55 številka. Trst v sredo dne 24. februvarij^ 1904. Tečaj XXIX Izhaja vsak dan "M ♦odi nedeljah in praznikih! ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. -«»*«iezne številka prodajajo po 3 novč (6 stotink) » mnogin tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, >l)i. oranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, £t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oglaae In n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", • Ici Molin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oelasom 16 stotin t na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. S70. c-^^s«^^«^ Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč l Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 trcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine 89 jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NafrankovaBt pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo litrt* UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —'Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. i a Poštno-liranilničui račun 5t. 841.6')« Vojna med Rusijo in Japonsko. PETROGRAD 23. Vodstvo vojnega m.nj"»terrttva je provizorično poverjeno načelniku generalnega štaba, Saharovu. NJUOVANG 23. Reuterjev biro javlja : Namts'nik Aleksejev in generalni štab sta se nastanila v Harbinu. LONDON 23. »Dailv Telegraph« javlja iz Nagazakija včerajšnjega dne : Japonsko ladijevje je odvzelo štiri ruske uničevatelje torpedovk »n ujelo dotično možtvo. Japonci so ee baje posluževali ruskih s gnalov. NE\V VORK 23. Glasom nekega poročila iz Nagazakija nameravalo je rusko v ladi vostoško ladijevje bombardirati Hokodate a je bilo na tem preprečeno po naletavanju enega v prehodu Cugaru. Oblasti so prebivalstvo Vladivostoka pozvale, naj zapusti mesto, ker da priman}kuje živeža. \V A S HINGTON 23. Reuterjev biro javlja : V vladnih krogih vlada vznemirjenje, da bi moglo priti do zmešnjav radi razlike v naziranju obeh vojujočih se vlasti z ozirom na vojno kontrebando. VEJ HAJ VEJ 23. Reuterjev biro javlja: Iz Dainjega semkaj došel parnik »C -oiE«iirt>g« poroča, da so na nj streljale ruske vojne ladije ter ga sedemkrat zadele. Ruski parni čoln, kateri je parnik »Chin-<|uing< vlekel iz luke, zadel je ob neko mino. katera je eksplodirala in ga uničila. KIEL 23. Yachta »Hohenzollern« je v «prtnistvu depešnega čolna »Sleipner« po jedni uri popoludne odplula proti sredozemskemu morju. TOKIJO 23. Cesar je vsprejel v avdi jenci one tri angležke častnike, ki so priveli angiežka križarja »Nižin« in »Kasugo« in jih odlikoval z redom »vzhajajočega solnea« IV. reda. To se smatra izvanrednim odlikovanjem, ker Be IV. red tega reda podeljuje ja(Hjcskim častnikom se-Ie po dvanajstletnem Kužbovanju. Po avdijenci so častniki obiskali morcaričaega ministra. Od tu odputujejo angležKi častniki v Kobe in druga japonska nusta, kjer se jim na čast priredijo slav-nosti. \VASHINGTON 23. Reuter biro javlja : V Leki noti na velesile obdoižuje Rusija Japonsko, da je s postopanjem pred Port Aiturjem in Ćimulpom kršila mednarodno pravo. PARIZ 23. Dopisnik lista »Eeho de Pariš« dobiva vest iz Petrograda, glasom ka-katere bo novoimenovanega vrhovnega poveljnika ruskih čet v Madžuriji, Kuropatkina, nadomestoval v vojnem ministerstvu general Saharov za ves čas vojne. Z ozirom na imenovanje geceraia Kuropatkina poveljnikom čet na kopnem se govori, da zvezda admirala Aleksejeva začenja obledevati. Informiral PODLISTEK. Teodora. Povest Hrvatski spinal Eieenij Kumiri«-, prevel J. S. Prvi del. -- Sedite, draga moja, da se ie malo pt razgovori mu. O nekaterih stvareh se ne fme govoriti pred otroci. Drago mi je, da ste došli semkaj. Moja Evfemija mi je povedala, kako se je začudila, k> vas je danes zjutraj videla na oknu. Sedite, draga — jej je Marko zopet pcnudil stolico. M al vi ni je bilo čudno, ker se jej je približal z ustmi k ušesu, ko je začel govoriti. Sila je, a Marko je pogladi! svoje sive lasi ;n zsčel : — Jaz eem premislil že vse. Cujte, dokler sva sama ! Vi ste morda iz daljnega sveta, pa ne poznate naših običajev. Meni je jako čudno, ker vas je Ivan vzel v svojo h *o, ali ker ste že v njegovi hiš:. Dobro bi b lo, da se poročita Čim prej. sem se na naj bolj š b virih in doznal to - le: Ko je Davstala vojna je vprašal car admirala Aleksejeva brzojavno, da-li bi potreboval kakega adlatusa za komando čet na kopnem in v afermativnem slučaju, koga si misli izvoliti. Zatem je car vpraša), da li bi mu bil po godu general Kuropatkin. »Popolnoma« je odgovoril AlekBejev, »toda prosim Vašega Veličanstva, da me oslobodi vs^ke odgovornosti, kar se tiče operacij na kopnem, za katere bo odgovarjal general Kuropatkin«. In tako je. »Admiral Aleksejev obdrži za ves čas vojne preneseno mu carsko oblast; a misli se, da bo smel Kuropatkin poročati direktno s carjem preko admirala Aleksejeva«. Admiral Makarov, poveljnik ruskega brodovja ostane za naprej pod poveljstvom admirala Aleksejeva, kateremu pripada nalog urejati [načrte operacije vojnega brodovja. Noben veliki knez ne bo sodeloval na vojni na kopnem, samo veliki knez Ciril, sin velikega kneza Vladimirja bo odpotoval na vojni ladiji v Port Artur. LONDON 23. »Dailv Mail« javlja izTient-sina dne 21. t. m. : Namestnik Aleksejev je izial proglas na kitajskem jeziku, v katerem razlaga, kako je prišlo do vojne začete izdajalsko od Japoncev ter poziva Kitajce, da naj branijo svobodni promet železnice. Namestnik izjavlja, da je bila Rusija vedno prijateljica Kitajcev ter da je železnica potrebna za poljedelski in trgovinski razvoj dežele. Proglas ima namen, da označa prave provzročitelje vojne. PARIZ 23. Glasom neke brzojavke iz Petrcgrada »Matin« u prihajajo podpisovanja za vojne stroške iz vseh krajev ruske države. Banke v Moskvi fo ponudile poroštvo za posojilo treh milijard; toda vlada — tako poroča brzojavka — ne potrebuje za sedaj denarja. PARIZ 23. Predvčerajšnjem govoril je v Soissons Meline, bivši ministerski predsednik, o obči politiki. Govorč potem o rusko-japonski vojni je izvajal tako le: »N hča ne more reči, kdaj se završi ta vojna. To kaj-je gotovo je to, da vojna ne konča poprej, j dokler ns doseže Rusija popolno definitivno zmago. Mi ž?!imo najprierčneje zmage ru skemu orožju, ker treba znati, da smo mi prijatelji toliko v sreči kolikor v nesreči a posebno v nesreči. Saj samo tedaj se spo-znajo pravi prijatelji. Iz ogrske delegacije. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 23. Ogrska delegacija je v svojej današnjej seji nadaljevala Bplošno razpravo o vojnem proračunu. Deleg. Bolgar je trdil, da se ni potreba ekzistence skupne vojske še nikoli prepriče-valneje dokazala, nego po vojnem ministru. — Kaj govorite to? — stresla se je Malvina. — Govorim, kakor znam, a mislim, da govorim resnico. Pri nas se ni še slišalo, da bi udovec jemal k ssbi dekle. Ne mislim na nikako slabost, aJi peklenski duh ne spi. Pa zakaj, da bi se nam ljudje rogali ? Vi ne boste imeli mira, o vas se bo govorilo marsikaj, a poroka bi zamašila vsaka usta. Tudi za otroka bi bilo bolje, da je po mojem. Jaz bom govoril z Ivanom. — Vi boste govoril žnjim o tej stvari ? — je zadrhtela Malvina od radosti. — Ali se poznate že več let z Ivanom ? — Več let? Jaz ga poznam še le tri dni. — Tako ? Tri dni ? A meni so rekli neki ljudje, daneB o poludne, ko sem bil v vasi nad cesto, da vas Ivan pozna, odkar mu je umrla žena. Ako je tako, kakor pra-vite vi, mi je žal, da sem vam tako govoril. — Torej se tudi v vasi že zna, da sem prišla na Banjo? — se je začudila Malvina. Govornik je nadalje izvajal, da je treba največjo pozornost obračati na gojitev solidarnosti med avstro-ogrsko armado pa madjarskiro narodom. Slednjič je Bolgar izrazil vojnemu ministru zaupanje in izjaTil, da' bo glasoval za vojni, proračun. Del. Laszkarv je priznal iskrenost vojnega ministra, a je izjavil, da ne more glasovati za vojni proračuo, ker so vojaške koncesije nezadostne. Brzojavne vesti. Velika nesreča v premogovnika. ROTHORHAM (grofija York), 23. V nekem rudniku v Ald\varku je bilo vsled utrganja dvigalnikove vrvi ubitih 6 delavcev ; več njih pa je bilo ranjenih. Povratek trgovinskega ministra. DUNAJ 23. Trgovinski minister, baron Call, dospel je danes semkaj iz Opatije. Lavina ubila vojake. BARCELONESSE 23. Jedna stotnija 157. pešpolka, ki je nastanjena v Jsusiersu, bila je v soteski Parre, pet ur hoda daleč od Barcelonesse a, presenečena po sneženi lavini, ki je 19 mož zasula in 9 ubila. Itusko-japonska vojna. Trst, 23. febr. 1904. Trojica vesti je, pri katerih se nam je danes nekoliko pomuditi, ker se po teh vesteh oziroma dogodkih daja vendar sklepati : 1.) ozirom na vzroke, ki so provzročili toliko predavanj in celo direktnih lažij o prvih japonskih zmagah, 2.) ozirom na šanse za ko« nečno zmago v tej ruako-japonski vojni. Prvi dogodek bi bil grozna panika teh dni (o kateri govorimo na drugem mestu) na borzah v Parizu, Berolinu in Londonu. Rente raznih držav so grozno padale. Paniko so provzročili borzni spekulantje z razburljivimi borznimi poročili. Deruta v Parizu je tolika, da je sam finančni minister Kouvier hitro stopil v akcijo s poskusi, da resi eituvacijo v tej finančni krizi. Po takem je jasno, kdo je potreboval japonskih zmag in v kake namene : borzni špekulaciji je bila zopet enkrat izborna prilika za eno njo roparskih vojen. Mnogo-kdo ni mogel umeti, v kakov namen, da naj bi se toliko lagalo o dogodkih na bojišču. Sedanja panika na velikih evropskih borzah mu daja pojasnila. Ali ta panika ni poučna le ozirom na vzroke dosedanjim tendencijoz-nim in lažojivim poročilom z bojišča, ampak je povdariti iz nje moment, po katerem moremo sklepati, kako sodi finančni svet o izidu sedanje vojne. Med tem, ko so silno padali turšfci, italijanski in francozki papirji, bo ruski ostajali tudi v tej deruti stalni in se ohranili. Ta moment je velesimptomatičen tembolj, ker ga —■ — Da, nekateri vaščani so bili v mestu, kjer so slišali, da vas Ivan pozna mnogo let, da je imel z vami sina, a da se ne ve, kje je ta sin in da-li je živ. Tako sem slišal jaz. — Jaz dete žnjim ! 4e-li možno, da se tako . . . ? — Da, tako govore — je potrdil Marko. Malvini se je zmračilo čelo. V sobo je prišla Evfemija. Slišala je ves razgovor, ter se jo vmešala: — Ah, ljudje, ljudje! Sram naj jih bo, ker, kar si izmišljajo oni, ne bi si niti sam satan ! Meni sti pravili dve ženski iz te vasi, ko sti prišli okolo poludne z Banje, da je prispelo pismo z Reke na občinski urad......uh, sramota ! . . . — Pismo z Reke? Kedaj ? — se je zbala Malvina. — Danes zjutraj okolo desete, po pošti. V pismu da stoji, pravijo, da ete vi imeli sina z Ivanom. Kdo je to pismo poslal z Reke, se ne ve. Tako nekako je pripovedovala Javičinidka. posebno povdarja celo tudi >Neue Freie Presae« v svojem poročilu iz Pariza. Francija poseduje na milijarde ruskih rent ; a vendar ni občinstvo v Parizu tudi v tem kritičnem momentu prodajalo ruskih rent !! To se pravi z eno besedo: Finančni svet si je ohranil vero v Rusijo ; on je uverjen, da Rusija ne izide potlačena iz rusko-japonske vojnr. Druga zelo značilna vest, na katero smo mislili gori, prihaja iz glavnega mesta Japonske, iz Tokia. Ta vest pravi namreč, da je vsa Japonska vznemirjena, ker so izo3tale vesti o večih spopadih in — to se umeje — japonskih zmagah. Japonci da so hudo vznemirjeni, ker noče priti do odločilnih bi tek. V strahu da so, da tako dobi Rusija ča je francozki finančni svet izrekel svojo vero v — državno gospodarstvo in življensko moč Rusije. Strali na borzah. i V soboto je bila velika panika ra pa-rižki, berolinski in kolikor toliko tudi na londonski borzi. Izlasti je bila parižka borza — Kdo je to? — je vprašala Malvina tiho. — Županova žena, da bi se jej posušil jezik! Ne, ne morem vam povedati vse^a, kar sem slišala, ker pravijo, da je v tem pismu grdih stvari proti vam. Zupanu pišejo, naj vas spodi iz Banje . . . — Tiho . . . čujem otroka! . . . — je j zaprosila Malvina. Bila je bleda, ustni sti jej drhteli. Lucija in Teodora sti prihiteli v sobo, smeje se zvonko. — Kopali svi s2. Oh, kako lepo je v morju ! Teta, je-li kava skuhana ? Jaz sem lačna — se je potožila Teodora. Pred hišo so spili kavo. Po dragi je sedaj pihal vetrič, spusčajč se z brega na morje, v malo dolino. Nad njimi je tiho šumelo sijajno — zeleno listje vejatega oreha. Že se je solnce skrilo za Učko, mrak je pokril morje in otoke, a ram daleč na iztoku rdečil se je Velebit v zadnjem rumeoem svitu. Dim reških tovarn se je zgubljal nad morjem, ker je tudi tam pihljal vetrič a kraja. V tišini mraka je eezal v drago za- zbegana in preplašena tako, kakor že dolgo ne pomnijo financijelni krogi. Verovalo ee je tudi najnezmiselnejim vestem na borzi. I zlasti eo provzroeile velik strah vesti, da je konflikt med Rusijo iu Augležko neizogiben in da je ruski poslanik odpotoval iz Londona. Kurzi so grozno padali. Ali jako značilno je, da sa panika ni raztegnila na rusko tržišče, ampak so se ruske rente razmerno dobro ohranile. Najhuja se je godila turškim rentam kurz jim je pal za 15°/0) Kako huda je bila panika, priča dejstvo, da je celo francozka renta sama padla skoro za 2°/0, kar se ni dog< d lo od leta 1893. Sploh je bilo vse kakor brez glave. Gv»vorilo se je tudi o italijanski mobilizaciji in so tudi italijanske rente mr.ČnD padle. Nič ni bilo tako absurdnega, da bi se ne bilo verjelo in vse možne komplikacije so ee jemale v obzir. Na berolin?ki borzi eo važne vesti delovale tako, da se more govoriti o pravi borzni krizi. Vzrok temu je tudi v okolnosti, da je spekulacija Japoncev silno razočjrana, s čemer je v soglasju okolnost, da so se tudi na ski agitatorji, ki so obsipali Rusijo z najhu-jimi očitanji, se hkratu odrekajo veri v »odrešenje iz Evrope« in izpovedujejo občni narodni simbol vere v Rusijo, osvobojevalko in ujedinjevalko Slovanov, in pošiljajo blagoslov ruskemu orožju v imenu slovanske vzajemnosti, v imenu »kolektivne jedinstvene slovanske duše«. Iz najnesrečneje, od krvi zalite Makedonije in Stare Srbije , prihajajo preko Sredca in Belegagrada poročila o elementarnem poletu narodnega čuta, ki se zliva s čuti ruskega naroda. V Srbiji pozabljajo vsi, brez razlike stranke, na medsebojna neprijateljstva in mejsebojne račune ter vsi hitijo na rusko poslaništvo, da je obsipijejo z izrazi čutstvovanja. Istotako se godi naČrni-gori. A tudi iz Avstro Ogrske prihajajo poročila o razpoloženju Slovanov. Izlasti med Čehi vsa izjavlja simpatije do Rusije. Češki parlamentarni klub je doposlal brzojavko grofu Lams iorfu. Cehi »molijo Vsevišnjega, da podeli Rusiji zmago nad vsemi neprijatelji, na blagor človečanatva, na srečo vsega Slo-vanstva«. Iste molitve pošiljajo drugi slovan- razpoloženju so provzročili tamkaj vojni dogodki. Isti dijaki, katere so kozaki pred dvemi leti razganjali na Kazanskem trgu, so sedaj korakali mimo z belomodro-rudečimi zastavami! In o tem niso pevali revolucionarnih pesmi, ampak narodno himno in pa cerkveno pesem : „Resi, Gospod, njih, ki so Tvoji in blagoslovi svojo last ! Podeli našemu pobožnemu carju Nikolaju Aleksandro-viču zmago nad nasprotniki". Peli sorazoglavi. Visokosolcem so se pridružili gimnazija in potem ves narod v velikih procesjah. Dopisnik rečenega dunajskega lista ne more drugače, nego da priznava, da je pristno to navdušenje, ki plapola sedaj po mestih Rusije in nič ni res, da bi bilo to izsiljeno, narejeno. Splošnemu razpoloženju so se pridružili tudi najradikalneji krrg'. Dijaki da so tudi že sklenili, da letos opuste običajni vladi sovražne demonstracije na dan obletnice vseučilišča. berolineki borzi ruski papirji dobro dr- ski narodi v Avstro-Ogrski. In če je verjeti žali! j dopisnikom iz Poznanja, Toruna in gornje Vrlinim poveljnikom det na kopnem v Slezke, moli istotako tudi poljski narod v TZlOČni Aziji Prusiji. Izjemo delajo le neki »vsepoljaki« , j ,. . . ... (če tudi ne pravi poljski) elementi. Organ e imenovan dosedanji ruski vojni minister r , . , r-r , • * t . • | vsepoliske stranke v Lvovu je izrekal nado, general Aleksij Nikolajev:c Kuropatkin. Vesti r J J iz Pttrograda poročajo, da je to imenovanje da se protiruaiso gibanje pokaže tudi izven , . , . .. rr mej Avstrije. Ali to »patrijotsko« zaletavanje izzvalo vsepovsodi velik entuzijazem. Kuro- J 1 r j ni znak pravega razpoloženja poljskega naroda, njegove velike večine. »Za mejami Rusije — tako zaključuje »Rus« — štirideset patkin je bil desna roka junaka Skobeleva v rusko-turški vojni. On je izboren administrator, vojskovodja in nenavaden strateg, sploh eden najboljih generalov ruske armade. Kuropatkin je bil rojen leta 1848, torej je v lepi čvrsti dobi. Kuropatkin odpotuje menda dne 2b. t. m. na skrajni Vztok. Prevažanje vojaštva milijonov bratskih sre bije vroe-.m strastnim trepetom kakor bijejo tudi naša«. O demonstraeijah v Pragi minole nedelje povodom službe božje v ruski cerkvi za zmago ruskega orožja poročajo : V cerkvi je prostora sa 1500 oseb. Cerkev je ee vrt redno dalje. Sirska železnica prevaža bila nat,ageDa do ^dnjega prostorčka. V vsaki dan do 4000 mož. Ruske čete se že pomikajo koncentrično proti reki Jalu na se-verju Koreje. Izlasti prihaja veliko množtvo artilerije. Tako se Rusija hladno, resno ali intenzivno pripravlja na boj z Japone-i, ne da bliži&i cerkve je bila zbrana velika množica. Socijalni demokratje in dijaki MaBarvkove struje so hoteli protestirati proti tej man fe-staciji, zbcg česar se je ogromaa večina dijakov vrgla nanje. Po službi božji je množica pri- b, se — to treba posebno povdariti — niza rejak y[h&rQe Qvaeje župaau Srbu Mqož ca h:p in za eno samo spoznanje odpovedala je 8nela ^^ in 0rila slava-klice. Vskli-bvoj! ulogi na Balkanu. Nad polovico vojne kala je tmii. žiyela Rusi-a , živela Francija! sile ruske ostane na razpolago za to nalogo. DqU a Anglijo , Doli z Ameriko ! Doli * Da b: b la Ruaija v svoji akciji na Balkanu Nem6ijo , K,kor zid je 8tala mnOŽica in ia oelah->na P° v°JQi na ®krajnem Vztoku — . tiso5ev grl je donela peaem >Hej Slovani«. .*o> p.veem kriro mnenje. Na to 8e je množica valila pred franco.ki Požrtvovalnost Rusije. ! konzulat, kjer je z<>pet pevala narodne pesmi Zasn val se je komite za pomnoženje in vsklikala Rusiji in carju. Na to je posl. vojnega brodovja. Od vseh strani države Klofač, naglasivši, da je bila to dostojna de-prihaiajo darozi. ki prihajajo v milijone! monstracija za Rusijo in Francijo, pozval Rusko trgovstvo je darovalo 50 milijonov množico, naj se mirno razide. Vendar je šal za gradnjo novih ladij. S carico prireja v pa-! del množice na »Prikope«, kjer je prišlo do iači 500 dam perilo in obveze. spopadov z nemškimi dijaki in potem do vi- Sedanja vojna in Slovanstvo. harnih demonBtracij pred nemškim kazinom. r, • i« -r, - - j - d - Tudi pred angležkim in amerikanskim kon- Petroerajski »Rus« izvaja, da je Rusija ^ 6 v za Injih petindvajset h letih napravila veli- . zulatom Je ekuša,a možica demonstrirat., kar kančki korak do svoje plemenske samoavesti.! Pa je PrePr^:1° redarstvo. Vprašanje italijanskega vseučilišča* Naučni minister je baje ozirom na to vprašanje izjavil v nekem pogovoru, da je izdelal tozadeven načrt zakona, ki ga v prihodnjem zasedanju predloži parlamentu. V 1 tem načrtu da je upošteval vse želje italijanskega prebivalstva. Ali, kar se d »staje politične strani tega vprtšanja, to je mesta, v katerem naj se namesti po njem namero-vani zavod, da to ni njegova stvar, ampak da spada v kompetenco ministerskega predsednika. Ta da ravno sedsj razmišlja, katero italijansko mesto v Avstriji da bi bilo najpiipravneje v to svilio. Tudi to vprašanje da se reši te dni. Ideja ustanovitve pravno-trgovinske akademije da ni izvedljiva za sedaj. Naučni minister pa je mnenja, naj bi Italijani mesto pravne zahtevali raje filozo-fično fakulteto. Iz te izhajajo učitelji za srednje šole in ti da imajo v svojih rokah usodo narodne kulture. In ravno na italijanskih učiteljih [za srednje šole, ki bi popolnoma povsem odgovarjali svoji nalogi, da je pomanjkanje. Dosedaj so morali obiskovati vseučilišča v Inomostu, na Dunaju in v Gradcu, vsled česar niso mogli lahko predavati v materinem jeziku. Italijani menijo, da vlada le zato odklanja pravno - trgovinsko akademijo, da se izogne potrebi osnove bodočega zavoda ravno v Trstu. Že po prvih glasovih o spopadu, ki preti Rusiji, so prihajale od vseh strani vesti o mogočnem g.banju slovanskega čutstvovanja na Razpoloženje t Rusiji. Ko so te dni dijaki prirejali patrijotične demonstrac je po petrograjskih ulicah, so pi- bhžnjem Vztoku. V Bjlgarski, kjer da/i se- saie »rumene" evropske novine kakor na daj gr zDi stamboiuvski režim in kjer niso povelje, da so bile te demonstracije naročene zadovoljni z rusko miroljubnostjo v turških od vlade in da se jih večina dijakov ni ude- atvareh so se hkratu vrgli z elementarno silo v rusko naročje. Po cerkvah vse Bolgarske peš ija narod molitve k Bogu, da podeli zmago ruskemu orožju. Razdraženi makedon- tegLen zvok zvonov iz nekaterih bližnjih mestec. Malvina ee je s lila, da zakrije svojo razdrsženest in da spregovori kako besedo z Mark« >m in otroci. Teodora je obračala oči zdaj na Marka, zdaj na Malvino, ker je za-paz.la, da sta nekoliko zbegana. Predno se je Malvina povrnila na Banjo, opravičil se je Marko, ker je tako govoril žnjo. Malvina ee mu je nasmehnila prisiljeno ter je odišla z otrok jma. Vso pot je bila raztresena, a deKlici sti jo vpraševali, da-li jo kaj boli ? Ona jima je odgovorila, da jo nič ne boli, ampak da je otožna, a temu da je vzrok pcezja divnega mraka. Vsikdar kadar umira dan. da je žalostna . . . Osem dni kasneje zlagala je Malvina z otrok m a Dikićevo perilo v velik zaboj, vse iepo ko- za kosom, da se ne zmečkajo srajce. Kapitan se je sprehajal po vrtu, vpognjene glave, zamišljeno. Vsako toliko se je vstavil ter zimišljeno gledal v v s, dvigal glavo nag: > ;n zopet stopal naprej, izust^vši na tiho sam za se: - Nočem, je še čas, počakam, da vidia . . . Na obedu je bil sprva molčeč, a kasneje je gjvoril Malvini, naj mu pazi na otroka in ležila. Ali tudi ta laž je imela le kratke nege. »Neue Freie Presee« — torej v tem slučaju nesumljiv vir — je prejela iz Petro-grada dopis, ki opisuje, kako apremembo v na hišo. Lucija iu Teodora nisti mogli jest;, bili sti žalostni in s solznimi očmi sti gledali svojega očeta, ki se je zopet pripravljal na daljno potovanje. Kapitan je že uredil vse svoje stvari na Banji. Se3tri in Marku je priporočil svoje malo posestvo, svoj vrt. Kočija je prihitela pred hišo. Vsi so vstali od mize. Otroka sta začela jokati. Oče je poljubil svoji mali, rekel jima z ginjenim glasom, naj bosti dobri, naj poslušati svojo učiteljico! — Dragi ata, precej nam piši, ko pri« jadraš v Bjston. Mi ti bomo pisali dolgo pismo. Ata, ata ... . — se je spustila Lucija v jok. Teodora, bleda in objokana, je uprla črni očesi v obraz svojega očeta. Solze so jo dušiie, v grlu jo je t:ščalo. — Gospića, prosim vas, naj bo vse tako, kakor sva govorila; prosim vas, pazite mi na otroka — je rekel kapitan Malvini, ki je bila bledeja nego druge dni. Ona je obrnila na njega plavi oče3i, pogledala ga skoro plaho ter rekla put'hoaia, da mu izpolni vsako željo, da bo pazila na otroka kakor prava mati. (Pride se.) Hrvatske in srbske stvari. Minolo nedeljo je srbski cerkveni zbor na Reki priredil zabavo v »Hotelu Deakc. Dvorana je bila natlačeno polna Srbov in Hrvatov. Na večerji o polunoči je predsednik srbsko-pravoslavne občine, Mane Vido-vid izustil zdravijco, v kateri je neglasal slogo med Srbi in Hrvati, ki so istokrvni bratje, ter je zahvalil Hrvate na prihodu. Ta govor je bil vsprejet oduševljenjem in pevali so hrvatsko himno »L epa naša domovino« in srbsko davorijo »Vesela je Srbadija«. Oi strani Hrvatov se je zahvalil g. dr. Andrej Bakarč <5, pozdravivši idejo sloge. Govornik je nazdravil Rusom in je zaželel zmago ruskemu orožju, kakor zmago Slovanstva. Na to bo peli stojč rusko bimco. Gosp. Ant. Bačid je govoril o ologi enaga naroda dveh imen. Na hrvatski vladi ee pripravlja baje • važna osebna sprememba. Oddelni načelnik za nauk in bogočastje, Armin Pavle, bo baje ! poslan v pokoj in na njegovo mesto pride i predstojnik pravosodja Marjanovic. Armin Pavić da se je zameril banu grofa Pejače-vidu s tem, da mu je dajal krive informacije. V Kloštru so bili dne 21. precej veliki izgredi. Ljudstvo je baje dejanski napadlo občinskega beleznika Šešica, proti kateremu je ogorčeno. Oblasti so poslale na lice mesta vojakov in 30 orožnikov. Dnevne novice. Švedski in norvežki kralj Oskar II. Prošli teden dosla je v Opatijo švedska kraljica. Te dni pride za njo soprog Oikar II., kralj švedski in norvežki, rojen dne 21. ja-nuvarja 1829. Kralj je na glasu kakor pesnik in učenjak. Tudi njegov oče Oikar I. je bil pesnik in skladatelj. Oskar II. je sel na švedski in norveški prestol leta 1872, po Bmrti svojega starega brata Karla XV., ki ni imel sinov. Oženil se je že leta 1856 s prin-cez'njo Solijo Nassausko. Kraljevska dvojica ima štiri sine ; najstareji, prestolonaslednik Gustav Adolf, je že star 46 let. Kraljevska rodbina švedska in norveška izhaja od francozkega generala Bernadotts-ja, ki je za časa cesarja Napoleona I. postal švedski prestolonaslednik ter je potem pod imenom Kari XIV. zasedel švedski in norvežki prestol. Iz trgovinske zbornice v Rovinju. Minister za trgovino je potrdil zopetno izvolitev Josipa Quarantotto predsednikom in Leandra Camusa podpredsednikom trgovinske zbornice v Rovinju. »Slovenec« nas je zopet dregnil. A zopet jako nerodno. »Slovenec« v zadnji čas sploh nima sreče se svojim objestnim dreza-njem. Dregnil nas je radi volitev v L}vranu — in se blamiral. Drezal nas je radi razprodaje — in se OBmešil. Drezal na3 je radi inseratov — ali sulica, s katero nas je hotel raniti, se je obrnila proti njemu samemu in ga ranila. Sedaj nas dreza radi šol, ki jih snuje »Lega« po Istri, češ: Kaj ji (>Ed no-Bti« namreč) mari Istra! »Mi vodimo slovau-sko politiko« ! Najprvo bi prosili »Slovenca« naj nam javi dobrohotno tisto pravno sredstvo, s katerim bi mogli mi pri >Edinosti« zabraniti »L?gi« snovauje sol, ko ima to pravico v statutih potrjenih od vlade ? ! Morda pa je hotel »Slovenec« le reči, da naj bi mi skrbeli za snovanje slovenskih in hrvatskih šol ? Od kdaj je to posel listov ? ! Za vršenje te naloge sti poklicani obe šolski družbi, ki tudi izvršujeti to nalogo po možnosti ! In ravno od nas da bi hotel »Slovenec« zahtevati, naj poleg skrbi za svojo ekzistenco skrbimo še za denar, potreben za snovanje sol ?! Ravno od nas, ko se ravno toli brižno prizadeva, da bi nam, če bi bilo le možno, zamašil vsaki vir dohodkov ! In čudno, čudno ! Spominjamo se polu-minolih časov, ko je imelo politično društvo »Edinost« svoj delokrog res še raztegnen na Istro. Tedaj nam je ravno »Slovenec« vsako toliko, osobito glede postavljanja kandidatov za razne volitve, podkadil pod nos, da naj si ne domišljamo nikar, da bomo mi gospodarili po Istri, a duhovščina da nas bi morala le ubogati ! ! Sedaj pa, ko je Istra prišla v delokrog drugega političnega društva, sedaj naj bi ravno politično društ7o »Edinost« prenašalo gore po Istri in prepre-čalo vsak korak nasprotnikov ; sedaj proglaša isti »Slovenec« društvo »Edinost« odgovorno za vsak neušečni dogodek v Istri ! ! Mi smo krivi, ker niso v Lovranu zmagali Hrvatje, mi smo krivi, ker »Lega« snuje šole po Istri, in nekega lepega dne bomo morda čuli, da je le »Edinost« kriva, da je toliko kamenja po istrskem Krasu! ! Sploh in na kratko povedano: vsega je »Edinost« kriva 1 Če bi to drezanje ne bilo perfidno, bil) bi smešno. Ali gospoda, dovolite nam, da malce povprašamo tudi mi : zakaj pa vi ne prepre-čate, da nemški Schulverein razvija svoje delovanje na Kranjskem ? Zakaj ne prepre-čate »Siidmarkinega« delovanja ? Kako to, da vam pred nosom v Ljubljani rastejo nemške UBtanove, kakor gljive po dežju ? ! ! Če vi vsklikate nam s hudobno ironijo : »Mi (menite »Edinost«) vodimo slovansko politiko!« — pa kličemo mi vam, a ne s hudobno ironijo, ampak opravičenim rodo« | ljubnim ogorčenjem : Mi (menimo vas pri »Slovencu«) skušamo raje, de bi kranjske medsebojne odnošaje prenesli tudi na SLajar-sko in Primorsko ! No zapomnite si, da do takih odnošajev pri nas v Trstu ne pride. Izlasti sedaj ne, ker i naše občinstvo umeje usodnost sedanjih časov in dogodkov ! Če prav bi ee kdo hotel pretepati z bratom, pa ne najde brata, ki bi se hotel tepsti žnjim!! A tudi onemu, ki bi morda hotel nad nas, odpuščamo iz srca, ker vemo, da je zaveden od njih, ki niso prijatelji našemu narodu in nam torej tudi ni$o slovenski bratje. Svarilo pred izseljevanjem. V zadnje čase so se večkrat že priobčevala svarila pred izseljevanjem v Ameriko. A tudi zadnje vesti iz južne Afrike zatrjajo, da so v kapaki koloniji in v južni Afriki sploh trajno zelo slabe razmere za one, ki iščejo delo. Zato svari generalni konzulat v Hamburgu vnovič pred izseljevanjem. Mnogo rokodelcev in raznih delavcev je timkaj sedaj brez dela in eventuvelni novi došleci bi le poslabšali po-loženje. Izlasti je torej posvariti pred izse-ljenjem v južno Afriko one, ki nimajo sredstev in ki nimajo kake gotovosti, da skoro dobe delo. Na znanje. Urad političnega društva »Edinost« promeni s prvim marcem uradne ure. Mesto cd o. de 7. ure se bo od omenjenega dne dalje uradovalo ob delavnikih od 9. do 10. ure predpoludne. V drugih nrah se ne sprejemajo stranke. Razlastitve v svrho železniške gradbe. Ministerstvo za železn ce je naložilo tukaj* Najemu namestništvu, naj izvede ekspropri-ac!:e glede po lrobnega načrta, že odobrenega v principu glede spremembe uhodne črte na kolodvor Trst sv. Andrej od kilometra 52543 do kil. 52S02 na progi Gorica-Trst. Mestni magistrat naznanja sedaj, da je rečeni načrt, kakor tudi seznam zemljišč, ki se imajo eksproprijirat v Zdolnji ( arboli, i složen na magistratu na javni upogled do 6. marca v tehnično munic palnem oddelku (III. nad str. pje mestne h še). Iateresenti morejo svoje morebitne j rigovore predlcž ti v tem roku ali psmeno ali ustmeco na tem municipiju. Pomiiosčenje kaznencer. Cesar je od pustil ostali cel kazoi 83 kaznencam. Od teh pomiloščen h jih odpada na kaznilnici v Gradiški in Kopru 3, oziroma 2, na kaznilnico za ženske v B gunjah 6 kazaenk. Vojaški nabori v mestu goriškem •e bodo vrš.li dne 25. in 27. aprila. K r otrije iz francoskih vojsk. Nedavno ao «ekali ricmanj-ki občinarji drva v Ključu nad Kat caro. Med drugim so posekali tudi star debel hrast. Na rtzaekavanju so našli sebno v ulici Giulia. Tatica je prodajala ukradene priprave nekemu starinarju v ulici delle Scuole israelitiche. Poskus umorstva. Včeraj v jutro je bila pisarna bolnišnice obveščena potom brzojavke iz Oprtlja, da se pripelje v Trst z vlakom istrske železnice neki 14-letni težko ranjen deček. Iz bolnišnice so takoj poslali 4 može z no3ilnico na postajo državne železnice pri sv. Andreju. Ko je dospel vlak, je b i bolniškim slugam pokazan neki deček, ki je zavit v plahte ležal v nekem vagonu. Prenesli eo ga takoj z nosilnico v bolnišnico, kjer je bil sprejet v IV. oddelek. Deček, ki je obstreljen z drobnimi krrg'jicami, kakoršne se rabijo pri streljanju tiČev, je 14-letni Peter Medica iz Ždrenja pri Oprtlju. Dečkova roditelja, ki sta spremila sina v Trst, sta povedala, da je dečka obstrelil s puško včeraj popoludne neki njegov sovrstnik in sicer vsled nekega prepira. Z Iravniki, ki eo preiskali dečka, so konstatirali, da ima več 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini 19.07 19.09 93.10 93.«»0 11.32 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — fr&ncozka renta 95.45, 5°/0 italijanska renta * 99.10. španaki ezterieur 78.02 akcije otomanske banke 544.—. Pariz. (Skl^p.) Avstrijske državne železnice 667. Lombardi 78.— unificirana turška renta 78.10 menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta 99 37, oprska 4 °/0 zlata renta 97.12, Lftnderbank 459., turške srečke 111.00, parižka banka 10.49, italijanske ncnridijonaine akcije —.—, akcije Rio Tinto 11.98. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 865/a Lombardi 3VS, srebro 271/*, špaiska renta 77, ita-ijanska renta^ 971/,, tržni diskont 3T/1B> menjice na Dunaju 24.27, dohodki banke —.—, izplačila banke —— Trdna. Tržna poročila 23. februvarja. Budimpešta. Plenica za april K 9.03 do 9.04, za oktober od 8 70 do 8.71. Rž za april K 7.10 do 7.11, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.92 do 5.94, za maj K do —. Koruza za maj K 5.60 do 5.61, za julij 6.71—5.7>i. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : omejeno, mirno. Prodaja 30.000 met. at., nespremenjeno. Vreme : Lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.75 frk, za maj Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi == ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan cenlkt)r3ipU5a9 tn fraaka. . - , - t, . . *0.50 frk. težkih ran na obrazu in na glavi. Eno svin Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ čenih zroe se mu je zasadilo v desno oko, a-erage za marec 33'/4, za maj 34, za septem-w„_ , - _ i ber 35l/a, za dec. 36 vzdržano; kava Rio navadna katero je popolnoma izgubljeno. 1qco navadna reelna ii6]d9} navadna dobra 40:43 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za februv&r 16.10 i za marc 16 25, za maj 16.55, za avgu-tt 17.05, za V vOH« ; oktober 17.55, za december 17.55. Stanov. Vreme: Vrtnice. V srednjem vetu so bile vrt- 1 ____ J J London. Sladkor iz repe surov fen. niče (rože) se redke in jako cenjene, tako, Java 8.071/« Sh. Trdno. da so jih cel6 imenitni ljudje z lastno roko " „ »1 a d k o r tuzemaki Centrifagalpile, promptno ,. . ■ „ Jj h 64.— do 65.50, za september K —.— do —•.—, gojili. V 14. stoletju eo pogrinjali pri sve- feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concasač in Melispile čanih pojedinah mize s cvetjem vrtnic na- P^mptno K 67.30 do 67.80 za sept. K do r J J —.—, feb.-avg. tw.30 do b7.80. mesto s prti. Tudi so že v srednjem veku' New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodo«* dobave, vzdržano, 15 in 5 st. znižanja. Zi v 12. stoletju so začeli papeži da- Pariz. Rž za tekoči mesec 1540, rž za J r r marec 15.50, za marec-junij 15.50, za mnj-avgust Plenica za tekoči mesec 22.70, globoko v deblu vec avinSen h kngel. Sjdi se da s > te krogle iz Napolesnovih vojak, iznašli dragoceno rožno lje. Znano je, da so se ravno v teli krajih vršile veči praske med francoskimi in avstrijskimi rovati knezom in knjeg njam tako imenovano 15.50 (Mirno ) vojaki. ; »zlato rjžo«. Papež Aleksander 111. je poslal " marec 2*4;», za marec^unij 23.05, za maj- J v v J ' avg. 22.90, (Mlačno). — Moka za tekoči me- Zamenjane galoše. Na pustno nedelj) n. pr. tako rožo francozkemu kralju Ludo sec 3!.—, za marec 31.25, za mereč -junij »e neka gos^ica v dvorani Mailv zameniala viku v zahvalo, da so ga na njegoven po- 3,V20> ™ maj-avg. 31.10 (Mlačno). - Repično & - ; . 0 olje za tekoči mesec 49.—, za marec 41). — , za eno 6V 'jo gil šo z eno možko. Dotična je na- , tovanju po Krancozkem poveorl lepo v?pre- maj-avg 49.75, za aept.-december 50.50 (Mlačno.) proiena vro« tujo galoi, tj., kj« se je za- jemali. S^lE? ST^tS^Sr - meta zvršila in kjer vdobi nazaj svojo. Dojilke francozkih prestolonaslednikov. Sladkor surov 88° uho no/ 2).—21.1/* (stanov), bel , . , . . v, u, . r , , . • , • 11 za tekoči mesec 24.37 za marec 24.621/, (trdno.) Tr/aean, ki besni v svojem sorraztf U Francoska vas Lagnv je dala tn dojilke za z& maj.avgu8t 25.50, za okt.-jan. 26.50 rafiniran, proti Slovencem. Iz goriških listov po tri francoske prince, in sicer za Ludvika 56.—567s. Lepo. -□emljemo, da je Umkaj neki dijak Tržačan, XI V.f za kraljn rimskega, siaa Napoleona I., -- men jm K hard Skabar, izvršil čin, ki mora in za grofa P.-.rižkega, poznejšega Kar a X. Trgovina se Zaklanimi prašiči. Zanimivo ic, kako je vsakokratna vlad:t po- ,T. ..... ,. , .. J ; J 1 V Se raj je bilo pripeljanih na tuksjsoji plačala to službovanje. ^ &1 pr^i6ev> prodalo 86 je vse po Ludvik XIV. je daroval svoji dojilki i()()_il(3# Velik dohod snovij za možke in ženske obleke same novosti. v Človeku vzbujati ne le gnus, ampak tudi žalost na tem, da so sploh možni taki čini divjega plemenskega to vraž t va v ljudeh, ki hočejo vendar biti naobraženi. Ko je namreč poleg denarja ir. raznih darov še gosptščino rečeni dijak šel po gosposki ulici, so ga slo- in grad Gournajr pri mestu Pomponnu. venski nap si (ki se tam dosledno množe po Dojilka rimskega kralja je prejela v sili naravnih odnoeajev) taka razjarili, da je žtirih letih, to je od rojstva malega princa ie: kričati na g^as, da on ne more trpeti do pada Napoleonovega, toliko, da je zamo- tega jez>ka, ter ie potem, on, visokcšjlec, gla pozneje živeti v svoji rojstni vasi s 5—6000 mladenič torej, ki se povspenja do akade- frankov letne rente. mične naobrazbe, jel pobirati na ulici —: Tretja, dojilka grofu Par žkega, je do- Kimjsko n,t> in je isto metal na napis »Go- bila za dveletno negovanje vst^ga skup 100.000 riške ljudske posojilnice«. Sluga hotela »Pri frankov. zlatem .-.ngelju« ga je sicer zadržaval na tem Jed in pijača. Vsakdo ve, da sta jed in »gI aliaskem počet,u, aii on se ni dal, nmpak pijača neizogibno potrebai sredstvi 2a življe- ;e metal venca *j* M. Herenu 12 K, D. Do'enc na Dunaju 1 K, Mar. Lokar v Ajdovščini na svatbi J. in L. Hmelakove nabran h 40 K, d*". Pegan v Celju za »dober nauk« 10 K, rokodelski pomočniki v Radovljici od vese lice 19 K, rololjubi na Raai me*to venca S" L. Potrebinu 12 K; posojilnice: na Dolu (Štaj.) 20 K, v Stari Loki 50 K. v Šsofji ruž lice : za za Šmarje in 101 K 60 st., žjnska pri Sv. Lovrencu nad Mariborjm 200 K, ženska v Ormožu 69 K 80 st., v Sem pasu 20 Iv 10 st., na Pivki od veselice 82 K 46 et. (po »SI. N.«). Družbenemu oklicu za Jesenice se je v tej dobi odzvalo 58 podpornikov s skupnim prispevkom 313 K 39 3ogat izbor drobnarij za krojače Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera veecliia 13. FILIJALKA BAJNKA UNIOIN V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posl kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter ae obrestuje: Vrednostne papirje: po 2V/0 takoj .. 3 °/0 ua mesecev ,. 3 V,o ™ 1 leto Napoleone: po 21/4°/0 na fi mesecev n 2V/o na 1 leto b) Za giro-conto daje 2*/4°/6 do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče zneska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto-correntiste inkaae in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjice iu kupone proti drimerni proviziji. Kavama ROSSI ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. do '24. et>t., in sicer so darovali .*» p dporniki po Napoleoni K 19.00—19.12, angleške lire K 24.02 tr t\ xr i a \r o o -lt i i _____03, London kratek termin K 240.30—241.00, -u y ^ » » lv, Z po u J^. 14 LV, !e aega koaijaža Ivana 1 odobniča, Francija K 95.3o—95.»;r>, Italija 'v 9'580—94.30, f)0 5 K, po 4 K itd. Za družbeni »Kole a, d»ii v .oe,u Evrop. je v«.r.j brcnil b^^^ilT^-^i; | ^r. je posUlo 52 «dj«moikov «9 K 80 KODj v K'SVO in ga t?žko ranil. avstrijska ednotna renta K 98 50—99.00, ogrska 1) I) sta oba f>rvo pomoč na z drav- kronska renta K 96.0J—96.50, italijanska renta K ni^kej p staji, _ . . _ .. 98.50—99.O0. kreditne akcije Iv «23.00—626.00, a poslednjemu je tamcsDji državne železnice K 620.00—324 00, Lombardi K 73L50—75 50, Llovdove akcije K 70O 00—715.00. — Srečke: Tisa Iv —.--—.—, Kredit iv —.— do —.—, Bodenkredit 1880 K —.---.—, Boden kredit 1889 K —-----, Turške K — .— do —.—. Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: zdravnik svetoval iti v bolnišnico. Aretovana tatica. Pred kakimi štiri najetimi dnevi je bilo ukradeno v hiši žtav. O v ulici Commerciale več priprav od pli-novib svetiljk, nabajajočih »e n n stopnj cali omenjene h Se. YTčeraj predpoludoe so pa v Državni dolg v papirju isti hiši za=a5 :i neko žensko, ki si je dajala vstrijska renta v zlatu .praviti pri plmovih sretiljkah. Bila je are- „ „v kronah 47. ..... .)Q , ,„ n Avst. investicijska renta 3 */,/, f.vana ter na policij: spozaana za letno Qgrska renta v zlatu Ivan > Kovačih, ki stanuje v ulici Molin „ „v kronah 4 •/, _ . . _ „ renta 31/, piccolo. Sumi se, da je Ivana Kovacic tzvr- Akcije nacijonalne banke iiteliica vseh druzih tatvin te vrste — nam- Kreditne akcije J t___1 — 1 n 1 £,< T> 1 a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in M e t o d i j a. bile reč* priprav plinovih svetiljk — ki 83 izvršene poslednje čas9 v raznih hišah, po- 20 mark London, 10 Lstr. 100 državnih m srk včeraj dane« 98.50 98.55 98.45 117.i0 117.35 98.er> 98.80 95 50 91-— 113.15 115.45 96.30 96.40 88.15 88.O0 1688.— 1592 — 621.— 625.7"» 240 40 240 46 117.35 H7.35 23.45 23.47 GrtLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastig-Iie Frendini. Narl 40 leten rspeh. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govor-ike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST - ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. Vyđrova tovarna žitne kave Praga VIII. Izvrsten okus dobi kava ako ji, pr mešate VY DROVE ŽITNE - - - KAVE - - - Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žitne kave Praga Kg po- j Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lagrer) v <*>dčekih in v boteljkah, kakor tudi 2* Rojansto posojilno in ionsnmiio društvo"' v Rojauu reiri^trovana zadruga s omejenim poroštvom. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR ki »e bo vrsfl v nedeljo dne 13. marca 1904. ob j. uri popoludne v društvenih prostorih v Rojanu. * Ker je dnevni red jako važen, ee vsi udje naprošajo, da se ga gotovo udeleže ODBOR. a X M 10 kron na dan si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pest, IV. Ungargasse 6. x x x x iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKattonijeve Qiesshiibler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. prodajalnica izgotovljenih oblek ~~ „Al CM di Trieste" š tvrdke EDVARD KALASCH Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" tf s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih '»enab. Isbor boljših in navadnih saovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. Avtorizovana krojačniea. Ka.ta.ri ter Dobroznane katrani nate pasti lije Kavasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistejsra norveškega kat rama. imajo same na sebi že medicinalno moč, d jbro zdravijo vsakovrsten kašelj, vee bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasližtnja. Ena ~katljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le pastilije z vžganim imenom „Kavasini" zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasolctto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg £5. Giovanm, Picciola Barr. vecehia, Serraralo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali «f- Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindlcr. in v glavnih lekarnah v A vatvo-Ogerakej. gg>ooooooooo svoji k svojim! ooooooooo

oo 7,133.580 3.700.580 71,255.752 254,966.140 498.919.050 Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Iti Doljat t Man pri Girici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. eee3*= Lastne žage. Tovarn h razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh Blogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeta rji, tako, da lahko prevzame in izvr>i v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. —-- Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postežbi. V rhu tega se jamči za v*ak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak —olkan. XKKKKKXXX**XXKX* Tovarna plošč od cementa Aristilde Gualco Trst, ulica S. Servolo št. 1. Najbolje tekmovanje je ono iz plošče od cvmenta portland, toliko glede ekonomije kolikor g-lede trpeznosti, da se ni bat^ konkurence. NB. Nf ročbe sprejema drogerija Ettore Zernite. nasproti Volti di Chiozza. xxxxwxxxxxxx*xx> F I L I J A L K A c. kr. plivat. 1VSTS. KREDITNEGA ZAVODI za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KROKAII na blagajniške nakaze prinoscu protu dnevni odpovedi 2", 7„ < \ » 30 - > 3% v z atih uapoljonili na izplačiiua pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/„ 3 mes. „ 21 (j v1 • 1 " B , — t Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi iiu\l. obrestna mera v veljavo 1., "». odnosno 27. febru vam bodočega leta in sicer po dotičnej oipsvetli. Baneo^iro v kronali z 21/9i,'o t^koj v kolikor na razpolago Krone in zlati itapoljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo >1 časa in sicer po roka odpovedi. Tzdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Hcki . Lvov, Prago, Keicheuberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Uradec, Hermanstag' jih Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna, zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d'Italia- v italijanskih lirah ali v kronak I po dnevnem kurzu. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja *»e vrste rent, zastavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete udaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptt^je izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale --kupone. —r Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - Izgubi -—- ■ Vtnkuluje ln divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Jgmkampt in inJksuao menic* mm- Borzna naročilo. Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — — dne vzdiga. =r ~——-------—--- Promet • Čeki in nakaznicami.