glasilo s o c i a l i s t i Č n leto xiii., st. 62 — cena 10 din e zveze delovnih ljudi za gorenjsko SREDA, 25. MAJA 1960 S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj CIM BLIZE PREBIVALCEM 0 organizaciji in delu upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora bodo ponovno razpravljali jeseni Kranj, 24. maja — Na skupni *eii obeh zborov olo Kranj, ki J* bila danes, so odborniki po-ušali več zanimivih poročil. Kot r*v° je bilo poročilo o poslova-nju Komunalne banke, za tem počilo o občinskih in družbe-h načrtih in proračunih, poro- čilo nih o organizaciji in delu uprav-©rganov olo, poročilo bajnega javnega pravobranilca ter poročilo okrajnega sena-ta za prekrške, o njegovem delu v tetu 1959. Obsežno poročilo o delu upravah organov je na seji obeh zborov podal tajnik OLO tovariš Pavle Zupančič. On je pojasnil Wo Okrajnega ljudskega odbo-ra in drugih kolegijskih organov, Organiz,icijo uprave, sistematiza-ClJo delovnih mest, upravno in administrativno poslovanje ter j^a koncu tudi nekatera usluž-"^ska vprašanja. V njegovem re*eratu je poudaril, da je bilo v ^dnjih letih precej narejenega v smislu decentralizacije okrajne uPrave in prenosov raznih funk-2)J na občinske ljudske odbore. *ođa pri tem se še zmeraj kapjo razne težave, ki jih ni moč rko hitro reševati. Precej težav J£ zaradi tega. ker občinski ljudmi odbori kakor tudi Okrajni sudski odbor še nimajo zasede-delovnih mest z ustrezno *Valifikacijo uslužbencev. Prav ta^o nekateri' službe ovirajo za-^otani in obsežni predpisi, ki občinski ljudski odbori poča-81 kujejo. 0° koncu njegovega referata količini tanj;i .surovin in drugih 1. c se je v razpravi javilo več odbornikov med katerimi tudi Milan Ogris, Lovro Cerar in Vinko Hafner. Slednji je zlasti poudaril, da je treba iskati rešitve v nadaljnji decentralizaciji raznih služb kot je na primer šolstvo, katastrska služba itd., da bi tako organe oblasti čimbolj pri- bližali potrebam prebivalstva. Hkrati je poudarjel. da bi bilo primernejše odgoditi splošno razpravo o poslovanju OLO na jesen, ko bi zbrali še druge ustrezne podatke o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, Vodne skupnosti, Kmetijske zveze ratnih zbornic itd., kar vse dopolnjuje poslovanje Okrajnega ljudskega odbora v celoti. - L c. V SLOVENSKI MLADINCI ČESTITALI TITU ZA ROJSTNI DAN V nedeljo, 22. maja ob 17. uri je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel v Belem dvorcu v Beogradu 19-člansko slovensko mladinsko delegacijo, ki mu je čestitala k njegovemu 68. rojstnemu dnevu. V delegaciji sta bila tudi dva gorenjska mladinca — Janez Čuden z Jesenic in Zdrarvko Krvina, predsednik Okrajnega komiteja LMS Kranj, ki je bil obenem tudi vodja slovenske delegacije. O svojem srečanju s Titom nam je takole pripovedoval: ~V nedeljo, 22. maja nekaj pred peto uro popoldne smo se pripeljali v Beli dvor. Razen slovenske delegacije je bila tu še delegacija graditeljev avtomobilske ceste, delegacija študentov in delegacija makedonske mladine. V imenu slovenske mladine sem predsedniku Titu čestital z naslednjimi besedami: V imenu slovenske mladine Tam iskreno čestitamo k rašemu rojstnemu dnevu in vam želimo, da bi nas še dolgo tako uspešno vodil kot doslej. Obenem pa vam obljubljamo in zagotavljamo, da bomo z delom in učenjem dokazali, da smo vredni nasledniki SKOJ in da bomo nadaljevali njihove svetle in borbene tradicije, kakršne so generacije pred nami zapisale v zgodovino delavskega razreda pod idejnim vodstvom Komunistične partije. Se enkrat vam iskreno čestitamo in vas pozdravljam v imenu vse slovenske mladine. Predsednik Tito se je nato z nami zadržal v razgovoru približno 20 minut. Govorili smo o lokalnih delovnih akcijah, o gradnji avtomobilske ceste »-Bratstvo-enotnost-n, o lovu in ribolovu, pripovedoval nam je o ilegalnem delu pred vojno itd.« r Prva živilska industrija Kranj, 24. maja — Po statisti-^nin podatkih OLO je industriji' našega ok-aja v prvih štirih ^ecih letos izpolnila skupni ačrt proizvodnje po frta. ^ajvečji uspeh v tem času je T*°eležila živilska industrija, ki g dosegla 41,5% letnega plana. tedi elektroindustrija, ki je do-JOa 38.00% lelnoga plana, in- 2?rtla celuloze (^penka Tržič) , . ;o, elektrogospodarstvo 35,8% industrija (Zelezerna Je-^'j1"") 35,2 . kovinska 34,4%, j6kstilna 34.4 %, industrija usnju ~\ obutve 34,1%, lesna indu-j**Ja 32,8%, kemična industri-30,7 % in industrija gume in £m 6 (Sava) 30,00%. Gredbeoa u> striJ;i Jv zaradi njene speci-^°<*td oziroma sezonske de-{JJ^OSti do konca aprila izpol-Ua Se .samo 13,3% letnega plu-M■ količini. splošnem ocenjujejo ta us-J*h kot dokaj ugoden zalet le-ty.n]v gospodarske dejavnosti. S(in,l,«;< oodj tja niso v prvih me-2 Clh dosegla večjega uspeha r;»di trenutne rekonstrukcije, ***»anjka Ob Dnevu mladosti -čestitke predsedniku Titu za Tvoj 68. rojstni dxn, Ti pri- Dragi Tito, tudi letos, nasamo prisrčne pozdrave. Prinašajo Ti jih delovni ljudje naše dežele. Pozdrave, ki Ti jih prinašamo, so odkritosrčna zaobljuba nas mladih in vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da bomo čuvali vse pridobitve boja Komunistične partije, da bomo nasledniki vseh junaških in graditeljskih rodov, nosilci na-daljnih nalog socialistične izgradnje in prihodnosti Jugoslavije. Prinašamo Ti pozdrave iz Zagreba, kjer se ;e rodil junaški SKOJ, iz Reke, Kraljevice, Drvara, Banje Luke, gigantske Zenice, ponosnega mesta Ruda, kjer je dobila zastavo prva proleterska brigada, iz. Jesenic, Kranja, Ljubljane, iz avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, ki je še eno veliko delo mladega rodu, vredno revolucionarne dediščine in na-wkov Komunistične partije in SKOJ. Prinašamo Ti pozdrave iz ,vseh naših krajev, iz vseh delovnih kolektivov. Pota, ki jih je prehodila Štafeta mladosti, so pota boja in svobode, pota, s katerimi je bila naša dežela že od nekdaj bogata. Dvignimo zdravice. Tebi, borcu za mir in resnično človeške odnose med ljudmi. Pustimo za trenutek tišino knjižnic in laboratorijev, stroji po tovarnah naj utihnejo, plugi naj se ohlade od tople zemlje. Okrasimo se s cvetjem, veselje naj zaplapola po naših ulicah, v naših srcih . . . Pesem o svobodi ntj zadoni iz mladih grl. . . Mnogo sreče k rojstnemu dnevu, dragi tovariš Tito! S prireditev ob Dnevu mladosti Množičnost in veliko zanimanje V RADOVLJICI Radovljica, 24, maja. Kot po vseh krajih so tudi v Radovljici pripravili vrsto proslav v počastitev Dneva mladosti. Tako so vse te dni tekmovali mladinci in mladinke v različnih športnih panogah in to v šahu, odbojki, mnogoboju, streljanju in nogometu. Danes, ob 12. uri je imela mladina proslavo po Šolah, zvečer pa je bila v Radovljici osrednja akademija v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Zaključna prireditev praznovanj ob Dnevu mladosti pa bo v nedeljo, 29. maja ob Sob-cevem jezeru, kjer bo tudi razglasitev rezultatov športnih tekmovanj. Na vseh prireditvah v Radovljici 'bo sodelovalo okoli 1000 mladincev in mladink. V TRZlCU TRZIC, 24. maja. Ves Tržič K že danes pripravlja na slovesno praznovanje Dneva mladosti, ki bo jutri zvečer. Skozi mesto pripravljajo mimohod, v katerem bodo sodelovale vse množične organizacije. Glavna svečanost bo na Glavnem trgu, kjer bo govoril predsednik Občinskega komiteja LMS Viki Dornik in pred-st"dnik Občinskega ljudskega odbora Ix)vro Cerar. Mladinske organizacije po vseh tr/.i.skih tovarnah so začele dvomesečno medsebojno tekmovanje v čast Dneva mladosti. Jutrišnji dan bo šolska mladina izvedla vrsto športnih srečanj. V ŽELEZNIKIH Železniki, 24. maja. Sinoči je bila v Domu Partizana v Železnikih osrednja akademija v počastitev Dneva mladosti. Nastopili so pevski zbori železniške občine, nadalje recita-torji, člani TVD Partizana pa so izvedli parterne in proste vaje. °n°deljek je bil na Jesenicah pričclck športnih tekmovanj v okviru IX. mladinskega festivala, ki se bodo nadaljevale še ves teden V nedeljo bo mladina železniške občine priredila na Ratitovcu mladinsko rajanje in zakurila kresove. V ZIREII Ziri, 24. maja. Jutri bodo v počastitev Dneva mladosti v Zireh sprejeli mlade člane v zvezo komunistov. Organizirali bodo vrsto športnih tekmovanj med šolami in med mladinskimi aktivi. V nedeljo, 29. maja, pa bo svečana parada skozi Ziri, ki se je bodo udeležile vse množične organizacije žirovske občine. Na glavnem trgu v Zireh pa bo množično zborovanje mladine, na katerem bo govoril predsednik Okrajnega komiteja LMS Kranj, tovariš Zdravko Krvina. M. Z. MNOŽIČEN POHOD V JAMO POD BAB JI M ZOBOM V nedeljo, 22. maja je nad sto prebivalcev Bohinjske Bele skupaj z mladino in pionirji ter vojaki blejske garnizije obiskalo znano kras>ko jamo pod Babjim zobom. Množičen ogled jame je organiziral šolski odbor v okviru praznovanja Dneva mladosti, v jamo pa je vodil nekdanji vodič in dober poznavalec terena. Miha Ropret. Ker je ogled jame za tolikšno število obiskovalcev naenkrat težaven in nekoliko nevaren, so organizatorji pripravili nad 40 luči, bakel, že-lezničarskih svetilk in žepnih luči. — Pravijo, da je bil to doslej najbolj množičen obisk domačinov v jami. Mladino in vojake so zanimale stare ljudske zgodbe o tej jami in tudi resnični dogodki iz NOB, saj so se tjakaj večkrat zatekli partizani. Starejši in nekdanji borci so o tem vedeli marsikaj povedati. Kolona obiskovalcev si je nazaj grede lahko prav od blizu ogledala BabjO škrbino, na katero so partizani 1. maja 1944 obesili zastavo z rdečo peterokrako zvezdo. Takrat so Nemci od vseh strani obstreljevali pečino okrog Zoba. Večkrat pa so iz blejske vojašnice metali granate prav na Jelovico na partizane. Se danes je pod pečinami najti različno zarjavelo železje granat in oddrobljeno kamenje. J. b. IN NA JESENICAH Jesenice, 24. maja. Nedeljskemu množičnemu izletu šolske, delavske in kmečke mladine jeseniške občine na Pristavo, kjer so bila razna tekmovanja, ki jim je sledilo mladinsko veselje v naravi, je sledila v ponedeljek popoldne v spodnji dvorani OO SZDL na Jesenicah otvoritev razstave mladih fotoamaterjev z Jesenic, Ja-vornika, Hrušice in Blejske Dobrave. Otvoritvi razstave, na kateri razstavlja okoli 10 pionirjev 100 zelo dobrih fotoposnet-kov, so prisostvovali ne le predstavniki mladine, marveč tudi vseh organizacij in ustanov B področja Jesenic. Razen otvoritve razstave mladih fotoamaterjev so bile v ponedeljek popoldne tudi mladinske športne igre v športnem parku pod Mežakljo. Učenci in dijaki jeseniških šol ter delavska mladina so se pomerili v košarki, odbojki in nogometu. Športnim igram je sledil v Cufarjevem gledališču nastop vseh plesnih ansamblov s področja jeseniške občine. Da nes zvečer pa je bila v Delavskem domu prireditev osnovne šole Tone Cufar z Jesenic pod naslovom »Pokaži, kaj zna.š«. Nastopili so mladi pevci, recitator-ji, instrumentalisti pa tudi manjši otroški ansambli, ki jih je ocenjevala posebna komisija. Podobne prireditve se bodo v okviru letošnjega jeseniškega mladinskega festivala vrstile skozi ves teden. -U. KRANJU bodo FILM SNEMALI „Kako upravlja državljan FLRJ" Filmski snemalci beograjske Radio-televizije so se pred nedavnim dogovorili z Občinskim ljudskim odborom v Kranju, da bodo v prihodnjih dneh posneli film o kranjski komuni z naslovom: »KAKO UPRAVLJA DRŽAVLJAN FLRJ«. Film bodo izdelali tako, da ga bodo lahko predvajali v rednem domačem televizijskem programu, razen tega pa ga bodo sinhronizirali tudi na druge jezike tako, da ga bo brez težav predvajala tudi Evrovizija. Za domače potrebe bodo izdelali dve kopiji, in sicer v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Za izdelavo filma so se predvsem odločili zato, da bi ljudem še bolj nazorno prikazali družbeno upravljanje pri nas, ker sedanje razlage in predvajanja o družbenem samoupravljanju mnogokrat niso bila dovolj razumljiva. Eno kopijo bodo za kranjsko komuno sinhronizirali tudi v francoskem jeziku, ki jo bodo kasneje prikazovali predvsem tujim delegacijam, ki bodo obiskale Kranj. Televizijski in filmski delavci so izbrali kranjsko komuno zato, ker menijo, da je tu družbeno upravljanje pri nas najbolj razvito. Na filmski trak bodo posneli najprej nekaj prizorov iz Kranja, potem zbore volivcev, zasedanja delavskih svetov in upravnih odborov po kranjskih delovnih kolektivih, nadalje zasedanje Občinskega ljudskega odbora in vseh upravnih organov v občini. Hkrati opozarjamo prebivalce Kranja, naj ne bodo presenečeni in začudeni, ko se bodo te dni po kranjskih ulicah pojavile ekipe snemalcev, pomagajte jim, da bo snemanje nemoteno potekalo. Film bodo predvajali tudi po vseh kinematografih pri nas. M. Ž. OB NAGRAJEVANJU PO EKONOMSKIH ENOTAH V ŽELEZARNI JESENICE Za 5,1 odstotka nad planom Tudi v aprilu je delovni kolektiv jeseniške Železarne pridno izpolnjeval proizvodne naloge. Operativni plan je v aprilu izpolnil s 112.3 °/0, družbeni plan pa s 104.3 %. Tako so družbeni plan za prve štiri mesece letos izpolnili z 105.1 % in računajo, da bodo ta naskok obdržali do konca leta. Uspeh pripisujejo zlasti izpopolnjenemu sistemu nagrajevanja. Znano je namreč, da so reorganizirali podjetje na ekonomske enote in uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda. Izreden uspeh v tem obdobju je dosegel kolektiv martinarne, ki je proizvedel 6828 ton več jekla, kot je bilo predvideno s planom. Tudi kolektiv elbktropeči je presegel plan za skoraj 13 %, lahke proge za 32.3 %, valjarna 2400 za 5.4% itd. Tudi za ta mesec pričakujejo podoben uspeh. Podatki iz prve dekade v maju kažejo, da so Izpolnili plan s 104,2 %. Visoko so jo presegle lahke proge, elektro-, peč itd. -k. ■IL /m t; o k l ii j h k l mmmamt iz naših krajev SREDA. 25. MAJA 19M kulturni razgledi naš razgovor r V KOPER DVE IGRALSKI SKUPINI Z GORENJSKE V teh dneh se je sestala žirija in določila katere dramske družine, ki so si že priborile vstop iz občinskih revij na okrajne, bodo sodelovale na republiški reviji dramskih družin v Kopru, ki bo od 30. maja do 5. junija. Za revijo so določene dramske skupine iz naslednjih krajev: Zagorje (Ivan Cankar »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJAN-SKI), Velenje (J. B. Priestley -INSPEKTOR NA OBISKU«), Izola (Duško Roksandič »BABILONSKI STOLP«), Jesenice (Schiller »MARIA STUART«), Slovenska Bistrica (Matej Bor »ZVEZDE SO VEČNE«) Kranj (Otto L. Fischer »PROSTI DAN«), Tolmin (Rose Budjuhen »DVANAJST POROTNIKOV«), Mežica (»SEVILJSKI BRIVEC«), Ptuj (»MRTVI KURENT«), Celje (»JANKO IN METKA«). Na republiško revijo sta torej prepuščeni dve igralski družini iz Gorenjske, ne le ena, kot lani. PRIPRAVE NA SEDMO PREMIERO V KRANJU Vaje za uprizoritev Kreftove »Velike puntarije« v režiji ing. arch. Viktorja Molka v Prešernovem gledališču v Kranju so že v polnem teku. V omenjeni predstavi bo nastopil ves ansambel in še nekaj članov DPD Svoboda Stražišče in Primskovo. Predstavo bodo uprizorili v počastitev občinskega praznika Kranja — 29. julija. Premiera pa je predvidena za 30. junija. V Srednji vasi so proslavljali V nedeljo, 22. maja, je bila v Srednji vasi pri Šenčurju pomembna slovesnost. Domače gasilsko društvo je namreč proslavljalo 10-letnico obstoja. Svečanosti, ki je bila povezana s praznovanjem 15-letnice osvoboditve, je prisostvovalo veliko domačinov in okoličanov, zastopnikov družbenega in političnega življenja, zastopnikov občinske gasilske zveze in drugih. Po svečanih govorih in po programu, ki so ga izvedli domači gasilci, so najzaslužnejšim podelili tudi pismena priznanja. Omenjeno društvo je v 10 letih napravilo zelo veliko: zgradili so vodni bazen, nov gasilski dom, kupili novo motorno bri-zgalno, razvili prapor, izšolali več gasilcev na raznih tečajih in seminarjih itd. Razen minimalne podpore okoli 130.000 dinarjev, so vse zgradili oziroma kupili a prostovoljnim delom oziroma samoprispevki. V načrtu imajo gradnjo še enega vodnega bazena, ker so v slučaju požara vezani le na en vodni bazen, to pa je tudi edina voda vbližini. NACRTNEJSA PROGRAMSKA POLITIKA V Kranju se je v letošnji gledališki sezoni zvrstilo trinajst dopoldanskih nedeljskih prireditev pod naslovom »Ura pravljic«. Igralci dramske družine DPD Svoboda pri Prešernovem gledališču so otrokom od 10. do 15. leta pripovedovali pravljice in uganke ter jim izvajali odlomke iz različnih pravljičnih iger. Pred dnevi so ustanovili pripravljalni odbor, ki bo v prihodnji sezoni načrtneje vodil programsko politiko teh prireditev. "Na vseh predstavah (trikrat so tudi gostovali), je bil povprečen obisk 312 ljudi. MED NAJBOLJŠIMI Na festivalu mladinskih pevskih zborov ljubljanskega okraja je zbor kamniške južne osnovne šole pod vodstvom pevo vodje Viktorja Mihelčiča med mlajšimi mladinskimi zbori osvojil prvo mesto in se uvrstil za nastop na reviji pevskih zborov v Celju. Otvoritev doma na Brdu Prizadevno turistično društvo na Posavcu je odprlo na Brdu pri Ljubnem svoj dom, v katerem se je od prvega maja do danes zvrstilo že nad 1000 obiskovalcev. Dom na Brdu je zgrajen v značilnem gorenjskem kmečkem slogu. Pred njim je lepo urejen letni vrt in plesišče — okrog pa V ponedeljek opoldne Kraj: kranjske-ceste. Cas: ponedeljek, 23. maja od 11.30 do 12.30. Osebe: ljudje, ki sva jih srečala in jih povpraševala o tem in onem in midva. Kazalci na uri kažejo 11.30. Miličnik na vrhu Jelenovega klanca, ki je bil prva »žrtev« najinega »pohoda«, nama ni hotel odgovarjati na vprašanja, češ da je šele mesec dni v Kranju in da zavoljo tega še ne more dajati nobenih izjav o ljudeh in o prometu. »Pridita ob enih, ko me bo zamenjal kolega! On je že dolgo v Kranju in bolje pozna ljudi in promet, pa tudi ljudje ga bolje poznajo, ker je — med nami rečeno — precej strog!« Obljubila sva mu, da bova prišla pozneje. Pred poslovalnico »Tekstil« Trgovskega podjetja Elita Kranj na Prešernovi cesti je Irena Papler skladala iz ve- likega zaboja, ki je prispel iz Zagreba, najrazličnejše blago. Ura je 11.40. »Koliko časa že delate v tem podjetju?« »Kmalu bo leto dni.« »Torej ste vajenka?« »Da!« »Vam je poklic všeč?« »Da.« Zelo skopi odgovori. Seveda, nekoliko ji je bilo nerodno! • 11.50. Pred kioskom na Titovem trgu je gneča ljudi, ki kupujejo današnje časopise. Prodajalka Francka Matkovič nama je povedala, da je v tem poklicu že 6 let in da je zadovoljna z njim. »Kakšno mnenje pa imate o Glasu Gorenjske?« »V zadnjem času je veliko boljši, kot je bil prej. Ljudje so se zdaj tudi že navadili na trikrat tedensko izhajanje.« Lojze Ceh, miličnik kranjske postaje Ljudske milice, je bil tokrat v civilu. »Dopust imam!« nama je takoj zaupal. Potem pa si je z roko obrisal potno čelo: vroče mu je bilo ura je bila točno dvanajst, sence pa je neusmiljeno pripekalo . . . »Kdaj je največ dela v vašem poklicu?« »Ne bi hotel biti zloben, toda če hočem na to vprašanje odgovoriti po pravici, moram reči. da takrat, ko dobijo plačo delavci gradbenih podjetij. To je navadno petnajstega v mesecu, traja pa dva do tri dni.« »In kateri čas v dnevu imate največ dela?« »Zvečer, od 7. do 12. ure.« »Kdaj pa je najbolj dolgčas?« »Po dvanajsti uri ponoči pa do jutra.« Ura je 12.15. Sonce še.vedno neusmiljeno pripeka po razgretih kranjskih ulicah. »Matematično nalogo sem pisala čik!« nama je najprej povedala Marija Kobal, študentka 3. letnika Ekonomske srednje šole. »Toda vseeno upam, da bom razred v redu končala. Samo ta šmentana gospodarska matematika .. •« »Kam pa greš na prakso med počitnicami?« »Na Gozdno gospodarstvo.* »Pa še eno indiskretno vprašanje: si zaljubljena?« »Ne! Zdaj imam dosti opraviti s šolo!« Na avtobusni postaji ob 12.20 uri. »Vi niste iz Kranja?« sva vprašala prikupno dekle, ki je čakalo na avtobus. Pozneje nama je povedala tudi ime in priimek: Marija Sifrer. »Zmotili ste se. Doma sem v Stražišču, vendar stanujem /:daj v Cerkljah, kjer delam v Trgovskem podjetju »Krvavec«. Večkrat pridem v Kranj . . . Oprostite, prišel je moj avtobus, ne smem ga zamuditi . . .« »Srečno!« T. - Ž. Kranjska mladina za Dan mladosti Občinski komite LMS Kranj je za letošnje praznovanje Dneva mladosti organiziral veliko športno tekmovanje delavske, kmečke in šolske mladine v najrazličnejših športnih panogah, kot so atletika, odbojka, streljanje, nogomet, rokomet, šah itd. Medtem,ko jej bilo tekmova-jnc kmečke mladine izvedeno pred 14 dnevi na Beli pri Preddvoru, kar smo že poročali, pa v teh dneh potekajo tekmovanja med delavsko mladino. Tekmovanje šolske mladine, izvedeno v sodelovanju s pripadniki JLA Dom na Brdu se razprostirajo sadovnjaki. Urejen je tudi parkirni prostor. Velikega pomena je izredno lepa prirodna lega z razgledom proti radovljiški in blejski kotlini, ter Julijskim in Kamniškim Alpam. Z Domom na Brdu smo tako dobili eno najlepših turističnih postojank na Gorenjskem. NISO POZABILI NANJE Trenutno je na zdravljenju v bolnišnici za TBC na Golniku 34 bolnikov iz kranjske občine. Le-ti pa so bili v minulih dneh dokaj presenečeni, ko so zvedeli, da so jih za zaključek tedna RK prišli obiskat zastopniki občinskega odbora RK Kranj. Vest se je hitro razneskt po vsej bolnišnici in kmalu so bili vsi bolniki kranjske občine zbrani okoli gostov. Se bolj presenečeni in veseli pa so bili naši bolniki, ko so jim po krajšem nagovoru Anice Carman, članice občinskega odbera RK Kranj, razdelili skromna darila. V prisrčnem razgovoru so se pogovorili o bolezenskih težkočah in o raznih življenjskih zadevah. -an ca tako se ne rešuje čast Zaradi neke nepomembne kritike (za katero so pozneje ugotovili, da ni bila upravičena), ki jo je na občnem zboru KZ v Dovjem izrekel Janša Franc, se je Ancelj Franc, ki je bil s kritiko prizadet, čutil tako užaljenega, da je menil, da si bo prizadeti čast opral edino s fizičnim obračunom. Ze naslednjega dne je pričakal kritika v mlekarni v Mojstrani, kamor je prišel po mleko. Ko je prispel v mlekarno, je zavpil: »Kaj pa imaš ti z menoj!«, nato pa ga je z ostrim delom pokrova od kangle za mleko udaril po obrazu in mu prizadejal na čelu vrezno rano, zaradi katere je bil nekaj dni celo na bolniškem dopustu. Zaradi lahke telesne poškodbe se je moral zagovarjati pred sodiščem v Radovljici, ki ga je obsodilo na 5000 dinarjev denarne kazni, plačilo odškodnine za bolečine v znesku 5000 dinarjev in povprečnine 1000 dinarjev. Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje bo poleg tega moral .še povrniti vse stroške, nastale v zvezi z zdravljenjem oškodovanca. Morda bo ta kazen dovolj poučen opomin, da bo takšno zadevo reševal prihodnje na pametnejši način. Ce ni reda in kontrole Bivši poslovodja mesarskega podjetja na Brezjah Frelih Andrej je precej po domače pojmoval dolžnosti upravnika podjetja. Tržna inšpekcija, ki je letos aprila pregledala poslovanje podjetja, je spričo nereda, ki ga je ugotovila v podjetju, prišla do zaključka, da F. A. ni dora- sel nalogi, zato je bil po sklepu LO Radovljica — čeprav nekoliko prepozno — razrešen dolžnosti upravnika. Ze ob prvem pregledu meseca novembra lani je tržna inšpekcija ugotovila primanjkljaj v znesku 162.133 dinarjev. Čeprav bi morala že takrat po ugotovljenem stanju in ker vzrokov nastalega primanjkljaja ni znal pojasniti, podvzeti ustrezne ukrepe, ali pa vsaj v izogib nadaljnih posledic poskrbeti za njegovo odstavitev iz odgovornega mes'ra, pa tega ni storila zgolj zato, ker je obljubil, da bo škodo povrnil. Tako popuščanje je rodilo še hujše posledice, ker F. A. za nered in materialno škodo, ki jo je povzročil družbenemu premoženju, ni čutil nobenih posledic. Ob ponovnem pregledu v mesecu aprilu, so ugotovili, da F. A. poslovanja ni v ničemer izboljšal, višina primanjkljaja pa se ]e celo povečala. Tudi tokrat so ugotovili, da je še naprej skrajno malomarno opravljal svojo službo, ker jeopustil skoraj vsako evidenco, ki bi nudila vsaj približno sliko materialnega in finančnega poslovanja podjetja. Za takšno malomarno poslovanje se je moral zagovarjati pred sodiščem v Radovljici, ki ga je obsodilo na 20.000 dinarjev denarne kazni in povračilo povprečnine 2000 dinarjev. Podjetju pa bo moral povrniti še vso povzročeno škodo. \ IPOBOLJSLJIVT PRIJATELJ tuji: imovini: Horvat Mirko, ključavničar iz Radovljice, je bil zaradi tatvin, ki jih je izvršil vsakokrat v pijanosti, že dvakrat pred sodni- ki. Tokrat se je že tretjič zagovarjal zaradi tatvine denarnice z vsemi dokumenti in 5200 dinarjev gotovine, ki jo je izmaknil svojemu gostitelju Lukancu Filipu. H. M. je močno vdan pijančevanju. Za pijančevanje in preživljanje njegove družine obenem pa njegovi mesečni prejemki vsakokrat ne zadoščajo. Večkrat se je že tudi poskušal zdraviti proti alkoholu, pa je zdravljenje vsakokrat samovoljno opustil, ker je namesto zdravega razuma vsakokrat zmagala sla po dobri kapljici. Tudi 15. februarja 1960 sta z oškodovancem zopet popivala po radovljiških gostilnah. Ker je oškodovanec v glavnem plačeval za-pitke, je opazil, koliko ima denarja v denarnici. Ko je videl, da Je oškodovanec že močno pod paro, mu je, preden sta se poslovila, izmaknil iz zadnjega hlačnega žepa denarnico. Denar je spravil v žep, denarnico pa iz previdnosti odvrgel v grmovje blizu železniške postaje v Radovljici. Naslednjega dne ga je L. F. vprašal, če je morda kaj videl njegovo denarnico, ki mu je zmanjkala. H. M. seveda o tem ni vedel ničesar. Sele ko je bil proti njemu uveden kazenski postopek, je dejanje skesano priznal in celo pokazal mesto, kamor je odvrgel denarnico. Ker ga vse dosedanje razmeroma mile kazni niso poboljšale, mu je sodišče v Radovljici izreklo nekoliko strožjo kazen petih mesecev zapora. Ker je vsa dejanja storil v vinjenem stanju, se bo moral med prestajanjem kazni tudi obvezno ambulantno zdraviti proti kroničnemu alkoholizmu. kranjskega garnizona, so bila do polfinala izvedena konec minulega tedna na igriščih in prostorih garnizona JLA. Finalno tekmovanje bomo lahko videli na praznik 25. maja. Za prehodni pokal občinskega komiteja LMS Kranj bodo izvedli še zaključno tekmovanje najboljših aktivov vaške, delavske in šolske mladi-nene ter pripadnikov JLA. Po zaključku športnega tekmovanja in ogleda garnizona bo skupno zborovanje, kjer bodo na svečan način dodelili zmagovalcem dva prehodna pokala in diplome. Sledil bo še kulturni program v izvajanju mladine in pripadnikov JLA. Razstava ljudske tehnike po šolah Komisija za tehnično vzgojo mladine pri OO LT Kranj je imela v minulem tednu svojo redno sejo, na kateri so obravnavali tehnično vzgojo mladine ob zaključku šolskega leta. — Sklenili so, da bodo letos vse šole na Gorenjskem povsod tam, kjer so poučevali tehnični pouk, izvedle za zaklju.ek šolskega leta samostojne razstave o opravljenem delu na tehnič-novzgojnem področju v minulem letu. Posebna komisija bo pregledala vse razstave in ugotovila, katera med njimi je najboljša. Najboljša šola bo lahko svojo razstavo prikazala na letošnjem Gorenjskem sejmu, ki bo avgusta v Kranju. — Nekaj najboljših šol bodo nagradili, -an Novi delavski dom je med Kranjčani vzbudil veliko zado voljstvo. Kljub temu pa je med nekaterimi še nekaj pripomb« so bolj ali manj tudi upravičene. Nova fasada z glavne ceste res naredi na mimoidoče vtis modernega poslopja, vendar pa veC! no moti stara streha, ki se precej visoko dviga nad novim P1/ zidkom. Mnenje večine je vsekakor treba upoštevati in zato bilo pametno, če bi nov prizidek povišali še za eno nadstropje* S tem bi Delavski dom pridobil na zunanjem izgledu, kar Pa J vsekakor še pomembneje, v Delavskem domu bi tako dobili nekaj novih prostorov, ki jih Kranjčani bolj kot marsikaj drU" gega močno pogrešajo. Miki H ie ireba razširiti V petek, 20. maja, je bila v Radovljici redna seja Občinskega odbora Ljudske tehnike Radovljica, na kateri so govorili o pripravah za redni letni občni zbor, ki bo predvidoma 4. junija. Med drugim so govorili tudi o splošni problematiki LT na področju radovljiške občine. Ugotovili so namreč, da delo tega organa v minulem letu ni bilo najbolj pohvalno. Z dotacijo pol milijona, ki jo je odbor prejel lani od ObLO Radovljica, bi se nemara lahko precej več naredilo, kakor se je. V občini deluje 1l» AMD Radovljica, ki je gonilna sila te dejavnosti v občini, nadalje AMD Podnart, Fot klub Radovljica in Brodars« društvo. Ta odbor bi moral jim organizacijam nuditi VrU',Jja-eebne komisije, ki bodo Pj*"^ gale odboru, pa bodo ^kl"b :in delo na posameznih podr dela LT. u L. M. STRAZISCE VPRAŠANJE: Stanujete pri sinu in sprejemate nadomestilo za povečano stanarino v bonih 1050 dinarjev. Zanima vas ali ste upravičeni do nadomestila v bonih ali v gotovini. ODGOVOR: v skladu z 2. členom Uredbe o i/plačevanju nadomesti! za povečano stanarino (Ur. list FLRJ št. 48/59) pripada nadomestilo v bonih ga povečano stanarino, ožjim sorodnikom lastnika, med te spadajo tudi starši. vprašanje: Ker sprejemat« nadomestilo za povečano stanarino v bonih ste hoteli z njimi plačati najemnino, vendar vam je sin in njegova žena to zavrnila in zahtevata plačevanje najemnine v gotovini. ODGOVOR: Ker prejemate nadomestilo za povečano sla narino v bonih boste z. njimi plačevali najemnino in jih je dolžan sin kot lastnik sprejeti. Z. I. GORJUSE - BOHINJ VPRAŠANJE: Imate n.-/.i!..-i sko hčerko, za katero pa dosedaj ni skrbel njen zakonski oče, kljub temu, da je priznal očetovstvo. Sedaj bi radi, da bi pla- čeval preživnino in vas zanima kako bi to uveljavili. ODGOVOR: V skladu a zakonom o razmerju med starši in otroci (Ur. list FLRJ št. 101/17) so st'rši dolžni skrbeti Btl svoje nepreskrbljene otroke, v kolikor je hčerka nepreskrbljena boste zahtevali od njenega očeta pri /ivnino in boste isto uveljavili preko BOdlica. D. V. LUCINE VPRAŠANJE: Pokojni starši so določili, da ostane vam in vaši sestri del posestva (7 ha zemlje in nova hiša). Lastninska pravica je pričela veljati 1. januarja 1960 in vas sedaj zanima, kdo je dolžan plačevati davek. ODGOVOR: Davek od zemljišča plačuje lastnik In «a boste dolžni plačevati od 1. januarja l!)(i(l. leta dalje. VPRAŠANJE: Skupaj /. sestro živita pri bratu, ki je glnv-ni dedič na posestvu, kateremu brezplačno obdelujeta zemljo in tudi on dejansko uživa vajino zemljišče. ODGOVOR) Za delo pri bratu lahko zahtevale plačilo, ravno-tako pa najemnino ga zemljišče katerega on uživa. A. S. BOHINJSKA BISTRIŠ VPRASANJK Komunalni banki na Bledu dolgujete #J" goročno stanovanjsko posoj'10' Kot lastnik hiše dobite nadomestilo v bonih in bi radi iste vn°V' čili vendar vam jih KB Bled n sprejme, ker so bili izdani P*1 banki v Kranju. ODGOVOR - V skladu * * členom Uredbe 0 izplačeval"1* nadomestil za povečano stanar1' no (Uradni list I I KI 18/WJ [J ustreznih navodil plačujete A°T v Kis lahke v bonlfa i" J|h J kij Bled dolina sprejeti. J. A. JEZERSKO VPRAŠANJE - Stanujete v hiši katere lastnik je v Zagreb«; Dogedaj ste plačevali od nis^ davek, zavarovanje in ste lS obnovili ter \ ložili 150.000 dinfT jev. Lastnik vam je ponudil n šo v nakup, vendar se vam ** vsota 600.000 dinarjev previso* • ODGOVOR - LMtnik K*JJ odproda svoje nepremičnin* boljšemu ponudniku, vendar moral upoštevati sredstva, ki Mli \, Uo/il, m s leni 'vlH* vrednoti hiše. SREDA, 25. MAJA 1960 notranja politika in gospodarstvo -VI VTRAŠUJETc - Ml ODGOVARJAMO- Maloobmejni promet z Avstrijo Na uredništvo našega časopisa se je v zadnjem času obrnilo več naših naročnikov z vprašanji glede maloobmejnega prometa z Avstrijo. Posebno zanimiv je primer Pavla Legata iz Lesc pri Bledu, ki med drugim sprašuje, kdaj bo sporazum stopil v veljavo, kolikokrat na mesec bo lahko naš državljan šel v Avstrijo, dalje če bo res lahko obiska] kraje, ki so oddaljeni 30 km zračne linije od meje itd. Naročniku Legatu in ostalim, ki se za to zanimajo, danes odgovarjamo: Za uvedbo maloobmejnega pro- Čeprav za zdaj ni pričakovati meta se Jugoslavija in Avstrija kakšnih večjih gospodarskih re-sanimata in dogovarjata že dlje zultatov, je pa zato toliko po-c«a. Ob obisku zunanjega mini- mcmbnejša politična stran tega s'ra republike Avstrije, dr. Bruna sporazuma. Mnogim avstrijskim Kreiskega v Beogradu letos spomladi, je vsa stvar dobila določnejše oblike, oziroma je bil med *rugimi podpisan tudi sporazum 0 nialoohiuejneiii prometu, ki bazira na Gleichenberškem sporazumu iz leta 1953. Ta sporazum nwra sedaj ratificirati avstrijska zgradilo trdne vezi med vlada. Po mednarodnih običajih Avstrije in Jugoslavije, ^opi tak sporazum v veljavo en »esec po ratifikaciji. V tem ča-Su se bo sestala še jugoslovan-^o-avstrijska mešana komisija, *■ bo uredila zadnje podrobnosti izvajanje sporazuma. Določbe omenjenega sporazu-ma glede števila prehodov so po-o°bne tistim v sporazumu o ma-°°bmejnem prometu z Italijo. državljan, ki se bo te pra-W*e poslužil, bo lahko štirikrat Mesečno potoval v Avstrijo, in *'er preko prehodov Jezersko, Liubelj, Jesenice in Korensko fedlo. S seboj bo lahko vzel vsakokrat 300 dinarjev. Vodijo pa Pogovori za povečanje te vso-'* V Avstriji bo lahko ostal 60 Ur> za razliko od Videmskega sDorazuma, ki določa 72 ur. Kdo vse bo upravičen do izkaznice? v sporazumu so taksa-lvno naštete vasi v obmejnem Pasu od Jezerskega vrha do KranjSke gore. Za nekatere od eb (v bližini Bleda) se še vodijo ^govori. V glavnem Kranj in ,ed ne prideta v obmejni pas. KAR SAMI... »Nikogar odraslih ni bilo.« »Kar sami smo se sestali in sklenili.« Tako so ondan pripovedovali pionirji, člani upravnega odbora šolske zadruge v Naklem ob svojem zadnjem sestanku. Dvanajstletni Ivan Kune, predsednik in tako znova odprla pot razgovoru. Zatem so' veliko pripovedovali in govorili še drugi člani upravnega odbora: Stana, Jožica, Marija, Zdravko in Marjan. Nejka, ki je blagajnik, je kar na pamet državljanom bo omogočeno, da se sami prepričajo o našem življenju in delu, o naporih in uspehih, ki so zadnja leta tako očitni, da ne more mimo njih noben nasprotnik Jugoslavije. Tako bo lahko medsebojno spoznavanje narodi :?. kar se Jugoslavija prizadeva že od vsega svojega obstoja. »Ne. Pravzaprav smo hoteli, potem pa je prišlo tako, da smo bili sami.« Zatem je nastala kratka, toda mučna tišina. Pionirji so se spogledovali. Bil je to neizgovorjen, vendar zelo razumljiv očitek, iwj9ucuu ivai. nui . češ: mar nimamo mi pravice iz- te zadruge, je bil sprva bolj red- ključevati? Zakaj bi nam moral povedala, da so lani decembra kobeseden. Toda potem je s polno samozavestjo pripovedoval, kako dela njihova zadruga, kako oni kaznujejo in izključujejo iz zadruge tiste posameznike, ki se raje potepajo kot bi prihajali na delo, take, ki se na delu igra-o in take odbornike, ki ne hodijo na sestanke. Prav prejšnji teden je bilo, ko so izključili kar sedem članov zadruge. »Vam je kdo svetoval, da jih izključite? Ste se morda prej posvetovali z učitelji, s pionirsko organizacijo, s kmetijsko zadrugo .. .?« di ena od zelo delavnih članov ■ nar j ev in da so za semena in Ta še Pa ni določen po zračni liniji, manj pa 30 km v notranjost, Delo socialno - varstvene službe 1087 mladoletnikov pod varstvom Do konca 1961. leta it 16 stalnih socialnih delavoev V svetih za socialno varstvo in varstvo družine v kranjskem okraju dela okoli 200 ljudi, ki se dnevno srečujejo z raznimi težavami, jih rešujejo, svetujejo itd. Svet za socialno varstvo pri OLO si je za letos pripravil pester program dela. Na osmih dosedanjih sejah je obravnaval o socialni službi, o stanovanjskih skupnostih, o negi bolnikov na domu, o usposabljanju kadrov za vodenje socialne službe itd. Prav tako so razpravljali • vzgoji in varstvu mladoletnih in zapuščenih oseb itd. Precej začetnih težav je z uva- liko otrok, ki živijo v težkih janjem kadrovsko-socialne služ- družinskih razmerah (pijančeva- be, ki ima nalogo skrbeti za nje, družinske razprtije, ločeni človeka v proizvodnji. Kranjska starši itd.), potem je jasno, da Pri študiju . .. zmeraj nekdo reči, kaj naj de- imeli več kot 22.000 dinarjev na lamo? hranilni knjižici, da so letos s »Kar izključili smo jih,« je sajenjem čebuljčka tudi izven spet spregovorila Olga, ki je tu- zadruge zaslužili novih 5000 di- Mladi zadružniki v blejski ohrani so dobro zastavili V blejski občini so letos usta- parke okrog šol ter jih zasadili novili tri pionirske proizvodne z razhčnimi rožami in okrasnim to~nekIt^°^i«iHki Določen občina je v tem .pogledu dosegla je naloga svetov za socialno var- zadruge in sicer na Bledu, na cvetjem niKatiri miSUJO. UOlOtCU _______ XJ~„U__4~ + .,_ c+-rrr* Jtr^nn ryio™nPri!> in _ . . .. „ ,. . __ «...____ ta„ k: j* bolj po posebnostih zemljišča. Tako n. pr. na Koroškem teče obmejni pas ob reki Dravi in je ^Pravljena izjema le pri Beljaku *' je stopil v veljavo s 1. ja-J~**1*m /960, se na področja na-*eP'tblike uvaja splošno in ob-n° zdravstveno zavarovanje ce ^H J'stc kmetijske proizvajal-titn* une n^kovih družin, ki j. f* kmetijska proizvodnja glav-§ *«■ dohodkov za preživljanje. j.*»> zakonom se znatno razšir- tisk!)raV'CC> ki *° 1,h mcli kmC~ ob '■ Pr°i*vajalci doslej, seveda •JiA tStPSasm spremembi vsebine lih ^"..dosedanjih pravic, ki so luLl*,e** v zvezi z zdravljenjem kre/[P"^ ',(^czrj' P° predpisih iz / 0 brezplačnem zdravljenju Wita m'V> ki ;<• prenehala ve- z **roti° e' ^' s" zdravstveno za-zdral'1'"' P° !cm zakonu, /c j^.' Vljen 'c brezplačno in se stro-sklaj Ci'j"ti plačujejo v breme hmQta Nravstvenega zavarovanja *dr,'J proizvajalcev za tele "v*tvene storitve: *dfLf dravljen'te v kateremkoli *a terrnenlm ?avo če zbolijo Ha 0|' 0 boleznimi: akutna otro-bolcz,!*0?11'!'"'. Hangova bolezen, na y ,''/"'•, četrta venerič-trjfg °}c'/cn, davica, gobavost, '!"> In tpavic<*, kolera, koze, kn-*ltk*r ' m.e^ka vročica, mehki la/Czr' ,r> stipendisti, če zbolijo /.a katerokoli boleznijo; — zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če se poškodujejo ali če zbolijo za katerokoli boleznijo na jizkulturmh tekmah ali vajah; — ambulantno zdravljenje raka; — ambulantno zdravljenje otrok v >starosti do 3 let; — Vtt vrste zdravniške in ba-biške pomoči na domu v zvezi z nosečnostjo, če je obisk na domu zdravstveno potreben, razen ob porodu; — bolnično zdravljenje ozdravljivih oziroma popravljivih telesnih nakaz, za katere to določi Svet za zdravstvo LRS; — cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih; — dezinfekcija ali deratizacija v stanovanju, če je to zaradi nalezljivih bolezni zdravstveno potrebno. Kot rečeno, je zdravljenje v vseh spredaj navedenih primerih brezplačno in se stroški plačujejo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. V osnovno zdravstveno zavarovanje spadajo tudi naslednje zdravstvene storitve, za katere pa plača kmetijski proizvajalec sam del stroškov: — za vse zdravljenje v ambulantah, splošnih m specialnih, morajo koristniki zdravstvenega zavarovanja sami plačati 25 °'o teh stroškov; za zdravljenje na domu (vključno potne stroške zdravnika) morajo plačati 50 °,o stroškov, za zdravljenje v vseh bolnišnicah, splošnih in specialnih, za prvih 14 dni zdravljenja plačajo sami 50 9;», za nadaljnji čas pa samo JO'o stroškov; porodniško pomoč doma in v bolnici in zdravljenja v bolnici v zvezi z nosečnostjo plačajo 10 "o stroškov, bolnično zdravljenje predšolskih otrok ter učencev in študentov vseh šol plačajo kmetijski proizvajalci 15 % stroškov; za bolnično zdravljenje raka, levkemije in drugih podobnih obolenj plačajo sami 20 °.0 itd. Zelo pomembna postavka so tudi stroški za zdravila, katere bo koristnih plačal samo v višini 50 °o stroškov, ostalo pa sklad. V osnovno zdravstveno zavarovanje gre tudi izdiranje zob, za kar bo koristnik plačal 50 "'o stroškov. Iz tega je razvidno, da so se pravice kmetijskih proizvajalcev iz zdravstvenega zavarovanca znatno razširile in bodo pripomogle k boljšemu zdravstvenemu stanju kmetijskih proizvajalcev. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev se lahko uvede na področju posameznega okraja tudi razširjeno zdravstveno zavarovanje. Naš Okrajni Ifudski odbor je na svoji seji dne 23. februarja 1960 sprejel odlok o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev za območje okraja Kranj. S tem odlokom se pravice kmet. proizvajalcev do zdrav stvenega zavarovanja razširijo tako, da imajo razen osnovnega zdravstvenega zavarovanja, o katerem smo že govorili, zagotovljene zlasti tele vrste zdravstvenega zavarovanja: — prevoz z reševalnimi vozili v vseh primerih, kadar to določi lečeči zdravnik; — zdravljenje vseh zobmo in ustnih bolezni ter zobotehnična in zobna protetična dela; — ortopedski pripomočki in proteze; — zdravljenje v naravnih zdraviliščih in krevališčih. Za vse te zdravstvene storitve plačajo kmetijski proizvajalci neposredno 50 % stroškov, ostalih 50 % pa gre v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Vsi kmetijski proizvajalci so v teku aprila prejeli zdravstvene izkaznice (razen nekaterih zamudnikov), s katerimi bodo v vseh zdravstvenih ustanovah lahko uveljavljali svoje pravice iz tega zakona. Pravico do koriščenja osnovnega zdravstvenega varstva imajo vsi koristniki od 1. aprila 1960, to je 3 mesece po sprejetju odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev s strani Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Na koncu bi rad še opozoril, da je cela vrsta kmetijskih proizvajalcev ostala brez zdravstvenih izkaznic, ker se na poziv Zavoda za socialno zavarovanje niso javili na svojem krajevnem odboru zaradi prijave v zdravstveno zavarovanje. Zavod za socialno zavarovanje bo te zamudnike ponovno klical in opozoriti moram, da bodo kmetijski proizvajalci morali plačevati 2 % prispevek od katastrskega dohodka in glavarino v višini 1200 dinarjev, čeprav se ne bodo prijavili v zdravstveno zavarovanje. Brez. zdravstvene izkaznice pa ne bodo mogli koristiti pravic, ki jim jih daje zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Ivo Majdič, direktor Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje Kranj % I"" MU;- SREDA, 25. MAJA 1960 O SY£ S C EYAL£ C mali oglasi PRODAM Kravo mlekarico, 4 mesece brejo, ugodno prodam. Cizelj Alojzij, Podkoren 92, Kranjska gora 1935 Prodam pol globo k otroški voziček, malo rabljen, inozemski. Jezerska c. 66, Kranj 1968 Prodam kuhalnik, zaprt, — na tri plošče, domači izdelek. Naslov v oglasnem oddelku 1975 Prodam motorno kolo DKW — 125 ccm, dobro ohranjen. Zgornje Bitnje 149. — Ogled ob nedeljah, pod »Dobro ohranjen-«. 1976 Prodam I nosilke (traverze) in železniško tračnico (aizenponar-co) 10 krat 8 in 13 krat 8 cm po 6 do 7 metrov dolžine, za velba-nje stropa. Naslov v oglasnem oddelku 1977 Prodam Vespo. Cena 100.000 din. Praše 20, Kranj 1978 Prodam skoraj novo Lambret-to. Britof 42 1979 Prodam Vespo 125 ccm zaradi odhoda k vojakom in dobro ohranjeno pomivalno mizo. Žeje 6, Duplje 1980 Prodam emajliran štedilnik. — Naslov v oglasnem oddelku 1981 Prodam NSU Primo s prevoženimi 6000 km v zelo dobrem stanju. Drempetič Janez, Britof 12. 1989 Prodam moped Colibri s prevoženimi 3000 km v dobrem stanju. — Sp. Brniki 2, Cerklje. 1990 Prodam kravo, dobro mlekarico, 5 mesecev brejo. — Založnik, Struževo 61, Kranj. 1991 KUPIM Kupim okopalnik. Naslov v oglasnem oddelku 1982 Kupimo rabljen, dobro ohranjen pisalni stroj. — Ponudbe z navedbo cene je sporočiti na Okrajni ljudski odbor Ljudske tehnike Kranj, Koroška cesta 6. 1992 RAZNO Obveščam cenjene stranke, da bo delavnica zaprta od 1. do 15. junija 1960 zaradi zdravljenja. — Rangus Blaž, zlatar, Kranj 1983 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1984 Sprejmem več nekvalificiranih delavcev. Bidovec Miran — zidarski mojster, Hrast je 2 — Kranj 1985 Preklicujem bloka št. 41895 in 41896, izdana v Komisijski trgovini Kranj, dne 2. septembra 1959. Petrič Marija 1986 Po službi bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1987 Broško iz rdečih kamnov sem izgubila dne 23. maja od Ceste Kokrškega odreda do Titovega trga. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi v oglasni oddelek. 1988 Učiteljski zbor v Predosljah prosi vse prosvetne delavce, ki so kdaj koli službovali na tukajšnji šoli, da nam pošljejo svoje fotografije v najkrajšem času. Rabimo jih, ker pripravljamo razstavo v zvezi s 100 letnico obstoja naše šole. Osnovna šola Predoslje. 1994 kino Jesenice »Radio«: 26. in 27. maja ameriški barvni film POVABILO NA PLES. Jesenice »Plavž«: 26. dn 27. maja angleški barvni film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN. Bled: 26. maja franc. barvni film PUSTOLOVŠČINA ARSENA LUPINA; 27. maja italijan-sko-francoski barvni film PO- SLEDNJI RAJ, predstave ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 27. maja angleški zabavni barvni vistavision film DR. BREZ DELA, predstava ob 20. uri. Ljubno: 26. maja MOJ VO-HUNCEK, predstava ob 20. uri. Kropa: 26. maja SEST. PROGRAM — št. VII ob 16. uri in ruski barvni film PREDMET, ob 20. uri. Tržič: 26. in 27. maja ameriški barvni film RISARKA MODELOV. Kranj »Storžič«: 26. in 27. maja ameriški barvni CS film HRABRI IN DRZNI, predstave ob 16., 18. in 20. uri. Matineje 26win 27. maja ob 10. uri amer. bavni CS film REKA SMRTI. Letni kino »Partizan«: 26. in 27. maja ameriški barvni CS film REKA SMRTI. Predstava ob 20. urti. Stražišče »Svoboda«: 26. maja ' ameriški barvni CS film" HRABRI IN DRZNI, predstava ob 19. uri. Naklo: 26. maja jugosl. češki film ZVEZDA POTUJE NA JUG, predstava ob 20. uri. Skofja Loka: 27. maja ameriški oin. film JEZ NA PACIFIKU. Železniki: 27. maja ameriški cinem. film VERA CRUZ, predstava ob 20.30 uri. Duplica: 26. maja mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI. — Predstava ob 20. uri. Kamnik: dne 26. maja amer. barvni film V SENCI VESAL. predstava ob 17.15 uri. Ob bridki izgubi najinega dragega moža in očeta LOJZETA ZALOŽNIK se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali številne vence in cvetje. Posebna zahvala tudi dr. Freslu in dr. Uršiču, obema govornikoma ob odprtem grobu, DPD Svobodi Kranj, godbi in Prešernovemu pevskemu zboru ter sindikalni podružnici in komiteju ZK tovarne Iskra. Kranj, 24. maja 1960. Žalujoča žena Terezija in aln Lojze ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta CIRILA MAJER iz Meslinj se toplo zahvaljujeva članom kolektiva »Gorenjski tisk« v Kranju za izkazano pomoč, darovani venec in izraze sožalja. Žalujoči hčerki Zinka in Ivanka ISKRA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ poziva bivše člane kolektiva, ki jim je delovno razmerje prenehalo v letu 1959, naj prijavijo najkasneje v treh mesecih po objavi tega oglasa morebitne zahtevke do osebnega dohodka nad tarifno postavko, če izpolnujejo pogoje po čl. 33 Tarifnega pravilnika podjetja. Podjetje bo upoštevalo samo pismene prijave, ki bodo prispele v navedenem roku. Izšla je 4. in 5. knjiga iz Večerne zbirke zanimivih memoarov »Za zaprtimi vrati« »ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA« v dveh delih. S številnimi dokumentarnimi fotografijami opremljeno ceneno knjigo dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, trafikah, kioskih ter pri kolporterjih. Naročite pa jo lahko tudi neposivnlno pri upravi Večera Maribor, Gosposvetska 23. — Cena knjig je 400 din. mlada rast NEVIHTA V GOZDU Vsak si misli ob besedi nevihta nekaj zelo hudega in groznega. Ce pa nevihto doži-viš kje v gozdu, kjer je vse tako tiho in strahotno, je pa to še huje. Nekega lepega poletnega popoldneva sva se jaz in moja prijateljica Barbka, odpravili v uro oddaljeni gozd, sredi katerega teče po široki dolini prijazen potok Rak. Tu je tudi naše poletno kopališče in v počitnicah se tu res ne manjka ljudi. Ko sva šla od doma, je bilo nebo čudovito modro, brez vsakega oblačka in tako sploh nisva pomislili na nevihto. Sprehod skozi gozd je bil čud vit in sploh nisva videli, kaj se dogaja okoli naju. Prišli sva skoraj do potoka, ko sva zagledali nebo popolnoma prepreženo s temnimi deževnimi oblaki. Vendar, bilo je prepozno! Nenadoma se je strahovito zabliskalo in vsula se je strašna ploha. Ta nama je ustavila pot in spolh nisva imeli časa, da bi si poiskali varno zavetje. Stekli sva k nekim golim skalam, ki pa nama niso nikakor mogle pomagati, bili sva premočeni do kože. — Deževalo pa je vse bolj in bolj, povrhu tega pa je začelo prav blizu grozljivo grmeti in sem pa tja so se utrgali krvavordeči bliski. Bilo me je tako strah, da sploh nisem slišala biti srca, ampak sem si samo tiščala ušesa in oči. Nekaj časa nisve vedeli druga za drugo, kajti tako nesreče tržni pregled V KRANJU Fižol 60 do 80 din, mleko 30 dinarjev, smetana 250 din, moka ajdova 65 do 70 din, ježprenj 60 do 70 din, kaša 70 do 80 din, krma za kokoši 35 do 40 din, koruza 40 din, proso 40 din, oves 25 dinarjev, krhlji 40 do 50 din, čebulček 100 do 150 din, šalotka 40 do 50 din za liter, korenček 50 do 60 din, sir skuta 100 do 120 dinarjev, puter 560 din, čebula 50 dinarjev, krompir 15 do 18 din, špinača 100 din, zelje kislo 60 do 80 din, repa kisla 30 din, solata 120 do 140 din, orehova jedrca 900 din za kg, jajca 18 do 19 din, kokoš 500 din, zajci 500 din, raca 500 din, česen 5 do 10 din, klobase 80 do 100 din, por 5 do 10 din za kos, radič 20 din, solata berivka 20 din za merico, jedilna redkvica 10 do 12 din, peteršilj 10 din za šopek, češnje 50 din za kg. gibanje prebivalstva v TRŽIČU Rojeni: Branko Livk in Mar-jetka Kopač. Poročili so se: Pavel Tadel, čevljar in Leposava Gončin, pre-dilka; Stanislav Pangeršič, čevljar in Margareta-Vida Lorenčič, prešivalka; Jožef Ahačič, meha-nikar in Frančiška Dolinar, na-meščenka; Jožo Cabraja, lelezo-krivec in Ljudmila Dobrin, medicinska sestra; Andrej Tomee, upokojenec in Karolina Petrič, tovarniška delavka; Metod Sne-dic, brivski pomočnik in Zorica Pokorni, tkalka; Ciril Pogačar, mizar in Marija Komac, predil-ka; Jože Ahačič, tovarniški delavec in Antonija Ferjan, gospodinjska pomočnica. Umrli so: Bruno Kurnik, obra-tovodja. NA JESENICAH Rodile so: Gizela Malavašič — deklico, Marija Kos - deklico, Kristina Sedušak — dečka, Marija Piškur — deklico, Bogomila Vodopivec — deklico, Julijana DavidoviČ — dečka, Marija Po-ljanšek — dečka, Zekija Catak — dečka, Anica Rutar — dečka. Cvetka Sodja — deklico, Ivanka Janša - deklico, Mirni Kokalj dečka, Fani Markun — dečka, Ivanka Smolej — dečka, Anica Grubar — dečka, Angela Topli tek — dečka. Poročili so se: Franci i-k Justin, tovarniški delavec in Marica Zan, uslužbenka. Umrli so: Valentin Baloh — 29 leti Alojz Lunič — 46 let, Valentin Kalan — 56 let, Ivan Km en — 85 let, Katarina Mežnar, roj. Cebašek — 55 let, Ignac Morič — 15 let, Jakob Soklič - 66 let, Franc Kobe - 31 let. neprevidna vožnja 21. maja ob 16. uri je voznik avtobusa, last Transturista iz Škofje Loke, Sočak Kolman vozil na progi Skofja Loka— Kranj in se v Stražišču pri Kranju srečal z motoristom Janezom Ošabnom iz Ljubljane. Zaradi neprevidne vožnje obeh, se je motorist zadel v avtobus in si stri levo nogo v gležnju. Na motorju je bilo za 50.000 dinarjev, na avtobusu pa za 5000 dinarjev škode. trčenje Istega dne je bila promeitna nesreča v Skofji Loki na Su-škem mostu. Prišlo je do trčenja med tovornim avtomobilom S-1237, ki ga je upravljal Ciril Kogoj iz Dol. Logatca in vprežnim vozom Marije Spen-ko iz Škofje Loke. Škode je bilo za okrog 10.000 dinarjev. prometna nesreča — posledica: smrt Na cesti II. reda je 21. maja voznik motornega kolesa 2492. inž. Miloš Pristav iz Ljubljane, pravilno pripeljal iz Lesc proti Bledu. Pri gostilni »Union« na Bledu je prehiteval stoječi avtobus ob robu ceste. Pred prednji del avtobusa je nenadoma prišla Ivanka KnafMč iz Bleda, prodajalka v Mestni pe-kariji in slaščičarni Bled. Motorist jo je seveda podrl, tako da so morali nezavestno prepeljati najprej v jeseniško, nato pa v ljubljansko bolnišnico, kjer je podlegla poškodbam. Čebelnjak je zgorel V petek, 20. maja ob 15. uri, je pogorel čebelnjak, last Pavla Kobler iz Spodnjih Luž. Vzrok požara je bila malomarnost lastnika, ker je pustil gorečo krpo, ki jo je zažgal zaradi hudih čebel, v čebelnjaku. Močan veter je zanetil požar. Po nestrokovni oceni je bilo okrog 200.000 dinarjev škode. mopedist je pobegnil 22. maja se je pripetila prometna nezgoda pri Petrovem med mopedistom in motoristom. Neznani mopedist je prečkal cesto ne da bi z roko nakazal smer. Motorist, Anton Oman iz Suhe št. 61, ki je tedaj pri-vozil, je zadel v zadnji del mopeda in padel. Omanova žena, ki se je z njim peljala, je zlomila ključnico. Škode je za okrog 5000 dinarjev. nepravilno prehitevanje Prometna nesreča se je zgodila tudi pri gostilni Mulej v Mostah pri Žirovnici. Do nesreče je prisilo med motoristom Alojzom Zupanom iz Trbovelj in avtomobil istom Medja Alojzom z Jesenic. Motorist, ki je vozil r, Jesenic, je prehiteval tovornjak s prikolico In zavzel skrajno levo stran ceste. Tovornjak pa je tik pred ovinkom trčil z motornim kolesom v sredino nasproti vozečega osebnega avtomobila. Na obeh vozilih je za 20.000 din škode. brez vozniškega dovoljenja Pod vasjo Dovje, pri žHezni-ški čuvajnici št. 4, je voznik osebnega avtomobila Zivora I Popovič i/. Trstenika za vozil pod cesto. Popovič je vozil brez vozniškega dovoljenja. Omenjena nesreča se je pripetila zaradi nevešče vožnje. Na vo/.ilu je bilo za okrog 10.000 dinarjev škode. sva se stiskali k skalam in misli!-; samo na to grozno nevihto. Dež je polagoma ponehaval in tudi prvi sončni prameni so predrli težke oblake. Midve sva vsaka na enem koncu skale prilezli čisto premočeni in na pol mrtvi vsaka izpod svoje skale. Ta prizor je bil tako smešen, da sva se na vso nesrečo nasmejali do solz, Tako sva odšli domov in tu ni bilo pripovedovanja o tem strašnem dogodku ne konca ne kraja. Pri vsem tem pa sva .se počutili kot veliki junakinji, ko sva morali toliko pretrpeti. Milena Ogenjček Bilo je po peti ofenzivi. Četrta črnogorska brigada se je umikala čez Miljevmo: Sovražnikova letala so venomer zasledovala kolono. Obstreljevala so jo, da se je morala vsak hip kriti. To je oteževalo premik' Vrhovni "štab je razglasil, da je prepovedano kuriti ognje. To ie bilo razumljivo. Podnevi bi jih sovražnikom u da jal dim, a ponoči svetloba. A kako naj bi se brez ognja ogreli in si pripravili hrano? To "se ni bilo vse. V brigadi je bilo tudi precej bolnih za tifusom. Le z največjo težavo so se vlekli dalje. V zraku sovražnik, na zemlji pa lakota in tifus. Bolni in lačni, izmučeni in bosi — bilo je v resnici težko. A morali so biti močni in vztrajati. Vetika večina borcev je spoštovala prepoved. Zavedala se je, da bi si sicer le poslabšala položaj. Saj to ni moglo večno trajati. A med njimi so bili tudi taki, ki niso mogli vzdržati. Na skrivaj so zakurili ogenjčke m si kuhali večerjo. Tito je vedel, da je borcem hudo. Toda prepovedi ni mogd preklicati. Sovražnik je na vsak korak spremljal brigado, da bi 1° uničil. A vedel je tudi, da se ta ali oni borec bržkone ne bo p0' koril ukazu. Zato je neko noč vstal in obšel taborišče. Našel je partizana, ki je pravkar zanetil kupček dračja in vejevja. Iz klopčičev dima so se & porajali svetli plamcnčki in sipali medlo svetlobo. Tito se ie ustavil pred njim-»Ali veš,* ga je mirno yPra' šal, »da ne smeš kuriti ognja?* »Vem,* je odgovoril borec, ki ni dvignil pogleda. »A kuril bom, pa če pride sam tovariš Tito.« Tito je za trenutek pomolčal-»In — če je ta že tu?* je nato vprašal. Tedaj je partizan odtrgal oct od ognja, pred katerim je Čepet-Pogled se mu je uprl v vrhovnega komandanta. Planil je na noge, poteptal ogenj in obstal v f0' zoru. Tito ni rekel nobene. Odzdravil je in šel dalje. (Odlomek iz knjige Franceta Bevka »Knjiga oTit*') : 4 BINCEK IN NJEGOV ČASOPIS KOLO Podolgovat kos papirja pre-gani tolikokrat, kolikor hočeš imeti otročičkov v kolu. Nato izrezi s škarjami obrise fantka ali punčke (glej sliko), pa pazi, da pustiš roki do roba. Ce papir razgrneš, se bo pokazala dolga vrsta figuric, ki se bodo držale za roko. Ce skrajni dve roki zlepiš, nastane k6Io. URA Tik, tak, tik, tak, se ponaša ura naša, brez počitka in brez hrane, neprenehoma tiktaka ttk, tak, tik, tak. To sta pridna nam kazale* eden velik, drugi manjši, pa oba sta točna, '»k, tak: tik, tak W ponaša ura naša. Mivka Orotf Hiša v gozdu št. 17 Ne vem kolikokrat sem do takrat že šel sam ali pa z bratrancem Jožetom Robičem (sled-nJi je postal med vojno žrtev nemškega taborišča smrti v Da-chavu) tajno čez mejo v Avstrijo po komunistično literaturo in 0J*ug propagandni material. Julija 1931 bi me kmalu zasačili ob povratku čez mejo, pa sem k sreči zagledal financarje Prej, ko so oni zapazili mene. kakor so zapazili mene oni. Imel sem ravno še toliko časa, da sem skril nahrbtnik s prepovedanim materialom, sam pa se nisem več mogel umakniti in so me prijeli. Pri meni so našli le nekaj kamenčkov za vžigalnike, ki so mi jih zaplenili, a tudi teh ni bilo toliko, da bi me mogli zaradi »veriženja« vtakniti za dalj časa pod ključ. Odsedel sem samo teden dni in bil vesel, da mi jih niso naložili več, saj bi mi lahko po zakonu, ki ga je za ilegalni prestop meje določalo pravosodje pod Zivkovičevo Vladimir Lakovič: Ilustracija iz Krsta pri Savici iifllil diktaturo, prisodili najmanj tri mesece zapora. Se bolj vesel pa sem bil, ker mi je uspelo skriti hteraturo, zaradi katere bi me, če bi jo našli pri meni, lahko sodili po zloglasnem zakonu o zaščiti države, po zakonu, ki ni poznal milosti. Zato mi teh sedem dni, ki sem jih moral presedeti v zaporih v Kranjski gori. ni leglo na dušo. Ko so me izpustili, nisem mnogo razmišljal in sem šel takoj po skriti nahrbtnik, le da sem na poti do votline pod Srednjo pečjo, kjer sem si uredil svoje prvo skladišče za ilegalni material, bil do skrajnosti oprezen. Tiste dni, ko sem bil zaprt, je močno deževalo. Takih neviht z močnimi nalivi, ki so trajali ves teden, še nisem pomnil. V zaporu si zaradi tega sicer nisem delal preglavic. Se vesel sem bil, da ni bilo lepih dni in se mi zato vsaj ni tožilo po poletju. Mojega veselja pa je bilo konec, ko so me izpustili in ko sem prišel do skrivališča. Nenehni nalivi tistih dni so opravili svoje uničevabio delo. Zavoji z literaturo so bili premočeni, nekateri pa popolnoma uničeni. Bilo mi je, kakor da bi z uničenimi zavoji izgubil nekaj, kar mi je bilo močno priraslo k srcu. Sele ob bolečini, ki sem jo občutil ob pogledu na uničeni material sem spoznal, kako zelo sem navezan na revolucionarno gibanje in delo, za katerega me je pridobil takratni glavni kurir Jože Repinc. Tudi literatura v mojem nahrbtniku, ki jo je neusmiljeno namakal dež, je bila uničena. Vzlic temu pa sem ga z literaturo vred adnesel domov, med potjo pa razmišljal, kaj bi ukrenil in kje bi našel novo skrivališče, ki bi bilo varno ne samo pred povsod vohljajočo žandarmerijo in njenimi plačanci, marveč tudi pred vremenskimi nevarnostmi. Najbolje bi bilo, da bi si skrivališče uredil doma, sem pomislil. Vendar se za to misel nisem mogel takoj odločiti. Vedel sem, da bi s tem lahko priklical nevarnost nad vso družino, če bi mi oblast prišla na sled. Ko pa mi je naslednjega dne povedal bratranec Jože Robič, da sta Lojze Tišov in France Guzelj (kasnejši prvoborec, ki je med vojno padel za svobodo) našla skoro popolnoma uničeno lite- 11 Janez Robič, delavec v modelni mizami Železarne Jesenice, je bil leta 1931 in 1932 poleg Lojzeta Tišova, Franca Guzelja in drugih mladih komunistov, ilegalni kurir. Leta 1926 je začel okušati brezposelnost. Marca 1931 ga je za ilegalno delo pri» dobil Jože Repinc, takratni glavni kurir in kasnejši španski borec. Kot kurir je deloval vse do pomladi 1932, ko je zaradi neprevidnosti nekega skojevca policiji uspelo aretirati nekaj jeseniških komunistov in med njimi tudi Janeza Robiča, doma iz Gozda št. 17 pri Kranjski gori. Danes objavljamo odlomek iz njegovih spominov, ki jih je po njegovem pripovedovanju napisal Miha Klinar. raturo v nekih pozabljenih svi-slih blizu Gozda in da je podobno usodo doživel ilegalni material tudi v skrivališču pod Smole j evo pečjo, sem se vzlic pomislekom in nevarnosti, ki bi pretila meni in mojim domačim, odločil, da si uredim skrivališče doma, v naši hiši v Gozdu št. 17. Vanj bi potem lahko znosil šs ohranjeni material iz omenjenih skrivališč, ga doma posušil in shranil. Ni me skrbelo, da bi utegnili na kurirje, ki bi hodili k nam po material in ga po drugih zvezah spravljali naprej po državi, postati pozorna žandarmerija. V našo hišo so namreč čestokrat prihajali izletniki in turisti, ki so odhajali v gore in pri nas shranjevali vse, česar v hribih niso potrebovali. Zato bi tudi kurirji, ki bi prihajali direktno k nam, ne mogli postati sumljivi. Ko sem se odločil, sem se +a-koj lotil dela. Ogledal sem si domačo hišo, kakor da bi je ne poznal in bil šele prvič v njej. Ogledal sem si vsak skriti kotiček, ki bi se ga dalo preurediti v skrivališče. Ze sem nameravala bi si ga uredil pod streho, a sem se takoj premislil. Od tovarišev na Jesenicah in na Ja-vorniku, ki so jim žandarji že večkrat prebrskali stanovanja in hiše, sem vedel, da preiskovalci najraje stikajo po podstrešju in po kleteh. Tudi kuhinja in sobe niso za take stvari. Postal sem nestrpen, ker id-sem našel nič primernega. Ta hiša je za nič, sem se jezil. V njej ne moreš ničesar skriti. Nezadovoljen s hišo in s samim seboj sem naposled zavrgel misel, da bi si skrivališče za ilegalni material uredil v hiši. Stopil sem na prag in 6e zastr-mel v Martuljkovo skupino, ki se je s svojimi ostrimi vrhovi in grebeni rezala v nebo, dokler me niso zaskelele oči in sem hribom obrnil hrbet. Zasukal sem se na pragu, koraka pa nisem napravil, čeprav sem mislil iti v kuhinjo in se zlekniti na klop. Eolela me je glava od brezupne illll!!llll!l!ll!llliyilIil!IHIllIII|||]|;)ll!!H!!l praznine, ki se je naselila vame, ko sem zavrgel misel na skrivališče v hiši. Somrak veže s svojo mirno praznino mi je dobro del, dokler mi pogled ni zdrsnil na tla. Široke deske poda v prostorni veži so me nenadoma priklenile. Bil sem mizar, čeprav že nekaj let brez dela in stalne zaposlitve, in les sem si vselej rad ogledoval. Tudi sedaj sem se zagledal v široke podnice in jih strokovnjaško motril .kakor da bi iskal, če je morda pod kje potreben popravila, čeprav sem vedel, da ga ni in so se deske lepo tesno dotikale druga druge. Ob tem motrenju me je nenadoma nekaj obšlo. »Našel sem,« sem nehote rekel na glas, ko mi je pogled ob-slal ob dveh širokih deskah. Pod njimi bi si lahko uredil odlično skrivališče, dovolj varno in obenem zavarovano pred vlago. Lotil sem se takoj dela. K sreči očeta ni bilo doma, saj bi ga moje početje s popolnoma dobrim podom v veži prej ko ne ujezilo in bi mi ne dovolil izru-vati iz popolnoma nepoškodovanega poda tistih desk, ki sta me razvneli ob misli na skrivališče in ki sem ju pravkar brez pomisleka izruval. Vedel sem, da bi se usula name ploha jeze, če bi se oče ta hip vrnil. Zato sem si želel, da bi oče, ka se je mudil v Kranjski gora, našel kje svojo družbo in da bi se ne vrnil prej, preden bi jaz ne opravil vsega in si pod podnicami zgradil skrivališče za ilegalno literaturo in drug material, ki je tako zelo bodel v oči oblast, če ji je prišel v roke bodisi v obliki raztrošenih letakov, bodisi v obliki brošur, če je naletela nanje ob hišnih preiskavah. Delal sem naglo in se pošteno oznoji 1, preden sem pod podom skopal bunker in ga z deskami zavaroval pred vlago, nato pa -popravil-" pod in zabrisal sledi svojega dela. Z zadovoljstvom, kakor da bi opravil najbolj zahtevno mizarsko delo, sem si potem ogledoval pod. Desk, ki so prikrivale moje skri- vališče, ni bilo mogoče razločiti od drugih desk v podu. Skušal sem se vživeti v vlogo žandarja, ki bi morebiti kdaj delal preiskavo v naši hiši. Vživet v to vlogo sem odšel na dvorišče, nato pa se vrnil, obstal na pragu in si s -strogim« pogledom ogledal vežo. Nasmehnil sem se. Desk, ki so skrivale moj bunker, s praga niti opazil nisem. Zdaj lahko pridejo, skrivališča ne bodo odkrili, sem si mislil. Morali bi imeti presneto srečo, da bi ga našli. Izletniki bi ga le tedaj, sem bil prepričan, če bi prišli v trenutku, ko bi vskladiščeval material, ali pa, kadar bi ga praznil. Bil sem zadovoljen. V nekaj dneh sem skrivališče že napolnil, a se je po zaslugi kurirjev z Jesenic kmalu izpraznilo. S svojim potmi čez mejo sem se potrudil, da se je zopet napolnilo. Nisem štel, kolikokrat se je to zgodilo. Po zavojih, literaturi in propagandnem materialu sem vedel, da stvari, ki sem jih prenašal iz Avstrije čez mejo v Jugoslavijo, niso služile samo jugoslovanskim komunistom, marveč tudi komunistom v Bolgariji, kar se mi je zdelo popolnoma razumljivo in na kar sem še danes ponosen, saj sem bil tako tudi jaz vsaj delno udeležen pri izpolnjevanju naših skupnih interracionalističndh dolžnosti. Moje delo je nemoteno potekalo vse do tistega usodnega dne, pomladi 1932, ko je žandarmerija zvedela, da je nek mlad in neizkušen kurir v gostimi spraševal po naši hiši in po meni. Ko ga je na vlaku aretirala in našla pri njem ilegalni material, so še istega dne aretirali tudi mene. Začeli so se dolgi meseci zaporov, od žan-darmerijskega v Kranjski gori in mučilnice na jeseniškem oo-mejnem komisariatu do pol i čilskih in sodnih zaporov v Ljubljani. Vzlic temu pa pri preiskavi ob moji aretaciji in preiskavah, ki so sledile, skrivališča pod podnicami v veži naše hiše niso nikoli odkrili . . . Miha Klinar Zabava je bila že dokaj živa. Godci orkestra so razgibali udeležence, razgovori o Gorenjski, kol neločljivi, zgodovinski deželi velikega Rajha so se pravkar razvili. In prav (akrat je zagrmelo. Dame v večernih oblekah, visoki častniki in komisarji ob belo pregrnjeni mizi, vse je zletelo v zrak. Celo tla so se zrušila. Zidovi, ruševine tal in pohištva so bili na mah oškropljeni z likerjem, krvjo in šampanjcem, razuzdani smeh poklicnih morilcev je nadomestilo stokanje in ječanje. Po Savskem bregu navzdol proti železniški postaji pa so trije mladinci pospešili s koraki, se usedli na vlak in odpeljali proti Naklemu. Zgodilo se je to mrzlega večera 10. januarja 1945. leta v kavarni Evropa v Kranju. A kako se je začelo? Partizani so potrebovali obvestil, povezave z dolino. Morali so vedeti čimveč, kako živijo naši ljudje v mestih, kjer so bili Okupatorji, morali so visliMi za sovražnikovo moč, za njegovo g'! ••nj«-, za njegove nakano in podobno. In kdo naj bi bil temu bolj kos kot mladinci. Seveda mladinci, ki se ni.so ustrašili po ti, ilegalnih proh bili sprejeti mladinci: Jože Strupi, Milan Križaj m Dušan Feldin iz Na- klega, Franc Kopa«- iz Pivki m Alojz Skulj iz Tržiča. Mladincem so zabičali tajnost. Nihče ni smel vedeti tega. SIcer bi jih Nemci bi/, prijeli in PostreliH. Mladinci so držali besedo. Vsak vlak, ki je sopihal proti Tržiču, vsak izdelek v tovarnah, vsak prevoz Nemcev sem in tja so opazovali, beležili in poročali naprej. Seveda so dobili svoje zaupnike med zanesljivimi, stari m i r evol u c ion ar j i žel ezn ičar j i, med bivšimi organizatorji stavk po tovarnah, med stanovalci blizu postojank itd. Toda sčasoma je mladincem to, dasi zelo tvegano, važno delo, postalo nekako vsakdanje. Zahotelo se jim je več. Čutili so so prave partizane. Take partizane, ki se bojujejo in uničujejo sovražnika. Prvi poskus te njihove borbenosti se je pokazal lepega dne, menda je to bilo 12. decembra 1944. na železniški postaji v Kranju. V prostorih železniške policije je eksplodirala bomba. En nemški policist je bil na mestu mrtev. Drugi trije pa so bili ranjeni. To je mladince še bolj ohrabrilo. Prvi ognjeni krst je bil /.e za njimi. Tako so se odločili, da »podkurijo« Nemcem tudi v hotelu Evropa. Seveda so ta načrt napravili skupno s partizani, s Kokrskim odredom. Hotel Evropo so si zbrali zato, ker se je tam zbirala elita nemških funkcionarjev. Tjakaj so prihajali politični in vojaški voditelji — najodgovornejši posamezniki za tolike zločine in represalijo mod našim ljudstvom. Določili so dan — 9. januar l«'-ir>. Toda pred akcijo samo je bilo treba stvar dobro pripraviti, si Ogledati prostor, »otipati • vse okoliščine in šele potem . . . Tako sta tistega dne prišla v kavarno Evropa dva mladinca: Jože Sirupi in Franc Kopač. V aktOVkO ;;ia Si n.iUariln starih cunj, in nihče ju slučajno ni niti vprašal, od kod in kam. Tam sta mladinca videla mnogo nemških častnikov. Poleg tega je bil v Isti stavbi tudi štab nekega nemškega bataljona in stražar pred vrati ni bil nič kaj simpatičen. Toda — ničesar ni vprašal. Mladinca sta prišla v kavarno. In prav, ko sta delala načrte, kako bi še tisti večer izpolnili veliko akcijo, se jima je porodila nova, še lepša misel. Strupi se je nenadoma zagledal v neki plakat. Tam je bilo vabilo za zabavno prireditev, ki je bila napovedana za prihodnji večer, 10. januarja. Brž sta naredila načrt: ne tisti večer, marveč naslednji dan bi se tudi mladinci »-udeležili« zabave. Seveda bi namesto cunj prinesli v aktovki 10 kilogramov razstreliva plastike, ki so ga bili na drzen način pripeljali po vlaku iz Tržiča. Njihov načrt je bil sprejet in naslednji dan, 10. januarja popoldne so se na železniški postoji v Kranju zbrali Strupi, Feldin in Kopač. Prva dva sta bila oblečena v nemško železniške uniforme. Da bi jih pač tako hitro ne osumili. Do šeste zvečer so hodili po mestu in ogledovali izložbe. Tudi pred Evropo SO šli pogledat. Pred vrStl Je bil stražar, ki je mrko motril vsakega prihajajočega gosta. Mladince je kar zaskrbelo. Toda nemške uniforme, dasi železniške, so jih ohrabrilo Pripravili so .se. Najprej so sli pod stolp rožen venske cerkve in tam uredili, kar je bilo potr« ono. V razstrelivo, ki je bilo skrbno spravljeno v aktovki, so vstavili dva tempirana vžigalnika s polurno reakcijo. Hilo je točno šest na zvoniku, ko so mimo 'lia/arja, kot da se jih to sploh ne tiče, med smehom in brezbrižnim obnašanjem prestopili prag. Brezbrižnost so seveda skušali pokazati, toda pripravljeni so bili na vse. Kopač in Feldin sta se vsedla za mizo, Strupi pa je z malomarno kretnjo stavil pod klavir smrtonosno aktovko. Preko aktovke je vrgel dežni plašč in nato pri-sedel k mizi, ki je bila pri vhodu. Tam so se bolje počutili. V polomljeni nemščini so naročili natakarju tri kava. Bil je to prijazen človek, namazan s kremo in počasen kot lutka v izložbi. Postregel jim je hitro. Mladinci so srebali vročo črnino in pazljivo oprezali po kavarni. Orkester je bil pravkar zaigral prvo melodijo in na plesišču so se zavrteli prvi plesalci — sama izbrana nemška družba'. Brž ko so popili, so poklicali natakarja in plačali. Kopač je primaknil celo bogato napitnino. Natakar je postal prijazen in zagotavljal, da bo njihov povratek samo dobrodošel. Hitro so odšli po stopnicah navzdol. Najbolj jih je skrbelo, da ne bi prijazni in tako pozorni natakar pritekel za njimi s -pozabljenim« plaščem in aktovko. Vse to niti njemu ni bilo namenjeno. Zadnja skrb je bila pred stražarjem na vratih. Slo je lepo. »Ze odhajate?« je vprašal stražar celo s prijaznim naglasom misleč, da ima pred seboj tri zveste hitlerjeve železničarje. -Služba, služba,- je siknil Feldin s previdnim naglasom. -Služba pa je služba, kaj se hoče!« jc za mladinci prikimal stražar. Mladinci so hiteli v temni, mrzli večer, na zrak. Oddahnili so se. Sele tedaj je napetost deloma popustila in priznavali so drug za drugim, da hladnokrvnost v kavarni le ni bila tako lahka kot so prej skušali prikazovati. Začeli so pogovor o drugem. Da bi pač čimprej pozabili na pretekle minute. Kopač je začel pripovedovati, kako si je oparil jezik z vročo kavo. Pogledali so na kazalce. Dvajset čez šest je že bilo. Napotili so se proti postaji. Toda, prav ko so bili pri Ogrizkov! hiši na Savskem bregu se je nebo nenadoma zasvetilo. Zatem pa je proti Šmarjetni in Krvavcu odjeknila močna eksplozija. Mladinci so pohiteli. Samo na postaji, preden so stopili na vlak. so bili še malo nestrpni. V tem času, ko so mladinci hiteli na vlak, preden so v Naklem izstopili, so v Evropi izpod ruševin začeli reševati ranjence. Eksplozija je bila tako močna, da so se celo tla pod kavarno zrušila in je vse zgr-melo navzdol. Kar 38 je bilo ranjenih, 7 pa jih je našlo smrt ob tej eksploziji. Toda to še ni bilo vse. Prav eksplozija je bila hkrati tudi znak Prešernovi brigadi, ki je bila blizu Stražišča, da je tam nemoteno izvršila vojaško akcijo. Nemci pa so po Kranju divjali kot brez uma, organizirali pomoč svojim ranjencem, in se na vsakem vogalu bali novega srečanja z nevidnim sovražnikom. Povsod so slutili in se bali partizanov in ponovnega napada. Niti v Kranju, v središču Gorenjske, ki je bila vključena v nesporno ozemlje velikega Rajha, niso bili več varni. Moralni udarec, ki so ga jim povzročili trije mladinci, je bil zelo hud. Od teh mladincev je danes živ le še Feldin, ki je tudi ta dogodek pripovedoval. Kopač je padel pod nemškimi streli. Stru-pija pa so po grozovitem mučenju in trpinčenju obesili na hiši poleg kavarne. Plošča njemu v spomin, ki je sedaj na zidu kavarne, pa samo spominja na mladino iz tistih dni revolucije. K. M. - -an 4 .% utaj SREDA. 25. MAJA 1960 „Za človeka gre, tovariši... ii Zadnji napori utrujenih partizanskih kolon v V. ofenzivi. V smeri proti Kladnju ni bilo nobenih poti, po katerih ne bi človeška noga hodila brez nevolje. Vrhovni štab se je ustavil pozno zvečer pred bajto nekega kmeta. Dalje proti Kladnju je vodila pot skozi goščavo. Nebo so zakrili temni oblaki. Vsak trenutek smo pričakovali neurja, ki Tito na sprehodu bi s svojo temo zavrlo pohod. Toda čakati nismo več mogli . . . O kmetu, pred čigar kolibo je postala kolona, so vedeli, da je tihotapec in da pozna vse gozdne steze in poti. V štabu zaščitnega bataljona so sklenili, naj bi kmet povedel kolono skozi noč-, dokler ne bi nastalo jutro, ko so možnosti za orientiranje boljše. Kmet je pristal. Kolona je krenila dalje od koče in po nekoliko trenutkih so se že zadnji njeni deli, zakriti s temno zaveso gostega drevja, izgubili v gozdu. Pohod je bil pospešen. Kolona se je povezala v verigo, borci so prijeli drug drugega za pasove, ker bi sicer zadnji izgubili vsako zvezo s smerjo poti. Konji so bili otovorjeni, kopita pušk so udarjala ob bedra . . . Utrujenost, povzročena s hudimi napori v preteklih dneh, ko so prebijali prva dva obroča, je zrahljala živce. Da bi le že prišlo jutro! Zora se je končno prebila skozi vejevje in začrtala silhuete pešcev na svetlem ozadju neba. Gozd je izginil, kolona je prišla na jaso. Ali so oči oslepele v tej težki temni noči? Pred njim se je kakor privid pojavila koča kmeta, ki je vso noč vodil kolono v krogu. -Nisem, tovariši, verujte mi, noč je bila pretemna, nikdar še nisem doživel take noči!« Kdo bi mogel verovati v tem trenutku tej pripovedki o temni noči, kakršne še ni doživel!? Odgovornost, ki jo je imel spremljevalni bataljon, ko je varoval vrhovni štab in svojega prvega poveljnika pri preboju obroča V. ofenzive, je zatrla v štabu vsako popustljivost. Vest je prodrla tudi do Tita, ki je odhitel v štab spremljevalnega bataljona, da bi vprašal vodiča, kako se je vse odigralo. Nato je tovariš Tito pozval vodstvo bataljona in dejal: »Tovariši, ako je ta človek zares sovražnik — izdajalec, ker nas je vso noč vodil po gozdu, zasluži strogo kazen. Časi so težki in ni milosti za izdajalce. Toda kako moremo trditi, da je ta kmet to zares napravil namerno? Noč je temna, gozd je gozd, povsod okoli nas pa ni poti. Vsi imamo busole in zemljevide, pa se nismo mogli znajti, čeprav smo vojaki, komandanti. Mogli bi ustreliti nedolžnega človeka. Za človeka gre, tovariši...« Stalna skrb za človeka v najtežjih trenutkih, v najbolj črnih dneh. Vedno je bil človek v prvi vrsti bodisi v partizanski koloni bodisi med ljudstvom. — Nikdar ne bom pozabil tega dneva, je začel pripovedovati igralec in filmski režiser Vjeko-slav Afrič, — ko smo se prvič srečali s Titom. Hodili smo peš od Hrvatske, kjer smo bili že mesece med partizani, do Mli-ništa, kraja ob meji med Bosno in Dalmacijo, kjer je bil vrhovni štab. In tu so se igralci, ki so septembra 1942 prišli, da ustanove gledališče narodne osvoboditve, znašli na ravnini pred štabom, v katerem je prebival in delal tovariš Tito. Dotlej nisem bil še nikdar v vojski, pripoveduje Afrič. Zame je bil že kapetan velika stopnja, kaj pa šele vrhovni komandant! Ob veliki radovednosti sem čutil tudi tremo, ki je bila podobna tisti pred najtežjo premiero . . . Če je v družbi s prijatelji, jim predsednik Tito sam skuha črno kavo Stopil sem v šotor in ponudil roko človeku ostrih potez, oblečenemu v vojaško obleko. Začeli smo se pogovarjati. Spominjam se, da me je vprašal, kdaj smo zapustili Zagreb in kako je tamkaj. Vpraševal je tudi poimensko po mnogih zagrebških umet- nikih. Vse je poznal z odra. Odgovarjal sem zelo kratko, odgovarjal sem direktno na vprašanja in drhtel... — »Ali ti je hladno, tovariš Afrič?«, me je vprašal Tito. Ko sem mu zanikal, je nadaljeval začeti pogovor o vojni, o nalo- gah, ki jih moramo izpolniti . . . Jaz pa nisem prenehal drhteti, čeprav je bilo šele v septembru. »Ali ti je hladno?«, je ponovno vprašal tovariš Stari. Vstal je in me ogrnil s svojo kratko, debelo modro suknjo, nekakšnim suk- njičem brez vojaških znakov. Bil je prepričan, da me zebe. •• Ko pa sem se tega dne P°" slavljal od njega, ni hotel nič slišati, da bi mu vrnil suknjo. V njej sem prebil vsa vojna l*" ta, prehodil vse kotline, vse višave in vse ofenzive . . . SAMO TRENUTEK PRETEKLOSTI V lanskem juliju je CK LMJ pripravil marš po poteh pete sovražnikove ofenzive, ki se ga je udeležilo blizu 300 mladincev in mladink — mladih fantov in deklet iz vse Jugoslavije. Osnovrfa misel, ki je vodila organizatorje, je bila, naj se naši mladi ljudje — sicer v povsem drugih okoliščinah — spoznajo vsaj z delčki naporov, ki so jih pred šestnajstimi leti morali prebroditi med 5. sovražnikovo ofenzivo naši borci. Vsi ti mladi ljudje, ki so v osmih dneh marša uradno premerili 200 kilometrov, neuradno pa še mnogo več, so v dneh skupnega bivanja postali ena sama velika družina; združila jih je veličastnost spominov, združilo herojstvo in trpljenje njihovih bratov, sester, mater, očetov .. . Preden so se v Sarajevu razšli, jih je spremljala ena sama mogočna misel, misel, da se bodo vse življenje vračali v te kraje, vračali v kanjon Pivke, na travnato Vučovo, vračali na Sutjesko in Zolengoro. 8. julij Kolona je zavila v ovinek. — Dan je siv in oblaki se vlačijo nad dolino. Marširam nekje na začelju in urejam spomine in vtise zadnjih dni. Pod sivo nebo ozke doline je zaorila pesem mojih tovarišev — Kraj Sutje-ske hladne vode barjak časti in svobode. Počasi stopam v hrib, komaj nekaj sto metrov in je za menoj, pa me že ostre naramnice tornistra režejo v rame . .. pred mano je dvesto kilometrov. Ko človek premišlja o njih, ga postane nekje strah: dvesto kilometrov po kozjih stezah, kjer morda že desetletja ni stopila človeška noga, potem pa se zopet spomin ustavi pri besedah predsednika občine v Foči, ki nam je pred nekaj minutami dejal, da te poti ne bomo nikoli pozabili. Tokrat sem prvič v Bosni; človek se nehote spomni Sarajeva - Bosna, Bosna... to je svet, ki te mora prevzeti, prevzeti s svojo romantičnostjo, s svojo smelostjo in preprostostjo — Tu rastejo najmodernejši nebotičniki in stanovanjska naselja ob starih vegastih mošejah in moderni hoteli in obrati družbene prehrane ob malih kafanah, kjer prodajajo odlični burek in baklave. Nehote se mi prikrade v spomin podoba dvanajstletnega fantiča, s katerim sva se skupaj vozila od Zenice, spomnim se njegovih sanj o vozniku tramvaja, kar bo bojda postal, in njegovega ponosa na Zenico, Sarajevo... To je podoba današnje Bosne . .. Pot gre vedno navzgor, navzgor — pozno popoldne smo v naši prvi postojanki - Trovrhu. Pred nami zaživi čudovit svet, vsa pokrajina je kakor na dlani pred nami. To je svet, kjer se je pred šestnajstimi leti pričela 5. sovražnikova ofenziva. Politkomisar našega odreda, nekdanji borec na Sutjeski — polkovnik Kučan nam razlaga. V daljavi vidimo Durmitor, zahodno od njega sta Bioč in Ma-glič. 5. sovražnikova ofenziva ali Bitka na Sutjeski, kakor jo najčešče imenujemo, je največji herojski dogodek naše osvobodilne vojne. To je nečloveška borba 18.000 našiih ljudi, ranjencev, ljudi, lačnih in brez zadostnega streLiva, opreme, zoper 115.000 sovražnikov — to je tridesetdnevni boj na širnih prostranstvih Crne gore, vzhodne Hercegovine in jugovzhodne Bosne, ko so Nemci hoteli preprečiti našim silam vdor v Srbijo in skleniti obroč ter dokončno uničiti glavnino naših sil v kotu med Pivo in Taro. Večer je, naš prvi večer pod šotori, na mehkih smrekovih vejah; zunaj gore ognji in rišejo dolge sence po platnenih strehah. 10. julij Danes smo neizmerno utrujeni. Kmalu bo večer in dolge sence smrek padajo na majhno jaso, kjer stoji naše platneno naselje. Včerajšnji in današnji dan sta bila čudovita. Z Milovanom sediva pred šotorom in pečeva na ognju ovčje klobase — zelo okusne so. Milovan privleče od nekod še čutarico z mekano rakijo, ki jo je kupil včeraj v Sčepan polju. Ko zagledava Francka, našega komandirja, se oba naenkrat za- reživa. Danes ga je namreč Salko, naš bosanski kolega, krepko povlekel. Ko so hodili že poldrugo uro iz Sčepan polja in nam je bilo že vroče, ga je namreč Salko dohitel in mu dejal: Kroz pola sata dobičeš pola litra pive. . . Frančjcu se je razjasnil obraz... Kaj takega je ja nemogoče . . . Tu, nekaj desetin kilometrov od vsake trgovine, od železnic, od cest, pa pivo . . . Nehote je pomislil na kakšno skrivno zalogo, kot nam je potem v smehu pripovedoval. No. kmalu zatem smo prekoračili Pivo in miš Fran-ček jo je lahko popil še več kot samo pol litra . . . Zjutraj smo za dve uri obstali ob Cokovi Luki; to je eno najpretresljivejših krajev naše osvobodilne vojne. Iz Pivške planine onstran Pive so se namreč naši borci prebijali v Vučavo. Svabske Stuke in sovražnikova artilerija je neprenehoma tolkla. Padlo je blizu 5000 naših. Za pot, ki jo danes premeri zdrav človek v dvanajstih urah, so potrebovali naši borci, lačni, ranjeni in brez kritja — tri dni. Treba se je bilo povzipeti več kot tisoč metrov visoko. To pot je premeijl v teh dneh med drugimi tudi tovariš Vladimir Nazor. Danes sem videl kanjon Pive. Ko smo stopali od Cokove Luke k Mratinju, je blesteča se Piva postajala vse bolj utesnjena v skalnata pobočja. Potem - naenkrat i>otsto metrov stene nad nami in pa tudi več pod nami. Pot ni pot, ampak hodnik, vklesan v živo skalo: meter širok in blizu dva metra visok. Pot je pred leti napravila naša armija — drugače je kanjon popolnoma neprehoden. Vsak č;us boni zaspal. Za našo jaso šumi potok in zrak je poln vonja po senu, na katerem spimo. Na drugi strani jase igra v nem poletni večer nekdo iz Slavonije na frulo. — Monotona melodija visi nekje v zraku in končno ugaša v skalah nad nami. U. julij Jutro je čudovito. Današnjih trideset kilometrov bomo hodili samo navkreber. Sonce žge in že po dveh urah so noge kot iz svinca, edino navzgor in na-VtfOT, kmalu zmanjka vode, v grlih nas žge žeja, ki je neprenosljiva. . . Vučevo... Blizu poldneva dospemo do male vasice. .. Toda vode nikjer. Ljudje tu hranijo v velikih jamah sneg čez poletje in ga potem po potrebi tope, drugače je voda nekaj ur daleč. Oble žimo v skalovju, dokler nas ne vzdra-mi glas dežurnega, da je počitek končan. Cez poldrugo uro Vučevo spremeni svojo podobo. Neizmerna zelena barva nas objame — povsod sami travniki in to dva tisoč metrov visoko. Moji, na smrt utrujeni beograjski kolegi igrajo nogomet in midva z Milovanom krmiva s sladkorjem Zekana in Miškota — to sta namreč dva bosanska konja, ki nas že vse od Foče spremljata in nosita zdravnikovo opremo in zdravila. V primeri z našimi konji sta skoraj neznatna, toda zlahka neseta sto ali več kilogramov po še tako strmih poteh — to so konji brez strahu. Potem se naša kolona zopet raztegne po pokrajini in ko jo človek takole gleda, se mu zdi neskončna .. . Noge postajajo zopet težke in sonce žge. Na drugem hribu se pasejo konji, črni in rjavi in dlaka se jim iskri v soncu... pot je neizmerna... 14, julij Zelenilo bukev nas je objelo. Danes gremo na Zolengoro. Pot je strma: samo navzgor, navzgor. Kolona se tisočkrat razbije — danes som poslednji v koloni, danes je moj sadrug bOSSnSkl konjiček Zekane. Neizmerno težke so noge, kadar je treba stopiti čez hlod, teh pa je tukaj toliko. Drevesa leže vsevprek — tu je namreč še pravi pragozd . . . Steze so slabše kot kozje in mnogokrat si moramo pomagati le s specialko in bu-solo. Gremo po poti, ki jo je pred šestnajstimi leti premeril glavni Štab, za hip se usuivimo ob grobu Save Kovačeviča in pri bukvi, kjer je bil Tito ranjen. Po dveh dneh počitka na Tjentištu so se naše mišice rav* no razbolele. Teh dni, ki smo jih preživeli na Tjentištu, se vsi spominjamo z nasmehi — toliko vedroga raz|m »loženja je ma lokje. Včeraj je naš tovariš iz Banje Luke skupaj z drugimi v poletno noč zapel tisto pesem: Stade se cv'.ječe rosom rositi... Pa je prišla od nekod Fatima -tudi on je bil iz Bosne - bila je ogorčena. Stala je pred svojimi kolegi in jih osorno zavrnila, da ce take pesmi ne pojejo več, da danes starši ne dajejo svojih hčera v možitev zavoljo denarja, da danes takim moralnim pojmovanjem ni mesta . . . Zelenilo bukev je neizmerno; neizmerno smo utrujeni. P° nekaj urah neprestanega marša pridemo iz gozda in kot ubiti popadamo po travi — toda moramo naprej, pred nami je še nekaj ur hoda. Vstanemo in kolona krene počasi in omahujoče . . . pot je odslej zložnejša, kmalu se srečamo s konji, ki pasejo v planini in s pastirji Pijemo mleko, ki pa se nam ne zdi tako okusno kot. domače. •• Cez poldrugo uro se maio Pred našim noeiščem srečamo s P'" tomci, ki so dan pred nami odšli iz Tjentišta in bodo posled" njih sto kilometrov prokorakah z nami. Ko dospemo do današnjega taborišča, ni v nas več moči kot da ležemo v travo in za" spimo. Zvečer nam ob tabornem ognju naš politični vodJa pripoveduje o bojih tod okoli — toda utrujenost je neizmer- na in nam lega na veke. To noč spimo na listju, ki smo si ga nanosili v šotore . . • 15. julij m Danes je pred nami najdau pot — skoraj štirideset kilom' trov. Pri prvem POCiVS*JWJ! smo se razdelili. 1/. naJ bolj oslabelih se je formirala P°: sebna brigadica, ki hodi nekaj ur za nami. Mi smo jim nadel' ime tifusarji. . . Pot je zložna, toda neskončna. Štirje kolegi so «e zaradi predolgo hranjene s3' lame zastrupili in zato jib n°' simo na nosilih. Pot. . . pot • • ■ Pot • • . Popoldne pridemo na zadnji del marša današnjeg8 dne — to je nekaj kilometrov hoje p> železniških pragovih. ' Sonce neusmiljeno žge in voJe ni.. Pozno popoldne pridem« v Miljevino. Po nekaj dneh W pet topla hrana. Ko postavljamo šotore. *• Milovan spomni, da jih tokrat postavljamo poslednjič ... 17. julij Po Štirinajstih dneh l**j{J danes zopet v postelji. Meu'y jutranja svetloba prodira skozi okno. Gorski hrbet, ki ga dam skozi okno, je ves si ^ neizrazit. Nebo postaja iz y nulka v trenutek bolj ttt£ daljavi brza jo konji. Vsak nutek lx»mo vstali, odšli ^-stajo in se o ipeljali. '|VŽ,k°i.l.n1 Je, da odhajam in trdno " sklenil, da se bom še in »e čal v te kraje . . . :na Sedimo na vlaku, ki s°"ltri od p.»staje do postaje •• • ^ bom doma ... in GORENJSKE SREDA, 25. MAJA 1960 r L ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD "A J ZOBNE PROTEZE ZA — KRAVE Pred nedavnim so izdelali v Švici prve zobne proteze za krave. Tako bo moč podaljšati koristnost krav vsaj za leto dni. Doslej se je končal koristni del kravjega življenja tedaj, ko so bili njeni zobje tako izglodani, da se ni mogla več hraniti. — Proteza je napravljena iz nerjavečega jekla in je je moč pričvrstiti na prednje zobe. AVTOMOBILSKA STANOVANJA V Chicagu bodo začeli kmalu kopati temelje za nekoliko nebotičnikov, za katere je napravil načrte arhitekt B. Gold-berg. Nebotičniki bodo i meli 58 nadstropij. V 18 nadstropjih bodo garaže, v ostalih 40 pa stanovanja. DVA NOVA ELEMENTA V Ameriki so odkrili dva nova elementa pravzaprav izoto-Pa. to sta skandij — 46 in cezij ~~ 134. Elementa so odkrili v Nevadi, v neposredni bližani, kjer je eksplodirala atomska bomba. KANADSKI SATELIT Po sporočilih iz Ottazve bodo Kanadčani izstrelili svoj prvi u>netni satelit v drugi polovici naslednjega leta. Tehtal bo 90 kg. Na krožno pot okoli zemlje prek tečajev ga bodo izstrelili z raketo Thor-Delta. Vgradili pa mu bodo instrumente za proučevanje ionosfere in za proučevanje šumov, ki prihajajo iz naše galaksije. Satelit bo okrogel, opremljen bo z dvema 9 m dolgima antenama in s sončnimi baterijami. Predvidevajo, da bo njegova radio postaja delovala eno leto. Kanadčani bodo zgradili štiri satelite; od teh bodo enega uporabili za preizkušnje, enega bodo poskusno izstrelili, dva pa bodo skušali pognati na pot okrog Zemlje. ANGLEŠKO MODELARSKO PRVENSTVO 1959 V ŠTEVILKAH Na lanskem angleškem državnem prvenstvu, ki je trajalo dva dni, je sodelovalo okoli 1200 letalskih modelarjev, ki so se borili za 15 pokalov. Z jadralnimi modeli A/2 je tekmovalo 355 modelarjev, s pro-stoletečimi motornimi modeli 292 s teledirigiranimi modeli (več ali enokanalnimi) 91. z vezanimi akrobatskimi modeli 41, s team ra-cerji J55, s psrostoletečimi raketami 21, v zračni borbi jih je tekmovalo 128, z gumenjaki pa 196. Najmanj je bilo hitrostnih modelov, ki pa so dosegli sledeče najboljše rezultate: z motorji do 2.5 ccm 187 km/h, do 5 ccm 213 km/h in z motorji do 10 ccm 244 km/h. Gotovo si vsakdo, ki je že kdaj meril čas na modelarskih tekmah, le težko predstavlja organizacijo sodnikov in ča-scmerilcevv ki (SO morali voditi to obširno tekmovanje. TONE SV1 LOVCEVA HCI Riše Milan Batisia 181. Pomladi je Boštjan na skalnem robu Robid ja z razgledom po vsej dolini, začel graditi kočo. Garal je, kar je le mogel. Suhadolc mu je dal les, drugi kmetje pa so pomagali. Koča je rastla. Neko popoldne je prišel Jozelj. Omenil je Boštjanu, da je naznanjen, češ da strelja srnjad, ki pomlad*, kaj rada izstopa na pašo. »Vem, da ti ne streljaš spomladi srnjakov, toda v kratkem boš imel žandarje na hrbtu, jaz bom pa ob službo. Pravijo, da se te bojim in da imaš pri meni zaščito.* Boštjana je to močno prizadelo. 182. Cez nekaj dni je Boštjan na Rovtu, sredi gozda blizu Nekove bajte, zaslišal strel. Sel je za glasom. Na obronku je zagledal divjega lovca z masko in dolgo laneno brado, ko je čepel pri srni in jo iztrebljal. »Ta bo tisti, ki strelja na Boštjanov račun kar na debelo,« je pomislil. Spustil se je na stezo, ki vodi v dolino in ga v zasedi pričakal. V prvem mraku je divji lovec pri-drsal s srno na hrbtu. Vse bliže je bil Boštjanu, ki se je že pripravil, da se požene nanj. Skočil je in ga podrl na tla. Ta pa je bil silno močan in se je kmalu spravil pokoncu. 183. Zgrabila sta se in Boštjan je imel dosti opraviti, da mu je strgal masko z obraza in ga obvladal. Spoznal je Mlinarjevega iz Grape. »Zakaj streljaš lačno srnjad na pomlad« je znorel nad njim. »Tebi ne odgovarjam, ker nisi žandar ne sodnik,« se je postavil Mlinarjev, ki je bil velik pretepač in udaril Boštjana v obraz. Ta pa ga je nekajkrat kresnil po sencih in mu iztrgal puško. Izpraznil jo je in z njo silovito zamahnil ob bukev, da se je kopito razletelo v treske. Mlinarjev je zbežal in srno pustil. Drugi dan jo je dobil Jozelj, okoli robidja pa niso več padali streli. Ili* aloiv v telil Spričo naglega napredka tehnike in uporabe atomske energije v miroljubne namene danes radioaktivne izotope uporabljajo tudi v kmetijstvu. Pri tem ne predstavljajo direktno pomoč, temveč indirektno preko raznih raziskovanj. Z njimi je zagotovljen popoln uspeh in ekonomičnost v proizvodnji in v izkoriščanju hrane in drugih kmetijskih pridelkov. Raziskovalci se danes zavedajo tlrdnih in dinamičnih odnosov med zemljo, rastlinami, živalmi in človekom. Ugotavljanje teh odnosov pa bo popolnoma odvisne od raziskovanj nekaterih spremenljivih elementov v istem času in od raziskovanj medsebojnih odnosov. At°mska naprava, ki jo vidite na sliki, trenutno ugotavlja količino sladkorja v zmletem sladkornem trsu SVET BO POLN STOLET-NIKOV Sovjetski znanstvenik profesor V. N. Nikitin je naznanil, da ni daleč dan, ko bo svet poln stoletnikov. Profesor Nikitin meni, da se bo normalna življenjska doba ljudi podaljšala na 100 do 120 let s pomočjo hormonov in drugih tvarin, ki bodo pospešila preporod ali rast novih celic. Sovjetski znanstvenik je dal priporočilo za daljše življenje. Med drugim je dejal, da bi morali oni, ki žele dočakati visoko starost, enkrat na mesec jesti le jabolka in piti le čaj in kavo. To namreč pomaga, da se telo znebi nabranih strupov. Druga važna stvar je gibanje. Prof. Nikitin priporoča sprehode kot zelo učinkovit način za razgibanju človeka. Pri teh proučevanjih so znanstveniki ugotovili: kolikor je sistem bolj komplicirane ugotovljen, toliko večji uspehi se dajo pri tem doseči z radio-izotopi. Z radioizotopi se da doseči tudi precejšen napredek v bioloških raziskovanjih, ki se prav lahko primerjajo z napredkom, doseženim z mikroskopom. Te nove raziskovalne metode s pomočjo atomske energije nam danes posredujejo tudi take informacije na področju kmetijstva, ki jih drugače nikakor ne bi megli dobiti ali pa bi morali porabiti precej več časa in denarja. S pomočjo izotopov so danes znanstveniki že proučevali plodnost zemlje, prehrano rastlin, nadalje boljše metode uporabe umetnih gnojil itd. Cene uranu padajo Statistike kažejo, da je svetovna letna proizvodnja urana ze dosegla 30.000 ton. Po današnjih cenitvah znašajo svetovne zaloge urana 90 milijonov ton, letno pa ga po-' rabijo 16.000 ton. Medtem ko je bil uran v prvih letih razvoja atomske industrije in tehnike sila dragocen, pa sedaj cena uranu pada. Strokovnjaki menijo, da bo uran ze v bližnji bodočnosti »samo* desetkrat dražji od bakra ah niklja. MODERNIZACIJA BRITANSKIH ŽELEZNIC Montaža Diesel lokomotive vrste Brush-2, ki jih uporabljajo britanske železnice za vleko hitrih potniških in tovornih vlakov. Pogonski stroj lokomotive razvije 1360 KM in omogoča največjo hitrost 135 kilometrov na uro. »Kam pa izginil?« je nenadoma Janezek Kaj so jedli v starih časih Bili so časi, ko ljudje niso znali obdelovati polja in so se hranili skoro s samim mesom. Jedli so ne samo zveri in ptice, ki so jih ubili na lovu, temveč tudi ujetnike, ki so jih dobili v vojni. Prednik našega kruha je bil kaj malo podoben kruhu. Bila je to navadna kaša iz zdrobljenih in v vodi razžvrkljanih zrn. Dogajalo se je, da se je ta kaša osušila. Kosi take kaše so na-domestovali tedanjim ljudem kruh. Včasih se je pripetilo, da se je kaša iz zrnja skisala in da je postala zato bolj rahla in mehka. Ljudje, ki so si izmislili, da so zamesili kislo kašo s sveže zmletim zrnjem, so iznašli kruh. Mnogo let je prešlo, preden so se ljudje naučili dobro obdelovati zemljo in dobro peči kruh. Se pred dvesto leti so srednje premožni ljudje jedli kruh, da danes ne bi nihče maral takega jesti. Krompirja, ki je tako v navadi, pa niso jedli niti bogati ljudje. Ni še dolgo, kar se je pojavil v Evropi krompir. Prišel je iz daljne dežele — Južne Amerike. Prinesli so ga od tam v šestnajstem stoletju z drugimi čudovitimi pretkomorskimi redkostmi vred. V začetku krompir ni ra-stel na gredah, temveč v loncih za cvetlice pri ljubiteljih redkih rastlin. 12 MILIJONOV GOBAVCEV Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije omenja, da je na svetu še vedno 12 milijonov gobavcev. Od tega se jih samo okoli 100.000 zdravi v bolnišnicah. it 7^ 11 j 1^'ibar se je počasi dvignil. S težavo! Zdelo se mu je, da se j . ""tej uri /bralo vse gorje, kar ga je moral prestati v življc- U' 1,1 niti kakor težko breme padlo na trudna pleča. pr- **a'KO naj se zagovarjam zoper urbar, kaj naj porečem k lov in a,i naJ Kro,i('110 Frajo postavim na laž?« je spre- jo rl1 svobodnjak. Bridkost in ponos, oboje hkrati sta zvenela rjUl"i,'"(,vih besed. ..Rečem pa,« je nadaljeval, »da mi kljub te-vS(>j l,'>ai" me dolžite, vest prav ničesar ne očita. In to je zame li eni *••«...?«< je zategnil grof. Je odsekal Hribar in rekel: ► Ce ste me pa že priprav- ke,.. p,lsll,;ati, naj vam povem tole: Kako in kdaj so pripadle »r^1 Mil vam bo znano. Da je rajni Gaberčnik dal Alenki !la* W«f)re za doto, ga je k temu nagnilo dejstvo, da so bile jih ■ Dre^ st<> l«'ti last Hribarjeve hiše. V času velike lakote 8 moj praded odstopil Gaberčnikovi hisi za peko kruha. Hij„i n„ " *Wnu, da sle z mojimi Megiami plačali lajnioštrti eerkve-tetp«**f*'n<>' ki J" sedaj moram odrajlovati gradu, sem pospravil Jal 'rn:'' l)ridelek predvsem zato, ker tega, kar sem požel, ni vse . r*tatQ »hi, **o zemljo za svojo.« ''olovo čelo se ie zguhančilo, prsti so se s'cr, ampak jaz! Izjavljam, da tudi za bodoče čase sma- . mu skrčili, v očeh *• BBforel plamen jcz< •Hn.,.,,' llr Pa »* nadaljeval: »In, kar zadeva krajo divjadi, sem lov.skJa' 1,11 S<" 11' »občnega dokaza, da bi se bil pregrešil zoper •noji,,,. "<:sl'ivo, ce sta I ric in Talcr nasla nekaj mrhovine pod '^'s,. ' svisl'nii. Ce sta io. pravim! Verieinite mi. da mi ni za Ukra,i 1,1,1' m,,i(' shrambe se niso prazne! Ce bi bil p». res Nvisij srn.i;»ka. no, potem l»i ne bil nesel njegove kože pod svoje *«le\ni'' ^ n'l'',no, pod Talerjeve. °e mejnikov: še nihče mi nikoli ni očital, da sem slab mejač. Nasprotno: jaz sem zasačil Talerja, ki je premaknil dva mejnika v moje. Za mejo bom pač bolje vedel jaz, kakor pa Talcr, ki se mu pred dvema letoma še sanjalo ni, kje so Ravne. Ker pa je Talerju pri tem delu pomagal Repar, ga za to ne bona hvalil. Da bi bil hujskal zoper grad, mi moj živ dan ne bi prišlo na misel. Čemu? Saj vsaka reč sama dozori ob svojem času! Da sem pa svojčas Smrekarju pomagal iz stiske, v tem pač ne vidim nobenega greha. Mar je bil sam kriv, da mu je tisto leto zverjad poklala tretjino ovac in če zaradi slabe letine ni mogel obroditi živine? In Smrekarji so imeli za Vaš dom, grof, marsikatero zaslugo! Praded sedanjega gospodarja je preprečil, da vam nekoč ni zgorela pristava, njegov ded pa vam je nekoč rešil tovornike s polnimi mehovi vina, ko je izvohal roparje v zasedi pod Ba-škim sedlom. In njegovega vnuka je vaš oskrbnik hotel z družino pregnati z grunta, češ: »Premršavega vola si mi prignal!« Da sem pokopal prijatelja Trpina, je res. Zakaj? Fajmošter mu je odrekel cerkveni pogreb. Saj Cerkev sama uči, da je pokopavali mrliče dobro delo! In pokopal sem ga na svojem svetu. In lipieo sem mu zasadil na gomilo. Dober čebelar je bil. Tako bo še po svoji smrti čebelaril. Dalje: jame, ki jo ie poleti odkril Repar na moji planini, nisem bil izkopal jaz, niti moj ovčar. Po krivici sta ga Fric in Repar privezala k macesnu. Ce pa bodo še vnaprej zveri tako gospodarile, kakor so letos, se bodo pa tisti jami verjetno pridružile še druge.« »Pazi, kaj govoričiš, kmet!« se ie sedaj zadrla Fraia. »Pusti ga! Dal sem mu besedo!« je rekel grof, dati je sam trepetal od zadrževane jeze. »Nadaljuj!« se je obrnil k Hribarju. »Kar se pa izginulega oglja tiče, pa sami veste, da ni moglo izginiti po moji zaslugi, sai že štiri tetine uživam vaše gostoljubje. Pa tudi priči z eno samo besedo nista mogli utemeljiti obtožbe, da sem bil pri izirinotju o-vanju lansko leto sx> v vseh Pa^ nogah zmagali športniki iz Iskreni B(LD LCE A Jejhata, jejhata, kako se Marjana zmeraj krega nad menoj! da jo nikamor ne peljem, da danes žene niso več tako kot včasih, da . . . Ne vem kaj vse mi očita. Pa sem mislil in mislil in on-dan sem se odločil, da jo peljem v kino. Bo vsaj gmah, sem si mislil. V Stražišče sva jo mahnila. Ko pa sva prišla tja, sem se hudo prestrašil. — Vsi so hodili lam okrog z nekimi maskami na ustih. Marjana je brž dejala, da so to gotovo ljudje z Marsa. Tudi jaz sem v tistem trenutku verjel. Pa ni bilo res! Samo stranišče pri kinu tako hudo »diši« že kak mesec, da brez maske ni moč vzdržati. Stražiščani se hudo kregajo, vihajo nosove in udrihajo čez prvega in drugega. Jaz pa sem dejal, da je to pač prirodna stvar. Kljub temu pa sva jo z Marjano pobrisala, ker nisva imela mask. A Pri Mayprju v Kranju je prav dobra gostilna. Moj rajnki oča so jo vedno hvalili in pripovedovali, kako je bilo včasih tam luštno. Pa sem jo on-dan še jaz mahnil tja. Naročil sem eoekto nn dva deci črnega. Tako zmeraj mešam, ker Marjana pravi, da ne smem samega vina. Natakarica pa m: je namesto coekte prinesla oranžado. Poklical sem jo. »Oranžada je prav tako dobra • mi je zabrusila, da so se mi vs. smejali. Mislil sem naročiti še klobaso, pa sem se bal. Kaj če bi mi namesto klobase prinesla morskega raka? Morda bi dokazovala, da je še dosti boljši kot klobasa, toda meni ne gre in ne gre, pa amen. A Plačal sem in jo jezen mahnil k Petrčku. Tam so iTn£'& včasih zelo dober golaž. Pa ^ je kar nazaj vrglo. Ze leta Tako leta tam ni več gostilne, so mi povedali in kar sram je bilo. Jej, jej, kako <-'loVL, nič ne ve, če ne hodi <^sTe-Marjana me ne pusti, saj ve■ Toda nekaj sem pa le stav£u. v nekdanji gostilni pri pe V veži tamkajšnjega hiše še <^ nes gori močna električna s ^ tilka noč m dan. Stanovah"1 ^ .< sih spotikajo ob to in Jjiti vijo, da bi mogli bolj Jaz pa mislim, da je ta* ^r min na ne kdanjo gostilno prav- Kralce A Zdaj pa bi še vas bW prosil za pomoč. Kadim ^ cigarete. Moda je pač ta tam sem ondan šel v trafik" zraven vodni je v Kranju ,n ta. pravil drobiž za dva Pa j^gp Toliko jih spravim v e dnevu v pepel. . jg« »Ne! Samo enega,« so rro . jali, čeprav so jih imeli na F t tu. Čeprav sem bil ko#m* jffft" krtača, sem izvlekel mojo ^ timacijo in dokazoval, (la 'den polnoleten kadilec. Wj kart državljan, da potrošhuskm ^ nimamo več pri nas in ™tePo-no. Vse je bih- bob ob • ?0 Samo vsakemu po en Pa ' jr vztrajall. Potem pa rr»c p šolal moj znanec. Prijm^J žlahto naj zaprosim, mi -Letoval. Ker se pa zara-ti ' sim ne ne štimamo v žlahti. P fi kar vas, bralci, kl|Pitc ' e*0 mene cigarete! Vsak P* škatlo! Saj bom plačal. jjUje Vnaprej se vam *an in vas pozdravlja „,«Au VAS BOPlCAn 02^591 61R 3302