PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE «m lista ja CHICAGO, ILU PETEK, 18. APRILA (APRIL 1», 1M7 Acesptanca fer mailing nt «paeial rata nf postag« prarklsd tnr In -ction 1108, Act nf Oct S, ItlT, nuthorlixl on Jona 14, lil». Subscription f«.00 Yearly Urodnllkl ln «pravniški prostori: S99T South Lawndals Avn. Office nf Publication« MIT B. Lnwndnle Ata. Telephone, Rockwell 4804 ÔTEVw—NUMBER 75 '" Jcnva nraanî7arîia Kn mor- WRMVA ZVEZA ODMEVI EPOHAL Lewisova organizacija do mor- $ FA^TI JE U^odlokavr- sedeče stavke razgaljen a hovneca sodišča rake stavke niso vec potrebne zdaj, ko je vrhov-sodišče potrdilo Wagnerjev zakon. CIO sklenil 54 dogovorov z delodajalci, odkar traja orgsnizatoricna kampanja ,med delavci v jeklarski industriji. Premier kanadske province prisilil dva člana svojega kabineta na resignacijo, ker sta mu odklonila podporo v boju proti CIO. Serifski deputiji izgnali stav brice ix detroitske tovarne fishington, D. C., 15. apr. — dbor M industrijsko organiza-, bo najbrž opustil sedeče avte kot orožje v boju z deloma, ki odklanjajo kolektiv-i pogajanja s predstavniki or-initiranih delavcev, ker to o-¿je po izjavi Johna L. Lewisa, cinika CIO, ni sedaj, ko je fcralno vrhovno sodišče pro-uilo Wagnerjev zakon za u-ivnega, več potrebno. To se i bo takoj zgodilo, ker akcija mi od stalila, ki ga bodo de-dijalci zavzeli v zvezi z izva-ijem tega zakona. Lewis je dal to izjavo v teku diskuzije poskusih senatorja Jamesa F. [mesa, da kongres obsodi šefe stavke. "Mislim, da sedeče stavke niso i potrebne v obstoječih okol-inah." je rekel Lewis. "Te so protest proti delodajalcem, niso hoteli pristati na kolek-pogajanja. Odlok vrhov-sodišča je vzpostavil maši-ijo glede reševanja konflik-med delavci in delodajalci tako omogočil sklepanje po-Jeklarska industrija je ia delavcem pravico ko-ivnega pogajanja šele v ja-ju tega leta in druge indu-ije bodo morale dati delav-slične koncesije." kwis je naznanil, da Ibo nje « organizacija v kratkem iz-¿arterje 300 novim unijam, io bile ustanovljene v zad-■času. Med temi so tri no-wrodne unije — American Telegraphers, Aluminum :«rs in United Boot & Shoe taera, ki imajo okrog 40,000 ». Odkar je v teku organisa kampanja med jeklarji delavci, je CIO podpisal 54 ivorov, ki krijejo več ko ,00(i delavcev. Lewis je da-rekeI. da bo vodil opozicijo onim, ki zahtevajo inkor- f»nje unij. Toronto, Ont., Kanada, 15. — Mitchell Hepburn, pré-province Ontario, je prisila člana svojega kabineta na •cijo, ker ga nista hotela pati v boju proti Lewisovi «•«Ijl, ki vodi stavko avt-delavcev v tovarni korpora-General Motors v Oshawi, J**i komunistom ns splošno. "»■ kabineta, ki aU položila sta David A. Croll, '"'■tn dela in Arthur W. Roe-justiini minister. Oba sta »Wa obdoliftev, ds podpira-«'»muniat« in izjsvila, da j« urn krenil s poti liberaliz- Delavski odbor ima zdaj proste roke Ra^vezalo mu jih je vr hoVbw x>dišče ordovi Domače vesli | Vodja na zacije Oblak I ti Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta v sre- ODKRITIZZVALO ODLOK JE LAHKO e organi-] Odslovi jeni delavci do-1 bili plačane "počit nice" in delo v do obiskala Lambert in Uršula Bolskar is West Allisa, Wis. Gevelaitdske vesti Cleveland. — Te dni je umrl Frank Rajer, sUr 66 let in doma ii Martinje vasi pri Sv. Lovrencu. V Ameriki je živel »7 let in tu zapušča ženo, šest sinov in Mer. — Dalje je umrl Mike Mahovlič, star 66 let in rojen v Mahovličih pri Sošicl nad Belo krajino. V ¡bolnišnici je u SENZACIJO New York. ~r tivna zveza med torn Fordom in FP) — Defini-ivtnim magna-Mističnimi ter mrla Karolina Magič, | DVOREZEN Waahlngton. — (FP) — Za precejšnje število delavcev pomeni odlok vrhovnega sodišča, v katerem je vzdržalo ustavnost! Wagnerjevega delavskega zako-, ahu-i na, vrnitev dela in prejetje plač nacijske lige. Ta revija citira «a vea čas, odkar so bili odalov-Johna L. 8pivskS kot avtoriteto Ueni. Te plače ali odškodnina vseh Informacij o tej zvezi, ki «naša čedno vsoto, za katero uci je u- Jih J® objavila. Ford je nedavno morejo izkašljati družbe, ki so stara 64 vrgel rokavico Johnu L. Lewlsu, izgubile tožbo pred vrhovnim so- nacijskimi orgai izacijami v A-meriki je bila pravkar razgaljena v reviji "Now", glasilu Anti- la stalisce vlade, ki je bila obtožena, da sede-luje pri izstradanju španskih ženainotrokv interesu fašistične zmage! Angleški delavski vodja je v zbornici izjavil« "Največja pomorska sila na svetu je sramotno dvignila belo zastavo!" Unijsko gibanje prodira v Kanadi Člani liberalne stranke kritizirajo premier ja «ali, župan v Oahawi, P^val Homerja Martina, ta. Tr,ka unijf «trulenlh sH-pn^lavcev, naj okliče sUvko "»«Kih tovarnah korpora-P£»*ril Motora, če ne bo podpisala kolektiv-»7 r,vtno "niiovOsha-V telegramu na-.. ^ ■• kanadski delavci pc^vati. ko je unija okli-„ 7° v «meriških tovar-^k^poracije, ulo pričaku-^Mporos.trani mednarod-v konfliktu. Hali ^ Martina, da Je njegov vn]mn - * » l . - korporacijo po- ^'•--suskarjev. ^ med Oollom |n pr^ m J» Ifiilo, ko J« l|"d|»orfi |t •Isdnj relifnefa » ftreau Washington. — (FP) — V u-radu federalnega delavskega odbora, kakor tudi v uradu Ameriške delavske federacije, Odbora za industrijako organizacijo in United Mine Workers of A-merica, je prošli pondeljek vladalo veliko veselje, ko je vrhovno sodišče objavilo svoje odloke o Wagnerjevem delavskem zakonu. Vse drugačno razpoloženje je vladalo v Metropolitanskem klubu, v glavnem stanu Liberty lige in drugih velebizniških in vi-gilantskih organizacijah. Tu je bila ogromna poparjenost. V teh krogih so se celo slišali glasovi, ds bodo ponoči navalili na rezidence petih "prevratnežev" In zapisali na stenah z velikimi črkami: "Izdajalec!" Naj bo že temu tako ali drugače, dejstvo vseeno je, da ima vladni delavski odbor zdaj proste roke. Kakor je rekel njegov načelnik J. W. Madden, se bo takoj lotil enforsiranja delavskega zakona. Na dnevni red bo vzel ponovno vse slučaje, kjer so mu delodajalci zavezali roke s sodnimi procesi ali injunkcijami, ali pa kjer so'nižja sodišča odločila proti njegovim odlokom. V pro-šlih 17 mesecih, odkar funkcionira sedanji odbor, je bilo proti njemu vzetih nad SO sodnjiskih postopanj. Madden je bil vprašan, kakšen vpliv bodo odloki vrhovnega sodišča Imeli na industrijske spore, specifično, ali pričakuje več ali manj stavk. "Ako se bodo delodajalci ravnali po zakonu, tedaj bodo odpadle stavke za dosego kolektivnega pogsjanja ali priznanja unije ali vsled diakri-minacijskih odslovitev." In teh vrst stavk je največ Ameriki. Od vseh stavk leta 1934 je bilo 46^ za pravico do organizacije, leta 1936 47.3% in lani 47.8%. V novembru leta 1986 je bik» 65% od vseh stavk za pravico do organizacije. Madden je bil tudi vprašan, kakšne slučaje bo sprejemal in kakšne odklanjal. Njegov odgovor je bil, da je večina sodišča v glavnem potrdila proceduro delavskega odbora. Dodal je tudi, da v luči teh odlokov se bo odbor moral omejiti na sporhe zadeve, ki spadajo v kategorijo meddržavne trgovine, kstero je sodišče v teh odlokih zelo razširilo. Tako zvanl "service trsdes" ali trgovski poklici in posli bodo izostali, ker nad temi delavski odbor najbrž nima jurisdikcije vsled lokalnega ali državnegs značaja. Končno je bil Madden vprs šan, koliko se ti odloki tičejo Forda, kar mu Je privabilo nasmeh. "Tudi Ford je podvržen temu zakonu," je bil njegov od govor. Delavski odbor Ima v svojem štabu 100 ljudi. Od 1935, odkar je pričel funkcionirati, se je ba-vil z 2072 slučaji. Njegov budžet 1700,000 na leto, ^ let. V Ameriki je bila 24 let in tu zapušča moža. — Umrla je tudi 21-letna Ljudmila Lekan, rojena tu. Zapušča starše, brata in sestro. Veati iz Calumeta Calumet, Mich. — Steve Ver-derbar, znani brivec in star "pe-člar", se je zadnje dni oženil z vdovo Jane Forsterjevo. Obilo sreče I — K smrti rojakinje Mary Shaltz je treba še toliko dodati, da tu zapušča samo eno sestro, ne brata, ki je žena Johna Mukavca, tajnika društva 62 9NPJ. načelniku Odbora za industrij sko organisscijo, ko je izjavil, da ne bo nikdar organiziral delavcev v njegovih tovarnah. Oahawa. Ont., Kanada. — (FP) -e- Mitchell Hepburn, pre- Delavske demonstracije v Akronu pomoč stavkarjem pri Firestonu diščem. Teh drušb je pet, direkt no prizadetih delavcev je ps 51. Največjo klofuto so dobili zs-i ' bi *kuAa V V njeno vin wv.rn.n. , kupniki "svobode tiska", časo- mier province Ontarto, ki ssua» . Spivak pravi, da ima doku- pisni magnatje, ker je sodišče naredit iz svoje province raj » men Urno evidenco, da je Julio odločilo, da pravica časnikarjev autiunijake delodajalce, ki a iiijo Brunet, upravitelj Fordove to- do organizacije ln kolektivnega 11» Amerike v ^nsdo, ii oo oje-varne v Mexico Cityju, imel in pogajanja nima nič skupnsga a! M prste, «e bo še ■nsasuii pom-da še ima stike s mehiškimi fa- svobodo tiska, oziroma slednje- J»1 unionizem, k js «ajei avine šisti, z generalom Rodrlguezem, ga nič ne ograža. de večjo klofu- tovarne v Kanadi. Celo «sni, ii načelnikom organizacije "zlato- to pa je dobil John W. Davis, beralne strsnke njegovo laa ne arajčnikov". fašistične zarotni- ataroata wallstreetakih odvetni-1 »tränke, ga napadajo in Kritizi ške grupe, ki jo je Cardenaaova kov in Morganov avetovalec, ker I rajo, ker ae je v stavki v tovar vlada pred nekaj meseci raspu- mu je sodišče med vrsticami po- ni korporacije Genera MoU>ra vedalo, da je slabo zastopal svo- v Oshawi postsvU ns stran kor jega klienta - časopisno agen- poracije in ssprstll. ds bo l»gna cijo Associated Press. Davis je vse zunanje delavske agiUtorJe bil leta 1924 demokratski pred- i* Kanade, sedniški kandidat. Hepburn Je vzel na piko pred Ta agencija Je pred 18 meseci j vsem H. Thompsons, organize odslovila Morrlsa Watsona radi torja avtne unije. Nazval ga jo unijskih aktivnosti. Delavski od-|za ameriškega agitatorja, dssi bor je pozneje odredil, da mu mora vmlU elulbo in plačati zamujeno plačo. Ta odlok Je pozneje vzdržalo tudi zveano distrikt- stila. Rodriguez Je bil izgnan v Združene države, kjer še nadalje ] intrigira proti mehiški vladi, ki ima prijateljske odnošaje z ame-{ riško. Pri tem mu pomaga upravitelj Fordove tovarne v Mexico! Cityju. Brunet je bil tudi informiran o puču, ki ko ga priprav-1 ljali fašisti po Izgonu Rodrlgue-za is Mehike. Poč se Je iejtovil,! ko je bila zarota v pravem času | London, 15, apr. — Angleška zbornica Je sinoči po viharni debati, ki je trajala ves dan, s 845 >roti 180 glasovom porazila iredlog opozicije, da parlament zreče nezaupnico vladi zaradi njenega Škandaloznega obnašanja v zadevi fašistične blokade španskega mesta Bllbaoja ob Biskajskem zalivu. Torljska večl-na je, kot običajno, nadglasova-a taborite In liberalec ter s tem dala Indirektno ofleielni pečat Anglije Francovi blokadi, katere namen je izstradati 800,000 prebivalcev v Bilbaoju na severnem obrežju Španije. Clement R. Atlee, vodja delav-skih poslancev, Je vodil debato opozicije in pomagala sta mu Lloyd George ln Bir Archlbald Sinclair, voditelja liberaloev. Atlee je obtožil Baldwlnovo vlado, ds daje potuho Francovlm fašistom v Španiji In Jim indirektno pomaga s Um, da Je odrekla oboroženo spremstvo angleškim par-nlkom, ki so namenjeni v Bilbao z živežem. "Španski uporniški general Franco upa doseči zmago edino-le a tem, da izstrada španske leni ameriški. drišvUsn, temveč liw Jrt otroke r in angleška vla-anglfftkl podanik. Thompson Je|da, naša vlada, mu pri tem po- . . I KO je Oliu zaruut v pravrm Delavstvo priskočilo na odkriU in so mehiške avtoritete aretirale glavne zarotnike. Fritz Kuhn, kemik v službi Fordove kompanije, je vodja Nemško-ameriške zveze, nacij ske organizacije, ki se je prej imenovala Prijatelji nove Nem-| čije. On je zaupnik Wi!liama J. bil rojen na Irskem In v Kanado prod 14 leti. je prišel Premier no sodišče, nakar je šel Associs-j je dejal, da se ne bo pogajal s ted Press pred vrhovno sodišče, tem "zunanjim" agitatorjem In Ta tribunal j« potrdil odlok nlž- j to v momentu, ko je korporacl-jega sodišča ln delavskega odbo- j j* že namignila, ds bo priznala rs In obenem proglasil časopisno AVtno unijo kot predstavnico industrijo za del meddržavne tr- svojih članov pri kolektivnih po-govine. Watson se je takoj dru- gajsnjlh, da se stavka, v kateri maga!" Je rekel Atlee v teku debate. "8 tem, da naša vlada pomaga Francu pri blokadi španskega obrežja, opogumlja Mus-solinija k nadaljnji agresivnosti na španskem ..." Nato je delavski vodja vzkliknil: "Največja pomoreka sila na svetu, Velika Britanija, je sra- Akron, O. — (UNS) — Oni dan je po Akronu demonstriralo nad 25,000 delavcev v znak sim- natil E 11000 stavkarii Dri Fire-I CI«»C- v/" ■»* i govine. vvaison se je tasoj uru-1 gajanjin, aa se siavss, v aaverii-*-;- . »V. i„ ln. W lo v toiu » Cameron», tajnik. H.nryJ. For- J, dan t,m «HoKu Vmll n. j. prludatlh S700 d.l.vcv, ¿lm- ««rtno dvIgn U bolo «.Uvo In BriZnHnJ. Uviuk.r.^ unlj. k" d«. C.m.ron je bil pr.d "voje «t«ro m—to ln tudi prejol prJj konta. H*r.tovl ll.tl vi« J» umuknll»!' SS.. ta letl artdn,k Fordov«*» P1-01'41" pl«4o u zamuj.nl ta.. 2. precej ^rsz r ^.' «'""» "D",rbor" HL J. bil upo.l.n pri r.1lfn.m kTm^niUke ui j. d.p.ndent". T« publikacij. J. te«lr«k«m proj.ktu kot natalnlk puit kompanij.ke unij«. J(> t, udo|n ,n „2 ¿'i,, (L|vinlf N(1W,. J. "Zlon.k. protokol.". ^ m,v. I.n.'dba d.- nad «0,000 almpatltarjev. Omhi-I ten) ^ Je tev>la uko Mtre ' • ... .. , | a vera pa jc »***»'" —"" w—-deset krajevnih unij v akron- proteate> ^ je kmg|u prenehala skem okrožju je pričelo z akcijo izhajati, Židovske organizacije so za zbiranje podpore za stavkar- j™^ Fordu s tožbami in moje. V tovarni ni sedeče stavke, I , M Je ^^ ko j€ v|det. da toda je zaprta vseeno, zakar skr- protlijdovska kampanja škodu-be močne piketne linije. Je „j^vj industriji. Cameron Kavčukarska unija je v zad-l^j -pet razpehava "protokole" njem mesecu usUnovila 17 no- ¡n ntm|gnil j«, dn Ford to odo-vih krajevnih unij. Od teh je bi- brava. lo šest organiziranih v Kanadi, ostale pa v Združenih državah. Tudi kavčukarske tovarne v Kanadi so večinoma pod kontrolo ameriških interesov. Pred unijo se Je začela rušiti tudi tovarna U. 8. Rubber Co. v Detroltu, v kateri dela okrog šest tisoč delavcev. Krajevna unija v tej tovarni je dobila številko 101. Na enem ssmem shodu je pristopilo unijo nad 400 delavcev. V U Croesu, Wis., je bila končana pettedeneka stavka pri U Croese Rubber Mills z zmago de-avcev. Izvojevall so popolno priznanje unije in druge ugod nosti. Slično so dosegli s desetdnevno stavko tudi delavci pri Kex-Hide korporacljl v East Brsdyju, Pa. . . Kovinarji zmagati v Connecticutu Branford. Conn. - Pri Bran-ford Malleable Iron Flttlngs Co. morsli delavci s stavko preda hočejo orga- C ume ron je bil prvi predsednik Anglosaške federacije, katere glsvni stan je bil v Detroltu, presije. Virginia Bus Co. mora vrniti delo 22 delavcem, katere Js odslovila, ker so se organizirali v uniji pocestnih železničarjev. Izplačati jim mora tudi zamujeno plačo. Edino v tem odloku je bilo sodišče enotno, ker tudi. reakcionarni sodniki niso mogli zanikati, da spada njen biznia v meddržavno trgovino. ■ V slučaju Jones A Laughlln Zï îZrïZ le Imeli v New flt«el korporsclje, ki J. pred podružnice pa Je Imela v New______^.un. h—♦ H*iav. Zmaga tklaJUčnih d* um ......^____ lavcev v San Franciêcu L| ogibati blokiranih pristanišč. Han Francisco, Cal. - UnlJs Wsdr.d, 15. Včeraj ), vían nem u oeiavaacmu ««««ru., .klsdlščnlh delsvrrv J«' l"> dalj- prHiklo šest let. oesarje nacij.ko propafandlrtli-l ^ b'i' ^ÄTjpÄÄ .«enturo ki io i. urtanovll o»tallh dveh alutajlh. Bd.n tab kapitulacijo. llflort.J.KI m, |kmi ■ , .„kivoj#. Ä B Winrod p., -vol « J. tikal Kruehauf Trailer Co p,„H pofodbo. ki ^ dru, m v .da pr. no^« '¡^J,,. Yorku, Chlcagu in drugih veli kih ameriških mestih. Pred enim letom je resigniral In organizacija je nekaj mesecev pozneje zaspala. Po reslgnsciji je Cameron prevzel pozicijo direktorja publicltete pri tej organizaciji. Cameron piše zdaj članke za "Capítol News snd Faature Service", naeijsko propagandlstlč-no_____ "rev." Gerald B. Winrod po svojem povratku v Združene države iz Nemčije. Odkritje zveze med Fordom, fašisti in nacijl Je že dobilo odmev. Uga proti vojni In fašizmu zahteva kongresno preiskavo Fordovih aktivnosti kakor tudi njegovih agentov. Kompamia priznala jeklarsko unijo Peoría, III. — Okrog 11,600 par leti odalovila deset detsv cev radi organiziranja, Je sodi šče s petimi proti štirim zaključilo, da je biznls te korporacije meddržaven In jeklarska Industrija del meddržavne trgovina. Nižje sodišče v New Orlesnsu Je bilo odločilo v prid družbi In proti vladnemu delavskemu odboru. Ameriki poveličujejo Hepbuma.l Lloyd George Je v svojem go-"ker odločno brani korporacl- voru vprašal vlado, kaj bo ato-jo," toda ta hvala mu bolj ško- rila, če IkkIo angleške ladje na-duje nego koristi. Mnogi napo- padene v španskih vodah — ali vedujejo, da si premier s stališ- *e bo še umikala? čem, ki ga je zavzel v tej kor,-1 Vlado ata troverzl, koplje avoj politični John Simon, minister notranjih rol, zadev in Anthony Fxlen, minister . «i zunanjih zsdevj oba sta se dr- Avtns unija v Oshsw imai mo- L |u d(| Agl|jk mor|| bU gočnv oporo pri mestni vladi in L( nfVtrilllll v »panskem konfllk- prl svetu strokovnih unij v To- L ^ VHuko Nt vprašanje rontu, ki so obljubile svtnlm L| . j« (K|govorll 81- stavkarjem moralno in fliuMlno ^ v|||(J|l „„ ^ roir„o gleda- IKKlporo. Voditelji unije pravi- ||u nwbenivil napada na angleške parnlko In Im» branila svoje la- dje tudi v slučaju, da katera la- djs prekrši njeno prepoved ln skuša na lastno past odplutj v Bilbao. Med delmto Je bil tudi prečlUn protest angleških parobrodnlh družb proti odloku angleške vlade, ds se morajo angleški parni- jo, da organizacija reprezentira 9H odstotkov delavcev v tovarni General Motors. Pred dvems mesecems nI imels unija niti nega člana med avtnlmi delavci v tej tovarni. v Detroltu, ki je najela neko de- določa priznanje unije, minimal ffJ^nUa JTwr^na^ldetoWas ). vrnilo na delo ¿T^toX svojih Članov, tovarno Caterpillar Tractor Co., ^vUrjíso UkoJ ^»bill 10% ko je U podplsels pogodbo s toa-ivišanje plač, nadaljnjih 6% pa javno unijo Zveze irskih In M^t m^ rSio in pol za Jeklarskih dslsvcev. Poguba, nadurno d^o. Delovnik za livar- ki je končala atavko. Mov^. óm ÎTj^ rna teden Iglavci so| je unijs predsUvnka evojlh čla- organizirani v jeklsrski CIO. ___. - taktivsko agencijo, da je vohu nila proti svtni uniji In poskrbela, da Je bil eden vohunov Izvoljen na odgovorno unijsko mesti». Sodišče js potrdilo odlok de-lavskega odbora, ki je družbi u kazal, da mora prenehati z sntl-unijsko gonjo (unfalr labor practkas), ker njen biznls spada r meddržavno trgovino. Ts odlok se po Implikacijah razteza ns vso avtno Industrijo in spkih ns velik del tovarniških Industrij, pati slučaj se je tikal Plačilne družbe Friedman - Hsrry no plačo 6i) centov ns uro In skrajšanje delovnegs tedns ns 40 ur, V konflikt Je |*>*egel dr favni delavski tajnik, ko se je pojsvlls nevsrnosl Izgredov. Četrta ameriika sanitejska enota odrinila v Španijo ^V^čm Marks Co. v Kichmondu, Virginia. In 1» delsvcev, kaUre Je «mI a lov Ha vsled unijskih aktivno 'uni"!I, ursdniki kompsnlje. I (Usijs aa 8. »41»,lí ' ^ " New York, 15. spr. — Četrta sanitejska «Sola iz Združenih d rtu v Je včeraj odpotovala a francoskim parnlkom N«»rmsn die v ft|»snljo. V tej enoti sí» štlr-Je zdrsvnikl, šest bolničark in dvs ambulen/na šoferjs Vodja te grupe Je dr. A. Kttel«on, ki no silo nspsdov ris fsšlatlčne linije pred Madridom. Fašisti so spet aipall granate na Madrid, medlem I»s SO hrabri miličniki s bajoneti, ročnimi granatami ln dlnamltom zdrobit! vse protinapade na psrk ('ass de Csmpo ln izvršili nove ns|»ade ns hriba lOareMtas in Agulls. — Bojevanje v provinci (tordobl ae nada-r.n ljudsko armado Fašističns (»fenzlvs na bls-kajski fronti (pred Bilbeom na severnem obrežju Španije) se je izčrpala in v teku so Še «»samlje-ni *po|>edi,__. je rekel ob odhodu, da njegova enota ne |s»jde na liojne linije, temveč bo oskrbovala bolne In ranjene civllUta v ozadju špan-•kih ljudskih čet. PR05VETA rieiriti bl illMI IK I.ASTNI»A im Ik. U VM pm tU.) m "Mit 9Milj—II» PROHVHTA T-M S*. U-««»» ***> or ru «D««» Glasovi iz na«eôïin Ustava je *pet revidirana! Zadnji teden je ProeveU v poročilu, ki je bilo označeno FF. kar pomeni Federated Preja — delavaka agentura, ki nam pošilja veati Ir. komentarje o delavakem gibanju — napovedala, da bo vrhovno sodišče zavrglo Wagnerjev delavaki zakon. Zelo nas veseli, ker se je agentura t P zmotila — zmotila ae je že večkrat — in ker je to zmoto z njo vred delila tudi Proaveta. Zadnji ponedeljek je federalno vrhovno sodišče potrdilo Wagnerjev delavski zakon kot ustaven. Potrdilo ga je s petimi proti Itlrim — in spet Je bil aodnik Owen J. Roberta tisti, ki je od lani izpremenil svoje sUllšče in revidiral ustavo! Meaeca maja 193« Je vrhovno sodišče s petimi proti Štirim razveljavilo Guffeyjev zakon za reguliranje induatrlje mehkega premoga in aodnik Roberta je z večino vred izjavil, da "de-lavake mezde, kolektivno pogajanje, atavke in reguliranje produkcije Je lokalna zadeva, nad katero federalna oblast nima območja." ~ Od tietega čaaa Je preteklo dobrih enajat mesecev in aodnik Roberta Je pred tremi dnevi Izjavil nekaj docela naaprotnega, namreč: "Območje modernih ameriških industrij se danea razteza izven državnih meja čet vso de2elo in vsled tega spada pod federalno kontrolo na podlagi klavzule meddržavne trgovine." Tako Je en sam član sodišča, ki je prestopil na drugo stran, ki Je izpremenil svoje staliiče In mišljenje in ki je na ta način pretvoril manjšino v večino — izpremenil pomen ustave. Lani je ustava pomenila, da kongres ne more regulirati delavskih mesd in produkcije, češ, da Je to lokalna zadeva, letos pa iata uatava pomeni, da kongres lahko regulira delavske mezde in produkcijo, ker moderne, masne induatrlje poslujejo meddržavno! Večina vrhovnega sodišča je tudi odobrila v tem zakonu princip kolektivnega pogajanja in pravico delavcev, da ae organizirajo v avojih unijah, ki jih amejo zastopati pri kolektivnih pogajanjih, na drugi strani pa delodajalci nimajo pravice organizirati delavcev v svojih kompenijskih unijah. Priznanje tega princi pa po federalnem vrhovnem sodišču je ena največjih zmag ameriškega delavstva v vseh ča-aih, odkar obstoji ameriška republika. Novodealovcl seveda imenujejo to zmago no-vodealako zmago, kar relativno tudi je, ali dejstveno je to zmaga novih induatrijakih unij, ki ao ae razmahnile v zadnjih treh letih kot še nikdar prej v zgodovini Amerike, Senator Wagner ali kdorkoli bl lahko predložil zakon kolektivnega pogajanja med delavci in delodajalci, toda. če bi ae delavci ne bili odzvali v takih maanih veličinah In pretreali Amerike a svojimi mezdnimi kam|tanjami, ne verjamemo, da bi bilo pet sodnikov sodilo njim v prid. Sod nik Roberts, ki je od tani izpremenil svoje stališče, Je nedvomno Imel zadnje mesece zelo, ze lo odprte oči in zelo, zelo tenka ušesa . . . Federalno vrhovno sodišče je Izjavilo v tej razeodhi: "Delavci imajo prav takšno pravico, da ae organizirajo in volijo svoje zastopnike v zakonite namene, kakor jo imajo delodajalci, ki se organizirajo v svoje namene in volijo avoje uradnike in ngente. Jasno je. da je delavcem njihova organizacija potrebna, kajti kot po-»amezniki so brez moči napram svojim delodajalcem " llenry Kord in oatali kapitalistični burbonci ne bodo veseli, ko liodo čltall gornje besede. Te besede Jim so zaprle sapo Nič več ne bodo mogli samovoljno razglašati, da oni "ae nimajo a kom in kaj pogajati, kajti njihovi delavci ao zadovoljni brez unije" ... Ce Iaido še tako govorili, ae bodo protivill zakonu, katerega je vrhovno sodišč« spoznalo za usUvnega! Ta odlok vr ho v nega sodišča Je na široko odprl vrata vseh industrij za delavske unije. Organiziranj« delavcev je zdaj postavno in ustavno — nasprotno pa so kompenijske unije nepo-»lavne. Vsako Urorisiranje delavcev a strani delodajakex zaradi unijakih aktivnosti Je noposUvno. kjerkoli ae bodo kikalnt oblastniki drftali zakona; če bodo federalni oblastniki vestni In čuječi; mora biti Wagnerjev zakon izvajan povaod in na vaej črti. Uatava je a tem odlok<»m dobila nov igrat, nov pomen in novo življeoje. Sodišče jo je prilagodilo novim ekonomakim razmeram! Vzlic temu j« potrebna revizija uetave. listava mora dobiti nove benedr. ki bodo kongresu nalagale, da Wagnerjev zakon in etični delavaki zakoni ostanejo v veljavi tudi v bodoče — In da pridejo v veljavo »e boljši delavaki in socialni zakoni. Volitve 20. aprila Waukegan-No. Chicago, IU. — V teh dveh meatih ae bodo vrši-le mestne oziroma občinske volitve v torek, dne 20. aprila. Tc bodo županake volitve, Izvolili pa ae bodo tudi tajnik, blagajnik ir aldermani. V Waukeganu ae za te urade vršijo primarne volitve medtem ko imajo v aosednem mestu le glavne volitve. Za Wau-kegan so se vršile primarne volitve dne 23. februarja, baš o* času, ko se je pričela stavka pri Fansteel Co. v No. Chicagu. Pred volitvami je sedanji župan, ki jc republikanec, o stavki molčal, p< končanih primarnih volitvak pt je izjavil, kakor je poročal lokalni* list News-Sun, da bo on In n j ¿gov a policija na razpolago v stavki, da se ohranita red in mir V resnici pa je bil on in policiji na razpolago kompaniji in prot atavkarjem, nakar so zadnji poslali protest mestnim uradnikom. Stavkarje so imenovali komuniste, ker so se drznili vprašati kompanijo, naj prizna unijo CIO. V resnici ni med temi atavkarji nobenega komunista. Priliko I-mam, da večkrat občujem s stav-karji, ker smo se članice ženskega zadružnega odseka organizirale, da jim kuhamo In atrežemo, za živila pa plačujemo s prispevki. ki so jih dali naši simpatičar-ji in pa naša napredna društva. (Več p tem v kratkem.) Kot že omenjeno, ni med temi atavkarji nobenega komunista, znano pa mi je, da so bili do te stavke zveati republikanci. Danes so seveda drugačnega mnenja, ker so spoznali komu republikanci služijo. Tega drugačnega mnenja pa se zavedajo tudi politikami aami. Dne 6. aprila so se vršile v o-kraju Lake volitve za cenilce, mirovne aodnike in konstablerje, pa so na glasovnici namesto "republican party" označili svojo pripadnost zu "progressive party". K temu naj dodam, da mi je neki 60-letni možiček pripovedoval, da ne pomni tega, da ne bi bila na glaaovnici označena republikanska atranka na prvem mestu. On Je bil mnenja — kakor mnogo drugih — da so se republikanci skrili za progresivni plašč, ker so dobro vedeli, da ne bi uspeli pri glasovanju pod staro firmo, kakor so prej, ako bi jo označili na glasovnici. Tako pa jim je u-tyelo na vsej črti. Tukajšnja e-lektrarna Public Service Co. je najela 20 avtomobilov, da so vozili volllce na volišče pod pro-greaivnim plaščem. Polltlkarjl ao plačali |5 vsakemu, ki je hotel hoditi od hiše do hiše in proda-, jati ljudake glasove. Plačevali so jim celo naprej. Omenjena e-lektrarna je Imela že precej ne-prlllk radi njenih privilegijev, ko je bil za cenilca posestev Alfred Rusa, ki je zahteval, da velike korporacije plačujejo več davka, mali poaeatniki pa manj. Tudi kandidat za cenilca na demokratski Usti je obetal, da bo atoril lato, ako bo izvoljen, zato je bila vaa denarna aila proti njemu. Pri tem pa ao jim pridno se- kundMi naši narodnjaki, ki so paČ* vae samo za dolar. Eden teh larodnjakov ae je celo drznil /prašatl nekega slovenskega «tavkarja, naj gfe delat za p*>-fresivce, češ, ker sl na stavki, lahko zaslužiš $6. Stavkar pa je to "delo" odločno odklonil, rekoč, U ne mara Judeževih ftošev, četudi je na stavki. DotUni na •odnjak je dobro vedel, da ome-ijeni atavkar nI v čaau depresije delal tri leta in on (nam i i jak) je pri vsakih volitvah najemal razne ljudi za "delo", toda oga aUvkarja ni Še nikdar vile!. Sedaj pa si je mlalll: "Na, »ljubi bič, ki te tepe!" ># Omenjeni stavkar z vab svojo troftino je pri SNPJ. Veseli me, da v tej stavki ni izdajalcev, ki bi bili člani SNPJ. V torek 20. aprila se vršijo 'iončne ali glavne volit »e za ti dve mesteci. Omenjeni dan pa naj bodo naši glaaovi bombe proti onim, ki ao jih servirali stavkar jem 19.-26. februarja! France« Zakovftek, 119. PETEK, 16. Tajnf radia postaja, t¡ nagaja Vaa nemška varnostna služba je zafcfcj zaposleni * uunHimiim iaiaaajtm neke taji postaje; ki se* oglaša redno VMjjfl in sproti pobija vesti uradhfh oddajnih ■ Nemški lastniki prejemnfh aparatov va večerom nestrpno pričakujejo, kdaj JiJ vala 29.5 oglasila tajinstvena postaji, delovati običajno ob desetih zvečer. Najprej sadoni plošča z internacionalo, slede Najprej zade ië poročila, -Vrt , za ¿akrjuček pa pride stereotipoo obvestilo: Jutri bomo zopet jali vM ob 10. uri zvečer — Geatapu na dj Laaallake zanimivosti U Salle, III. — Velika udeležba je bila na velikonočno nedeljo na koncertu pevskega in dramskega društva Soče. Najpr-vo je bila uprizorjena šaloigra "Gospa Kardulja". Ker je bila igra v rokah4 dobrih in izkušenih igralcev, je bila zanimiva in navzoči so imeli mnogo zabave. Igralci so bili sledeči: Gašperja Strahopetca je igral Frank Ajster, Kardulo, njegovo ženo, Antonette Bizjak, kuharico Uršulo Mary Mauser, Marjano Je-zičkovo Mary Frkolj, Katro Bez-gavčevo Mary Malgai, Mino Sla-kuljevo Olga Janko, Klunovo Ann Mauser In Duha Joseph Mauser. Režiser Leo Zevnik. Po igri je mešani zbor Soča zapel sledeče pesmi: Delavski pozdrav, Studenček in Ljubezen do domovine. Moški %bor je zapel Hej Slovani in Eno devo le bom ljubil. Joseph Mauser je nastopil s solos pe vom Dekle in Ann Mauser z angleško Glow Worm; Wanda Lorenski Jo je spremljala na vi jolino. Pesem Žalost je pel ženski zbor. Kaj ne bila bi vesela (duet) sta pela Mary In Joseph Mauser. Mildred Brate in Jane Marie Mills sta izvajali umetnostni tap-dance. Na akordionskl harmoniki ata igrala par komadov John Janko in Frank Ravnikar ml. -Mlada sta še, toda igrati pa znata dobro. Potem je mešani zbor zapel angleško The Bells of St. Mary's in Večernico. Pri petju je na klavir spremljala Alice Krults. Med programom Je igral Mačkov orkester. Pod spretnim vodstvom pevovodkinje Mauserjeve je zbor dal na oder zelo zadovoljiva in dovršena dela pevakih točk, a katerimi ao bili navzoč; veaelo presenečeni, namreč tolikemu napredku in izboljšanju v petju. Saj jih ni treba hvaliti kajti njih delo Jih hvali samo Za 9. maja pa je Soča povabljena v waukeganako naselbino, kjer bo v tamkajšnjem Sloven skem domu zapela več pesmi Kdor želi iti s Sočo v Waukegan Spopnd «od stavkar jem in stavkokazom v času stavke voznikov v WUmingtonu, Dd. F ra «enako bojno Male novega tipa m leUlMču naj se prijavi Josepku Mauaer-ju, Fredu Malgaiju, Antonu Janku, Avgustu Brate ali Franku Ravnikarju. Voznina na avtobusu stane 91.8&. Tukajšnje angleško poslujoče društvo "Mohawks" it. 578 SN-»J je praznovalo svojo enajst-letnico v nedeljo 11. aprila v Slovenskem narodnem domu. Za to slavnost so povabili pevski zbor Sočo, kateri je zapel tri pesmi, Kadar zora se čez gore, The Bells of St. Mary's in Glow Worm. Potem je dramski odsek društva Mohawk uprizoril veseloigro "Deacon Dubbs" v treh dejanjih. Igrali so Anton Nov-lan, Viktor Remenih, Frank Mahnich, John Klaniek, Walter Zera, Lucille Terdin, Rose Novak, Mildred Vogrich, Uršula Oresar in Agnes Dular. Režiser Ludvig Vogrich. Priznati se mora, da ima druitvo Mohawk izredno dobre moči za dramske predstave. Ker je igra komične ypebine in osobje je bilo dobro izbrano in svojo nalogo dohro iz-vriilo, je dala ta Igra avdijenci mnogo smeha in zabave. Med dejanji Je Lucille Terdin pela angleiko pesem Moonlight and Shadows. Druitvo Mohawk ima dobre talente za kulturno delo, samo Če to hočejo pokazati. Kar je pri njih treba, je več kooperacije in imeli bodo ie mnogo več uspeha s prireditvami in s pridobivanjem novih članov. O-meniti moram tudi, da je bila u-deležba velika in s prireditvijo zadovoljna. Na t in 2. maja bo pa Slovenski narodni dom slayll svojo dvajsetletnico in obenem 26 letnico ustanovitve družbe SND. Na tej slavnosti bo zopet zastopano pevsko in dramsko društvo Soča. Govornika bosta John Vogrich, glavni blagajnik SNPJ in Joško Oven, dober govornik in boritelj za delavske pravice. Več o tem slavju pozneje. Frank Martinjak, (2). Ze ne ao ee okorajžile Granville, IU. — Prosveto či tam vsak dan In zadnje čase o-paiam. da ao ae začele oglašati s zanimivimi dopisi tudi naše napredne žene. S tem ao tudi meni dale korajžo, da sem napisala teh par vratlc. Delavske razmere v tukajšnji okolici so od muh. Tukajšnja Granville Coal Co. je zaprla svoj rov že na 3. marca t. 1., druge 1 industrije pa v tem kraju ni, tako da je spet mnogo rudarjev brez dela In zaslužka. Omenjeni rov namreč dels samo v zimskem čaau. tako bodo spet naši možje čakali do prihodnje je-aeni. Pa tudi v pretekli zimi ae je slabo delalo, samo po par šlh-tov na teden. Seveda ae s tem povečajo »krbi na» žen. kako ae bo plačeval društveni asesment In druge potrebne stvari. Kako I težko Je, če mol ne prinese plače. Mislim, da ni slabše Industrije kakor je baš premogar-toMa. raaJ v nekaterih krajih. Pa se čita tu in Um. da ae vrača i proaperiteta. ne vem pa. kdaj se bo vrnila k rudarjem In njihovim družinam, da ae hI mogli v«ad pošteno preživeti. Nekateri sicer delajo pri rellfnlh delih. srtčtn pa je tisti, ki Uko de- lo dobi, četudi se bolj malo zasluži. Ako si napredni* roiaii, dela na relifu nI dobiš. Žalostno, da je toliko število zdravih in močnih delavcev, pa na morejo dobiti dela ne zaslužka. Letošnji april je precej muhast. Dež in mraz, da ne moremo obse j a ti naših vrtov. Nekateri nabirajo regrad vsak dan, toda kmalu bo šel v cvetje in ne bo več dober. Zadnjo jesen je tudi nas obiskal katoliški župnik. Prosil jo, naj pošljem vsaj otroke v cerkev, midva z moiem pa sva lahko doma. Nisem vedela, da je tako dober. Reke! je celo, da bo našo hčerko krstil brezplačno. Pa sem mu povedala, naj nas pusti pri miru, gre pa naj rajlo k onim, kateri so ubogi na duhu, ker radi gledajo v temo. Pa tudi za- Poročila so zelo zanimiva, aaj javljajo pu ndstf o nemških vojakih, padlih v Fr ski, o katerih dobe svojci le žaro s | kratko pojasnilo, da se je dotičnik pon na manevrih, fakiato ve Ujni radio po\"t kdo ismed fVarteovttt1 Nemcev je prišel v ništvo madridskih čet in kako se mu podi ' radi U dobre Informiranosti love tajni val i pristaši kljukastega križa, da na u nj^ do, kaj je z njihovimi sorodniki, znanci ini jateijl, poslanimi na španske "manevre*. Veliko pozornost je vzbudila v Nemčiji vd patskega sistema, ki preskrbujejo itlje M Ce se v liso vbrizgne najprvo kakten prp ček zoper bolečine In se potem v pasu ju je stal neobčutljiv, napravi majhna uMenina daj se večji pas občutljivosti ne razvije tlej, dokler je ranjena sredina neobčutljiva Iz tega sledi, da se pojav ne širi li] šnih snovi, ki povaročajo bolečine, te»**^ močjo živcev* Iz rasnih razlogov, ki « -šajo na ometov In način, kako se občuti» širi, pa Je sklepati, da ne gre sa običajne" ki prevajajo bolečine, in tudi ne za živce. tefhVSČ za doslej popolnoma neinss« čni sistem, ki s« razrašča v koši na «o-način. Sir Thomas Lewis piedlag» «• ■ ■ Živčni sistem naziv "noeifensor M* ds predstavlja aietem sa saščito človeiMP lesa v primer« ran. Prod dv^sotimi leti (Iz Prosvete z dne 16- *P"»» Domače vesti. V Herminieju Pa. * jak Štefan Gun ubit pri delu v jsm> je žspo in tri otročlče. Mtfvake vesti» Unija poroča o velikem uspehu organizator panje po vzhodnih državah. ^ Svetovna T«Jtn Niš ja kongrww»J^ je oiabrila vojno poeelijo '«¿'fgj jard dolarjev. Predsednik *''" JI, » nov apel na ameriške ljudstvo zs w vojno. Nemške čete žanjejo poraz ■ y— na zapadiri fronti. . g ' Ruska revolucij« lača-na Hs**^ bodo Finski V^****** - «S angleških in francoskih socialist s ruskimi revolucionarji. PKCS VITA litičnem smislu sa neučinkovite. Trockij j« ža prej pojasnil, da ja njegov konflikt s Stalinom besedna vojna, vojna zaradi idej, v kateri so orgije argumenti, ne noii in bombe. Trockijev zafe-vornik na tej "obravnavi" ja Albert Goldman, Čikaški odvetnik, ki skuša dokazati, da Trockij m skoval zarote proti Stalini» ia Sovjetski uniji, kakor so ispe-vedali stari boljievfeki voditelji pri obravnavah pred sovjetskim sodiščem. Trockij je dejal, da ne bi bili pošten napram sebi, napram Marksu ln Leninu, ako bi bil on odredil umor Sergeja Ki rov a, člana močnega političnega biro- j ja komuniatične stranke. Ta sle-čin bi ne bil aame blaznost, temveč velika bedaatoča, ker degradira proletarako vest in menta-liteto. On kot pravi leninist ve. da ne bi doeegel avojega cilja, ako bi dal umoriti nekaj Stalinovih pristašev, uničil s eksplozijami nekaj rudnikov in želes-nic. Na vprašanje, ali je on proti političnim umorom iz moralnih razlogov ali vsled tega, ker eo v praksi nepripravni, je Trockij odgovoril, da ao v detelah, kjer so maae tako satirane, da se ne morejo posluževati drugih metod v svoji borbi sa osvoboditev, upravičeni. V takih okol-noetih ne pride v poAtev vprašanje moralnosti. Vsaka metoda je dobra, da ae maae osvobodijo. "Proletarijat v Italiji in Nemčiji je priplezal na vrh hriba, potem pa je strmoglavil v globine, je rekel Troekij. "Sedaj ljudstvo na splošno ne ve, kaj naj misli ali stori. Celo sam skušam prodreti s svojimi idejami med maso, pri tem pa naletim na odpor in obup. Zakaj vse to 7 Zaradi tega, ker ljudje prerijo, da je glavno vprašanje iabiranje med Hitlerjem In Stalinom. Stalin je terorist, blrokratično zanikanje marksiatične demokracije, toda Hitler je še slabši. Ljudje me smatrajo sa izgnanca, zakaj naj bi me potem poslušali? Jas sem odšel in oni morajo iibirati. To je tieta velika reakcija. Jas sem šel akocl dve drugI. Revolucionarji morajo bfci potrpežljivi. Moji ruski prijatelji mi ne posvečajo nobene pozornosti, ker morajo izbirati med Stalinom in Hitlerjem. Pravijo, da imajo rajii Stalina kakor Hitlerja. 0-ni ao v pravem, tod« tok se bo obrnil, najprej na Japonskem, kjer fevdalizem, kakršnega je stri buržvasni kapitalizem v Franciji v teku revolucije, še obstoji. Nato bo prišla na vrsto Nemčija, aaj tako upam. Nadejam se, da se bo tudi Rusija s demokratičnim procesom otresla Stalinove birokracije." Jeklarski trust se uinee m vsej črti OrfftiHEacij* dobil» 35,-000 norih članov v enem tednu . Pitabergh, Pa. — (FP) — Or-ganisatorična kampanja v jeklarski industriji iskssuje velike uspehe v sadnjih tednih. Odkar traja, je bilo ustanovljenih 498 krajevnih unij Zveae železarskih in jekiarakih delavcev v središčih induatrije. 51 jeklarskih kompanij je že podpisalo dogovor s unijo in nadaljnje bodo sledile. Bethlehem Steel Corp. in Republic Steel Co. sta nedavno nasnanili, da sta pripravljeni pogajati se s represen-tanti unije dO "v imenu vseh delavcev, ki so člani te unije." Trdnjava jeklarskega truata se je pričela majati, ko sta Carnegie-Illinois Steel Corp. in U. S. Steel Corp. peftpiseli dogovor ■ unijo jeklarskih delavcev, dte-vilo članstva od tistega čaaa stal-no narašča in unija ima že nad 300,000 članov, kar je več ko polovica vseh delavcev, ki so u pošteni v jeklarski industriji. Samo v enem tednu je pristopilo v unijo 35,00* novih Članov. Med zadnjimi kampanjami, ki so podpisale pogodbo z unijo, so Allegheny Steel, Buda Steel v Harvey ju, Hl. in Henry Diaston Sons Co. v Phfladelphiji. Prva je podpisala pogodbo po kratki stavki, ki je izbruhnila v njenih tovarnah v plttsburškem di-striktu. Stavke v tovarni Bethlehem Steel Co. v Lebanonu, Pa., je bila preklicana, ko je kompanija pristala na kolektivna pogajanja s uradniki jeklarske u-nije. Člani unije v tovarnah te kompanije so aktualno zavzeli kompanijeke unije, ko so se represented je slednjih na svoji konferenei izrekli za pridružitev k pravi uniji. Da jeklarski delavci imajo koristi od unije, potrjuje Amerižki železarski in jeklarski institut. Ta je naznanil, da se bodo letni dohodki Jeklarskih delavcev zvijali $130,000,000, ker so bile mezde na splošno zvišane, ko se je prva velika korporacije — Car-negie-Illlnois Steel — uklonila pred unijo in podpisala pogodbo. Institut pravi v svojem poročilu, da je bila povprečna plača jeklarskih delfcvqev 1. 1020, pred polomom na newyoržki borzi, 65 centov na uro, sedaj pa je 78 centov. Slomški Narodna Ua»MdjMM a 1S04 Vabilo na veliko otvoritev Grand Opening 1838 W. Carmak Rd., Chicago, UL V SOBOTO, 17, APRILA ▼ naiih novih prostorih UVudno vabim domafta občinstvo, da nas poeo-lito» dobra in fina poetroftba, svete ptfalo i» prifri- VaM JOHN ZEFRAN, st., lastnik Spomladanska tiščala? Umivala posod« ? Imejte vedno dovolj gorke vode Prh STANE PRAV MALO! e Sedaj je spomlsdsnsko člšče-nje iahkejše In hitrejše s pomočjo galonov In galonov gorke vode— breakončns zaloga vtdno na čepu. To Ja kar vam uutomatUan plinov i«*lo ynlnik daje. Vas reši tru-dopolnega tekanja gori In doli Iz gornjih aob v pritličja In obratno kot Je bilo po stari navadi, z ročnim gretjem vode. Automatlčen plinov vodo grelec Je lOO'l auto-Mai. Vprašajte valofa ■rai vlak efc Sena*« »a Ear «pa v BrMpaMrkavaa seja»« udclwa p»tevaaj« da IJIHIJANR Ali potujte a priljubljenimi akcpraaniml parnlki: COLUMBUS. ISMMm bbutschlamd HAM SUR Cf f* »BW YORK ■ bMM praakrMi rie»Je sa fsMIi rpmak ik sscs^Si Pozabila nem. na vw? sera pozabila, 4« »pomniti se iu? maram; in tudi kaj bi zdaj z njim? Opravila sem z njim, opravila, z vsemi sem o-pravila. Se videti ne bi hotela zdaj »voje hiše irt svojega imetja, najrajša ne bi videla kar ničesar več!" ,. "Vidiš, mati," je izpregovoril starec, "v davnih časih je velik svetnik nekoč zagledal v hramu prav takšno plakajočo mater, kakor si ti, ki je takisto ialovala po svojom sinku, a po edinem, ki ga je bil tudi Gospod poklical k sebi. •Ali ne ve*,' ji je rekel svetnik, 'koliko se upajo ti otročiči pred prestolom botjlm ? Da, v vsem nebeškem kraljestvu ni nikogar, ki bi se upal več od njih. Ti, Gospod, si nam daroval življenje, govore Bogu, in komaj smo ga uzrli, že si nam ga vzel nazaj. In toli drzno prosijo in vprašujejo, da jih Gospod neutegoma napravi za angele. In zato, je rekel svotnik, se raduj tudi ti, žena, in ne plakaj, tudi tvoj sinko biva zdaj pri Gospodu v zboru njegovih angelov.' Tako je govoril v starih časih svetnik piakajoči ženi. Velik svetnik je bil ln jI ni mogel pove-dati neresnice. Zato znaj tudi ti, mati, da zdaj tudi tvoj sinko gotovo stoji pred prestolom Gospodovim ter se raduje in veseli in moli zate Boga. Zato pa tudi ne plakaj, ampak raduj se/' Ženska ga je poslušala s pobešenimi očmi in si podpirala lice s roko. Globoko je vzdihnila. "8 tem me je tudi Nikituška tolažil, do besedice tako je govoril kakor ti: 'Nespametnlca ti/ je dejal, 'zakaj plakaš, najin sinko je zdaj gotovo pri Gospodu Bogu in prepeva z angeli/ Meni govori tako, a sam plaka, vidim ga, da plaka z menoj vred. "Vem/ pravim, 'Nikituika, kje pa naj bo, če ne pri Gospodu Bogu — samo tu pri naju. Nikituika, tu ga zdaj nI, zraven naju, kakor je prej sedel!' Da bi ga vsaj že enkrat videla, enkrat samkrat pogledala nanj, niti k njemu ne bi stopila, nič ne bi rekla, v kot bi se potuhnila, samo da bi ga še trenutek videla in slišala, kako se igra na dvorišču in pride včasih in vikne s svojim glaskom: 'Mamica? kje si?' Samo da bi ga slišala, kako bi.šel enkrat po sobi a svojimi nožicami, enkrat samkrat, tuk-tuk, In tolikokrat, tolikokrat se spominjam. kako je včasih pritekel k meni in kričal In se smejal — samo njegove nožice da bi še slišala, slišala in spoznala! Pa ga ni, batju-ška, ni ga in slišala ga ne bom nikoli več! Vidiš, to je njegov pasiček, a njega ni in nikoli več ga ne bom videla ne slišala! . . ." To rekši je vzela izpod pazduhe majceni vezeni pas svojegs dečka, in kakor hitro je pogledala nanj. je vsa vzdrgetala od ihtenja ter si zakrila oči z rokami in izmed prstov so se ji zdajci curkoma udrle solze. 'To je tako," Je izpregovoril starec, "kakor že v davnih časih: 'Rahels plaka za svojimi otroki in se ne more utolažiti, ker Jih nI več, in taka usoda je namenjena vam materam na zemlji. Le ne utolažl se. saj ni treba, da bi se utolažila; ne utolaži se in plakaj, a vselej, kadar plakaš. se neprestano spominjaj, da Je tvoj sinko eden izmed angelov božjih in gleda nate od ondod In te vidi in se raduje tvojih solza ln kaže nanje Gospodu Bogu. In dolgo bo še trajal U tvoj veliki materinski plač, toda nazadnje se bo izpremenil v tiho radost in tvoje grenke solze bodo samo solze tihe ganjenosti in očiščenja srca, ki odjemlje duši grehe. A tvojega sinka se hočem spomniti za |>okoj njegove duše; kako mu je bilo ime?" "Aleksej, batjuška." "Ljubko ime. Po Alekseju. človeku božjem?" "Kak svetnik je bil to! Spomnim se ga, mati, spomnim se ga in tudi tvoje žalosti se spomnim v molitvi in tvojega mola, du bi mu Bog dal zdravje. A greh je zate, da ga ostavljaš. Pojdi k možu in skrbi zanj. Tvoj deček bo videl od ondod, da si zapustila njegovega očeta, ln se bo razjokal zaradi vaju; zakaj motiš njegovo bia- ženstvo? Saj je živ, živ je. zakaj duša je večno žjva; če ga pri vaju v hiši ni, je vendar nevidno poleg vaju. Kako pa naj pride v hišo, če ti praviš, da se ti je hiša primrzila? H komu naj pride, če vaju ne najde skupaj, očeta z materjo? Vidiš, tebi se zdaj sanja o njem in se mučiš, a tedaj ti bo poslsl blage aanje. Pojdi k možu, mati, še danes pojdi" "Pojdem, dragi, pojdem po tvoji besedi. Raz-loiil si mi moje srce. Nikituška moj, Nikituika, čakaš me. golobček, čakaš!" je spet hotela naricati ženska, a starec se je bil obrnil k zelo stari ženici, ki ni bila oblečena po romarsko, ampak po mestno. Po njenih očeh je bilo videti, da ji nekaj teži srce in da je prišla nekaj povedat. Rekla je, da je podčastnikova vdova, ne od daleč, ampak iz našega mesta. Imela je sinka Vasjenko, ki je služil nekje pri nekem komlsarijatu pa Je odiel v Sibirijo, v Irkutak. Dvakrat je pisal od ondod, a zdaj je že leto dni, ker ne piše več. Poizvedovala je po njem, a zdaj ie kar več ne ve, kje naj bi še vprašala. "Pa mi pravi te dni Stepanida Iljinišna Bedr-jaginja, trgovka, bogata ženska: 'Vzemi', pravi, 'Prohorovna, in vpiii svojega sina za spo-miničino, v cerkev nesi in spomni se ga za večni mir in pokoj. Pravijo, da mu bo potlej duša vzkoprnela in ti napiše pipmo. In to je, pravi Stepanida Iljinišna, čista resnica, že velikokrat preizkušena/ Jaz pa vendarle dvomim! . . . Solnce ti naše, ali je resnica in ali bo dobro tako?" "Nikar niti ne misli na ta To je še vprašati sramota. Kako bi neki mogla moliti za pokoj žive duše — in še celo rodna mati! To je velik greh, ne daleč od čarovnije, in Bog ti ga bo odpustil samo zaradi tvoje nevednosti. Rajša moli k nebeši Kraljici, priprošnjici in pomočnici, za njegovo zdravje in za to, da bi ti odpustila tvoje napačne misli. In kaj ti še povem, Prohorovna: ali se tvoj sinko sam kmalu vrne k tebi, ali pa ti prav gotovo pošlje pismo. Tako, zdaj veš. Pojdi in bodi odslej mirna. Pravim ti, da je tvoj sinko živ." "Mili t! naš, Bog naj ti poplača, dobrotnik naš, priprošnjik ti za nas vse in za grehe naše .. /' A starec je bil že opazil v trumi dvojni pogled izmozgane ln Že na oko sušične, čeprav Še mlade seljakinje. ki se je z gorečim koprne-njem upiral vanj. Molče ga je gledala, njene oči so nečesa prosile, a bilo je, kakor da se boji stopiti bliže. "Kaj bi pa ti, dragica?" "Odreši mojo dušo, predragi," je izpregovo-rila tiho in brez naglice ter pokleknila in se mu priklonile do nog. "Grešila sem, oče rodni, mojega greha me je strah." Starec je sel na spodnjo stopnico In ženska se mu je približala, ne da bi vstala s kolen. "Vdova sem, že tretje leto," je pričela napol šepetaje, kakor bi jo izpreletaval drget. "Težko mi je bilo omoženl, on je bil star, strsšno me je pretepal. Ležal je bolan pa al mislim, ko gledam nanj: in Če ozdravi In spet vstane, kaj bo |>otlej ? In tedaj me Je obšla ta misel ." "Postoj," Je rekel starec in Ji nastavih uho tik pred ustnice. 2enska je tiho šepetaje nadaljevala svoje priznanje, tako da ni bilo moči skoro ničesar ujeti. Končala je kmalu. "Tri leta bo tega?" je vprašal starec. "Tri leta. Izprva nisem mislila na to, a zdaj sem Jela bolehati, težiti me Je pričelo." "Ali si od daleč?" "Pet sto vrst od tod." "Pri izpovedi si povedala?" "Povedala sem, dvakrat sem povedala." "Ali so te pustili k obhajilu?" "Pustili. Bojim se; umreti me je strah." (Dalj* prihodnji«.) bližal bel. grmeč Hijaver Vladimir: MATI Prazno pločevinasto vedro so IMtzabili pred njegovimi vrati. Hpodtaknii »e je vanje. polglas-no zaklel, otipal ključavnico, odklenil in odprl. V nos mu je u-daril vonj |mi opranem, šele napol posušenem |mkJu. "Moj sosed?" je vprašal tedaj glas izza priprtih vrat. Andrej ni odgovoril. "Pridi k meni!--Hočeš?** Bolj iz radovednosti kot z željo, Je vstopil v njeno sobo. — Pogrnila je miz«», postavila nanjo krožnik s par kosi |mtice in mesom ter steklenico vina. "Vsedi se!" "KsJ bi pri tebi? — NM več mlada — in jaz nimam denarja --- 'Ni treba. —- Pusti dane« to! — Velika noč Je. Nočem biti sama! — Ostani T Ostal je. Večerja in vino sta ga udobrovoljila. Gortia so mu lica in prijetno ae je počutil. — Njeni pogledi so ležali na njem. kot da mu hočejo prodreti in po. gledati v dušo Niti najmanj mu niso bili nevšečni, — tople, prijazne in sočutne jih je občutil m nekaj ga je sililo, da bi tej ženi, ki jo je danes prvikrat sre-(al, a se mu je zdelo, da jo vendarle od nekje |»ozna, pripovedo* val o sebi, o akrbeh in željah, ki jih ima in ki ga težijo. "Najdenček sem", Je potožil. Zmedla se je malo, Itca so ji lahko pobledela, — a začudila ae ni. Obrnila se je proč — in ko jI je spet pogledal v obraz, je opazil, da so se gu!»e na njenem čelu zostrile. "Pred šestnajstimi leti so me našli na pragu te hiše. Ustek z mojim Imenom je bil pripet na krpah, v katerem sem bil zavit in krog vratu sem imel to-le, Klej!" Odpel si je ovratnik In Izvlekel izpod srajce droben srebrn križec. obeAen na navadnem traku. "To ml Je edlnl spomin na mater." je rekel in ga poljubil. "Ostal si v hiši, kjer so te našli . . "Da. ostal sem , . . Moji hrs niteljl so se pred leti odselili, — jas sem o«tal Zaradi matere sem ostat. — Ce je še (Iva, «e bo gotovo spomnila, kje me je pu stila — in vrnila se bol" "Mogoče se bo res vrnila," je pristavila kot brez misli. — "Bi rad. da bi se vrnila? — In kaj bi ji dal, če bi se vrnila r je vprašala živahnejše. "Vse! . . . Poglej!" Stisnil Je posti In skrčil roke v komolcih, da so poksli rokav nad mišičavimi vzbokllnami, k so nsstale. "Vse hI jI dal! Svoje roke, svojo moč, svoje življenje! . . . Sa. lo kot bi se Jim in nič dobrega obetajoč oblak. --Ali tisto jesen se je vse to, kot odrezano, končalo. Polje je slabo obrodilo, trpeli so pomanjkanje, poslali so jo slutit. — Se nikdar ni bila pri tujih ljudeh, — ni se jih mogla privaditi. Neprijazni so ji bili. Pri delu se ni znašla.' "Za nič nisi!", se je jezil nanjo gospodar, hlapci In dekle pa ao ae ji smejali in jo oponašali. Kaj sploh znaš?" "Krave bi pasla," je poprosila s tihim upanjem, da ji bo ustregel in da se bo tako izognila vsem neprijaznim pogledom domačih. Od tedaj je bila po cele dneve sama z živino sredi pašnikov ns pobočju Svete gore. Igrala se je s cvetjem in mislila na dom, kl je bil daleč, da nI moglo do njega prodreti zvonenje svetogor-skih zvonov in da ga ni mogla doeečl a svojimi pogledi. Pod njo je ležalo mesto, veliko In belo, z ozko temnomodro vljugo ob svoji desni strsni in mogočnim mostom preko nje. Vsako jutro jo je pozdravilo, vse obsijano a solncem. Vabilo jo je In mamilo; božala ga je a svojimi pogledi in si želela, da bi se znašla v njem, — aaj je bila na teh neskončnih pobočjih, ki so se le polagoma izravnala, tako sama, tako zapuščena. Julij, avgust. — Počitnice. Gospodarjev sin, ki je študiral v nekem oddaljenem mestu, se je vrnil domov. Ce ni čltal v svoji sobi, je prav gotovo pohajal po polju, po gozdovih, ob reki, po pašnikih — in tudi njej se je večkrat pridružil. Bil ji je dober in prijazen, — spraševal jo je o domu, o mladosti in še marsičem. Pripovedovala mu je in brbljala o vsem, kar jI je padlo na misel, da ga je člmdelj zadržala ob sebi. Tako prijetne so ji bile ure, kadar je bila z njim, — takrat je pozabila na skrbi in minilo jo je domotožje. Andrej mu je bilo ime. Prijeten in brez očitkov ji je ostal spomin na trenutke, ko se mu je prvokrat podala na solnčnati rebri Svete gore, ko jo je nizka trava dražila po bosih nogah, — ko je pozabila na vse in radostna, s polnimi pljuči, vdihavala opojni vonj cvetja krog sebe; — ko ji je on poljubljal lica in ji miloval lase. Počitnice so se bližale kraju, Andrej se je pripravljal na odhod v mesto, kjer je študiral — akrat je apoznala, da je zanosila. Ne skrbi!" jo je tolažil Andrej, ko mu je to priznala. "Vem da ti je težko; — pomagal ti bom. — Samo mojim nikar ne povej;---ne bi naju razu meli.--— Oba sva kriva. — Zakaj si mi popustila? "Da, zakaj sem mu popustila?" se je vprašala. Vest pa j ni ničesar očitala in v duši ji je bilo toplo in prijetna Andrej je odšel; ostala je sama. Delala je, kot da se nI nič zgodilo. — pa so kmalu opazili da z njo ni nekaj v redu. S kom si se splela?" jo je trdo prijel gospodar. Ni mu odgovorila. Hlapci in dekle so se jI smejali, se ozirali na njo in si nsmiga-vali, kadar je prišla med nje. Bolelo jo je to —— Izogibala se jih Je in ni več prihajala v elužin-sko sobo. Zjutraj je vstajala zgodaj, — večerjo pa si je nosila v svojo sobico pod stopnicsmi. Do zadnjega dne je delala, — a čim si je malo opomogla od poroda. so jI odpovedsli in morala je od hiše. Da bi se vrnila domov, jo je bilo sram; — poiskati Je hotela Andreja. Prosila je Po vasi — «U nikjer je niso lepo sprejeli. "Poberl se s avojlm pankr kot da je njihova in da že dolgo to je tudi vae, kar imam. — a . mislim, da bi bilo dovolj za naju J« «'*A*la akoro pri vaa- klh vratih in le redkokje so ji ponudili kos kruha ali kako krpo za otroka. Po vrtovih je pobirala sadje in ai z njim tolažila naj h uši glad, — otrok pa Ji Je Jokal. V njenih izsušenih prsih Oba." "Pripoveduj še!", so se jI za-Iskrile oči. Nasmehnila se je in gube na čelu so JI Isginile. Pripovedoval ji Je; vsedls se je bliže k njemu, ga poslušala — in mialila nase. — Kako lepo bi ni N'0 »«l*ka. bila da ni preteklosti I I Mw,to in še bolj želja, da naj- Osemnajst let je Imela takrat. * J® -- Najmlajša je bila v družini ta M*1" * mreži njegovih nobeden jo nI silil do tedaj k de-! brw krmJ* «">- lu. Potepala se je po goadu In tji"lnih ln •»•J™ stikala aa ptičjimi gnezdi; dra- ir™1'*"1* «ma- žila pae «kozi ograjo, da so »e kot ; ~ tu'# 110 » *le hiše v divji zaganjali proti »OeJ; podi- in ^ "udje, hi- la po eeatl gosi. kl ao prestraše-' V?'1 B n,M,mlJlvo naglico po avo-ne gsgale ter dvigale a perotmi ! °Wkih, ne meneč se zanjo, prah, da je mimoidočim izgleda-1 Jr *>rvi,lp>t v mesto, — živi med njimi. In začel se je kriiev pot, z o-trokom v naročju, po širokih, belih, kamenitih stopnicsh, pogrnjenih ponekod z mehkimi preprogami, v prvo, drugo, tretje, četrto nadstropje mestnih palač z velikimi okni, mogočnimi vhodi, umetnimi prizidki. Odpirale so ji vrata služkinje z belimi čepicami in čistimi predpasniki ali še lepše milostljive — in jih spet zapirale, čim so jo ugledale; — iz predsobe pa je bilo slišati še dolgo potem ne preveč prijazen glas, tarnajoč o krizi in kdo ve o čem še. Nimamo nič!---Sami smo siromaki!" A sinko jI je jokal na prsih in zaman iskal v njih hrane. — Bolele so jo roke. Vedno ga je morala stiskati k sebi, da ji ne bi ozebel.--B$lj se je vlekla, kot hodila od hiše do hiše, vrat do vrat,---dokler je mogla. — Potem se je odločila. O-troka je dobro zavila, mu obesila srebrn križec, privezan na navadnem traku, okoli vratu, pripela listek z imenom "Andrej" na krpe, ga poljubila in ga položila na prag neke hiše. Za-tlanila si je ušesa, da ne bi slišala njegovega joka in zbežala proč--- Da, pred šestnajatlmi leti. In potem . . . "Andrej," je rekla in nekaj toplega, mehkega je bilo v njenem giaau. Pogledal jo je začudena "Ti veš kako mi je ime?-- Kdo ti je povedal?" Nasmehnila se je. Dve grenki potezi sta se ji pojavili v kotu uetnic. "Povej mi, si že kdaj pomislil, kakšna bi mogla biti tvoja mati in zakaj se še ni vrnila?" "O da! Mnogokrat mislim nanjo!--Delavka je — Pere po hišah ali služi pri kom, --ali pa dela v kakšni tovar ni, da si lahko zvečer kupi kos kruha. Osiveli so ji že lasje, čelo ji je zgubano, roke trudne, — toda oči so ji še žive, prijazne in globoke, — kot ao tvoje. Prišla bo, prav gotovo bo prišla. Stisnila me bo k sebi, mi pogledala v oči in mi rekla: "Sinko moj, — oprosti mi! Zapustila sem te', ko me še nisi poznal in pozno sem te poiskala, — pa ni sem mogla drugače. Toda vrnila sem se ti, da te nikdar več ne zapustim." Vzdihnila je in povesila pogled. "Tudi jaz sem mati;--- tudi jaz imam sina," mu je pri znala. "Tudi ti imaš sina?" se je začudil in usmiljenje je zvenelo v njegovem glasu. "Dosti prida pač ne more biti tvoj sin — Lepega mu nisi mogla pokazati niti ga naučiti.--Jabolko ne pade daleč od dreveaa —" Ni mu odgovorila. Vstala je in si dala opraviti z zaveso na oknu. da bi skrila bol, ki jI je legla v dušo. "Oprosti!---Nisem te hotel razžaliti!" "Ab nič!--Pusti to!-- Lagala sem ti. Nisem mati ln tudi sina nimam.--Nimam pravice, da bi bila mati.-- Mati je nekaj velikega, lepega svetega,---mene lahko počastiš z najnižjo psovko in ne bom ti Jo smela zameriti,-- Kaj bi sin s tako materja ki je vedno vsakomur na razpolago?! --Da, tvoja mati ni vlačuga, kot sem jaz;--z delom si služi kruh in hrepeni po svojem sinu. Mogoče se bo vrnila,-- toda če se bo, ae bo vrnila taka. kot živi v tvojih mislih, — ali—" "Ali?" "Ali pa se sploh ne bo vrnila." "Čakam jo," je rekel Andrej ln nI mogel skriti hrepenenje v sebi. —--Zvonovi v katedrali so utihnili; meatne ulice so se u- je nekoč reklo eno Errol Flynn, filmski igralec in pisatelj. mirile. Pozno je že bilo. Andreja se je loteval spanec. 7 "Lahko noč!" se je poslovil. "Hvala ti za vse I" "Lahko noč," je odgovorila tiho. "In mnogo sanjaj o materi; --sanjaj o takšni, kakršno si si zamislil.--Nikdar ne pozabi zanjo!" Ostala je sama. Razbeljeno felo je pritiskala na okensko steklo, solze so ji tekle po licih, ne-zrečno težko ji je bilo v duši. Kekaj se je zrušilo v njej, ne-caj velikega, orjaškega; — ne-caj, kar ji je ustilo. da bi se popolnoma vrgla v naročaj ulice: upanje. Upanje, da ji bo najbolj jubljeno bitje, ki mu neusmiljena srca niso dala, da bi ostalo pri njej in ki so mu bile posvečene vse njene misli, — da ji bo to do, toplo in blagodoJT odtehtala vse sporni*; nje, ji umirila hretxaZi kih let, ji vrnila v u — T eno besedo, polno priznani, bežni: mati.—h Del. p0| ZAHVALA Spodaj podpisana K ^ hvaljujeva vaem sorodnikom teljem, ki so nama prirediti * Party" za našo preaelitev ¡x' burga, Pa. Dne 27. marci t i povabila na vožnjo k nais», Mr. in M rt. Joseph Božiiu n» ni«, Pa.; ko pridemo tj» ¡n I pogovorimo, bili so ni hitro ljeni, da gremo k nam v Grs_ Pa., ko amo pa dospeli dom« iedii domov, ne moreva popi, ino resnično presenečenje polno občinstva, kamorkoli st 11, povsod je donelo iz grl "Sn Mise vae obložene z vsakovr brotanii, vseh vrat kolači, domače iunke, ter jeim "gorke vode", tako da smo nično vai židane volje v« ure zjutrsj in potem «mo nedeljo; to nama bo ostalo ^ ca vae naie ii vi jen je. Vzelo več proatora, ako bi hoteli op imena vseh, ki ao ae udeleiill" nosti. Zato pa ae na tenTl arčno in lepo zahvaliva v in ie poaebno pa za lepo it darilo, ki ■te ga nama podar na hvala vsem, ki ate nabirali in] ki so darovali, a najlepša onim, ki ate ae potrudili, da * tako lepo vredilo in ko ste prip jedila in pijačo. Se enkrat lepi vsem in za vae. Ostali nama b trajnem spominu, ne bomo vu bili in ob enaki priliki vam b« njoinoati z veaeljem povrnili, vam hvaležna: Frank is K Pire in družina, Greensburg, f NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Pe sklepa li. reda« konvencije ae laike naroči aa list Prssv* prišteje adea. Sva, tri, štiri ali pet članov is «m družina k ni ni ni. List Preeveta stana sa vse enako, sa člaae ali aačlaa« UM eno letne naročnin«. Ker pa člani še plača)« pri aaaaaieata 11» tednik, se jim t« prišteje k naročnini. Ter«) sedaj nI vzroka, rriU J« list predrag sa član« S.N.PJ. List Preeveta J« vala lastil* gotov« J« v vsaki družini aekdo, U M rad čltal list vsak daa. listu Proeveta j«: Za Zdrnl. držav« ia KanadoMSO 1 tednik In.............. 4.8S I tednika ia............. SJS I tednike ia.............L4S 4 tednike in............. 1.SS 5 tednikov la............ nič Za Evropo j«....... ......It.OS Izpolnite spodnji knp*a. priložite potrebno vsote denarja aH M« Order v pisna in si naročite Prosvete, list, Id Jo vala lastaiaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teb članov prensha biti SNPJ, ali če ss pressli proč od družina in bo sahhavsl sam ivsj I tsdnik, bode moral tisti član is dotičns družin«, kl js tako ihfl naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanit! upravniitvv In oben«m doplačati dotično vsoto listu Prosvsts. Ako t«fs m i tedaj mora upravniltvo znlžstl datum sa to vsoto naročnika. Za Cieero In Ckieace Jo—TI 1 tednik la.............. t tednika la............. t tednike la............. 4 tednike la............. 5 tednikov ia............ VAftK DRU8TVO Koliko j« vredno Vale druitvo. u- • ta nova. sbor. kluh, ali dom? Da-li zasluti, da tudi liri« javnost izve zanj potom "Narodnega Adre-anrja", kl bo uvratll sapia o kakih S.000 rasnih organiaaeij? Aho čast Vsi« orgaalaaetjo toliko analuli. poiljito takoj (1) nje*o ime. <11 kje ia kdaj obdrteje svoj« s«j«. <»> imena pr«da«daika, tajnih« in Msgsjnihs. in (4) droMveno adr~n "NARODNEMU ADRESARJU." 1SS Fifth A veno«. Now York City. (Nt terhs vpnalsli podslke gt*de pod man ir astih Jedno« la Z vsa). PROS VETA, SNPJ, 2657 So. Lawadals AV«* Chleafo, OL Priloženo pošiljam asročnino za list Prosvete vaoto 9...... I) Im«....................................ČL društva k... Nsalov .................................................... Ustavite tednik in gs prlpiiite k moji naročnini od sledetik moje družino: S).........................................čl. druitva it.. I).........................................ft. drnitva H... 4).........................................ČL drsltva It. •).........................................CL droitva it.- s«««««««««««««ooeooooooooose« DfJblVA N«v naročnik..................Star aaročnik............... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ? tiskarsko obrt spadajocajj» Tiska vabila za veselice In shode, vlzitnic«, M knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. hrwBj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i» VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.NJ\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnilu daj« vodstvo Uskara« Cono smerno, unijsko dalo prva vrst« Pilite po informneij« ns u«»h»" S.N.P.J. PRINTER! 2657-5« SO. LAWNDALB AVfNt» Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. HI. T««h M *nh» (M #HU «mH o*t*»e"0 Naročite Mladinski liat, najboljši