PRIMORSKI dnevnik 16 Začel izhajati v Trstu M Taja 1945 nieaou dnevn?k k part|zanski bra 194oK pa 26 "“vem- Cerkni V Vasi 2akriž nad ciki,?'^razmnože" na P kj“s'"- Ob 5- do 17. se-S SL3 1944 se ie ‘iskal G'Jakarni »Doberdob« v ši od ^ Gorenii T^bu- do 1dm8^ sep,embra 1944 »Slou„ 313 1945 v ‘iskar"i grifsassjat aSrsasr.-s sužnjem Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 169 (13.107) Trst, petek, 5. avgusta 1988 Minister Vossalli poročal o boju proti mafiji in o odnosih med sodniki V senatu potrjena zaskrbljenost zaradi zadnjih dogajanj v Palermu Cossiga bo predal parlamentu vse gradivo zasedanja Višjega sodnega sveta Morda že danes imenovanje novega komisarja za boj proti mafiji Splošno soglasje tajnikov na včerajšnjem vrhu večine RIM Včerajšnji vrh vladne večine se je končal z zadovoljstvom vseh. Vendar na no uS> 11 Skonaril c kritikami nn rnčtin nnrtnvprlnnih nnsnnflnrKkih ukrpnnv in vlasti moža “ .oparil s kritikami na račun napovedanih gospodarskih ukrepov in še zlasti šanip0-1 d.avčnega odpusta za tiste, ki niso v rednem delovnem razmerju. To vpra-fefnrJe dejansko odloženo do septembra. O njem bodo razpravljali v okviru , 'Zne Jlrnc-t;U „„7.i.-_ i __________.■ j_ .• __.'„4 —j—„ ___— i .• tef. ' Prostih poklicev, kar pomeni, da je verjetno zadeva odložena vsaj za nekaj gosnn^er Pa ie peterica tajnikov našla soglasje o vseh ostalih vprašanjih. Srečanje o preUr ukrepih, o zmanjšanju državnega primanjkljaja, o reformah inštitucij, o javne aitv‘ državnih soudeležb, o reformi radiotelevizijske službe, o sodstvu in o rih zel* re^u' predvsem na Siciliji je trajalo celih šest ur. Dogovorili so se o nekate-s° g u? P°membnih ukrepih prav v zvezi z bojem proti mafiji, ni pa še znano, kateri Pm krepi. Na pobudo Craxija je bila tudi potrjena obveza, da pride do spremembe zvezj enlarnih pravilnikov, ne samo v zvezi s tajnim glasovanjem, ampak tudi v še p 2 vsemi postopki, ki zadevajo finančni zakon. Do teh sprememb, naj bi prišlo dogov začetkom razprave o finančnem zakonu za prihodnje leto. Vsekakor so se da bo vlada že danes sprejela sklep o reviziji količnikov davka na odprto {iz‘čnih oseb IRPEF, kot je bilo že pred časom določeno. Zaenkrat ostaja SQmo še vprašanje najvišjega količnika, ki ga mora vlada danes rešiti. G. R. RIM »Ne mislim odrediti nobene preiskave, pa tudi ne sprožiti disciplinskih postopkov proti komerkoli ali premestiti kogarkoli. Moj namen je delovati na osnovi zakonodajnih pobud. Problemi seveda obstajajo, kajti sodni postopek je neustrezen glede na vlogo, ki jo ima mafija, kar pa zadeva skupino sodnikov, ki se ukvarjajo z bojem proti mafiji, bi predvsem želel, da bi odpravili osebna vprašanja. Zadeva torej ni končana, vendar upam, da se bo sedanja kriza s časom lahko ublažila in da ta čas ne bo koristil mafiji.« To je stališče ministra za pravosodje Giuliana Vassallija, ki je včeraj dopoldne poročal v senatu v zvezi z zadnjimi dogodki v palermski sodni palači. Vassalli ni prikrival svojega negodovanja, ker je moral govoriti o stvareh, »ki so se dogodile v tuji hiši«, pri čemer je seveda mislil na Višji sodni svet. Poleg tega obstaja po njegovem mnenju še neka anomalija, kajti v teh dneh zaseda samo senatna zbornica, medtem ko je vprašanje mafije mnogo širše in sodi v pristojnost celotnega parlamenta. Po teh uvodnih mislih je Vassalli pojasnil, da bo njegovo poročilo pač omejeno na pristojnosti ministrstva za pravosodje, ki skrbi za organizacijo uradov in storitev, ki so na razpolago sodstvu. V zvezi s tem po njegovem mnenju ni bilo zabeležiti nič nenavad-nega, minister sam pa se ne more ukvarjati s pristojnostmi preiskovalnega urada tega ali onega sodišča. Vassalli je sicer poslal v Palermo nekega inšpektorja, ki mu je že poročal o tamkajšnjem stanju, to poročilo pa bo ostalo v arhivih ministrstva. Pač pa je Vassalli dejal, da so dogodki zadnjih dni le eden izmed primerov negodovanja zaradi odnosov med državnimi tožilci in preiskovalnimi sodniki. Z reformo kazenskega postopnika bodo ta vprašanja rešena, kajti preiskovalnih uradov ne bo več. Kar zadeva stanje v Palermu je Vassalli poudaril pomen dejstva, da je bila sploh ustanovljena ekipa sodnikov, ki se ukvarja izključno s preiskavami o mafiji. Z imenovanjem sodnika Melija za načelnika preiskovalnega urada so se stvari zapletle, kajti ta NADALJEVANJE NA 2. STRANI Stališče vlade o atentatih na Južnem Tirolskem RIM — Na Južnem Tirolskem je kmalu po odobritvi novih ukrepov za izvajanje »paketa« prišlo do ponovnih atentatov. Glede na dejstvo, da je izvajanje paketa doseglo že dokaj kakovostno raven, je mogoče trditi, da so ti atentati dejansko poskus preprečitve popolnega izvajanja paketa in torej odobritve vseh določil v zvezi z zaščito nemške manjšine na Južnem Tirolskem. To je uradna ocena vlade, ki jo je včeraj posredoval senatni komisiji za ustavna vprašanja podtajnik v notranjem ministrstvu, demokristjan Giorgio Postal. Do te razprave je prišlo, ker so predstavniki številnih strank vložili vprašanja v zvezi z nedavnimi atentati v bocenski pokrajini. Ti atentati so, po Postalovem mnenju, sad teroristične dejavnosti, ki je povsem marginalna in ki ima namen, da vzbuja strah med prebivalstvom, še zlasti med prebivalstvom italijanske narodnosti. Preiskave, ki so jih uvedli v zvezi s temi dogodki, so po Postalovem mnenju privedle do nekaterih pozitivnih rezultatov in možno je, da se bodo uspešno končale, zahvaljujoč se tudi sodelovanju avstrijskih in nemških tajnih služb. Tako je bilo že doslej mogoče ugotoviti povezavo med skrajneži na Južnem Tirolskem in nekaterimi skrajnimi organizacijami v Avstriji in v Zahodni Nemčiji. To sodelovanje je posredno potrdil tudi avstrijski zunanji minister Mock, ki je v teh dneh na dopustu na Južnem Tirolskem in je izrazil prepričanje, da bo v nekaj mesecih manjšinska problematika dokončno rešena. Trte in sadni nasadi glavne žrtve slabega vremena Neurja s točo v severni Italiji suša in vročina pa pestita Jug MILAN — Na italijanskem 9}* ^toviščarji veselo uživajo v ^oncni pripeki, domačini pa se (n° c° .zaradi neznosne vročine ,„cdiji so včeraj izmerili pre- ko 4Q stopinj Celzija in to ob pi- neprijetnega vetra široko), .d Severu pa so morali nekateri e drugi dan obleči suknjič ali ve-ni jopič. Vremenoslovci optimis-cno trdijo, da je val slabega vre-i ena že na tem, da zapusti itali-| nske dežele, v Piemontu, Liguri-• Lombardiji, na Južnem Tirol-k ern' Venetu ter celo v naših aHh pa prebivalstvo zaskrbljeno 6 v temnosive oblake, ki se vali-Po nebu. kf^-u0^ na četrtek je bilo v teh sjm kar preveč bliskov, gro-ov, vetra, padavin in toče, saj so natodane povsod zabeležili po-m r6, usade in seveda ogromno Jfdej.anja na poljih in v sadnih _ .s, ih- Naravne sile so sicer raz-Jale le nekaj ur - od poznega cera do zore - posledice kratkotrajnega direndaja pa bodo naj-TZ,.razvidne vsaj še nekaj dni. d‘ gmotne škode je bilo nič ko-o. saj je toča obiskala Dolino na-6, ^azno Tirolsko, Veneto in v 80 deželo, kjer so se pravkar sk i ■ sadnega pridelka in vin-žaf Je^ne' Kmetovalcem je neurje la .Pokrižalo račune, saj so debe-na . ena zrna potokla tako Slavki južnotirolska jabolka kot vi-n°grade. Gff^dvse neprijetno je bilo tudi dhžalUr'nU nevihta se je pri- a mestu, s kraja Caselle, kjer ie Urmsko letališče. Močan veter rovazPihal nekaj kvadratnih metle ?.?kritih hangarjev, nato pa se pojila.Ploha, ki je Tufinčanom So Zr°čila nemalo težav. Gasilci p j. 9robedeli noč ob črpalnih na-m0r , marsikateri domačin pa je ti« h) 12 in trgovin »pometa-siiCj atn° vodo in umazanijo. Ga-Pom S"° rnoraK tudi priskočiti na srei°c nekemu še posebno ne-SvoiieniU avtom°bilstu, ki se je s Plavim avtom pogreznil v pre-NArii6110 ^nknjo- Zaradi dveh UALJEVANJE NA 2. STRANI Turinčani so morali tudi tako do avta (Telefoto AP), v Trstu pa je razburkano morje spremljalo prihod močne in neobičajne burje (Foto Mario Magajna) Župan Staffieri ponovno krati pravice slovenščine MARTIN BRECELJ TRST — »Vračamo priloženo dokumentacijo, ker Občina Trst lahko sprejema akte in dokumente, ki so napisani v italijanščini ali pa v tujih jezikih, če jih spremljajo zapriseženi prevodi.« Tako se - seveda v italijanščini - glasi pismo, ki ga je tržaški župan Giulio Staffieri 3. t. m. naslovil kakim dvajsetim lastnikom zemljišč pri Bazovici, ki so na Občino vložili v slovenščini napisane pripombe k podrobnostnim regulacijskim načrtom padriškega Centra za raziskave. Očitno gre za hud in grob napad na pravico pripadnikov slovenske narodne skupnosti, da v tržaški občini uporabljamo svoj jezik v odnosih z upravnimi oblastmi. To pravico zagotavljajo bodisi veljavne pravne norme bodisi ustaljena praksa. Jasno jo določa 5. člen Posebnega statuta, priloženega k Londonskemu memorandumu, in potrjena je torej bila z Osimskimi sporazumi. Poleg tega velja poudariti, da je tržaška občinska uprava doslej praviloma sprejemala uradne dopise in dokumente v slovenskem jeziku in da je za italijanski prevod navadno poskrbel občinski prevajalski urad. To še toliko dosledneje, kadar je šlo za okrožja, kot je Vzhodni Kras, v katerih je določena dvojezičnost uveljavljena. Kot primer naj navedemo dejstvo, da so vsaj delno isti lastniki zemljišč pri Bazovici pred približno poldrugim letom brez težav vložili na Občino Trst v slovenščini napisane pripombe k variantama 45 in 46 splošnega tržaškega občinskega regulacijskega načrta, ki prav tako zadevata urbanistično ureditev zemljišč Centra za raziskave. Ugotoviti je torej treba, da smo priča kršenju priznane in uveljavljene pravice do rabe slovenščine v javnosti, sicer bi lahko že kar podvomili, ali spoh še živimo v pravni državi. A to ni vse, saj lahko upravičeno domnevamo, da smo tudi pred primerom opuščanja službene dolžnosti. Očitno pa je vse to malo mar listarskemu prvaku, ki je svoje sicer klavrno županovanje hotel zaključiti z gesto, ki bi bila "na višini" nizkotnega napada na slovenščino v gledališču Verdi takoj po prevzemu najvišjega mesta v občini. Hudi požari v Italiji V mnogih krajih Italije so včeraj razsajali požari. Posnetek je s Sardinije, kjer so gasilcem pri gašenju pomagala posebna letala (AP) NA 2. STRANI Glavni osumljenec za ugrabitev Marca Fiore je Agazio Garzaniti V turinskem zaporu osem oseb Aspromonte v središču preiskav LOCRI, TURIN — Po srečnem zaključku težke izkušnje malega Marca Flore, se sedaj odpirajo vznemirljiva vprašanja, še zlasti, kako je 'mogoče, da otroka oziroma njegovih ugrabiteljev policija in karabinjerji niso našli. Področje Aspromonteja v Kalabriji je namreč znano kot zapor pod milim nebom, prav na tem področju pa je od letošnjega maja v akciji kakih 350 agentov javne varnosti, ki ga dobesedno prečesavajo in iščejo sledove za ugrabitelji in njihovimi žrtvami. Že način, kako so Marca Fioro osvobodili, je vzbudil vrsto polemik. Preiskovalci menijo, da je prišlo do nesporazumov v notranjosti ugrabiteljske tolpe, ki ni bila več sposobna usklajevati zahtev po odkupnini. Po drugi strani pa so se ugrabitelji verjetno zavedali, da se obroč okrog njih vedno bolj krči, zato je njihovo »sodišče« sklenilo, da Marca osvobodi. Samo tako je namreč mogoče tolmačiti dejstvo, da so se ugrabitelji odrekli drugemu obroku odkupnine, ki ga je otrokov oče dan pred osvoboditvijo prinesel v Kalabrijo. Kalabrijska ugra-biteljska »n'drangheta« je namreč znana tudi po tem, da se zastavljenim ciljem - odkupnini, ne odreče brez pravega vzroka. Medtem pa je za zapahi že osem oseb, in tri od teh so neposredno vpletene v ugrabitev Marca Fiore. Ključna oseba je še vedno Agazio Garzaniti, ki je ugrabitev organiziral, preiskovalci pa so včeraj potrdili, da je pripravjal ugrabitev nekega piemontskega trgovca. V turinskem zaporu sta tudi Antonio Romano, ki je kot Garzaniti vzdrževal stike z družino Fiora in neka tretja oseba, za katero preiskovalci zahtevajo tajnost, da ne bi škodili preiskavam, ki so v teku. Ostalih pet oseb so aretirali kmalu po Marcovi ugrabitvi, ko so v avtomobilu Gian-franca Fiore našli sumljivo pištolo. Prav to ukradeno orožje je predstavljalo ključ, s katerim je turinska policija prišla na sled Garzanitiju. Agazio Garzaniti na dan aretacije maja letos Umrla Marisa Bellisario Včeraj popoldne ja na svojem domu v Turinu- za rakom umrla Marisa Bellisario, poverjena upraviteljica družbe Italtel in najvidnejša italijanska menažerka (Telefoto AP) Potrč govoril v slovenščini v zvezni ustavni komisiji BEOGRAD - Ustavna komisija zvezne skupščine je začela večdnevno posvetovanje, med katerim naj bi izoblikovala predlog amandmajev k ustavi SFRJ. Že dan pred začetkom posvetovanja so dosegli soglasje o 22 odprtih vprašanjih, za vsa druga pa bo potrebna poglobljena razprava. V svojem prvem govoru v slovenskem jeziku v zvezni ustavni komisiji je Miran Potrč ocenil, da so dosegli napredek pri precejšnjem številu vprašanj. Po Potrčevem mnenju je dobro, ker je velika pozornost namenjena ekonomski ureditvi. Dobro je, kot je dejal Potrč, da se v političnem sistemu opušča togost v organiziranju in odločanju o združenem delu, pa tudi, da so ohranjena temeljna načela odnosov v federaciji oziroma odgovornost republik in pokrajin za svoj razvoj in razvoj vse skupnosti. Milan Potrč je tudi opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi bile rešitve na tem področju enosmerne, tako da bi krepile vlogo federacije. Za odprta vprašanja je treba poiskati boljše rešitve, v predlogih amandmajev pa bi morale biti samo tiste, ki bi lahko dobile podporo vseh republik in pokrajin, je dejal Potrč. Med pomembnimi spremembami iz amandmajev so tudi naslednje: delovna organizacija bo edini lastnik družbenih sredstev in bo popolnoma odgovorna za upravljanje z njimi. Meje lastnine se ukinjajo, z izjemo zemeljskega maksimuma, ki naj bi bil po sprejetju amandmajev 30 hektarjev. Neposredne tajne volitve naj bi postale pravilo pri volitvah kandidatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Ker niso mogli doseči soglasja, v predlogu sprememb ne bo zahteve, naj bi federacija urejala skupne osnove izobraževalnega sistema. Zahteva za ukinitev družbenopolitičnih zborov in predsedstev republik in pokrajin bi bila sprejeta. Tujci bodo lahko na vsem ozemlju SFRJ vlagali sredstva v skupne gospodarske in finančne organizacije. Možno pa bo tudi ustanavljanje tujih firm v Jugoslaviji, (dd) Protesti ob prepovedi Književnih novin BEOGRAD — Uprava združenja književnikov Srbije je izdala poročilo, v katerem med drugim pravi, da je sklep okrožnega sodišča v Beogradu o prepovedi Književnih novin številka 757-758 povzročil ogorčenje članov tega združenja. Književniki menijo, da obstajajo v vsaki demokratični družbi načini, da svoje vrednote in resnice zaščiti tudi brez prepovedi. Protest zaradi sodne prepovedi je izrazil tudi skrbski PEN klub. Stanje na Kosovu z vidika domačih Albancev PRIŠTINA — Skupina 184 albanskih družin s Kosovega polja je poslala peticijo najvišjim organom prištin-ske občine, Kosova, Srbije in federacije, v kateri izraža svoje mnenje o položaju v lastni sredini in v pokrajini. Izražajo svoje začudenje nad tem, da se njihovi neposredni sosedi niso nikoli pritožili čez njih in da »niti na enem sestanku niso slišali, da bi jih kdo imenoval.« Podpisniki pravijo, da je res, da so povsod lopovi in nasilneži, vendar da se ti posamezniki ne morejo istovetiti s celo narodnostjo. Sprašujejo se, kje so ti Albanci, ki na Kosovem polju grenijo življenje Srbov in Črnogorcev. Po napadih, ki jih je slišati, je življenje neznosno povsod tam, kjer živijo Albanci. Sprašujemo se, kaj je mogoče razumeti kot albanski nacionalizem: če se s tem misli na uporabo jezika in pisave Albancev, šolanje v materinem jeziku in podobno, potem se mi proti temu ne moremo boriti, pravijo podpisniki. Odgovorno izjavljamo, da nobeden izmed Srbov in Črnogorcev, ki živijo med nami, ni zahteval zaščite pred albanskimi nacionalisti, piše v peticiji. Nerazumljivo pa je, se dodaja, da se zahteva neenakopravnost albanskega jezika glede na srbskega in da nekatere moti uporaba nacionalne zastave. Poudarja se, da podpisniki nasprotujejo temu, da bi kdo imel privilegije samo zato, ker pripada nekemu narodu ali narodnosti. Podpisniki peticije še nasprotujejo manipuliranju s problemi, narodi in narodnostmi in »represivnim ukrepom, ki jih za Albance zahtevajo določene sile zunaj Kosova«. »Motijo se tisti, ki mislijo, da bodo lahko probleme rešili sami, brez Albancev,« pravijo podpisniki in pozivajo svoje srbske in črnogorske sosede, naj se, če se bodo počutili ogrožene, obrnejo po pomoč kar nanje. Rust pobegnil časnikarjem BONN — Mathias Rust, ki so ga sovjetske oblasti izpustile v sredo, je po svojem prihodu v Zahodno Nemčijo izginil neznano kam. Nemška sredstva javnega obveščanja so prepričana, da je trenutno v tajnem bivališču, ki mu ga je nemški tednik Štern dal na razpolago. Rust je z nemško revijo sklenil pogodbo za objavo svojih dogodivščin, zaradi česar se je po prihodu v Frankfurt izognil fotografom in časnikarjem. 20-let-ni zasebni pilot je intervju dal le hamburški radijski postaji NDR. Intervju so posneli v sredo zvečer v Hannovru, kamor je dospel iz Frankfurta, da bi zatem izginil. Rust je svoj polet v Moskvo označil kot neodgovorno dejanje. Ponovil pa je, da je hotel spodbuditi mir na svetu in odnose med državami. Zaprtje v Lefortovu je bilo udobno, z njim pa so ravnali »čudovito«. Na sliki (Telefoto AP): Rust v airbusu, ki ga je pripeljal v ZRN. Neurja NADALJEVANJE S 1. STRANf usadov so za nekaj ur ustavili prornet na železniški progi Bardonecchia-M0^ dane, potniki pa so se morali zadovo Ijiti z avtobusnim servisom. V Lombardiji, predvsem v Milan ' je nekaj ur lilo kot iz škafa, tako da s se ljudje znašli v hudih škripcih, ko s morali zjutraj na delo. Na avtocestan menda ni bilo večjih zastojev, nekaj letal pa so moral zaradi dežja preusmeriti na Turin in Genovo. ,. Pri Genovi je vihra povzročila tud' veliko preplaha, saj je strela udarila tri mlade Genovežane, ki so kampira11 v trdnjavi Diamante na griču Fort®’ Od griča do mesta ni daleč, zato J nekemu njihovemu prijatelju uspe*0 pravočasno poklicati na pomoč gaS'(' ce, ki so kljub nevihti vzleteli s heh' kopterjem in rešili trojico prestrašeniu in opečenih mladeničev. Podobna nesreča se je žal sprevrgli v tragedijo v Venetu, kjer je izgub' Življenje 22-letni nemški državljan VVolfgang Link. Kljub bližajoči se nevihti so si Link in skupinica prijateljev kratili čas na plaži »del Cavall'" no« pri Jesolu. Bliskanje in grmenje jih niso pregnali, pa čeprav so najbrž znali, da ni najbolj varno sedeti ou morju v nezavarovanem kraju, ko v bližini razsaja neurje. V nesrečneg3 nemškega turista je udarila strela m mladi fant iz Niirnberga je bil pri Pn' či mrtev. Drugod po Venetu in v Furlaniji-Jd! lijski krajini sta poleg dežja nagajab še toča (pri Ravasclettu so jo morah odstraniti s snežnim plugom) in tud' silovit veter (Trst je obiskala burja), k' je povzročil obilo dodatnih nevšečnosti. Iz severnoafriških puščav je veter pripihal rdečeoranžni pesek, ki je rj sodelovanju z redko deževnico skazi' zunanjost marsikaterega avtomobila' burja pa je iznenadila speče Tržačane-Mnogim ni uspelo pravočasno zapret' oken, stekleni drobci raztreščenih šip pa so se lesketali na pločnikih na najbolj izpostavjenih krajih. Mafija Italijanski Jug v pasteh silovitih požarov RIM Nekje pri Rimu teče menda črta ločnica, severno od katere bliska in treska, lije in piha, južno od nje pa beležijo tropske temperature in se morajo gasilci, prostovoljci in domačini boriti s požari, ki so v nekaj tednih povzročili toliko škode kot so lani v vsej poletni sezoni. Stanje je najbolj zaskrbljujoče na Sardiniji, kjer je naraslo število žrtev požarov, ki so izbruhnili na otoku prve dni avgusta. Včeraj so v mestecu Bessedue pri Sassariju pokopali 13-letnega Antonija Tančo, ki je predvčerajšnjim izgubil življenje v ognjenih zubljih, nekaj ur kasneje pa je na oddelku za oživljanje izdihnila 66-letna upokojenka Sebastiana Oggiano. Priletna gospa je prav tako podlegla požarom, ki so v sredo zajeli obsežno območje pri Sassariju. Z 71-letnim možem je skušala zbežati iz hiše, okoli katere so se dvigali visoki ognjeni petelini, ki so jo žal oplazili po telesu in ji povzročili opekline tretje stopnje. Gasilci se s pomočjo posebnih enot civilne zaščite borijo proti požarom, ki jim nikakor niso kos. Še včeraj so morali zabeležiti šest novih požarov, ogenj pa so skoraj gotovo podtaknili neznani požigalci. Narava, suša in topel veter, ki stalno piha na otoku, so namreč le delno krivi pustošenja sardinskih gozdov in gozdičev. Ogenj netijo največkrat namerno bodisi zaradi osebnih obračunavanj bodisi, da bi tako opeharili zavarovalnice, včasih pa je za ogenj kriva le človeška malomarnost. Iz cigaretnega ogorka in razbitine kake steklenice lahko izbruhne silovit požar, ljudje pa očitno radi pozabljajo na ti dve osnovni resnici, kot je razvidno iz poročil civilne zaščite. Tudi na Siciliji je v teh dneh vroče. Gori namreč v palermski pokrajini, pri avtocestah, ki peljejo v Catanio in v Trapani, v hrastovem gozdu pri Cefaliiju. Nevzdržno vroče je vsekakor v Apuliji, ker se domačini in številni turisti že nekaj dni borijo z afriškim podnebjem. Temperatura presega 40 stopinj Celzija, v zraku je ogromno vlage, piha veter široko, v nočnih urah pa se nebo pooblači, ne da bi to pripomoglo k izboljšanju splošnega stanja. Tudi na Siciliji razsajajo požari, ki so na italijanskem Jugu menda neizbežno zlo. V Apuliji so plameni zajeli tudi grmičevje, ki običajno krasi tako imenovano »državno cesto trullov« med Tarantom in Martino Franco. Gasilci se trudijo, da bi čimprej pogasili požare, a jim to ne uspe niti s pomočjo posebnih letal in helikopterjev, ki sipajo nad gorečim območjem vodo in posebne gasilne snovi. Tudi v Kalabriji in Basilicati predstavljajo požari največjo nevarnost. V občini Luzzi pri Cosenzi je ogenj oplazil celo skupino domačij in nekaj hiš, ki so bile nekoliko odmaknjene od vasi. Prefekt in kvestor iz C°~ senze sta obiskala kraj, najbrž zato, ker obstajajo meno^ potrjeni sumi, da so ogenj podtaknili namerno. PraVl0 Luzziju je gasilcem in skupinam prostovoljcev uspe' pravočasno odstraniti vse plinske jeklenke, ki so J'a hranili v nekem skladišču v neposredni bližini katereff je gorelo. Prebivalstvo je zajela panika, helikopterji 1 letala pa žal niso mogli vzleteti zaradi premočnega vetrv Doprinos prostovoljcev je bil še posebno razviden Basilicati, kjer se kar 600 oseb trudi, da bi Poina9® :. gasilcem in izvedencem civilne zaščite pri gašenju tr ^ desetih obsežnih požarov. Tudi v tej deželi italijanskega Juga so ognjeni jeziki obliznili stanovanjske hiše i^ nekaj zapuščenih domačij. Škoda je seveda vsepovso ogromna, še posebno, ker gre večkrat za mlade goZt) ve, ki so mukoma zrasli na že požgani zemlji. . . ŠIBENIK — Velik gozni požar, ki se je razplam' v neposredni bližini Šibenika vse bolj ogroža sam^ mesto. Kljub velikim naporom vseh, ki gasijo pt>za| se ogenj širi proti Prokljanskemu jezeru in Bilica Pretrgane so komunikacijske zveze v mestu, z 'zje?\. telefonskih linij. Prebivalce krajevnih skupnosti biševac in Vidik so izselili. Med hišami v fia)b ogroženi krajevni skupnosti je že začelo goreti ®a ji še rastlinje in drevje. Iz Italije sta na pomoč polet posebni letali za gašenje požarov. NADALJEVANJE S 1. STRANI sodnik je nekatere preiskave poveril tudi sodnikom, ki ne sodijo v posebno protimafijsko ekipo. S tem je po Vas-sallijevem mnenju le razširil krog sodnikov, ki se ukvarjajo z mafijo. Svoj poseg pa je Vassalli zaključil s pozitivno ugotovitvijo, češ da vse govorice zadnjih dni pričajo o tem, da se vs' sodniki zavzemajo za boj proti nj3'1'1' V razpravi, ki je bila dolga in živahna, so prišla do izraza različna stališča posameznih strank. Tako je radikalec Spadaccia kritiziral obstoj protimafij' ske ekipe, ki jo je primerjal z nekakšnim posebnim sodiščem. Palermskim sodnikom sicer priznava njihovo vlogo, zelo zaskrbljen pa je zaradi razkola v palermskem sodstvu. Ta zastoj bljenost je pravzaprav osrednji skupni člen domala vseh senatorjev, ki s° včeraj posegli v razpravo. Komunistka Ersilia Salvato je dejala, da minister m v zadostni mepi pojasnil svojih pristojnosti v zvezi s protimafijsko ekipo-PO' segli so tudi številni demokristjani: med katerimi naj omenimo predvsem senatorja Vitaloneja, ki se je pritoži' nad preveč osebnim obravnavanjem tega vprašanja, tudi na ravni Višjega sodnega sveta. Vendar pa je treba v zvezi z bojem profi mafiji zabeležiti še nekatera druga dogajanja, ki po političnem pomenu niso manjša od parlamentarne razprave. Predvsem je treba poudari" vlogo predsednika republike Cossig3' ki je včeraj sprejel predsedniški odbor Višjega sodnega sveta. Ta odbor mu Je poročal o poteku razprave in mu izr°' čil dokument, ki so ga z večino glasov odobrili v sredo dopoldne. Cossiga b® vsekakor posegel v parlamentu, da b' prišlo do zakonskih določil v zvezi Z delovanjem posebnih skupin preisk0' valnih sodnikov. Kar pa zadeva zasedanje Višjega sodnega sveta, je Cossiga napovedal, da bo vso dokumentaci' jo predal parlamentu, potem ko bo Višji sodnik svet na plenarnem zasedanju 15. septembra formalno konča preiskavo o tem vprašanju. Danes in jutri odločitve vodstev KD in PSI Porazdelitev odborniških mest še vedno v ospredju pogajanj Koroška: dvojezično šolstvo Stene rastejo sredi učilnic ori^. Kdo vse bodo novi deželni marXm^ je še odPrt° vprašanje. V tajnost3^6!111 Primeru ie t0 največja niti nJu2?. katero pa najbrž ne vedo liH^ho j zainteresirani. Dež Deželno po- kov h u be 00 razčistilo vseh oblačila 91165 jotri' ko se bodo zaklju-sVetnfafdanja deželnih vodstev ter demni-■ ■ skupin socialistične ter Priti ristjanske stranke. Obe morata deliek t deže,nega sveta v pone-Tph S Clstlmi računi v svojih vrstah, ki jih Problemov nimajo tiste stranke, tg c; zastopa en sam svetovalec. Mes-vi de-S koaliciji, in KPI, ki bo v opozi-za u, Han Brezigar bo vodil komisijo Štoka turo' Irot njegov predhodnik sutU6^86^11^ odbora bo Adriano Bia-ni Sp deinokristjan. Njegova izvolitev Odbo" raa' Demokristjani bodo imeli nistvo za kmetijstvo, na čelo ka-bi šel Vinicio Turello (do- terei 9a naj ^^brtue aejavr govarj1^1, ^ je v prejšnjem odboru od- Za ohrt 0d9°varjal za obrt). Odbornik * tne dejavnosti bi postal Silvano za kmetijstvo. Kulturo dobe AIDLCM in SSO o ljubljanskem trst procesu r°dne 1 Kongres AIDLCM, Medna-nih j ga združenja za zaščito v ogrože-da ji Zl,ov in kultur je vzel na znanje, diig" ' bjubljani vojaško sodišče obso-AlDLr>Upino Slovencev. Kongres Potoč n ^ — ^0,; le rečeno v tiskovnem Vq i,; lu 7~ odločno odklanja obravna-lj i vib S-6 Ie udvijala v razmerah, škod-Sl0Vp lezrkovno-kulturnim koristim srbo-bl?.6^. fs?lenje je namreč bilo v ' vascmi s posredovanjem preva-v0jdv,ln °dločna zahteva, da sodna in neodtmi 0blast spoštujeta v Sloveniji sker, uPJ1Ve kulturne pravice slovenja naroda. S _ soii^ar^0yenskih organizacij izreklo Svet8V°je strani je osrednje vodstvo rnost obsojencem na Ijubljan- ^arn Procesu boje pravi tiskovno poro- btizr3-* 23 uresničitev pravne države ske .aza °gorčenje slovenske manjšin-zanos?JniOSti zaradi nesprejemljivega ProcesnVQQ1Xa- slovenskega jezika na radi u‘ Je nadalje zaskrbljen za-vensif0navyaj0^ih se napadov na slo-Piss^ ° nact°nalno politiko je še za-do ; 0 v tiskovni noti ki prihajajo Predstav V Jugoslaviji in meni, da tiost 0,av9aJ° pravi napad na suvere-ovenskega naroda. so se v imenu demokracije tokrat demokristjani: odbornik naj bi postal Silvano Benvenuti, vendar se omenjajo tudi druge možnosti. Za deželne finance naj bi še vnaprej odgovarjal Dario Rinaldi. V prejšnjem odboru so resor za zdravstvo imeli socialisti. Tokrat bo pripadel demokristjanom. Skoro gotovo je, da bo položaj na čelu odborništva zasedel Mario Brancati, dosedanji odbornik za delo in šport. Giovanni Di Benedetto bo tudi v novem odboru odgovarjal za-prevoze. Armando Angeli pa bi po novem vodil odborništvo za ekologijo, javna dela in popotresno obnovo. Iz odbora izpade demokristjan Bomben. V Vidmu pa se vztrajno govori, da si odborništvo želi tudi nekdanji deželni tajnik KD Braida, ki ga nekateri hočejo potisniti na manj pomembno mesto Karnija: velika škoda zaradi toče TOLMEČ — Hudo neurje, ki je pokazalo vse svoje zobe, je v torek zvečer povzročilo veliko škodo na področju Karnije. Okrog 20. ure je ponekod (predvsem v Paluzzi) začela padati toča, dve uri kasneje pa je (govori se o zrnih, ki naj bi bila debela kot jajca) zajela tudi širše območje Colline in Forni Avoltri v gornjem delu doline Degano, vzdolž rečnega bazena do sotočja s Tilmen-tom. Neurje je zajelo tudi Ravasclet-to, Dolino Valcalda, Sutrio in Paula-ro. Toča je prizadela področja, ki ležijo nad 800 metri nadmorske višine, v Sutriu pa je padala še niže. V Col-lini (v bližini Forni Avoltri) so morali na cesto tudi snežni plugi, ker so ledene padavine popolnoma ohromile promet. Podobno je bilo tudi v Ravasclettu, kjer se je v torek zbralo precejšnje število turistov (tudi zaradi prvega nastopa nogometašev Udineseja); v tem karnijskem turističnem središču je padlo kar pet centimetrov toče, ki je povzročila precejšnjo škodo na avtomobilih. Hudo so bile poškodovane strehe nekaterih poslopij v Forni Avoltri, Collini in Sigillettu in v bližini Rigolata. predsedništva ene svetovalskih komisij. Kdo bodo odborniki in kdo bo vodil svetovalske komisije bodo demokristjani odločali danes zvečer na seji njihovega deželnega vodstva in najbrž, dokončno, tudi jutri, ko se sestane njih svetovalska skupina. Jasnosti ni niti v socialistični stranki, kjer se je pred nekaj dnevi že zdelo, da so bile igre že zaključene. Govor je namreč bil, da bodo socialisti izbrali enega odbornika iz vsakega petih volivnih okrožij. Najbrž edino gotovo je, da bo Odbornik za načrtovanje in proračun Gianfranco Carbone, ki bo potrjen na mestu podpredsednika deželne vlade. Gioacchino Frances-cutto naj bi dobil resor za turizem in trgovino (dodajo mu tudi šport), ki je doslej bil domena strankarskega tovariša Carla Vespasiana. Ta dobi novo ustanovljeno odborništvo za gozdove in lov. Govorilo se je, da bo Luigi Bla-sig dobil odborništvo za socialno skrbstvo. Seveda so vsa ta vprašanja odprta. Še najbolj tisto ali bo deželni tajnik PSI Ferruccio Saro vstopil v deželni odbor. Socialisti v Vidmu si to želijo. Iz Rima pa prihajajo pomisleki, češ, da bi moral Saro še naprej voditi strankino organizacijo. Taki pomisleki so tudi drugje v deželi. Če Saro ne gre v deželni odbor, kdo gre namesto njega? Zanfagnini, Mattiolijeva ali Bulfone? Odprto ostaja še drugo vprašanje. Bo Goričan Blasig postal odbornik, ali pa si bodo videmski socialisti pobrali dve odborništvi? Deželno vodstvo PSI bo o vsem tem sklepalo danes zvečer v Vidmu. Skratka, do zadnjega ne bomo vedeli kdo vse bodo novi deželni odborniki in za kak resor bodo odgovarjali. Tajniki šestih strank so sinoči v Vidmu dokončno podpisali programski sporazum kot tudi porazdelitev mest v odboru. (mw) CELOVEC Počitniško vreme in razpoloženje nista preprečila raznoterih dejavnosti v zvezi s pripravami na izvajanje novega zakona o dvojezičnem šolstvu. Delovna skupina strokovnega združenja pedagoških delavcev, katerega člani so izvečine za dvojezični pouk usposobljeni učitelji, se te dni pripravlja na kritično, pedagoško podkovano spremljanje, dokumentiranje in analizo izvedbe zakonskih določil, ki jih imajo mnnogi koroški Slovenci in nemško govoreči Avstrijci za ločevalni model šolstva. Voditelj te delovne skupine dr. Teodor Domej pravi, da bodo v tem telesu delovali učitelji in zastopniki staršev, tako slovensko kot nemško govorečih. K sodelovanju so povabili tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, kakor tudi profe- sorje in druge sodelavce celovške univerze za izobraževalne vede. Prizadevajo si tudi pridobiti sodelovanje nekaterih mednarodno priznanih strokovnjakov za šolstvo, posebej še manjšinsko šolstvo. Delovna skupina se bo povezala tudi s slovenskimi člani predvidene komisije pri zveznem prosvetnem ministrstvu, ki bo tri leta spremljala izvajanje novega zakona. Prva skrb delovne skupine bo razumljivo paziti, kako bodo zakon uveljavili v praksi, koliko utegne biti okrnjena dvojezičnost, koliko bo prvin ločevanj otrok obeh narodov na Koroškem, koliko fizičnih in psiholoških zidov, koliko pa na drugi - pozitivni -strani utegne biti interkulturnega učenja, zboljšanja pouka slovenščine in metodike pa didaktike pri dovojezič-nem pouku ipd. Medtem šolske oblasti že prezidava-jo nekatere šole, da bi napravili prostor za učilnice zgolj k nemškemu pouku pripravljenih otrok. Tako poročajo, da so v Kotmari vasi razred predelili s steno iz aluminija. V Globasnici dva razreda predelujejo z lesenimi, zvočno nepredirnimi stenami, uredili pa naj bi tudi tretjo učilnico. O tem bodo drevi oziroma v petek razpravljali na občinskih sejah v Kotmari vasi in Globasnici. Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev in med-stranski komite za obrambo dvojezične šole so ustanovili sklad za pravno samopomoč, iz katerega bodo krili stroške pritožb v zvezi z dvojezičnim šolstvom. Ti niso nizki: tako je na primer za pritožbo na ustavnem sodišču treba plačati 100.000 šilingov, ki zapadejo, če je tožba zgubljena. V tej zvezi je celovški advokat Sepp Brugger, ki preyerja pravne možnosti za take pritožbe, za Naš tednik izjavil, da vidi več pravnih možnosti, med drugim: • Zahtevo po odprtju dvojezične ljudske šole v Celovcu, • Zahtevo po uvedbi dvojezičnega pouka v četrtih razredih ljudskih šol in na glavnih šolah na podlagi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zdaj je namreč dvojezični pouk možen samo v prvih treh razredih ljudske šole, nato pa poučujejo slovenščino kot tuj jezik. • Zahtevo po kritju stroškov v zasebnih dvojezičnih vrtcih. Pravniki proučujejo tudi možnosti glede rabe slovenščine kot uradnega jezika in glede krajevnih napisov. JOŽE ŠIRCELJ Senator Spetič pri Maccanicu o postopku za zaščitni zakon RIM — Med predvčerajšnjim zasedanjem senata se je senator Spetič srečal z ministrom za deželna vprašanja in instUucionalne reforme la sta se zakona manjšine, ki se je formalno sicer pričel konec pomladi, je pa sedaj ustavljen v pričakovanju, da vlada napove svoje zadržanje. Senator Spetič je opozoril ministra Maccanica na prakso prejšnje zakonodajne dobe, ko vlada ni napovedala svojega osnutka, da bi ne zavlačevala postopka, pač pa je neposredno sodelovala v ožjem odboru komisije za ustavna vprašanja s podtajnikom Spinijem. Maccanico je v bistvu soglašal s tako rešitvijo in obljubil Spetiču, da bo po možnosti sam sodeloval pri oblikovanju skupnega besedila v ožjem odboru, takoj po poletnih počitnicah. S tem v zvezi je Spetič izrazil upanje, da bo vlada, skladno z obvezami De Mite, omogočila pospešitev razprave in iskanje zadovoljive rešitve. Prav zato pa bi bilo potrebno, da pred obnovitvijo parlamentarnih del vložijo svoje osnutke tudi stranke, ki tega doslej niso storile. Še posebej je Spetič izrazil pričakovanje, da bo socialistična skupina v senatu premostila sedanje pomisleke in nesoglasja ter vložila osnutek, ki ga je PSI že formalno predložila v poslanski zbornici. Hkrati bi bilo potrebno, da se obnovi čimprej enotni pritisk Slovencev na vlado in politične sile. verjef^rana 9°spa Parkerjeva ji je vrnila pogled. »Hm, ja, 'Iriui/10 res- In ker ste tudi vi tako sami, je to za vas prava UZDa, kaj ne?« S1 »Vsekakor! S Timom se zelo zabavava. Vrtnariva, po-gega ^.?^asko, plavava, prirejava piknike in še veliko dru-Cehiti Nge9ov okus je preprost in tako me uči, da znam dar rn.I3reProste stvari. Z menoj ni prav lahko shajati, ven-hitj ti tna nek način Tim prav ustreza. Iz mene zna poteg-£S 0 najboljše, kar je v meni.« Pa je Prav je bila stara gospa Parkerjeva zelo radovedna, U liči tU Hi H rfltT-cirr a in ir rrl 3 v m rim r-ialz-rifir-nra rabrmr* tudi dobrega srca in v glavnem nekritična. Oh-Vesd.- e ie potrepljala ii vas. Zdi : baši „T'iUz^0' ko ste vedno tako sami. Tistim zoprnicam Veseli'^e Ie Potrepljala Mary po roki. »No, to me pa res Vaih dp^ara^i vas' se mi leP°' da ste našli nekoga, ki aa nsf; a Službo, ko ste vedno tako histe ta,Cest* I30111 že povedala svoje. Rekla sem jim že, da »K 6 VFSte ženska, ki bi si kupila fanta.« kilade^-p01^!3*-6 0 skodelici čaja? Rada bi slišala vse o 1 trnu in o tem, kako-napreduje.« Toda Mary se za nekaj trenutkov ni zganila, njen obraz pa je bil nenavadno brezizrazen. Potem pa je začudeno pogledala gospo Parkerjevo. »Kaj to so si mislile?« je vprašala z žalostnim glasom. »So res mislile kaj takega? Kako ogabno, kako podlo od njih! Saj mi ne gre toliko zame kot za Tima! O bog, kar na bruhanje mi gre!« Archie Johnson, Maryjin šef, je bil drugi, ki je opazil spremembo na Mary, čeprav ni vedel razloga zanjo. Nekega dne sta prišla v restavracijo podjetja, da bi na hitro nekaj pojedla, in takrat je Archie načel to vprašanje. »Veste, Mary, prav nič me ne briga in prav lahko me popravite, toda ali niste zadnje čase nekako zacveteli, ali se motim?« Zbegana je strmela vanj, ker jo je ujel tako nepripravljeno. »Ne razumem vas, gospod.« »Oh, dajte no, Mary! Nikar me ne kličite gospod ali gospod Johnson! Saj sva na odmoru za kosilo.« Odložila je nož in vilice in se mirno zagledala vanj. Z Johnsonom sta delala skupaj toliko let, da se nobeden od njiju ni spominjal koliko, toda njun odnos je bil vedno strogo omejen le na posle in Mary je še vedno imela težave in se ni mogla dovolj sprostiti med njunimi redkimi, vendar' obveznimi družabnimi srečanji. »Če se vam zdi, da sem se zadnje čase spremenila, zakaj tega ne poveste? Ne bom užaljena.« »No, prav to sem imel v mislih. Spremenili ste se. Seveda ste še vedno grozna stara coprnica in še vedno znate strojepiskam nagnati strah v kosti, vendar ste se spremeni- li. Bog mi je priča, da ste se res spremenili! Kot prvo, se je izboljšal vaš zunanji videz. Videti je, kot da ves čas preživite na soncu in da ne živite pod skalo kot kakšen zalizan polž. In drugič, ko je tista neumnica Celeste zganjala norčije, sem vas celo slišal smejati.« Rahlo se je nasmehnila. »No, Archie, zdi se mi, da bi temu na kratko lahko rekla, da sem se končno pridružila človeški rasi. Kaj ni to ljubek stavek? Ugledna in trdna fraza, kakršno si človek lahko samo želi.« »Kaj za vraga pa je povzročilo, da se je stara devica, kot ste vi, po tolikih letih odločila, da se bo pridružila človeški rasi? Imate morda fanta?« »Neke vrste, čeprav ne takega, kot vem, da si vsi mislijo. Moj dragi Archie, včasih se najdejo stvari, ki stari devici koristijo bolj, kot le spolni užitki.« »Oh, strinjam se! Čudeže dela to, da je človek ljubljen. To je tisti čudoviti občutek, Mary, da si zaželen, da te nekdo potrebuje in ceni. Spolna plat zadeve je le okrasek na tem kolaču.« »Kako ste bistroumni! Nič čudnega, da toliko let že tako uspešno sodelujeva. Veliko bolj rahločutni in sposobni čustvovanja ste kot povprečen poslovnež, Archie.« »To je popolnoma nemogoče, Mary, vendar ste se spremenili! In dodam lahko, da na boljše. Če se boste še naprej izboljševali, vas bom morda celo povabil na večerjo.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Po več tednih lepega vremena je barja poskrbela za skoraj jesensko ozračje Silovita burja prinesla osvežitev SS Po več tednih lepega, suhega in celo prevročega vremena, je včeraj na Tržaškem in v vsej deželi Fur-laniji-Julijski krajini zavladalo skoraj jesensko ozračje. V noči med sredo in četrtkom nas je namreč ponovno presenetila silovita burja, ki je ves včerajšnji dan pometala" mestne ulice in kraško planoto. S prihodom burje se je tudi krepko znižala temperatura, zlasti najvišja dnevna temperatura je bila za skoraj deset stopinj nižja kot v sredo, medtem ko je v sredo ponoči prišla kratka (in brez velikega dežja), a Silovita nevihta, ki je zapustila svoje umazane sledove na avtomobilih in šipah. Poleg tega pa je naša stara znanka, kot običajno, povzročila veliko preglavic gasilcem in mestnim redarjem, saj je razmajala številne polknice, stara drevesa, napušče in žlebe, polomila je veje in raztreščila okenske šipe, tako da je ponekod povzročila pravi preplah. Burja je po podatkih metereološke službe vojaškega letalstva začela pihati po polnoči, točneje ob 00.45. Ljudje (seveda tisti, ki so ob tej nočni uri že spali) so se burje zavedli šele ob jutranjem svitu, vendar je ta že ponoči povzročila po skoraj vsem mestu precejšnjo gmotno škodo. Čez dan je pihala s povprečno hitrostjo okrog 40 kilometrov na uro, ponekod pa je dosegla celo 95 km/h. V nekaterih uspelo "pristati" na zemlji, pustile za seboj veliko afriškega rdečega peska. Avtomobilisti in gospodinje so zaradi njega imeli včeraj polne roke dela, saj je pesek krepko umazal šipe in pločevino. Ko se je mesto včeraj zjutraj prebudilo, pa ni imelo opravka le z umazanijo, pač pa predvsem z odstranjevanjem vseh visečih in nevarnih predmetov, ki jih je veter razmajal in ki bi lahko poškodovali mimoidoče in parkirane avtomobile. Zlasti gasilci in mestni redarji so morali priskočiti na pomoč številnim ljudem, ki si niso mogli pomagati sami. Gasilci so prejeli prvi klic že ob 3.30, od 5.40 pa je telefon v njihovi centrali na Trgu Niccolini neprestano brnel do prvih večernih ur. Gasilci so včeraj opravili skupaj okrog 80 posegov, največ v dopoldanskih urah, popoldne pa jim je že nekoliko odleglo, saj je burji že dopoldne uspelo razmajati vse tisto, kar se je dalo razmajati. V številnih primerih so gasilcem priskočili na pomoč tudi mestni redarji, ki so morali zagraditi nekatere pločnike in ulice, kjer je bilo najbolj nevarno, da padejo napušči, strešniki in polknice. Težave pa so imeli tudi lastniki čolnov in jadrnic, ki so morali pritrditi priveze, da ne bi razburkano morje odneslo njihovih bark. (B. G.) predelih mesta, kjer je našla prosto pot in širše odprte prostore (kot v Miramarskem drevoredu), pa se je zagnala celo s hitrostjo do 105 kilometrov na uro. Kot rečeno, je za poletni čas nenavadno silovita burja krepko znižala temperaturo, ki se je včeraj sukala od 22,5 do 23 stopinj Celzija. Ob 7.30 so pri metereo-loški službi vojaškega letalstva izmerili 23 stopinj, ob 13. uri pa se je temperatura že znižala na 22 stopinj. Razlika s sredino temperaturo je očitna, saj so pred dvema dnevoma ob 13. uri izmerili 30,9 stopinje. Čeprav je bila burja včeraj precej nadležna, pa je v sredo ponoči preprečila močnejšo nevihto, ki se je pripravljala nad Tržaškim zalivom. Mesto je res zalil kratek in nadležen dež, ki je za sabo zapustil debelo plast peska in umazanije, saj ga ni padlo več kot 0,3 milimetra. Burja je namreč odgnala težke in z dežjem nasičene oblake, ki jih je ustvarilo srečanje med valom visokega pritiska, ki je vladal nad srednjo Evropo, in valom nizkega pritiska, ki je nastal nad severnim Jadranom. Debele kaplje, ki so se izlile iz višjih oblakov, katere je nad naše mesto prignal južni veter široko, so se zaradi burje razkropile in so izhlapele. Kljub temu pa so redke kaplje, katerim je Značilni prizori, ki jih je naš fotograf včeraj dopoldne ujel po tržaških ulicah, na Rusem mostu (zgoraj desno) in na obrežju (foto Magajna) »Burja je kot ljudje, vsaka je razil . na od ostalih,« nam je povedal . tržaški vremenoslovec profesor Silv' Polh, na katerega smo se obrnili « vsakič, ko nas vreme preseneti s svojim muhastim obnašanjem. Pr0^esCL Polh, ki skrbno sledi vremenskih spremembam in vodi zelo natance »vremenoslovski« dnevnik, namie zelo rad poteši našo radovednos ■ Tako smo ga včeraj po telefonu vpia' šali, kakšne značilnosti je imelo neurje, ki je prizadelo našo pokrajino. Vsaka burja ima torej svoje značilnosti in tudi včerajšnja nadležna barja, ki nas je zdramila iz vroče poletn omotice, je za vremenoslovce vredna posebne pozornosti. Burja, ki je v sredo ponoči začela pometati po nasin krajih, se je nad Tržaškim zaliv01? srečala z južnim širokom. To srečanje pa je botrovalo dejstvu, da je naa našo pokrajino sicer res začela divjal nevihta, da pa je ta tudi v kratkem ponehala. Burja, ki prihaja iz vzhoda' severovzhoda, piha bliže zemlji ko široko, ki prihaja z juga. Deževni oblaki so se na ta način znašli ujeti men burjo in širokom, hlapi pa so se kondenzirali nad vrtinci burje, to je ptJ' bližno 500 do 600 metrov nad zemeljsko površino. Tu jih je široko naložil? afriškim rdečim peskom, kaplje dezja pa so med padcem izhlapele, tako da so vremenoslovci lahko prisostvovali le polovični, »nedovršeni« nevihti. Ce je imela sredina nočna nevihta izredne značilnosti, pa burja vsekakor ni presenetila vremenoslovcev, saj se večkrat zgodi, da zapiha sredi najleP' šega poletnega vremena. Na ta način smo skoraj vsako leto imeli poleti silovito burjo, ki je za nekaj dni ohladila temperaturo, a ni bistveno spremenila nadaljnjega poteka poletnegd vremena. Vremenoslovce pa je še manj pre- senetila nevihta. Avgusta smo več- krat priča nevihtam, saj se prav v tem času začne vreme nagibati k jeseni m temperatura se prične počasi nižati. Julija imamo poleti povprečno 4,8 neviht (letos jih je bilo pet), avgusta pa povprečno 3,8. Sredina nevihta je bim torej naše prvo avgustovsko neurje. Zaradi klimatskih sprememb, katerim smo priča v zadnjem desetletju, pa m nevihta še nikakor ne naznanja jeseni. Profesor Polh je k tej ugotovitvi hudomušno pripomnil: »Morali bi spremeniti znani italijanski prego?0^ ki pravi, da prva avgustovska nevihta ohladi gozdove fPrima pioggia do-gosto rinfresca il bosco"), saj se sedaj to dogaja šele s prvo nevihto v drugi polovici avgusta.« (bg) Volitve »miss« v Trstu, Gradežu in Lignanu Jutri zvečer v Trstu tekmovanje domačih in jugoslovanskih lepotic V raznih krajih naše dežele bo v teh dneh več prireditev, na katerih bodo lepa dekleta tekmovala za dosego naslova najlepše med najlepšimi. Včasih je potekalo le eno tekmovanje za dosego naslova »miss«. Izobčene so seveda bile užaljene;' zato so svoje moške prijatelje prepričale, naj priredijo še kako drugo tekmovanje z vabljivim naslovom, tako da bi tudi one lahko prišle na vrsto in se uvrstile na prva mesta med najlepšimi. Sporočilo INPS Zavod INPS sporoča, da bo 31. decembra 1989 zapadel rok za predstavitev prošenj za morebitne popravke podatkov v izvlečkih računov (obrazec ECO 1/M), ki jih je INPS poslal na dom interesentov. Obrazci za popravke (ECO 2/M) so na voljo v uradu INPS in na sedežih patronatov, ki nudijo brezplačno pomoč za njihovo izpolnitev. Kdor še ni prejel obrazca ECO 1/M, ga lahko dvigne v uradu za izplačilo prispevkov v Ul. S. Anastasio 5 (3. nad.) Tako pri nas kot v svetu sedaj imamo nekaj takih tekmovanj. Okrog teh je seveda veliko gospodarskih interesov, saj razni sponzorji veliko vlagajo v ta tekmovanja. To je namreč zelo dobra reklama, še zlasti za spozorje — tovarne modnih oblačil, lepotil ter vsega drugega, kar ženske še posebej privlači. V prihodnjih dneh bo pri nas nekaj takih zaključnih tekmovanj. Organizatorji izbirajo poletje, ker se dekleta pokažejo v vsem svojem čaru, tako v dolgih oblekah kot v kopalkah. Pri tem pa vsaka od njih naredi vse, kar je v njeni moči, da se pokaže predvsem članom žirije. Kraj, kjer prireditev poteka, pa pridobi na slovesu. V Gradežu, kjer bodo naslednjo soboto, 13. avgupta, izbrali miss Furlanije-Ju-lijske krajine, bo na prireditev v Parku vrtnic prišlo več tisoč radovednih gledalcev. V Gradežu bo tekmovalo več kot petdeset deklet, ki so bile izbrane v raznih krajih naše dežele. Časovno prva prireditev pa bo jutri, v soboto, 6. avgusta, na terasi Hotela Riviera pri Miramarskem parku. Gre za novo prireditev, ki se v Italiji odvija letos v drugo, prvič pa je letos dobila tudi mednarodno obeležje. Naslov prireditve je "Una proposta per il Cinema" (Predlog za kinematografijo). Pokrovitelj prireditve je ministrstvo za turizem in prireditve, finalno tekmovanje pa bo v Rimu. Zmagovalka bo dobila pogodbo v Cinecittd. Filmski producenti bodo vzeli v poštev tudi nekatere druge udeleženke. V poštev prihaja seveda ženska lepota, vendar pa bodo člani žirije upoštevali tudi | druge sposobnosti kandidatk. Prireditelja v Trstu sta Studio Phi in Hotel Riviera. Na tržaški prireditvi bo sodelovalo petnajst kandidatk iz Trsta, zmagovalka pa bo lahko brezplačno obiskovala znano igralsko akademijo. Vendar pa to ne bodo edina dekleta, ki bodo jutri zvečer tekmovala na terasi tega hotela. K nam pride tudi deset deklet iz Jugoslavije, v glavnem iz Slovenije, Hrvaške ter Dalmacije. Povedali smo, da je tekmovanje mednarodno. Finale bo v Montecarlu (letos je Evropsko leto kinematografije in televizije). Organizacijo za Jugoslavijo je sprejela ljubljanska revija Stop. Pri tržaški izbiri jugoslovanskih deklet bodo sodelovali uredniki te revije, zastopniki ljubljanske RTV in tudi slovenskega republiškega odbora za turizem. Program jutrišnje prireditve se bo pričel že v popoldanskih urah. Od 20.30 do 24. ure pa bodo izbirna tekmovanja tržaških in jugoslovanskih deklet z defileji. Kdor želi na prireditev, mora seveda rezervirati prostor v Hotelu Riviera (tel. 224346 — 224136). Še ena podobna prireditev z mednarodnim obeležjem bo 18. avgusta v Kursaalu v Lignanu, kjer bodo izbirali najlepšo z območja dežel Alpe-Adria. Tja pridejo dekleta z obeh strani Alp. Pogled na teraso Hotela Riviera, kjer bo potekala jutrišnja prireditev (foto Križmančič) Dogovor med predstavniki obeh strani Tržaški Lloyd in pristanišče bosta odslej tesneje sodelovala Avtonomna tržaška pristaniška ustanova (EAPT) bo podprla prizadevanja Tržaškega Lloyda za pridobitev novih prometnih deležev. Komisija za prom6 pri EAPT, ki jo vodi generalni direktor pristanišča Luigi Rovelli, se je sestala vodilnimi pri Tržaškem Lloydu, ki jih je vodil pomočnik generalnega direktor] Giancarlo Trucco. Predstavniki tržaškega ladjarja so med drugim predstav' načrte, razne projekte in strategijo dela v bližnji prihodnosti. Med obema kraj6V' nima ekonomskima enotama se je tako spet ustvarilo ozuračje dejanskega sod6' lovanja po nekaterih nesporazumih iz preteklih mesecev. Obe strani sta se soočili z vprašanjem konkretne podpore iniciativam TržaS kega Lloyda, še posebej glede nekaterih pridobitev na področju blagovnih tok0 iz tujine. Vodilni pri Lloydu so predstavnika tržaškega pristanišča seznanil/ razvojnimi načrti plovne družbe in opozorili tudi na nekatere težave, s katerim se srečujejo na določenih pomorskih progah. S tem v zvezi se je komisija z promet pri EAPT odločila, da bo ustregla zahtevam Tržaškega Lloyda, hkrati P“ je njegovim predstavnikom dala široka zagotovila glede finačnega prispevka z leto 1989, kar bi ladjarski družbi omogočilo nadaljnji razvoj politike pridobiva nja novih prometnih deležev na mednarodnem tržišču. Jutri bodo v Verdiju podelili mednarodno nagrado Opereta '88 Jutri zvečer bodo na odru gledališča Verdi podelili mednarodno nagr®^ Opereta 88, ki jo že tri leta zaporedoma podeljujejo najbolj zaslužnim uine kom in poznavalcem tega glasbenega žanra. Po dunajskem raziskovalcu Marc6 Prawyju ter režiserju in igralcu Ottu Schenku jo bo — kot smo že poročali letos prejela nemška sopranistka Elisabeth Schwarzkopf. Iz zdravstvenih raz ^ gov pa se nagrajenka, ki j‘e že izrazila svoje zadovoljstvo nad odločitvijo rneC:nva rodne komisije, žal ne bo mogla udeležiti jutrišnje slovesnosti. Schwarzkopi° je namreč trenutno na zdravljenju v neki švicarski kliniki. Bronasti kip6C V/. Caraja bodo zato simbolično izročili Luciani Serri, sicer operni pevki, ki Pra^..e odigrava glavno vlogo v Lebarjevi opereti Vesela vdova, s katero gledali-Verdi zaključuje letošnji operetni festival. ,a Letošnja izbira ni naključna, saj se je nemška pevka med drugim odliko1'' . tudi v izredno muzikaličnih interpretacijah Hanne Glawary in se v tej v & predstavila tudi v dveh LP ploščah. Naj pri tem omenimo, da si je Elisa Schwarzkopf zaslužila to mednarodno priznanje predvsem zaradi svojega iz . nega glasbenega pristopa k opereti, zabavnemu glasbenemu žanru, ki ga 11111 y po krivem uvrščajo med drugorazredne zvrsti glasbene umetnosti. V Sesljanu od danes razstava grafike Na sesljanskem sedežu Avtonomne letoviščarske in turistične bodo danes ob 18.30 odprli razstavo grafičnih listov članov tržaškega lik°v združenja Gruppo associativo incisori. Pod naslovom »Incontro in Riviera« ( Čanje na obali) se s svojimi deli predstavljajo Franco Degrassi, Rena Mattia, Maura Israel, Nereo Laurenti in Edi Žerjal. Poleg teh pa razstavl/oj trije drugi umetniki — Folco lacobi, Carmelo Vranich in Guido Walcher niso včlanjeni v združenje. Še mesec časa za politična pogajanja Tržaška občinska skupščina se bo sestala 9. septembra Tržaški šp1q---- občinski sele v petek, 9. svet se bo sestal kSS* obtr»,ki Žabo,, v KD pqi t56!1].0 trenutno predstavniki dnevno' LTT in PRI. Skupščina ima na vena oJu rebn izvolitev župana in no-sentemv,^019, ^se ie torej odloženo na skeoa ,^er.’ vključno s sejo pokrajin-ijek^ sSV6ta' ^ zasedal v ponede- jonc'n ' sePtembra. Novoizvoljeni ra-kot r,rSje9 tržaške občine pa se bodo, izvolit dyi.de.va zakon, sestali šele po gotovi! ‘ržaškega župana, torej skoraj v drugi polovici septembra. Stranke imajo sedaj na razpolago dovolj časa (mesec dni) za oblikovanje novega pokrajinskega in občinskega odbora. Politični sporazum za izvolitev deželne vlade, ki so ga podpisali včeraj popoldne v Vidmu, bi moral odpreti pot političnemu dogovoru tudi na krajevni ravni, kjer pa je položaj zelo zapleten. Lista za Trst ostaja kljub hudemu volilnemu porazu še vedno politična sila, ki bi znala negativno vplivati tako na potek pogajanj kot na oblikovanje novih odborov. Stranke deželne večine (KD, PSI, PRI, V Nabrežini se KPI zavzema za široko občinsko koalicijo ^P.^urusti predlagajo široko politično koalicijo za upravljanje devinsko-rec,P'lnske Občine in so pripravljeni na vsestransko soočanje o varianti zaliv aciiskega načrta, ki bo odprla pot turističnemu razvoju Sesljanskega Občine in so pripravljeni na vsestransko soočanje o varianti ega načrta, ki b tainišt na včerajšnji tiskovni konferenci povedal član pokrajinskega oder]3 Pessato, po mnenju katerega bi lahko prav Sesljanski zaliv skun s°delovanju komunistov, socialistov, demokristjanov in Slovenske “Var'1108^' to se Prav' štirih glavnih komponent v tej občinski stvarnosti, to Podstavlja pomemben urbanistični dokument,« je poudaril Pessa- >>se boli nnmomK™ v,o načrt pravzaprav upravljal, oziroma ne razpolaga s potrebno večino ali pa raz ^.udi v miljski občini, ki se podobno kot nabrežinska sooča 0Jnimi vprašanji in kjer levičarska Lista Frausin razpolaga izv ."i bolj pomembno pa bo, kdo bo obči i sedanja šibka uprava, ki m nski odbor, ki bo odraz čim širšega sodelovanja demokratičnih sil?« strank V ?branskem svetu, se komunisti zavzemajo za politično soočanje z vsemi Kami ustavnega loka. Pogajanja so tukaj, kot kaže, že v polnem teku. z velikimi s polovico PLI, SSk in PSDI) razpolagajo v občinskem svetu s tesno večino (31 glasov na 60), na Pokrajini pa bi taka koalicija uživala podporo polovice svetovalcev. Eno so vsekakor številke, drugo pa politične razmere, ki so dosti bolj zapletene kot to kaže na prvi pogled. V Trstu je gotovo osnovni problem župansko mesto. Krščanska demokracija vztraja pri kandidaturi Franca Richettija, ki ja na nedavnih volitvah prejel največ preferenc in glede tega, kot kaže, ne namerava popustiti. Stranka relativne večine bi v tem primeru imela župane v vseh večjih mestih Furlanije-Julijske krajine, kar baje ni pogodu socialistom in niti nekaterim laičnim strankam. Odprto je tudi vprašanje predsednika Pokrajine, ki jo je doslej vodil demokristjan Dario Locchi. Če bo na čelo Občine izvoljen demokristjan, bo predsedstvo pokrajine pripadalo ali socialistom ali laikom ali pa LpT. Odvisno bo seveda od narave političnega sporazuma. Za mesto predsednika Pokrajine se vsekakor že ogrevata liberalec Trauner, ki je tudi občinski svetovalec, in listar Bonat. Počitniški avgust bo torej odločilen za prihodnost tržaških krajevnih uprav. Nekatere stranke še niso odkrile vseh svojih političnih kart, druge, kot npr. Lista, pa čakajo na razplet dogajanj. Komunisti so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili, da je treba LpT za dobrobit Trsta izključiti iz uprav. KPI se bo zavzemala za konkretno sodelovanje s socialisti ter za nove odnose z zelenimi, (st) V zgoniški občini Ugoden potek izvajanja številnih javnih del V skoraj vseh delovnih sredinah je v poletnem obdobju dejavnost dokaj okrnjena. To pa prav gotovo ne velja za področje javnih del v zgoniški občini, saj je spričo lepega vremena prav v teh poletnih mesecih storilnost na višku. Vrsto dragocenih informacij nam je prijazno posredoval načelnihk tehničnega urada Marjan Černjava, ki od blizu sledi tem posegom in kateremu se tudi s tega mesta zahvaljujemo za razpoložljivost. Začnimo kar pri asfaltiranju makadamske ceste pri Zagradcu, za katero je na razpolago 110 milijonov lir vladnega komisariata. Po stečaju poverjenega podjetja De Paoli je bilo to javno delo oddano goriškemu podjetju Tacchino, ki se je lotilo del 12. julija. Trenutno je v teku širjenje ceste na prvemu odseku od križišča pri Zagradcu proti repentabrski občini, tako da bo široka najmanj pet metrov. Vzdolž severne strani so že začeli zidati kamniti kraški zid, ki se bo skladal z že obstoječim zidom na spodnji strani. Na križišču bodo uredili zelenico, predvidena pa je tudi razširitev kakih 100 metrov ceste od križišča v smeri proti Repniču in če bo potrebno, bodo uredili tudi kanalizacijo. Po vseh teh izboljševalnih posegih bodo naposled še pokrili z asfaltno plastjo cesto od meje z re-pentabrsko občino vse do obeh hišnih številk v Zagradcu. V pogodbi je predvideno, da bodo dela dokončana v roku 90 dni. Če ne bo nepredvide- Trst bo kmalu Zadnja postaja želenega škunerja I? T * Trst k° 15- avgusta priplula v loška /j- niena zadnja postaja, eko-letta atva »Zeleni škuner 1988« (»Go-letos kyrQe m®®8)' ki se ie 15. julija p°t 0k .. anrema odpravila na dolgo nja 0r) 01 italijanskega škornja. Letoš-nizirai^T3' ki jo je kot prejšnje orga-Vrstj : a Tiga za okolje, je že tretja po itajij 111® na svoji dolgi plovbi vzdolž anali,nske obale opravila številne painjif Gorske vode v različnih ko-Prave ^raočjih. Novost letošnje od-jih i,i Pa so tudi analize voda pri več-člaoj lvdl rek. V naši deželi bodo tako anab,•°dJ?rave na Zelenem škunerju Mu, lraii vodo iz Tilmenta, Corno- Trs9?.6: Soče, Timave in Ospa. nosi f8^* krožek Lige za okolje, ki ob nrT6 »verde-Azzurro«, pripravlja je nv j0tiu Zelenega škunerja 1988 (ki l7.3Pnradviden 15. avgusta med 17. in širšo ' ^ Vrsto pobud, s katerimi želi nm, 'Tnovst opozoriti na probleme in vsem St zaščite morskega okolja, pred-riist, Pa Tržaškega zaliva (od savud-nudi rtiča do rtiča Tilment), ki na>v^tUcp Priložnost za ustrezno medeno sodelovanje. ■ lje 63 Priložnosti člani Lige za oko-nja , P°sebej vabijo krožke, združe-tnimi ustva in posameznike, naj z las-škune>-i? °,Vd* zaželijo dobrodošlico Po prvih ocenah je ogenj zajel do 20 hektarov gmajne Požar med Vižovljami in Sesljanom darp3^111 ki I30 Pristal ob pomolu Au-robne?«aSproti Trga Thiita. Za vse pod-labkn 8 v. ln3ormacije pa se interesenti 224464 ahr2i40233a Marina V0CCija' Več kot tri ure so si gasilci morali prizadevati, da so včeraj popoldne v sodelovanju z gozdnimi čuvaji in prostovoljnimi gasilci ukrotili silovitega rdečega petelina, ki je zajel drevje, grmičevje in travo med Vižovljami in Sesljanom. Požar, ki je vzplamtel ne- (foto Krizmančič) kaj po 15. uri, je namreč zajel od 10 do 20 hektarjev površine, včerajšnja silovita burja, ki ni prenehala niti v večernih urah, pa je silno ovirala njihov poseg. Z ognjem se je borilo več kot 40 mož iz Trsta, z Opčin, iz Nabrežine, Milj in Tržiča, tržaški prefekt pa je poklical na pomoč tudi vojsko ter helikopterje, da bi plamene nadzorovali z neba (slednji pa se zaradi burje niso mogli udeležiti protipožarne akcije). Prvo telefonsko opozorilo so gasilci prejeli okrog 15.30. Ko so openski gasilci, ki so prvi prihiteli na kraj požara z avtocisterno, ugotovili razsežnost požara, so poklicali na pomoč še tržaške in tržiške gasilce. Hkrati pa so bili obveščeni tudi gozdni čuvaji, prostovoljni gozdni gasilci iz devinsko-na-brežinske občine ter prostovoljci zadrug Nordest in Santa Barbara. Ogenj je pustošil namreč po poljih med nogometnim igriščem pri Vižovljah vse do Sesljana v višini hotela Sette nani, oplazil je celo ograje avtoceste in železniške tračnice, tako da je bilo videti dim po vsem spodnjem delu devin-sko-nabrežinske občine. Takojšen poseg gasilcev, ki so se silno potrudili, da bi omejili škodo in obvarovali železnico in avtocesto, je preprečil, da bi požar imel hujše posledice. Vzrokov požara včeraj niso dokončno ugotovili, izključili pa so možnost, da je kdo podtaknil ogenj. Že zjutraj so se morali prostovoljni gasilci in gozdni čuvaji iz Bazovice spoprijeti s požarom, ki je razsajal v zgoniški občini, na obmejnem pasu med Samator-co in Šempolajem. Jutranji požar je nastal na jugoslovanski strani, gasilci pa so priskočili na pomoč jugoslovanskim kolegom. V družbi dveh 18-letnih vrstnikov Pridržana prognoza za fanta M se je ponesrečil pod Melaro iB-lgjj9 “^belku za oživljanje glavne bolnišnice se od srede ponoči bori s smrtjo hesreči v nfrea Po3a bil. Aguileia 8, ki se je hudo poškodoval v prometni hiti dehk t Tortnim. Fant je namreč dobil hude notranje trebušne poškodbe, *zida. atna kirurška operacija pa ni mogla zagotoviti ugodnega zdravstvenega Porlanim63 Pola se j,6 v sredo zvečer nekaj po 23.30 peljal s fiatom 500 po Ul. Pedericn (Sroti srecbšču mesta. Ob njem sta sedela njegova 18-letna prijatelja prornetn LaP.osassi iz Ul- Castelmonte 9; in Roberto Candare iz Ul. Toffani 4. kaže pa j350, ija, ki je opravila izvide nesreče, še ni ugotovila njenih vzrokov, avi° namr 3 miac3i voznik vozil prenaglo. Na ovinku pri cerkvi pri Melari je . eč zavozil s cestišča in zadel ob obcestni dron na levi strani cestišča V np‘~V“vui‘u s cest3Kba in zadel ob obcestni drog na levi strani cestišča, sreči se je najhuje poškodoval Pola, ki je sedel za volanom, medtem ko sopotnika dobila le ’ v’ ’’ ...............~ ' - lažje poškodbe, v glavno bolnišnico, kjer Ranjence je rešilec Rdečega so Polo sprejeli na oddelek za ‘MIZA , ~ ~ Lili hrgerit ak°i. odpeljal 9a Prem?. , l,rur9ii°' Tu so ga zdravniki podvrgli kirurškemu posegu, nato pa so Capestlh.na oddelek za oživijanje. barnrgp uh388! 'n 9andare Pa bosta okrevala v 15 oziroma osmih dneh. Prvi se je anl po čelu in se ranil po nosu, drugi pa se ie le lažie udaril v obraz. V sredo med Ankaranom in Škofijami Priletna Tržačana ranjena v trčenju s koprskim avtom Fantek zaužil varekino so otroci }ZrednoPH ZOn!0.st staršev lahko botruje včasih pravim tragedijam, saj ;udi vč “miS,3avi in bi vzeli v roke vse, kar se jim prikaže na obzorju. Tako je o lo do LP???ldne pri družini Zampieri, ki stanuje na Cesti za Cerovlje 6, ki se za las ni spremenila v tragedijo. Poldrugo leto stari nesreče, se je ^klenicaV6 namreč igral v kuhinji, kjer je na mizi stala odmašena plastična Pa9rski, posebnih težav bov, ki Sj, aoločenih situacij in vzgi-Srrieh!) 07iJ° v'nasinešek (nikakor ne v P® naj u- r6rna razmišljanje; drugače Dl bilo za tiste, ki jim je ta srednjeevropska in vzhodnoevropska kulturna »dimenzija« tuja. Kljub avtorjevi bojazni pa se je izkazalo, da je bila v velikih mestih odmevnost knjige precejšna; zgodbice so zbudile pozornost tudi pri kabaretnih umetnikih, ki bi sedaj želeli ta humor postaviti na odrske deske. To je morda le še en dokaz, da je knjiga pravzaprav namenjena bolj izbranemu občinstvu, pa čeprav so zgodbice kar se da »ljudske«. Avtor si sicer ni nadejal širšega odmeva; od vsega začetka si je dopovedoval, da bo tej operaciji prestave židovskih vicev v italijanščino usojen polovičen uspeh. Upal je le, da bo izbor dovolj nazoren, saj je želel nuditi vpogled v manj znani svet židovske vsakdanjosti oziroma duhovnosti skozi očala humorja. V tem je tudi uspel. Bralci, ki poznajo jezikovno-etnične klobčiče naših krajev, bodo opazili, da je tudi nekaj zgodbic, kjer nastopajo ljudje, ki se pišejo Pahor ali Grizančič. Slovenci so v teh zgodbah (podobno kot Nemci, Italijani, Rusi ali Poljaki...) tisti »drug« svet, po katerem naj bi Židje hlepeli, da bi se osvobodili svoje vloge večnih »outsiderjev«. Koliko pa lahko sploh posnemaš druge in se z njimi istovetiš in do kakšne mere se lahko sploh asimiliraš, da ne postane vsa zadeva groteskna? To pa je le ena izmed toliko tem, en vir židovske samoironije, ki se z njo srečamo v tej knjigi. FILIP FISCHER ■ Raymond Carver, po Hemingwaju eden največjih sodobnih ameriških pripovednikov, je pred dnevi umrl za neozdravljivo boleznijo. Carver, ki bi letos dopolnil 50. leto starosti, se je šele pred dobrimi desetimi leti aktivneje lotil pisateljevanja. V svojih delih je opisal predvsem revno plat Amerike. Med njegovimi knjigami naj omenimo Bi bil prosim tiho, O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni, Katedrala in zbirko^pesmi Ultramarine. Kdor bo vzel v roke italijanski prevod Cankarjeve povesti »Hiša Marije Pomočnice«, sicer odlično opravljen izpod peresa Marije Pirjevec (Ed. Studio Teši, Pordenone 1983), bo vendarle opazil, da je v Cankarjevem besedilu nekaj, česar ni mogoče prevesti. Cankarjeva umetniška proza je na nek način prelomnica v zgodovini slovenske literature, a to ne samo zaradi njene nesporne umetniške kvalitete, marveč tudi zaradi novega načina branja, ki ga zahteva od bralca. Tako kot pri Danteju, Goetheju ali Dostojevskemu, je tudi v Cankarjevih delih izražena univerzalnost človeka, hkrati pa se moramo, če hočemo delo pravilno doživeti, posebej pripraviti na poseben svet pisatelja in se vanjga vživeti. Toda kdaj bralec ve, da je pravilno prebral umetnino? Tedaj, ko jo je razumel, ko je uspel doživeti pisateljevo sporočilo in njegov imaginarni svet. Toda to je možno storiti šele tedaj, ko zna bralec literarni tekst pravilno prebrati. Kaj pa pomeni — pravilno prebrati umetnino? Morda smo se zapletli v circulus vitiosus, a recimo zaenkrat, da smo se skoraj vsi naučili branja Cankarjevih del v šoli. Morda ne bomo pretiravali, če rečemo, da je Cankar naš najbolj znan in spoštovan pisatelj, da pa ga izven šolskih beril le redko kdo bere. Kar priznajmo si, da je Cankarja težko brati. Eden izmed notranjih, psihičnih vzrokov je najbrž ta, da Cankarjeva dela še predobro razumemo, da se z njimi identificiramo in nas, kot temu pravimo, »notranje« zagrabijo. Zdi se nam, da čutimo pisateljevo trpljenje, razumemo prav tisto, kar nam je želel sporočiti in kar je ob žalitvi matere, ljubezni do Domovine in do Boga čutil sam Cankar. Njegova dela delujejo »hipnotično« in Cankarja skorajda ni mogoče brati sproščeno ali pa z določeno distanco, kar tako, za sprositev. Brž ko to poskušamo, postane Cankar neberljiv. Kaj je torej v Cankarjevih besedilih tako posebnega, da ga je mogoče brati samo z resnobo in čustvovanjem, ali pa sploh ne? Kaj je skriti čar njegovih besedil? Nedvomno ritmični slog, čustveno bogata metaforika in simbolična melanholija, toda biti mora še nekaj, nekaj, kar je najbrž v celoti razumljivo samo Slovencu. Bržčas se boste strinjali, da Neslovenec le težko v celoti razume Cankarja. Prav zaradi tega pa ravno Cankar iz Slovenca naredi pravega Slovenca. To zveni nekoliko ostro in žal se tu ne moremo spustiti v tekstualno analizo pomenjanja besedil našega pisatelja. Osebno menim, da ne gre toliko za izjemno veličino samega Cankarja, kot za to, da vsi mi, v kolikor smo Slovenci, vselej že govorimo v cankarjanskem jeziku, živimo v cankarjanskem polju razumevanja. Za dokaz se bomo omejili na eno samo besedilo, ki pa je, nota bene, v romanske jezike neprevedlji- va, nam Slovencem pa je, tu apeliram na bralčevo spontanost razumevanja, še kako pomembna. Ta besedica je - hrepenenje. Hrepenenje zavzema osrednje mesto v Cankarjevi prozi in zdi se nam, da prav dobro vemo, kaj je pisatelj hotel s tem povedati. Nekako samoumevno zelo dobro vemo, kaj hrepenenje pomeni, čeprav bi to najbrž zelo težko razložili. Trda, nere-torična slovenščina nam na tem mestu postreže z besedo, ki lahko presega vsakršen pomen, hrepenenju enostavno ni mogoče priti do konca. Toda vse postane »hrepenenje« šele po Cankarju, pri Prešernu ga je še zelo malo. Prevajalka »Hiša Marije Pomočnice« v italijanščino Marija Pirjevec se je v prvem spoprijemu s hrepenenjem še trudila, da bi ohranila izvirni pomen. Ko mala Malči stopi v sanatorij, se zagleda v podobo svetega Štefana in Cankar zapiše: »... oči njegove so bile, kakor da so bile ugledale tisto lepoto, ki so hrepenele po nji vse solzne.« Oglejmo si prevod: »... pareva che i suoi occhi intravedessero gič qu-eilo splendore, a cui agognavano tra le lacrime.« Agognare je res nekakšno hrepenenje, vendar je tak prevod olajšan zaradi glagolske oblike. Pri sa-mostalniški obliki pa tak prevod ni več ustrezen in se namesto hrepenenja prevajalka odloči za pravzaprav edino možno varianto, hrepenenje nadomesti z - »de-siderio«. Desiderare pomeni želeti, toda želja, kot vemo, je nekaj precej drugačnega od hrepenenja. Pri Cankarju se skozi celo povest vrstijo zelo učinkoviti stavki, katerih osnovni motto je hrepenenje. Npr.: «... in je zahrepenela s srcem, polnim nepozabne bridkosti.« , Prevod tu ne more ujeti prave učinkovitosti: »... il cuore era gonfio di desiderio.« Tu ni pomoči, cankarjanskega hrepenenja, ki je začrtalo Slovencem tako čustveno kot pomensko obzorje, se v tuje jezike pač ne da prevesti. Pozorni moramo biti tudi na to, da se hrepenenja tako rekoč ne da definirati, zanj je morda značilna celo a-seman-tičnost, prav zaradi tega pa lahko v cankarjanskem obzorju pomeni vse. Hrepenenje je lahko sreča, a tudi nesreča, je ljubezen, a tudi krivda, tesnoba, zavezanost nostalgični domovini in propadli očetnjavi. Hrepenenje se širi, zvrašča, klije, mori, hrepenenje hrepeni in je neskončno. Skratka, kaj hrepenenje pomeni, ve edino le Slovenec. In prav zato, ker vsak Slovenec ve, še predobro ve, kaj pomeni hrepenenje, nam drug drugemu tega ni potrebno razlagati. Hrepenenje je točka, kjer Slovenec sreča Slovenca ne da bi mu bilo treba kaj reči; je točka samorazumevanja. Tujec tega ne razume, zato pa je Slovenčev pogled na svet v marsičem »cankarjanski«. SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSs*SS'S'*S'SSSSSSS******S*S*SS*"SSS****S*"*S*S*****SS""""S***""* Nogomet: prvo in drugoligaši na pripravah S prof, Nikoličem na delu pri Stefanelu V Pescari predstavili Edmarja Včeraj so se nadaljevale priprave italijanskih prvo in drugoligaških ekip. Spet so odigrali vrsto prijateljskih tekem, vendar pa se tokrat ekipe na pripravah niso izkazale. Prvoligaš Lecce je npr. le izenačil z amaterji Castel di Sangra z 2:2, potem ko je v prvem polčasu že izgubljal z 2:0. Maradona pa medtem nadaljuje s svojimi izjavami, ki niso več polemične, temveč le... stvarne. Dejal je, da sta glavna favorita za končno zmago v prvenstvu Milan in Inter, zelo pa je pohvalil svojega novega klubskega tovariša Alemaa. Na zadnji prijateljski tekmi Napolija se je lažje poškodoval Crippa. Urugvajski napadalec Diego Aguirre bo tretji tujec Fiorentine. Baje bo že te dni podpisal pogodbo. V Pescaro pa je medtem prispel novi srednji napadalec, 28-letni brazilski reprezentant Edmar. Slednji je v svoji karieri dosegel kakih petsto golov, na zadnji turneji Brazilije pa je bil najboljši reprezentant. Na sliki (AP): Edmarja (v sredini) je na letališču sprejelo tri tisoč navijačev. Tenis: nove-stare lestvice mednarodne zveze Lendl še vedno trdno na prestolu Pred dnevi je v teniško javnost »treščila« vest, da Lendl ni več štev. ena svetovnega tenisa. Novica je bila res neverjetna, vendar so jo povzeli čisto vsi najvažnejši svetovni časopisi. Demanti je prišel le nekaj ur kasneje, a tedaj ni bilo več mogoče »škrata« popraviti. Dejstvo pa je, da Lendl počasi popušča, kar je bilo jasno videti na nekem nedavnem turnirju, kjer je gladko z 2:0 izgubil s štev. 150 na svetovni lestvici. Lendl je nato svoj poraz opravičil z dokaj čudno trditvijo, da je Borg odnehal s tenisom pri 26 letih in da je McEnroe še kar hitro »padel« s prestola, sam pa da »kraljuje« že nekaj let. Edberg se mu je po zmagi v Wimble-donu približal le na nekaj točk in tako dokazal, da je s svojimi 23 leti na najboljši poti do teniškega prestola. Tretjeuvrščeni Wilander je že celo vrsto let na samem svetovnem vrhu, toda nikdar ne poseže po njem. Govo- Svetovna štev. 2 Stefan Edberg, ki je pred kratkim osvojil turnir v Wim-bledonu ri se, da ni dovolj ambiciozen. Na četrto mesto nove lestvice se je prebil presenetljivi Američan Agassi, ki se je izkazal z izredno agresivno igro, pa tudi s svojim zunanjim »lookom«, ki je očaral predvsem nežni spol. Sledi mu Zahodni Nemec Boris Becker, ki je sedaj pri svojih rezultatih še preveč nestalen, da bi se znašel višje. Connors je s svojimi 35 leti še vedno eden najboljših na svetu, »preživel« pa je že Mc Enroeja, Borga in še marsikoga drugega. Njegova »trdoživost« je pravzaprav skrivnost, saj je znano, da v zadnjih kolih turnirjev ne zdrži petih setov. Mečir in Noah že nekaj let nista več presenečenji, bila pa sta že višje na lestvici. Cash in Mayotte sta se izkazala predvsem v zadnjem obdobju z občasnimi podvigi. Lestvica: 1. Lendl (ČSSR); 2. Edberg (Šve.)i 3. VVilander (Šve.); 4. Agassi (ZDA); 5. Becker (ZRN); 6. Connors (ZDA); 7. Mečir (ČSSR); 8. Noah (Fr.); 9. Cash (Avstralija); 10. Mayotte (ZDA). Košarka: pri goriškem prvoligašu Aleksinas hoče preveč Na rallyju po Argentini Nadaljuje se dvoboj Recalde - Biasion CORDOBA - Na avtomobilskem rallyju po Argentini, osmi preizkušnji veljavni za svetovno prvenstvo, se nadaljuje dvoboj med domačinom Re-caldejem in Biasionom, oba na vozilih lancia, katerih premoč je na tej dirki več kot očitna. Nasploh pa je dirka zelo selektivna: od skupno 98 tekmovalcev, ki jih je startalo v sredo, se jih je včeraj predstavilo samo 52. Med uglednejšimi žrtvami je bil Fischer, ki je povsem uničil svoj audi 200. Dosti je tvegal tudi Avstrijec Stohl, prav tako na audiju, ki se je kar trikrat prevrnil, končal pa je na kolesih in tako lahko nadaljeval vožnjo, čeprav s precejšnjo zamudo. Razen velikih presenečenj bo torej končna zmaga domena Recaldeja in Biasiona. Vrstni red po 9 posebnih vožnjah: 1. Recalde - Del Buono (lancia delta) 2.06'48"; 2. Biasion - Siviero (lancia delta) po 4"; 3. Wittman - Pattermann (lancia delta) po 6 00"; 4. Šoto - Christie (renault 18) po 13'31"; 5. Trelles - Di Bello (VW golf GTI) po 17'12". Dva tedna pred pričetkom predpr-venstvenih priprav si niso pri goriškem prvoligašu še na jasnem glede izbire drugega tujega košarkarja, ki bo branil društvene barve v naslednji sezoni. Po nakupu Cedrica Hordgesa, ki igra že šest let v italijanskem prvenstvu, je vodstvo kluba mislilo potrditi Chucka Aleksinasa, ki je zelo solidno igral v lanskem prvenstvu. Stvari pa so se nekoliko zataknile, saj je težki ameriški center zahteval mnogo več denarja, kot mu ga je bilo društvo pripravljeno odšteti. Zanj se zanimajo tudi druga italijanska moštva, ki so baje pripravljena ugoditi njegovim finančnim željam. Goriški odborniki pa še vedno nihajo, saj upajo, da bi lahko prišli z Alek-sinasom do skupnega dogovora. Vsekakor pa niso pripravljeni pristati na njegove zahteve, tako da na tržišču že iščejo druge možne variante. V zadnjih dneh se je govorilo o prihodu Lorenza Charlesa, ki je v lanski sezoni nastopal pri Irgeju iz Desia. Kljub temu da je temnopoltni košarkar sicer zelo dober igralec, smo prepričani, da ne bo naslednje leto branil barve go-riškega prvoligaša. Ekipa potrebuje namreč visokega centra, ki bi se dobro boril pod koši, Charles pa je »prenizek« in ne odgovarja identikitu košarkarja, ki ga potrebujejo v Gorici. Sam trener Bosini, ki smo ga telefonsko »ujeli« predno je odpotoval na počitnice, želi, da bi se društvo le sporazumelo z Aleksinasom. Dvojica Aleksinas - Hordges bi po njegovem mnenju zagotovila veliko število košev in bi se tudi uspešno borila pod košema, kjer je bilo v zadnjih letih go-riško moštvo še najbolj pomanjkljivo. Kar se pa tiče sponsorja, so v polnem teku dogovori z znanim italijanskim podjetjem, katerega ime ostaja še vedno neznano. Krožijo pa glasovi, da bi goriško košarkarsko ekipo ponovno podprl San Benedetto. (mal) Košarka kot znanost Redki so tisti ljudje, ki so obče priznani v svoji lastni domovini, na mednarodnem prizorišču ali pa celo v svetovnem merilu. To je kategorija, v katero sodijo posamezniki, ki so na lastnem področju, pa naj bo to znanost, umetnost ali pa šport, dosegli tako stopnjo vedenja in izpopolnjenosti, da postanejo izhodišče in vzor za domala vse tiste, ki delujejo na istem polju in ki so zaradi specifičnega znanja, ki ga posredujejo, izhodišče za številne generacije delavcev v določenem resorju. Take posameznike nazivamo z »velikani« in naj nekomu zveni še tako banalno ali pretirano, je to izkazovanje spoštovanja, občudovanja in priznanja nekomu, ki se je v specifičnem sektorju uveljavil visoko nad poprečjem. Taka osebnost je prav gotovo prof. Aleksander Nikolič, ki je do slave povedel italijanske in jugoslovanske prvoligaše ter jugoslovansko reprezentanco in ki ima neprimerno mnogo več občudovalcev kot kritikov. Nikolič je neposredno po sklepu lanskega drugoligaškega prvenstva, sprejel vabilo Bogdana Tanjeviča in celotnega Stefanelovega vodstva, da nastopi v vlogi strokovnega sodelavca in tako se prav v teh dneh ukvarja s košarkarji Stefane-la, ki v duhu največjega dinamizma in obnovljenih energij prenašajo dolgotrajne in naporne treninge med stenami tržaške športne hale. Vemo, da z vprašanjem verjetno malce prehitevamo, vendar bi od vas radi izvedeli, kakšne so, po vašem mnenju, največje kvalitete in pomanjkljivosti letošnjega Stefanela. »To je šele četrti dan treningov po daljšem premoru, zato so igralci trenutno v psihofizični krizi. Pričakujemo, da bo staža mimo že jutri ali pojutrišnjem, ko bodo »prebavili« prve zahtevne napore in pridobili na kondiciji in splošni gibljivosti. Res je še prezgodaj za kakršnokoli diagnozo, kajti hibe in vrline bomo obravnavali, ko bomo za sabo že imeli tehtnejši del procesa. Osebno mislim, da bo protinapad najnevarnejše orožje te postave, kajti domala vsi igralci so po konstituciji in značilnostih taki, da bi morali v tem elementu prednjačiti in prekašati vsa druga moštva. Delamo na tem, da bo igra čim bolj dovršena, brezhibna v napadu in v obrambi. V začetku bo mogoče še kaj negotovosti, nedorečenosti, toda pričakujem, da bo ob pravem času vse steklo kot je treba, saj delamo na tem. Srčno si želim, zaradi fantov, trenerja in klubske uprave, da bi ta ekipa dosegla vse cilje, ki si jih zastavlja.« Kaj pa pravzaprav zahteva vaše delo? Kako bi definirali vlogo tehničnega svetovalca? »Nisem nikakršen tehnični svetovalec in ne bi nikoli sprejel te vloge, ker bi bilo proti mojim načelom. Kaj pa naj bi jaz »svetoval« Tanjeviču? Mar se ni že dovolj dokazal v Sarajevu, z reprezentanco in v Caserti? Ne, jaz sem le strokovni sodelavec in posegam samo s svojim delom na igrišču, podrobneje povedano, skušam posredovati svoje izkušnje in znanje tem obetajočim košarkarjem in pri tem dajem največ poudarka igri v obrambi in osnovnim gibanjem. Tehničnega svetovalca si zamišljan kot nadrejeno osebo, ki nadzira trenerja in dejansko odloča o taktiki'in o vsem. Kateri tren pa je pripravljen prenašati vse to?« Vemo, da sodelujete tudi z vanskimi prvaki splitske JugoplastiK • Kakšne so najbolj markantne razll^0 in specifične zahteve dela v dveh tak različnih sredinah? »Naj takoj navedem, da bo letošnja s zona Jugoplastike sila težavna, zara številnih obvez (liga, pokal evropskih p vakov, jugoslovanski pokal) in zaradi ou-hoda Poljaka ter dejstva, da sta c^va]7^ rovita in mlada igralca kot Radja in k koč praktično brez odmora zaradi nasto pov z reprezentanco. Težko bo no obnoviti in osvežiti vse sile, ne glecl _ na to, da so v Splitu pridobili kvalitetnp' ga igralca kot je Pavičevič. Trdim, da J delo v obeh okoljih podobno, čeprav ] treba v Trstu skrbeti tudi za psihično i karakterno izgradnjo posameznikov, k so morda nekoliko poklapani po r^zu^f' tih zadnjih let. S tem v zvezi pravim, n so letošnje okrepitve največje jamstva da se to doseže in da se od teh igralca mnogo pričakuje. Z njimi in z zavestja da delajo ustrezno in pravilno, pa prav gotovo kmalu na novo zrastla tuu samozavest in motivacija vseh drugih.« Po vašem mnenju je pedagoški pO' stop na članskem nivoju in v vrhunsk košarki potreben, oz. je sploh mogoč »Seveda. Osebno trdim, da je treba na vseh ravneh vztrajati na določenih stvareh in postaviti jasne smotre in zahteve-Jaz zahtevam od igralcev maksimalno angažiranost, še pred tem pa hočem p°' znati njihovo zdravstveno stanje tn splošne življenjske in bivalne razmere. Poleg tega je ravno tako pomembna pla trenerskega posla prav pogovarjanje z igralci, poslušanje in razumevanje njiho; vih težav, seveda če to niso le izgovori. Treniranje je komuniciranje, oddajanje in sprejemanje informacij po povratni zvezi. Ni dovolj obvladati zgolj tehnične in taktične tajnosti, potrebno je 'vlivati tudi drugačne vsebine in dražljaje v raz' lične osebnosti znotraj enega kolektiva; zato je treba vsemu temu posvečati ogromno časa, drugače ne sežeš stvari do dna.« Kakšna je vaša ocena o sedanjem trenutku v jugoslovanski košarki? »Menim, da razpolagamo z odlično generacijo in da so tudi tiste, ki prihajajo za njo, mladinska in kadetska, že več kot obetajoči. V zvezi s tem bi povedal, da sem proti eksploatiranju mladih igralcev za potrebe članskih ekip in najrazličnejših vrst selekcij, saj so na tak način pmv igralci prikrajšani za dodatno bogatenje in učenje košarkarskih vsebin. To, kar se povsod in običajno dogaja, je sistematično vodenje k nasičenosti, pa naj si tisti, ki to vodi, izmišlja kar najbolj prepričljive razloge. Že dvajset let trdim, da je treba tudi pri košarkarju spoštovati določene zakonitosti, ki veljajo celo v nara- Svoje življenje ste v celoti posvetih košarki in »proizvajanju« igralcev. Vas to ni nikoli nasičilo ali zdolgočasilo? »Kje pa. To je edino, kar me ohranja 'pri zdravju". Čim stopim na igrišče P°' zabim na vse tegobe in zdravstvene ah drugačne nevšečnosti. Košarka me popolnoma "vpija" in ko delam z igralci, se sploh ne zavedam minevanja časa. Ne. nikoli nisem bil tega naveličan in vem. da tudi nikoli ne bom.« (Igor Canciani) Lokostrelstvo: v soboto in nedeljo v Gorici Mednarodni turnir Alpe-Adria V soboto in nedeljo bo na nogometnem igrišču na Stražicah v Gorici mednarodni turnir Alpe-Adria v lokostrelstvu. Manifestacije se bodo udeležili izbrani lokostrelci iz Furlani-je-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, možna pa je tudi prisotnost posameznikov v zastopstvu matičnih društev. Še posebno številna bi morala biti udeležba italijanskih lokostrelcev iz bližnjih dežel, saj predstavlja goriško tekmovanje zadnjo možnost, da si z dobrim dosežkom zagotovijo nastop na državnem prvenstvu, ki bo 17. in 18. septembra v Rimu. Letos je prvič prišlo do večje skupne manifestacije med tremi sosednimi deželami. Pobudniki so se odločili, da bodo v okviru tekmovanja Alpe-Adria priredili tri turnirje. Prvi je že bil julija v Lipici, kjer so premočno slavili zmago lokostrelci iz naše dežele. Po dvodnevnem tekmovanju v Gorici pa se bodo predstavniki treh dežel ponovno srečali še v Avstriji. Na Stražicah bodo polnoštevilno prisotni tudi predstavniki Našega prapora Sirion. Za briške lokostrelce je turnir zelo pomembna preizkušnja, saj si morajo nekateri še priboriti vozovnico za državno prvenstvo. Za nastop na tem tekmovanju pa prideta v poštev dva najboljša rezultata, ki jih tekmovalec doseže v teku sezone. Sodelovanje med 01ympio in Sočo Novi odbor 01ympie je takoj prešel na izvajanje smernic, ki si jih je zadal ob izvolitvi. S predstavniki Soče so se domenili za sodelovanje, tako da bi vsako društvo prevzelo v oskrbo nekaj prvenstev s pristopom manjkajočih sil s strani drugega društva. Na sestanku s predstavniki Katoliškega tiskovnega društva, ki je lastnik telovadnice, pa so se domenili,^ da bo telovadnica v izključni oskrbi ŠZ 01ympie, ki bo za to plačevala majhno mesečno najemnino*. konjske dirke - konjske dirke Na dirki v Rimu je favorit Claymore (sk. 2), ki lahko izkoristi tudi ugodni startni položaj. V skupini X bi opozorili na Evo la Grande, a boljšimi bi moral biti tudi Formula Piena (sk. 1). Na dirki v Ceseni bi najprej opozorili na Edena Bi (sk. X), ki v zadnjem času kaže napredek. V sk. 1 je med najsolidnejšimi Embassi LP, vendar se bo moral precej potruditi, saj na startu ni v najboljšem položaju. Presenečenje lahko pripravi Ebano AS iz sk. 2. V Tarantu bi poskusili bazo s sk. 1, v kateri je najboljši Bisante d’Oro. Med prve bi se moral prebiti tudi Doge del Cigno (sk. X), kar velja tudi za Foscarija DP. (sk. 2). V Firencah je glavni favorit Dibatti-to (sk 1). V sk. X ima dokaj dobre možnosti Folgore RL, pozabiti pa ne smemo na starega, a še vedno solidnega Apacheja KS (sk. 2). Če se bo na dirki v Trevisu Bettano-lo (sk. 1) takoj v začetku prebil v ospredje, ga bo res težko prehiteti. V sk. X bo tekmoval hitri Faliero, za mesto med prvimi pa bi se moral potegovati .tudi Fruidoss (slf. 2). V Follonici je nedvomno glavni favorit Fountain (sk. 1). Nič manj zanesljiv ni niti Eva VI (sk. X), a za omenjenima ne zaostaja Friz del Ronco (sk. 2). DIRKA IRIS Na dirki tris v S. Paolu so favoriti naslednji: Duncan BI (št. 3), Escondido (št. 19) ter Degre Bi (št.). Za sistemiste: Elegy (št. 14), Duck Fc (št. 16) in Figia-ra (št. 1). f i rj 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 1 X X 1 2 1 X 2 1 X 2 1 X 2 1 2 X 2 Kolesarstvo: Anderson prevzel vodstvo VEJLE (Danska) Na 3. etapi kole; sarske dirke po Danski (Esbjerg - p, h le, 169 km) je zmagal Avstralec Anderson, ki je prišel na cilj s 25 5 jlu. dami prednosti pred domačinom tom. Anderson je tudi prevzel vodstvo skupni lestvici, ki je naslednja: c e. 1. Anderson (Avstral.) 13.58'03"; 2. ^ rensen (Dan.) po 26"; 3. Lilholt ) 31"; 4. Frison (Bel.) po 36"; 5. Talen (N* ■' po 42". Rokomet: objavili koledar A-1 lige RIM ... Včeraj so objavili koled^ rokometnih kol italijanske A-1 ih a lige. Prvenstvo se začne 1. 0T;0sser glavni favoriti pa so Ortigia, Ga Speck, Cividin in Gaeta. Motociklizem: Orioli h CagM ^ VARESE — Zmagovalec zaifhM rallyja Pariz - Dakar Edi Orioli Je P. pisal za Cagivo ter tako zapustil do Italia. Orioli se bo udeležil tu ^ slednjega rallyja po Sahari, ki 5 začel 25. decembra. ^jVasia odbojkarska društva po končani tekmovalni sezoni ŠD Sokol: največja zadoščenja in upanja s člansko ekipo ka n7n^re^^ns^em Sokolu ima odboj-diciin' |enska odbojka dolgoletno tra-ustann -f Prec* kratkim, v bistvu do deklet 'Ve združene ekipe Mebla, so ne a lz devinsko-nabrežinske obči-Postar3 Zadnia >>samostojna« slovenska je sev ^ status°m drugoligaša. Odtlej ka paeda minil0 že nekaj časa, odboj-tančn ^ ^ok°lu še vedno reprezen-racj-5. Panoga. Nastopil je čas gene-steria zamenjavl zato se sedaj med nove ?, nabrežinske dvorane kalijo Peso Slle' ^ kljub rosni mladosti že O 9\° Po rezultatih, javne °ko*ov' globalni odbojkarski de-društSt' Smo se Pogovarjali z mladim predsednikom Pavlom Vi- pra®Prav že potekajo mrzlične pri-ljaine na n°vo sezono, bi morda ve-s,anjena kratko pregledati preteklo za ra ti°- Srno nastopali v prvenstvih p0l z lcne starostne kategorije. Raz-Več a?mo s približno 50 dekleti, ki so ne 1 manj enakomerno porazdelje-Unde ^^odnjih postavah: minivolley, .r m D liga. Letos bomo vpisali prv^Pi v prvenstvo under 18 ter malce8^0 2' diviziie- Če pogledam jpo “azaj, na konec lanske sezone, došrp3-P°Vedati, da nam je največ za-vsesknla Prinesla članska ekipa, ki je kik0T nspešno nastopala v D-ligaš-PrestnkUrenci se ce^° potegovala za mer; P v C-2 ligo. Ob koncu smo z da bi°-Prenke9a priokusa ugotovili, In „ S1 P° izkazani kakovosti zasluži- ‘°naPredov "lh. moštev. napredovanje vseh pet prvouvršče-Glede na to, da smo si Pnka]3 * Pravico za nastop v tleželnem Usdpš Pa smo sezono arhivirali kot mo iG|*°' na C-2 ligo vsekakor starta- mi^i!-^0 irenerjev se ukvarja z vaši-eklPami? n6rbalnkrat razpolagamo s tremi tre-bač j 0 s° Damijan Pertot, Igor Gom-maniJ1 ^mila Kralj. Nasploh je po-zel0 anje vaditeljskih kadrov pri nas zaradi red Problem, ki v naši občini mn*,,-. P°manjkanja prejšnjih rodov tekmovalcev toliko bolj izsto- pa. Dekleta se iz najrazličnejših vzrokov po prestanku z igranjem težko vključujejo med trenerje in tudi pri nas se to nekoliko boleče odraža. Na vsak način nam uspeva, da uspešno krijemo trenutno potrebo, v organizacijskem pogledu pa nam, zlasti pri mlajših kategorijah, pomaga tudi precej staršev, ki kažejo veliko razumevanje za športno dejavnost svojih otrok in društva.« Glede na nizko starost vaše članske ekipe, imajo dekleta še precejšnje rezerve v svojem razvojnem procesu... »Tako je. Prav zaradi tega smo letos prijavili še ekipo, ki bo nastopala v prvenstvu under 18 in ki jo bodo sestavljale najmlajše članice ter najobetavnejše odbojkarice iz skupine under 16. Te igralke so kljub mladosti precej izkušene, saj so skupno pot začele že v prvi diviziji. Menimo, da jim igranje na različnih njivojih z visoko frekven- co lahko samo koristi, zato pa smo se vpisali tudi v 2. divizijo, iz katere naj bi že letos sledil prehod v prvo.« Zdi se, da pri vas celotna dejavnost poteka usklajeno in zadovoljivo »Moramo še nekaj storiti za večji razmah minivolleya, npr. konkretnejšo in dobro zasnovano propagandno akcijo po vseh občinskih osnovnih šolah. Vadbene razmere so zadovoljive, ker k sreči razpolagamo s telovadnico, ki ni pretirano zasedena. Čez kakih dvajset dni bodo stekle priprave. Do začetka pouka bomo vadili vsak dan, nakar bomo do začetka prvenstva prešli na štiri treninge tedensko. Med prvenstvom pa bomo trenirali po trikrat tedensko. Po uvodni fazi priprav nas kot prva »kontrolna postaja« čaka Turnir prijateljstva, ki bo letos v Trstu.« , (Ig°r Canciani) Na sliki: akcija s srečanja za deželni pokal med Sokolom Indules in Slogo Koimpex. Požrtvovalnosti in vneme jim ne manjka Zas.krat smo že poročali o lepih uspehih naših rolkarjev, za kar pa ne gre Spr u9a tekmovalcem samim. Na sliki vidimo odbornike, člane in starše, ki mljajo tekmovalce ŠD Grmada in ŠD Mladina in pri tem žrtvujejo veliko svojega prostega časa, pa ne samo tega _______olnvstila *_________ SPDT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za »dolgi pohod« SPDT, ki bo na sporedu od 20. do 27. t.m. v okolici Monvisa. Informacije in vpisovanje pri Ervinu Gombaču (tel. 754742) in na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). ZSŠDI obvešča, da še vedno sprejema prijave za odbojkarski tečaj v Zgoniku, ki bo od 1. do 9. septembra. Prijave tudi pri matičnem društvu. KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi -Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029). PRIMOTOR KLUB vabi na sestanek, ki bo drevi ob 20.30 v Lonjerju. Razpravljali bomo o organizaciji tekme na Grobniku, ki bo 21. t. m. Povratek Sedem ur so se nosači podajali s kiblo preko reke Braldu. Na koncu smo ostali le alpinisti. Večer počasi pada, v koloni pa pešačimo proti kraju, kjer bomo prespali. Kar tu bo, ob reki, kjer so neki drugi alpinisti ali trekingaši že postavili svoje šotore. Mi jih ne bomo. Prelepe so zvezde na nebu. Naenkrat se Rado, ki hodi le dva koraka pred menoj, obrne in izreče stavek, ki se globoko zareže v mojo dušo. »Kako lepo bi bilo, ko bi bili že na povratku!« Spreleti me. Preblisk. Saj res! Vsi sanjamo povratek, vsi sanjamo odhod. To pomeni, da gremo le zato, da se lahko spet vrnemo. In se nato spet odpravimo na pot. In to v nedogled. In se krčevito otepamo vsakdanjosti. To je bistvo. Želimo si povratka. Nestrpno ga čakamo, vendar pa bi radi tisto vmes doživeli. Želimo si povratka, ker vemo, da bomo tisto vmes itak doživeli. Kar samo bo šlo. V najslabšem primeru kar po inerciji. In se bo vmes nekaj zgodilo. In zato se bomo še naprej podajali na pot. »Res je, Rado,« odgovorim kar sebi, saj je Rado že daleč pred menoj in me ne more slišati. Ognji Povečerjali smo, vsi pa smo, v tem ključnem trenutku, ko pada mrak, bolj zase. Ne gre nam za pogovore. Sami smo z zvezdami, ki se prižigajo na nebu, sami s to idilično pokrajino, ki sem jo že doživel nekje v sanjah, ker take so sanjske pokrajine, sami z ognji, ki jih nosači počasi prižigajo vse naokoli, sami smo s svojo samoto, ki jo čuvamo kot nekaj ta trenutek najdražjega, najslajšega. Vse nam lahko vzamejo, naše samote pa ne. Ne vem, koliko časa sem zasanjano zrl v reko pred mano, v ognje in pesmi nosačev, v prijazne lučke na temnem nebu, v tisto, kar se je vrtinčilo v moji duši. V tisto, kar ne bo vedel nihče, le jaz. Ker tu želim biti sam s svojim najskrivnostnej-šim. Svojim najglobljim, s svojim najbolj skritim. Leno razgrnem spalno vrečo in se uležem nanjo. Reka žubori pod menoj, nad mano pa so zvezde, in nič ne zahtevam od njih. Le to, da so tam. Vse polno jih je. Naposled opazim, da se je še nekdo zleknil nekaj metrov stran od mene. Je Matevž. »Kaj delaš?« ga vprašam. »Gledam zvezde.« Domača slaba volja Naslednjega dne vstanem prvi, vendar pa nočem noreti na začetku skupine. Bogdan me izrecno vpraša, če bi pohitel s Primorci in se tako ognil dolgi vrsti nosačev, pa odklonim, saj mi je njihov ritem prehiter. Raje počakam Žareta, Mojmirja in Niča in se z njimi počasi podam na pot. Današnja etapa do oaze Payu je namreč kratka, zato se mi nikamor ne mudi. Med hojo pa se naposled zavem, da tudi tu, med odpravo, ohranjam domače navade, prijeme, reakcije in miselne šablone. Kaj pa sem si mislil, da bom v nekaj dneh, pa čeprav v popolnoma drugačnem okolju zabrisal duševno navlako in negativne reakcije, ki sem jih, žal, nabiral celo vrsto let? Zgodi se namreč, da me med hojo, ko v vrsti z nosači disciplinirano čakamo vrsto na nekajmetrski vzpon, zvito pogleda možiček za mano ter se enostavno postavi v vrsto pred menoj. Jasno je, da ga takoj odrinem vstran, obenem pa postanem nadvse nestrpen. Čakanja v vrsti mi je dovolj, zato se lotim kar proste plezanje levo od normalne smeri. Pri tem se mi odkruši velik kamen, ki zadene nekega nosača direktno v glavo, da je krvav. Nosači zaženejo vik in krik, ko pa se spet spustim k njimi, mi jezno pravijo »one parter finish«. Jaz jih samo pogledam ter jim zabrusim v obraz, kar v slovenščini: »Ne ga srat, za vas bi bilo treba kvintal kamenja, pa ne bi z njim Nosači so si oprtali petindvajsetkil-sko opremo in se podali na pot... pokončal še nobenega nosača!« Jasno je, da mi je. nosača žal, vendar pa sem bil takrat besen. Kaj pa vam je bilo treba, da ste me odrivali iz vrste! Le nekaj minut kasneje mi je vse zadeve tako žal, da si zabičam v glavo, da se bom moral enkrat za zmeraj odpovedati svoji nestrpnosti, ki ne pelje nikamor, temveč stvari razmisliti, kot je pač treba. In vem, da še bom tega držal. Nato še pohitim, da dosežem »finish parterja«. Tam je, krvavo progo ima na obrazu, vendar pa je to le praska. Razkužim mu ranico, ga potrepljam po rami. ter grem svojo pot. To je bila zame lepa lekcija. Le da bom od nje kaj odnesel! Vseeno pa se me slaba volja še drži in izbruhne pri najbolj neznatnih stvareh. Malo pred Payujem se mi namreč strga vezalka, razlije se mi krema za sonce, mislim, da sem izgubil uro, ko sem se ustavil ob reki in se umil, pa ni res, te neverjetne malenkosti pa mi povzročijo slabo voljo. Na srečo je že konec etape, kjer bom posedel sam s seboj. Preveč potuhnjene živčne napetosti sem te dni nabral, tako da je nastopil čas umiritve. ge razmere na Goriškem smo ocenili, da mora biti TO amo vzpodbudnik in usklajevalec namenov, temveč ob-recij.0 ^di prireditelj in nosilec akcij (beri kolesarstvo, pri-za rjVe-za Nemštvo, proslave). Da je urad Združenja servis je samo po sebi umevno. Da skušamo iz tega sklea v. zadnjih mandatnih dobah vedno po razpravi in ali 0^aniu na odborovih sejah izsiliti v posameznih društvih je m^llih kakšen dodaten napor izven prvenstev in vadbe, st0o,ai res- Povedati je treba, da smo tudi naleteli na skoraj drhšt °h10 odmevnost. Morda so manjšo odmevnost našla VodilVa v odboru ali stvarneje povedano v ožji neformalni doj11 skupini za vprašanja, ki so vezana na rešitve izven oc^ora- ju je dejansko naša omejenost, naša po-T1Vost. naša neprodornost v oblastvene politične, up-Se2on ln ielesnokulturne sfere. Sicer pa smo ravno za to Utrip ° sklenili, da posvetimo več časa in napora za notranji ŠtJ celotnega sistema in tu naj navedem v protiutež prej-teaciJ111 ° nogometu kakovostni premik na področju rek-9re jp e9a nogometa, ki se je letos še bolj razmahnil in kitilo Zd Pravo prvenstvo. Glede odnosov TO - društva naj Solha?re(?e ln zaradi folklore omenim značilnost, ki je pri-spp.j t;ud> v drugih ustanovah, ki pa ni vedno praktična, ne ernljiva, mnenje namreč, da če ni predsednika na sre- čanju, razgovoru, občnem zboru, stiku, Združenja ni bilo zraven. TO ZSŠDI je tudi vsekakor zadolžen, da usklajuje odnose s sorodno organizacijo, ki deluje na novogoriškem območju. Izoblikovan je sistem formalnega in neformalnega dogovarjanja, ki daje svoje sadove, za katere menimo, da so sočnejši iz mandatne dobe v mandatno dobo. V marsičem se kaže organizacijska šibkost z naše strani, vendar lahko trdim, da se vedno manj izneverjamo sprejetim obveznostim. Tudi partnerji bolj in bolj razumevajo naš sistem, naš ritem, naše potrebe in zapletenost odnosov z dejavniki večine v goriškem mestu. Večkrat so bila v tem izvajanju omenjena gmotna sredstva. Tu je mesto, da pripomnim, da ne gre samo za običajno kronično pomanjkanje. Gre za bolj zapleten klobčič, ki se je izoblikoval in zamotal, ker že dolgo škriplje v sistemu dogovarjanja in sklepanja v okviru ustanov in posameznikov, ki sestavljajo tisti del narodnostne skupnosti, ki se istoveti s SKGZ. Številčna razširitev in zlasti večja kakovost, do katere ni prišlo slučajno, ker je težko ali nemogoče, da se kaj slučajno pripeti (lokostrelstvo je recimo tlelo pod pepelom celih osem let in danes se na začetke pozablja, ker se državni naslov upravičeno blesti), sta prinesli višje gmotne zahteve. Ker pa nismo imeli na Goriškem neskromnih ljudi, se je zgodilo in se dogaja, da so za enako strokovno delo podplačani v primerjavi s honorarji na Tržaškem, zgodilo se je, da nismo znali poiskati ali da smo bili prepočasni pri iskanju virov in izvirov tistih potočkov, ki so v drugih okoljih razrasli v reke in veletoke. Razlago in morda tudi opravičilo za tako naivno vedenje je treba iskati v prepričanju, ki je vladalo in še vlada v naši vesti in zavesti, da je iskanje in dodeljevanje pomoči iz kakršnihkoli virov — družbenih ali psevdodružbenih stvar skupne presoje tistih, ki imajo ali morajo imeti celovit vpogled na položaj, ne pa stihijsko, zaradi pripadnosti določenim centrom odločanja ali še slabše zaradi iskanja osebnega ugleda pri moštvih in društvih. Marsikdo je na Goriškem menil, da je dolgoročen, politično in vzgojno neoporečen delovni načrt zadostno zagotovilo za priklic potrebne gmotne osnove, da lahko uresničujemo zastavljene cilje. Nekatera športna okolja na tržaškem so bila močnejša, predvsem pa bučnejša. Naj omenim s tem v zvezi dejstvo, da se je časopisno in siceršnje poročanje o goriški telesni kulturi občutno izboljšalo šele v zadnjih dveh mesecih po nekajmesečni ofenzivi, v katero smo bili prisiljeni in za katero še danes nekateri posamezniki v Trstu menijo, da je bila ihtava in nepotrebna. Naj izpade tudi načenjanje vprašanja o sredstvih ihtavo; gotovo je, da ni nepotrebno. Ker se zavedamo in nočemo, da bi pri Moščenicah obstajala kakšna državna ali miselna meja, predvsem pa ne meja predsodkov, sprašujemo: če ni primerno, da preusmerimo goriške vire in izvire, za katere je že dogovorjeno, da tečejo na Tržaško ali je dojemljivo, da bodo goriške športne »špice« dobivale gmotno pomoč iz sredstev, ki se ustvarjajo na Tržaškem? V sklopu tega klop-čiča je še en manjši, zato pa nič manj zapleten, zategnjen in meni nerazumljiv. Kako je mogoče, da oddvajamo namenska sredstva za pomoč članicam za zadostitev večjih ali manjših potreb na enostaven predlog, da je pač potrebno dvorano, tiskarno ali restavracijo plačati; ko pa pride predsednik osrednjega odbora z izdelanim osnutkom za uresničevanje načrtov, za katere se leta in leta opredeljujemo na občnih zborih osrednje organizacije in članic, in s predvidenim ritmom oddvajanja sredstev, dobi v enem primeru nikalen odgovor brez razprave, potem ko je nekaj mesecev čakal in je kazalo, da bo sprejeto, v drugem primeru vse kaže, da bo podobno, teče pa že šesti mesec od prvega pogovora! Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik H Marko Waltritsch zS"‘»«FIE(i 5. avgusta 1988 Italijani so se izrekli o najpopularnejših osebnostih Predsednik De Mita in Celentano v hudi konkurenci za prvo mesto RIM — Narod je prav te dni določil kralja lepotcev (glej sliko na levi), statistična služba SEG pa je na podlagi ankete ugotovila, katere so najpopularnejše italijanske osebnosti. Rezultati pričajo, da postajajo Italijani vse bolj zbirčni in nepredvidljivi, kajti najpopularnejši (o priljubljenosti anketa ne govori) med dvajsetimi možnimi kandidati je... ministrski predsednik Ciriaco De Mita. Natanko tako. Skrbno izbran vzorec anketirancev je namreč neizr podbitno izbral De Mito z 98,6% preferenc. Takoj za njim, s pičlo razliko 4 desetink odstotka pa se je uvrstil Adriano Celentano (98,2%). Za De Mito so se v večji meri zavzeli moški (99,6%), vendar se tudi ženske niso veliko obotavljale (96,8%), povprečna starost obojih pa se suče med 36 in 45 letom. S poraženci običajno neradi opletamo, toda anketa je anketa, in italijanski živelj je na zadnje - 20. mesto pahnil Luciana Rispolija, voditelja televizijske oddaje »Parola mia« s komaj 23% preferenc. Malo pred njim je televizijska novinarka Lilli Gruber (30 odst.), medtem ko je (častno) 18. mesto zasedel tajnik komunistične partije Achille Occhetto. Anketiranci so zanj zbrali 42,7% preferenc. Že res, da se Occhetto nerad nastavlja fotografom in da bolj malo nastopa na televiziji, vendar je že kar zaskrbljujoče dejstvo, da ga je na sliki prepoznalo le 15% najstnikov, pač pa mu je naklonjenost izkazalo 76% anketiranih med 18. in 25. letom. Kljub temu, da so ga v skoraj vseh revijah in dnevnikih ovekovečili, ko nežno poljublja soprogo, Occhetto ne vzbuja velike pozornosti med ostalimi italijanskimi damami. Kar'67,9%> anketiranih gospa namreč ni vedelo, kdo je. Kdo pa so ostali kandidati? Tudi zanje je rezultat že kar presenetljiv: prva dama italijanske kinematografije Soha Loren je zasedla (tokrat resnično) častno 3. mesto, televizijski »show man« Lino Banfi je četrti, peti je Renzo Ar-bore (najmlajši ga zelo malo poznajo), šesti pa je sfrizirani nogometaš Milana Ruud Gullit. Sledijo še: Nino Frassica, Alberto Tomba, Giuliano Ferrara itd. Anketa za določanje preferenc je sledila anketi, katere namen je bil zbrati skupino dvajsetih kandidatov. Zanimivo je nemara tudi dejstvo, da so Italijani optirali večinoma za moške, saj je končna lestvica vsebovala samo dve ženski. Angleška plemkinja pregnala tatu LONDON — Kaže, da pogum plemičev oz. članov plemiških družin ni povsem izginil. Premožna angleška plemkinja je pregnala tatiča, ki sta se v nočnih urah podala v njeno razkošno vilo iz 17. stoletja v bližini Bristola. 60-letna vojvodinja iz Beauforta se je očitno držala mota svoje družine, ki se glasi »Preziram strah«. Komaj je v noči s torka na sredo v poslopju zazvonil alarm, se je na čelu skupinice ljudi odločno podala proti knjižnici, od koder je prihajal sumljiv šum. V knjižnici je zalotila dva tatovajmorda pa je šlo za samo enega, je povedala), proti katerima se je zagnal njen zvest pes Mabel, zaradi česar sta jo urno popihala. Kljub uspešnemu posegu je kneginja nejevoljna; njena sestra Lottie ni sledila načelom družine, saj je ostala v svoji sobi. Na procesu v Bihacu govorili o BIHAČ — Petoobtoženi v aleri »Ag-rokomerc«, nekdanji podpredsednik poslovodnega odbora te organizacije Ibrahim Mujič je včeraj odgovarjal na vprašanja obtoženih in njihovih branilcev. Se največ vprašanj se je nanašalo na vpletenost visokih politikov v celo afero. Ibrahim Mujič je povedal, da so razvoj »Agrokomerca« dobro poznali mnogi iz republiškega in državnega vodstva. Med drugimi je imenoval tudi bivšega obrambnega ministra Branka Mamulo in sedanjega predsednika jugoslovanske vlade Branka Mi-kuliča. Slednji naj bi po besedah obtoženega v času predsedovanja jugoslovanski vladi podjetje tudi obiskal in podprl znanstveno-raziskovalno delo v njem. Na vprašanje prvoobtoženega Fikreta Abdiča, ali Mujič ve, o čem so se predstavniki »Agrokomerca« pogovarjali s šefom vlade, je ta odgovoril, Mikulicu da kolikor on ve, o nasprotovanjih podjetju s strani nekaterih drugih velikih podjetij v republiki. Mikulič in Abdič sta se po besedah obtoženega nazadnje srečala maja lani na novosadskem sejmu. Na vse to je predsednik petčlanskega sodnega sveta pripomnil, da se petoobtoženi boljše spominja Abdičevih srečanj z visokimi politiki od prvoobtoženega samega. Obramba Fikreta Abdiča in Kakije Pozderca je Ibrahima Mujiča včeraj še vprašala, ali so z njim v zaporu grdo ravnali, na kar je kratko odvrnil: »Da, pretepali so me.« In povedal je, kaj so hoteli od njega: »Nihče ni od mene neposredno zahteval, naj obtožujem Abdiča in Pozderca. Hoteli pa so, naj jim povem mnoge stvari o Kakiji Poz-dercu.« Brez krone ne gre Prodoren pogled (levo), očarujoč nasmeh (desno), mišice na pravem mestu ^ okronana glava (levo in desno). Gino Concari (spet levo) je baje najlepši m Italijani, Giorgio Mastrota pa nosilec vseh mogočih vrlin (Telefoto A Kar je preveč, je preveč! Tale, na sliki, ni požrešen na sladoled, pač pa (iznajdljiv) siromak, ki mu vročina očitno preseda. Zavistneži smo mu že napovedali pljučnico (AP) Majhno letalo se spretno izogiba radarjem protiletalske obrambe Kdo je »fantom pariškega neba« ki nemoteno leti nad prestolnico? PARIZ — Kakšna je zračna obramba Pariza? Te dni, ko vsi govorijo o mladem Mathiasu Rustu in diplomatskem uspehu Hansa-Dietricha Genscherja, ali pa o spretni taktiki Mihaila Gorbačova, ko je za popotnico za-hodnonemškemu zunanjemu ministru izpustil mladeniča, ki je s svojo cessno likvidiral poveljstvo sovjetske letalske obrambe, se je nad nočnim Parizom pojavil skrivnosten letalec - ne enkrat, vsaj dvakrat. Oblasti, od prefekture do uprave civilnega letalstva in vojnega letalstva si podajajo odgovornost, Pariz ima pa počitniško razvedrilo. Neidentificirano športno dvomotorno letalo je ponoči od pretekle srede na četrtek in potem še od petka na soboto skoraj tri ure nemoteno preletavalo v nizkem letu francosko metropolo, ne da bi kdorkoli od odgovornih sprožil alarm. Mogoče jih je preveč ali pa so zapadli v počitniško dremavico, čeprav je strogo prepovedano leteti nižje kot dvatisoč metrov nad mestom -z dovoljenjem seveda (kar ne velja za policijske in vojaške helikopterje, ki vsak dan frčijo čez mesto). Letalo je v nočnem miru nekajkrat obletelo Eifelov stolp, se spustilo nad Seno in v nizkem letu preštelo vse mostove od Bercyja na vzhodu preko Ile de la Cite in Notre Dame, Pont Neufa, Alexandre III, lene, Alme, Bir-Hakeima in naprej proti zahodu do Neuillyja, izvedlo nekaj lepih loopingov nad Bulonjskim gozdom - in izginilo v noč. Ali je lepa noč spravila neznanega pilota - do danes še niso našli krivca - v tako dobro voljo, da si je privoščil nočno avanturo nad Parizom? Docela mogoče, toda posledice bi bile lahko strašne. Če bi mu odpovedal motor ali če bi v svojem - bogve kakšnem razpoloženju naredil napako - in bi se letalo zdrušilo na mesto, koliko žrtev bi bilo? A ko so novinarji začeli spraševati oblasti,' se je začel vrtiljak odgovornosti - direkcija zračne plovbe je kazala na prefekturo, prefektura na žandarmerijo, žan-darmerija na civilno zaščito, vojaki pa so priznali, da njihovi radarji postavljeni okrog Pariza tako nizko letečih "objektov1 ne ujamejo. So pa seveda zmeraj pripravljeni, zmeraj budni in njihovi miragi v Villacoubla-yu in drugih bazah okrog Pariza dežurajo, vselej pripravljeni braniti mesto. Kaj če bi se našel norec, ki bi recimo v lepi avgustovski noči sklenil vreči amatersko bombico na Elizejsko palačo, na Matignon, v vrvež okrog Les Halles in Beaubourga ali na latinsko četrt, kjer ni meje med nočjo in jutrom? Čiste hipoteze, toda Pariz je v zadnjih letih doživel toliko atentatov, da tudi takšnega ni mogoče docela izključiti. Obramba Pariza je enako šepava kot (je bila ali še je) moskovska. Tembolj ker "fantom pariškega neba" - vzdevek se je neznanega letalca že prijel - ni prvi podjetnež te vrste v zadnjih letih. Leta 1983 si je neki Američan na povratku z letalskega rallyja v Afriki privoščil kar podnevi polet med nogami Eifelovega stolpa. Albertu Maltretu se \e leta 1985 iz protesta proti razmeram v maroških zaporih zdelo nujno pristati na najlepši aveniji sveta - na Champs Elysees. K sreči je bila široka avenija prazno, bilo je zgodaj zjutraj in snemali so reklamni film, a vendar... So pa še drugačni primeri - o katerih smo že poročali. Nadine Vaujour je maja 1986, potem ko se je komo] slab mesec učila upravljati s helikopterjem, brez pose0' nih težav priletela nad jetnišnico Sante v 14. arondis' maju, obletela nad streho zgodovinske stavbe in odpe' Ijala moža Michela, obsojenega na osemnajst let jece/ Vrla Nadine se je spustila v park bližnje Cite Universi' taire, pustila helikopter policajem in odpeljala svojego Michela, a ne za dolgo. Konec septembra je bil spet mrežo. Kdaj bodo ujeli "fantoma pariškega neba"? , To je težje vprašanje kljub ultramodernemu kontrol' nemu sistemu - pa tudi zaradi kompetenčnih sporov. Uprava civilnega letalstva s svojimi radarji in roču' nalniki skuša kolikor je le mogoče kontrolirati zracn prostor okrog Pariza in nad njim, toda spričo gosteg prometa (poleg velikih letališč Roissy, Orly, Le ^our?f. je še cela vrsta vojaških in športnih pristanišč) je nek ko treba vzdrževati ravnotežje med zračnim prometo in varnostjo ogromne metropole z okolico in tu se 0°P.. rajo "nizki koridorji", podobni tistemu, po katerem 1 Mathias Rust mirno priletel do Rdečega trga. V Par,z „ je tak koridor od St. Cyra na zahodu do Črne stolpm na Montparnassu. ,, Za lov na kršitelje so na voljo lovska letala in he kopterji zračnih sil, a kaj, ko je krivce najprej tte odkriti, radarji pa so za nizko leteča mala letala s^P}'u. In končno visoke kazni, ki naj bi varovale pred t šnimi podvigi: od pet tisoč do 60 tisoč frankov in 0 vzem pilotske izkaznice. Toda krivce je zaradi mpoz športnih letališč okrog Pariza kljub natančni evide poletov hudo težko ujeti. »Nekateri (športni piloti) tr jo, da lahko letijo kadar hočejo in kamor hočejo,« Pr , j direktor enega od športnih letališč pri Parizu, »^ra ^ kontrolorji v Roissyju in Orlyju pa imajo toliko dela, zares ne morejo opaziti, če je nekje nad 14. ali m- 0 s. jem športno letalo.« - Razen tega pa zadnje čase p°9 to stavkajo. _ „njiepše Pariški Mathiasi Rusti imajo kot vse kaze, naP^oT-priložnosti za svoje podvige, kljub poostrenemu _ stvu. Preseliti Lubjanko in Lefortovo v Pariz pa ni m če - če je celo iz mračne Sante mogoče spleza streho in se odpeljati s helikopterjem na dopus , čeprav le za štiri mesece. JAKA ŠTULAR