski nadškoi. Papež je imenoval univerzitetnega profesorja in bivšega prosvetnega ministra, dr. Teodorja Innitzerja, za nadškofa mesta Dunaja. Ž njim je postavljen naslednik znanega kardinala Piffla, ki je aprila meseca umrl. Ta novoimenovani nadškof je takoj prve dni pokazal, da hodi po sledi svojega slovitega predhodnika. Naznanil je namreč svojim vernikom, da bo njegova nadškofija priredila leta 1933. katoliški dan na Dunaju. Med drugim pravi v svoji okrožnici, da se bo ta dan pokazala vsa katoliška Avstrija, saj je leto 1933. spominsko leto dograditve stolpa svetega Štefana (1433), srečne obrambe pred Turki (1683) in prvega nemškega katoliškega dne na Dunaju (1853). Ptičji raj Ne daleč od Tolza na Bavarskem je neki vele. posestnik zgradil na svojem ogromnem posestvu ptičjo postajo, kjer živi preko 80.000 ptic, med ka-tprimi je samo lastavie do 20.000. Te ptice pojedo dnevno 25 centov raznih škodljivih kukcev in gosenic, pa je tako veleposestvo, ludi sadovnjaki, rešeno slehernega škodljivega mrčesa. # Zahteve ljubljanske trgovine iz seje uprave Združenja trgovcev V četrtek dne 23. septembra t. 1. se je vršila Širša seja uprave združenja trgovcev pod predsedstvom velctržca g. Ivana Gregorca. Uvodoma je g. predsednik omenil spremembo v osebi direktorja drž. žel. ing. Klodlča, kateremu je k imenovanju čestital. Spomnil se je tudi prerano umrlega član« nadzorstva blagopok. Roberta Kollmanna, mecenu trgovskih ustanov. Nato je prežel na poročilo predsedstva, iz katerega posnemamo, da se je na seji predvsem ponovno razpravljalo o posledicah moratorija ter je odtis r soglasno odobril »tališče ekse-kutive, ki ga je zavzela v svoji seji že v mesecu juniju in ki je s>čno sklepu zveznega občnega zbora v Laškem. Obširno razpravo je dalo med navzočimi vprašanje ukinitve odmere občne pridob-nine pri ljubljanski davčni upravi po inšpektor jir ministrstva financ dr. Perčiča, Iti je odredil. In se mora prvotna odmerna podlaga spremeniti in kakor se čuje, se bo ta tudi precej povišala. Ugotovilo se je, da je predsedstvo uprave v zaščito interesov ljubljanskih davkoplačevalcev — trgovcev — storilo vse potrebno, pa so žal vse intervencije na merodajnih mestih brezuspešne. Davčni odbor, ki bo, kakor srno poučeni, zasedal najbrž sredi oktobra, bo imel mnogo težjo nalogo braniti interese ljubljanskih trgovcev, kakor bi bilo pri prvotno določeni odmeri. Sklenilo se je, obvestiti člane ponovno in točno o pr,ičetku poslovanja davčnega odbora, da bodo pravočasno imeli priliko povedati svoje želje. Glede izvedbe sklepa občnega zbora o socialnem zavarovanju je uprava sklenila, da se poberejo še od onih članov, ki še niso podpisali, podpisi za izvedbo tega načrta. Predsednik se je nato v svojem nadaljnjem poročilu bavil posebno z vprašanjem novih davkov in taks ter podal obširno poročilo, kako težko obrcmcnjajo nove davščine ljubljansko trgovstvo. Nato je sledilo poročilo o -slrok. šolstvu, iz katerega je razvidno, da se je letos vpisalo v 1. letnik šole združenja 64 vajencev in vajenk, v ostale Naša zunanja trgovina v avgustu Sedaj so že objavljeni podatki o nc--' zunanji trgovini v mesecu avgustu. Iz podatkov razvidno, da se lotos naš izvoz ile razvija ugodno. Kajli lansko leto je bila naša trgovinska bilanca zelo aktivna, dočim je letos pasivna. Pomisliti pa je treba, da smo lani imeli rekordno letino pšenice, kar je povzročilo, da smo lani v avgustu zabeležili rekorden izvoz pšenice za 232.1 milj. Din. Ce to vsoto odhijemo, pridemo za lanski avgust na vsoto 252.5 milj.. Če upoštevamo to vsoto, potem je v primeri z lanskim letom naš izvoz padel samo za 17%. . V ostalem je znašal naš izvoz v avgustu letos 176.271 ton v vrednosti 216.45 milj. Din. V primeri z avgustom lani je padel naš izvoz po količini za 51.4%, po vrednosti pa za 63.0%. istočasno je znašal naš uvoz 106.200 ton v vrednosti 233.4 milj. Din. V primeri z avgustom lani je padel torej uvoz po količini za 7%, po vrednosti pa za 40%. V mesecu avgustu je bila naša zunanja trgovina pasivna za 16.9 milj., dočim je bila lani v avgustu aktivnn za znatno vsoto 195.5 milj. Dm. SeVNIa ta visoka aktivnost nam ni prišla v dobro, ker so prisi>ela plačila za našo jtšenico v kasnejših mesecih. ., ., Skupno je znašal izvoz v prvih osmih mesecih t. 1. 1,435.569 ton za 1760.8 milj., dočim je lani v prvih osmih mesecih znašal 2,249.705 ton za 3251.6 milj. izvoz je torej padel po količini za 36.2%, po vrednosti pa za 45.85%. Nadalje je v prvih osmih mesecih I. 1. znašal naš uvoz 531.421 ton za 1822.84 milj., lani v istem času pa je dosegel 762.137 ton v vrednosti 3358.5 milj. Din. Uvoz je torej padel po količini za 30.3%, po vrednosti pa za 45.7%. Letos je naša trgovinska bilanca pasivna za 62.1 milj. Din, lani v istem času j>a je bila za 106.9 milj. Din. . . . Seznam zunanje trgovine po predmetih Kaze, da je med uvozom posebno in izredno naraste! uvoz bombaža, kar jo v zvezi s sezijo in pa tudi dvigom cen za bombaž. Narastel je tudi uvoz nafte zaradi znanih bencinskih zadev v preteklem mesecu. Za preskrbo za zimo je narastel tudi uvoz premoga. Izvoz pa kaže dvig pri svežem sadju, zdravilnih rastlinah, živini, posebno pri prašičih, nadalje pri jajcih in lesu. Med industrijskimi proizvodi je narastel posebno izvoz kalcijevega cianamida. Glavni predmeti našega uvoza so bili v avgustu naslednji (vse v milj. Din, v oklejiajih podatki za julij): bombaž sirov 18.9 (4.2), predivo 13.6 (12.8 , tkanine 17.3 (12.1), železo nepredelano 2.< (3.1), jiločevina 3.8 (1.7). cevi 2.4 (2.6) železn. material 4 i4 (2.34), razni izdelani predmeti 11.0 (3.9), volna sirova 2.4 (0.8), predivo 5.0 (3.9), tkanine 8.3 (6.5). svil. predivo 5.8 (5.3), nafta 5.3 (1.9), koze dom živali 2,1 (2.5), steklo 2.0 (1.3), riž 6.7 3.8 , kava 5.4 (6.3), sol 0.94 (4.8), premog 17.1 (9.5 , olj. plodovi, semena itd. 8.6 (5.7), stroji in aparati 9.65 (13.1), elektrotehnični predmeti 6.95 (7.3), prevozna sredstva 3.0 (2.6), rotac. papir 3.2 (2.4) itd. Izvozili pa smo največ: pšenica 8.6 (6.5), sveže sadje 12.25 (0.35), zdrav, rastline 2.1 (0.6), opij 1.05 (0.07), tobak 3.0 (2.7) konoplja 2 2 2.75 , konji 2.4 (1.7), goveda 3.9.(3.2), prašiči 30.0o (20.0), drobnica 3.3 (1.4), perutnina 8.7 (5.6 , sveže meso 10.5 (5.9), jajca 16.6 (11.5), drva 2.8 (2.84) stavbni les 41.86 (32-2), lesni izdelki 1.8 (2.4), oglje 04 (12), karbid in cianamid 7.4 (1.1), cement 6.1 (6.15), svinec 2.7 (1.4), baker 18.8 (22.9), rude m zemlja 6.2 (8.1) itd. letnike pa 169, tako da obiskuje šolo skupno '233 vajencev in vajenk. feola se je pričela 12. t. m. Ker se je v zrnislu novega obrtnega reda prejšnja uprava gremija spremenila v Združenje trgovcev, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo potrdila nova pravila ter istočasno potrdila sklepe rednega letnepa občnega zbora ter odobrila prenos poslov na novo upravo, končno odobrila tudi proračun za leto 1932. Šport JUTRIŠNJI PROGRAM Na igrišču Primorja bo imel čakovačkl SK svoj prvi nastoj) v Ljubljani. Takoj v prvi tekmi j naleti na Primorje,' s katerim, drugače solidno j moštvo Čakovca, ne bo imelo ravno lahkega stališča. Tudi pri Triniorju vse kaže, da ie že jire-I bolelo krizo. Čakovec je našemu športnemu ob-i činstvu nepoznano moštvo. Z zagrebškimi klubi : je imel redne stike in je dosegel proti njim ved-I no lepe rezultate. Vodilni klubi, ki so v Čakov-cu nastopali z kompletnimi moštvi so le redko Ujirava je potrdila sklep predsedstva, da se j ,i0SP!,ij pozitivne uspehe. Tako je bilo pred leti, I>redlaga banski upravi, da naj bi bile vse točilnice in okrepčevalnice, v katerih se prodajajo mrzla jedila, odprte do 8 zvečer, vendar naj bi te po 7 zvečer prodajale le za konsum v lokalu. Razmer? na živilskem trgu Uprava se je tudi izčrpno pečala o razmerah, ki so zavladale glede prodajalcev sadja na Poga-čarievem in Vodnikovem trgu. Sklenila je soglasno, da se poda k mestnemu tržnemu nadzorstvu, kakor tudi k g. iupanu odsek uprave združenja za komunalne zadeve ter ga naprosi v zaščito svojih članov, da upoštevajo njihove želje, ker so v zadnjem ča-.., mali trgovci s sadjem vsled ostre konkurence Bosanccv ogroženi. Bosanci naj bi prodajali le na debelo, ne pa na drobno. Ce pridejo naši kam drugam prodajat, jih kratkomalo zavrnejo. ■ češ da imajo svojih trgovcev dovolj. — Tudi glede krošnjarstva, ki škoduje trgovcem s kurivom, bodo ! podvzeti potrebni koraki. Nadalje, se je uprava izčrpno pečala tudi z vprašanjem novega občinskega (»roničuna in bo prihodnje dni enkrat sklicala posamezne stroke in i posamezne okraje na sestanke, na katerih se bo i razpravljalo o predlogih, ki naj se stavijo mestni I občini glede mestne uvoznine ter drugih davščin, ki obremenjajo ljubljansko trgovstvo. Seveda bodo razpravljali tudi o ostalih strokovnih zadevah. Blagajnik g. Soss je jiodal poročilo o finančnem stanju združenja ter je bilo sklenjeno, pospešiti iztirjavo doklade. Kliring z Holamlijo. Iz RoMerdamn jioročnjo, da je nizozeinsko-jugoslovanska trgovinska zbornica izbrala odbor, ki naj bi preštudiral vprašanje kliringa med obema državama. Ker je bilanca z Holandijo za nas pasivna, je omeniti, da gre mnogo našega izvoza skozi Romunijo in je kot romunsko blago izkazano v holnndski statistiki. Velik konkurz v Nemčiji. Iz Berlina |>oročajo, da je že bil razglašen konkurz o imovini Industrie-und Handelsbank, ki je bila last znanega inflacijskega dobičkarja Jakoba Michaela. katerega so svoj čas primerjali s Stinnesom. Sedaj je predlagan konkurz tudi o njegovi osebni imovini. — Kakor znano, je bil do prevzema Hrvatske banke v Zagrebu po italijanskem kapitalu koncem Michael jiri njej glavni delničar. Izjava finančnega ministra. Teinps« prinaša iz Belgrada izjavo linančnrga ministra, da Jugoslavija ne bo napovedala moratorija zn zunanje dolgove. Na inozemskih tržiščih notira dinnr približno 8.50 švic. frnka (za 100 Din), toda na notranjem trgu prekaša njegova kupna moč 11 švicarskih frankov. Borza seveda, kako igra danes to moštvo ne vemo. Pričakujemo pa od njega, da bo naš prvi razred s čakovčani pridobil. Vsaj bolj pestro bo tekmovanje. Prvenstveno tekmovanje prične jutri, čeprav še niso določeni vsi nasprotniki. Radi precej I čudnega sklepa poslovnega odbora LNP. je prva i tekma med Celjem in Slovanom razveljavljena, ! ker so baje goli prenizki. Ne vemo ali oba, ali samo tisti, v katerem je stal vratar Slovana. Če sta oba, so bile šance enake, najbrže je bil prenizek samo tisti gol, v katerem je slal vratar j I Slovana. Prepričani smo, da če bi kdo meril gole ] I pri vseh klubih, ki imajo stara igrišča, bi našel, \ da so prav jiovso 1 goli nižji. Zemlja se vsede. No ja komisija celjskih športnikov je ugotovila, da goli niso prenizki, kaj je našla komisija včeraj, ; pa še ne vemo. Naj bo že karkoli, ni še določeno ali bo sodelovalo Celje ali Slovan. Po igri, ki . smo jo zadnjič videli, ni posebna pridobitev ne j eno ne drugo moštvo. V Maribor mora Svoboda, j kjer ima za nasprotnika Rapid. V Ljubljani se prične tudi prvenstvena tekma prvega razreda. Jadran igra na Rakovniku z novincem v prvem razredu Korotanom. Torej kot vidimo nobenih iger, ki bi posebno vlekle. Zato imajo v Zagrebu gotovo najvažnejšo ; ipro vse sezone. Hajduk pride v Zagreb, kjer natopi v revanžni igri proti Gradjanskemu, ki je preteklo nedeljo izgubil s 3 : 0 v Splitu. Oradjan-ski mora zmanjšati precejšen naskok Hajduka. Kavno nemogoča naloga to ni, Gradjanskemu je že marsikaj večjega usjielo. Toda nekateri najboljši igralci so blezirani, nastopiti bo moral z rezervami. Tekma v Splitu ima Čudno ozadje. Po izjavah funkcijonarjev Gradjanskoga je sodnik marsikaj spregledal v korist Hajduka. Zato tudi tako visoka zmaga. Mogoče je nekaj res na teh govoricah, toda metode Gradjanskoga, če izgubi, so nam dobro znane. Na vsak način bo v Zagrebu ena najvažnejših iger letošnje sezone. Najbrže tudi ona najlepših. Zveza je svojo prakso glede sodnikov spremenila, ter zaprosila Dunaj-čana Frankensteina za vodstvo te igre. Obema kluboma gre za vse. Precej drugačna je situacija j v Belgradu. Tamkaj se srečata Bask in BSK. ! Tudi tu ima BSK tri gole na varnem, nasprotnik i je pa gotovo slabši. BSK je skoro siguren zma- i govalec, sigurnejši od Hajduka, ki ima sicer teoretično tudi že zasigurano sodelovanje v semifinalu. i Jutrišnja nedelja bo torej v znamenju nogometa. I Predvsem od naših klubov pričakujemo, da ne bodo pozabili, da je vsaka igra propagandna in. i da je treba privabiti izgubljene gledalce nazaj. j RAZNE ŠPORTNE VESTI Letos najbrže ne bo več nočnih iger. Zadnji Naznanila Lubliana Vpisovanje na obrtnih šolah. V smislu sklepa šolskega odbora /a obrtno-imlaljevalne šole z dne 10. septembra 1932, se vrši vpisovanje na vseh ljubljanskih obrtuo-uadalicvalnih šolah v nedeljo, dne 25. septembra 1032 od 0 12 dopoldne. — Pouk se prične s I. oktobrom, šolnina znaša kakor do-seda Din 20 mesečno za vsakega vajenca. Vjiisnina Din 2. Maribor Na kn. šk. Bogoslovnem učilišču in Duh. Sc-menišču v Mariboru se začne šolsko leto 1932/33 dne 1. oktobra 1932. Vpisovanje vseh letnikov je dne 1. oktobra, v soboto od 10—12 ter od.16—18. Vpisnina za vsakega slušatelja znaša 50 Din. Radi šolnine naj si vsi slušatelji oskrbijo pri pristojnih davčnih uradih potrdila o višini neposrednih davkov ter jih pri vpisovanju ravnateljstvu predložijo. Vse drugo jc razvidno iz razglasov na tleski. Ravnateljstvo. Dne 23. sept. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Curilia, Prage in Trsta, dočim so vsi drugi tečaji narasli. Odstotek bonifikacije je ostal neiz,|)remenjen. Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 797.18—801.12, London 198.86- 200.16, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 5724.92—5753.18, Pariz 225.29—226.41, Praga 170.01 do 170.87, Trst 294.35— 296.75. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 68.580 Din. Curih. Pariz 20.3275, London 17.965, Nevv York 518.50, Bruselj 71.925, Milan 26.61. Madrid 42.50, Amsterdam 208.325, Berlin 123.425, Stockholm 92.20, Oslo 90.50, Kopenhagen 93.40, Sofija 3.74, Praga 15.35, Varšava 5.8, Atene 3.15, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.72. Vrednosti! Mednarodni vozni red. Od 8. do 16. oktobra se bo vršila v Bruslju mednarodna železniška konferenca za določitev voznih redov in direktnih vlakov v mednarodnem prometu. Na tej konferenci bo govor tudi o vprašanju vlakov, ki vežejo Jugoslavijo 7. inozemstvom, in direktnih vagonov, ki vozijo med Jugoslavijo in drugimi državami. Istočasno se bo vršila konferenca za Simplon-Orient-Ekspres. Našo železniško upravo bodo med drugimi zastopali g. Milan Joiič, načelnik stroj, oddelka gl. ravn., g. Lazar Milošovič, načelnik prometnega oddelka in g M. Jovanovič, šef odseka za vozne rede. V m! le po smrt! mojega očeta Franca Kmecl izplačala pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar ji Izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Istočasno priporočam to društvo vsakomur najtopleje. Breg pri Celju, dne 18. septembra 1932. Marija Jagodic. papirji Danes so bili 7% inv. pos. in agrarji čvrstejši. Vojna škoda pa je nadalje popustila. Med dol. papirji je oslabel 8% Bler. Zagrebški promet je bil: 7% Bler. 4000 dol., 6% Begi. obv. 75.000, 7% inv. pos. 50.000, vojna škoda '250 kom. Ljubljana. Vojna škoda 190 bi., 8% Bler. j>os. 45 bi., 7% Bler. pos. 43 bi., Stavbna 40 den., Iiuše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4200 deli., Priv. agrar. banka 219—228, 7% inv. pos. 50—55 (50), agrarji 26—30, vojna škoda 184—186 (186, 187.50). 10. 185 do 191, 67o begi. obv. 34—3-1.50 (34.50), 8% Bler. pos. 45.45.50, 7% Bler. pos. 42.25—42.75 (41.75, 42.25), 7% pos. DHB 46—47. Belgrad. Narodna banka 4 217.50—227.50. št. 2 197.50—207.50. Otrobi: bč. pšen. novi 57.50—66. Fižol: bč. uzančni novi 102.50—107.50. — Ostalo brez spremembe. Tendenca čvrsta. - Promet: 67 in pol vagonov. Budimpešta. Tendenca: živahna. Pšenica: okl. 12.65—12.78, zaklj. 12.78—12.80; marec 14.01- -14.21, zaklj. 14.21—14.22. Rž: okt. 8.02—8.12, zaklj. 8.08 do 8.10; marec 9.25—9.40, zaklj. 9.87 —9.38. Koruza: maj 9—9.27, zaklj. 9.27—9.28. Živina Mariborski sejem 23. septembra. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 239 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov siari sta bili v Zagrebu in Novem Sadu. V Zagrebu je gostovalo mestno zastopstvo Budimpešte. Mad-jari so poslali svoje najboljše igralce, hoteli so j »opraviti svoj zadnji poraz 7 : 1, ki so ga doživeli v Zagrebu. No revanž jim je temeljito uspel. S 7 : 0 so zmagali. Justin ni imel srečne roke. Starim dosluženim kanonom je dal premlado druščino, pa ni nikamor šlo. Se celo v prazen gol niso mogli poslati žoge. Polomijado zagrebških nogometašev je gledalo skoro 7000 gledalcev. No ja, malo mrzel tuš nikomur no škoduje. V Zagrebu je bil svojim moštvom tudi glavni tajnik madjarske nogometne zveze, dr. Fo-dor. V razgovoru z zagrebškimi športniki je izjavil, glede našega sjx>ra z Italijani, da je imel pri zadnji konferenci Mitropa Cujia priliko govoriti z Zanettijem. Ta pravi, da Italijani ne bodo delali jx>sebnili težav. Od naše Zveze žele samo izjavo, da obžaluje dogodke ob priliki tekme Ju-ventus Gradjanski. Italijanska Zveza bo to opravičilo vzela na znanje in izjavila, da jim ie žal, ker ni bilo rednih športnih odnoš-ajev z nami. Vršila se bo tudi posebna konferenca v Benetkah. Upajmo, da sedaj, ko so znani, vsaj v glavnem jiogoji Italijanov, ni daleč čas, ko bodo pri nas gostovali italijanski nogometaši. Od njih se bomo marsikaj naučili. Smrtni mir z Italijo bo najbrže dosežen že v prihodnjih dneh. Še več gledalcev kot v Zagrebu je bilo v Novem Sadu, kjer so prav dobri aranžerji velikih tekem. Ker sami nimajo dobrih klubov, povabijo kar dva tuja. Ponavadi enega iz Budimpešto, enega pa iz Belgrada. V sredo zvečer so imeli tudi prvo nočno tekmo, igrala sta Jugoslavija in Feroncvaroš. Torej vsi predpogoji za rekorden obisk. Iz vsega Banata so vozili avtobusi. Šo celo jioseben vlak so imeli, na igrišču pa radi tega 8000 gledalcev. Igra je končala neodločeno z | 2 : 2, prireditelji so pa spravili lep denar v svoje 1 blagajne. V krizi je treba najti tudi svojevrsten ! način rešitve. 50—80 Din, 7—9 tednov stari 90—120 Din. 3 4 , mesece 150—250 Din, 5—7 mesecev 300 - 320 Din, ! 8—10 mesecev stari 300—400 Din, eno loto stari j 450—580 Din, 1 kg žive teže 6—6.50 Din, 1 kg j mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 137 komad. Ptujski sejmi. Zadnji živinski sejem dne 22. t. m. je bil še jirecej dobro obiskan. Prignanih jo bilo 132 krav, 68 telic, 115 volov, 31 bikov in 64 konj, skupaj 409 glav. Prodanih je bilo '205 glav. Cene: krave 1—2.75 Din; lelice 2—3.5 Din; voli 2—3.60 Din; biki 2 -2.75 Din za 1 kg žive teže; konji so se prodajali po 250—2800 Din, od tega 14 za Avstrijo. — Svinjski sejem dno '21. I. m.: pripeljanih je bilo 258 svinj, prodanih pa 103. -Cene: 5—7 Din za 1 kg žive leže. Drobnarija 60 do 140 Din komad. Hmelj Žalec, 23. sept. Nakupovanje se nadaljuje po neizpremen,jenih cenah Ki do 18 Din za 1 kg. Prvovrstno brezhibno izbrano blago dosega 19 do '20 Din za kilogram. Zaključna tendenca je mirna. Žatee, 23. sept. Ig. Nakupovanje hmelja jo nadaljuje. V mestu iu po deželi jio neizpremonjenlh cenah 600 do 850 Kč, izbrano blago 900 Kč. V javni signirnici je bilo do danes signiranih in odpravljenih 4.767 bal, t. j. 12.137 stotov po 50 kg brutlo. Nlirnberg, 23. sept. Ig. Po železnici jo bilo pripeljanih 130 bal, z vozovi 20 bal. Prodanih je bilo 100 bal. Cene: hallertauski 100 do 150 mark, spal-terski 135 do 145 mark, tetnanški 170 mark, gorski pa 75 do 135 mark. Tendenca mirna, cone čvrste. Skupno je bilo v toni tednu pripeljanih 550 bal in prodanih tudi 550 bal. Začetek novega tedna jo ,miren Prvo slovensko pevsko društvo >Lira« v Kamniku vabi tem polom vso bivše člane — j>evce »Li-raše , da so blagovolijo prostovoljno javiti za sku-j>en nasto]) na zlatem jubileju »Lire. dne 16. oktobra t. I. V Ljubljnni bivajoči jievci imajo pevsko vajo v Mestnem domu v društvenih prostorih pevskega društva -»Ljubljanski Zvon«- pod vodstvom skladatelja in profesorja v pok. g. Emila Adamiča, ki bo na slavnosti dirigiral zbor pevcev — slarinov.. »Glasbena šola v Kranju« ima dne 7. okt. t. 1. ob 20 v glasbeni sobi gimnazije redni občni zbor. Dnevni red: 1. Zapisnik poslednjega občnega zbora. 2. 1'oročila društvenih funkcijonarjev. 3. Poročilo nadzorstva. 1. Volitev odbora. 5 Predlogi in nasveti. — Člani društva in prijatelji glasbe sc vljudno vabijo k obilni udeležbi. Obča obrtno-nadaljevalna šola v Litiji. Vpisovanje bo v nedeljo 25. sept. od 8 do 12 v pisarni narodne šole. Novinci naj jvriucso s seboj zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico)) in učno |*ogodbo. Stari učenci pa naj predlože zadnji izkaz obrt. nadaljevalne šole. Vpisnina jc 40 Din in se jo lahko plača v 2 obrokih. Cerkveni vestnih Vzdihi po Materi. 14 Marijinih jiesmi za mešani zbor. Al. Mav C. M. — V kratkem izide 2. natis tc priljubljene zbirke Mavovih Marijinih. Prvi jc fiošel žc pred 2 letoma. Ker pa se je od mnogih strani izrazila želja, naj sc izdajo tudi jiosamezni glasovi, sc bo ugodilo tudi tej želji. Cena partituri bo kakor pri prvem natisu 12 Din, |X)samezniru glasovom (|io 2 glasova skupaj) pa 4 Din. Dobivali se bodo od drugega tedna oktobra naprej v Jugoslovanski knjigarni in v milijonski hiši, Ljubljana, Tabor 12. V Sale/ijanskcm mladinskem domu na Kode-Ijcvem bo jutri misijonska nedelja. Ob |>ol 7 bo pridiga in sv. maša z blagoslovom, katero bo daroval misijonar Josip Kerec. Ob 8 govor in šolrka sv. maša, ob pot 10 govor in sv. maša. Pri vseh sv. mašah bo pridigal misijonar Josip Kerec. Po vsaki pridigi bo darovanje za salezijanske misijone na Kitajskem: Popoldne ob pol 3 govor, litanijc in blagoslov. Naše f??(ošl«'€> Akademiki. V času inskripcije l»o na univerzi poslovala informacijska pisarna, ki ho dajala jio-irebne informacijo. Obenem bo pobirala članarina za Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze. Vsakdo, ki hoče uživati številne ugodnosti, ki jih nudi Zveza (popust pri nakupovanju knjig in drugih potrebščin. posredovanje pri instrukcijah. [»odpora v liolezni, gledališki kuponi za polovično vstopnino itd.), se mora izkazati, da je plačal članarino. Po inskripciji se bo članarina zvišala. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek oh 20 Sobota, 24. septembra: LOPEZ. Prenvijera. Izven. Nedelja. 25. septembra: ZLOČIN IN KAZEN. Izven Ponedeljek, 26. septembra. LOPEZ. Abonma. Radio frogrami Hadio-Llubtjana i Sobota. 24. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnev ne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Ginuiastične vajo (Ciril Soukal). 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnik). 20.00 Prenos iz Zagreba: Gotovac: Morana, ljudska opera. 22.30 Čas, [»oročila. Nedelja, 25. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbo iz franč. cerkve. 10.00 O 10 božjih zapove-; dih (dr. R. Tominec). 10.30 Slomšek v našem vzgojstvu (Etbin Boje). 11.00 Salonski kvintet. ! 12.C0 Čas, poročila, jilošče. 15.15 Slomškova pro-! slava (Erjavec). 15.45 Prenos iz Konjic. 17.15 I Citre solo, izvaja g. Mczgolits. 20.00 Pester večer, j Izvajata gdč. Barbičeva in g. P. Rasbergor, člana i marib. narodnega gledališča. 21.15 Salonski kvin-' tet. 22.00 čas, {»oročila, salonski kvintet. Dragi programi» Sobota. 24. septembra: Zagreb: 20.00 Operni prenos iz zagrebškega Narodnega gledališča. »Morana-, ljudska opera. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 21.30 Moderni plesi. 22.00 Igra. — Stuttgart: 20.00 Pester večer. 22.45 Plesna glasba. — llerlin: 20.00 Koncert. 22.00 Poročila, nato plesna glasba. lielgrad: 20.00 »Morana«, opera; Gotovac, Zagreb. V odmoru poročila. - Po končanem prenosu plesna glasba. — Beromiinster: 20.00 Kompozicije za flavto in klavir. 20.25 Dialektna igra. 21.45 Plesna glasba. — Langenberg: 20.00 Slavnostni večer. 22.20 Plašna glasba. 23.00 Jazz. — Praga: 20.00 Jo-hann Strassov koncert. 21.00 Benešev koncert. — Nedelja, 25. septembra: Zagreb: 20.30 Poljudni koncert zagrebškega komornega tria. -- 22.00 Kadio orkester. 22.441 Lahka glasba. — Milano: 20.30 »Romanticismo>. o|>orn. — Stuttgart: 20.00 IPoljudna glasba. 22.20 Poročila. 22.45 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 .Fatima«, kom. opera, Flotovv. 21.40 Poročila, nato jdesna glasba. — Belgrad: 20.00 Lahka gl. 21.05 Plesi in pesmi. 22.25 Saksofon. 22.55 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Operetni prenos. — Beromiinster: 20.45 »Bratec lepo«, opereta. 21.45 Večerni koncert. — Lnngcnhcrg: 20.00 Fatima -komična opera; Benno Bardi. 21.35 Koncert. 22.30 Plesna glasba. — Praga: 21.10 Radio orkester. 22.35 Pestra glasba. Dunaj: 20.00 >Cloelo«. oue-reta v 3. dej., F. Lehar. 22.15 Poročila. 22.30 Plesna glasba. Budapest: 20.00 »Mauolita«, upe-reta. 23J0 Ciganska glasb.,. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonsko, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. m Vsaka beseda 1 Din Manufakturist mlajša moč, želi preme-niti sedanje službovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod značko »Dober prodajalec« 13.835. (a) m Vsaka beseda 1 Din Trgovsko vajenko močno, najraje z dežele, sprejme takoj trgovka Cerar Antqnija, Krašnja pri Lukovici. (v) Zaslužek Vsaka beseda 1 Din Dober zaslužek se nudi agilnim zavarovalnim zastopnikom. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Solidna zavarovalnica« 13.808. (z) II ilužbodobe Vsaka besed« 1 Din Prodajalko mešane stroke, ki bi bila zmožna samostojn. vodstva trgovine ter bi pomagala v gostilni, iščem. Potrebna kavcija do 10 tisoč dinarjev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13.804. (b) Mesto hišnika ie odda s 1. novembrom v novo zgrajeni enodružinski vili za Rimsko cesto zakonskemu paru. — Stalno zaposleni profe-sijonisti, vešči posluževa-nja centralne kurjave ter instalacijskih del, imajo prednost. Ponudbe pod dr. C./13.738 na upravo »Slovenca*. (b) Sirarja z večletno prakso sprejme takoj Mlekarska zadruga, Ribno, p. Bled. b Korespondente poverjenike (mlajše pen-zioniste, učitelje itd.) — iščemo za vsa večja in srezka mesta cele države. Mesto stalno in honorarno. Delo je tako, ki se ga more opravljati doma. Samo resni reflek-tanti, ki dobro poznajo mestne navade, tržišča in okolico, naj se javijo na Jugoslovenska odbrana, Beograd, Poštni predal 264. (b) li Vsaka beseda 1 Din Za posojilo 2000 Din za tri mesece, za prevzem mlina v najem, dam 20 odstotne obresti. Alojzij Podlipnik, mlinar — Kres. Poljane, p. Kresnice. (d) Stanovanja Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Išče se v sredi Ljubljane stanovanje 8 do 9 sob s pri-tiklinami za 1. oktober. Vzameta se tudi dve stanovanji v skupno istem obsegu, drugo poleg drugega. Ponudbe pod »Čimprej« št. 13.757 na upravo »Slovenca« Maribor, c ODDAJO: Stanovanje treh sob s pritiklinami se odda s 1. novembrom — Miklošičeva cesta. Naslov v upravi »SUvenca« pod št. 13.6%. (č) Vsaka beseda 1 Din Ga. Orthaberjeva sprejme še nekaj otrok za dopoldanski pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvorišče. 10—12; 14—20. istotam vodijo kompe-tentne moči tečaje francoščine, nemščine, angleščine za odrasle. (u) Poizvedbe Vsakn beseda 1 Din Črna koščena očala in ura zapestnica izgubljena ob Savi na Ježici. Najditelj dobi nagrado. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 13.750. (e) Širile »Slovenca«! Stanovanja, poslovni lokali! Dve trisobni z vsem komfortom ter poslovni lokali v strogem centru mesta, se oddajo takoj oziroma s 1. novembrom t. 1. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 13 580. (č) Trisobno stanovanje komfortno — popolnoma solnčna lega, sc v neposredni bližini Obrtne šole odda takoj ali s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13.785. (č) Sobo in kuhinjo oddam na Tržaški cesti. Solnčno, čisto, suho, 220 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13.810._(č) Stanovanje v podpritličju: kuhinja, soba, kabinet in pritikline, se odda za 400 Din. Baragova ulica 8. (č) Prazna soba se odda starejšemu gospodu ali gospej. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.806. (s) 2 novoopremlj. sobi čisti, s kuhinjo, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.802. (s) OEBS33' Vsaka b200« Okrasite si — Vaš doin, Vaše stanovanje z novodobno opremo pohištva, katero kupite najceneje pri : ANDREJ KREGAR in SINOVA tovarna pohištva ST. VID NAD LJUBLJANO — TELEFON ST. 12 (nasproti kolodvorul Ilustrir. ceniki se pošiljajo proti 20 Din predplačila CIRKUS „COLUMBIA" V MARIBORU Po daljši dobi je posetil Maribor zopet večji cirkus. Za magdalenskim parkom ie tekom včerajšnjega in današnjega dne zrastlo iz lal šolorsko mesto cirkusa »Columbia«, ki je del bivšega znanega cirkusa Kludsky. Nocoj bo v cirkusu prva otvoritvena predstava. »Columbia« spada v razred največjih cirkusov ter uživa svetoven sloves. Znani so njegovi komiki, akrobati in akrobatinje, ki žanjejo povsod splošno občudovanje. Zlasti zabavni komiki ugajajo, ker razpolagajo s skoraj neizčrpnim programom; občinstvo se bo ob njihovih produkcijah do solz nasmejalo. Veliko privlačnost tvori tudi cirkusova menežarija z velikim številom eksotičnih živali in zverin, ki nastopajo tudi v areni. Predstave pričenjajo ob delavnikih zvečer ob 8.30, ob praznikih in nedeljah pa dve predstavi dnevno z izbranim programom. Cirkus je doslej povsod beležil velike uspehe in nedvomno bo dosegel into tudi v Mariboru. Lorna Doone Roman iz Exmoora 35 Marsikdo bi bil na mojem mestu nemara prav srečen, kajti naša dolina je zavarovana pred ledenim zimskim mrazom in pripekajočim poletnim solncem, tudi je ne nadlegujejo viharji ali megle, ki I>okrivajo planine okoli nas. Dežuje sicer prav pogosto, toda baš zaradi tega je trava pri nas izredno bujna, potočki so tako bistri in živahni, cvetje tako raznoliko in pisano, da poleg tega človek ne bi mogel biti otožen. No, saj zarana, ko diha okoli mene prijetni jutranji zrak. ko se solnce polagoma dviga in se vse veseli smehljajoče se svetlobe, tudi jaz .nisem zaprta za lepote zemlje. Toda kadar se zvečeri in pre-vleče nebo mračna otožnost, ko zatone solnčni dan. leže name občutek žalostne osamljenosti kakor noč. Zaman iščem odgovora na vprašanja izven svojega duševnega sveta, zaman hrepenim po miru in pokoju v višavah nad seboj, brezčutna se00 m filma prav dobro uspelo. Vsa snemanja so se zelo 1o|ni posrečila: slike so jasne, plastične, zvok pa je čist in razumljiv, še ta leden bo ves film razvit in kopiran; nato se ves film po prizorih razvrsti, manj uspela mesta se odstrižejo in zlepijo. Ko je montaža filma gotova, se pošlje film v cenzuro filmske centrale. Svetloton- je z največjo hitrostjo pri delu in trdno upa, da se bo »Bela Ljubljana« že prihodnji leden predvajala v Ljubljani. Datum krstne predstave prekrasnega, prvega domačega zvočnega filma bomo še javili. Gagern - Noblov nagrajenec? Noblove nagrade, ki jih podeljujeta vsako leto akademija v Stockholmu in univerza v Oslu najboljšim znanstvenikom in leposlovcem ter politikom miru, se zde, da so kar nekako rezervirane za germanske narode. Do sedaj so dobili Noblovo nagrado skoraj izključno Nemci, Angleži in Američani, le malo Romanov, najmanj pa Slovanov, to se pravi le nekaj Rusov in Poljakov. Noben Čehoslovak in noben Jugoslovan pa še ni dobil Nublove nagrade, čeprav bi mogli tudi ti narodi pokazati na celo vrsto odličnih znanstvenikov, leposlovcev in uspešnih politikov miru. Zanimivo pa je, da je že en Ljubljančan dobil Noblovo nagrado. Sicer ne Slovenec, pač pa Nemec, ki se je rodil v Ljubljani. Leta 1930. je dobil namreč nagrado za medicino vodja zdravstveno-kemičnega instituta v Gradcu prof. dr. F r i t z P r e g 1 , ki se je rodil v Ljubljani. Nagrado je dobil zaradi svojega odkritja o uporabi jodove raztopine v zdravilstvu. Sedaj pa napovedujejo, da bo drug pripadnik nemške manjšine v Sloveniji dobil Noblovo na- grado. Ta kandidat za Noblovo nagrado je nemški pisatelj Friderik Gagern, grajščak v Mo-kricah pri Brežicah, pripadnik nekdanje stare nemške plemenitaške rodbine na Slovenskem. — Gagern je dosedaj napisal dva velika romana, ki sta vzbudila veliko pozornost, namreč Ein Volk«, v katerem obravnava življenje sosednega hrvatskega ljudstva v Hrvatskem Zagorju, in pa roman »Die Strasse«. Napisal je v nemške revije in časopise tudi mnogo prav uspelih novel. Gagern ne zna ne hrvatski, ne slovenski, pač pa v svojih delih sijajno riše motive iz naših dežel, tako življenje ljudstva, lepoto narave, uporablja narodni milos, šege, opisuje razne svečanosti, kakor žeg-nanja in pa tudi dogodke, ki so se res pripetili. V obče je do ljudstva objektiven in le malokdaj se spozabi v oholo razmerje Nemca do drugih narodov. Vprašanje je seveda, če bo Gagern nagrado seveda tudi dobil. Če jo pa bo, bo poleg zasluge njegove umetniške duše prispevala k temu svetovnemu uspehu tudi duša naših pokrajin, ki se v Gagernovih delih tako lepo zrcali. Slov. brusnice v Zagrebu Iz Zagreba |>oročnjo, da prihaja na tamkajšnji trg že dolgo časa vedno več brusnic ki jih nosijo tja kmetice iz Slovenije. Kakor v Lj ibljani in drugih slovenskih mestih, tako privablja tudi •• Zagrebu ta sadež staro in mlado s svojo vedro in veselo barvo. Brusnice surove sicer niso bogveka-ko dobre, pač pa so najboljši sadež, če so vkulia-ne. Otroci pa brusnice jedo radi celo surove, ker jih pač vabi njihova vesela rdeča barva. Medtem ko se je v Ljubljani že davno udomačilo za ta sadež ime, ki ga je naše ljudstvo vedno uporabljalo, pa straše po zagrebškem trgu še v.;dno pra;-zelberji«, .dasi so »brusnice« tudi .ia|bolj splošni hrvatski izraz za ta sadež, ki mu ponekod na Hi-vatskem pravijo tudi borovke ali celo borovirce Borovnice seveda so pri nas na Slovenskem drug sadež. Cene brusnicam na zagrebškem tr^j so še kaj primerne in uboge kmetice iz Dolenjske ter Štajerske, ki nosijo tako daleč prodaja! ta gozdni sadež, pri tem še zaslužijo nekaj dinarčkav. Otročičeh utonil Šoštanj, 22. septmbra. Danes okrog pol enih popoldne je družino g. Kozlevčarja, mesarskega mojstra pri Kolodvorski cesti, zadela težka nesreča. Njen 2 letni sinček Andrija je našel žalostno smrt v strugi Pake, ki teče skozi rov pod Vasletovim hotelom na Hrišni-kov mlin. Nesreča se je zgodila izredno naglo. Po kosilu se je še Andrija živahno kretal po dvorišču. Vesel in zdrav, kakor vedno. Naenkrat pa je izginil; nikjer več ga ni bilo. Ker na klice ni bilo nobenega odziva, so ga začeli iskali. Domači vajenec je, sluteč nesrečo, stopil pred kolesje Briš" nikovega mlina, kjer priteče omenjena struga zopet na svetlo. Pred takozvanimi mlinskimi grab-ljanii je res našel — Andrija. Poklicali so takoj zdravnika, ki pa ni mogel več obuditi mladega življenja. Kje je nesrečni Andrija padel v vodo, ni videl nihče. Najbrž je stekel skozi dvorišče k strugi, ki teče tik zn poslopjem. Tam je padel vanjo, nakar ga je voda nesla s seboj skozi rov. Krulo prizadetim naše sožalje! lUSadina v Županovi farni Orosuplje, 22. septembra. Prebivalci Dolenjske do Grosuplja so imeli danes zjutraj priliko opazovati izreden osebni vlak, ki je imel dvajset vagonov. Vsa okna teli vagonov so bila polna samih mladih in veselih obrazov in človek je lahko uganil, da mora biti to izletniški vlak. Toda kam in kdo?!... V Županovo jamo, v dolenjsko »Postojnsko jamo«. Ravnateljstvo 11. drž. realne gimnazije v Ljubljani je namreč organiziralo celodnevno ekskurzijo cele šole v Županovo jamo. Nekako ob pol devetih jo prisopihal zgoraj omenjeni izletniški vlak na postajo Grosuplje, kjer se je vsulo iz njega, kakor roj z nad tisoč dijakov in dijakinj, odkoder so jo mahnili proti Županovi jami. Dasi je bilo vreme zjutraj precej žalostno, se jih je kljub l^niu zbralo veliko število, skoraj vsi. Kakor reka najrazličnejših barv jih je bilo videti, ko so se pomikali po cesti proti Ponovi vasi. Odtod so hodili še tri četrt ure in že so bili za male krajcarje« v Županovi jami. Tako veliki udeležbi dn namreč Jamsko društvo izreden popust in sicer plača vsaka oseba samo dva dinarja. Vožnja na vlaku pa je četrtinska, ki stane do Grosuplja 4.50 Din. Torej za 6.50 Din si je v takem slučaju možno oglodati našo »Postojnsko jamo . Zalo priporočamo tudi drugim zavodom, naj dajo dijakom priliko, da si lahko z majhnim denarjem ogledajo to dolenjsko krasoto .Nazaj grede pn se lahko pri g. Jožetu i'er-metu, ki jeodkupil to jamo, odpočijejo in okrepčajo. On ima tudi gostilno in rad poceni ;tostrew z izvrstnimi jedili in 7. brezalkoholno pijačo. Seveda, če si pa kdo zaželi vina, ga pa tudi lahko dobi, pa še kako dobrega. Za prijaznost pa se je treba tudi zahvaliti ljubljanskemu žel. ravnateljstvu, ki je bilo tako naklonjeno, da je dalo kar poseben vlak na razpolago, ki je počakal na postaji Orosuplje do čelrt na pot. na kar jih je zopet odpeljal nazaj v Ljubljano. Torej se nudijo vse najboljše ugodnosti, da se lahko obišče Županova jama in zato ne zamudite sedaj, dokler je še odprta. Pa tudi drugi imate ugodne za"-ze z vlaki. Be I i zobje: C h j dr o d o nt Ljubljanske ceste tlakujejo Zdaj tlakujejo obenem cesto na Gradom ter Bleiweisovo ceslo. Prihodnji teden pa bodo najbrž začeli tlakovati tudi Resljevo cesto, — Cesto za Gradom so ob tej priliki tudi nekoliko razširili. Napravili so tudi nov železobetonski hodnik, ki visi nad Gruberjevim prelivom. Ta cesta, ki doslej hodnika sploh ni imela, bo zdaj dobila docela nov izgled. Hodnik bo seveda asfaltiran. Hodnik visi nad brežino Gruberjevega kanala v vsej svoji širini. Zanimivo je, da kljub temu hodnik nima nobenega oporniku, ker so pod cesto vzidani močni železobetonski piloti, ki drže hodnik tesno pri-klenien k cesti. Hodnik bo imel tudi železno ograjo, kakor je taka ograja že zdaj bila ob vsej cesti za Gradom.Na drugi strani ceste hodnika ne bo, ker zanj ni prostora. Cesta bo na ustju StrelSške ulice nekoliko znižana, Streliško ulico pa bodo na tem koncu za spoznanje zvišali. S tlakovanjem Ceste za Gradom so prav te dni pričeli ter je doslej tlakovan prostor ob Karlovški cesti. V sredini ceste je na delu še parni valjar, dočim dalje proti Streliški ulici cesto šele razkopujejo. — Bleivvei-iovo cesto so začeli razkopavati v začetku tedna. Robniki ob hodnikih so položeni že do železniškega prehoda h kolodvorskim skladiščem. Desni hodnik proti Dunajski cesti bo zelo razširjen, zato so morali izkopati celo vrsto lipovih dreves, ki so dolga leta krasila Bleivveisovo cesto. Na drugi strani ceste, ob železnici, bo hodnik tudi razširjen, toda tam bodo lipe zaenkrat še lahko ostale. Zanimivo pa je, da morajo na obeh straneh cesto zopet prestavljati cestne požiralnike, ki so jih komaj lansko jesen vzidali v cesto. Zakaj se že ta-kral ni točno določila cestna linija, nam pač ni znano. Požiralnike morajo zdaj prestavljati ponekod kar za par metrov. Zanimivo je dalje, da so pri tlakovalnih delih na Bleiwei«ovi cesti ugotovili, da je kopanje cestne podlage s kompresorji počasnejše in dražje, kakor kopanje s krampi, torej i ročnim delom. Kompresor se je obnesel samo na trših podlagah, pri betonskih ali skalnatih plasteh, na cestah pa ne. Bleiweisova cesta bo menda v dobrih treh tednih vsa tlakovana, ako ne bo preveč nagajalo vreme. Zdaj je na tej cesti zaposlenih okrog 40 delavcev. Drobna pustolovščina mladeniča Ljubljana, 23. septembra. Nekaj časa jc ves skrušen in potrt taval po najsamotnejših potih tivolskega hriba. Taval je zdaj sem zdaj tja, brez cilja in upanja. Samo nekaj dinarčkov, si je morda krčevito želel v svojem obupu, samo nekaj dinarčkov, da bi imel — in vse bi bilo dobro. Vsaj glad bi si lahko potolažil, če že drugega ne... In sam Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo z njims ubogim fantom, da ga ni zdajci obšla rešilna misel. Porodila se je v njem ob pogledu na starega be-težnega berača, ki mu je prišepal naproti. V lantu je zaplala nova čudežna moč. Ozrl se je okoli sebe — človek, ki to piše in ki je bil neprostovoljna priča fantovskega prerojenja, se je potajil, kakor da ne vidi in ne sliši nič — m jo ubral z urnimi koraki po poti navzdol. Na razpotju, kjer se križajo štiri poti: prva na desno stran hriba, druga na levo, tretja navzgor, četrta navzdol, je obstal. Še enkrat je previdno oplazil svojo okolico z očmi - in tedaj se je zgodilo nekaj izredno čudnega z njim: njegove noge, ki so bile še pravkar zdrave in brez najmanjše hibe, so postale - krevljaste. Sepajoč jo ie mahnil v naj-bližnji drevored, ki je posut z dolgo vrsto klopmi. Na prvi klopi sta sedeli dve stari, dobri zenici. Fant je prišepal do njih in se jima ponižno odkril: Prosim vas, lepo vas prosim za majhno podporo! 2e tri dni nisem ničesar jedel. Službe pa ne morem dobiti, ker imam pokvarjene noge...« Zenici sta se zazrli v njegov bledi izmozgani obraz in pri srcu se jima je nekaj narahlo zgenilo. Segli sta vsaka v svojo torbo - m prva dva drobna, žvenkljajoča dinarčka sta pobožala fantovo dla"'Na drugi klopi sta sedela dva mlada študenta s knjigami v naročju. To je bila druga postaj Malih stanovanj ni Debate in razprave o stanovanjskih problemih so sicer že ponehale, časopisi ne pišejo več toliko o teh stvareh, hiš se je zadnja leta v mestu sezidalo zares veliko, stanovanj je torej vedno več, toda stiska za manjša, cenena stanovanja je v Ljubljani še zmerom velika. Za eno in dvo-sobna stanovanja je vedno dovolj povpraševanja, vsak gospodar tako stanovanje kar brž odda, čim ]e prosto. Tudi v časopisnih malih oglasnikih vidimo, da ljudje iščejo predvsem manjša, torej cenejša stanovanja. In na vsak oglas, ki ponuja eno ali dvo-sobno stanovanje, se takoj oglasi cela vrsta ljudi. Včeraj je naša uprava dala blizu 50 ljudem naslov manjšega dvosobnega stanovanja, ki je bilo na ponudbo. V ponedeljkih tekajo ljudje kar v trumah v uprave časopisov, da povprašajo za naslove posameznih malih stanovanj. Vidimo torej, da je stanovanjski problem še prav tako pereč, kakor je bil. Pač je v mestu dovolj večjih stanovanj, ki pa so draga, da jih že srednji sloj težko zmaguje. Kdor bi v teh hudih časih preskrbel malim ljudem cenena stanovanja z eno al dvema sobama, ta bi pač rešil lepo nalogo.__ Portugalka prvovrstna lit. tt Din Namizno belo lit. 8 Din Toči gostilna pri »Fajmoštru«, Sv. Petra nasip. Tatovi koles prijeti Zadnje čase sino večkrat poročali o raznih tatvinah kole« v mestu in na deželi. Zdi se, da je bila na delu večja tatinska družba, ki je na debelo ?! radia kolesa ter jih potem prodajala ljudem. Ljubljanska policija je tem tatičem končno prišla na sled. V policijskih zaporih sede trije grešniki, ki so sivojo krivdo pri različnih kolesarskih tatvinah že priznali. Dva tatica koles sta se pred dnevi pripeljala s kolesom iz Celja, kjer sta kolo ukradla, čez Trojane in skoai Črni graben v Ljubljano. Tu sta kolo prodala, potem pa zopet začela krasti nova kolesa. Z ukradenimi kolesi sta se vozila v bližnjo okolico, kjer sta pri raznih posestnikih za mal denar prodala vsako jiorabno kolo. V četrtek |*»[>ol-dne so policijski agenti oba tatica z avtomobilom odpeljali v bližnje Kleče in Jezico, kjer sla oba za vsako kolo posebej pokazala, kje sta ga prodala. Policija je na ta način zaplenila tri koleen, ki zdaj pri njej čakajo svojih pravih lastnikov. Dva izmed kolesarske tatinske družbe, 20 letni Oskar, rojen, nekje v Nemčiji, pristojen pa nekam na Hrvaško, ter 20letni Anton sta bila že izročena sodišču. Kaj bo danes 7 Drama: »Lopezt. Premljera. Izven. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Skrivnost rdeče mačke« (Siegfrid Arno). Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. © Naval v bolnišnico. Problem povečanja ljubljanske splošne bolnišnice postaja z dnevu v dan bolj pereč. Rolnikov prihaja v bolnišnico vedno več. Do včeraj je sprejelu bolnišnica v letošnjem letu skupaj že 16.230 bolnikov, to je okroglo 500 bolnikov več, kakor lani io tega časa. Večinoma vsi oddelki v bolnišnici so stalno prenapolnjeni. Bolnikov ne morejo vseh razinesliti po ponteljah, marveč morajo ljudje ležati v sobah tudi po tleh, med posteljami. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Trajne kodre izvršuje po znatno znižanih cenah damsko česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni irg 6 Mariborski živilski Irg in higijena Kako (e z mlekom - Moka v popru - Glina v cimetu fantove drobne pustolovščine. Proseče ju je pogledal in jima pomolil roko, ki je bila nekoč vsa črna in žuljava, zdaj pa je od brezdelja že vsa gladka in bela... Študenta sta se v zadregi spogledala in se jela tipati po žepih. Nazadnje, po skoraj enomi-nutnem molku in iskanju, je eden od študentov res otipal droben 50 parski novčič sredi starih gumbov in zarjavelih peres v žepu ter ga zmagoslavno izročil fantu ... Tako mu je šla pšenica v klasje. Pri vsaki klopi mu je nekaj malega kanilo na dlan. Le tam, na zadnji postaji njegove drobne pustolovščine, pri klopi, ki stoji na koncu drevoreda, je doživel bridko razočaranje. Na tej klopi je sedel mogočen gospod, ki ima v svojem poklicu ogromen hleb kruha v rokah, in ga reže in deli po mili volji. Ta gospod je fanta osorno premeril od nog do glave, mu puhnil širok slap dima pod nos in za-rohnel: »Delat pojdi, potepuh! Da te le ni sram takole na javnem prostoru beračiti! Če se mi pri priči ne pobereš, pokličem policaja! Marš!« Fant je prebledel. Grožnja je učinkovala nanj kot bomba. Do smrti prestrašen se je ozrl okoli sebe — in ko je nekje daleč res zagledal uniformo, ki je bila podobna policijski, je pozabil na »še-paste noge, vzel podplate pod pazduho in bežal, bežal, kakor da mu je cel kordon stražnikov za petami... »Saj sem dejal,« se je samozavestno obrnil gospod z debelo kubo v ustih k dami, ki je poleg njega sedela in si rdečila ustnice, saj sem dejal — takšna baraba! Ga vidite, kako zdaj gladko teče?! Vislice zasluži, ali pa še kaj več, slepar!« Človek, ki je vse to videl in slišal, se je zamislil. In je premišljeval dolgo, dolgo. In se je domislil marsikaj — a molči. Kar Slaraič odreže, obilo zaleže! Kar Slamič nalije, se sladko povžijel 0 Na ribjem trgu je bilo včeraj dovolj blaga, pa tudi mnogo živahne kupčije. Največ zanimanja je pač za ščuke, ki so jih pripeljali več velikih košar ter razprodali vse. ščuke so prodajali po 14 Din kilogram. Klini iz Save so se dobili celo po 10 Din kilogram. Tunino je prodajalo ribarsko društvo iz Njivic na otoku Krku po 26 Din kilogram. Veliko je bilo ludi žabjih krakov z Ižanskega, ki so jih dajali po 2 in 3 za dinar. Raki so bili PK> 2—3 Din. , --------- .„. 0 V obupu... Čudne misli rojijo ljudem po i skoro že ura, pa se ni pojavila od nikoder. Ko glavah; o različnih eauioumorih in poskusih sa- . pa je stopila Markuševa v trgovino ter povprašala moumorov beremo dan za dnem. V četrtek zvečer j po taki in taki ženski, so ji povedali, da je v okrog pol 8 so našli pred žensko bolnišnico mlado trgovini ni bilo. Podala se je nato z otročičkom žensko, ki se bila zgrudila na hodnik. Ženska je v rokah na iskanje po mestnih ulicah; ni se mogla v obupu popila nekaj ocelne kisline. Na hodniku ; v začetku spomniti, da je žena otroka izročila ležečo sta jo pobrala dva mimoidoča človeka, ki | nalašč z namenom, da se ga iznebi. Iskanje je slu jo odnesla v bližnjo žensko bolnišnico. Od lam 1 trajalo skoro dolgih pet ur, bilo pa je zaman, ker so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa so ' j Zdravje velikega mesta je komplicirana reč. Nad njim čuvajo posebni uradi z zdravniki in obsežnim aparatom o>sobja, da zaduše v kali vse poskuse bolezenskih navalov. Draga stvar je ta aparat, bil bi pa dostikrat brez moči, da se mesta ne poslužujejo še drugega sredstva, s katerim čuvajo nad zdravjem svojih občanov. To sredstvo je stroga kontrola vseli živil, ki se na področju mesta prodajajo in sicer z ozirom na svežost, čistost in zdravju škodljive sestavine. Ta naloga je poverjena mestnemu tržnemu nadzorstvu, ki poleg tega vrši še kontrolo nad cenami tržnega blaga. — V Mariboru imamo organizirano tržno nadzorstvo povsem na moderni podlagi, kar je zasluga njegovega šefa veter, nadsvetnika Hinterlechnerja. Z neumornim prizadevanjem je uvedel na mariborskem živilskem trgu red, da lahko služi za vzor drugim mestom. Očitajo našemu tržnemu nadzorstvu čestokrat, da je trdo in neizprosno. Dasi ti očitki nimajo podlage, je vendar trda roka na trgu bitna potreba vsega reda. Zlasti kar se tiče kontrole živil z ozirom na njihovo zdravstveno plat. Taka kontrola živil je zelo težavna. Ni mogoče vsakega komada, ki pride na trg, preiskati posebej. Tržno nadzorstvo se mora omejevati izključno na odvzemanje vzorcev, katere potem preiskuje samo, ali jih pa pošilja v preiskavo Higijenskemu zavodu v Ljubljano in v zadnjem času mariborskemu Zdravstvenemu domu, katerega vodja dr. Vrtovec je pokazal za prizadevanja mariborskega tržnega nadzorstva mnogo razumevanja ter mu gre po možnostih na roko. Glavno pažnjo posveča tržno nadzorstvo ljudskim živilom, ki prihajajjo na trg v velikih množinah ler so posebno prikladna za razne poskuse ponarejanja ali mešanja z manjvrednimi in škodljivimi sestavinami. V prvi vrsti spada med ita živila mleko, V prvih b mesecih letošnjega leta je odvzelo tržno nadzorstvo prodajalcem mleka v mlekarnah in na trgu skupno 211 vzorcev mleka. Preiskava je dognala v 112 slu-čajih, da mleko ne odgovarja higijenskim predpisom; bilo je mešano z vodo, pokvarjeno, nesnažno itd. Največ pokvarjenega mleka je našla preiskava prvi mesec, to je 63% vseh vzorcev. Potem pa so prodajalci kmalu spoznali, kako opasno je spravljati na trg pokvarjeno mleko, tako da je znašal v šestem mesecu odstotek pokvarjenih vzorcev komaj 30% in to kljub poletni vročini, ko se mleko rado kvari. Sedaj je odstotek še manjši Stroške preiskave so morali nositi za slučaj pokvarjenega vzorca produ-centi, oziroma prodajalci sami ter so znašali skupno 14.410 Din. Poleg mleka so tvorili objekt preiskav še meso, sadje in sadni sokovi, sir, klobase, kruh, umetn« brezalkoholne pijače, kava in suro-gati, vino, barvila za živila, zlasti pa razne zmlete začimbe. Slednjih je bilo odvzetih raznim trgovcem skupaj 112 vzorcev, od tega pa je preiskava dognala 41 kot neprimernih. Tako je bil popru primešana moka, cimetu zdrobljena glina itd. Tudi v teh primerih so nosili prodajalci stroške preiskave, ki so znašali 5850.— Din. Tnžno nadzorstvo bi imelo poleg tega še možnost ovaditi vse prestopke sodišču, vendar je pokazalo v tem oziru mnoge uvidevnosti za težaven položaj kmeta in trgovca ki sta dobavitelja mariborskega živilskega trga, Na ulici podarjen otrok Izročila otroka in izginila v množici. Maribor, 23. sept. Zgodba, ki se čuje kakor pravljica, se je pripetila včeraj v popoldanskih urah na mariborskih ulicah. Na Glavnem trgu je stala gospa Matilda Markuševa, iz Tezna pri Mariboru ter si ogledovala tržno vrvenje. K njej je pristopila kakih 25 let stara kmečko opravljena močna žena, ki je držala v naročju malega fantička. Žena je naprosila Markuševo, naj ji pridrži otroka za hip, da bo stopila v bližnjo trgovino. Radevolje je napravila Markuševa neznanki to uslugo ter je prevzela v naročje ljubko, kako leto dni staro dele, ki se je takoj oklenilo nove varuške zaupljivo okoli vratu. Čakala je obojica na mater, ki se je dozdevno mudila v trgovini, tekle so minute, da je minila ju prepeljati v jo že zvečer poslali domov v Moste. 0 Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v sredo. 29. t. m. ob 8 popoldne ogled bogoslovne knjižnice (krasne Quaglieve freske) in stolnice. Vsi prijatelji umetnosti so vabljeni. Vodi msgr. Viktor Steska, sestanek pred semeniščem. je nepoznana mati izginila brez sledu. Markuševa je odšla nato s podarjenim otrokom na dom, danes pa ga je prinesla na policijo. Tu so nekaj časa ugibali, kaj bi z zadevo, končno pa so obvestili Dečji dom, ki je malega revčka sprejel pod svoje okrilje. Za materjo, ki se je na tako nenavaden način iznebila otroka, pa je uvedla policija zasle- =£==s Kulturni obzornik Najnovejši Nušic LJUBLJANSKA DRAMA. Zločin in kazen V januarju 1930 so bili poslednjič pri nas Hu-doiestveniki in igrali tudi »Zločin in kazen r s Hma-ro kot Razkolnikovim; Pavlov je igral Porfirija Petroviča. Dramatizacija ni bila dobra, proraeunjena bolj na film — Hmara je bil prišel od filma — je obsegala 10 krajših slik od umora Alene Ivanovne do Razkolnikove izpovedi. Poudarjala je glavne dramatične trenotke in izčrpala bolj kriminalno stran v romanu Dostojevskega. Učinek je bil porazen. ne pa očišcujoč. »Zločin in kazen«, ki gu je pripravilo letos naše gledališče v režiji Bralka Krefta, sc bistveno razlikuje ob hudožestveniške dramatizacije. Odrska prireditev P. F. Krasnopoljskega izčrpa v 0 slikah vso dramatično etično slran romana, zato opušča v začetku zločin in celo izpoved na koncu, zakaj zločin je v Razkolnikovu dozorel že davno prej in se je ob razgovoru z Marmelndovlm le usodno sprožil ob izpovedi Sonji in ob slovesu z materjo in sestro pa nastopil človeško očiščenje. Vse kriminalne zunanjosti bi v tej psihološki tragediji molile. Zato ta dramatizacija tem močneje razvija psihološke in etično-ideološke globine romana in je za gledališče zelo primerna in hvaležna. Naša uprizoritev je pri premieri dosegla prav lep uspeh. Nu višku sta bila g. Kralj kot Ra/.kolni-kov In g. Lipah kot Porfirij Petrovič — pa tudi druge osebe, zlasti g. Cesar (Marmeladov), ga. V. Juvanova (Sonja), ga. Medvedova (mati Razkolni-kova). Skrbinšek (Ilja Petrovič), Sancin (Rnzumi-liin). Obširnejšo poročilo bomo prinesli po prvi ponovitvi. Tako ludi tretja letošnja predstava podaja najboljše upanje za uspešno delo naše drame. Izreden uspeh Toneta Kralja v inozemstvu. Ob zaključku ogromne mednarodne razstave^ religiozne umetnosti v Padovi je bil nas znani slikar in kipar odlikovan s srebrno medaljo za svojo kolekcijo slik. Ž" skoraj v navado je prišlo, da belgrajsko narodno gledališče kot prvo domačo premijero v sezoni prinese novega Nušiča. S stvarjo je pa takole: Nrušič je zdavnaj priznan in poznan dramski pisatelj, ki je včasih tudi napisal kaj duhovitejšega in umetniško kvalitativnejšega. Ali ostarel je že. ostarel. Če se ne motim, je »M i s t e r Dolar«, ki je bil v petek zvečer prvič igran v Belgradu, že štirideseti Nušioev uprizorjeni odrski konind na deskah ialega gledališča. In čas tudi zahteva svoje. Tem zahtevam niti veteran Nušič ni mogel uiti. Res je, Nušic ima svojo publiko. In precej številno. Gledališka uprava z upravnikom Prediceni nn čelu ludi računa s tem. Saj je za ta leden komad kar dvakrat stavila na program. Roči pa moram, da se človek tudi nušičevekih dovtipov, dasi so sem pa tja posrečeni, nazadnje nnveličn. Tnko je Nušič zadnja leta od premijere do premijere izgubljal na književnem ugledu, dokler ga letos kritika ni docela zavrgla. Kritika pravim, ne publika. Ali to bi že moral bili Nušiču migljaj, dn preneha z nadaljnjim ustvarjanjem. Pa tudi gledališka uprava bi morala uvideti, ila je. gledališče namenjeno tmjprej umetnosti in šele jiotein zabavi. Doslej so izšle kritike v treh vodilnih prestol-niških dnevnikih, katere so napisali ljudje z okusom (Milan V. Bogdanovič, dr. Ranko Mladenovič, Krunič), pa so toliko obremenjujočega napisali za Nušida in gledališče kot doslej šo niltoli ob priliki premijer njegovih del. Vsebina štiridejanskoga zabavnega komadu je preprosta, manj verjetna. Osrednja oseba je natakar, ki postane milijonar (nasledi dolarje) in vsi, ki jim je kot natakar preje služil, norijo za njim, pač ker ima denar. Na problemu denarja v sodobni družbi In vplivu, ki ga ima v našem javnem življenju, sloni vsa stvar. Nušič je hotel dati komedijo iu satiro. Oboje se mu je posrečilo le deloma. Razen tega je postal še moralizator. Ta j zadnji poklic mu pa najmanj pristoja. Sicer pa ne i gre, da bi preobširno pisal o uspehu (pri občin-' stv-u) in neuspehu (pri arbitrih umetnosti) Nušiče-vega najnovejšega odrskega dela, ki je bilo že lani stavljeno na gledališki repertoar, pn ga pisec ni mogel radi bolezni pravočasno dovršiti. Govorilo bo delo samo, ko ga bo nnše gledališče (ljubljansko) 5e v tej sezoni prinesla T. P, dovanje. Mogoče je uboga ženska trpela bedo ir, pomanjkanje ter se je ločila od lastnega otroka s krvavečim srcem, samo da mu preskrbi boljše usodo ter ga reši pred propastjo. Ker je vedela, da bi ji dete s težavo sprejeli v zavod, kjer imajo itak malih rever.ev že preveč, ga je enostavno izročila na ulici tuji ženi ter se izgubila med množico. □ Smrtna kosa. Na Meljskem hribu je preminul v visoki starosti 75 let zasebnik Jurij Kapun. Blagega pokojnika polože danes popoldne ob pol 5. uri k večnemu počitku na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Mariborski gozdorvniki imajo jutri v nedeljo ob 10. uri v deški meščanski šoli redni letni občni zbor. Za gozdovnike udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi drugi prijatelji gozdovniškega pokreta. □ Tudi zdravila so nevarna. Žrtev zdravil za živce bi bila skoro postala gospa Pavla K., stanujoča na Koroški cesti 26. Zavžila je zvečer zdravila ter zaspala trdmo spanje, iz katerega se najbrže ne bi bil ia več prebudila, da ji niso včeraj zjutraj reševalci s silo vdrli vrata sipalnice. Našli so jo v postelji ležati v nezavesti. Prepeljali so jo v bolnišnico. □ Slomškova proslava je drevi v tukajšnjem gledališču. Pričetek točno ob pol 21, □ Katoliška mladina ima jutri ob desetih dopoldne v Omladinskem domu svoj sestanek. Na sporedu je poučno predavanje in razgovor o delovanju v zimski sezoni. □ Nočno lekarniško službo ima od 25. t. m. pa do vključno prvega oktobra Kfinigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti. □ Zaključek damskega in moškega krojnega tečaja v Mariboru. 20. t. m. se je zaključil krojni lečaj za krojače in šivilje, ki gn je priredila baltska uprava. Udeleženk in udeležencev v obeh tečajih je bilo 54. Tečaje je vodil strokovni učitelj g. Alojzij Krafelj. Ob zaključku je imel g. Anton Košar, načelnik kraj. zadruge na udeležence lep nagovor. Omenjal je težki položaj obrtništva in po-vdarjal naj udeleženci to, kar so se naučili v tečaju, tudi cenijo. G. Anton Bele se je v imenu tečajnikov zahvalil za prireditev banski upravi, g. učitelju pa za trud. Gna. Ana Sosič je poklonila g. učitelju lep šopek cvetlic, in se mu zahvalila za požrtvovalnost. G. učitelj je izrekel zahvalo obrtnemu inšpektorju g. Založniku in Antonu Kosarju, j ki imata največ zasluge, da sSa se tečaja vršila iu j ge. Klovžarjevi, ravnateljici dekliške meščanske šole, ki je dnin na razpolago učni proslor. Celje J8r Občili zbor Krekove dMtžine v Celju se vrši v nedeljo, dne 25. septembra it. 1. ob 9 dojvMue v Domu v Samostanski ulici. Tovariši in tovarišice, pridite gotovo in točno vsi, da napravnio račun za preteklo poslovno leto in se pripravimo za novo sezono. Vabljeni tudi vsi naši odkritosrčni prijatelji. 0 Šport, v nedeljo. V nedeljo se bosta vršili dve nogometni tekmi iu sicer obe na travniku pri Skalni kleti. Ob 10 dopoldne bo- otvoritev jesenske sezone za nogometno prvenstvo celjskega liogoinel-nega okrožja v IL razredu med SK Alletik in SK Šoštanj; ob 4 popoldne bo na ostem ">rosioru III. odločilna kvalifikacijska tekma za v. i ,> v pod-zveino ligo med TŠK Slovan Ljubijatu: in SSK Celje. -0 Mučno lekarniško službo ima od sobote, i, o 24. 1. in. do vštetega petka, dne 30. t. m. lekarna »pri Križu na Kralja Petra cesti. 0 Gasilno društvo v Celju. Tedensko službo ! ima od nedelje 2o. t. m. do vštete sobote 1. kiobra . 1932 tretji vod pod vodstvom g. Bandeka. I Poizvedovam® Našla se ie manjša vsota dnnarja. Lastnik naj se /glasi pri Kocutar, Dunajska c. 12 (veža). kronika Kaj pravite ? Razne stvari se dogajajo na svetu. Različni okusi zahtevaj" raslline jedi in še posebej raslitM servirunje. Tako ie nekaj (asa na Slovenskem izhaja list ; naslovom - F or turi a , ki je, kot točno pove podnaslov »otgun z« poznanstva, ženitve in zabavo .,.-. Kolika je potreba po njem, si lahko vsak s um misli, in kdo so mu odiemavci, prav tako. .laz sum (Ia slučajno našel na mizi. ene. dolenjskih gostiln sredi avgusta- enkrat in videl, v čem je stvar. Mi do tu stvar ni ne zanimiva ne pisanja vredna Zgodilo pa se je nekaj dru0ga. Helgrajski dnevnik. 'Vreme- ima, kot je lo pri dnevnikih v navadi, posebno rubriko za književnost in v tej rubriki je včeraj 21. t. m. lisi prinesel celih 73 vrstic vbsegnioč članek o 3 Številki te revije- kot jo pisec imenuje. Takole glasi en odstavek. Osam struna ove revije pune su skrivenog h umora, ncoieki-vanog i nenad anog, onog p rac o g humorn. Kazen lega je istotako ponatisnjena tudi prva stran te velepumembne . revijeki iz h a j a n a. Slovenskem in na k a t e r o s m o l a h k o tako ponosni. Menda zato, da bi srbskim (itateljem nazorneje pokazal namen lista. Najzanimivejše pa je to, da je članek podpisal sicer resen belgrajski časnikar, ki drugače piše ludi književni stvari in reportaže. Podpisuje se z inicijatami: M. M. P. Tudi pod tem člankom se je seveda podpisal. Imena ne bom izd". « '*i se osebno poznava. Sest let živim , Pel gradu. Redno sledim tudi dnevno časopisje. Ali maram, reči, da n. pr. »Kreme« še ni spregovorilo o Domu in svetu«, *Modri ptici*, »Razpravah«, »Ljublj. Zvon u« in drugih revijah, ki izhajajo pri nas in ki imajo svojo vrednost in pomen. Kaj šele, da bi napisalo poročilo, ne krili k o, o neki slovenski knjigi, leposlovni ali znanstveni. Niti ne misli ne na to. Z našimi kulturnimi in umetniškimi vrednotami v svetu sploh zelo težko gre. Nihče jih ne pozna in ne prizna. Pa vendar, hvala. Bogu, da smo na Slovenskem začeli izdajati to pomembno latinsko »Fortuno«r, ki nam bo vsaj to slovensko »srečo« prinesla, da bodo nekateri belgrajski dnevniki v kulturnih rubrikah sploh govorili o nas. Doslej, kakor sem rekel, še tega ni bilo. Nekdo, ki ni samo humorist. Suša in stiska v oh raju Sv. Rupert laškem nnd Laškim, '29. sept. Dandanes se pač vsem nudim ljudem hudo godi; a stiska, ki se urezu je v letošnji jeseni z vsakim dnevom globlje v meso našega kmetskega človeka, pa postaja naravnost obupna. Strašna suša v avgustu in septembru je v vseh višjih, hribovitih legah domala uničila vse jesenske pridelke; otava se je na travnikih posumila, da cela vrsta kmetskih posestnikov ni imela niti enega koša krme. Repe sploh ni, zelja ne bo pri mnogih kmetih niti eno glave; ajda je zrastta ponekod 4_5em visoko, večinoma je sploh usahnila. Koruza se je v polrastl že avgusta posušila in bo komaj za svinjsko krmo; korenje je kakor mišji repi. Ljudje so prisiljeni živino doma zaklali, ker je niti sedaj v jeseni ne morejo več prereditt; svinje za pitanje bodo morale v najkrajšem času pod nož. ker ni krme. V zadnjem času primanjkuje vodo tako, da ljudje z največjim naporom po noči ob 1 ali 2 pri studencih straži jo in pre-stregajo vodo za kuho. Sila med ljudstvom je nepopisna ln se stopnjuje vsaki dan. Pri najvestnejši izdelavi Razvedrilo, okrepčilo, vsega dobrega obilo nudi „Daj-Dam" ti izbrano če priromal boš v Ljubljano. Občinske stavbne takse Za mesta in nekatere trge je bil lotos uveljavljen nov gradbeni zakon. Občine so upravičene, da v smislu S 103. gradb. zakona izdajo pravilnik, po katerem sinejo pobirati posebne občinske tukse za gotova uradna opravila, katera izzovejo posamezne stranke. K tem opravilom spadajo: 1. Izdajanje stavbnih in uporabnih dovoljenj. 2. Pregled in odobren jc parcela-cijskih načrtov. 3. Pregled statičnih računov pri stavbah, kjer je to potrebno. Raizen topa sme občina pobirati posebne pristojbine tudi zn razna potrdila, ki jih izdaja strankam glede regulacijskih in nivclacijskih li-nij, za razna dela. katera izvrše občinski strokovni organi v terenu ter za prevozna sredstva in drugo. .. . . Vse občinske takse se stekajo v regulacijsk. fond občine. Poleg občinskih mora stranka plačati tudi državne ali druge takse, ki so odrejeno posebnimi zakoni. , avilnik o občinskih stavbnih taksah stopi v veljavo, ko gu odobri Iranska uprava sporazumno z gradbenim ozir. finančnim ministrom. Gradbeno ministrstvo je sestavilo navodila, katera naj služijo zn podlago pri sestavi pravilnika za pobiranje občinskih stavbnih taks. I o teh navodilih se delijo mesta na tri skupine po številu prebivalstva. Ljubljana hi prišla v drugo skupino, v katero spadajo mesta s 50—100.000 prebivalcev. Višina občinskih taks naj so odmerja po sledečih vidikih: a) velikost stavbe, b) vrednost stavbe, c) obseg uradnega opravila in č) osnovna taksa. Pri stavbah so odmeri občinska taksa po kubičnem metru; kjer bi to ne bilo mogoče, pa po vrednosti dela, katero sc namerava UA' Provizorično stavbe bi bile razmeroma visoko taksirane. . ,. Za uporabna dovoljenja bi so pobiral četrti del takse, ki je bila plačama za stavbno dovo- Uen|jj\ arceiacijai, 'zemljišč na stavhišča bi se ravnala višina občinskih taks po velukos i zemljišča. Razen tega smejo občine ob priliki parcelacije zemljišča pobirati še posebno takse po vrednosti zemljišča, kolikor bi sc njegova vrednost po parcelaciji razlikovala od prejšnje vred nosti. To pa samo pri oni stane očividna razlika. Po doslej znanih navodilih za sestavo pra vilniku moremo pričakovati, stavbno takse nekoliko višje ih zemljiščih, kjer na- sestavo «la »odo občinske kakor dosedanje. Zmerne vn cene Litija, 22. septembra. Slučajno sem po svojih kupčijskih poslih prišel v Smartnem pri Litiji v družbo, ki je ravno prerešetavala ceno kruha in mesa v Smnrtnem. Ker bo javnost to gotovo zanimalo, sporočam, kar sem slišal. Eden od družbo pravi: ne veni, če se kje jedo tako poceni kruh kot pri nas. Ze pred par meseci se je cena žemelj, ki so drugod po 50 par, znižala na 25 par, pa zemlje niso nič manjše; podobno se je znižala cena tudi pri drugi vrsti kruha in peciva. Pred kratkim pa se je žemelj so znižala na 20 para, pet tako sorazmerno ostala vrsta 3 Din, od 3 na 2.50 Din, od '2 in znižani ceni nudimo: striženje las, friziranje. manikiro, masažo obraza, trajno in vodno ondulacijo, barvanje las. Zaloga parfumerije svetovnih znamk. Salon E. & H, Fettich-Frankheim Ljubljana, Kongresni trg 19. Smrtonosen strel Slov. Krajina, 21. septembra. Mali Potoni se je zgodila nesreča, ki je pre-vso vas. Žrtev je postal 10 letni Bedrnjakov zijo, cena V tresla fant. Fant se je v noči od petka na soboto vrnil iz Francije, kjer je bil na delu. V soboto zjutraj se je brat spravil k njegovi suknji in je začel iskati po žepih. Iz enega žejm je potegnil revolver. Začel ga at nui 'iuafzo.io z ijuuau.i jcuz iu .io)J 'tpiaopaiso a? fant vzel revolver iz rok. Hotel je vzeti naboje ven. Pri tom je imel cev obrnjeno proti trebuhu. Revolver se je hipoma sprožil, fant je zakričal in omahnil. Doinačj so preplašeni prihiteli. Fantu seveda niso mogli pomagati. Takoj so poklicali zdravnika. Ta ga je seboj odpeljal v soboško bolnišnico. V bolnišnici so vse poskusili, da bi rešili mlado življenje. Vse prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Vsled velike izgube krvi in hudih poškodb, ki jih Je prizadela krogla, je mlado življenje ugasnilo. V bolnišnici so ugotovili, da je strel predrl žilo-odvodnico in se je zar.il v hrbtenico. Mrliča so prepeljali iz bolnišnice domov in ga tam včeraj pokopali. Za umrlim ne žalujejo le domači, marveč vsa okolica. Bil je eden najboljših fantov. Končal je tri gimnazijske razrede, pozneje pa je moral ostati doma. Domače razmere so ga prisilile, da jo šel v Francijo za zaslužkom. Ves vesel se je vrnil, a že prvi dan ga je zadela nesreča, ki je zahtevala njegovo življenje. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Koledar Sobota, 24. septembra: (Kvaterna sobota.) Marija Devica, rešiteljica kristjanov. Oerard, škof. — Promet izletniških vlakov so podaljša. Zaradi ugodnega vremena direkcija izjemoma vpelje v nedeljo, dne 25. septembra in event. tudi prihodnjo nedeljo, dne 2. oktobra še izletniški vlak od Ljubljane v Bistrico lloli. jez. in Kranjsko goro in obratno, na kar se občinstvo posebno opozarja. Izletniški vlak v Metliko bo vozil predvidno do konca meseca oktobra. Direkcija opozarja, da more v smislu obstoječih predpisov dovoljevati izletniški vlak na Gorenjsko lo ob zadostni frekvenci in hi v primeru majhnega števila potnikov morala izletniški vlak sploh ukiniti. — Ukinjen sprejem \ gozdarske šole. AA. Ministrstvo za gozdove in rudnike dobiva dan z.a dnem prošnje in vprašanja posameznikov glede sprejema v drž. gozdarske šole. Nekateri prihajajo celo osebno v teh stvareh in si tako delajo nepotrebne stroške. Da ljudje ne bodo več po ut'|*v trebnem izdajali denarja za pot, obvešča ministrstvo za gozdove in rudnike vse prizadete, da je minister za gozdove in rudnike z odlokom z dno 21. septembra t. 1. ukinil .sprejem učencev v te šole v teku proračunskih let 1032-33 in 1033-31. Lutz peči kopirane a ne doseženo! _ Pastoralno bogoslovje. — Nestrpno priča- I kovana druga izdaja knjigo (PASTORALNO BOGOSLOVJE, ki jo je napisal dr. Franc Ušeničnik, je pravkar izšla v založbi Jugoslovansko knjigarne v Ljubljani. Avtor je delo pregledal in popravil, izločil iz njega Liturgika, ki izide po- j seboj do Božiča. Nova izdaja Pastoralnega Imik«- ; slavju obsega XVI strani uvoda in 901 strani tek- I sta v veliki osn Cenit broširanemu izvodu | Din 140,— .trpežno -kitno vezanemu Din ItiO.—, v polusnje vezanemu a Din 180.—. — Vlom pri belem dnevu. Da ni dobro pustiti hiše same, se je prepričal posestnik llostej iz vasi Brinje pri Slov. Bistrici. Komaj jo odšel z ženo na njivo, se je že odnekod priklatil neznan vlomilec, ki je menda opreza! iz bližnjega gozda. Z veliko predrznostjo se je namreč spravil k svojemu poslu, poiskal Je sekiro, ki jo je našel pod skednjem, vdrl z njo sicer močna zadnja vrata, ki vodijo v kuhinjo, tor se, ko mu je bila |Kil prosta, podal kar naravnost v gospodarjevo spalnico. Spravil 6P je na nezaklenjeno omaro za obleke. Vzel je 250 Din gospodinji iz mafine knjižice, v gospodarjevi suknji pa jo iztaknil skoraj enako vsoto, torej skupaj okrog 500 Din, medtem ko se poročnih prstanov, ure, obleke in drugega ni dotaknil. | Sreča je hotela, da dolgoprstncž ni pogledal v go-j spodarjev telovnik, kjer jo bila shranjena večja vso-ta denarja. Zadevo preiskuje tukajšnje orožništvo. — Korpulcntni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DIANA" s h>tleroholi o »m s•-. atoino tono Din ® — Primenojle zm mm „ Ptui V bolnišnico so prepeljali Alojzija Miholiča, posestnikovega sina iz. Vurberga, z globoko rano na hrbtu, kalero mu je nekdo prizadjnl. — Ervin Košir, trgovčev sin iz Ptuja, si ji' siri levo nogo in so ga tudi .prepeljali v bolnišnico. Nočno lekarniško službo ima do I. oktobra le. karna i'ri Zamorcu . magister Molilo r. Novo mesto Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno nadaljevalno šolo v Novem mostu za šol. leto 1932-83 bo v nedeljo 25. septembra od 9--12 v upraviteljevi pisarili. Začetniki naj prinesejo s »oboj uftno pogodbo! Hodni pouk so bo pričel za vso razrede v nedeljo 2. oktobru ob S zjutraj. Domžale Osebne vesta cena za 1 Din, in kruha: od 4 na na 1.50. Medtem, ko so peld cene kruha prilagodili krizi, pa mosiir-ii tega šo niso storili, kajti meso je dražje kot drugod Goveje meso je po 10 Din in 8 Din kilo--Miim goveja pečenka pa kur 14 Din, teletina je po 15 Din in svinjina pa po 14 Din. Ce peki lahko dajejo ceneje kot drugje, bi mesarji vsaj po ceni lahko prodajali kot drugje, ko slišimo, du je govedina celo po 4 Din. Skoro nisem mogel verjeti, pa sem se sam prepričal, da je res. cen mesa mi je prišla na misel, da v Italiji to-, ker je meso 60 70 odstotkov dražje kot je živine; kaj bi šele rekli, čo bi bila razlika 200 odstotkov ali pa še več kot je v Šmartnem pri Litiji, čemu pa Imamo predpise cen in oblast, ki mora skrbeti, da se izvršujejo? tisti du temu Glede Tatvina. Hranilno knjižico in nekaj gotovine jc ukradel svojemu svaku pretkani V. L., zato ga jc mož po.-tave spremil v Kamnik, kjer bo za zaprtimi vrati premišljal peto hozjo zapoved. Znamenje časa: Ker je živina letos skoro brez vrake cene, jo lastniki koljejo doma in pradaiajo meso dokaj ceneje kot pa jc pri mesarjih. Kakor čujemo so tukajšnji mesarji intervenirali pri viCi-kem ničcLivu, da -c to prepove. Ali ne oi bilo bolje, da b: mesarji sami znižali nekoliko cene?! Šport. V nede'{o ?55. t. m. začne prvenstveno tekmovanje takozvar.ega ljubljanskega II b razredi, h kateremu ;i ari okrajnem načelstvu Maribor levi breg. — Pogačnikova plezalna steza na Girmado. Znani in splošno priljubljeni planinec primarij g dr. Josip Pogačnik je že pred leti dal inicijativo in na svoje stroške pustil napravili zanimivo plezalno stezo na Grmado. S tem je privlačnost tega zanimivega vrha ljubljanske okolice izredno pridobila. Cele trume turistov hite ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih po toj stezi na vrh Grmade in potem dalje na Šmarno goro. V zadnjem času je g. primarij dr. Pogačnik na svoje stroške pustil izpopolniti lo stezo z novo, še lepšo varianto, ki jo je pravkar prevzelo v oskrbo in varstvo Slovensko planinsko društvo. Priznanje našemu vrlemu iii požrtvovalnemu planincu g. dr. Pogačniku! — K Jugoslovanski fotografski razstavi. Prejeli smo: V 215. štev. Vašega cenj. lista je čutil običajni nezadovoljni Kranjec potrebo, da ponerga nad Jugoslovansko fotografsko razstavo na ljubljanskem velesejmu. Človek, ki vidi v borih 2 dinarjih vstopnine najeklatantnejši dokaz, da je kakšna razslava zgrešena (kajti v sosednjem umetniškem pavlijonu je bila vstopnina -samo 1 Din ); ki z gesto suverenega Napoleona izreka sodbo 80% zanič« — brez podrobnih dokazov in speci-jalizacij; ki smatra kakšno umetniško delo za ničvredno, ker mu cena ne konvetiira; in ki smatra fotografijo zgolj za zabavo v prostem času in luksus: ta človek govori sam dovolj jasno, da ga ne smeš vzeti tragično, če bi se predrznil kdo predpisovati slikarjem, kiparjem, literatoim in kakršnimkoli drugim umetnikom, kakor predpisuje fotoamaterju, naj svojih del ne prodajajo ali pa samo z manjšim dobičkom, nego ga imata prodajalec kranjskih klobas in štebalov, bi naletel nn hud odpor. To resnico naj si spravi za klobuk. Pa šp tole: naše društvo nima časa za prekljanje; ker je važnejšega dela dovolj. ZhIo naj si zapomnijo nergači in vsi, ki jim je to društvo trn v peti, da sc ne bo prav nič umaknilo s svoje poti in da se no bo prav nič poboljšalo na željo raznih nazlranj od zunaj, najmanj pa nopodpisanih ljudi. — Odbor Folokluba Ljubljana. — Velik vihar pri Brodu. Okoli Broda na Savi je divjala predvčerajšnjem velika nevihta, ki je podrla nekaj slabše zgrajenih poslopij in staj. Nekemu kinetu je vihar prevrnil voz, s katerim se je vračal s sejma. Vihar je pahnil voz v globok Jarek. Voz je pokopal pod seboj vse, ki so bili na njem. Hujše ranjenih je več oseb, najbolj nevarno pa voznik. _ Avtomobil je ukradel. Ljubljanska policija je dobila obvestilo iz Novega Sada, da je tamkaj šofer Stipe Vucemiljenič svojemu gospodarju, direktorju tvornice. zrakoplovov »Ikarus«, g. Kotijo-viču Dimitriju, odpeljal njegov osebni avtomobil znamke Ford. šofer jo Vozil gospodarja po službenih potih po Dalmaciji. V Sen ju je šofer gospodarja pustil, sam pa se je z avtomobilom odpeljal neznano kam. Zdaj iščejo Šoferja vse varnostne oblasti v državi. Ukradeni avtomobil ima menda številko 1—2008 (točno niti direktor sam ne ve), je 5 sedežen, temno zelene barvo, ima tudi eno rezervno kolo. Sedeži so z bolim platnom prevlečeni. Z avtomobilom je šofer odpeljal tudi gospodarjev kovček z raznimi listinami. Kdor bi tak avto kje videl, naj ga zadrži ter brzojavno sporoči tovarni »Ikarus*- v Novem Sadu. — Razpis. Uprava moške kaznilnice v Mariboru razpisuje ustmeno javno licitacijo za dobavo živil za dobo od 1. oktobra do 31. decembra I. I. ; Licitacija se bo vršila 8. oktobra ob desetih pri upravi kaznilnice. — Nabava materijala. Uprava smodnišnice v Kamniku razpisuje licitacijo za nabavo različnega ; materijala v večjih količinah za 13. in 24. oklo- ! bra ob enajstih v pisarni gornje uprave. Pogoji I so na vpogied jiri upravi smodnišnice v Kamni- | ku in pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej lenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cona izvod u Din 16.— i Kutiejereja jo poslala v teh časih zelo važna go- • spodarska panoga, zlasti še z.a revnejšo sloje. | Ako imaš količkaj prostora bodisi na dvorišču ali kje drugje, si lahko sam postaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno žival, domačega zajca. Žival ti ne dela veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna je z odpadki jedi. ki sicer pridejo 1111 smetišče, poleti pn jo zadovoljna s krmo, ki jo dobiš zn prav nizko cono, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna iu se obilo izplača. Meso domačega zajca jo zelo okusna, lahka ter zdrava jed. ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse, kar mora vedeti vsak, kdor se lmvi z. kunčerc.jo. Knjižica jo bogata z ilustracijami, z. vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ter koristi te ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Blago po zadnji modi — konfekcija Avgust Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. — ilrlias Marija nasl. Ljubljana, Komcnskcga 11I. 16, najfinejše .kranjske klobase nn drobno in I debelo. — Telef. 2865. — Absolutno varno tovarniško podjetje v Ljubljani išče kredit do 2 milijona dinarjev. Posojilo se sprejme tudi v manjših kvotah. Plačilni rok in obrestna mera po dogovoru. Ponudbo pod Sigur nosk št. 13.717 na upravo »Slovenca«. — Centralna vinarna — Ljubljana — prvovrstna. vina po najugodnejših cenah FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. VoigtISnder, Wclta. Certo itd ima vedno v zalogi ioioodd. Jugoslovanske hnii#arne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Spored Slomškovo proslave v dno v DruStveuem domu ho sledeč: optičnimi slikami. 2. Deklamacija: čudovita pesem. 3. Živa slika s petjem: Glejte ■/.<■ sonce zahaja. 4. Deklamacije: Mož beseda, Sedanji čas, Bog za vse skrbi, Slovo Savinjskim 5. Petje: Veselja dom, Lahko noč in živa slika. Obrtni konzum. V dopolnilo k tozadevnemu poročilu smo bili obveščeni, da je predsednik pripravljalnega odbora g. Pavlenč in so v odboru sami ugledni obrtniki. Po teh informacijah izvira misel obrtnega konz.umu od g. Pavlenča. nedeljo popol-I. Govor s ski-Tvoja smrt jo planinam. Predice — Polzela Slomškova proslava se dne 25. t. m. tudi na Polzeli macije, slavnostni govor, ki mik Rado Mikiič. in igra čete k proslave je ob 3 popoldni Pridite polnoStevilno vsi, velikega škofa. 11111. min bo vršila v nedeljo, Na sporedu so dekla-ga bo imel g. akade-rosila Iki 111 rože . Za-v Prosvetnem do-la počasi i 1110 spo- Slovenska Bistrica Vodslvo obrtne nadaljevalne je vpisovanje vajencev v šolo v šole ra'.glasa, da nedeljo 25. septembra in 2. oktobra od 0—11 dopoldne v pisarni meščanske šolo. K vpisu v 1. razred je treba prinesti šolsko odpustnico in delavsko knjižico, šolnina jo 60 Din. Začetek pouka bo 3. oktobra ob 5. Proti vsem, ki se 110. bodo pravočasno vpisali, bodo postopali po zakonu. Slovenske gorice Sv. Barbara, Grozdje je pri nas lepo obrodilo; ko bi ga le bilo mogočo vnovčiti, da bi si naš ubogi kmet inogel nekoliko opomoči, — Tudi v naši fari se bo ob nedeljah razprodaja! Slovenec« po sveti maši. Za dva dinarja obilo zanimivih novic in vesti iz našo domovine in vsega sveta. Segajino Barbar-čani po dobrem in poštenem čtivul Mala Nedelja Žalosten rekord si postavlja Mala Nedelja s svojimi požari. Komaj teden dni je preteklo od zadnjega velikega požara v Cerkovnjaku, že jo spet gorelo dne 10. t. 111. zvečsr na Moravskem vrhu. Zgorel je Karba-llanželov hrani. Jasno je, da jo bil ogenj podtaknjen, ker v hramu ni tačas nihče stanoval. Nekdo od požigalske tolpe je zažgal ogenj iz maščevanja, ker so prav istega dne vtaknili v zapore dva, ki sla osumljena drugih požarov. Upanje imamo, da bodo ludi ti ptički prišli ua vrsto ter bodo dobili zasluženo kazen. V sredo zjutraj, 21. I. 111. pa jc gorelo v Dra-kovcih in sicer pri Rantašovih. Zgorel jo del hleva in podstrešje stanovanjske hiše. Gasit so prišle štiri požarne hrambe, toda primanjkovalo jo vode, kor jo nekdo pred dnevi izpustil vodo iz. mlake, ki se je nahajala v bližini. Ti pogosti požari pri nas sp nam zde nekam sumljivi. Ljudje si marsikaj šušljnjo. Sum Bog vo, kdo ima tukaj svoje umazane prste vmes. Konjice Velika Slomškova proslava se vrši v nedeljo, dno 25. t. m. v Katoliškem društvenem domu. Začetek proslavo je že ob tričetrt na 15. Na sporedu je govor o škofu Slomšku, ki ga bo govoril dr. Franc Vatovee iz Maribora, deklamacija, pevsko in glasbeno točke, pri katerih sodeluje moški, ženski I11 mešani zbor. orkester in godba na pihala. Proslavo bo prenašal tildi Radio Ljubljana. Čisti dobiček je namenjen ubogim trboveljskim otrokom. Pokažimo z veliko udeležbo svoje spoštovanje in ljubezen do velikega narodnega bu-ditelja, vzgojitelja iu služabnika božjega Antona Martina Slomška. Prvi radio prenos iz Konjic bo jutri, v nedeljo ob priliki Slomškove proslave. Začetek prenosa bo ob tričetrt na 16. Žene v petletki V boljševiški petletki je preračunano, da bodo zaposlili 800.000 novih ženskih sil, posebej v tekstilni i" ! ovinski indislriji. Razen tega mislijo boljše vik i č. ni več žensk zaposliti v poljedeljstvu, da bede možje na razpolago za težja dela. Vendar I pn je tudi v Rusiji le malo žensk na vodilnem I mestu, prav lako kot v buržujskih državah. Ženske v Rusiji so pač lahko v tolikem številu v industriji, Uo jih vendar ne čaka doma otroški živžav. Družinsko ognjišče je tam ugaslo. Atentatorji Smrt Gorgulova, morilca Doumerja, nas spominja na mnoge njegove predhodnike. Hkrati z njihovimi /.ločini se spominjamo tudi njihove siniti, s katero so zadostili pravici. — Pustimo morilce kraljev od 10. do 18. stoletja, njihova dejanja so zrasla večinoma iz prenapetosti in čudaštva in njihova usmrtitev je bila na barbarski način dopolnjena. Če gledamo danes nazaj, ne moremo tega časa drugače soditi kakor s pogledom kulturnega zgodovinarja. Drugače pa je pri političnih atentatih, ki so se zgodili v teku zadnjih sto let. Ti namreč časovno niso tako daleč, da ne bi mogli razumeti njihovih morilnih nagibov. Januarskega večera leta 1858. sta se cesar Napoleon 111. in cesarica Evgenija odpeljala v pariško opero. Nenadoma panika! Grozno streljanje se bliža cesarskemu paru. Dve sto žrtev, dvanajst ni. d njimi mrtvih. Nekaj ur zatem je policija aretirala atentatorje: Gomez, Rudio in njun voditelj Orsiui, visok, lep mož. Ko so ga zasliševali, je povedal, da je hotel ubiti kralja, ker ni držal obljube, da bo sodeloval pri samoosvojitvi Italije. Mislil sem , je dejal, »da bom zbudil s svojimi dejanji revolucijo v Franciji in da bo Italiji s tem ] »omagano.* Vedno ista nespametna ideja vseh kraljevskih morilcev, češ, da txxlo s svojim dejanjem preobrnil svet. Saj je bil tudi Gorgulov istih misli, da bo zanetil vojno med Francijo in Rusijo. Samo Rosini. ponosni Rosini, je drugače nastopil kot kozak Gorgulov. Umrl je kot republikanec« za svojo misel. Ko so mu prinesli poslednji kozarec vina, je zaklical: Na vaše zdravje, gospod kaznilniški ravnatelj, in na vašo srečo!« Kden njegovih sodrugov je na poti k giljotini ne presta no ponavljal: Kli bien, moj stari, eh bien!« Ponosno in z zaničevanjem ga je Rosini miril. Oba stil bila oblečena v bele, dolge srajce kakor morilci očetov, preko glave črn pajčolan. Rosini je nekaj korakov pred giljotino začel peti republikansko himno. Ko je naslonil glavo k zadnjemu udarcu, je zakričal: »Naj živi Francija, naj živi Italija!« Kljub strašnemu dejanju, ki ga je bil storil, so ga radi njegove neustrašenosti in ponosa vsi občudovali. Drugi je bil Italijan Bresci. Gajetan Bresci je bil navdušen anarhist. Ko je odpotoval v USA, je odšel v Patterson, v mesto anarhistov. Nekega le-mero v mestu Monza izvedel. Ker takrat v Italiji da bi ubil kralja Umberta. Lela 1900. je svojo namero v mestu Monza izvedel. Ker takrat v ltalij smrtne kazni niso bile v veljavi, so ga zaprli v podzemsko ječo, kjer je živel ob kruhu in vodi, brez luči in brez besede do svoje smrti. Nepojasnjene so okoliščine, v katerih je umrl drugi italijanski anarhist Luccheni. Ta je umoril na gostoljubnih švicarskih tleh avstrijsko cesarico Elizabeto. Zabodel jo je nekega septemberskega dne leta 1898. s čevljarsko pilo. Ko so ga sodili, se je ustil: »Če bi se mi zdaj ne posrečilo, bi poskusil drugič.« Bil je človek nizke izobrazbe, dober delavec; in če je moril, je moril le zato, da bi se za reveže nad bogatimi maščeval. Bil je obsojen na dosmrtno ječo v kaznilnici Saint Antoine. Vedno je bil miren le od časa do časa se je grozno razburil in hotel pobiti vse okrog sebe. Leta so prešla, grozno je bilo njegovo poželjenje po svobodi. Hotel je bežati, bežati, pa samo ena pot mu je bila odprta. Nekega dne so ga našli v celici obešenega... V Genovo je dospel te dni 73 letni mož iz Charlestona, ki je že dvanajstkrat objadral svet. To pot se pripelje v trinajsto. Pred leti je opusti) vse svoje posle in ker ni vedel od dolgega časa, kaj bi počel, je postal večni mornar. Nikjer nima doma, na vožnjah je že zapravil milijone in uporabil vsa prometna sredstva razen letala. Za seboj ima 1 milijon 800 tisoč kilometrov dolgo pot. Železniške mreže Kitajski »Krez« v Nemčiji. V Berlinu živi začasno eden najbogatejših Kitajcev, 70-letni finančnik Ho Tung iz Honkonga. Naša slika ga kaže v družbi žene in hčerke. Ho Tunga je pred kratkim odlikoval angleški kralj in je eden najbolj denarnih ljudi na Kitajskem. Ta mož je predsednik 17 električnih, premogovnih, hotelskih in paro-plovnih druib. Umobolnice se polnijo V mnogih državah se število umobolnih v velikih poskokih veča, zato poskušajo zdravniki vsa sredstva, kako bi tovrstno bolezen preprečili. Posebno po svetovni vojni so se vse umobolnice napolnile; mnogo je krivo trpljenje na bojnem polju, mnogo sedanje pomanjkanje, premnogo pa le-brzdano življenje. — V Zedinjenih državah Severne Amerike se število umobolnih poveča vsako leto za 75.000 bolnikov. Ameriške oblasti poskušajo vse, da bi širjenje te bolezni preprečile in trošijo letno tristo milijonov dolarjev za vzdrževanje umobolnic. To bi se po naše reklo 16.8 milijard dinarjev. Pred 40 leti je prišlo približno na slo tisoč prebivalcev v Združenih državah samo PO umobolnih, a danes je lo število naraslo na 250. Največgi zvon Največji zvon je pač oni, ki visi v slarem templu v bližini japonskega mesta Osaka. Ta zvon je visok osem metrov, širok 17 metrov, a težak ;e 140.000 kg. Drugi največji zvon na svetu je v Kremlju v Moskvi. Visok je pet metrov, širok 18 ! metrov, a težak 120.000 kg. Tretji največji zvon na svetu pa ima stolna cerkev nemškega mesta Kolu. Visok je 3.25 m, širok 3,50 m, a težak je 26.250 kilogramov. Spomenik maršalu Turennu. V Tiirkheimu v Alza ciji so odkrili spomenik francoskemu maršalu Turennu. Naša slika nam kaže defile francoskih polkov, ki korakajo mimo spomenika. Turenne je bil najodličnejši vojskovodja Ludvika XIV., ki je s svojo zmago v bitki pri Tiirkheimu mnogo pripomogel k aneksiji Alzacije. Trinajstkrat okrog sveta Nemčija ima po svojem najnovejšem računu 120.000 km železnice. To pomeni, da bi mogli s to daljavo trikrat obteči zemeljsko oblo. To vse .nora vzdrževati >Nemška državna železnica«. Na glavne in stranske proge odpade 77.500 km, a ostanek gre na ostale manjše proge. — Ako pomislimo, da ima Rusija le polovico teh prog. a da je prostorno ogromno večja kot Nemčija, potem nam bo jasno, kaka gostota železnic je razmrežena po Nemčiji. Novi dunajski nadškol Največ knjig Največ knjig se tiska v Nemčiji. Vzemimo jamo eno leto pa primerjajmo: leta 1926 je izšlo v Nemčiji 29.391 knjig, v Franciji 14.585, v Angliji 12,427, v Združenih državah Severne Amerike 9700 knjig. Med vsemi temi je največ beletrističnih knjig. Na drugem mestu so knjige v Nemčiji o industriji in trgovini, a v Franciji in Angliji zgodovinske. Na tretjem mestu so v Franciji medicinske knjige, a v Nemčiji in Angliji ter Ameriki bogoslovne. Na četrtem mestu so v Nemčiji, Franciji i« Angliji sociološke, a v Ameriki knjige o industriji in trgovini. Predvsem je tu jasna razlika med Ameriko in Evropo, med golimi denarniki in misleci. Zadnje leto pa je izšlo v Nemčiji nad 36.000 knjig, to se pravi, vsakih 15 minut se tiska po ena knjiga in vsako uro po štiri knjige. Novi dunajski nadškof. Papež je imenoval univerzitetnega profesorja in bivšega prosvetnega ministra, dr. Teodorja Innitzerja, za nadškofa mesta Dunaja. Z njim je postavljen naslednik znanega kardinala Piffla, ki je aprila meseca umrl. Ta novoimenovani nadškof je takoj prve dni pokazal, da hodi po sledi svojega slovitega predhodnika. Naznanil je namreč svojim vernikom, da bo njegova nadškofija priredila leta 1933. katoliški dan na Dunaju. Med drugim pravi v svoji okrožnici, da se bo ta dan pokazala vsa katoliška Avstrija, saj je leto 1933. spominsko leto dograditve stolpa svetega Štefana (1433), srečne obrambe pred Turki (1683) in prvega nemškega katoliškega dne na Dunaju (1853). Ptičji raj Ne daleč od Tolza na Bavarskem je neki veleposestnik zgradil na svojem ogromnem posestvu ptičjo postajo, kjer živi preko 80.000 ptic, med katerimi je samo lastavic do 20,000. Te ptice pojedo dnevno 25 centov raznih škodljivih kukcev in gosenic, pa je tako veleposestvo, tudi sadovnjaki, rešeno slehernega škodljivega mrčesa. Gospodična Macdonaldova se je poročila. Druga hčerka angleškega min. predsednika, Joana Mac-J. , ald se je poročila z zdravnikom dr. Mac Kinnonom. Zanimanje za to poroko je bilo po vse, A liji' ze'o veliko Bilo je toliko ljudi, da so morali plačati za stojišče v cerkvi po 100 mark. S viri r&di barvanih ustnic Otroški zakoni Neka ameriška zdravnica je naštela v enem samem letu 700 slučajev smrti, kateri so podlegle dekleta in žene, ki so si barvale ustnice z rde-Žiloin. V dobi krize so si namreč kupovale cenejša sredstva za barvanje, ta pa imajo v sebi med drugim tudi svinec in še drugih strupov. To pa je povzročalo smrt. Je že tako, da gre sodobna ženska rajši v smrt. ko da bi si ohranila svojo naravno lepoto, katero ji je dal Bog. Letalka dosegla svetovni rekord v skoku s padalom. Pilotka Lola Schroter je skočila v Kielu iz padala 7300 m visoko in je pol ure kesneje pristala 22 km daleč od aerodroma, kjer je startala. S tem ie potolkla svetovni rekord, ki ga je doslej nosila Romunka Brascu. Ta je namreč skočila z višine 6000 metrov. Kdo nosi lase Evropejk? Odkar so začele nositi evropske ženske kratke lase, se je razvila prava trgovina z njihovimi lasmi. Na eni strani ženske režejo kite, na drugi pa jih daljšajo. Posebno črnke z otoka Trinidada se rade ponašajo z dolgimi lasmi. V ta namen porabljajo lase belih žena, katere drago plačujejo. Prej so dobivale lasulje iz Kitajske a zdaj, ko jih je od tam teže dobiti, so našle bogat vir v belih ženah. Tudi iz Jugoslavije se izvažajo ženski lasje. Preteklo leto jih je namreč šlo preko meje 181 kilogramov v vrednosti 17.000 dinarjev... Dva finančnika se srečata. Imam sijajno idejo za novo kupčijo.« ■ . KnllVn mnaorav loJo Ko /.nefilo1?* |,| Um »itui. .uv.u.v J — — — ■ ■ Odbor devetih Indcev in ene angleške zdravnice je proučil, v kaki starosti stopajo indski otroci v zakon. Rezultati tega pregledovanja kažejo, da j je v Indiji 30 milijonov že.na, ki so stopile v zakon j pred štirinajstimi leti, 2,350.000 pa jih je, ki so se j poročile pred devetim lelom. Kajpada, da slede I takim zakonom težke posledice v duševnem in te- j lesnem pogledu. Proti lem strašnim običajem se je izjavil tudi Gandhi in seveda tudi angleška oblast. Lela 1929 je bil sklenjen zakon proti otroškim zakonom. Tako je v Indiji, ln Indijci sami uvidevajo, da vodijo ti mladi zakoni sto in sto tisoče v nesrečo. Iz podatkov, ki si jih je nabralo šolsko nad-zorništvo v Newyorku, pa vidimo, da se je tudi v tem največjem mestu sveta razpasel ta čudni običaj, da silijo starši svoje otroke v zakonski jarem. Sicer je od šolarjev, ki. so poročeni, 67 odstotkov srednješolcev, vendar pada dobršno število tudi na ljudske šole. Kajpada so učitelji newyorških šol odločno "nastopili proti neumnosti nekaterih nespametnih staršev, pa bo menda vse zaman. Amerika je pač še zmerom torišče vseh ekstra-vagantnosti, pa je tako tudi tukaj. Teta ima pred posteljo razprostrto kožo ber-nardinca. Mali Poldi se ustavi pred kožo. »Mi imamo tudi takega psa doma. Samo tako razhodili ga še nismo...« Gospa: »Kaj hočete še? Dala sem vam dinar! Berač: »Bojim se, da me je videl stražnik, ki tam-le stoji. Ali me ne bi prijeli pod roko, pa malo z menoj pokramljali, poleni bo mislil, da sem vaš z mož Prebivalci enega izmed berlinskih četrti so si zgradili na lastne stroške in z osebnim kulukom cerkvico. Cela četrt je bila sleherni dan na nogah. Od nekod je pripeljal vozr opeko, z druge slrani apno, nekdo je nabiral denar. In tako se je cerkvica dvigala, ko da je rasla iz tisočih 'src te berlinske četrti. Narod na kolesih Američane lahko mirne duše nazivamo »narod na kolesih«, zakaj tam pride na vsakih pet oseb po en avtomobil. Ta karakteristika Američanov bi se dala v Evropi prenesli le na Belgijce, pa še tu na motor s priprego, zakaj ta prevladuje v Belgiji. Tako pride v Flandriji na vsaki dve osebi po en motor s priprego. — Ako ima vsak avtomobil v Ameriki vsaj za pet oseb prostora, bi to pomenilo, da gre vsa Amerika v avtomobile. Samo tu stoji vprašanje odprto: ali to razmerje po pet oseb velja tudi za onih 11 milijonov brezposelnih v Združenih državah... Anekdota Pruski kralj Friderik Viljem, mož kraljice Luize, je bil znan po svojih lakonskih odgovorih. Ko se je mudil v Karlovih varili, mu je adjutant sporočil, da je med letovišcnimi gosli tudi neki madžarski veleposestnik, ki je bil baje še bolj kratek v odgovorih kot on. »Seznaniti!« je velet Friderik. Ko sta se prvič srečala na sprehodu, ga kralj pozdravi in reče: »Odkod?« — »Pešta.« — »Kopati?« — »Vrelec.« — »Jetra?« — *2olč!« — »Uspeh?« — »Počakati!« — »Vojak?« — »Magnatl« — »Tako?« — policija?« — »Kralj!« — »Čestitam!«